GEOGRAFSKI OBZORNIK SPREMINJANJE GLOBINE PRSTI GLEDE NA RELIEFNE ZNAČILNOSTI POKRAJINE MED BOČEM IN DRAVINJSKIMI GORICAMI Ana Vovk UDK 551.4:631.47(497.12) SPREMINJANJE GLOBINE PRSTI GLEDE NA RELIEFNE ZNAČILNOSTI POKRAJINE MED BOČEM IN DRAVINJSKIMI GORICAMI Ana Vovk, mag., Oddelek za geografijo Peda- goške fakultete Maribor, Koroška cesta 160, Maribor, Slovenija Namen članka je prikazati, kako se spremi- njajo globine horizontov in profilov glede na reliefno lego, nadmorsko višino, naklon, ekspo- zicijo, genetski tip reliefa in recentne geomor- fološke procese ter matično podlago. Posa- mezne reliefne značilnosti pokrajine med Bočem in Dravinjskimi goricami različno vpli- vajo na globino prsti. Najbolj je izražen vpliv naklona, recentnih geomorfoloških pro- cesov in matične podlage. Po globini fiziološko aktivnega profi- la, t.j. po globini preperelega matičnega substrata, premešanega z organsko snov- jo, v katerem lahko rastline koreninijo in sprejemajo vlago in hranila, prsti deli- mo na (3): • zelo plitve (pod 25 cm), • plitve (25 do 50 cm), • srednje globoke (50 do 90 cm), • globoke (90 do 150 cm), • zelo globoke (nad 150 cm). Po Gregoričevi (2) so srednje globoke in globoke prsti lahko enako stare. Zara- di erozije se na strmih pobočjih prsti vedno znova "pomlajujejo" in ne morejo doseči večje globine. To potrjuje enaka ali celo večja količina glinaste frakcije v (B) horizontih plitvih prsti v primerjavi z globokimi na enaki matični podlagi. Hitrost nastajanja talne odeje je v neposredni zvezi s časom (kot pedogenet- skim dejavnikom). Teoretično so po Stri- tar ju (5) mlade prsti plitve, starejše globo- ke. Teoretično zato, ker je razvoj prsti pod neposrednim vplivom eksogenih sil, ki "prerazporejajo" preperino in ustvarjajo v pokrajini drugačno stanje. Na to je opozorila tudi Gregoričeva (2). Tudi Šlebinger (6) pripisuje reliefu UDC 551.4:631.47(497.12) CHANGING OF SOIL DEPTH WITH REGARD TO RELIEF CHARACTERISTICS OF LAND- SCAPE BETWEEN BOČ MOUNTAIN AND DRAVINJA HILLS Ana Vovk, M. Sc., Oddelek za geografijo Pedagoške fakultete Maribor, Koroška cesta 160, Maribor, Slovenia The purpose of the article is to show, how the depth of horizons and profiles are chan- ging according to the relief position, altitu- de, incline, aspect (exposition), genetic type of relief, recent geomorphological processes, and parent material. The single relief charac- teristics of landscape between the Boč moun- tain and the Dravinja hills influence on soil depht variously. The most distinctive is the influence of incline, recent geomorphological processes and parent material. pomembno vlogo pri globini prsti, kajti, kot piše, "kjer ni bilo večjih izravnav in je bil relief močno razgiban, se tla niso mogla ohraniti, vsaj ne v večjih strnjenih kompleksih". Pri terenskem preučevanju profilov in njihovih horizontov smo merili globine profilov in posameznih horizontov. Delež prsti preučevanega območja je glede na globino naslednji: • zelo plitve prsti 22,4 %, • plitve 13,8%, • srednje globoke 48,3 %, • globoke 15,5%, • zelo globoke 0,0 %. Zelo plitve in plitve prsti so razv i te na rečnih naplavinah Dravinje in Ložni- ce ter na apnenčastih in dolomitnih po- bočjih Boča. Slaba polovica prsti je sred- nje globokih; razvi le so se na srednje strmih pobočjih terciarnih goric in ob manjših, občasno tekočih vodah. Globoke prsti so na blago nagnejenih pobočjih ter na pliocenskih uravnavah. V teh prsteh je A horizont globok, globok je tudi (B) horizont, ki doseže debelino okrog 40 cm. Na globino teh prsti vpl iva "mehka" ma- tična podlaga: ker naklon prerazporeja debelino prsti, so najglobje ob vznožju 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Gibanje globine I (belo) in II (črno) v cm glede na elemente reliefa. ID 20 30 40 50 RAVNINA BLA00 POBOČJE ZMERNO STRMO POBOČJE STRMO POBOČJE URAVNAVE NA POBOČJU Slika 2: Gibanje globine I (belo) in II (črno) v cm glede na matično osnovo. 10 20 30 40 50 ILOVNATI ALUVIJ ^ ^ ^ ^ ^ M M M M M M M M PESEK, ILOVICA, LAPOR ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ APNENEC ^ DOLOMIT GLINASTI SKRILAVEC, PEŠČENJAK Slika 3: Gibanje globine I (belo) in II (črno) v cm glede na nadmorsko višino. 10 20 30 40 50 DO 250 M ^ ^ 1 00 250 DO 300 M OD 300 DO 350 M ^ | 0 0 350 DO 400 M D D 4 0 0 00 450 M 00 450 DO 500 M 00 500 DO 550 M 00 550 DO 600 M — G G J L ^ ^ L 00 600 DO 650 H — M M M — M R ~ 1 = 1 0 0 6 5 0 DO 700 M NAD 700 M pobočij in plitvejše na pobočjih. Prsti na apnencih in dolomitih so po globini zelo raznolike in globine se hitro spreminjajo. Nedvomno ima poleg korozijsko razjedene matične osnove po- membno vlogo relief, saj so na strmih pobočjih plitve, na manj strmih srednje globoke in ob vznožju pobočij koluvialne prsti. Globina prsti nakazuje sklop proce- sov, ki potekajo v pokrajini; iz globine profilov lahko sklepamo na erozijo, na- plavljanje oziroma akumuliranje preperine ter na procese v prsti, ki so opazni v globokih prsteh in se kažejo v izpiranju hranil in mineralov iz zgornjih v spodnje horizonte. Zaradi preglednejše primerjave je 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK bilo potrebno oznake horizontov in pod- horizontov poenostaviti s skrajšanimi oznakami: • I - zgornji sloj profila, za horizonte A, Ah, Aa in • II - spodnji sloj profila, za horizonte (B), B, E, Go, Gr. Elementi reliefa. Globina zgornjih horizontov se bistveno spreminja s spre- minjanjem reliefne lege. Na strmih poboč- j ih so razvit i plitvi zgornji horizonti, naj- globji pa ob vznožu pobočij. Spodnji hori- zonti so v primerjavi z zgornjimi enako- mernejše globine in na debelino le-teh imajo reliefni elementi precej manjši vpliv. Matična podlaga. Iz slike 2 je raz- vidna velika povprečna globina vseh ho- rizontov na mehkih karbonatnih in ne- karbonatnih kamninah. Plitve prsti so razvi te na dolomitih, pa tudi na apnen- cih, vendar so povprečne globine horizon- tov in profilov večje zaradi "prsti v že- pih". Nadmorska višina. Z naraščanjem nadmorske višine globina prsti niha in je le s spremembami v nadmorski višini ne moremo pojasniti. To velja za zgornje in tudi za spodnje horizonte, kjer so glo- bine zelo heterogene na posameznih nadmorskih višinah. Sklepamo, da nad- morska višina neposredno ne vpliva na globino prsti. Naklon. Najglobje prsti so zaradi ugodnejših hidroloških pogojev razvi te na naklonih od 3 do 12° in ne na ravnini, kot bi morda pričakovali. Z večanjem naklona se globine profilov zmanjšujejo in plitve prsti so razvi te na najstrmejših pobočjih. Ekspozicija. Iz slike 5 je razvidno, da so zgornji horizonti najglobji na seve- rovzhodnih legah in plitvi na jugovzhod- nih legah, medtem ko so spodnji horizon- ti najglobji na jugozahodnih in plitvi na jugovzhodnih legah. Stolpci kažejo izrazi- to plitve spodnje horizonte na jugo- vzhodnih legah, kar povezujemo z ne- ugodnimi hidrotermičnimi pogoji. Genetski tip reliefa. Vidna sta dva ekstrema v spreminjanju povprečne globi- ne prsti glede na genetski tip reliefa. Najglobji zgornji horizonti so razvit i na fluvio-denudacijskem genetskem tipu, naj- plitvejši na f luv io-kraškem. Razl ike med globinami spodnjih horizontov so bistveno manjše, kar kaže na učinke eksogenih procesov, ki so j im izpostavljeni zgornji horizonti Recentni morfološki procesi. Na pobočjih z denudacijo so zgornji horizonti najplitvejši, medtem ko so globji na poboč- jih z denudacijo, graviklastičnimi procesi in korozijo na apnencih in dolomitih. Sklepamo, da je razmeroma velika razli- ka v globinah med zgornjimi in spodnji- mi horizonti posledica recentih procesov, ki so ponekod "splitvili" zgornje horizonte, ponekod pa so j ih poglobili. Terenske meritve so tako pokazale, da je globina horizontov in profilov odvis- na od reliefne lege, naklona, recent nih geomorfoloških procesov in tipa matične kamnine. Za prsti med Bočem in Dra- vinjskimi goricami velja, da so najglobje na položnih pobočjih in ob vznožju pobo- čij. Globina se zmanjšuje z večanjem naklona. 1. Birkeland, P., W. 1984: Soil and Ceo- morphology. Oxford University. Press, New York. 2. Cregorič, V. 1969: Nastanek tal na triadnih dolomitih. Geologija 12. Ljublja- na. 3. Kolektiv avtorjev 1967: Priručnik za ispitivanje zemljišta. Knjiga IV, Metodi- ka terenskog ispitivanja zemljišta i iz- grada pedoloških karata. Beograd. 4. Rid, H. 1984: Das Buch von Boden. Stuttgart, Ulmer. 5. Stritar, A. 1976: Pedologija. Ljubljana. 6. Šlebinger. C. 1967: Fosilna tla in mor- Jogeneza na dolenjskem in notranjskem krasu. Zbornik Biotehniške fakultete, zvezek I, Kmetijstvo. Ljubljana. 7. Vovk. A. 1993: Vpliv reliefa na prsti med Bočem in Dravinjskimi goricami. Magistrsko delo. Filozofska fakulteta. Ljubljana. 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Gibanje globine I (belo) in II (črno) v cm glede na naklon. OD 0 DO 2 STOPINJI OD 3 DO 5 STOPINJ OD 6 DO 12 STOPINJ OD 13 DO 32 STOPINJ OD 33 DO 55 STOPINJ Slika 5: Gibanje globine I (belo) in II (črno) v cm glede na ekspozicijo. SEVER SEVEROVZHOD VZHOD JUGOVZHOD JUG JUGOZRHOD Slika 6: Gibanje globine I (belo) in II (črno) v cm glede na genetski tip reliefa. 10 20 30 40 50 ^ FLUVIOAKUMULACIJSKI TIP FLUV IODENUDACI JSK I TIP FLUVIOKRRŠKI TIP KRRŠKI TIP Slika 7: Gibanje globine I (belo) in II (črno) v cm glede na recentne geomorfološke procese. 10 20 30 40 50 KOROZIJO V VRTAČAH NR RPNENCU DENUDACIJA, KOROZIJA NR APNENČASTEM POBOČJU DENUDACIJA, KOROZIJA NA DOLOMITNEM POBOČJU DENUDACIJA NA POBOČJU DENUDACIJA NA URAVNAVAH DENUDACIJA NA REČNIH NAPLAVINAH REČNA AKUMULACIJA 10 20 30 40 50 I I