Cerkvene zadeve. Zakrament sv. firme se bo letos delival v Mariborskej dekaniji 28. maja pri sv. Petru, 29. maja pri sv. Martinu pod Wurmbergom, 30. maja pri av. Barbari; 31. maja pri sv. Marjeti na Pesnici; 6. junija v Selnici, 7. junija v Kamci in 11. junija pri Zgornji sv. Kungoti. Račnn zavodov Maksirailijanum-Viktorinum-a za leto 1875 kaže, da imara obadva zavoda, prvi 49.904 fl., drugi 26.449 fl. v denarjib, in poslednji še 3 vinograde in hiSo v Mariboru tako, da vse premoženje znasa okoli 100.000 fl. Čisti dohodki so se porabili 3800 fl. za novo kapitalizacijo, za obdelovanje vinogradov in v podporo dijakom v Mariboru 428 fl., v Ptuju 331 fl. in v Celju 324 fl. Slišimo, da se snuje ustanovitev pravega seminiš6azopet v Mariboru, kakor je bilo v za6etku. Nova. slavjanska svetnica se je za6ela prete-6eni mesenc častiti na Českem, namreč od sv. 06eta blaženim nebeš6anom všteta Neža, rodivša se iz staroslavne, 5eske, kraljevske rodbiue Pfemialove. Česka dežela, odkar je sprejela vero v Jezusa Kristusa, je imela mnoge preblage duae. Razun svetnikov in svetnic, sv. Ljudaile, sv. Vaclava, 8v. Vojteha, sv. Prokopa, sv. Janeza Nepomuka, ima ta dežela celo vrsto zveli5anih in v sloveau svetosti umrlib. Med njimi je zlasti Neža, hči 5eskega kralja Piemislava Otokarja I. Rojena je bila v Pragi 20. proa. 1205. Njena mati je bila Konštancija sestia ogerskega kralja Andreja. Med h6erami je bila Nežica najmla.jši. Po volji starišev je bila precej v otročjih letih v zakon obljubljena ter zaro5ena Boleslavu, sinu aleekega vojvoda, ter v izrejo izroSena cistercijankam v trebniškem aamoatanu blizo Vratialava. Ondi je bil s skrbljivostjo sv. kneginje Hedvigo postavljen prvi temelj njenega bogoljubnega življenja. Njeni odmenjeni ženin pa je bil umrl, in vrnila se je v Prago; prišla je pozneje tudi na dvor avstrijskih vojvodov, da bi 8e dvorskega življenja priu6ila, kar pa je ni veaelilo. Zaro6ena je bila zopet s Henrikom, sinom cesarja Miroslava II., pozneje pa v svo.je veliko veselje te zaroke rešena. Pozneje snubljena je celo cesarju Miroslavu II. roko odrekla in se je obrnila k sv. življenju, polnemu zatajevanja. Ubogim je delila obilne milošnje in kakor je le mogla, se jim je dobrotna akazovala. Dela bogoljubnosti so bile nepretrgana zlata veriga njenega življenja. Njeno delo je bilo, da ao v Prago prišli Minoriti, Franciakani in pozneje Klarisarice. Vsak ve, koliko v veakem meatu in kiaju pripomorejo cerkveni redovi k lepemu življenju, ter kako store krvavo pogreho, kteri cerkvene redove zatirajo, tako pa je naspvoti neprecenljivo dobro delo redove ustanovljati. Velik del avojega premoženja je princesinja Neža obrnila v to, da je ustanovila v Pragi 2 bolenišuici, strežbo ubožnih in bolenikov pa je izro5ila pobožnim redovnikom ,,Križarjem". Leta 1232. ae je sama 8vetu čisto odpovedala in je a 7 drugimi devicami iz naj imenitniših družin pristopila k Klarisinjam. Kralj Vaclav sam s kraljico Kunigundo in sorodna kneza iz Koroškega in iz Slezije so bili pri slove8no8ti, po kteri je papežev poslanec Janez Kajetan Ursini imel Bloveano av. mašo. Na papeževo povelje je Neža poatala prednica v samostanu, kteri je pod njenim vodatvom ailovito slovel v svetosti iu dobrodeljnosti do abožuih, akoravno prednica od kralja nobene letne prihodnine in nobenega premoženja spiejemati ni botla. Z gore6o molitvijo, kakor tudi z modrim svetom je bila redovnica Neža velika dobrotnica deželi in kraljevi rodovini v naslednjem napadu Tatarov, v doraaci crni in potlej v križarski vojski. Veliko je trpela in dobrotnega delala kraljeva princesinja do I. 1282, ko je smrtno zbolela. K smrtni postelji je že 10 let bolena kraljeva sestra Katarina prinesena in jo je prosila blagoalova z upanjero, da bo s tem ozdravela. Ker nje pa Neža iz ponižnoati ui botla blagosloviti, je Katarina 8ama piijela njeno roko in se je ž njo svojih nog dotaknila. Vsled tega je Katarina res ozdravela in hodila je zopet brez drugih pomo5i. Stara 77 let je Neža umrla 2. sušca 1282, potem ko je 47 let preživela v samostanu. Tudi na njeuem grobu se je zgodilo veliko prav oSitnih 5udežev. Vsa dežela je 8kusila, da njena smrt je bila draga Gospodu, ker po vsej deželi je bila takrat prav posebno dobra letina, in nehalaje kuga. Tudi splob 80 se povrnili bolji 5a8i za deželo, kakor pišejo agodovinarji. Pripisovali so te dobrote njeni prošnji pri Bogu. Ljud8tvo jo je po njeni smrti 5astilo kakor svetnico in že cesar Karol IV. in njegova mati Elizabeta ata prošnjo Seskega ljudetva, da bi se prištela med avetnike, izroSila papežu Janezu XXII. Husitovske zmešnjave pa so bile to re5 zadržale, in ti sovražni krivoverci so ve5jidel bili tudi razdjali klošter av. Neže, kteri je bil pozneje o ne8ie5nem 5asu Jožefa II. 1. 1782 do 5i8tega odpravljen ter je bilo 21 redovnic prisiljenih svojo tiho lastino in atanovanje zapustiti. Papež Pij IX. 80 po V8ih potrebnih preiakavah in pripravab 3. grudna 1874 6eŠ6enje zveli6ane Neže potrdili in dovolili, da se njeni spomin 2. snšča obbaja. .Danica."