**to XLVI - št.38 - CENA 60 SIT Kranj, torek, 18.maja 1993 y nedeljo dopoldne je škofjeloški župnik Alfonz Grojzdek svečano blagoslovil obnovljeni kip sv. Janeza Nepomuka na Kapucinskem mostu. Ob tem sta France Štukl iz Zgodovinskega arhiva in kapucin Metod Benedik, predstojnik Teološke fakultete, govorila o pomenu in zgodovini spornega. - Foto: D. Gazvoda Tekstilindus tretjič na dražbi Kranj. 17. maja - Razpisana je tretja dražba ta prodajo kranjskega Tekstilin-duša, izklicna cena je tokrat znižana na 6 milijonov mark. Tretja dražba za prodajo kranjskega Tekstilindusa bo na kranjskem sodišču potekala 31. maja ob H. uri. Izklicna cena je s 153 znižana na 6 milijonov mark in tako lahko po dveh neuspešnih dražbah lahko pričakujemo več zanimanja. Kapci, ki žele sodelovati na dražbi, morajo najkasneje dan pred dražbo položiti 10 odstotkov varščine, torej bo šele tedaj jasno, kdo se resnično zanima za nakup Tekstilindusa. Pričakujemo lahko, da bo tokrat zanimanja več, nemara se bo našel domači kupec, saj se za nakup zanima tudi največja kranjska tovarna Sava. Slo venija noče biti le opazovalec v mednarodni politiki Tudi Izetbegović prišel na Brdo h °niunski predsednik Ion Iliescu se je med štiridnevnim bivanjem v Sloveniji pogovarjal o oživitvi ^delovanja med državama in reševanju balkanske krize. H^«, 17. maja - Slovenska po-s^a članicam Varnostnega Organizacije združenim le,nsko°— a na odklonilen odziv. Ide- Om glede reševanja bo- hercegovske krize ni na- 0 varnih conah je slovenska j^Varnostni svet jo je s sklc-JJm o oblikovanju petih takih 2 v bistvu sprejel. Tudi štiri-Dr )n° bivanje romunskega >uedsednika Iona Iliescuja in ^ni|njega mjnjstra Teodora flint CanuJa na Brdu Je v ^kc'ji reševanja balkanske SJ**' Bfdu so pričakovali h. I Podpredsednika ruske vla-c Vitui;:.. a—i.•— :---- Jo j 0sne in Hercegovine Ali-vc *etr)egovića, vendar ne pr-rj0 , ne drugega ni bilo na Br- '2etbegoviću niso mogli za-rj»jeyv,t' varnega odhoda iz Sa- 8>vi,j 'a- zato pa je bil na Brdu oziroma na Strmolu bosansko-hercegovski zunanji minister Haris Silajdžič. Kot je glede balkanske krize povedal romunski predsednik, je Bukarešta zainteresirana za rešitev krize, saj ima njegova država veliko škodo zaradi gospodarske blokade Srbije. Vojna naj se zato konča na miren način, kar bi bil razlog za ukinitev blokade. Romunija ni imela nikdar konfliktov s Srbijo in jih tudi sedaj ne želi, prav tako pa je za ozemeljsko celovitost bosanske države. Vance - Ovvnov plan je edina rešitev, čeprav ni popolna. Romunija je zainteresirana za sodelovanje s Slovenijo. Sedanja raven sodelovanja je nizka, so pa možnosti za povečanje. Romunija je pripravljena odpreti v Ljubljani diplomatsko predstavništvo. Slovenija Kranj, 17. maja - Dan kasneje, kot so napovedali, je prišel v Slovenijo tudi predsednik BiH Alija lzetbegovič. Na Strmolu se je pogovarjal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom, nato pa odpotoval v Zagreb na sestanek s hrvaškim predsednikom Tuđmanom in romunskim predsednikom Iliescujem. Sestanek bosanskega in romunskega predsednika je bil prvotno predviden na Brdu. gleda na balkansko vojno nekoliko drugače. Krivci za vojno so zagovorniki sedanjega načina reševanja srbskega nacionalnega vprašanja, rešitve pa je treba iskati v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu. Beograd mora pristati na mir in vplivati na Srbe v Bosni in Hercegovini, do tega pa ga svet lahko prisili z ostrimi sankcijami. V pogovorih z Romuni s s slovenske strani razen predsednika Milana Kučana sodelovali še premier dr. Janez Drnovšek, ki je sprejel vabilo za obisk Romunije, in zunanji minister Lojze Peterle. Tokratni obiski v Sloveniji kažejo, da postaja Slovenija dobrodošel in objektiven informator o razmerah v bivši Jugoslaviji. Iz nje se je iztrgala, vendar zaradi dolgoletnega bivanja v njej razmere zelo dobro pozna. # J. Košnjek nacionalizaciji vrtca Ciciban palčki gredo v Kekec in Janino Sni___:......_ ............. tecr?*£a ^cr kodo Peterlinovo hišo v Kranju, v kateri je zdaj H j.H ,cjban, vrnili nekdanjim lastnikom, se bodo morali malčki 0,rok Cn' ,zscliti Pn iskanju možnosti, kam naj se preseli 65 lekaj k' te^a Pr'jetnega in domačnega okolja, je bilo med starši N hr Ut?c krvi. Nekaj jih je želelo, da bi se otroci /. vzgojiteljica S^lji'o'I'' v vr,cc Primskovem. Kot nam je povedala rav '•^nja'1 kenijskega Vzgojnovaretvenega zavoda Mihaela Renko, ' MroiL- tcv ekonomskih razlogov m prišla v poštev. Najem-tyj 1 v vrtcu I BI so namreč zelo visoki, kar si VV/ težko pri rnan aI" "amerava / otroki zapolniti raje tiste vrtce, ki se zara-CjCjL 8a priliva i/ svojega okolja zadnja leta praznijo, t^rjk Panove male šolarje (24 jih je) bodo preselili v Janino, 37 t'n je' JNajših dveh skupin pa v vrtec Kekec, kjer bodo pred H y Adaptirali podstreije. Ducat otrok pojde na željo staršev nckaterc druge vrtce. • D. 1. Kolesarski center ) Gregorčičeva 8, Kranj Samo MAJA pri nakupu k°lesa BIRIA BIKE praktično dari|0 v vrednosti 3.000,- SIT. MERKUR Šestdeset mladih vStotinkini nogometni šoli - Prejšnji teden je na novem igrišču v Kokrškem logu začela z delom prva nogometna šola, ki so jo poimenovali po naši športni prilogi - Stotinka. Na veliko presenečenje NK Creina, ki je pobudnik šole, je na igrišče prišlo preko šestdeset mladih nogometnih navdušencev, kakšno pa je delo šole lahko preberete v današnji .Stotinki. V.S. Foto: (..šinik SKB BANKA D.D. SKB BANKA ODSLEJ TUDI NA BLEDU! Obiščite novo poslovalnico SKB banke na Bledu, Ljubljanska c. 4. Odprta je od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /9 ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj OČIŠČENA OKOLICA ROBLEKOVEGA DOMA NA BE-GUNJŠČICI - Minulo soboto je 42 otrok iz Mladinskega odseka pri Planinskem društvu Radovljica in 7 odraslih počistilo smetišče pri Roblekovem domu. Nabrali so kar 120 vreč raznih odpadkov, ki jih bodo v dolino prepeljali s helikopterjem, tam pa jih bodo prevzeli radovljiški komunalci. Kot je zagotovila nova oskrbnica doma, pri koči ne bodo več dovolili odmetavanja smeti, na kar opozarjajo obiskovalce tudi plakati pri vhodu in v notranjosti. Več v reportaži na 4. strani! S. S. - Foto: S. Saje "Kmetijski dan" v državnem zboru Konec modrovanja o gozdarskem zakonu? Bo Slovenija po več kot dveh letih burnih razprav o odkazilu drevja za posek, o vlogi javne gozdarske službe in o drugem le dobila zakon o gozdovih? Ljubljana - Na dnevnem redu današnjega zasedanja državnega zbora so kar tri pomembne kmetijske teme: zakon o gozdovih, strategija razvoja slovenskega kmetijstva in zakon o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih pridelkov in živil. Zakon o gozdovih se je med kmeti, gozdarji, strokovnjaki, naravovarstveniki, lovci, nabiralci gozdnih sadežev in vsemi drugimi, ki so tako ali drugače povezani z gozdom, "medil" dobri dve leti, a tudi zdaj v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo z njim niso povsem zadovoljni, saj pravijo, da bi ga, po tolikšnem modrovanju o njem, verjetno pripravili nekoliko drugače, ne pa bistveno. Ob tem, da posamezne kompromisne rešitve v zakonu nekoliko odstopajo od stališč gozdarske stroke, je predvsem iz vrst kmečke zveze slišati očitke, da zakon preveč omejuje pravice lastnikov. Med predlogi za dopolnitev je tudi ta, da bi v gozdu dovolili pašo, češ -krave, čeprav niso gozdne živali, povzročajo manj škode kot divjad. Strategija razvoja kmetijstva v Slovenijo, o kateri naj bi tudi razpravljal državni zbor na tokratnem zasedanju, ni dolgoročni načrt ali dolgoročna napoved razvoja, temveč spoznanje in določitev glavnih ciljev. Ker se država doslej ni opredelila, ali je kmetijstvo samo pridelovanje hrane ali tudi ohranjanje rodovitnosti tal, zdrave vode. zraka, kulturne krajine in poseljenosti, je (vsaka) vlada lahko vodila kmetijsko politiko po svoje, v skladu z lastnim prepričanjem in tako, kot se ji je zdelo najpametneje. Pomen strategije je v tem, da bo država določila pot, po kateri bodo pri snovanju in uresničevanju kmetijske politike morale hoditi tudi vlade. • C. Zaplotnik 15. maj, dan slovenske vojske Vojska je ubranila slovensko suverenost Kočevski Rog, 16. maja - V Podstenah v Kočevskem Rogu je bila v nedeljo slovesnost ob dnevu slovenske vojske, specialna enota Teritorialne obrambe je prikazala demonstracijsko vajo, ob tej priložnosti pa so podelili tudi najvišja priznanja ministrstva za obrambo. Mesec maj je povezan s številnimi dogodki v zvezi z nastajanjem prve redne mirnodobne oborožene sile Slovencev, ki je junija in julija 1991 uspešno zaustavila agresijo JLA na Slovenijo in tako omogočila, da smo Slovenci dobili samostojno državo. To je med drugim dejal slavnostni govornik v Kočevskem Rogu. slovenski obrambni minister Janez Janša. Še nekaj pomembnih mejnikov iz zgodovine nastajanja slovenske vojske: 15. maja 1990 sta generala Ožbolt in Hočevar na podlagi navodil vojaškega vrha bivše SFRJ izdala ukaz o razorožitvi Teritorialne obrambe Slovenije. Številni častniki so ta ukaz zavrnili in zatem je nastala manevrska struktura Narodne zaščite, ki je do konca septembra 1990 štela že več kot 20 tisoč oboroženih pripadnikov in postala ogrodje nove TO. 15. maja 1991 je na podlagi zakona o vojaški dolžnosti nastopila redno vojaško službo prva generacija nabornikov v zgodovini Slovenije. Prav tako maja 1991 je skušala JLA v Pekrah pri Mariboru prekiniti proces rednega vojaškega usposabljanja slovenskih nabornikov. Častniki in vojaki TO so pritisk vzdržali. 24. maja je v Mariboru padla prva žrtev pri obrambi slovenske suverenosti. 15. maja in dnevi, ki mu sledijo, so zaradi vseh teh dogodkov v letih 1990 in 1991 praznik slovenskih obrambnih sil. V Kočevskem Rogu so podelili poosebna priznanja obrambnega ministrstva številnim posameznikom, enotam, podjetjem in ustanovam v Sloveniji, zaslužnim za učinkovito obrambo odločitve o samostojni Sloveniji. Slovesnosti sta se poleg pripadnikov vojske in svojcev udeležila tudi predsednika vlade in državnega zbora, dr. Janez Drnovšek in mag. Herman Rigelnik, ter drugi predstavniki slovenske politike in tuji vojaški atašeji. K zdravniku na tujem Pred počitnicami je dobro vedeti, kaj vse potrebujemo, če bomo morali v tuji državi obiskati zdravnika. Največ jih bo med počitnicami potovalo na morje v sosednjo Hrvaško. Tam velja poseben sporazum med našo in omenjeno državo, ki zagotavlja nuđenje nujne zdravstvene pomoči. S potrjeno zdravstveno izkaznico (za 30 dni) bomo lahko na Hrvaškem deležni vseh zdravstvenih storitev, vključno z zdravili. V Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, Nizozemskem in v Belgiji veljajo za državljane Slovenije določila mednarodnih sporazumov o zdravstvenem in socialnem zavarovanju. Preden odpotujemo v omenjene države, moramo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje dobiti posebno potrdilo, s katerim lahko na tujem uveljavljamo brezplačno pravico do zdravstvenih storitev v tamkajšnjih javnih zdravstvenih ustanovah. Na Češkem in v Angliji prav tako velja meddržavni dogovor, po katerem lahko naši državljani tam uveljavljajo pravice do nujne zdravstvene pomoči brezplačno, izkažejo pa se s potnim listom. To spet velja le za storitve v javnih, ne pa tudi privatnih zdravstvenih ustanovah. Za druge države (denimo Španija, Grčija, ZDA, Švica) pa sporazumi, ki urejajo medsebojne pravice do nujnega zdravstvenega varstva, še niso podpisani. Državljan Slovenije mora nujne zdravstvene storitve v teh državah plačati, shraniti račune, doma pa mu Zavod za zdravstveno zavarovanje povrne stroške. Radovljičani v Sondriu Podpisali listino o prijateljstvu Radovljica, 17. maja - Predsednik radovljiške občinske skupščine Vladimir Černe je v petek v italijanskem Sondriu z županom istoimenske občine podpisal listino o prijateljstvu med občinama Radovljica in Sondrio. Občini sta prve stike navezali v okviru skupnosti alpskih mest. V petek so v mestni palači Sertoli odprli tudi razstavo radovljiške obrti, industrije in naravovarstvenih znamenitosti, v soboto pa v muzeju razstavo panjskih končnic Čebelarskega muzeja Radovljica in kovaških izdelkov Jožeta Bertonclja in kro-parskega kovaškega muzeja. Razstavi bosta odprta do 22. maja. V soboto zvečer se je v sondrijskem avditoriju predstavil še oktet LIP Bled.# C. Z. Posvetovanje o plačah Od učinkovitosti delavcev do uspešnosti podjetja Bled, 18. maja - Društvo za vrednotenje dela Slovenije ta teden prireja na Bledu posvetovanje o plačah. Uvodoma bodo na posvetu, ki ga prirejajo že osmič po vrsti, predstavili plačni sistem v trenutnih družbenogospodarskih razmerah, nato pa govorili o plačah v tujini, visokih plačah, sporih v zvezi s plačami in motiviranju /a kakovost. Posvetovanje se začne jutri z aktualno družbenogospodarsko temo, ki jo bo predstavil mag. Velimir Bole, član (Bajtove-ga) Fkonomskega inštituta pri Pravni fakulteti v Ljubljani. V četrtek bodo gostje iz tujine prikazali plačne sisteme v Italiji, Nemčiji in ZDA, za okroglo mizo pa bodo dr. Bogdan lipi čnik, dr. Bogomir Kovač, dr. Janez Prašnikar in dr. Marjan Se njur razpravljali o visokih plačah. V petek bo dr. Ivan Žužek s Sodišča združenega dela Slovenije predstavil sodno prakso v sporih v zvezi z osebnimi dohodki. O kakovosti in motivaciji pa bosta govorila mag. Mitja Borko, vodja nacionalnega programa za kakovost RS in Peter Mlakar iz Svile Maribor. Tridnevno posvetovanje o plačah na Bledu, ki so ga podnaslovih "Od učinkovitosti delavcev do uspešnosti podjetja", bo Društvo za vrednotenje dela izkoristilo tudi za svojo skupščino. • D. Z. Kongres socialdemokratske stranke Slovenije Verske vojne, da ali ne Verjetna sprememba volilnega sistema zahteva združevanje, dr. Jože Pučnik se je umaknil Janezu Janši. sti aktualnih dogajanj zahteva jo največ strankine aktivnosti Razpravlajalci so si bili enoti)1 v oceni, da socialdemokrati nl" so dosegli potrebne "kritične mase", ki bi jim zagotavljal2, upoštevanja vredni politični vpliv, zato ostaja glavno vpra; sanje, kako si to zagotovit' Možne so kratkoročne in oo Ljubljana, 17. maja - V restavraciji tovarne Litostroj, kjer je France Tomšič že pred dobrimi štirimi leti na znani litostrojski stavki prvič javno omenil socialdemokratske ideje, je bil v soboto tretji kongres Socialdemokratske stranke Slovenije, na katerem so poleg nekaterih programskih dopolnitev izvolili novo vodstvo ter govorili o združevanju z drugimi strankami. Dr. Jožeta Pučnika je na čelu stranke zamenjal Janez Janša. Pravzaprav bi morala biti v soboto dva kongresa: poleg kongresa SDSS naj bi v dopoldanskem delu vzporedno tekel tudi kongres Socialistične stranke, ki naj bi se v popoldanskem času združila v enotno socialdemokratsko stranko. Vendar do dokončnega sporazuma ni prišlo, saj se niso mogli sporazumeti o tem, kako (v kakšnem razmerju) naj obe stranki delegirata in ali lahko tudi Socialisti kandidirajo svojega kandidata za predsednika skupne stranke. Sam potek kongresa je pravzaprav pokazal, da v SDSS ni enotnih pogledov na združevanje, saj so se pokazala taka nasprotovanja, da je moral novi predsednik Janez Janša posvariti pred razkolom v stranki ob tem vprašanju. Sicer pa sta programski del kongresa obeležila dva nastopa: dosedanjega predsednika stranke dr. Jožeta Pučnika in (tedaj še kandidata za) novega predsednika Janeza Janše, ki sta vsebovala precej različne poudarke. Dr. Pučnik je leto od mariborskega kongresa v delovanju SDSS ocenil kot neuspešno, pri čemer je zlasti omenil neuspeh na decembrskih volitvah. Sodelovanje v Peterletovi in prvi Drnovškovi vladi se stranki na volitvah ni obrestovalo, za kar je mnogo prispeval dr. Drnovšek, ki je v predvolilnem boju predstavljal delo vlade kot ekipe, v resnici pa, to so pokazali volilni rezultati, delal predvsem za svojo LDS. Tudi v drugi Drnoškovi vladi so socialdemokrati po Pučnikovem mnenju bolj peto kolo, saj v sedanji vladni koaliciji med strankami ni pravega sodelovanja in dogovarjanja, zato bi kazalo razmisliti tudi o drugi alternativi. Čas verskih vojn je minil, je slikovito menil dr. Pučnik za medstrankarske ideološke spopade, kljub navideznemu nazadovanju socialdemokratskih strank po Evropi, pa je socialdemokratska ideja zelo perspektivna, le bolj občutljive morajo postati stranke za probleme ljudi. Afere, ki pretresajo Slovenijo, ne smejo ostati nerazčiščene, čeprav si pravosodni aparat s svojo neučinkovitostjo in namernim zavlačevanjem za to prizadeva. V stranki bi si morali prizadevati za boljše delo v občinah, kjer se program SDSS pogosto ne zna konkretizirati ob vsakdanjih problemih. Volilni sistem bo vsekakor spremenjen na škodo majhnih strank, zato je združevanje z drugimi programsko sorodnimi strankami nujno. Precej drugačnih mnenj pa je v svojem nastopu izrazil Janez Janša, ki vprašanja lastninjenja in obvladovanja lastnine, kot osnove vsake oblasti, postavlja v ospredje. Podrobneje je razložil "zaroto" nekdanjega zveznega premiera Ante-ja Markoviča, ki je s svojim za- Priložnosti za združevanje socialdemokratov ne smemo zamuditi Po zaključku kongresa smo za izjavo zaprosili dr. Božidarja Brudarja, sicer jeseniškega župana, ki je bil že doslej član vodstva SDSS, na kongresu pa je presenetil s predlogom, naj zaradi ugleda med ljudmi, ki ga ima dr. Jože Pučnik, ostane predsednik. Janez Janša in morda Viktor Žakelj, če bi prišlo do združitve s Socialisti, pa naj bosta podpredsednika. Svoj nastop nam je takole obrazložil: »Tudi na kongresu so bile jasne ugotovitve, da nobena od strank in struj, ki se danes v Sloveniji razglaša za socialdemokratsko, nima številnega član; stva, torej tiste kritične mase, ki je za večji vpliv potrebna. Torej je združevanje nujno, in če so ovira imena strankarskih vodite* Ijev, bi bilo smotrno, da za dosego tega cilja to tudi upošteva' mo. Do združevanj bo nedvomno prišlo, in tisti, ki nas lahko prehiti, bo imel veliko prednost. Slišali ste predstavnika švedske socialdemokracije, ki je povedal, da so z doseženimi 37 odstotki na najslabšem od 60. let, mi pa se zaenkrat ubadamo le z neka) odstotki. Če želimo, da se uveljavijo socialdemokratke ideje, K' so v naši stranki, je pomembno, da se naši stranki ostali pridružujejo, in take priložnosti zaradi imen ne bi smeli zamuditi.« konom o lastninjenju želel družbeno lastnino predati tedanji oblastni in politični oligarhiji, in nič čudnega ni torej, če bodo delavci po treh letih demokracije spoznali, da so medtem ostali brez lastnine, ki so jo desetletja ustvarjali. Vpliva nekdanjih struktur, ki vrh vsega še vedno razpolagajo z arhivi tajnih služb, ne bi smeli spregledovati, zlasti pa ne dopustiti, da se nadaljuje s socialno demagogijo pod imenom socialdemokracije. S takimi tudi ni nobene možnosti združevanja (pri tem je Socialiste iz-vzel), če pa se bodo vprašanja lastnine še naprej zanemarjala, bo stranka ostala obrobna. V razpravi je bilo slišati mnogo različnih mnenj in pripomb o tem kateri deli programa in zla- mevne poteze, zaneslivejše P je "globoko oranje". Razpra\ o združevanju s Socialisti je |>' la tako burna (zlasti o pogoj'!! združevanja), da je že "dišalo po razkolu. Končno so se d0' govorili, da naj pogoje ppsta' vlja le vodstvo. O izvolitvi n°' vega predsednika stranke P ves čas kongresa, kljub osafj' Ijenim sicer na glas izražen'^ mnenjem proti, ni bilo dvom3 Z veliko večino je postal to Ja nez Janša. Povejmo še, da * bila v novo predsedstvo SL*> iz Gorenjske izvoljena dr. Bo* dar Brudar iz Jesenic in Bra". ko Grims iz Kranja, v nadzor" komisiji pa bo sodeloval Zv° Prezelj iz Radovljice. S. zW Posvet o državnem svetu in občinah Lokalna samouprava le kot pesek v oči Ljubljana, 17. maja - Posvet o odnosih med državnim svetom in občinami je razkril nemoč na obeh ravneh: ustavno nedorečena vloga državnega sveta zaenkrat v praksi ne zagotavlja pomembnejšega vpliva na zakonodajne postopke, sedanjim občinam pa je država vzela pristojnosti, lastnino in denar. Bližnja razprava o novi lokalni samoupravi utegne postati le pesek v oči, velika centralizacija države pa se bo medtem nadaljevala. ter o povezovanju v regije, na državni ravni prikrito odločali o veliko bolj usodnih stvareh. Tudi na stroške ne bi smeli pozabiti, je menil Vitomir Gros, ki je ocenil, da bo reorganizaci- ja lokalne samouprave st^| najmanj milijardo mark. In lV je stara Grčija propadla S S . jim polisom (državo - ■•-ijv se nam s tem konceptom UP Sloveniji obeta enako, je še dal. • S. Zargi Nič kaj spodbudnih zaključkov ni bilo mogoče povzeti s posveta, na katerega je predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan povabil predsednike občinskih skupščin in izvršnih svetov. Ker je državni svet zamišljen tudi kot zastop nik lokalnih interesov, je tekla beseda tako o delu tega dela državnega parlamenta, kot tudi o položaju v občinah. Z ničimer od tega pa prisotni niso bili zadovoljni: državni svet se si cer trudi, da bi upošteval interese, ki prihajajo iz občin (večina razpravljalcev mu je tO priznala in izrazila svojo pod po ro), vendar dokler ne bo razčiščena njegova vloga v zakono dajnem postopku, posebno plodni ti napori ne bodo; v občinah pa medtem izgubi ja jo. pristojnosti, denar in lastnino, brez realnega pokritja pa jim ostajajo številni problemi. Večina je sicer zadovoljna z delom svetnikov na terenu (čeprav jim v večini ustreznih pogojev za tako delo še niso uredili), popolnoma nesprejemljivo pa se jim zdi dejstvo, da so poslanci državnega zbora povsem pozabili, kje so bili izvoljeni in poslušan) le navodila svojih strank Odnos do sprejetih odložilnih vetov državnega sveta - ko se državnemu zboru ne zdi vredno o tem niti razpravljati - pa opozarja, da je vlogo državnega sveta v zakonodajnem postopku potrebno doreči. Ni bilo malo takih, ki so se zavzeli za spremembo ustave, ki bi morala državni svet opredeliti kot drugi doni slovenske ga parlamenta. Položaj v občinah pa se vedno bolj poslabšuje. Razen v "prestolnici", ki si je uspela pridobiti zadostna sredstva (ta so za polovico večja kot v veliki večini slovenskih občin, merjeno na prebivalca), se za materialne pogoje reševanja lokalnih problemov, teh pa je iz dneva v dan več, nihče ne zmeni, niti ne upošteva. Zelo iiu strativna je bila pritožba nekaterih najodgovornejših iz občin, da morajo na sestanke z nekaterimi ministri čakati tudi po pol leta. Bolj ko se država centralizira in nacionalizira vse pomembnejše premoženje občin, bolj se Slovenija spreminja v zaostajajoče podeželje oziro ma provinco, za katere težave in probleme centralna oblast sploh ne ve. Razprava o novi lokalni samoupravi utegne postati le krinka in pesek v oči, sa| se bodo ob zelo verjetnih prepirih o mejah novih občin Ultimat slovenskih kontrolorjev letenja Bo zračni prostor zaprt? Vlada poskuša umiriti razmere Kranj, 17. maja - Potekel je desetdnevni rok, ki so ga slovel kontrolorji letenja, združeni v poseben sindikat, naslovili Drnovškov kabinet. Če se ta teden ne bodo začela podajanj* ureditev statusa kontrolorjev, bodo le-ti 18. junija začeli *p šno stavkati. Tokrat bomo šli do konca, kajti dovolj imamo vC^nfll| obljub, zagotavljajo kontrolorji, ki svoje delo opravljaj0 'j brniškem, mariborskem in portoroškem letališču. Kot Pr;,vl.,. se njihov status ni zadovoljivo uredil vse od slovenske 0J£ mosvojitve naprej - med drugim, poklica ni v uradni kl**^j kaciji poklicev v Sloveniji, problematične pa so tudi P'a<-C'|((f po njihovih informacijah dobi najvišje izobraženi kontn' mesečno okrog 50.(KM) tolarjev. Stavka 35 kontrolorjev letenja, kolikor jih je tačas v • veniji, bi praktično pomenila popoln zastoj na slovens" ^ nebu. V hangarjih bi ostala vsa Adrima letala, kjer imaJ°x scdai probleme z likvidnostjo, praktično preti začetkom tu stične sezone bi se Sloveniji izognili tudi tuji preleti, pot v lijo pa bi bila zaprta tudi za sosednjo Hrvaško, ki naš Zfa. t prostor uporabl|.i zaradi zapore na liniji Trst - Tirana (v°'f9. v Bosni), kar bi verjetno še dodatno poslabšalo že tako fl* vno dobre odnose z južnimi sosedi. j0 Če gre verjeti predstavnikom slovenskih oblasti, P* ^. vsega tega ne bo prišlo, kajti nesporazume bodo poskul*'*^ sin po mirni poti. Novoimenovani direktor Republiške uf' , ve za zračno plovbo, Ludvik Bokal, zagotavlja, da bodo " f trolorji letenia našli skupni jezik, kar potrjuje tudi min'*1 za delo Jožica Puhar. »,,_„ fie^1. Vine (GLAS t «BBo»itelj ia UaaJalH) (' ..M.pisno p.Kl)clje GORtNJSKI (iLAS KRANJ I rroartka (Mgovoraa bn Andrej Pijudeju i prekinjen /.. umno politika nemlvKni neMrunkunki politično informulivn^ pohednik s poudarkom n« dogujunjih nu (iorenjtkcm PrnK^nik SES ,„.,. iv.„, gJTJJ u„rku>, ,„ , , uirdnik !7koV»0 «r4.k.: i eonoUbn« ""M-' NovUar). i. artdalki: i loU-n.i i«-.....m lo*c Kolmel ' m Mencinge. s,,,,,,, s,,, Darink« Sedel \ Z, S,........lik M.!„„ VolZ < ! ' 7,"^?k i . , m . /-"V i /.,i.„ si,!.,,, 2arai Leforkaajei Marjeta Vo»M rn;|lafljal Ciom/d Sinil 1'rtera.a i. HaftiMediu Ari Kroni Hat: Podjetje DELO l C K hsk ^o«,«,, ... „.,„ V , i ^al*"fl: > Kranj leleton mihmi »114135. teleta« *imm Nirilalai, afeaea, mn^mi»,mfmtt Bieiweiwvu 16. Kranj telefon M 8-463 teleta om-ii m-. w„. m.ii „.,',' ' !;',,, ,7,i.-<»J''V i !4 ur di»\ mi nuuvUMiuiukemodilvnlku; uradne uri \*ak Jun <«! 7 .1.-0 ure CunobU Maju ..h t...k,h ,., ,«.k.h n,,,.*,,,,,., m,,,,,,,-,,,,,!,,,,,,.....„)u „,„,™ ,,,,;.....k,,,,, , Z , > letna mifocnimi 140 DKM Oftasne atorilvi po ceniku Prometni davek po m«'i>"m s odstotkov v cem čaaopim (mnenje RMI Ž3/27-M) 1 S pr. Miha Brejc o ozadjih afere HIT-VIS » Predsedniki v afero niso vpleteni" O vlogi Romana Jegliča, Danila Kovačiča, Petra Rigla. Stara UDBA še živi. Trgovina z Orožjem. Se VIS ukvarja s slovensko politiko? /s pravno so "bolje poučeni" vedno bolj prepričani, da od medijsko čredno odmevne afere na koncu ne bo ostalo kaj prida, posamezne Podrobnosti in nova imena še vedno prihajajo na dan. V celotni *godbi je zanesljivo ena ključnih osebnosti bivši direktor Varnostno '"formativne službe dr. Miha Brejc. Vi dosledno zagotavljate, da ne gre za afero VIS, pač pa *a afero HIT? V gradivih, ki sem jih predložil parlamentu, v gradivih kriminalistične službe in v grafih SDK je zelo jasno izkaza- za kaj pri vsej zadevi gre. Bistvo afere je v odtujevanju tužbenih sredstev, v neki divji Privatizaciji. Torej gre za zade-v°> oziroma če hočete, za afero HIT." Kako si razlagate dejstvo, "a ste praktično pri vseh novinskih člankih tako ali drugače omenjeni? Ne vem, zakaj se uredniki 0(iločajo, da moje ime povsod uPorabljajo, bojim pa se, da to v*asih naredijo namenoma, z nekim negativnim predzna- *?rn. Ljudje imajo po moji oce- ni že čez glavo različnih afer in Zato časopisnih člankov ne pre-ereJo do konca, pač pa veči- ?°ma le naslove in podnaslove. .n Če se potem stalno pojavlja- J° naslovi, ki dajejo slutiti, da nekdo kriv, je to zelo učinkoma metoda, ki jo pozna svet." Je vaš domači telefon prikovan? Da, mislim da." Ste že dobili varstvo, menda s'e ga pred časom zahtevali? *Sam varstva nisem zahte-jl ' »mpak je predsednik "VIS Misije" J- a-x-~ -u —:; dr. Bučar ob moji !] ^aJ' gradiva komisiji ocenil, 2 °hstaja velika stopnja ogreje- n°sti, zato je naročil pri mi-vls{rstvu za notranje zadeve iz-„?dr,o določenih varnostnih ^repov." 80 jih tudi izvedli? pravijo r i bi me varovali, še ni- No, temu menda 'JUrjrUt'Vna /a^'la' sam n Sem opazil" , ^fedzadnja seja Bučarjeve ^ ornisjje je bila menda burna, , *Jala pa je, kot pišejo lastni-™Pozno noč? le f'a^e'a se Jc 00 trcn popold-enV nCa'a Pa se Je okrog pol "h Ponoči." in/^'w le zapisalo, da je ko-JJJj* "prejela sklep, da ste ^yilno ravnali, ko ste doku-nU> predali komisiji in ne ^■•neznikont? rJU| ^az'oge, zakaj nisem pre-|(U gradiva svojemu nasledni-k0[^n raznoraznim predsedni-Poj 1 smcm tftko reči, sem rnis,'sn') °b predaji gradiva ko-dojk Se enkrat in tO zelo po-njatc "° P'1 na seji, ki jo ome-rern stvari javno ne mo k m^^iti, kei sem zavezan stvar Cćn,)s" Seveda pa je Paradoksalna.., v ^'|J'aradoksalna je vsaj zame $k|jt\ ^a st> P" eni strani vsi *»Ud' Stn,n' Pa bolj ali manj jo v?' P°datki dnevno izhaja- Jk0rja°' U) i« vsekakor velika t r sn" resnično ^* Molčečnosti radi zave-n ko me nejavnosti, mu za morem odgovoriti, aar,| mu rad Rad pa bi pou-Une,. 'aslednje - dokler smo mi gradivo... ;;;' °Prosti|Ci kdo ste to vi? Mi t );''. tor • CJ moJ sodelavec in ^ivo eT 10 bi,° skr;,lk'' Nllo v na talm deponiji, ni fNdivo ,avn°s< ni< K,» pa smo k n,> v< xrcda,i k«>""sin. prak ,r;»ni »j t,a" * časopisih pre eiu Podn.bne /adeve iz tega gradiva. Poglejte, preiskave še niso končane - ravno pred dnevi sem bral, da je kriminalistična služba pridobila vrsto novih gradiv, tudi SDK menda še ni končala z delom. Skratka potrebnih je še veliko raziskav, da bi prišli do nekih resnejših spoznanj, da bi se lahko vse skupaj zaključilo." UDBA se vrača V javnosti se pojavljajo nova in nova konkretna imena? "Res je. Pojavljajo se imena oseb, ki bi lahko nastopale kot priče ali imena oseb, ki so lahko zaradi tega sedaj ogrožene in jih po vsej verjetnosti ne bomo nikoli več videli v tehpo-stopkih." Kje torej curlja? "Očitno na vseh koncih in krajih. Sam lahko rečem le to, da se nekateri posamezniki že takoj po seji komisije pogovarjajo z novinarji, kar na hodniku! To seveda ni dobro." Pred časom ste rekli, da vas pravzaprav ni zamenjal Drnovšek, ampak stara I'DBA, v nasprotju s tem pa je sedanji direktor VIS-a Širše v Republiki izjavil, da je govoriti o udbovskih strukturah znotraj VIS-a nesmiselno? "Ko sem uporabil izraz UDBA, sem imel v mislih sile prejšnjega režima, ki imajo še vedno veliko moč. Sedaj bi seveda moral začeti naštevati konkretna imena, ki pomenih no vplivalo ni odločitve neka terih vodilnih ljudi v Sloveniji glj imena oseb, ki v samem VIS-u pomembno vplivajo na odločanje, pa seveda tega ne morem. Poglejte, če predstoj nik te službe povabi k sodelovati |ii "star, preverjen kader", ki sem ga sam odslovil, hkrati 08 izj|\ Ija. da stare UDIH m, |e VM skupa 1 nekoliko presenetljivo." Kam v vsej tej zgodbi sodi Roman Jeglič? "Jeglič je bil moj namestnik, je pa še sedaj namestnik direk torja VIS-a. On je pisal pismo predsedniku Drnovšku, t k,ne rem mi očita vrsto nepiavilno-sti, pri tem pt |e zanimivo, da ie Roman Jeglič zelo molčeč človek. Na naših kolegijih ni o teh stvareh nikdar govoril, to rej 0 domnevnih nepravilno stih Po drugi strani se nisva nikdar sprla, nasprotno, bil sem prepričan, da je gospod Jeglič pošten človek, kulturna oseba, prijeten sogovornik in od njega v vsem tem času nisem čutil nikakršne zamere. Tako sem bil nad njegovim ovajanjem zelo presenečen, ne da bi meni o tem prej kakorkoli rekel... Razlog je bil verjetno v tem, da je izvedel, da je eden od tistih, ki sem jih nameraval zamenjati, in to zato, ker se v obdobju, ko je bil namestnik, preprosto ni izkazal." Tajna služba ne spi Mladina je v eni zadnjih številk zapisala, da se za dve žrtvi afere menda že ve - šef VIS-a Janez Širše in šef Drnovškovega kabineta Marjan Kramar. Bodo ob koncu afere res letele glave, instituta odstopa pri nas očitno v politiki še ne poznamo? "Zanesljivo sem eden od tistih, ki bi zelo težko ocenil, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih. Pravzaprav lahko samo upam, da Slovenija je pravna država in da bo poskrbela, da bodo vsi tisti, ki so kakorkoli kršili zakon v tej zadevi, odgovarjali za svoja dejanja. Preprosto ni morali prenehati z res veliko medijsko pozornostjo v tej zadevi in prepustiti državnim organom, da opravijo svoje delo - jim pa postaviti določene roke, da se ne bi kot v številnih prejšnjih aferah, vse pozabilo." Eno zadnjih imen, ki ga je afera vrgla v javnost, je Tomaž Miklavčič, temeljni javni tožilec. V kolikšni meri je on vpleten v zgodbi, nekateri namigujejo na povezanost / II)-BO? "O tem, ali je bil sodelavec UDBE ali ne, seveda ne bom govoril. Gospod Miklavčič je odklonil, da bi v tej zadevi karkoli izjavil, kar je skladno z zakonom o varstvu osebnih podatkov pravzaprav tudi njegova pravica." V nekaterih domnevah je direktor Hita Danilo Kovačič, ključna oseba? "Kovačič je človek, ki je večino idej Hita oblikoval in pripeljal do precejšnje stopnje uresničitve. Očitno jc sposoben človek, ki ve, kaj hoče in to tudi zna storiti." V Nedeljskem dnevniku ste rekli, da se ne bojite resnice, bojite pa se konstruktov? "Res je. 2e večkrat sem rekel, da sem mislil, da bom po oddaji dosjeja živel mirno naprej, vendar sem sedaj izpostavljen določenim "aktivnostim", ki niti najmanj niso prijetne. Kolikor mi je znano, se v VIS-u intenzivno zbira gradivo, ki bi me na kakršenkoli način obremenilo. Cela vrsta dejanj doka- Širše in UDBA Dr. Miha Brejc: "Ce pred-ttojnik tajni službe povabi k sodelovanju "star, preverjen kadil". ki sem ga sani odšlo vil. hkrati pa izjavlja, da stare UDBE m. /c VSi skupaj nekoliko presenetljivo." 0 vlogi Romana Jegliča Dr. Miha Brejc: "Na kolegijih VIS-a Jeglič ni nikoli govoril o domnevnih nepravilnostih v naši službi - kar je potem pisal dr. Drnovšku, pravzaprav je bil Roman Jeglič zelo molčeča oseba." zuje, da se ne spoštujejo elementarne človekove pravice, zato ne morem izključiti možnosti, da bo prišlo do konstruktov. Sam imam mirno vest in sicer kratko, a dobro spim. Lahko si le predstavljate, kako izgleda, če imaš proti sebi vso tajno službo in celotni vladni aparat." 900 zaupnih poročil Je potemtakem del tega scenarija tudi nedavno pisanje funkcionarja LDS, Gregorja Golobica? "Seveda, gre pač za nov poskus diskreditacije. Spraševal sem se, zakaj, dr. Drnovšku sem namreč jasno povedal, da me direktorski položaji ne zanimajo, da želim nazaj na Univerzo." Trgovina z orožjem je za nekatere bistveni del afere? "Če ne govoriva o VIS-u, potem o tem ne moremo govoriti, pač pa lahko govorimo le o aktivnostih sektorja za boj proti terorizmu, ki je spremljal številne pojave na tem področju." Se to področje pojavlja pri Hitu? "Tega se ne spominjam." Mar niste prebrali celotnega dosjeja HIT? "HIT je bila samo ena od mojih številnih obveznosti. Vsak mesec se je na mojem računalniku nabralo okrog 900 pisem, poročil, informacij. Moj sodelavec, ki je vodil akcijo HIT, mi je o tem pripravljal krajše informacije; ne, nisem prebral vseh papirjev v dosjeju." Podjetnik Peter Rigl je tudi eno od imen, ki se pojavlja v zgodbi. V izjavi za Dnevnik je rekel, da je napad nanj pravzaprav napad na predsednika Drnovška? "Gospod Rigl in gospod Drnovšek v tej zadevi nista nikakor povezana, seveda pa je zelo priročno, če lahko na ta način preusmeriš pozornost. Mi smo Petra Rigla spremljali izključno zaradi naših profesionalnih in ne zaradi političnih razlogov." Je v afero vpleten tudi kdo od najvišjih slovenskih funkcionarjev? "Vaše vprašanje spet zadeva mojo poklicno molčečnost, tako ne morem biti konkreten. Lahko pa povem, da neposredno v zadevi niso omenjeni ne Kučan ne Drnovšek in ne Rigelnik, če omenim predsedniško trojico, vsaj ne v kakršnikoli zvezi, ki bi dala slutiti, da je šlo za zlorabe ali kaj podobnega." Vine Bešter I etos bodo nadaljevali - Javornik - Koroška Bela Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela, ki ima 1600 članov, oskrbuje štiri planinske postojanke in sicer Staničev dom pod.Trigla-VOm, Kovinarsko kočo v Krmi, Prešernovo kočo na Stolu in dom Pristava na Javorniškem Rovtu. Kar precej delovnih ur je bilo lani opravljenih na urejanju podstrešja Stanovičevega doma. Iako so dobili nove zmogljivosti. Precejšnja dela so bila Opravljeni tudi v Prešernovi koči. Obnovitvena dela bodo nadaljevali tudi letos, ko beležijo 45-letnico delovanja društva, ludi letos bo načelnica mladinskega odseka Jožica Zakelj vodila mlade planince po bližnjih in daljnih vrhovih in organizirala izlete za upokojence. Za KS tri milijone Radovljica, 17. maja - Predsednik Izvršnega sveta občine Radovljica Jože Resman se je skupaj s predstavniki upravnih organov na rednem posvetu v sredo sestal s predsedniki krajevnih skupnosti iz radovljiške občine. Obravnavali so predlog za financiranje delovanja krajevnih skupnosti in izhodišča oziroma možnosti za pripravo večjih vzdrževalnih del na področju komunalne infrastrukture. Po predlogu bo letos 20 krajevnih skupnosti v občini dobilo za svoje delovanje tri milijone tolarjev iz dodatnih namenskih sredstev iz občinskega proračuna. Po razrezu glede na število prebivalcev pa na nobeno krajevno skupnost na mesec ne odpade toliko ur, da bi lahko imela zgolj na podlagi občinskega denarja redno zaposlenega tajnika. Tako na primer 161 ur odpade na KS Radovljica, 140 na KS Bled in 105 na KS Lesce. Na podlagi programov krajevnih skupnosti za dela v tako imenovani komunalni infrastrukturi pa bo tudi letos veljala delitev v sedanjem razmerju, ko krajevne skupnosti zagotovijo 40 odstotkov sredstev, 60 odstotkov pa občina iz proračuna za komunalno infrastrukturo. • A. Ž. KRATKE GORENJSKE Uspeh kranjskih glasbenikov - Kranj - Med prvomajskimi prazniki so se kranjski glasbeniki srečali v Gemonu in Artegni v Julijski krajini z glasbeniki Koroške in Julijske krajine. V središču Artegne so poleg domačih godbenikov nastopili še godbeniki iz Veldna in tudi člani pihalnega orkestra iz Kranja pod vodstvom dirigenta Branka Markiča, v farni cerkvi v Gemonu pa tudi pevci moškega pevskega zbora iz Kranja pod vodstvom prof. Janeza Forška. Veliki koncert je bil potem v mestni dvorani v Artegni, kjer so med pevci še posebej izstopali solisti Franc Mihelič, Jože Ogrin, Janez Plevel in Lojze Vidmar. V drugem delu koncerta pa so nastopili tudi godbeniki, kjer sta med kranjskimi še posebej izstopala solista Matej Rihtar in Gregor Grašič. Po koncertu so predstavniki in pevci iz koroškega mesta Velden povabili zbor iz Kranja, da se poleti predstavijo na koncertu v Veldnu. Obnovili Otroška igrala - Zalog - Vrtec v Zalogu pri Cerkljah obiskuje 25 otrok iz Zaloga in okoliških vasi Glinje, Vopovlje, Lahovče ter Spodnji Brnik. Letos pa so starši otrok in nekateri obrtniki obnovili igrala v vrtcu in izdelali tudi nekaj novih igrač. • (kj) Kaj veš 0 prometu - Radovljica - Na 25. občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki ga je organizirala Osnovna šola Antona Tomaža Linharta, so sodelovale ekipe vseh osnovnih šol v radovljiški občini. V mlajši skupini je bil najboljši Borut Veren iz Osnovne šole Lesce, v starejši pa Marko Jerič iz Osnovne šole Gorje, ki se bo kot najuspešnejši tekmovalec udeležil tudi republiškega tekmovanja v Šempetru v Savinjski dolini. Med ekipami pa je bila najuspešnejša iz Osnovne šole Lesce, ki je dobila prehodni pokal in gorsko kolo. Predlog za drugačen promet Kranj, 17. maja - Krajevne skupnosti Bratov Smuk, Planina in Huje ter Primskovo v kranjski občini predlagajo drugačno ureditev prometa s Planine na brniško cesto. V krajevnih skupnostih na Planini že nekaj časa ugotavljajo, da ureditev prometa, ko sta Likozarjeva in Ručigajeva ulica postali enosmerni v smeri proti Planini, ni najboljša. Križišče cest Jaka Platiša in Brniške ceste, ki je že nekaj časa sicer osvetljeno, je postalo zelo obremenjeno. Ko pa bodo zaradi urejanja zaprli tudi Cirški klanec, bo "pritisk" na to križišče še večji in za stanovalce na Planini, Hujah in Bratov Smuk bo izhod iz naselij še bolj otežen. Zato so se na sestanku v četrtek predsedniki in predstavniki KS Bratov Smuk, Planina, Huje in Primskovo sporazumeli za predlog, da se sedanji enosmerni promet po Ručigajevi cesti spremeni v obratni smeri, tako da bo prevozna s Planine proti križišču ob Petrolovi črpalki. Predlagajo pa tudi postavitev semaforja na križišču Ceste Jaka Platiša z Brniško cesto in tudi na naslednjem križišču proti Brniku (Kranj - Brnik in Britof -Delavski most). Takšen predlog so s sestanka naslovili na občinske strokovne službe z željo in pripravljenostjo, da skupaj razrešijo sedanji prometni problem, ki bo po zaprtju Čirškega klanca še večji. • A. Ž. Kranj, 17. maja - V soboto so kranjsko gimnazijo obiskali slovenski dijaki celovške gimnazije, nato pa so se odpravili na skupni obisk Idrije. Sodelovanje je spodbudila dijakinja, ki se je med gimnazijama prešolala, prijetna izkušnja s tem skupnim izletom pa je utrdila dogovor, da sodelovanje postane tradicionalno. Slovenske dijake iz Celovca je na sprejemu v Kranju pozdravil tudi kranjski župan. Slika: G. Šinik PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE Pokličite lOT 084/403-871 Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo Invalidi zdravim ob strani Kranj, 14. maja - Finančna stiska je delo Gorenjskega društva za cerebralno paralizo omejila na najnujnejše dejavnosti, brez katerih bi invalidni otroci, mladostniki in njihovi starši težko shajali. Največjega pomena je vzgoja in usposobitev ljudi s cerebralno paralizo k samostojnemu življenju. Po občnem zboru nastop gledališke skupine invalidov Bleščečih šest. Zato v preteklih dveh letih, ki so jih ocenjevali na petkovem občnem zboru, niso mogli brez šole za starše, ki slednje usposablja za delo z invalidnim otrokom. Temu nameravajo tudi v prihodnje namenjati veliko pozornost, da bi starši, ki se jim rodi otrok s cerebralno paralizo, ne tavajo v temi. Svoje invalidne otroke naj bi ob pomoči strokovnjakov vzgajali in usposabljali tako, da bi bili v življenju čimbolj samostojni, da bi namesto v zavodih za invalidne osebe lahko živeli med zdravimi, si v okviru svojih sposobnostih služili za življenje kolikortoliko normalno funkcionirali. Seveda ob večjem posluhu družbe, ki naj poskrbi za odpravo arhitektonskih ovir, za manjše dajatve pri uvozu ortopedskih pripomočkov in pomagal za neverbalno komunikacijo, za morebitne zaposlitvene možnosti. Občnega zbora gorenjskega društva se je udeležil tudi tajnik Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije Jože Primožič, ki je nanizal vrsto informacij o novostih. Ena teh je osnovanje Sončko-vega kluba, ki bo prerasel v dobrodelno fondacijo in postal dobrodošel vir financiranja za invalide pomembnih humanitarnih projektov. Konec maja v Božičih na Obali odpirajo enega od bivalnih centrov, kjer bodo imeli ljudje s cerebralno paralizo možnost letovanja, izobraževanja, druženja... Za samostojno življenje ljudi s cerebralno paralizo pa je poskrbljeno v bivalnih skupnostih. Dve sta tudi v Kranju, ena v posebej zanje obnovljenih prostorih na Tomšičevi 14. Za te prostore kranjska občina Zvezi društev za cerebralno paralizo zaračunava po 7 DEM za kvadratni meter. Pri Zvezi se jezijo že zaradi dejstva, da je občina močno skrčila sredstva za delovanje invalidskih društev, zaračunavanje najemnine za prostore, ki so bili grajeni za invalide, pa se jim zdi naravnost nesramno. Ob temnih plateh pa je sem in tja tudi kak razlog za dobro voljo. To je denimo letošnja desetletnica Zveze društev za cerebralno paralizo, ki ima svoj izvor prav v Kranju. Pobudnika sta zdravnika, zakonca Veličkovič, ki sta s prvim predsednikom Mrakom v Kranju orala ledino in predramila preostalo Slovenijo za pomoč osebam s cerebralno paralizo. Gorenjsko društvo je zakonca Veličkovič zato predlagalo tudi za posebno priznanje Zveze. • D. Z. Žlebir Kranj, maja - V kranjskem vrtcu Tatjane Odrove so se otroci po zaslugi dobrega sodelovanja vrtca in staršev pobliže spoznali tudi z računalnikom. Posodil ga je Andrejev očka, v vrtcu pa so poskrbeli, da so otroci nenavadni stroj spoznali na zanimiv in igriv način. Rodila se je zamisel za didaktično igro Liki in barve, s prijazno pomočjo in znanjem gospodov Miklavčiča in Trontlja pa je nastal zanimiv program, ki temelji na strokovnih spoznanjih o razvoju otrokovega mišljenja in načinih njegovega spodbujanja. V programu so združene različne naloge - igre, s katerimi otroci na prijeten način pridobivajo logično - matematične izkušnje. Na barvnem monitorju otroci opazujejo in primerjajo geometrične like, celoto, del, iščejo in povezujejo podobnosti in različnosti glede na velikost, barvo, obliko, razvrščajo in združujejo like, sestavljajo jih in barvajo... Otroci imajo računalnik radi, vendar pri njegovi uporabi ne pretiravajo, tako da je ob pravilni uporabi in kakovostnih programih postal primerno vzgojnoizo-braževalno sredstvo za spodbujanje njegovega razvoja, nam piše Ana Brovč iz vrtca Tatjane Odrove. Šola je tudi zdravilo Reteče, 17. maja - V kulturnem domu v Retečah je bila v soboto popoldne osrednja proslava ob 100 letim i organiziranega pouka, ki se je v Retečah v škofjeloški občini takrat začel najprej v Ma-tevževi kaj/i in se Čez čas nadaljeval v Zargarjevi kašČi (čumna-ti), dokler ni bila 1938. leta zgrajena nova šola. Visok jubilej organiziranega pouka na območju današnjih krajevnih skupnosti Reteče in Godešič so začeli proslavljati že v petek, koje bil dan odprtih vrat šole, mladi so imeli nogome-tni turnir, odprli pa so tudi razstavo akademskega slikarja Franca Novinca. dNa proslavi v soboto (po gasilski vaji) pa je bil slavnostni govornik minister za kulturo dr. Slavko Gaber, ki je še posebej poudaril, da bo naša pot v Fvropo odvisna predvsem od tega, da znanje ne bo le zgolj fraza. Za to sta potrebna tako pedagoško kot strokovno znanje. Sicer pa mora biti naša usmeritev v prihodnje, da bodo manjše šole čimbolj povezane s krajem in krajani. Sola v Retečah to vsekakor je. Poleg zna nja so namreč prav šole v manjših krajih tudi neke vrste zdravilo za lažje obvladovanje nasilja, s katerim se sicer srečuje vsa Evropa. Na proslavi, ki so se je udeležili tudi gostje z občine, sosed njih ustanov in krajani, so lep program pripravili učenci, tamburaški orkester Bisernica in folklorna skupina Sava, krajani pa so pripravili pogostotitev. Podelili so tudi priznanje učiteljici Pavlini Biček. Ob 100-letnici pa je ob podpori sponzorjev in okrovitelja Corona Reteče izšla tudi posebna brošura. • A. 11. POMLADANSKI i OBRTNI SEJMI ' GAULOISES BLONDES •ffl 17..J3J/93; /USPEŠEN \ I I I 20% POPUST l P°Sel Pr°Pa9andna ■ ZA VSTOP --->•------1 OBJAVA J v Goreniskem glasu ^7 Želja vseh invalidov sveta: V Živeti človeka vredno življenje Škofja Loka, 15. maja - Mednarodni dan invalidov so škofjeloški invalidi nadvse lepo praznovali preteklo soboto. Blizu dvesto se jih je zbralo na Podnu, kjer sta jim spregovorila predsednica Društva invalidov Škofja Loka Poldka Demšar in predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Vili Medved, v kulturno-zabavnem programu pa so se zvrstili nastopi glasbenikov, pevcev in prisrčni skeči otrok z OŠ Petra Kavčiča. Bil je vesel dan in če so invalidi iz Škofje Loke in obeh dolin vsaj za urico, dve pozabili na vse svoje tegobe, je bil trud njihove predsednice poplačan. Zbora v Škof ji Loki so se udeležili tudi predstavniki invalidov s Ptuja, Cerknice, Kranja, Domžal in Kamnika. 500 milijonov invalidov je na svetu, ugotavlja mednarodna organizacija invalidov, za katere je ponekod, navadno v razvitih deželah, sorazmerno dobro poskrbljeno, so pa tudi države, kjer invalidi nimajo nobenih posebnih privilegijev in pravic, do katerih bi bili upravičeni. Dolžnost družbe kot celote je, da imajo invalidne osebe pravico biti v družbi sprejeti kot enakovredni člani. Vse organizacije invalidov v svetu naj se med drugim zavzemajo, da bo storjeno vse za rehabilitacijo invalidov, da jim bo omogočena pravica do dela glede na njihove sposobnosti, vendar ne tako, da bodo stlačeni v invalidske delavnice, temveč naj jim bo zagotovljeno delo med zdravimi. Posebej naj bo zagotovljeno delo mladim invalidom. Gradbeniki naj tudi v prihodnje načrtujejo gradnje, ki bodo prirejene za invalide. Urejene naj bodo patronažne službe, ki dnevno skrbe za invalidne osebe, tudi za invalide naj bodo počitnice, kot za zdrave. Sploh pa naj vse vlade sveta narede vse, da bi se njihovi državljani izognili invalidnosti, je v svojem govoru poudaril predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Vili Medved. Deklica Nina z Osnovne šole Petra Kavčiča pa je v svoji šolski nalogi, ki jo je prebrala pred loškimi invalidi, razmišljala o "naših majhnih invalidnostih na duši in srcu", in o tem, kako so celi narodi tako "pohabljeni" in kako se prav skozi odnos do invalidov kaže duševno zdravje vsake družbe. Veseli del srečanja loških invalidov je začel Jože Košir, in- valid iz Lučen, ki je kot samouk na klaviaturah zaigral ven-ček slovenskih narodnih. Za njim je zapel moški pevski zbor LTH. Posebej prisrčni so bili otroci z OŠ Petra Kavčiča s pastirskimi igricami. Na harmoniko je zaigral Andrej Žagar, učenec Glasbene šole v Škofji Loki, na lajno pa zbiralec starih glasbil Zdravko Debeljak. Nadvse pa so ob koncu navdušile harmonikarice iz Mengša, ki so s sedmimi harmonikami in "mengeško kitaro" spravile dvorano pokonci. Bil je zares lep dan za vse. Rok Kosmač, Društvo invalidov Domžale: "Pri domžalskih invalidih sem podporni član. 2200 invalidov imamo v občini in skušamo jim kar najbolj popestriti življenje. Zelo radi gredo na izlete, zato so ti pri nas pogosti, ravnokar pa iščemo prostore za rekreacijo invalidov. Na sploh je za invalide še vedno premalo poskrbljeno. Take prireditve so zanje pravo doživetje, zato naj bi bilo teh srečanj čimveč in več tudi izmenjav izkušenj pri delu z in- va'"^'' Poldka Demšar, predsednica Društva invalidov Škofja Loka: "V naši občini je 1545 invalidov, od teh je nepokretnih 115. Bolne in nepokretne obiskujemo vse leto, se jih Eomnimo z drobnim darilom, il povsod zmanjkuje denarja. Najbolj potrebnim primaknemo mali delež za topliško zdravljenje. Več kot 4, 5 jih na leto tako ali tako ne more iti. Smo pa veseli, da nimamo brezposelnih invalidov. Bi se pa marsikje morale delovne organizacije večkrat spomniti svojih invalidov. Ko smo zbirali dobit- Rok Kosmač ke za današnji srečelov, nam je edino EGP od družbenih podjetij prispevalo finančna sredstva in darila, vse ostale dobitke pa so dali izključno zasebniki." Jože Frelih iz Škofje Loke: "Osem let sem že na invalidskem vozičku, zaradi žil so mi noge odpovedale. Edino takšne prireditve se lahko udeležim, enkrat na leto, kam drugam pa ne morem. Ne peš, ne s kolesom, ne z avtobusom. Zato mi taka srečanja še toliko več pomenijo. Dobro so pripravili ta zabavni program. Cez dekleta iz Mengša jih pa ni!" Polde Frlež iz Poljan se je pred leti ponesrečil v LTH. Težko hodi, govoriti ne more. Je pa pred- Jože Frelih ki sednici Poldki in sodelavcem. * ga vsako leto obiščejo doma. P0' slal listek s tole vsebino: njeno vodstvo, spoštovani so^' lani! Po nekaj letih članstv'3 sem si zaželel srečanja in snt°*' nja s starimi znanci in sotrp"1' C eprav je moj govor onemofl čen. Vas na ta pisni način vS prisotne iskreno prisrčno P0" zdravim." . Z obraza smo mu braVi. mu je prireditev ogromno P° menila. Koliko ur in dni bo z polnjenih ob spominih na v nastopajoče. Pa je res imetuf* ta njihova predsednica, ki J1 je za eno samo popoldne sp^ vila skupaj toliko veselih prijaznih ljudi, toliko g'a p' pesmi in dobrih besed. 9 Dolenc Ekologija prodira med planince Odpadki ne sodijo pod kamen ali grm Če bi se tega pravila držala večina planincev, ne bi klicali mladih k čiščenju. Roblekov dom na Begunjščici, 15. maja - Kar 120 velikih vreč odpadkov je rezultat sobotnega čiščenja pri tamkajšnji koči, ki ga je organiziral Mladinski odsek pri Planinskem društvu Radovljica. Nad njim bi se morali zamisliti tudi prejšnji oskrbniki, ki pa jih ni bilo med čistilci. V dejavnost Mladinskega od seka PD Radovljica je vključenih okrog 60 osnovnošolcev v Lescah, Radovljici in Mošnjah. Poleg planinske šole so zanjo značilni tedenski sestanki v radovljiškem gasilskem domu, kjer se do govarjajo za hojo v gore. Vsak drugi teden popeljejo več kot 40 otrok na izlet, pozimi nekoliko nižje, od pomladi naprej pa tudi višje. Letošnja novost so družinski izleti enkrat mesečno. »tokratni izlet i/ Begunj na Roblekov dom je ekološko obarvan, saj je namenjen čiščenju te poti in odstranitvi smetišča pri koči,« je /a bralce Gorenjskega glasa povedal načelnik odseka Hrane /.upančič m pojasnil: »Tukaj se je zbralo 42 otrok in 7 odraslih planincev. Med manj kot štiriurno hojo prek Sv. Petra in Poljske planine ob poti nismo našli veliko smeti. Napolnili smo le dve vreči, zato pa bo več dela ob domu. Otroci se že veselijo, da bodo pomagali pri tem. Vreče so nam odstopili na posestvu Poljče, gostišče Zvon | Brezij je prispevalo /a malico, društvo pa bo mlade planince nagradilo z. značkami.« pri odstranjevanju odpadko*« niso v ponos.« Med 24 učenci leSke Soji bila tudi tretješolec Vasja S*^ njak in šcstošolka Anja M I Prvemu se je zdelo dobro, d«' u redijo nekaj koristnega v & deklica pa je ocenila, da je ,.j va tam veliko lepša brc/ ^ Kar se Janezek nauči... učiteljica Ivanka Markovi* .trn Tudi Janez Kokalj i/ I. \v OŠ Mošnje se |c še z. K sošolCj dil, da bi nabrali čimveč kov. K temu je pripomo|'* j Maja v kranjskih vrtcih Čudežni svet pravljic Kranj, 18 maja - V kranjskih in okoliških vrtcih ta teden poteka prireditev ("udežni svet pravljic. Ponekod bodo srečanja s starši, izložbe kranjskih trgovin pa bodo okrašene z otroškimi izdelki na temo pravljic. V vsakem od 16 vrtcev v Kranju in okolici bodo ta teden uglasili na svojo pravljico, napovedujejo pa tudi kopico spremljajočih dejavnosti. Tako bo Mladinska knjiga v petih vrtcih predstavila otroško literaturo, starši pa bodo ob naku pu deležni tudi svetovanja. Otroci iz treh vrtcev bodo obiskali škofjeloški muzej in se ob tem spomnili pravljice Gal v galeriji, spet drugi pojdejo v gledališče, tretji v Pionirsko knjižnico na tamkajšnje ure pravljic, četrti na izlet... V enem od vrtcev bodo dobili v goste skladatelja in pravljičarja Janeza Bitcnca, v drugem slikarja Zmaga Puharja, v tretjem peka. V vrtcu Mojca na Planini bodo v pravljičnem tednu pekli drobno pe Clvo in slaščice, naslednjega dne pa oh dramatizaciji isloi menske pravljice prodajali svoje izdelke za gumbe. Vzgojiteljice bodo v tem tednu povabile v vrtce tudi si.n se, da bodo tudi oni začutili potrebo po pogostejšem pripovedovanju pravljic. # I). 7,. Po opoldanski plohi so se mla di planinci s spremljevalci spustili na poraščen breg pod kočo, kjer je ležalo vse od odvržene embalaže hrane in pijače, do ste klovinc m pločevine, v okrogli uri so marljive roke pobrale ca 120 polnih vreč odpadkov, izmed grmovja in skalovja pa so potegnili tudi nekaj večjih kosov od\ rže nega inatei mla »Naša šola sodeluje tudi pri čiščenju domačega kraja,« nas je sc znanih) učite Ilica i/ OŠ I esCC Marjeta Rojnik, ki že tretje leto vodi planinski kiožek, pa med drUgim poudarila: »Prav <«edaj končujemo planinsko šolo, v kateri dobijo otroci teoretično /niiiije, na izletih pa (o še praktično potrdimo, /a nami gotovo ne bo moral nihče pobirati smeti, ker se mladi zavedajo nujnosti varovanja narave. Vseeno se mi zdi vzgojno, da pomagamo učenci oš Ovsiše, kjer v kro*^ deluje 20 mladih planincev-^ StOŠOleC Sebastjan Likar \l JHj vljicc je pokaial liste, ki *° j|S lih odmetavanje odpadkov QW| koče, obenem pa izrazil °P da se to ne bo ponovilo 0H Nova oskrbnica v dom« . i Vene iz Sela pri Zirovn»°'J| iibljubila, tla bo njena sk' ' 3p čistoča okrog doma Kol i'5w dal pomočnik gospodul ^ | Ione lomše i/ PD Rado> društvo v koči namestilo |llt 0 kate. s katerimi opozat i11'^ j sko\ alce k odnašanju srn**.1 M lino lam je tja nosil oćPm nosač. loki.u pa vreče z -*"'i> >.'wi«8....... j .j i1' i odrasli naj bi sledili /K1 j ■* dih planincev in odpadke jg^P v nahrbtniku domov Saje SVET KRANJSKIH SINDIKATOV S amostoj ni območni sindikat NOVA POSOJILA SINDIKALNEGA SKLADA • SINDIKALNI SKLAD PONOVNO RAZPISUJE UGODNA POSOJILA V SKUPNEM ZNESKU 2,500.000 SIT • SKLAD NUDI SVOJIM ČLANOM 15 % POPUST V SINDIKALNEM DISKONTU "TRENČA" • PRI SKLADU NASTAJA TUDI STAVKOVNI SKLAD Št. posojil 50 Prejšnji mesec je novo ustanovljeni sindikalni sklad pri £vetu kranjskih sindikatov pri- zagotavljati svojim članom Oove ugodnosti. Sklad je prostovoljno ustanovilo 19 sindikatov podjetij in ustanov z namenom, da bi: !• Učinkoviteje gospodarili s sindikalno članarino. 2. Zagotovili svojim čla-n°m nove oblike ekonomskih Pomoči, ki so v sedanjih težkih ^zmerah vedno bolj dobrodošle. 3. Ustvarili zametek pra-**8a stavkovnega sklada, brez ^terega si v bodoče ni mogo-jje predstavljati rednega sin-J'kata in učinkovitega sindi-^'nega delovanja. *DO SO ČLANICE *KLADA IN KOLIKO POSOJIL SO LAHKO JORISTILE V pRVEM RAZPISU ^ V mesecu aprilu je sklad *^isal 200 posojil v skupnem 2esku 5,000.000 SIT. Skupka sklada je na predlog Pravnega odbora 20 posojil penila solidarnostni raz-pel'tvi. Preostalih 180 posojil Pa Po višini finančnega vložka C|anic v skladu. 1. Planika Kranj 2. LIP Bled 41 3. IS KRATEČ Kranj 16 4. Cestno podjetje Kranj 15 5. Mercator Kmet. Kranj 7 6. Kokra Kranj 6 7. Zobna poliklinika Kranj 6 8. Varnost Kranj 6 9. Pekarna Kranj 5 10. Casino Bled 5 11. Exoterm Kranj 4 12. Alpetour Creina Kranj 4 13. Mercator Izbira Kranj % 14. TORUS BI. Dobrava 3 15. Družbene org. Kranj 3 16. Športna zveza Kranj 2 17. Iskra Teling Kranj 1 18. OŠ Stane Žagar Kranj 1 19. OŠ Jakob Aljaž Kranj 1 OBJAVLJAMO DRUGI RAZPIS 100 UGODNIH KRATKOROČNIH POSOJIL Sklad razpisuje 100 posojil po 25.000 SIT z zelo ugodno 16-odstotno letno fiksno obrestno mero in s 6-mesečnim obročnim odplačevanjem. Na razpis se lahko prijavijo člani sklada z izpolnitvijo vloge za dodelitev posojila, ki jo dobite pri svojem predsedniku. Vloge za posojilo morajo prosilci oddati svojemu predsedniku sindikata najkasneje do 24. maja 1993. Po predhodni obravnavi vlog v sindikatih podjetij bo o odobritvi posojil posameznim prosilcem odločal upravni odbor sindikalnega sklada. O odločitvi upravnega odbora in nadaljnjih navodilih bodo prosilci pisno obveščeni. IZKORISTITE 15% POPUST V SINDIKALNEM DISKONTU TRENČA" Po dogovoru med skladom in podjetjem TRENČA d.o.o., lahko od 15. aprila dalje člani sklada uveljavljajo dodatni 5 % ali skupno 15 % popust pri nakupili v prodajalni TRENČA v Stražišču in v diskontu TRENČA v nekdanjem Teks-tilindusovem obratu II. Ocenjujemo, da lahko navedeni popust pomembno vpliva na vaš družinski proračun, saj lahko z načrtovanimi nakupi privarčujete dva do pet tisoč tolarjev. Za uveljavljanje novega popusta zadostuje obstoječa izkaznica TRENČE. USTVARJAMO ZAMETEK PRAVEGA STAVKOVNEGA SKLADA Stavke, kot skrajno sredstvo za uveljavljanje pravic delavcev, v bodoče ne bodo več plačane. To pa pomeni, da se mora vsak resen in odgovoren sindikat na nove razmere že sedaj pripravljati in v ta namen zbirati potrebna finančna sredstva. V sindikalnem skladu v te namene že združujemo 25 odstotkov sredstev sklada. POSTANITE TUDI VI ČLANI SKLADA Sindikalni sklad je odprt za vse sindikate. Vanj se lahko v skladu s statutom sklada včlanijo vsi sindikati, ki so povezani v Svet kranjskih sindikatov. Pridružite se nam in zagotovite svojim članom nove ugodnosti. Ne pozabite, da smo združeni močnejši in predvsem učinkovitejši. Jože Antolin !^KRA ELEKTRIČNA ORODJA Dogovor o osnovah *a socialni pakt J0, maja 1993 je bil na seji Izvršnega od-Jr°ra sindikata Iskre Električna orodja v H^?nJu z vodstvom podjetja podpisan preti ,narnl dogovor o osnovah za sklenitev že r p'J časa napovedanega socialnega pakta, H ^'jučuje vse bistvene elemente, potreb-*a postopno stabilizacijo poslovanja ^U^JetJa ter hkrati za postopno normallza-Ift i *ocialne9a m pravnega položaja zaposliš* P°dla9l *°9a dogovora bo pripravil ho končno besedilo socialnega pakta, ki ^Predvidoma podpisan do konca meseca jet^()c'alni pakt bo obvezoval obe stranki. Vodstvo bo s sklen-2 'ni socialnim paktom prevzelo konkretne obveznosti v zvezi o^anuko povečevanja plač (maja za 12 %, septembra za 20 Plačv1^'decembra /a toliko, da bodo najkasneje aprila 1994 niče ^c>sc8lc 80 % po kolektivni pogodbi ob pogoju ures-ju^ ne8a gospodarskega načrta), z izplačilom neizplačanih >3l eJn'h nagrad, solidarnostnih pomoči, odpravnin in regresa "v.cj.tn' doPust v letu 1993, zagotavljanjem polne zaposlenosti, taint Zado'*mc m tekočim obveščanjem delavcev o izdanju gospodarskega načrta. nasto flavto, Alojz Zupan za klarinet, Andrej Grafenauer za kitaro in Anton Grčar za trobento ter Boris Šinigoj za pozavno. "Verjetno pa bo poleti IJ kakšna glasbena prireditev, k' jo bo pripravila Zveza kultur' nih organizacij Škofja Loka> Naš klavir znamke Steinway v kapeli Puštalskega gradu namreč sodi med najboljše inštrumente te vrste v Sloveniji, tako da glede tega ni nobene zadre/ ge, kadar nastopijo tudi že Pfl' znani glasbeni umetniki. ?0' vsem drugače pa je seveda z ostalimi inštrumenti, ki jih ima Glasbena šola, saj te vrste dosegli šesto in osmo mesto na flavti v prvi c kategoriji." Letos je Glasbo šolo Škofja Loka obiskovalo nekaj več kot 300 učencev, od tega 270 pri individualnem pouku. Glede na to, da gre za razmeroma majhno glasbeno šolo, da letos po zaključnem glasbenem šolanju kar pet njihovih učencev odhaja naprej na studi na Srednji glasbeni in baletni šoli. Vseh pet je že uspešno opravilo sprejemne izpite - dva za flavto, po eden pa za klavir, kitaro in za mu vzdrževanju. Vsak čas s' lahko zgodi, da bomo brez haf' monik, tudi pihala so zelo sla-ba, zato se oziramo za sponzof' ji, saj ima sicer šola prema'* sredstev za nakup novih glaS' bil, tisto, kar zmoremo z amOf tizacijo, pa seveda ne zadošča Po nekaterih občinah dobival0 glasbene šole dodatna sredstv^ za nakup inštrumentov, v Sko ji Loki se doslej o tem še ni*111 dogovarjali," je še povedal rav natelj Valentin Bogataj* \* Mencinger, foto: Gora/d Sini* OSNOVNOŠOLCI POJEJO Kranj - Zveza kulturnih organizacij Kranj, O.Š. Irance Prej^njS Kranj in OŠ Davorin Jenko Cerklje so pripravili srečanje otros* ' mlajših mladinskih in mladinskih pevskih /borov kranjske obej0^, Zanimive so misli, ki so jih zapisali najmlajši OŠ Aljaža: "Mi vemo, kje pesem prebiva. To so gotovo usta P,l(1 skremžena in pusta, ta morajo biti široko odprta, doneča u- ij kajti pesem potrebuje velik in svetel dom." Otroci imajo zelo r^ glasbo In radi ustvarjalno sodelujejo, odrasli pa jim mora *j omogočiti, da bodo razvili svojo nadarjenost. Precej /aS'u^0J-razvoj glasbene dejavnosti ima prav šolstvo, razumevajoča v' ■ stva posameznih šol, glasbeni pedagogi, ki povsod nimajo ^ bolj ugodnih pogojev za delo, starši in navsezadnje učenc'^, sko/i i^ro ali že bol| razumsko ustvarjalo svet, za katerega • mo odrasli običajno premalo časa Na OŠ France Prešeren v Kranju se bodo predstavili otr p. /bori i/ osnovnih šol Helene Puhar, France Prešeren, Stane gat, Jakoba Aljaža, ki jih vodijo Vinko Sorli, Marko Kavčj^^. ne/ I «u srk in Irena Modrijan, pa mlajša mladinska PZ O^ijS doslje in OŠ Lucijan Seljak pod vodstvom Janje Kovač in 0i jana Vlahoviča ter kot zadnji mladinski PZ OŠ Stane Žaga1" V\, vodstvom Janeza Forška Program je oblikovan prav ljub kateri bodo nastopili skupaj z Oiliovimi orkestri posamc/i" Na drugem koncertu v ( erkljah pa se bodo predstavih ( j/ ski zbori OS Davorin Jenko. OŠ Šenčur OŠ Matija Valj«**« Preddvora, mlajša mladinska /bora iz OŠ Davorin Jenko m^j Šenčur, mladinski IV. in Orrfov orkester KUD VelesoVO, PZ OŠ Davorin Jenko in na koncu mladinska IV iz OŠ ',,,s)st.i Jenko iz < erkelj. Vodili jih bodo glasbeni pedagogi Irnia ^' Irena Vari, Jožef Močnik, Damijan Močnik in Dane Selan■ Vt Zapeli bodo slovenske ljudske in ljudske drugih ,1iir(^^i' črnsko duhovno, skladbe slovenskih skladateljev Adamiči . ^ ne. Ježa, Strmčnika in svetovno znanih skladateljev, kot tf> dni, (ictschvvin, Orff, Porta, Alainove in l.oudovc. , r"1 Program bo povezovala ladeja Rozman, priznani'1 P jfd podelil predsednik /veze kulturnih organizacij Kranj /V |j Košič Vinko GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Zakonska ruleta se vrti: kje se bo ustavila kroglica Zakon o igrah na srečo bo za nekatere nesreča Če bo parlament soglašal s tem, kar predlaga vlada, bo država postala dvetretjinski lastnik igralnic* J-eprav je iz osnutka zakona, ki naj bi ga v teh dneh obravnaval dr-*ayni zbor, težko napovedovati, kako bo po novem pri nas urejeno ^nrejanje iger na srečo (zakonsko besedilo se namreč lahko do °j>cnega sprejetja še močno spremeni), pa je vendarle zanimivo, *ko o tej, zadnje čase zelo razvpiti dejavnosti (afera HIT) razmislijo v republiški vladi oz. v njenem ministrstvu za finance. Kot je znano, so zbori repu-I "Ške skupščine aprila in maja 'atli že obravnavali osnutek zacrta o igrah na srečo, vendar s? ga zavrnili, ker se niso strinjali s predlogom, da bi država '*°t slab gospodar) postala Pretežni, 80-odstotni lastnik Stalnic in da bi turističnim in *0stinskim organizacijam pre-Povedali uporabo igralnih av-°rriatov zunaj igralnic. Vlada r na podlagi prvotnega osnut-S zakona, pripomb iz skupinske razprave in pripomb ,ekaterih organov in organiza-rjl Pripravila nov osnutek, ki e!°vito obravnava področje šem predvidena rešitev, da zaposleni v igralnicah in njihovi ožji družinski člani ne bi smeli imeti delnic oz. deleža v podjetjih, na katera se prenaša del kapitala igralnic. Prir lih ejanja klasičnih in poseb-'ger na srečo; določa pa tu- Igralnice naj bi tako kot druga podjetja plačevala davek od dobička, poleg tega pa še 20-odstotni prometni davek od prihodkov pri posameznih vrstah igre. Država kot večinski lastnik igralnic bo polovico dobička prispevala v proračun, polovico pa naj bi ga prek agencije, ki jo bo za to posebej ustanovila, namenjala za pospeševanje razvoja turizma - za naložbe v igralnice in v druge objekte, za dajanje posojil in jamstev, za financiranje nekaterih turističnih dejavnosti itd. V domače igralnice tudi slovenski državljani Po sedanji zakonodaji lahko zahajajo v igralnice v Sloveniji le tuji državljani, domači pa ne. Takšna ureditev izhaja iz časov, ko je igralništvo imelo prizvok nedopustnih in nemoralnih poslov. Po novem jih bodo lahko oobiskovali tudi polnoletni slovenski državljani. Tudi naše igralnice bodo tako kot drugod po svetu lahko komurkoli preprečile vstop, ne da bi jim bilo treba za takšno odločitev navesti razloge. Avstrijski zakon je glede tega še strožji, saj zahteva, da morajo igralnice pri sprejemanju domačih državljanov gledati tudi na njihovo plačilno sposobnost. O podobni zakonski odločbi so razmišljali tudi pri nas, vendar so jo v osnutku izpustili. • C. Zaplotnik r način lastninskega preobli-0vanja sedanjih igralnic in še p°sebej Loterije Slovenije. g!« je razmišljala o 'Atrijskem modelu, a se je ^mislila_ j Ker je lastninska afera HIT 0rTo razburkala politično in *°sPodarsko življenje v Slove-*&ic v osnutku zakona še po-pzanimiv del, ki govori o £0 reJanju posebnih iger na sreči" o igrah s kroglicami, ko-rtlV.°K«riškein HIT-u so ob izjemni aferi, ki "pretresa" Slove-Itfjj.aH tudi i/redno številko Hitovih novic, /a katere je gela ,rni dir*kt<»r Danilo Kovačič med drugim izjavil: "Ker je bi-skt>n) r* 'z°blikovana zato, da bi še tisto, kar je upešno v sloven-SiU0 it!j,.r'/l,,,,» postalo neuspešno in da bi ostali vsi enaki, kot Uienf , v socializmu, je ta afera usmerjena v to, da bi parla- 'Kralništvo podržavil." "K,, ,'Java lahko pobere svoj del zaslužka, ne da bi bila last '"»v,, tlu'' počne Če si bo vzela pravico dO lastnine, bo go- nins/asll'žila manj. Podržavljenje i<- lahko le prehodna last a oblik.i \ igralništvu Ko bo prišlo do streznitve, bodo Ivovjaja? dejavnost prepustili podjetjem," ie dejal l kov y ,n Poudaril, da država, ki ne zna pobirali nit ti. (J """ftumi primeru ne more in ne zna dobro gospodari hh ea . iK'-'lmštvo podriavili, bi bilo tako. kot je bilo "\ sta ^a'sih /;,P0sll'm n« 1,1 imeli prave spodbude za delo in Srn0 . vse skupaj nazadovalo ali propadlo. "Picpin'1111 Pri|,;i(|'' bih n.isi dosežki se boljši, če bi v igialnišlvu tudi v ^"•"c prev,adovala podjetniška logika - to jc boj za dobi- Danilo i dav Catch the cash - nikdar več Se se spominjate iger Catch the cash, Fair play in podobnih "denarnih verig*1, ki so tudi nekaterim Gorenjcem precej osivile lase! Če bo parlament sprejel, kar predlaga vlada, potem pri nas po uveljavitvi novega zakoaa o igrah na srečo ne bodo dovoljene, tako kot tudi niso v Nemčiji. Doslej zoper prireditelje tovrstnih iger ni bilo možno ukrepanje, saj denarne verige nimajo značaja iger na srečo. Spretni prireditelji so jih ponujali kot posebne računalniške storitve, udeležencem obljubljali denarne dobitke, Če bodo le poiskali določeno bovo število "igralcev", ob tem pa je bilo po matematičnih zakonitostih že vnaprej jasno, da večina (okoli 80 odstotkov) nima nikakršne možnosti za dobitek. To je bila prevara z lažnimi obljubami, ki pa je povzročila številne socialne probleme. Mnogi so v prepričanju, da bodo hitro in na lahek način prišli do denarja, vložili v igro vse prihranke, ob nenadnem zlomu in velikem razočaranju pa so tudi s pozivanjem državnih organov poskušali doseči vsaj vrnitev vloženega. Igralni avtomati tudi zunaj igralnic Igre na igralnih avtomatih zunaj igralnic so se v zadnjem času močno razširile v Številnih evropskih državah, predvsem v Vzhodni Evropi, kjer so bile doslej prepovedane. V Italiji in Franciji so dovoljene le v igralnicah, v Avstriji samo v treh deželah (z omejitvijo, da je najvišji vložek lahko pet šilingov, največji dobitek pa dvesto). V Sloveniji so tovrstne igre formalno prepovedane, sicer pa so se razširile v številnih gostinskih (n zabaviščnih lokalih. Inšpekcije sicer ukrepajo, vendar končni uspeh ni zadovoljiv. Vlada v novem zakonu predlaga, da bi takšne igre dovolili tudi pri nas, hkrati pa uvedli tudi strog nadzor. Dovoljena bo le uporaba igralnih avtomatov z vgrajenimi števci oz. merilci, ki beležili vplačila, izplačila in ostanek. In Igre, pri katerih bo ustrezno razmerje med vložkom in dobitkom. Prireditelji teh iger bodo poleg ostalih dajatev morali plačati še posebno takso. Društva eno tombolo na leto Kot predvideva osnutek zakona, bo društvo lahko enkrat na leto priredilo številčno loterijo, tombolo ali srečelov, vendar pa bo srečke smelo prodajati največ dva meseca. Po novem zakonu bodo dovoljene tudi stave na športnih prireditvah (konjskih dirkah), toda le tam, kjer poteka tekmovanje, ne pa zunaj tekmo-vališč v obliki, ki je uveljavljena za športno napoved. Na Bledu evropsko srečanje bančnikov Kako v banki znižati stroške Bled - Jutri se bo v Vili Bled in v hotelu Toplice na Bledu začelo 21. letno srečanje evropskih bančnikov Eurobanking, na katerem bodo sodelovali domači in tuji strokovnjaki z različnih področij bančnega poslovanja. Srečanje, ki ga prireja SKB banka d.d. Ljubljana, bo trajalo do petka. Eurobanking je evropska delovna skupina za operacijske raziskave v bančništvu inje bila kot nedobičkarska organizaci-l.t ustanovljena 1975. leta pod pokroviteljstvom Mednarodne federacije zvez za operacijske raziskave. Deluje v večini zahodnoevropskih držav in tudi v Sloveniji. Pri nas so bile doslej operacijske iiziskave v bančništvu dokaj slabo razvite, na letni konferenci l.urobankinga pa bo Slovenija sodelovala že s tremi prispevki Osrednja tema srečanja bo, kako znižati stroške v bankah. V neuradnem delu srečanja si bodo bančniki ogledali Bled, prireditelji pa i i h bodo popeljali tudi na izlet v Postojnsko jamo. Zanimivo je, da se srečanja ne bodo udeležili Švicarji, ki so menda še vedno prepričani, da so razmere pri nas oz. v naši bližini tako nezanesljive, da bi bila pot v Slovenijo lahko nevarna dogodivščina.(J ('. Z. Loški župan o projektu Phare Dete zunanjega interesa Škofja Loka, 17. maja - Ciniki so že pogruntali; če črke besede Phare nekoliko premešamo, dobimo afero. Škofjeloški župan Peter Havdina sicer še ni za razčiščevanje pomislekov, ki zadevajo Phare, prek medijev, upa tudi, da se velikopotezni projekt Evropske skupnosti, ki ponuja tehnično pomoč pri načrtovanju slovenske vladne ekonomske politike pospeševanja malega gospodarstva, pri poskusnih projektih na Gorenjskem, uvajanju svetovalne mreže za malo gospodarstvo in mreže pospeševalno inovacijskih centrov, ne bo klavrno spre-vrgel. Podobno kot njegovi štirje gorenjski kolegi ima tudi sam na dosedanji potek uresničevanja programa Phare nekaj tehtnih pomislekov, ki jih je ministrstvo za gospodarske dejavnosti netaktno zavrnilo, namesto da bi z oprijemljivimi odgovori dvome razblinilo. Na splošno Peter Havvlina o programu Phare in njegovem večkrat omenjanim nacionalno-političnim in gospodarskim vidikom pomoči meni, da je treba prisluhniti tudi tistim, ki trdijo, da ne gre toliko za pomoč Sloveniji ali Gorenjski kot za pomoč Evropi, za njen skrbno izdelan program prodora na srednje in vzhodne trge, v ozadju pa celo za porazdelitev svetovne moči. »Phare ni logično vraščen v strategijo Slovenije, ker te ni, še manj bi lahko govorili o strategiji Gorenjske, prav nobene strategije pa tudi nimamo v Škofji Loki. Zato ta projekt ni načrtovani korak v okviru celovitega programa, ampak je izključno posledica zunanjega interesa. Menim, da aktivnosti "na terenu" prehitevajo, saj še ni poznan izid prve faze projekta, to je svetovanje vladi. Temu naj bi sledil šele program vlade in morebitne zakonske podlage.« Mreža petnajstih svetovalcev za Gorenjsko je osnovana, neprimerno zahtevnejši korak bo bržkone ustanovitev centra (BIC) za Gorenjsko, ki naj bi premogel 5000 kv. metrov atraktivnih poslovnih prostorov. »Koliko bo stal? Po moji oceni ne manj kot deset milijonov mark, plačali pa naj bi ga neki holdingi, država in morda še kdo. Center je treba temeljito finančno ovrednotiti tako v času izgradnje kot v času njegovega kasnejšega delovanja. To je predpogoj za kakršnokoli vključevanje občine,« pravi Peter Havvlina. Razen denarnih vprašanj, lokacije, natančne definicije vsebine se mu pri gorenjskem centru odpirajo tudi druga vprašanja: kako bo regijski center opravljal funkcije, ki jih je potrebno imeti v občini. Za pospeševalno inovacijski center bo potrebno zagotoviti prostore z vso infrastrukturo, predvsem pa bodo prostore rabili roji novih podjetnikov, ki se bodo izlegli iz tega inkubatorja. »S tem trčimo na tipične občinske težave in nemoč. Bojim se, da nisem po nepotrebnem črnogled. Pomirili bi me samo skrbno in prepričljivo izdelani poslovni načrti in na njih vezani projekti. Teh pa zaenkrat nisem videl, zato trdim, da jih nimamo. To je sicer občinski problem, vendar pa je uspeh Phare na to vseeno usodno vezan, zato ga ne bi smeli prezreti niti pharovci niti vlada.« • H. Jelovčan Rabljena olja so velika nadloga Petrolov ekološki dan Ljubljana - Ker so rabljena olja velika nadloga sodobnega časa, bo Petrol tradicionalni, tretji ekološki dan, ki bo v petek (z začetkom ob pol desetih dopoldne) v Cankarjevem domu v Ljubljani, povsem posvetil problematiki tovrstnih olj. Na ekološkem dnevu bodo razpravljali o problemih pri zbiranju rabljenih olj doma in v svetu, o zbiranju rabljenih olj na bencinskih črpalkah in o okolju prijaznem ravnanju z mazivi v kmetijskih strojih, predstavili pa bodo tudi naprave za menjavo rabljenih olj. Udeleženci si bodo po predavanjih v Cankarjevem domu ogledali na Gospodarskem razstavišču še Tecalemi-tovo opremo. • C. Z. Tri leta kluba Dvor Tržaški bankirji v Preddvoru Kranj, 17. maja - V četrtek, 20. maja, bodo v klubu gorenjskih direktorjev Dvor gostili dr. Vita Svetino, generalnega direktorja Tržaške kreditne banke, in dr. Branka Jazbeca, ki je pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi v Trstu odgovoren za gospodarstvo. Tržaška kreditna banka je pred kratkim v Sloveniji kupila banko Noricum, v načrtu ima aktivnejše sodelovanje s Slovenijo, z banko na Reki pa namerava odpreti tudi možnosti sodelovanja s Hrvaško. Beseda bo torej tokrat tekla o možnosti izvoza v Italijo, najemanju cenejšega kapitala v Trstu, kar naj bi preraslo v trajnejše sodelovanje. Ob tretji obletnici delovanja kluba gorenjskih direktorjev Dvor bodo poskrbeli za glasbeno presenečenje po večerji, predstavila pa se bo plesna šola Step by Step iz Kranja. Sodelovanje z Južno Tirolsko Kranj, 17. maja - V soboto, 22. maja, bo kranjska občina gostila predstavnike Južne Tirolske, pripravili bodo razgovor o gospodarskem sodelovanju z Gorenjsko. Razgovor se bo v soboto, 22. maja, ob 17. uri začel skupščinski dvorani kranjske občine, s tirolske strani bodo sodelovali predsednik deželnega parlamenta Južne Tirolske Robert Koserer, predsednik kluba poslancev Južno Tirolske Ljudske stranke Hubert Frasnelli in okrajni predsednik delojemalcev (sindikat v Južni Tirolski) VVillfred Stimpfl. Na razgovor so povabljeni župani gorenjskih občin, predstavniki gospodarske in obrtnih zbornic ter sklada za pospeševanje malega gospodarstva. SALON POHIŠTVA Al In MAJA i II. POMLADANSKI t OBRTNI SEJMI fl 17.-215.13 20% POPUST ZA VSTOP X------ POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 17. slovenski avtomobilski salon Blišč na štirih kolesih V Ljubljani so v soboto uradno odprli vrata 17. slovenskega avtomobilskega salona, na katerem se skupno predstavlja več kot 110 razstavi jalcev, Na ogled je skoraj dvesto avtomobilov od najcenejših do najdražjih in najprestižnejših, med katere sodijo že lani predstavljeni ferrariji in od letos tudi jaguarji. S prireditvijo, ki jo skupaj pripravljata Klub ekskluzivnih zastopnikov tujih proizvajalcev avtomobilov in Ljubljanski sejem, želijo slovenski zastopniki in predstavniki spremljajoče industrije pokazati, da je dve leti po osamosvojitvi slovenski avtomobilski trg kljub svoji majhnosti postal pomemben in zahteven, na kar nenazadnje kažejo tudi postopno urejanje razmer in dobra prodaja v letošnjih prvih štirih mesecih, ko smo Slovenci pokupili kar 22.000 vozil ali okoli dve tretjini lanskih količin. Na sejmu je med razstavljenimi avtomobili tudi precej novosti, ki jih na naših cestah še nismo videli. Na kratko predstavljamo celotno ponudbo. HONDA: Zastopnik Autocom-merce mobil predstavlja novo hondo legend in športni kupe prelude, modelu civic pa so za slabih 10 odstotkov znižali ceno. Daihatsu Charade SGP GRADBINEC KRANJ, po. Nazorjeva 1, Kranj Na podlagi sklepa delavskega sveta objavlja ZBIRANJE PONUDB za prodajo dvosobnega stanovanja v Kamniku, Zikova 10, stanovanje št. 1, v izmeri 72,60 m2. Stanovanje je v stanovanjskem bloku v naselju Perovo. Začetna cena na podlagi ocenitve je 3,909.946,00 SIT. Pravico do nakupa imajo vse pravne in fizične osebe. Stanovanje bomo prodali na podlagi zbranih pisnih ponudb, ki jih pošljite priporočeno v zaprti ovojnici na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1, 64000 Kranj - splošni sektor z oznako: "prodaja stanovanja" in sicer v roku 15 dni po objavi. Stanovanje je zasedeno. Uspeli ponudnik bo s prodajalcem sklenil kupoprodajno pogodbo. Kupec mora plačati kupnino v celoti ob podpisu pogodbe. Davek na promet nepremičnin plača kupec, prav tako tudi vse druge morebitne stroške. Dodatne informacije je možno dobiti po telefonu št.: 216-361 (interna 261 - direktor splošnega sektorja). Nissan Terrano II. NISSAN: Poleg evropskega avtomobila leta modela micre so na salon pripeljali še športnika 200 SX, terenca terrano II in van serena. Slednja dva bosta naprodaj jeseni. OPEL: Letošnja novost je malček corsa, za nameček pa je na razstavnem prostoru poleg vec-tre in astre še terenec frontera v športni preobleki. DAIHATSU: Mariborska Je-klotehna, ki se bo odslej imenovala DKS (Daihatsu - Kawa-saki Slovenija) razstavlja kar precej novosti: največ pozornosti je pritegnil popolnoma prenovljeni charade, ki bo naprodaj avgusta, predstavljajo pa še applause in ferozo s katalizatorjem, ter štiri nove kavvasaki-je- AUDI, VW: Kljub nejasnemu položaju sarajevske tovarne Tas, ostaja za slovenski trg pristojni zastopnik podjetje Tas Ljubljana, ki pa ni pravni naslednik tovarne. To je tudi obrazložitev za odsotnost španskega Seata, ki je sicer del grupacije VW, ki naj bi v kratkem za slovenski trg imenovala novega zastopnika. PEUGEOT: Največ pozornosti priteguje dirkalnik M905 znan z dirk konstruktorjev na dirki 24 ur Le Mansa. Iz svoje ponudbe Avtohiša Claas razstavlja tudi novi 306. SUBARU, ROVER: Industrija import, ki zastopa obe firmi, je na slovenski trg premierno pripeljala subaru imprezza, ki bo na voljo takoj po sejmu. Gre za štiri- ali petvratno izvedbo avtomobila nižjega srednjega razreda. ŠKODA: Poleg letos prenovljenih modelov sta na ogled dve akcijski izvedbi: silver line in black line sta bogato opremljeni izvedbi modela favorit. Ponašata se z radiokasetofo-nom, centralnim zaklepanjem, litimi platišči in srebrno oziroma črno barvo. Sicer pa je Av-toimpex najuspešnejši prodajalec na slovenskem trgu tudi letos: do 15. maja so prodali kar 3400 vozil in so pri Škodi četrti največji kupec. CITROEN: Koprski Cimos je pred kratkim sklenil tako imenovano "Novo zavezo", s katerimi naj bi končno uvedli red pri dobavnih rokih. Letošnja novost: naslednik modela BX, citroen xantia, ZX 1.9 turbodi-zel in AX 1.4 exclusive. RENAULT, VOLVO: Novomeški Revoz predstavlja malčka tvvingo, VVilliams clio 2000, in clio "made in Slovenia". Novost pri Volvu: karavanska izvedba modela 850. STEYR - DAIMLER - PUCH: Novost je v Ženevi predstavljeni prestižni terenec Puch 500 GE V8. Cena je za slovenske razmere astronomska: okoli 270.000 mark. HYUNDAI: Med letos prenovljenim ponvjem in motorno obogatenima scoupom in lan-tro prihajata na slovenski trg še kombi grace in terenski gallo-per. • M. C, foto: P. Močnik CEUSKi SEJEM POMLADANSKI OBRTNI SEJMI Velika ponudba živine Čeprav se je s 1. aprilom odkupna cena mleka povečala s p"v' prečnih 21,40 na 23,50 tolarja za liter, skupaj z nadomestilom 23 pokrivanje razlike v ceni pa na 25 tolarjev, odkupna cena živin« na Gorenjskem ostaja enaka, kot je že sicer od lanskega 12. oktobra dalje. Kot je povedal Janez Cuderman iz škofjeloških Mes°' izdelkov, je ponudba živine tolikšna, da imajo pri odkupu dva d? tri tedne zaostanka. Včasih je sredi maja živine že začelo M manjkovati (in so prek poletja celo z dodatnimi premijami spod' bujali kmete k prodaji), zdaj pa jo je zadosti, saj jo ponujajo t vseh koncev: ne samo z Gorenjskega, ampak tudi s Stajerskeg2 in z Dolenjskega. Mlado pitano govedo extra kakovostnega M zreda odkupujejo po 148,40 tolarja za kilogram žive teže, krav« po 92,56 tolarja za kilogram, teleta po 250 do 280 tolarjev in p'3' šiče po 140 do 145 tolarjev za kilogram. Cene v zadružnih trgovinah Poslovalnica tržiške kmetijsko gozdarske zadruge v Križah: * NSK, razsuta 30,00 * NSK, 50/1 33,60 * K-19 29,4J * telpit 26,30 * koruza 19,00 * ječmen 19,4° ♦oves 22,00 * KAN, vreča 960,00 * kor.krmilna ^ moka l4^ * pletenka, 54 litrov 2.650,00 * pletenka 20 litrov 1.415,00 * škropilnica,PVC,16 1 5.660,00 * pletenka, 34 litrov 1.920,00 * škropilnica, bakrena, 161 . 11.300,00 * kosilnica Alko, s košem . 39.200,00 * kosilnica Alko, brez koša . 28.800.00 Koliko za kmetijska in gozdna zemljišča * V katastrski občini Srednja vas v Bohinju je travnik tretjega ra' zreda (V. kategorija, 2. območje) naprodaj po eno marko za kv3' dratni meter. * V katastrski občini Savica v Bohinju prodajajo pašnik prvcg3 razreda po 100 tolarjev za kvadratni meter. Del pašnika leži v Pr' vem, del pa v drugem območju. * Lastnik travnika šestega razreda (III. kategorija, 1. območje) katastrski občini Nomenj ponuja (občini) zemljišče po eno rnar' ko za kvadratni meter oz. po ustrezni tolarski protivrednosti. * V katastrski občini Radovljica prodajajo travnik sedmega r?' zreda, ki je razvrščen v tretjo kategorijo in leži v prvem območr kmetijskih zemljišč, po 70 tolarjev za kvadratni meter. * V katastrski občini Lancovo je naprodaj gozdno zemljišče V3 70 tolarjev za kvadratni meter. * Lastnik njive v katastrski občini Ljubno zahteva za njivo p*I ga razreda, ki je razvrščena v tretjo kategorijo kmetijskih zernljl in leži v drugem območju, 127 tolarjev za kvadratni meter. * Kmet iz okolice Radovljice zahteva vrnitev podržavljene^ travnika. Ker denacionalizacijski postopek še ni končan, je 9 prosil občino, da mu da travnik do pravnomočnosti odločbe s najem. Občina mu bo za to zaračunala 0,86 tolarja najemni** kvadratni meter. PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o. AKCIJSKA PRODAJA izdelkov Škofja Loka v_-- Stara cena Nova cena Kremkocka 190* 75 Kremkocka pakirana m- 160 Kocka s čokolado 60 Union 70 Indijanček M- 60 Ježek J%- 50 Rolada M- 60 Tiramisu JW 65 Madžarska rezina M- 65 Sahar rezina M- 65 Smetanova sadna rezina m- 75 Smetanova čokoladna rezina m- 75 UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP V prihodnjih dneh bo vreme lepo, čeprav bodo občasno še vedno plohe ali nevihte, pravijo vremenoslovd LUrilMC SPR€MCMB€ 21 . majo bo delni Sončev mrk, ki pa pri nas ne bo viden. Ker se je luna 13. maja spremenila ob 14.20, bo vreme spremenljivo. 21. maja po se bo zadnji krajec povesil v mlaj ob 16. in zato nam Herschlov vremenski ključ do .06 I|OC _. naslednje lunine spremembe, 4. junija, napoveduje lepo vreme. BAR "SLOVENIJA" SE BO MORAL UMAKNITI - Tržiški oddelek za prodor in okolje je že izdal odločbo za odstranitev točilnice na parkirišču °h občinski stavbi, kjer se je v zadnjem času zgodilo kar nekaj kaznivih dejanj. Ker lastnik ni do roka izpolnil občinske zahteve, bo objekt na nje-Oove stroške odstranila tržiška komunala. Upati je moč, da se bo to godilo čimprej, saj na parkirišču vedno primanjkuje prostora za vozila. 5 S. - Foto: S. Saje imm ms mamice Pri gospodu Andreju Erženu z Jezerske 10 v Kranju, ki ima zbranih tor 32000 raznovrstnih razglednic, o katerih smo pisali v prejšnji številki Gorenjskega glasa na Odprtih straneh, smo našli tudi zanimivo izletniško razglednico. Na sliki iz leta 1925 je namreč koča na nadmorski višini 1700 In, sicer pa gora meri 1853 m. Do nje se je tedaj prišlo peš, njena kamnita *9radba in več ali manj taka okolica pa nas nikakor ne spominjata na današnjo podobo velike§a smučarskega in turističnega centra, ki letošnjo zi-rno nikakor ni imel sreče s snežno odejo Drugače pa je to zelo priljubljeno smučarsko središče za Kranjčane in Ljubljančane, saj so tam zelo razgibani J vsakovrstni tereni, namenjeni smučarjem vsakršnih zmogljivosti. Verjetno ste že ugotovili, da pišemo o Krvavcu. Res, današnji človek si nikakor ne bi mislil, da gre na tej sliki za taisti Krvavec. Kar lepo sodelujte z nami in nam pošljite kake stare turistične raz-9'ednice, če jih imate kje v predalih. RADIO, RADIO, RADIO... Od leta 1921, ko je začel delovati prvi srednjevalovni radijski oddajnik in od leta 1948, ko so v ZDA predstavili tranzistor, se je v svetu začela razvijati nekakšna mrzlica v poslušanju radijskih oddaj. Radijski sprejemniki so povsod okoli nas, doma, v avtu, v službi, v lokalih ... Šteje se med najpomembnejša sodobna sredstva za zabavo, vzgojo in javno obveščanje. Na katero frekvenco pa imate vi nastavljen svoj radijski sprejemnik? Kaj je v vašem izbranem programu dobrega in kaj vas moti? Edo Nikočevič, Tržič: "Radio Tržič, Kranj, včasih Val 202. A najboljši je seveda radio Kranj, tržiški pa je bolj švoh. Všeč mi je, če je več glasbe, take za mlade in manj govorjenja. Povsod preveč govorijo. Same dolgočasne teme, ponavadi o politiki." Mirko Studan, Sebenje: "Poslušam radio Ljubljana in sicer prvi program. Naš, tržiški radio, pa je povsem zanič. Odkar se je zamenjalo vodstvo, so ukinili še tisto, kar je bilo vsaj kolikor toliko, tako da sedaj na tržiškem radiu ni nič pametnega." Darja Jolič, Tržič: "Radio Kranj je najboljši. Imajo su-per glasbo, dobre razgovore, ... Včasih sem velikokrat poslušala tudi radio Tržič, a se je program nekako spremenil. Vseskozi je v programu samo govorjenje, o dobri glasbi pa ni ne duha ne sluha." Iva Potočnik, Križe: "V navadi mi je, da radio poslušam samo ob nedeljah, ko so čestitke in podobno. Seveda takrat poslušam domači - tržiški radio, pri katerem so se zamenjali napovedovalci. Vsaka novost, pa je vedno dobrodošla, pa naj bo kjerko- • T. Markovič, foto: Gorazd Šinik Priznam - že Javno davno Pred prisluškovalno afero in °ktualno vis - hit afero je kdaj- Pokdaj prešinilo v moje kisle ^ožgančke. da mi pa morda P telefonu le kdo prisluškuje. Parkrat je v slušalki rahlo Phnknilo in vsakomur, ki sum- n,(avo zre v ta svet in ki mu ne ^onjka najbolj mukotrpne do- 7*>šljije. bi se rahlo zadrgnila vtteda. Saj ne, da bi bil človek l°liko pomemben in bi razno- tQ2ni špijoni koma/ čakali, da "v*'do, i katero agenturo /e po *ezan. Enostavno se je lahko udi to dogajalo, da so kakšni tl'l< vru veljaki iz golega »firb- f°* dali nalog, da se v kraje- centrali pink - pink obča- Npriključi tudi hm/a kok\n, ^navadnega delovnega člo- j a- ki /e imel na takšen ali taaeVli način slik z javnostjo I P" »zdajšnjih« aferah pa me ^*a duša več ne prepriča, da n' prisluškovalo tudi na kra Kam so me spravili novinarji, ki na dolgo in na široko ter predvsem za dobro družbeno klimo jako škodljivo poročajo, kdo vse je bil noč in dan na prisluškovalnih lovkah! V hudo depresijo! Ki jo je tja do najglobljega dna poglobila nedavna izjava zunanjega ministra, da je bil celo ob dajanju intervjuja prepričan, da mu tisti hip prisluškujejo! Pa to je za umret'! kakšne telefonske lovce koristna zadeva - če poseduješ ta-pravo informacijo, si bog i batina. če je ta družba »prestreljena skroz in skroz«, kakor vehementno trdijo nekateri, avtomatično pomisliš: mar v provinci ni podobno? Mar je res tako nemogoče, da krajevni mogotci, ki rastejo kot gobe po dežju, ne bi za lastne potrebe kakšni nadležni konkurenčni ■ J*' ravni m za krajevne po-pa me ne pregan/a nobe . Parunoja' Kaj pa le slane. *tnpn v centralo m pnkl/u /» m to Unijo t Nič' Vse pa hib* 'U^° ,rn""n" brez tk ^a v s^usa^' n,i Prr~ jT** "i nič ne pltnkne. tako da duša. ki telefonira, ne ve. fq *° na drugi \lrani ludi dru rezervna ušesa' K* zda/ vidite, kam so me H ,e :an'\nr prislu- lfh^nr in druge afere, v kalo * ,r smrt pruluškova-—J^*e pnslušku/r ie vedno7 TEMA TEDNA LOVKE! Če je Vse ena velika pizdarija', če je država 'prestreljena', če $e prisluškuje podolgem in počez, smo samo za mišjo dlako stran od Kolumbije, ki jo je napovedal Gros. Mar se prisluškuje tudi na lokalni ravni za lokalne potrebe lokalnih barab? Ni za umret', da v takem \hi:ofreničnem stanju m gon/i. ki /o uprizar/a/o vse slovenske stranke, prisluškujejo zunan/e-mu ministru - kdorkoli bi že bil Človek nekako pričakuje, da se bodo ob takem ravsanju eni in drugi tolkli mož na moža in do krutega konca Eni zalo. ker imajo denar in ker vedo. da se z denarjem da pnti do iMasit. drugi pa zato. ker oblast prinaša denar. V tem krutem boju pa /e priklop na barabi nataknili telefonskih ušes? Ob vsej dobri volji se te možnosti ne da izključiti! Zatorej: previdno! Dokler te umazanije po Sloveniji ne poniknejo, ho Jo moji lastni telefonski kontakti ena sama božja previdnost' »Ja, ne. mhm. a res..*.bo vse. kar se bo dalo iz mene izvleči. Na dolgo in na široko pa se lahko menim o solati, ki jo je preluknjala toča. o fižolu preklarju. ki se ga posadi lako globoko, da zvonove sliši peti, o ozonski luknji, žara Ji katere letos vsi Avstrijci permanentno nosijo sončna očala... Samo totalno posvetne gospodinjske zadeve, totalno nič pa o kakšnih abstraktnih konslruktih, kje da je kakšen krajevni veljak »pljunil« kakšno firmo, kaj in na kakšen način špekulira! Hvala lepa! Zastonj in na lepe oči pa že ne mislim nikogar prostodušno obveščati! Da je ta strah votel, okoli njega ga pa nič ni? Že mogoče, ampak meni so se telefoni zagnusdi! Najbrž me res daje neke sorte preganjavica, ampak kadar dvignem slušalko, vedno se v živo spomnim kranjskega gospoda Grosa, ki je že pred časom dejal: »Slovenija je kol Kolumbija! Mafija vseh sort! Kot v Kolumbiji bi morali po tej deželi hodili z brzostrelkami v rokah!« Ah, kako sladko smo se mu tedaj posmihali! Bi se mu danes še. vas vprašam?!? Danes mu pa poslanci prostodušno pritrjujejo, rekoč: »vse je ena velika pizdarija«, mi pa nič! A zjokali bi se. če bi vedeli še za vse druge, lokalne afere! Kje so kakšni razumniki, ki bi stvari vsaj za silo postavili na pravo mesto - pravno, moralno m sploh f Ni jih. če pa so, so kot glas vpijočega v puščavi. Mar smo res že tako daleč, da bo treba zares jemali Voltatra. ki je dejal: »Hoteli biti rmzm-mem v Uazmem svetu je blaznost zmse...« • D. Sedej Vil ..»ATRii^ DOMAČI DEL: 1. Nkol si nam odpustu - Don Mentony band 2. Nekdo igra klavir - Čudežna polja 3. Ne reci da te sanjam - Monroe 4. Novo jutro - 1 x band 5. Lola - Chateau 6. Bele rože iz Aten - Helena in Nace 7. Mesto rdečega prahu - Riko 8. Grand mix - Malibu 9. Tih deževen dan - 1 x band 10. V hiši veselja - Duma PREDLOGA: 1. Pravljica o mavričnih ljudeh - Šank ročk 2. Lahko bi bil - Čuki TUJI DEL: 1. I'm basv - Faith no more 2. Bed of roses - Bon Jovi 3. Because the night - Co Ro featuring Tarlisa 4. Sing halelujah - Dr. Alban 5. In these armas - Bon Jovi 6. Informer - Snow 7. Give to me - Michael Jackson 8. Hope of deliverance - Paul McCartnev 9. No limit - 2 unlimited 10. What is love - Haddaway PREDLOGA: 30 1. Cats in the Cradle - Ugly kid Joe 2. Stick iz out - Right said Fred GLASBENA TEMA: HITI 94 Kupone pošljite do sobote, 22. maja 1993, na naslov Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. Živjo! KUPON ZA LESTVICO TUJA PESEM: _ DOMAČA PESEM: _ TUJI PREDLOG:_ DOMAČI PREDLOG: _ GLASBENA TEMA:_ NASLOV: _ RAD aora-j 4 VESELO V KAMNIK 5 ŠOFERSKIMI ŠTORIJAMI V sedem kilometrov od Mengša oddaljenem Kamniku, starodavnem mestu s 750-letno tradicijo, so marca že četrtič pripravili prireditev z naslovom Veselo v Kamnik '92 s tematskim podnaslovom Šoferske štorije. Ker sem si vse štiri tematsko povsem različne prireditve ogledal, lahko zapišem, da prireditev iz leta v leto raste. Prva prireditev leta 1989, na temo Pesmi izpod (Kamniških) planin je še gostovala v dvorani Kina Kamnik in je bila še precej podobna Mengeški mareli, od tam pa jo je prinesel Franci Lipičnik, saj je kot kapelnik Mengeške godbe v začetku pri njej ustvarjalno sodeloval. Vendar je izkušnje v Kamniku, Kjer je sicer ravnatelj glasbene šole in sedaj že peto leto tudi kapelnik Mestne godbe, ob tem pa komponist številnih viž mladih ansamblov, razvil v svoji smeri veseličnega nastopa z razgibano glasbo in humorjem ter tematsko letno opredelitvijo. Veselo v Kamnik so drugo vižarsko prireditev namenili Lovskim štorijam, tretjo Gasilskim štorijam in četrto prireditev Šoferskim štorijam. Iz leta v leto se prireditev poglablja, hkrati pa si je utrla svojo pot s pristnim, živim igranjem nastopajočih na osrednjem prizorišču, medtem ko so obiskovalci sedeli ob mizah in imeli možnost zaplesati ter se razvedriti. Vsa leta sta igrala ansambla Nagelj in bratov Polianšek, na 4. prireditvi Veselo v Kamnik pa so se igrali: Trio Svetlin, ansambel Borisa Razpotnika, ansambel Doreta Kogovška, ansambel Lipa, ansambel Krt, slovenski gost ansambel Štajerskih 7 in tuj gost klapa Krk. Program sta povezovala RTV napovedovalec Janez Dolinar in dramska igralka Bernarda Oman, za humor na vse načine pa je poskrbel Franc Pestotnik - Podokni-čar s sodelavcem Maksom Chiapollinijem. Po uradnem delu več kot triurne prireditve v organizaciji Mestne godbe Kamnik, Zveze kulturnih organizacij in društev, ko so se navezovali na letno tematiko, je sledil veseli del s plesom... Kamničani so s prireditvijo Veselo v Kamnik našli svojo obliko, ki je nekje med Mengeško marelo in Alpskim večerom. Ključ prireditve za nastopajoče je bolj ohlapen, saj na njej nastopajo v prvi vrsti tisti ansambli, ki imajo tudi godbenike, pa tudi ostali ansambli, ki delujejo v kamniškem koncu... Mladi ansambel Jasmin je tudi debitiral na kamniški prireditvi Veselo v Kamnik - Foto: Drago Papler BOŠ VIDEL, KAJ DELA DOLENfC Naslov prireditve Bos videl kaj dela Dolenj'c, ki ie bila konec aprila v Novem mestu, sicer malo zavaja, saj so bili domačini na nastopu v manjšini, imeli pa so možnost slišati in videti same dobre ansamble iz vse Slovenije, ki jih je v svojo rodno Novo mesto povabil Lojze Slak Domače loge so zastopali Dolenjski oktet, humorishcno-glasbeni ansambel modra kronika in folklorna skupina Kras. Oaza je vaza za marjetice Kakšen je vratič Pod tem naslovom nam je izkušena pedagoginja Majda V. Mencinger napisala vrsto zanimivih in poučnih člankov o igri in vzgoji naših malčkov. Na vrsti so otroci od 3 do 7 let. Ustvarjalna igra - spoznajmo gozd Ustvarjalne igre so najprist-nejši del otrokovega življenja v predšolskem obdobju. Otrok v njih izzivi, podoživi, kar ve o okolju, česar pa še ne ve, dodaja iz svojega fantazijskega sveta. Vanje vnaša svoja čustva, izkušnje, znanje in domišljijo, uri ročne spretnosti in govor. Zatopljen v igro se pogovarja s svojimi izmišljenimi osebami, ima soigralce, čeprav je v fizičnem smislu sam. (Je kupec in prodajalec, zdravnik in bolan medvedek, poštar, šivilja. Pika - nogavička itd.) Kaj pa odrasli, ali imamo tudi mi kakšno vlogo v ustvarjalni igri? Seveda. Včasih sprejmemo vlogo v njej, včasih jo pa le pomagamo organizirati, ali sodelujemo pri izbiri sredstev zanjo. (Ob tem uvodu se spominjam, kako je bilo vrtcem treba neprestano dokazovati, da so vzgojne ustanove, ker so se srečevali z omalovaževanjem njihovega dela: "Oh, to igračkanje, kaj pa je to takega..." Ali je tako pojmovanje preseženo?) Tokrat predlagamo ustvajal-no igro - Hišica v gozdu. V gozd se z otrokom večkrat odpravimo na sprehod. Zaradi zdravja in zaradi opazovanja Majejo se temne smreke -sem in tja... Majejo se sivi bori -sem in tja, sem in tja Majejo se še oblaki vrh neba • sem in tja... Kdo je, kdo je, ki z drevesi se igra ? To prišel je veter z juga. topli veter od morja, pa ves svet se je zamajal -sem in tja, sem m t/a Ne/a Maurer bogastva rastlinskega in živalskega sveta, ki le v gozdu še (še?) živi svoje med seboj odvisno in prepleteno življenje, ne da bi ga motil hrup in slab zrak današnje motorizirane in industrializirane civilizacije. V gozd hodimo zaradi tišine. Tišine, v kateri z natančnim, spoštljivim prisluškovanjem zaznamo govorico narave. Otrok bo naš odnos do gozda vsrkal vase in ga ponesel s seboj v življenje. Predlagamo mu, da iščemo zaklade in skrivnostnost ga bo vsega prevzela. Ugibamo, "kaj je to?" (dojemalna igra in učenje). Prelet in oglašanje ptic, nenaden rahel pok suhe veje, ki je pravkar padla z drevesa, šum vetra v drevesnih krošnjah, šelest listja, po katerem hodimo, prasket majhne gozdne prebivalke, ki smo jo preplašili v njenem skrivališču pod grmom ali lom podrasti, ki jo elegantno preskakuje srna. Ob veliki kupoli mravljišča podučimo otroka, da je ne razdiramo, ker so mravlje svojevrstne pometalke gozda in imajo pravico do svojega doma (kot vsa živa bitja!). Majda V. Mencinger (Nadaljevanje prihodnjič) Pred kratkim smo na tejle strani zapisali, da si sami lahko pripravimo škropivo iz cvetočega vratiča, ki deluje proti škodljivcem na vrtnih jagodah, proti pršicam na robidnicah, malinovemu hroščku, proti listnemu zavijaču, rji na rastlinah in plesnim. Kar nekaj bralk nas je vprašalo kakšna rastlina je to. Danes vam jo podrobneje predstavljamo; pri tem nam je pomagala predsednica Horti-kulturnega društva Kranj dipl. ing. Anka Bernard. Vratič (Tanacetum vulgare) zraste precej visoko (višje kot ga-bez). Liste ima podobne kot rman in tudi cvete rumeno, kot rumeni vrtni rman, le cvetki so drugačni: rman ima kompakten socvet, pri vratiču pa so socvetja združena v glavice. Najdemo ga kje za progo, na močvirnih robovih pa tudi na čistem terenu. Zanimivo je, da je rad ušiv. Cvete vse poletje do jeseni. Za škropivo uporabljamo zelišče in cvet. V nemških revijah svetujejo 300 gr svežega vratiča na 10 1 vode ali 30 g suhega na 10 1 vode. Meša se lahko tudi s čajem iz preslice. Rastline razrežemo in namakamo v 10 I vode od 24 ur do tri dni. Nato vse skupaj prevremo (vre naj pokrito ok. 20 minut) in pokrito počasi ohladimo. Vratičevo vodo zdaj precedimo, zlijemo v škropilko in uporabimo. Pozimi škropimo po rastlinah nerazredčenega, prav tako proti pršicam na jagodah in robidah, in proti listnim osicam. Dvakrat razredčenega (300 gr na 20 1 vode) uporabimo proti rji in pepelasti plesni na rastlinah. Jeseni škropimo po sadikah 1,5-krat razredčenega proti boleznim na listih, kot je na primer listna pegavost na paradižnikih. Ob naletu kapusovega belina in jabolčnega zavijača (pomladi, jeseni), škropimo z nerazredčenim po jablanah, zelju. Če so rastline ušive pri korenini (solata, peteršilj), jih enostavno zalijemo z nerazredčeno vratičevo vodo. Na svetovno cvetlično razstavo Hortikulturno društvo Kranj organizira v dneh od 25. do 2/. junija ogled svetovne cvetlične razstave EXPO 93 v Stuttgartu. Na 100 ha bo prikazano vse, kar zanima ljubitelje cvetja in vrti-čkarje: vrt od pomladi do jeseni, zelenjava, trajnice, skalnjaki. senčni vrtovi, pergole. Na ogled bo 22 vrtov narodov, od preprostega vrtička do kitajskega in južnoafriškega vrta ter prikazani novi pogledi na varstvo okolja. Prijave sprejemajo ob ponedeljkih od 16. do 18. ure v paviljonu Hortikulturnega društva Kranj - zraven Prešernovega gaja. Zgodnje odkrivanje raka na prsih Na nedavni razstavi "Poskrbimo za svoje zdravje", je DO-MUS prikazal tudi posebno pripravo SENSOR PAD, za lažje in hitrejše odkrivanje raka na dojki. Gre za mehko plastično blazinico, ki jo ima v prodaji Medicopharmacia Ljubljana. Ta blazinica povečuje zmožnosti zaznave tudi manjših strdkov in kožnih nepravilnosti s tem, da povečuje in še posebej osredotoči tip, ker napravica odpravi trenje med prsti in kožo. Je tudi pripomoček, ki spominja na pomembnost mesečne kontrole dojk. Zdravniki svetujejo, naj bi si ženske pregledale svoje dojke vedno na isti dan v mesecu in sicer 2 ali 3 dni po končani menstruaciji. Ženske v meni pa naj izberejo določen datum za redno samootipavanje dojk. Pri nakupu te blazinice boste dobili natančna navodila za uporabo- POSKHSJiTJO SE mE Jajca v ponvi Za 2 osebi lahko pripravimo z jajci in zelenjavo naslednje hitre jedi: Eno veliko čebulo (300 g) narežemo na tanke rezine. Popraži-mo jih na vročem olju v ponvi. Ko čebula postekleni, ji dodamo 2 na kolesca narezani banani in 100 g na kocke narezane gnjati. Solimo in potresemo s currvjem. V ponvi napravimo dve vdolbini, v vsako ubijemo jajce. Ponev pokrijemo. JaJca pečemo 5 minut. Ali: V ponev ubijemo 4 jajca. Soj'' mo jih in popramo. Takoj j'j1 potresemo s 100 g nastrganeg3 sira. Ponev pokrijemo. Jaj<* pečemo toliko časa, da se s,f razleze. Ponudimo s kruhom lti zeleno ali paradižnikovo so'a' to. Cankarjevi dnevi na Vrhniki Večno mlado izročilo Tako je bilo geslo zaključne slovesnosti vseslovenskega tekmovanja za zlato Cankarjevo priznanje iz materinščine na temo Ljudsko izročilo v slovenskem slovstvu na Vrhniki pretekli petek, 7. maja. Za zlato Cankarjevo priznanje se je pomerilo precej osmo-šolcev in dijakov slovenskih srednjih šol, tudi iz zamejstva. Osmošolcev je bilo največ, 48 mladih slavistov, med katerimi jih je 29 prejelo najvišje zlato Cankarjevo priznanje. Z našega konca smo si ga "prislužili" osmošolci Urša Goršak iz OS Davorina Jenka iz Cerkelj, Vita Kalamar iz oŠ Cvetka Golarja iz škofje Loke in jaz, s prve in druge stopnje pa še nekaj kranjskih gimnazijcev. Slavnostni govorniki so v svojih govorih predstavili njihovo in naše delo, ki se mora nadaljevati. Sslovensko ljudsko slovstvo je zelo bogato -pravljice, pripovedke, legende, pregovori in še kaj ne smejo izumreti. To je del sporočila letošnje teme, ki se predvsem dotika nas, tekmovalcev. Ne pozabimo, kje živimo, kakšen jezik govorimo, kdo so bili naši predniki. Pomagajmo naši slovenščini, prilijmo še svoj lonček vode tej prelepi cvetici, ki ima v novi slovenski državi priložnost ponovno zacveteti. Ponovno pravim zato, ker so se naši dedje zavedali bogastva slovenskega jezika. Pesniki, pisatelji, ne nazadnje sam Ivan Cankar, po katerem ima priznanje ime, so utirali pot slovenščini. Smisel tekmovanja torej ni v pehanju za točkami, temveč zbor ljudi, ki bodo slovenščini kdaj kasneje "koristili". Povabljenci smo izrazili željo, da bi bilo več podobnih srečanj, predavanj, okroglih miz. ali ekskurzij, kjer bi navezovali stike med seboj, spoznavali in se pogovarjali o slovenskem jeziku. Po pestrem kulturnem programu (petje ljudskih pesmi ter godci) so nas prijazni gostitelji popeljali po sledeh Cankarjeve Vrhnike, v vse kotičke, kjer je < .ink.tr odraščal in živel, smo vtaknili nos. Zanimivo, veliko novega sem izvedel o njegovem življenju. Tekmovalci in mentorji smo se razšli v upanju, da se v Cankarjevem rojstnem kraju še srečamo, če ne prej, naslednje leto. Matiček Žumer, 8. b r. oš Matije Valjavca Preddvor Dragi časopis! Mi smo učenci I. a razreda OŠ Simon Jenko Primskovo. Zelo radi beremo časopise, najrajši pa oglase. Že od septembra pišemo s pisanimi črkami. Zdaj sestavljamo zgodbice po abecedi, ob slikah ali na glasbo. Upamo, da boste kakšno zgodbo objavili. Mesto (Zgodbica iz abecede) Nekoč je bilo veliko mesto polno ljudi. Oblaki so zakrili mesto in začelo je deževati. Začela se je poplava in ljudje so zbežali v hiše. Ribe so prišle v vodo. Strah je bil vedno večji in ljudje so vedno bolj kričali, šumenje vode je bilo vedno glasnejše in ljudje so se skrivali v višja nadstropja. Telefonirali so rešilcem, ampak rešilci so bili že pod vodo. Ura je bila že osem zvečer in deževalo je vedno bolj in bolj. Voda je dosegla že šesto nadstropje. Zmaji rešitelji so z neba pripeljali sonce. Življenje je bilo vedno boljše in prikazala se je mavrica. A mavrica je bila ča robna in ljudje so se po njej lahko rešili v nebo in v nebesih so si naredili čudovito leteče mesto. Una, Jernej, Peter, Mitja Intervju z Majdo Lovrenčič V letošnjem šolskem letu smo učenci predmetne stopnje pri pouku slovenskega jezika zastavili naše delo nekoliko širše, v obliki projektov. Prvi projekt Medved: v mesecu novembru ob ogledu filma Medved, učenci od 5. do 8. razreda. Drugi projekt Šolske razglednice, balade: oh dnevu pomladi, učenci 7. d razreda. Tretji projekt Domači ljubljenci - pes: ob dnevu šole, učenci 5. c razreda. Slavista Ana Komar Klorjaačič in Bogdan Koša k Bili smo na snemanju za oddajo Brbotavček na radiu Žiri. Oddajo je vodila Majda Lovrenčič in ker nas novinarstvo zelo veseli, smo ji zastavili nekaj vprašanj in jih tudi zapisali. Kdaj ste se začeli ukvarjati z novinarstvom oziroma napove-dovalstvom? Ukvarjati sem se začela pred približno tremi leti in pol. Vas je napovedovalstvo veselilo že v otroških letih? Da, zelo. Že kot otrok sem nastopala na raznih priredit vah. Kdo vas je navdušil? Navdušila me je mama. Kako ste prišli na radio? Ker me je to veselilo, sem se šla pozanimat na radio in urednica me je sprejela, tako sem sedaj napovedovalka Na kateri radio v Sloveniji je najtežje priti? Najtežje je priti na Radio Slovenija, tam moraš imeti zares dober glas. Kako je bilo v prvi oddaji? Prvič sem imela malo treme, zdaj pa sem že navajena. Kakšne vaje so potrebne, da lepo in tekoče govorite? Največ je bralnih vaj, izgo vorjava besed in dober glas. Katera napovedovalka vam je na televiziji najbolj všeč? Meni je najbolj všeč Miša Molk. Kaj priporočate otrokom, ki bi radi postali novinarji? Priporočam jim, naj čim 1* naglas berejo in se igrajo igfJ' v katerih lepo govorijo. Novinarji: Rok Smolej, Barb»r* Kosmač in Namira Ržen, 4. * OS Petra Kavčiča Škofja U>" Dan in noč Zgodaj zjutraj sonce vstane' nam obsije vse poljane. Za njim pa pridrvt oblak, nam naredi še polno mlak 0 Ko oblak vesel odide, sonce zopet nam posije. Mlake vse nam posuši, da veseli smo mi vsi. Ko pa sonce se utrudi, prostor naredi še luni Luna celo noč nam sveti, da svetlo je kot podnevi. Zraven plešejo še zvezde, kot bile bi na predstavi. Ko pa noč gre proti krajU-luna se umakne, zvezde pogasi in spet se sonce veselo nam sme/i Klemen Pernuš, 5. b r. Žirovnica O* MAJ JE MESEC ZAIJUBUEINC F.V, pravi Aksini ja Alič iz preddvorske osnovne sole Prvomajske počitnice Med prazniki Min se igral Mamici sem pomagal nan smrekove vršičke Na kran|skem stadionu sem tekmoval v j ku s svojo sestrico lino / dedom sem šel jahat Jadran*'-mamico in alkom smo šli na Jošta in smo se imeli /elo ™ Cašper Hribar, I. b r. ()S Orehek SREDA, 19. maja 1993 TV SLOVENIJA I '0.35 Batman, ameriška nanizanka Jl.00 Videošpon 11*0 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo '2.05 Kronika, kanadska dokumentarna serija "30 Na poti z dr. Stinglom, ponovitev 13-00 Poročila |3-05 Poslovna borza 1525 Clarissa, angleška nadaljevanka 16.20 Svet poroča y.00 TV dnevnik 1 "•10 Klub klobuk, kontaktna od- 10 da'a JJ 50 Besede, TV igrica J9-15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme £55 Šport fO-05 Žarišče ■96 F Slak: Ko zaprem oči, TV drama «2.15 TV dnevnik 3, Vreme «39 Šport SLOVENIJA 1 V ŠPORTNEM DUHU Očitno zelo razburjena Missy va Johnson, ki poroča z večerje športnih legend v New Yor-ku, ne posluša Bobbyja, ki jo posvari, naj pusti pri miru legendarnega branilca Jima Brovvna, ker ta ne mara intervjujev. In Missy skoraj omedli pred kamero, ko ji Brown hudobno muzajoč se reče, naj gre z njim v hotel, kjer jo bo slekel do golega in potem bosta poredna. Sef TV postaje Rappaport je navdušen - uvedel bo oddajo, v kateri se bo Missy pogovarjala z žaljivimi športnilci - Gayle pa je ogorčena. V Športnih klepetih vrne velikemu branilcu milo za drago: odkrije dobro varovano skrivnost iz njegove mladosti. -^Cementni izdelki DRASLER ] i Kranj - Primskovo, telefon: 21T-31" ! S BOGATA IZBIRA IZDELKOV J t—l t IZ BETONAf "i r—1 «2.45 Sova; V športnem duhu, ameriška nanizanka Vrtinec, južnoafriška nadaljevanka 1J-30 Gore in ljudje 15.30 Omizje 18- 45 Beverly Hills 90210, ponovitev •^eriške nanizanke 17.30 Sova. £°novitev 18.45 Analitična mehani-m ameriška izobraževalna serija 19- 30 TV dnevnik 2. Vreme 19.56 5POrt 20.06 Športna sreda 20.25 2 j*kma pokala UEFA Juventus : e°russia 22.15 Kvalifikacije za EP v "^bojki (ž) Slovenija Hrvaška .•to Dobro jutro, Hrvaška/Zgodbe V'iMonticella 10.00 Poročila 10.06 C Vila 11.30 Tom in Jerry kot otro-j, '2.00 Točno opoldne/Poročila/ w° »e svet vrti, ameriška nadalje I Ha 13.30 Monoton 14.00 Poroči 14.06 Slika na sliko, ponovitev p *0 Zadnji beg, ponovitev 15.40 , °Poldanska poročila 16.00 Poroči I !»06 Učimo o Hrvaški 16.36 Ma i.v,zija: Vsi za enega, serija 17.30 E**kl država in ljudje 18.00 Po II-ia 18 * M°la knjiga ° džungli ■•30 Loto 18.36 Santa Barbara, '^•riika nadaljevanka 19.18 Ri Jjnka 1930 Dnevnik 20.00 Loto ..06 Nazaj domov, ameriški barvni g" 22.06 Diplomatski Zagreb j*-50 Dnevnik 23.00 Slika na sliko Poročila šo 14.45 Družina Meier 15.00 Jaz in ti 15.05 Evvoki 15.30 Klobuk za Ha bakuka 15.50 Superbabica 16.20 Nekoč je bilo. 16.30 Ding dong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 1800 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavvvatch 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Ri bička z Bodenskega jezera, nemški film 21.45 Novo v kinu 21.55 Pogle di od strani 22.05 Tekmeca 22.50 Krik izgubljenih, ameriška srhljivka; Bette Daviš 0.10 Čas v sliki 0.15 Vse, kar ste vedno hoteli vedeti o seksu, ameriški film: Woody Alen 1.40 Poročila TW AVSTRIJA S 16.50 Tisoč mojstrovin 17.00 Pokli ene slike 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Družinske vezi 18.30 Regio nalna poročila 18.56 šport 20.50 Humor v Avstriji 21.15 Extra 22.00 čas v sliki 22.30 Šport 0.30 Roaund midnight: Bob Berg & Mike Stern . angleščini 23.60 Oročila 0.00 Sanje brez me)a TV '6 40 * "si se svot vrtl ČETRTEK, 20. maja 1993 Ko ameriška na Ivanka 16.30 TV koledar 16 40 v» t° svet vrt1, amer'^a nadalje Is ij 1^25 Nogomet Finale poka hrvaške Hajduk Croatia, pre '* Splita 19.30 Dnevnik 20.10 D/0omet Finale pokala pokalnih lo *'*0v Juv8n 18.40 Male živali 19.26 A 2q,£ 1940 MCM 2000 Risanke v. Dnevno informativni program c'h\u Dru0acen *ve! 21 20 čudoviti l^. * Pod morjem, dokumentarna **20 21 M Jože Kolesa Kolo* ^ v dnevno informativni program h,/) p°ročila v angleščini DeuUc 'o»k. "e 23 00 A *noP 23 15 Astro 8naoov«H Oddajamo na UKV storeo 88.9 in 95 MHz in SV 1584 KHz od 16. do 19. ure. Ob 16.30 prisluhnite zani mivim informacijam, tudi o Med narodnih dnevih mineralov, foai lov in kamna, ob 17.20 bo na vrati Kulturni Babilon, ob 17.45 sodeluj t« pri iskanju tržitkega zaklada, ob 18.40 pa prisluhnite ie Zeleni budilki 8.00 Napoved, telegraf, horoskop 9.30 - Novice, aktualno, naie stranke so stranke 11.30 Novice, duhovni razgledi, glasba je življe nje, danes do 13 ih 14.16 - Obve stila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine 15.30 Dogodki in od mevi 16.15 • Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja sobotni klepet z vami klepeta Simona Vo dopivec R 1 '30 fužinske ve/i 9 30 Audiman JUnri 1200 (iliist>ena sknn|a '10 ---- --------- v j|j.n*POrtala i/ tiiime 13.00 čas Si^^ ' 1310 Mi, ponovitev 13.36 8 Mor.a 14.00 S telesom in du IZ 00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 1300 Danes do 13 00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.30 Devi zni tečaj 14 40 Minute za invali de 16.00 Dogodki danes, jutri 15.30 - Prenos dnevno informati vne oddaje RA Slovenija 1600 Napoved programa 16.16 Od sr ca do lonca 16.30 EPP 1700 Obvestila športni utrinki 17.15 Zabavno glasbena lestvica 5 f 5 in klepet ob glasbi 19 00 Odpoved programa J9NO 19. maja 8£|A ame, akci| avant film OBLEGANI ob 16. 18 in 20 uri ic ital erot film KALIGULA IN MESALINA ob 18 in 20 ZAR ,•„„., akc:.| krim PEKLENSKI VAL ob 18 in 20 uri 10.40 Zgodbe iz školjke 11.30 19. mednarodni mladinski pevski festival Celje 92: Mladinski zbori 12.00 Analitična mehanika, ameriška izobraževalna serija 12.30 Domači ansambli: Ansambel Vrtnica 13.00 Poročila 15.55 Obiski, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.15 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 Besede, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.05 Žarišče 20.35 Glasba, show in cirkus: Čarobni svet glasbe 21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.38 Šport 22.45 Sova: On in ona, ameriška nanizanka Vrtinec, južnoafriška nadaljevanka 15.50 F. Slak: Ko zaprem oči, TV drama 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Že veste 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Znanost, 19 oddaja 20.40 Umetniški večer: Opazovalec z okna: Sijaj Loare; Ves svet je oder B.OO Dobro jutro, Hrvaška/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Naj bo igra!, mladin ska dokumentarna serrija 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Zadnji beg, ponovitev 15.45 Afternoon re-port 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hr vaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanost in mi 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.06 Po slovni klub 20.50 Me je kdo iskal? 21.36 Ekran brez okvirja 22.38 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 16.10 TV koledar 16.20 Ko se svet vrti, ponovitev 17.06 Sladka Irma, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.06 Zvonili ste, milord? 21.00 Zadnji beg, angleška nadaljevanka 21.56 Nebesa morajo počakati 22.46 Me tal mania 0.15 Horoskop 9.00 Ris 9.50 Astrološka napoved 10.00 MacNeil in Lehrer komentira ta, oddaja v angleščini 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške na daljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 12.15 MCM 19.00 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška na daljevanka 21.20 Kulinarični koti ček 21.35 Dance session, oddaja o plesu 22.06 Fine dame iz New Yor-ka, ameriški barvni film 23.26 Dne vno informativni program 23.40 Po ročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.06 A shop 0.36 Astrološka napo ved TiJAl 9.00 Jutranji program, Cas v sliki 9.06 1000 mojstrovin 10.46 Temna luč 11.15 Stvarjenje za otroke 12.15 Pozor, ponaredek? 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Moj prijatelj Harvey, ameriška komedija 15.16 Prisrčno Heinz Ruhmann 15.20 Tartinska sraka 15.46 Abrakadabra 16.66 Ro meo. Julija &CO 16.46 Mini čas v sliki 16.66 Bingo, bingo 17.10 VVur litzer 18.00 čas v sliki 18.06 Družin ske vezi 18.30 Bavvvatch 19.22 Zna nost danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.16 Vrnitev v prihod nost. ameriški film 22.06 Ambo ter no 22.15 Pogledi od strani 22.46 Umetnost ljubezni 0.30 čas v sliki 0.36 Manekenka in vohljač. serija SLOVENIJA 1 ON IN ONA "Ali si mi kupila pulover iz angore?" Doug ne more brez cinizma, ko v predalu zagleda Fluffy. Reggie svojo ljubljenko seveda z vsemi argumenti brani, kmalu pa se nanjo tudi razjezi. Debbie namreč med jutranjimi sporočili pove tudi novico, ki je prišla od veterinarja -Fluffy pričakuje naraščaj. Le kako je to mogoče? Reggie in Doug se trudita že celo leto, brez uspeha. Fluffy pa samo stopi na cesto in se ji že posreči... 9.00 Čas v sliki 9.05 Žabji kralj 10.10 Puščava živi, ameriški dokumentarni film 11.15 Boj velikanov, britanski film 13.10 Trnuljčica 15.35 Zakladnica Zemlja 16.05 Fritz Kreisler 16.10 Zmaj 16.55 Zdraviliški koncert 18.00 Čas v sliki 18.05 Družinske vezi 18.30 Slika Avstrije 18.50 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.15 Zveneča Avstrija 21.20 Zvezdni trenutek Jo-sefa Biederja 22.40 Čas v sliki 22.50 Jane Doe najde morilca, ameriška TV kriminalka 0.20 Hello Austria, Hello Vienna 0.50 Poročila/1000 mojstrovin GAULOISES BIONDES 11. POMLADANSKI i OBRTNI SEJMI 1 ffl 17.-23.5/93 1 I j I J0% POPUST i ZA VSTOP 1 ---X------1 Oddajamo od 10.30 do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 96 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Dopoldne najmlajši lahko prisluhnejo zgodbo o Robinzonu in si prislužijo nagrado, pripravljamo tudi oddaji Potuj z menoj in Planinski šopek. Ob 12.10 bo na vrsti nedeljska duhovna misel, sledil bo tedenski nedeljski gost ob 13.46 bo govoril o črnih gradnjah, ob 14.15 pa bo prvič na valovih Radia Tržič gostovla Ivo Mojzer. TRGOVINA BOVLA na Hujah pri Kranju NAJNIŽJE CENE PREHRAMBENIH ARTIKLOV V KRANJU. ODPRTO VSAK DAM DO 20. URE, OB NEDELJAH DO 17. URE. PRIDITE. rXE BO VAM ŽALI 8.00 - Napoved, Mirin vrtiljak 9.30 - Godba na pihala, horoskop, zgodbe drugače tokrat po domače 11.00 Radijski sejem, voščila 13.00 - Nedeljski klepet, voščila, dogodki in odmevi 17.00 Nedelj ski klepet, minute za ljubitelje resne glasbe 19.00 - Prenos Radia Slovenija - R 12.00 Napoved programa 12.30 Morda ste preslišali 13.00 - Danes do 13 00 13.40 Naš zgodovinski spomin - 14.00 - Napoved programa 14.30 - Devizni tečaj 14.40 Obrtniki sebi in vam 15 00 - Dogodki danes jutri 16.30 - Prenos dnevno informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved progra ma 16.16 - Od srca do lonca 17.00 športni utrinki - novice - obvestila mali oglasi 17.30 - Na po licah zgodovinskega arhiva 18.00 - Zdravstveni nasveti 18.30 - Oddaja iz resne glasbe - KINO 20. maja CENTER amer akcij avant film OBLEGANI ob 16. 18 in 20 uri STORŽIĆ prem amer thrill LOVČEVA POTEZA ob 18 in 20 uri ŽELE ZAR amer akcij krim PEKLENSKI VAL ob 18 uri. prem amer ljub thrill IGRA SOLZ ob 20 ur. BLED amer krim V POSTEUI S SOVRAŽ NIKOM ob 20 uri PETEK, 21. maja 1993 9.10 Batman, ameriška nanizanka 9.35 Sofija, danski film 12.05 Že veste 12.30 Znanost 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza, ponovitev 13.05 Umetniški večer, ponovitev 16.00 Osmi dan, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok 18.00 Regionalni program - Koper 18.50 Besede, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Forum 20.30 Verniki, ameriški film 22.25 TV dnevnik, Vreme 22.49 Šport 22.55 Sova; Ljubezen da, ljubezen ne, 2. epizoda ameriške nanizanke; Vrtinec, južnoafriška nadaljevanka; Plezalec, švedska nadaljevanka 16.05 Glasba, show in cirkus, ponovitev 17.00 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.00 Koncert simfoničnega orkestra, prenos 22.00 Moški, ženske 23.00 Homo turisticus 8.00 Dobro jutro. Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella, nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Pravljice 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Zadnji beg, ponovitev 15.45 Afternoon re-port 16.00 Poročila 16.05 Angleščina, 3. del 16.36 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Izziv duha 18.10 Alpe Donava Jadran 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Film - video - film 20.45 Barve nasilja, ameriški barvni film 22.40 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.56 Poročila 0.06 Sanje brez meja 17.10 Ko se svet vrti, ponovitev 17.56 Turbo limateh shovv 19.30 TV dnevnik 20.06 Clice James 20.56 Mali juke box. prenos 22.00 Cro pop ročk 23.00 Nočna izmena; Lo-vejoy, angleška nanizanka, Družina Addams, humoristična nanizanka; Cop ročk, ameriška nadaljevanka; Povabilo v pekel, ameriški barvni film 3.00 Horoskop/Video strani 9.00 Ris 9.50 Astrološka napoved 10.00 Macneil in Lehrere komentirata 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A shop 12.15 MCM 18.20 Kako nastaja risanka 18.30 Ročk starine 19.00 A shop 19.15 MCM 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadalje vanka 21.20 Vox populi 21.30 Dan po jutrišnjem, ameriška poljudnoznanstvena serija 22.00 Razcepijo ni, ameriški barvni film 23.30 Ročk starine 0.00 Dnevno informativni program 0.15 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.40 Astrološka napoved 0.50 Live&Kickm 1.50 A Shop SLOVENIJA 1 LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE Morda je Wally res pregloboko pogledala v kozarec, toda to, da bo iz beznice naredila imeniten lokal, je mislila čisto resno. Na veliko grozo Jacka in njegovih prijateljev Rayja in Meg, ki sta tudi stalna gosta lokala Ko začne Wally spreminjati lokal, spozna, da potrebuje pomoč. Tedaj se kot nalašč prikaže Nadine Berkus, predmestna gospodinja, katere otroci so na kolidžu, mož pa zaradi goljufije sedi v zaporu. Nadine si želi dogodivščin in izkušenj. In kje, če ne v Wallyji-nem lokalu, je vsega tega na pretek? 9.00 Jutranji program. Čas v sliki 9.05 Družinske vezi 9.30 Kultura 10.00 X large 10.25 Metamorfoze 10.30 Moj prijatelj Harvey, ponovitev ameriškega filma 12.15 Tele skop 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča 14.00 S telesom in dušo 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Heidi, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Paradižniki proti vampirjem 16.15 Cool 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Bavvvatch 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Primer za dva 21.15 Avstrijska kuhinja 21.25 Pogledi od strani 21.35 V otrokovem imenu, ameriški TV film 23.05 Čas v sliki 23.25 Smrtni streli na Broad-wayju, nemška kriminalka 0.55 Ma nekenka in vohljač 1.40 Poročila/ 1000 mojstrovin 15.40 1000 mojstrovin 15.56 Smrto nosni vihar, ameriški film 17.30 Češki gradovi 18.00 Družinske vezi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Knoff-Hoff shovv 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 čas v sliki 22.30 Alas Smith in Jones 22.56 X-large Nightime 23.46 Reality LA, pogled za kulise 0.10 Crime Time 0.35 Extra, ponovitev 120 Poročila/1000 mojstrovin to Goren.|kam in Gorenjcem?^ m Izberite M fNAJUČINKOVITEJŠI ■ način: OBJAVO M v Gorenjskem glasu^^ fax 215-36f^^<^ 12.00 - Napoved programa - 12.30 -Morda ste preslišali 13.00 - Danes do 13.00 - 13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.00 - Napoved programa - 14.30 - Devizni tečaj 14.40 -Zakajčkovi starši - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 16.30 - Prenos dne vno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Napoved programa -17.00 - športni utrinki - novice - obvestila - mali oglasi 17.10 - Zade tek v petek iz studia 19.30 - Zade tek v petek s terena 22.00 - Odpo ved programa - )IEHGLAS GORENJSKA OBLAČILA KRANJ d.d., Bleiweisova cesta 30, vabijo k sodelovanju TEKSTILNE KONFEKCIONARJE, ki imajo poleg dokončane 3-letne tekstilne šole tudi že nekaj delovnih izkušenj. Zaposlitev je možna za nedoločen čas tako v Kranju, kot na Jesenicah Vaše vloge pnčakujemo v 8-ih dneh po objavi v kadrovski službi Gorenjskih oblačil na Bleiweisovi 30 v Kranju 56 ^924 Trije od štirih obsojeni na zaporne kazni Pijančevali, vlamljali, kradli I ODMEVI 3 Kranj, 17. maja - V petek je senat temeljnega sodišča v Kranju obsodil 19-letne ga Rudija Kinga na enotno kazen dve leti in osem mesecev zapora, 20-Ietnega Simona Punčeca na dve leti in pet mesecev zapora, 25-letnega Srečka Seršena na leto in pet mesecev zapora ter 23-letnega A. L. pogojno na tri mesece zapora, če v preizkusni dobi treh let ne bo zagrešil novega kaznivega dejanja. Rudi King je bil obsojen zaradi trinajstih dokazanih kaznivih dejanj, Simon Punčec zaradi devetih, Srečko Seršen zaradi petih in A. L. zaradi enega. Prvim trem je senat podaljšal pripor. King in Punčec sta v njem od 17. decembra lani, Seršen pa od 6. januarja letos. Čas v priporu se jim všteva v zaporno kazen. Vsi bodo morali povrniti protipravno pridobljeno premoženjsko korist, za izterjavo dejanskih stroškov pa je sodišče oškodovance napotilo na pravdo. Odločitev o podaljšanju pripora je predsednik senata Marjan Pogačnik utemeljil s tem, da so vsi trije obsojenci brez redne zaposlitve oziroma brez denarja za preživljanje, brez urejenega domačega okolja, ne nazadnje pa, kot glavno, so nekaj mesecev, preden so jih prijeli, po kranjski občini in tudi širše zagrešili vrsto grobih premoženjskih deliktov. Popivanje, vlamljania in kraje, ki so jih nizah iz dneva v dan, so postale že način njihovega življenja. Sicer pa je senat pri izreku kazni upošteval "prispevek" vsakega od obtožencev pri določenem kaznivem dejanju. Pri višini enotnih zapornih kazni je vsem trem kot olajševalno okoliščino štelo, da so iz neurejenih družin, zlasti King, spregledalo tudi ni rosnih dvajsetih let in tega, da sta King in Punčec storjena kazniva dejanja priznala, nasprotno od Seršena, ki je svojo vpletenost skušal zanikati. Kot oteževalno okoliščino je njemu sodišče štelo tudi predkaz-novanost, zaporna kazen nanj očitno ni imela prevzgojnega učinka. Obsojenci so večji del v različnem medsebojnem sostorilstvu med drugim vlomili v trgovino v Britofu, Trbojah, kiosk na Begunjski cesti v Kranju, brunarico balinarskega kluba Prebače-vo, trgovino na Primskovem, od koder so odnašali predvsem "potrošno" blago (hrana, pijača, cigareti), vlomili v stanovanjsko hišo v Grosupljem, iz avta v Dragočajni odnesli | avtoradio, iz parkiranih avtomobilov iztakali gorivo, Simon Punčec pa si je privoščil tudi krajo fička. . H. Jelovčan Nasilnežev salto Tržič - V nedeljo, 16. maja, nekai po sedmi popoldne, je "dober znanec" tržiških policistov, 41-letni Nedjelko M. iz Tržiča, državljan BIH, na Trgu svobode brez vsakršnega razloga napadel tri ljudi, med njimi tudi soseda. Vnel se je pretep, ki ga je z okna policijske postaje opazil dežurni policist. Stopil je do razgretežev na trgu, da napravi red, uspelo mu jih ie razdvojiti, ob tem pa se je Nedjelko polotil še njega. Zgrabil ga je, porival in ga hotel tudi udanti. S strokovnim prijemom "v ključ" je policist nasilneža obvladal in za vzel s seboj na postajo. Med potjo se mu je Nedjelko izvil, mu hotel uiti, zato je policist tokrat uporabil strokovni met. Pri tem je vročekrvnež tako nespretno padel, da je dobil pretres možganov in nekaj odrgnin po roki, odpeljali so ga v bolnišnico. Komisija Urada kriminalistične službe je dogodek raziskala in ugotovila, da je policist ravnal strokovno in da se je bil pred nasilnim Nedjel-kom M. primoran braniti. . H. J. Tudi požig ni izključen Tržič - Nekaj po eni uri ponoči 10. maja je Tržičan z Deteljice opazil požar na planini Javornik in poklical policijo. Gorela je koča, last Kmetijsko gozdarske zadruge, velika 12-krat 10 metrov, ki ima zidano le klet s ploščo, nad njo pa je stavba lesena. Zgorel je ves leseni del. Kriminalisti Urada kriminalistične službe so skupaj s strokovnjaki iz laboratorijev ministrstva za notranje zadeve poskušali odgovoriti na vprašanje, kaj je povzročilo požar. Vzroka jim še ni uspelo ugotoviti, ne izključujejo pa niti namernega požiga. Na pogorišču je za okrog pet milijonov tolarjev škode. . H. J. Mrtvec na postaji Kranj - 10. maja ob 21.25 so kranjski policisti dobili sporočilo, da na avtobusni postaji na C. 1. maja na Planini leži ranjen moški. Na prizorišče so odšli kriminalisti, preiskovalni sodnik in javni tožilec, ki so tam našli že mrtvega 53-letnega Franca Š. iz Kranja, upokojenca, ki je bil ranjen po nosu, tekla mu je kri. Ugotovili so, da je bil pokojni Franc š. diabetik, da je usodnega dne popoldne že imel hud napad in padel v diabetično komo, zvečer, ko se je očitno bolje počutil, pa je šel na sprehod. Ko se je vračal proti domu, je omagal. Domnevni vzrok njegove smrti je odpoved srca, povezana s sladkorno boleznijo. Preiskovalni sodnik je odredil tudi sodno obdukcijo trupla. . H. J. Radar ''dežura" Kranj, 17. maja • Ker pretirana hitrost najpogosteje botruje prometnim nezgodam na gorenjskih cestah, je (edini) radar, ki ga imajo Sorenjski prometniki, tako rekoč dežuren iz neva v dan. Aprila je bil "v službi" kar 154 ur, policisti so opravili 1190 radarskih kontrol. Ugotovili so 904 prekoračitev dovoljene hitrosti, med njimi devetnajst takih voznikov, ki so hitrost prekoračili za več kot 30 kilometrov v naselju oziroma za več kot 50 kilometrov zunaj naselij. Vsi bodo morali k sodniku za prekrške, policisti bodo zanje predlagali tudi varstveni ukrep grepovedi vožnje motornega vozila. 53 prehitrih voznikov so policisti kaznovali z denarnimi kaznimi 1500, 2250 ali 3000 tolarjev (odvisno od prekoračene hitrosti), devetnajst so jih za zdaj zgolj opozorili. Število kršiteljev je sicer nižje kot prejšnje mesece, bržčas imajo za to nekaj zaslug tudi dražje kazni, še vedno pa so zaskrbljujoče visoke. Radar je tudi ta mesec po vse dneve na cestah. Gorenjski prometniki si prizadevajo za več priročnejših in cenejših radarjev, vendar zaenkrat ministrstvo za njihove prošnje Še nima posebnega razumevanja . II J. Izgubljenega fantka našli Kranj - V petek, 14. maja, ob petih popoldne je razburjeni očka iz Komende kranjskim policistom potožil, da se je v centru Kranja izgubil njegov petletni sinček. Iskalna akcija, v kateri so sodelovali kranjski uniformirani policisti in kriminalisti, par ur ni dala sadov. Okrog sedmih pa je domačinka iz Žerjavke sporočila, da je našla majhnega otroka, ki se je verjetno izgubil. Bil je pogrešani deček. Kdo se je razkazoval deklicama Radovljica - V soboto popoldne sta šli deklici, stari petnajst in dvanajst let, peš po makadamski poti iz Radovljice proti kampu Šobec. Med potjo sta iz gozda zaslišali klice, brž zatem pa opazili neznanega golega moškega, ki ju je vabil, naj prideta k njemu. Zgroženi dekleti ga kajpak nista uslišali, zato je sam prišel do njiju in eno prijel za roko, da bi jo odpeljal s seboj. Na srečo se mu je izvila in dogodek prijavila na recepciji kampa. Policisti domnevajo, da gre za ekshebi-cionista, ki sicer ni bil nasilen, ga še iščejo, hkrati pa nanj opozarjajo samotne sprehajalce. . H. J. Pojasnilo V zvezi s kazensko ovadbo proti Kranjčanu Simonu P, osumljenemu kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, o čemer smo po virih Urada kriminalistične službe UNZ Kranj pisali prejšnji torek, smo po ugovoru oškodovanega lastnika Rose Marka J. dobili dodatno pojasnilo. Simon P. ie Marka J. s plastično cevjo v lokalu udaril 8. aprila zvečer, kranjska policija je intervenirala takoj, popisala vseh šest razgrajačev in jih zaradi kršitve javnega reda in miru prijavila sodniku za prekrške. Kazenska ovadba proti Simonu P. pa dejansko sledi mesec kasneje, potem ko je Marko J. 7. maja predložil zdravniške izvide o poškodbi očesa. V [>rimeru, ko gre za hudo poškodbo (kot pri astniku Rose) policisti ovadijo povzročitelja po uradni dolžnosti, sicer pa je oškodovancu prepuščena zasebna tožba. NESREČE Dvanajsta smrtna žrtev Kranj, 17. maja - Minuli teden je bilo na gorenjskih cestah sedem hudih trkov, od tega kar Štirje prek vikenda. Nezgoda na Jesenicah je terjala smrtno žrtev, dvanajsto na Gorenjskem v tem letu (lani v enakem času devet). Tri nezgode so bile v škofjeloški občini, po dve pa v radovljiški in jeseniški. Smrt v ladi Jesenice - V petek, 14. maja, ob pol štirih zjutraj je 25 -letni Zeljko Kešina z Jesenic peljal z lado po cesti Borisa Kidriča od Koroške Bele proti centru Jesenic. Na Javorniku pri stanovanjski hiši št. 29 je po klancu navzdol v blagem levem ovinku zapeljal skrajno desno na robnik. Avto je zaneslo s ceste, po skoraj petnajstih metrih jc čelno trčil v križišČno tablo, ki jo je podrl, nato še v drog javne razsvetljave, z desno stranjo je podrl dobrin 3$ metrov mrežaste ograje in se nazadnje ustavil ob mreki. Hudo ranjenega voznika so odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je ob 8.50 umrl. /bil mopedista škofja Loka - V petek ob 13.10 je 37 letni Vinko Samardžič, hrvaški državljan, ki stanuje v Stari Loki, peljal po C. talcev od Stare Loke proti križišču s prednostno regionalno cesto škofja Loka - Železniki. Pred križiščem jc sicer ustavil, nato pa speljal levo proti avtobusni postaji, pri čemer je izsilil prednost 40-letnemu mopedistu Branimirju Reyi iz Zalega Loga. Mopedist jc padci, hudo ranjenega so odpeljali v UKC. . H. J. Zakaj je predsednik skril denar za 00 ZZB NOV (Gorenjski glas, 11. maja 1993) V pismu, ki ga je sprejelo predsedstvo SDP Radovljica na svoji izredni seji in ga posredovalo medijem, je nekaj netočnih in nenatančnih trditev, spričo česar je potrebno podati naslednja pojasnila: > Pri obravnavi Osnutka proračuna občine Radovljica je poslanec SDP gospod Zdravko Silič predlagal, da se postavka "sofinanciranje kulturne dediščine in kulture" uvrsti pod postavko "OO ZZB NOV". Vodja poslanskega kluba SDP gospod Janko S tuše k je pripomnil, da se v Ministrstvu za delo, druiino in socialne zadeve pripravlja "Zakon o Veteranskih organizacijah in irtvah vojne" (gospod Janko Stušek je v tem ministrstvu sekretar za omenjeno področje, kar pomeni, da bo brikone prav on tisti, ki bo v republiškem parlamentu "branil" ta zakon), kar je spodbudilo poslanca LDS gospoda Joieta Deimana, ki je predlagal, da se prvotno ime spremeni z imenom, kot ga je povedal fospod Janko Stušek. 'o končani razpravi o osnutku proračuna se je sestal IS in proučil vse dane pripombe in podprl predlog gospoda Deimana. SDP je pri amandmaju vztrajala, zato ga je predsedujoči dal na glasovanje. (Izid: DPZ: 5 za, 7 proti, 3 vzdriani ZKS: 0 za, 4 proti, 9 vzdrianih ZZD: 4 za, 2 proti, 7 vzdrianih), kar pomeni, da amandma ni bil sprejet v nobenem zboru. (Amandma je sprejet z večino glasov prisotnih. Medtem pa je bil v vseh treh zborih sprejet Predlog proračuna. Izid: DPZ: 11 za, 3 proti, 1 vzdrian ZKS: 13 za, 0 proti, 0 vzdrianih ZZD: 10 za, 0 proti, 2 vzdria-naj Pri glasovanju v skupščini se je izkazalo, da poslanski klub SDP v skupščini NI bil pri glasovanju enoten, kot trdijo v pismu. S spoštovanjem Predsednik DPZ SO Radovljica Rafael Podlogar "Anki je Slovenija postala mačeha" Vljudno prosimo, da v zvezi z Zgoraj omenjenim člankom, objavljenim 7. maja 1993 na 5. strani vašega časopisa, objavite naslednje pojasnilo: V članku "Anki je Slovenija postala mačeha" je omenjeno delo v zvezi Z reševanjem vloge za sprejem v driavljanstvo Republike Slovenije. Med drugim je omenjeno: - da Anki Žerjav slovenske oblasti ne dajo slovenskega driavljanstva, - da ni driavljanka Hrvaške ter - da bi moral upravni organ priznati napako. Nesporno je dejstvo, da je upravni organ naredil napako prt posredovanju podatka o driavljanstva za g. Žerjav. Vendar pa je nesporno tudi dejstvo, da je glede na ugotovljeno napako (ki jo je organ priznal in za katero se je stranki opravičil) Ministrstvu za notranje zadeve predlagal, da v zadevi odloča po 40. členu Zakona o driavljanstva Republike Slovenije (Ur. list Republike Slovenije št. 1/ 91, 30/91 in 38/92). Ministrstvo za notranje zadeve je pri obravnavi zadeve upoštevalo vse okoliščine ter vse dokumente, med njimi tudi izjavo, ki jo je g. Zerjavova podpisala dne I. julija 1983 pred matičarko pri Krajevnem uradu Kranjska Gora in se dobesedno glasi: "... da telim, ker nisem nikjer vpisana, starši so mi te umrli, otroci tive prav tako kol jaz v Podkorenu, da me vpišete v tukajšnjo driavljansko knjigo, kot driavljanko SFRJ in SR Hrvaške." Torej je g. Zerjavova vedela, da je driavljanka Hrvaške, saj se je sama tako podpisala. Ministrstvo za notranje zadeve je dne 23. marca 1993 izdalo ZAGOTOVILO, citiramo "da bo g. Ana Žerjav sprejeta v driavljanstvo Republike Slovenije" (tega zagotovila ni dala 3-članska komisija, kot je napisano v članku, ampak podsekretar ministrstva, ki je sicer podpisan pod določbami za sprejem driavljanstva Republike Slovenije), "če bo dokazala (rok je dve leti), da je 'ali da bo odpuščena iz dosedanjega driavljanstva in če bo ob predloii-tvi tega dokaza še vedno izpolnjevala tudi ostale zakonite pogoje za sprejem v driavljanstvo Republike Slovenije". Izdaja ZAGOTOVILA torej ne pomeni, da je stranki izdana negativna odločba, temveč se stranki nalaga, če ieli sprejeti driavljanstvo Republike Slovenije, da v navedenem roku predloii odpust iz dosedanjega driavljanstva, ker veljavni predpisi o driavljanstvu Republike-Slovenije ne predvidevajo dvojnega driavljanstva." Sekretariat za notranje zadeve občine Jesenice zanj Rina Klinar Projekt Juliana -spopad dveh "klanov" Kruto, neokusno in grozljivo je brati - tipična mafijska izjava! -da "v svet ne bo šla Juliana, prekrstili jo bodo in tudi tako zabrisali sledi za Pernetom" (Novice, 14. maja 1993)... In to dobro leto za tem, ko sta gospod L Rejc, takratni minister in jeseniški iupan gospod B. Bru-dar (kar je navedeno v istem tekstu) taistemu projektu na slovesni otvoritvi sedaj zaprte polnilnice vode, vzneseno pela pesmi hvalnice... Odkod nenadoma vsesplošna medijska gonja proti izumitelju tega projekta, človeku, ki je naredil ie krepke praktične korake k njegovi realizaciji -izum afere, ki po naslovih in prostoru, ki ga zavzema sodeč, ie kar resno konkurira aferi Hit-Vis. Saj vendar tu ne gre za nikakršen kriminal in ne za skrivnostno delo tajnih sluibf? Zakaj so si dovčerajšnji dobri poslovni partnerji skočili v lase?... Na seji SOb Jesenice, v sredo, 12. maja, ie iupan, g. Brudar, mimogrede omenil, da javno podjetje Vodovod v zvezi s tem projektom "ie pripravlja novo investicijsko dokumentacijo". Kdo je pripravil in plečal tiskovno konferenco v zvezi z napadom na projekt Juliana, preden so se spori med partnerji sploh začeli razčiščevati na sodišču, pisec članka v Novicah ne omenja. V zvezi s takšnim načino* politiziranja zadeve, ki sploh kriminalka, ampak gre samo & spore med poslovnimi partnerji sem kot polsanec v SOb Jest, niče, protestiral ie na aprili seji skupščine. Obenem sef javno izrazil (pod eno zadnp točk) svoje začudenje ("kaki«0 politiko se pa gremo?"), tne* tem ko je eden od ciljev " driave, da vse dobi svojetf konkretnega lastnika (skrb"1', kal), nad predlogom, da r$ jeseniška občina odkupi samsjf dom, potem ko je ie kup"? ELIM (ena od najbolj verjeti lokacij za novo polnilnico),51 vsidrala v bivši KOP Mojstra«* (na najbolj profitni del) in bivše stavbe GG v Mojstri gradi svoj reprezentančni obj*\ (obenem pa preko medi]eJ izvaja pritiske na republiko, & komunala potrebuje republik*10 podporo!). Če se nekdanji dobri PoS^f(. partnerji (Vodovod, bivša 1® zar na, občina...?) še vedn zagrizeno borijo za realizmi tega projekta, ker v njem vm svoj profit in svoje intere5' obenem pa groze, da b0* "zabrisali vse sledi za P*..,, tonm", mora biti pri vseLl stvari nekaj hudo narobe. jekt se očitno splača, gre pa to, kot je pri jeseniških ielel® skih klanih navada, kdo » gospodar! Mar bi bila pri V? sposobnih ljudeh, s takšni* navezami, kot jih imajo, M , dobiti tistih nekaj milijoni tolarjev premostitvenega krt® ta za deblokado Uro rac^i firme "Perne", določiti ie M| od začetka bolj primerno tifl cijo (Elim je ie zdavnaj P1 tem bankrotiral!) - če bi v M niči šlo, kar se v jesenis" "agitpropu" postavlja v 0Sp*\ dje, za odpiranje novih delo^ mest, medtem ko jeseniški ^ stveni klan svoje lastne dew\ veselo meče na cesto (sevedi nelojalne!). j Tukaj gre očitno predvsem . dve stvari (o tem hi se d<»0. j osnovi osebnih izkušenj ■ zbrane dokumentacije še kaj napisati!): za sleherno r\ manjkanje podjetniške in PI tične kulture in - tudi - /XwB morale. Zakaj pa je na P^^u tandem Bregant - Podrt"^ (bivši direktor Železarne, "fl SŽ, in njegov podrejeni Pr% ktant, sedaj direktor Vodovji dobil dovoljenje - v kar se d^ še nihče ni vtaknil - da jc z^y. HE Mlinca 2 v naravozai^Kj, mu območju (kanjon/ko' dva slapova)? j) Sicer pa se zdi, da bo Pr0^ Juliana eksemplaričen za MM ga podjetnika iz neke mM vrste, ki ne bo pripravljen r\ znati in se podrediti l,r^ lokalnega klana/klike/naveZ■ Zdi se, da bo bo vseslo^ problem, ali kot je bilo JjflB na TV ie kar precej fljfj zaj.ob naših znanih a>*>M Mafija bo obstajala vse dO J dokler bo človek potreb0. BOTRA, da bo nekaj m naredil! Pribliino tako! Boiidar lakota, Mojstri a A VT OH IS A m a <; i s i i H MmntiM h lifmla faartb 4 • i Radovljica. Praiainova 21 AVTOSAiON Pon patak od 8 -12 in od 14. 18. ura Sobota od 8. 12. ura lalafon /15015 O NISSAt AKCIJSKA PRODAJA NIŽJE CEN* NCM93-fllTOlflF MICRA1,0LX3V KATM6V) MICRA1,3LX3V KAT(16V) 234O0 23950 MICRA1.3LX5V KAT(16V) V ZALOGI ŠE NEKAJ VOZIL: MICRA1.0lX5V 17200. DEM CENE VOZIL SO DO REGISTRACIJE. DOBAVA TAKOJ - KREDIT 20900--gSf 21550-0' 21945 LEASIJ^ POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Tudi tolarji imajo različno ceno Pri pregledu bančne ponudbe na Gorenjskem smo nazadnje pristali Pn pogojih za tolarsko varčevanje, ki se prav tako med bankami razlikuje. Ponudba je na tem področju največja, saj se poleg poslovah bank pojavljajo tudi hranilnice. Naj kar uvodoma opozorimo na "•cseČno revalorizacijsko stopnjo (po domače bi temu rekli obresti, ** naj ohranijo stvarno vrednost vloženega denarja, ki bi se sicer *aradi rasti cen - inflacije, razvrednotil), ki se ravna po rasti cen v Preteklem mesecu. Mnogim bolj znani veliki R znaša za mesec maj j odstotek, kar v letnem znesku pomeni približno 12 in pol odstotkov. ^a tolarje v bankah in hranilnicah boste dobili: ^loge na hranilnih knjižicah na vpogled: merilo obresti v % mesečno 0,55 0,4961 0,80 letno 6,67 6,00 10,15 gorenjska banka Kranj 55 % R J banka Kranj R / 2 ^KB banka, Enota Gorenjska 80 % R Slovenska hranilnica J Posojilnica Kranj 85 % R 0,85 10,48 H""anilnica Lon Kranj 70 % R 0,70 8,56 zapisane stopnje obresti veljajo tudi za tekoče in žiro račune. Pri ^ banki ponujajo tudi tako imenovano varčevalno knjižico, na Kateri mora med pologom in dvigom najmanj 6000 SIT miniti 15 Pl Tedaj obrestujejo s polnim R (mesečno 0,967 oziroma 12 odstotkov letno). Enaki pogoji veljajo tudi za otroško varčevanje, ki ga žele ponovno obuditi tudi z nagradami. ^ane vloge . pogoji varčevanja vezanih depozitov so v vseh bankah in hra-n,'nicah odvisni od dolžine vezave in višine oz. vrednosti vezanih ^edstev. Obe hranilnici in SKB banka ponujajo posebne pogoje tudi za vezavo na podlagi devizne klavzule, medtem ko je v drugod merilo ohranitve vrednosti le rast cen (R). Ponudba je zelo Pestra, Zato smo za primerjave izbrali le nekatere možnosti: merilo letne dodatno pri nad obresti v H 100.000 SIT Gorenjska banka Kranj v % na leto * v*zava nad 1 mesec R + 6 % 19,18 1,12 | v*zava nad 3 mesece R + 6,5 % 19,74 1,12 " vezava na 2 leti R + 8 % 21,42 1,13 A banka Kranj " v**ava nad 1 mesec R + 6 % 19,00 2,00 * v*zava nad 3 mesece R + 8 % 21,00 3,00 * yezava na 2 leti R + 13 •/. 27,00 1,00 SKB banka PE Gorenjska 20 1,00 * v*zava nad 1 mesec R + 7,5 % I vezava nad 3 mesece R -1- 8,5 % 21 1,00 * v*zava na 2 leti R + 11 % 23,5 1,00 m tneseca, devizna klavzula + 12 % 'ovenska hranilnica in l^jilnica Kranj 1,00 "^zava nad 1 mesec R + 7 % 18,05 \>e*ava nad 3 mesece ] ftiesece, devizna klavzula 8 % 9 % 21,42 1,00 Hranilnica Lon Kranj - vezava nad 1 mesec R + 53 % 18,61 1,13 - vezava nad 3 mesece R -I- 7 % 20,30 1,69 - vezava na 2 leti R + 11 % 24,80 1,12 - 3 mesece, devizna klavzula + 9,5 % • Po ponudbah bank in hranilnic pripravil Š.Ž. Minister napoveduje zniževanje tečajev Portorož, 18. maja - Drevi se bo v portoroškem Avditoriju končal 7. tradicionalni seminar Ljubljanske borze d.d. Predvčerajšnjim je bil uvodničar mag. Mitja Gaspari, slovenski finančni minister, ki je imel uvodni nagovor tudi na 6. borznem seminarju oktobra lani. Tedaj je bil rezultat ministrovega referata zelo otipljiv - z izjavo o večji skrbi slovenske države za vrednostne papirje, ki jih je izdala, je povzročil znaten porast tečajev obeh državnih obveznic (RSL1 in RSL 2), ki kotirata na borzi. Letos Gasparijev uvod ne bi smel povzročiti posebne panike med investitorji, kajti finančno ministrstvo je zadnjega pol leta napravilo kar precej pohvalnih potez za zmanjševanje špekulativnega naboja med investitorji. Finančni minister je med drugim napovedal postopno umiritev rasti tečajev tujih valut v primerjavi s tolarjem, meni pa tudi, da se bodo tečaji postopno zniževali. "Bolj se bo tečaj tolarja sedaj na kratek rok dvigal - bolj bo čez nekaj časa padel," je bil odločen minister v svoji napovedi slovenskih finančnih trendov v pred-poletnem času. Prognoze umiritve tečaja po ministrovem prepričanju temelji na normalnem delovanju deviznega trga v Sloveniji - nekaj dotoka deviz bo s črpanjem tujih virov v skladu s proračunskimi možnostmi, nekaj učinka pa bo dala tudi večja možnost vlaganja prostih tolarjev v državne zakladne menice. 2e od konca maja bodo namreč iz državne zakladnice redno posredovali v nakup določeno količino zakladnih menic, ki so vsekakor vabljiv kratkoročni vrednostni papir. Minister Gaspari je, v tolažbo tarnajočim finančnim direk- r-KOLIKO JE VREDEN TOLAR- torjem podjetij, obetal rahlo znižanje skupne prispevne stopnje iz bruto plač ter od plač v breme delodajalca. Znižale naj bi se prispevne stopnje za zaposlovanje, obenem pa uvedla posebna prispevna stopnja za refundiranje odsotnosti zaradi porodniškega dopusta. Marsikaj naj bi po ministrovih besedah prinesla enotna proračunska računovodska služba za ves 300 milijard tolarjev težak državni proračun -nakar naj bi s tem argumentom v enak ukrep primorali tudi občine. Na področju davkov pa je minister predstavil projekt slovenske davčne administracije, ki bo združila večinsko davčno funkcijo (sedaj jo s pobiranjem prometnih davkov pa je minister predstavil projekt slovenske davčne administracije, ki bo združila večinsko davčno funkcijo (sedaj jo s pobiranjem prometnih davkov in davka od dobička opravlja SDK!) in upravo za javne prihodke ("davkarijo"). Ce k temu dodamo še ministrovo prepričanje v dodatno zniževanje pasivnih obrestnih mer!) - vendar z rezervo, kajti tudi naš finančni minister vse napovedi gradi na predpostavki, da v državi ne bo nepredvidenih situacij, ki jih NAKUPNI/PRODAJNI T NAKUPNI/PRODAJNI NAKUPNI/PRODAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 LIT A banka KranjfTržič, Jesenice) 71,80 73,10 10.00 10.30 7,68 7,94 AVAL Bled, Kranjska gora 72,40 73,25 10,15 10,35 7,65 7,90 COPtA Kranj 73,10 73,90 10.35 10,55 7.60 7,90 CREDITANSTALT N banka Lj. 71,50 73,60 10,00 10,50 7,20 8,00 EROS (Stari Mayr),Kranj 72,80 73.70 10,20 10,40 7,80 8,00 GE0SS Medvode 72,80 73,00 10,10 10,20 7,50 7,60 HRANB.NICA LON, d. d. Kranj 72,50 73.00 10.10 10,40 7.50 7,80 HIDA-tržnica Ljubljana 72,50 73,50 10,03 10,40 7,73 8,00 HIP0TEKARNA BANKA, Jesenice 71,50 72,80 9,90 10,30 7.65 7,95 INVEST Škofja Loka 72,30 73,50 10,25 10,42 7,62 7,94 INVEST Tržič 72,30 73,30 10,23 10,42 7,62 7,99 LB-Gorenjska banka Kranj 69,30 73,40 9,66 10,43 7,00 7,95 MERKUR-Partner Kranj 71,10 72,60 10,10 10,31 7,75 7,90 MERKUR-Železniška postaja Kranj 71,10 72,60 10,10 10,31 7,75 7,90 MIKEL Stražišče 73,10 73,80 10,20 10,38 7,70 7.99 OTOK Bled 72,40 74,00 10,20 10,38 7,60 7,83 POŠTNA 8ANKA,d. d. (napoitah) 71,00 72,00 9,85 10,20 7,30 7,70 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 72,30 72,90 10,15 10,30 7,70 7,80 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 71,10 72,60 10,10 10,31 7,75 7,90 SLOGA Kranj 72,00 72,70 10,00 10,50 7,55 7,85 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 69,30 9,66 ■ -.. ' 7,00 SLOVENIJATURIST Jesenice 72,00 72,90 10,10 10,25 7,70 7,90 VfitFAN Kranj 72,80 73,20 10,22 t0,32 7,80 8.00 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 72,30 73,20 10,25 10,35 7,65 7,85 F-AtRd. o. o.TrŽIĆ 72,20 73,15 10.17 10,30 7,70 7,90 POVPREČNI TEČAJ 71,90 73,15 10,08 10,36 7,58 7,89 Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata provizijo. Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,00 tolarjev. proračunski memorandum ne predvideva (realno povečanje plač, specialni nemiri, nestabilnost cen, uvedba dodatnih pravic v breme proračuna...) Včeraj je bil borzni seminar posvečen razpravi o privatizaciji s teoretičnim in praktičnim prikazom izkušenj iz držav Vzhodne Evrope, skorajšnji začetek tega procesa v Sloveniji (od 5. junija dalje) pa sta predstavila dr. Dušan Mramor in mag. Tone Rop. S privatizacijo ima precej povezav tudi urejena zakonodaja - prispevek temu bo novi Zakon o gospodarskih družbah, ki je v sklepni fazi skupščinskega sprejemanja. Rešitve, ki jih vsebuje zakon, je predstavil prof. dr. Puharič, prof. dr. Lojze Ude pa zakonsko namero o ureditvi varstva upnikov v dolžniško upniških razmerjih. 11. POMLADANSKI OBRTNI SEJMI ffl 17.-23.5/93 II 20% POPUST ZA VSTOP ---»§------1 MEHinimamrn poslovna enota KRANJ /Delavski dorn-vhod nasproti Globusa/ tel.: 064/211 387 poslovna enota RADOVLJICA, HOTEL GRAJSKI DVOR tel.: 064/714 013 Majsko znižanje v Merkurjevih prodajalnah Celo dO 35% ceneje! Izbor električnega ročnega orodja, malih gospodinjskih aparatov, gospodinjskih aparatov, kljuk, okovja in nabiralnikov in vsi izdelki OPEKARNE BREZICE ter izdelki NOVOLIT po ugodnih cenah. BLACK & DECKER ISKRA ERO 10 do 15% 10 do 35% GORENJE Gospodinjski aparati GORENJE MGA do 10% UKO KROPA za 20% OPEKARNE BREŽICE za 15% KRIŽEVSKE OPEKARNE za 10% Popusti za več kot 100 artiklov veljajo pri takojšnjem plačilu. Z Merkurjevo kartico zaupanja še dodatnih 5% popusta. V Ribnem je bilo polfinale malega oskarja Za Budimpešto so izbrali Zalo V hotelu Kompas v Ribnem so pripravili zaključno izbirno tekmovanje za evrovlzlj-skl otroški tilmski festival -OSCAR JUNIOR - Na sončni terasi ni bilo dolgčas prav nikomur. Kraj Ribno je pravzaprav že delček Bleda, saj je le dva kilometra poti do središča našega najbolj poznanega turističnega središča, pa vendar je toliko odmaknjen, da si lahko spočijete ušesa od hrupa avtomobilov, da uživate v naravi, ob žubore-n]u Save. Ob hotelu Kompas so peščena teniška igrišča, gostje hotela in dnevni obiskovalci od blizu in daleč pa najraje posedajo na sončni terasi - ob izvrstni Izbiri jedi, predvsem slaščic.. Tako tudi ni čudno, da si je televizijska ekipa za snemanje polfinalne oddaje, izbora za evrovizijski OSCAR JUNIOR minuli četrtek popoldne izbrala ravno hotel Kompas v Ribnem. Ob tem, ko starši izlet v Ribno združijo z igranjem tenisa, v hotelu Kompas poskrbijo za lačne otroke, ki jim pripravijo izvrstne slaščice za vroče poletne dni. Meta Ornik in Robert Bogataj, ki ju mladi televizijski gledalci poznanjo iz priljubljene oddaje Klub - klobuk sta najprej predstavila tekmovalki, Majo Furman in Kajo Mlakar - Agrež, ki sta napisali najboljša scenarija za filma, ki sta se potegovala za finalni nastop na evropskem film- Ribno s svojo čudovito okolico je priložnost za nedeljski Izlet, veliko užitkov pa pripravijo tudi ljubiteljem raftlnga. Na raftu pa so se na četrtkovi prireditvi predstavili tudi člani ansambla Peter Pan. skem festivalu mladih, imenovanem OSCAR JUNIOR. Čeprav je bilo vzdušje v oddaji kar malce napeto, saj do konca ni bilo znano, kateri od sodelujočih filmov se bo uvrstil na finalno oddajo ali Majin film Zala ali Kajin film Čarobna flavta, v Ribnem v četrtek popoldne nikomur ni bilo doigčas. Na teraso hotela so namreč poleg obiskovalcev prišli člani ansambla Peter Pan s pevko Valerijo Trobec, ki so na raftu zapeli, da je mladost norost in člani ansambla Californija z mlado pevko Jano Griden, ki je pela o balonih. Vsi skupaj pa so se sladkali z izvrstnimi slaščicami slaščičark hotela Ribno. Vsi, ki smo si ogledali filma mladih avtoric, smo bili v zadregi, kateri je boljši, saj sta se obe izkazali kot pravi izkušeni scenaristki, vendar pa je bil po oceni komisije za odtenek boljši film Zala, ki bo slovensko mladež zastopal na finalu malega oskarja v Budimpešti. KMETIJSTVO GORENJSKI GLAS • 14. STRAN UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Torek, 18.maja 1993 Janez Šebat, podpredsednik Slovenske kmečke zveze: "Gorenjski kmetje tokrat ne gremo na ceste" Cestne blokade sredi glavne turistične sezone? Žirovnica, 14. maja - "Gorenjski kmetje jutri v sredo ne bomo šli protestirat na cesto zaradi nesprejemljive kmetijske politike, ki jo vodi republiška vlada, ampak bomo poskušali javnost s kmečkimi problemi seznaniti prek radia in Časopisov," je dejal kmet Janez Šebat iz Smokuča, sicer tudi eden od treh podpredsednikov Slovenske kmečke zveze, in pou-f % daril, da imajo kmetje zdaj za protestiranje bolj malo časa, ker morajo spravljati prvo košnjo. "Čeprav bo v sredo težišče protestov na Štajerskem, v Prekmuriu in na Dolenjskem, to ne pomeni, da gorenjski kmetje odstopamo od protestnih akcij in da nam je vseeno, kakšno kmetijsko politiko vodi država. Nasprotno: tokrat _ bomo solidarni z vsemi, ki bodo s protesti izrazili nezadovoljstvo. Če pa se razmere ne bodo izboljšale, bomo šli do konca in sredi poletne turistične sezone zaprli nekatere pomembne cestne odseke." CZ. Predlog za spremembo zakona o denacionalizaciji Podaljšanje roka za vložitev zahtevkov? Po zakonu je čas samo še do 7. junija. Ljubljana - Poslanci stranke Slovenskih krščanskih demokratov predlagajo, da bi 18-mesečni zakonski rok za vložitev denacionalizacijskih zahtevkov, ki se končuje 7. junija letos, podaljšali še za poldrugo leto. O predlogu bodo razpravljali že na tokratni seji državnega zbora. * Svoj predlog utemeljujejo s tem, da bo vztrajanje na sedanjem roku privedlo do tega, da bodo upravni organi dobili celo vrsto nepopolnih zahtevkov in da upravičenci po več mesecev ali tudi dlje kot eno leto čakajo na dokumente, ki jih morajo sicer predložiti zahtevku. Do nekaterih dokumentov še vedno ne morejo priti, ker niso vedno razrešena vsa vprašanja, ki zadevajo osebni položaj razlaščencev. V mnogih primerih morajo pravni nasledniki umrlih razlaščencev, ki so bili, denimo, likvidirani v znanih povojnih koncentracijskih taboriščih ali so "izginili" kako drugače, v posebnem nepravdnem postopku najprej dobiti odločbo o razglasitvi za mrtvega; tovrstni postopki pa so ponavadi precej dolgotrajni. Ker je ena od določb zakona o denacionalizaciji precej nejasna, krščanski demokrati predlagajo, da bi jo dopolnili in da bi bilo vsem jasno, da prepoved razpolaganja s premoženjem, ki ga je treba vračati, velja tudi po izteku roka za vložitev denacionalizacijskih zahtevkov. CZ. OVCE SE SELIJO NA VlSlNSKE PAŠNIKE - Minulo soboto so kmetje in drugi ovčerejci iz radovljiške občine pripeljali nad dolino Drage pri Begunjah okrog 400 ovac, ki jih bodo če/, poletje pasli na južnih pobočjih Begunjščice. Od lastnikov jih je prevzel v skrb pastir Janez, po domače Gvažarjev, doma iz Begunj. Zaenkrat se bo z ovcami zadrževal na Planinici, kjer je že dovolj sočne trave za pašo, pozneje pa se bo prek Poljske planine s čredo pomikal proti Roblekovemu domu in vrhu Begunjščice. Na sliki: prvi trop ovac iz doline se že pase na Planinici pod Poljsko planino. S. S. - Eoto: S. Saje Zaradi občasno povečanega obsega dela takoj zaposlimo več delavcev, zaželeno s poklicem MIZAR. JELOVICA Škofja Loka, Kidričeva 58 - kadrovska služba, tel. 064/631-241. m "KMEČKI STROJ" ŠKOFJA LOKA Trntr SV. BARBARA 23, 64220 ŠKOFJA LOKA - TEL: 622-575, 622-311 KMETOVALCI * NOVO* UVOZ IZ ITALIJE! traktorske rotacijske brane in freze 'MASCHIO* enoosne pogonske klper prikolice 'BERNARDI in PRADELLA' atomizerji in Škropilnice 'EUROPIAVE* in kardani 'BODIOLI* - kosilnice *BCS" 602, 603, 622 benz /diesel -100 do 140 cm, traktorske kosilnice 'BCS* DUPLEX in ROTO 404 - nošeni trosilec za hlevski gnoj in enobrazdni plugi 'GRATONI' NAJNIŽJE CENE: traktorskih gum BARUM, puhalnlkov GRIČ 4000, vrtnih kosilnic ALKO. obiščite nasi Tržičani o zakonu o gozdovih in gozdarskih problemih Je lastnik zdaj na slabšem kot nekdaj? Po denacionalizaciji bo v Sloveniji 80 odstotkov zasebnih gozdov. Tržič, 13. maja - Bo državni zbor na torkovi seji po več kot dveh letih precej burnih razprav končno le sprejel novi zakon o gozdovih? Je bila razprava o zakonskem predlogu, ki jo je v četrtek v Tržiču pripravi] občinski oddelek za gospodarstvo in družbene dejavnosti, ena zadnjih razprav pred sprejetjem in uveljavitvijo zakona? Na takšna in podobna vprašanja bo odgovorilo šele zasedanje državnega zbora, za katero je - kot je bilo slišati na tržiški razpravi - že pripravljenih precej predlogov za dopolnitev zakona. Kot je povedala svetovalka ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Ani Zavrl - Bogataj, se je zakonsko besedilo v zadnjem letu bolj malo spremenilo. V ministrstvu tudi zdaj z njim niso povsem zadovoljni, saj se zavedajo, da bo nekaj tega, kar predpisujejo, težko uveljaviti. Slovenija ima namreč posestno najbolj razdrobljene gozdove v Evropi. Ker ima več kot polovica od skupno 300.000 lastnikov gozdov manj kot en hektar gozda, je tudi odnos do njega drugačen, kot je, denimo, v gozdarsko razviti Evropi, kjer prevladujejo veliki lastniki. Šele denacionalizacija, po kateri bo v zasebni lasti 80 odstotkov gozdov, bo posestno sestavo nekoliko popravila. Da se pri denacionalizaciji zatika, je več razlogov, najpomembnejši pa je ta, da je zavezanec za gozdove, ki jih je treba vrniti nekdanjim lastnikom, postal sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki pa samo z enim zaposlenim (v.d. direktorico) tudi ne more "reagirati" na številne zahtevke iz občin. Družbenih gozdov ni več, po zakonu o zadrugah in lastninskem preoblikovanju podjetij je še zadnja podržavil zakon o skladu. Gozdnogospodarske organizacije so pred dvema letoma zaposlovale okoli šest tisoč delavcev, medtem ko jih zdaj manj kot tri tisoč, med njimi pa jih bo osemsto do devetsto našlo službo v javni gozdarski službi oz. v Zavodu za gozdove Slovenije. Zelo pomembna vloga sklada bo svetovanje lastniku, kaj in kako naj naredi, da bo žaru, in za gozd najbolje. Nekatere naloge, ki so za gozdove zelo pomembne, bo lastnik moral opraviti, sicer bo to namesto njega storila država. V zakonskem predlogu ostaja izbor drevja za posek. Lastnik bo skupaj z revirnim gozdarjem izbral drevesa in določil največjo močno količino poseka, sicer pa bo glede na potrebe in nepredvidljive tržne razmere sam odločal o tem, kdaj bo sekal in koliko. Kot predvideva zakon, bo država za nekatera pomembna gozdna opravila (varstvo in nega gozdov, vzdrževanje gozdnih cest) zagotavljala nekaj sredstev, vendar je pojem "sofinanciranje" zelo raztegljiv: lahko bo prispevala samo en odstotek denarja, lahko pa tudi 99 odstotkov. Ker je trnutno bolj revna, je pričakovati, da bodo deleži skromni oz. precej manjši od potreb in želja. Lastniki bodo morali poleg 10-odstotnega prometnega davka za les, ki naj bi ga Že plačevali na podlagi zakona o prometnih davkih, plačevati še gozdno "V gozdu povzroča več škode divjad kot naše krave" Janez Godnov, predsednik gozdarsko kmetijske zadruge Sv. Katarina, je dejal, da bi lastniki morali gozdno takso plačevati od posekanega drevja, ki edino "kvari" ceste, ne pa n* podlagi katastrskega dohodka tudi tisti, ki sploh ne bodo sekali in uporabljati cest. Ni pošteno, da lQ-odstotni prometni davek plačujejo ie nekateri, drugi pa ne. Ce bi ga pobrali od vseh, po njegovem mnenju sploh ne bi bilo treba uvesti gozdne takse. Tudi ni pravično, da se prometni davek plačuje le od lesa, ne pa od mleka, mesa in ostalih kmetijskih pridelkov. Kar zadeva pašo v gozdu, je pripomnil, da v gozdu več škode povzroča jelenjad in druga divjad kot pa "njegove krave". Milan Pahor z Brezij je za zakon dejal, da ni perspektiven, ker premalo poudarja gozd kot zasebno lastnino in pravice lastnikov. Direktor kranjskega gozdnega gospodarstva Andrej Drašler je predlagal, da bi v zakonu določili vsaj spodnjo raven državnega sofinanciranja nujnih gozdnih del. Martm Šetinc, direktor tržaškega gozdarskega tozda (gozdarji imajo formalno še vedno tozde), je z izračun« dokazoval, da so lastniki gozdov in gozdarji zdaj na slabšem, kot so bili v prejšnji gozdarski ureditvi. Lastnik je nekdaj od kubika lesa plačal 33 odstotkov, po novem pa bo moral 10 odstotkov prometnega davka, 5 odstotkov za vzdrževanje cest, 6 do 7 odstotkov za gojitvena dela, 20 do 25 odstotkov cene mu vzame odkupovalec. "Novi zakon ni slabši od prejšnjega" Ani Zavrl - Bogataj, svetovalka ministra za kmetijstvo i«1 gozdarstvo: "Stari zakon o gozdovih je bil za gozdove zelo dober, bil pa je krivičen zaradi obveznega poseka, obvezne oddaje... Novi zakon ni slabši od prejšnjega, vendar bi bil verjetno danes, po toliko modrovanja, nekoliko drugačen, ne pa bistveno. Z gozdovi bi se zgodilo podobno, kot se je sicer; družbeni so postali državni, lastniki so dobili več pravic in tudi več obveznosti, država pa ni tako bogata, da bi lahko zagotovila 70-odstotno sotinancianje nujnih gozdnih del, kot je sicer predlagalo ministrstvo." takso, s katero naj bi zbrali tudi 70 odstotkov za vzdrževanje gozdnih cest. Lastnik bo po novem lahko na podlagi odločbe prepovedal nabiranje plodov v svojem gozdu, vendar do to - kot smo slišali - zelo težko uresničevati, češ - kako bodo, na primer, gledali Ljubljančani, ko bodo v Poljansko dolino prišli nabirat borovnice. Na zakon o gozdovih je žc več predlogov za dopolnitev, nekatere pa jc ie pričakovati. Kotjc povedala Ani Zavrl - Bogataj, je veliko pripomb na zakonskj0 prepoved paše v gozdovih. «y ministrstvu za kmetijstvo llačajo" izvozno takso že z znižano odkupno ceno * ^ adna politika na tem področju ni ustrezna, bo veliko ostalo in propadlo ob gozdnih cestah, kar pa jc vC' gospodarska škoda. . ,y. V kmečki zvezi spremljajo tudi problematiko podlubnt* i Ugotavljajo, da jc to evropski problem, ki jc nastal z'' v ugodnih vremenskih razmer, suše, močne semeiutve smrcK lanskem letu in gozdnega nereda. Kmečka zveza PP^M lastnike, da se po svojih najboljših močeh vključijo v zatu** t ftodlubnikov in da s tem dokažejo svoj odgovoren odno* 1 astninc. CZ Prijetno branje ® fiarman ASOV UREJA: Vilma Stanovnik OD SREDE,^. maja, REVIJA E - SPORT X ALENKA KEJŽAR: Šampionka iz kopalne kadi X Vse o kolesarstvu 1993 yt Ob zaključku sezone smučarskih profesionalcev jC Priloga: Vitergin-E - ŠPORT - NOVA ŠTEVILKA VKOKRŠKEM LOGU SE POD VODSTVOM STROKOVNJAKOV KALIJO NAŠI MLADI NOGOMETNI UPI Igrali bomo kot pele, MARaDONA, KOT NEMŠKA REPREZENTANCA... I°gometaši Creine, tako mlajši pionirji kot pionirji, kadeti i" mladinci letos še niso izgubili ligaške tekme. To pa je do-da v klubu z mladimi kategorijami dobro delajo in si ^Hjo še več - Stotinkina nogometna šola je korak na poti 0 kvalitete gorenjskega nogometa. J'nJ< 14. maja - Prejšnji teden je na novem igrišču v K o krškem logu i|*la z vadbo prva nogometna šola pri nas, ki nosi ime po edinem ™tnem časopisu na Gorenjskem, Stotinki. Na prvi trening je prišlo b h ^s'deset mladih nogometašev iz Kranja in okolice, ki vadijo pod d»l °^esoni vodje šole Rajka Kožarja, sekretarja šole Andreja Ko-;"e** in petih trenerjev - demonstratorjev: Marka Trebca, Draga Ko-^ arja. Borisa Sirka, Mirana Pavlina in Aleša Kende. Nogometno šolo S^S| sicer zamislili pri nogometnem klubu Creina, vendar pa to ni klub- la. vanjo so se vpisali mladi, ki bi radi igrali nogomet. 5| Ko so se pri NK Creina odlo- ^ za organizacijo prve nogo-eine šole. niso omejili števila ti-v ' ki se vanjo lahko vpišejo. Pa so om' Prv' ^an *°'e Q,r.mulce "šokirani'*, saj je bil kž'v res velik, pričakovali so pa '?no pol manjšega. Vendar ^1 Je zanimanje za nogometno ^ 0 dokaz, da imajo otroci nogo- Qe' radi in da je v Kranju tako 8°rnetna tradicija kot trenutno 'manje za nogomet. . Sola ni klubska, čeprav jo or- naš klub v sodelovanju s p^niui zvezo Kranj, ki je letos ,t^Pev;ila tudi nekaj denarja za ^rja nogometa za mlade. Si- ^ Pil šoli pomagata tudi Gorenj- J Klas. ki jc glavni pokrovitelj M lekarna Kranj in Radio So .JOtroci, ki obiskujejo šolo, Ijl,ahko nogometni začetniki, Pr 0 pa imajo že nekaj znanja. 0|r Vscm pa smo v šolo povabili vfin ■**' so na les,'ri,nJu v Pr" IgL r;'zredu poka/ali dobre spo-prfn°sti /a nogomet. Temeljno ^'čanjc, zakaj šola. pa je, da je bilo dolgo časa v nogometu in izven njega mnenje, da se lahko začne trenirati nekje pri dvanajstih letih, dvakrat tedensko. Mi pa trdimo, da je potreben takšen trening kot pri vseh ostalih športih. Tako se dela naprimer v Nemčiji in drugih državah z nogometno tradicijo, ko začno trenirati otroke že v vrtcih," je ob začetku dela prve nogometne šole pri nas poudaril predsednik NK Creina in član izvršnega odbora NZS, zadolžen za mladinski nogomet, Miran Šubic. Seveda pa tisti, ki so zamudili letošnji vpis v šolo. lahko še vedno pridejo v Kokrški log in povprašajo, ali je te dni še moč začeti s treningi, lahko pa še premislijo in se vpišejo prihodnje leto, ko bo maja šola začela vadbo z novimi skupinami - za že vpisane pa bo organizirana nadaljevalna šola. Nadaljevalna šola pa /a otroke pomeni možnost vključitve za delo v nogometnih klubih. # V. Stanovnik, foto:G.Šinik JPKometaši šeširja SO USPEŠNO ZAKLJUČILI KOŠNJO SEZONO ^kVA LIGA JE NOV IZZIV k ajjhv 14. maja - Škofjeloški rokometaši so s sobotno "prvoliga- Uli„ ''""<» z ekipo KVM Ribnice postavili piko na i letošnji sezoni in "Ud ^'kor začeli novo. Potem ko so v zanimivi promocijski tekmi pre-so se v hotelu Transturist udeležili srečanja s av"iki sponzorja in vodilnimi občinskimi možmi. [t»th J* Seilrja so igrali: Andrej Peternelj, I-ranci Kauter, Janez Po hr»li irrko M»ntuč, Marko Berce, Urban Sile, Aleš Dolinar, Matej NrL ro* *■'■•>. Boris Kali % , J' Benjamin Kajt. I adej Platovtek, Primož Derling in Miha Boris Kalan, Sergrj Sokolov, (Gregor Kese, Franci Ki T*n*r je Jože dalof, strokovni sodelavec pa Jože šile. Juh Ipo •emu da jc v škofjeloški občini vta. m,mi denarji namenjeni r,n'kom m jc velikokrat slišali, da je vodstvu občine vseeno. Peu,ra/N"K'm M"*11-' kako reševati lefave klubov, m dništev, je IlSajo OVo druženje ' rokometaši morda znak da se razmere iprc f*h |>e.' "'' polje Povabilu na vreča nje sta se namreč od/vala tako tuli Mil ml,,>wlin" predsednik Izvršnega sveta Vineencij Demšar, J"1*'Id ..'i,.""!''1 1'' 111 Šcširm čestitala /a uvrslitcvv slovensko roko Nk jo K< Kpkomelaii pa bodo seveda bolj kol čestitk veseli pomo-j. Ul)bčiii.i rtumcnila ia/\<>|ii športa l'n lem pa seveda ne i-.ie ki nemaril u m0!,' v,°ge glavnega pokrovitelja novega (in edinega) rokomci-■in,', prvoligašu na Gorenjskem, tovarne klobukov Selir, po •»ipa n,,si um. u na irečanju poudaril direktor Šeširja, S 1 ' liV prrds«'dn"' klub«, Miro INnlerič, se je ekipa u i''v> s ^'\ls^1 sl-ll>is m i;a lelos / s eliko borbenost |o tudi g 'm lak tri leta borila dosegla, /a idiote* Fa*,uzn' tuko rokometaši kol trenerji in strokovni sode CcNMi0 '''' 1111,1 sl0Vlma povlielia in zasebniki i/ občine, ki sc '•^liili, "•jMjšim gorenjskim rokometalem • V. stanovnik, i..... Mladi nogometni navdušenci se učijo pod vodstvom izkušenih trenerjev in demonstratorjev. In kaj o Stotinkini nogometni šoli pravijo mladi nogometaši in njihovi starši? Bojan Hribernik s Primskovega: "Nogomet igram že kar nekaj časa, vendar smo ga do sedaj igrali s prijatelji na bližnjem igrišču poleg vrtca. Premišljeval sem, da bi hodil k atletiki ali košarki, ker pa sem imel ravno takrat glasbeno šolo, kjer se učim violino, nisem mogel. Tako sva se z mlajšim bratom Andrejem odločila, da se vpiševa v nogometno šolo, kamor hodi tudi moj prijatelj. *l Tudi ati ni bil proti, da se vpiševa, čeprav jaz še vseeno premišljujem, če se ne bi naslednje leto vpisal h košarki. Vendar mi je všeč tudi nogomet, velikokrat hodim z atijem na tekme gledat Živila Naklo, kjer jc naš sosed Miro Vodan golman." Jaka Kajtazovič iz Kranja: "Nogomet sem na Primskovem že igral, prav tako sem ga igral na šoli Matije Copa in ko se je tukaj začela nogometna šola, sem začel hoditi še v šolo. Moj oče in brat hodita na nogomet, zato sem se tudi jaz odločil, da bom nogometaš. Tovariši tukaj v šoli so dobri in zato mi je všeč. Sicer pa v slovenski nogometni ligi navijam za Primskovo, v prvi ligi pa mi je najbolj všeč Olimpija. Tudi po televiziji rad gledam nogomet, navijam pa za reprezentanco Nemčije." Matjaž Likozar iz Britofa: "Hodim v prvi razred v šolo v Predoslje in oči, ki je hodil sem na nogomet, me je vprašal, če bi se vpisal v šolo. Zaenkrat mi ni žal, čeprav še ne vem, če bom nekoč res nogometaš. Drugi športi me ne veseljo, še najbolj všeč mi je nogomet. Tukaj se učimo voditi in brcati žogo, imamo prijazne trenerje in zato mi je všeč. Vendar pa do sedaj nisem še šel na nobeno pravo nogometno tekmo, zato tudi še ne vem, za katero ekipo bi navijal." Aleksandra Tomšič s Primskovega: "Sin hodi v drugi razred osnovne Šole na Primskovem. Ze do sedaj so se z otroki pred hišo velikokrat igrali / žogo. vendar k organizirani vadbi ni hodil Ko so imeli v šoli testiranje, so ugotovili, da je nadarjen za nogomet in potem ga sedaj ni bilo več moč prepričali, da ne bi hodil v nogometno šolo. Mislim, da jc ideja o tej šoli za najmlajše dobra, sa| Otroci koristno porabijo odvečno energijo." Štirideset let koče na lubniku Škofja I oka. 14. maja - Planinsko društvo Škofja l.oka je te dni organizator številnih prireditev, s katerimi bodo počastili 40-letnico koče na l.ubniku in 100 letnico organiziranega planinstva na Slovenskem. I ubnik je prav gotovo ena najpriljubljcncjših postojank loških planincev in številnih ljubiteljev planin od blizu in daleč I. iko so se pri domačem planinskem društvu odločili, da bodo štirideseto oblet nico koče na l.ubniku slovesno /a/namovali. z*e konec aprila so pnpravili koncert mešanega pevskega zbora l.ubnik / večerom planinskih pesmi, minuli petek pa so \ osnovni šoli v Podlubniku odprli r.i/st.ivo likovnih in literarnih del učencev os-nov ml) šol na temo "l.ubnik" V soboto so skupaj I občinskim štabom CZ in (KiZ Škofja Loka organizirali vajo zaščite in reševanja, tako v soboto kot nedeljo pa so pod vodstvom jamarjev kluba "Jazbec" i/ Škofje I oke pripravili oglede lubniške jame. Slovesnosti se bodo nadalievale ta konee tedna, ko bo v soboto. 22. maja. slavnostna ICJ8 upravnega odbota planinskega društva Škofja 1 oka na I ubntku (ob 18 un) v nedeljo, 23. maja, pa bo ob II. uri pri koči na l.ubniku osrednja proslava. S tem pa prireditve ne bodo zaključene, saj bo 29 maja očiščevala akcija poti. ki vodijo i I ubnika. 5. junija pa bodo skupaj s Partizanom Škofja Loka in frizerskim salonom Mitja organizirali 3. gorski tek na l.ubnik / Mestnega trga • V. Stanovnik Zavarovalnica triglav bo pomagala tudi loškim športnikom Kranj, 14. maja - Minuli petek sta direktor Zavarovalnice Triglav, območne enote Kranj Franc Lotrič in predsednik Športne zveze Škofa Loka Ivan Hafner, podpisala pogodbo o sodelovanju. To je že peta (in hkrati zadnja) pogodba med gorenjskimi športnimi zvezami in Zavarovalnico Triglav, saj so podobne pogodbe o sodelovanju doslej podpisali že s Športno zvezo Kranj, Tržič, Jesnice in Radovljica. Kot je ob podpisu pogodbe poudarila Belita Kusterle Zavarovalnica Triglav trenutno deli težko usodo gorenjskega gospodarstva, vendar pa na njihov naslov redno prihajajo prošnje športnikov in športnih organizacij za pomoč. Zato so se odločili, da pomagajo vsem gorenjskim športnim zvezam, znesek, ki so ga namenili posameznim občinam, pa je odvisen od zavarovaliških premij, ki jih dobijo iz posamezne občine in števila prebivalcev v občini. V zamenjavo za pomoč se športniki in objekti zavarujejo pri Triglavu, na športnih objektih in prireditvah pa morajo nositi ime zavarovalnice. Ker pri zavarovalnici težko ocenijo, kdo je pomoči trenutno najbolj potreben, so se skupaj s škofjeloško športno zvezo odločili, da bodo letos v največji meri pomagali obnovi športne dvorane Po-den. športnega parka Roven, balinišča Trata, planinskih postojank, del denarja pa bo imela športna zveza za pomoč najbolj potrebnim športnim organizacijam. • V. Stanovnik Danes mala olimpiada v atletiki Kranj, 18. maja - Športna zveza Kranj in Atletski klub Triglav sta organizatorja male olimpiade v atletki, ki bo danes. 18. maja, združena pa bo z velikim atletskim šolskim občinskim prvenstvom za pokal Slovenije za sedme in osme razrede osnovnih šol in malim atletskim prvenstvom za šolski pokal Slovenije. Tekmovanja bodo v Športnem parku v Kranju, začela se bodo ob 10. uri, trajala pa bodo do okoli 15. ure. Športna zveza Kranj bo po vsaki zaključeni disciplini podelila priznanja najboljšim. • V. S. KVIKOV KRITERIJ FRANCIJU PILARJU Maribor, 16. maja - Konec tedna sta bili v Mariboru dve kolesarski dirki. Na sobotnem Kvikovem kriteriju po tezenskih ulicah je nastopilo okoli 120 kolesarjev, člansko dirko, dolgo 24,2 kilometra pa je dobil Savčan Franci Pilar. Med mlajšimi mladinci je bil Tadej Valjavec (Sava) tretji, dvojno zmago pa sta zabeležila v kategoriji st. mladincev Kosmač in Križnar (oba Sava). Na nedeljski dirki za VN Maribora je med člani zmagal Hvastja (Rog), izkazala pa sta se tudi Zumer in Pilar (oba Sava) z drugim in tretjim mestom. • V. S. Otroški tabori na pokljuki Kranj, 16. maja - Te dni bodo po pomladanski obnovi ponovno odprli Šport hotel na Pokljuki. Prvi gostje bodo tudi letos kranjski in škofjeloški malčki, ki so jim pripravili ugodne tedenske aražmaje šole v naravi, tako imenovane planinske tabore. Starši, ki svojih otrok še niso prijavili v vrtcih, se lahko za počitnice dogovorijo na kranjski Športni zvezi ter v kranjskih in škofjeloških vrtcih. • V. S. Koledarska konferenca FIS je bila priložnost za pogovore o spremembah v smučarskih športih - V soboto se je na Bledu končala letošnja koledarska konferenca FIS, na njej pa se je zbralo več kot petsto gostov, članov mednarodne smučarske zveze, ki so sprejeli koledar tekmovanj za novo sezono. Tako prireditelji kot gostje so se ob koncu zadovoljni razšli, opravili pa so tudi pomembno delo. Za nas pa je najvažneje, da se bo skakalna sezona začela s tekmo svetovnega pokala v Planici 11. in 12. decembra (na 90- in 120-metrski skakalnici), Kranjska Ciora bo 8. in 9. januarja 1994 prireditelj slaloma in veleslaloma za svetovni pokal za moške, tekma za Zlato lisico v Mariboru pa bo 22. in 23. januarja prihodnje leto. Pri nas pa v novi sezoni nc bo tekme svetovnega pokala v smučarskih tekih. V. S., foto: G.Šinik PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Mreže se niso tresle ŽIVILA NAKLO : STUDIO D Novo mesto 0 : 0. Kranj, 16. maja - Nedeljska tekma med Živili in Studiom D iz Novega mesta je bilo srečanje dveh oslabljenih moštev, ki pa sta pokazali v Kranju zrelo in odprto igro, brez taktiziranja. Živila so bila po priložnostih bližje zmagi, vendar je vse nevarne položaje rešil novomeški vratar Pavič, ki je bil med najboljšimi na igrišču. Studio je prišel v Kranj brez kaznovanih "upornikov" Moharja, Glihe, Prelogarja in starejšega Primca, Živila pa so brez petih stalnih članov prvega moštva; Janeza Križaja, Braneta Pavlina, Filipa Murni-ka in Darjana Jošta. Priložnosti gostov so bile redke. V 15. minuti je po prodoru Ko-siča nevarno streljal Mesojedec, v 30. minuti so gostje izvajali nevaren prosti strel, tri minute kasneje pa je Zamida ustrelil prek Vo-danovega gola, v 83. minuti pa je bil nevaren Robert Oblak, sin naklanskega trenerja Braneta Oblaka, vendar je bil premalo natančen. Živila so bila po igri in priložnostih pred okrog 1000 gledalci bliže zmagi. V 9. minuti je nevarno streljal Miran Pavlin, pet minut kasneje je Jeraj ustrelil mimo gola, zmaga pa je bila zapravljena med 20. in 30. minuto, koje Pihler najprej z glavo streljal vratarju v roke, nato pa so zamujali ali bili premalo zbrani Marušič, Pavlin. Pihler in Jerina, katerega strel je zletel tik mimo desnega kota gostujočega gola. Tudi v drugem polčasu je bilo nekaj priložnosti (Pavlinov strel mimo gola, odbit Marušičev nevarni strel). Tekma je bila izredno športna. Glavni sodnik Frece je pokazal le dva rumena kartona: Juršiču iz gostujočega moštva in Jerini iz Živil, ker je protestiral zaradi nedosojene enajstmetrovke nad njim. Za Živila Naklo so igrali Vodan, Grašič, Pihler, Sirk, Ahčin, Andrej Jošt, Vorobjov, Jerina, Miran Pavlin, Jeraj in Marušič. Jerino je zamenjal mladi Marko Verbič, Grašiča pa veteran Janez Zupančič. • J. Košnjek Križaj operiran, zupančič prvič zaigral Huje poškodovani naklanski kapetan Janez Križaj je bil operiran na mišici in to sezono ne bo mogel igrati. Prav tako tudi borbenega Braneta Pavlina ne bo kmalu na igrišču. Filip Mur-nik ima poškodovan hrbet, Darjanu Joštu pa je nogometna zveza izrekla zaradi izključitve v Beltincih prepoved igranja na treh tekmah. V nedeljo je za Živila prvič v prvenstveni tekmi zaigral veteran Janez Zupančič, sicer trener mladih pri Živilih Naklo. TRETJA NOGOMETNA LIGA DOLNOV CREINA NIMA SREČE Kranj - V tretji nogometni ligi je moštvo Dolnova Creine gostilo Bilje in igralo neodločeno brez zadetkov 0 : 0. Kranjčani so bili tokrat ves čas srečanja boljši nasprotnik. Imeli so več od igre. predvsem so pokazali več domiselnosti pri prehodu v napad, tako da so imeli ob sicer znani borbenosti tudi nekaj priložnosti. Najlepšo je nekaj minut pred koncem srečanja zastreljal Boris Verbič, ki ni izkoristil enajstmetrovke. Kranjčani so tako ob boju za obstanek ponovno zapravili točko, tako da jih v nadaljevanju čaka res težko delo, če bodo hoteli ostati v tretjeligaški družbi. Igrali so: Markun, Klemenčič, Maric, Bučan, Verbič B., Zdešar, Čeferin, Delič, Božič, Korenjak, Soflič, Jerič, Verbič D. ZARICA PORAŽENA Renče - Moštvo Zarice je na gostovanju v Renčah doživelo minimalen poraz z rezultatom 0 : 1. Kranjčani so tudi tokrat igrali dobro. Na tradicionalnem vročem gostovanju na Primorskem so z domiselno in dinamično igro večkrat prišli v priložnost za zadetek, vendar pa so bili tokrat napadalci premalo zbrani, da bi svojemu moštvu lahko zagotovili vsaj točko. Zarica je ponovno prejela zadetek iz prekinitve, še posebej ta element obrambe svojih vrst je njihova največja slabost, saj so že kar nekajkrat izgubljali točke na podoben način. Podoben rezultatski neuspeh je na gostovanju v Ljubljani pri AC-ju doživelo mladinsko moštvo Zarice, ki je izgubilo z rezultatom 0 : 2 Mladi Kranjčani na zadnjih srečanjih ne igrajo več tako kot znajo. Razlogov je vsekakor več, največji krivec pa je nemotiviranost, saj so njihovi konkurenti za vstop v elitno mladinsko nogometno ligo, igralci Dolnov Creine, z velikim naskokom nepreklicno nedosegljivi. # I. Golob Jelovica - lth brez športne sreče Fkipa Jelovice - LTH je v nedeljo gostovala pri ekipi Korotan -ttaliana, Ločani so zaradi poškodb in kartonov nastopili brez. šestih standardnih igralcev. Čeprav so povedli in je bil po prvem delu srečanja rezultat izenačen (I : I), jim ni uspelo zadržati točke, saj so na koncu (tudi ob pomanjkanju športne sreče) izgubili / 2 I Gol /a Jelovico - LTH je dal Babšek. Na lestvici so / dvajsetimi točkami najboljši med gorenjskimi ekipam: na osmem mestu Že jutri, v sredo, ob 17. uri, pa na škofjeloško nogometno igrišče prihaja vodilni klub na prvoligaški lestvici, ljubljanska SCT Olimpija. V prijateljski tekmi se bo pomerila / le lov ko l I H • V. S. MLADINSKA NOGOMETNA LIGA Mladi jeleni učinkoviti Kranj - Mladinsko moštvo Jelena Triglava je v nedeljo gostilo vrstnike zadnjeuvrščenega moštva lige. Set Vevče in zmagalo z. rezultatom 4 : L (iOStje so resda povedli s strelom iz enajstih metrov, ob tem je bil izključen tudi eden boljših v kranjskih vrstah Bajrovič. V drugem delu so številčno slabši jelenčki prikazali eno najboljših iger, saj so dosegli kar štiri zadetke in navdušil številne privržence, ki so se zbrali na srečanju. Glavni režiserji le-teh so bili tokrat llajnik. Tiganj S., ter dvakrat Trogrlič, pohvale pa zaslužijo vsi ostali, ki so tako ali drugače sodelovali pri akcijah, še posebej moštvo krasi odgovornost v igri in navdahnjenost, katere se ne bi smeli sramovati niti njihovi starejši kolegi Moštvo sestavljeno iz številnih kvalitetnih posameznikov tudi kot celota živi enotno, kar ie dobra napoved pred nekaterimi težkimi gostovanji. Igrali so: Beton, Durakovič, Bajrovič K., Gogič, Cosič, Flajnik, Golob, Tiganj E., Marzič (Bubulj), Trogrlič, Tiganj S. • I. (.olob Pionirji nk jelen triglav drugi Na prvem državnem prvenstvu Slovenije v malem nogometu so mladi nogometaši Jelena Triglava osvojili odlično drugo mesto med 14 nastopajočimi klubi Slovenije. Pod VQdstV0R1 prizadevnega trenerja Danila Novaka so nastopali naslednji pionirji Kurbegovič. Dolinar, Sešič, Djurkovič. Ra-dosavljevič. Pečanac. Bogatinov. Radončič, Ašanin, Cankovič. So vanovič, Kalabič in Kaunn. • R. Gros W$¥ERPOLO S POMOČJO COMPPRINTA PRVA MEDNARODNA ZMAGA NA MEDNARODNEM VATERPOLSKEM TURNIRJU VINNSBRUCKU SLOVENIJA PRVA Innsbruck, 16. maja - Na prvem mednarodnem nastopu naših vaterpoli-stov so ti osvojili prvo mesto. Reprezentanca, ki so jo vodili Iztok Kra-šovec, predsednik Strokovnega sveta Petar Didič in trener - selektor Tomo Balderman je na turnirju nastopila v postavi: Matjaž Homovec, Branko Hajdinjak, Boris Margeta, Žiga Balderman, Marko Štrkalj, Uroš Čadež, Aleš Stopar, Uroš Zohil, Peter Bolčič, Igor Štirn, Tadej Peranovič, Krištof Štromajer in Primož Troppan. Reprezentanca je na pot odšla v petek v dopoldanskih urah. Po dolgotrajni in naporni vožnji je prispela v glavno mesto Tirolske in že ob 18. uri odigrala prvo srečanje proti reprezentanci Belgije in jo premagala po dokaj slabi igri v prvi in drugi četrtini z 9 : 8 (2 : 2,0 :2,3 : 1,4 : 3). V drugem srečanju proti Švici so naši fantje zaigrali veliko bolje, ter zmagali s 13 :3 (4 :0, 3 :0, 4 : I, 2 : 2). V tretjem srečanju so igrali proti domačinom, ki so jih visoko z 11 :5(2 :0, 4 : 0, 1 : 1,4 : 4) premagali in tako osvojili prvo mesto. Po končanem tekmovanju so rekli: trener Tomo Balderman: "Zadovoljen sem z osvojitvijo prvega mesta. Res je, da smo v tem letu prvič skupaj in da nismo imeli nobenih skupnih priprav. Nekateri igralci niso pripravljeni tako, kot bi morali biti, a žal boljših ni. V igri se pozna, da ne delajo dobro v klubih. Posebej pa sem jezen takrat, ko sem zmenimo, kako naj igrajo, v vodi pa delajo nekaj drugega." Vodja poti. predsednik VZS Iztok Krašovec pa je dodal: "V prvi vrsti bi se rad zahvalil Jožetu Mamiču iz Compprinta in Janezu Kodriču iz Meggi Tursa, ki sta nam pomagala v teh za šport težkih časih. Izredno sem zadovoljen z osvojitvijo prvega mesta in razglasitvijo Primoža Troppana za najboljšega igralca na tem turnirju. Saj le rezultati dajejo možnost, da se nekako izvlečemo iz položaja, v ka-tetem smo. Že čez en teden nas pot vodi na kvalifikacije za LP, ki so v Palermu na Siciliji. Tam nastopajo reprezentance Italije, Nemčije, Danske, Ukrajine, Poljske in seveda mi, le prve tri najboljše pa gredo na EP. Tako nas čaka še nekaj dela, da si izborimo čimboljšo uvrstitev. Že sam prihod Tomaža Lašiča iz Avstralije pa nam poveča te možnosti za 30 odstotkov, saj so fantje na turnirju pokazali, da se znajo boriti, kadar je to potrebno. Še enkrat hvala glavnemu sponzorju Compprinlu, da je šel v tak posel." • J. Marinček NA PTUJU PRVI DARKO SUPANČIČ 4. turnir v pospešenem šahu za veliko nagrad Optimizma je bil v nedeljo na Ptuju. Sodelovalo je 54 igralcev. Zmago jc v zadnjem kolu s porazom proti Domnu Krumpačniku prehitel Darko Supančič (7,5. FIDE mojster s Ptuja). Na tretjem mestu je bil mednarodni mojster Leon Gostiša (7, Vrhnika). Točke za veliko nagrado so prejeli še:"4. Dani Vombek (6.5. Žalec), 5. Domen Krumpačnik (6,5, Slovenj Gradec), 6 Aleš Drinovee (6. Tomo Zupan Kranj), 7. Hinko Jazbec (6, Rudar Trbovlje). 8. Ivan Levičar (6, Triglav Krško), 9. l/tok Brunšek (6, Napredek Domžale). 10. Dušan Brinovec (5,5, Žalec). II. - 15. (5,5) Marko Coklin, Vid Vavpetič, Primož Šoln, Robert Roškar in Andrej Krnjov.šek. Naslednji turnirje 23. maja na gradu Štatenberg ob 9.30. • Aleš Drinovee SMUČfiN]E Pokal ratitovec ekipi zalega loga Čeprav smo malce pozno dobili rezultate letošnjega Pokala Ratitovec v veleslalomu, ki ga pripravljajo športna društva Selca, Senca. Dolenja vas in Domel, objavljamo zmagovalce v posameznih disciplinah: - deklice - Sonja Šmid - dečki - Janez Nastran - deklice II -Melita Habjan - dečki II - Dušan Gartner - pionirke - Mateja Pogačnik - pionirji - Klemen Pogačnik - mladinke - Nataša Kalan - mladinci - Milan Vi/jak članice - Darka Kalan - člani - I rane Bernik -starejši člani - Viktor Čerin'- veteranke - Ivanka Gartner - veterani I one Gart ner. Tekmovanja se je skupaj udeležilo 114 tekmovalcev, skupno je /magala ekipa Si) Zali Log, pred ekipo ŠI) Seka, Si) Železniki in ŠD Dolenja vas tekmovanje je omogočil Smučarski center Cerkno, ŠZ Škofja Loka in nov pokrovitelj, tovarna Niko iz Železnikov. 'flNjE gr((r niku. Cilj je na igrišču krajevne skupnosti na irsteniku ^ Start teka bo ob 9.30 uri pred osnovno šolo Simona Jenka v * ^ nju, prireditelj zbira prijave eno uro pred začetkom teka na stat"1'1^. mestu, simbolična stratuma pa je 100 SIT. Pripravljene so ,v^' praktične nagrade • Drago Paplcr X /ENSKK KEGLJALE V DVOJICAH Kranj, 17. maja - Minulo soboto in nedeljo je bilo državno PrV*/?j<( v kegljanju za dvojice - članice Na tekmovanju sta nasto dvojici kk l tiglav Kranj Ena Zaje in JoiiJerala sta bili s i""' ( i ii i i kecl|i osmi. Silva lleischmun in Silvana Kelcian pa sla bih s vka. Križe - Ob zaključku sezone namiznotenisači Križ v mlajših kategorijah igrajo vse bolje. lako so 8. in 9. maja sodelovali na odprtem prvenstvu Zagreba, kjer so mlajši dečki ekipno po več zaporednih zmagah v polfinalu premagali ekipi) Zadra in nato po enakovrednem boju izgubili z eno najboljših evropskih ekip Induslrogradnjo iz Zagreba V boju za tretje mesto so premagali ekipo Logatca, U katero nastopa reprezentanl Kogoj z rezultatom 3 I I Tretje mesto jc tudi najboljši rezultat slo venskih ekip na tem prvenstvu I kipo NIK Križe so uspešno zastopali Anže Zepič, Tjuš Aljančič in Aleš Jazbec. VŠkofp Loki pa je bilo 15. maja odigrano prvenstvo Gorenjske za mladice in madmke Rezultati mladinci I MK Kuže. NIK Mer kur. 3. NIK Križe 2 mladinke - I NIK Merkur. 2 NIK I GPŠkot-ja l oka * M k K uže V Križah pa jc bilo 16 maja posamezno prvenstvo m prvenstvo dvopc Goteniske za ml.i|še deklice in dečke Igralci NIK Križe so ponovno dokazali premoč v skupini mlajših deklic in mlaisih dečkov na Gorenjskem, saj so bih od sinih disciplin kai v treh naiboljši. Rezultati: - ml. dečki - I, Anže Ž.cpič t NIK Križe), 2 I juš Aljančič (NTK Križe). 2 Dragan Rikanovič (N I K Murova) - dvojice ml. dečki . I Aljančič Žepič (NIK Križe), 2 Jazbec Pelernel (NIK Križe) 3. Rikanovič - Milosov (NIK Murova) - Rti. deklice - I. Urška Petnč (NIK Merkur), 2 Iva Struke) (NIK Mcrkui). V Maleia Muzik (NIK Križe) dvojice ml deklice - I Muzik Rozman (NIK Križe) 2. Petnč - Strukei (NTK Merkur) 3. Smolcj - Jantljievič (Jesenice) • M. Snedic podrtimi kegljl enajsti Zmagala pa je dvojica iz vrst svetovi kini EMOCelja Kardinar - rkalčiči 1805 podrtimi keglji. koicomet mx«< < < araimrO Kadeh končali ligo . ženske v drugi rokometni ligi so odigrale 12 kolo Savčan^ presenetile Zagorjanke in jih premagale z 18 13 in napredovsjjji mesto na lestvici. Srečanje prvega in drugega na lestvici SO m Ljubljančanke, ki tako zdai na lestvici vodijo pred Piranom točke Izzid Olimpija Piran 21 17 Srečanje iz dna lestvic* ^ Burjo in Krimom je dobila Burja 1/zul 22 17 Srečanje naj gorenjskih ekip, I okastara in Kranja bo zaradi državnega p,vt v badmintonu tele v četrtek htf1' rretjeligaii so odigrali 16 kolo Scšii jc šele v zadnih deset ^ nulah stil odpoi Žirovnice Pieddvorčani in Golničant so iKril ^ dločeno, medlem ko se Hesnica Visoko premagala Savo (,l.ulkOJhl|i go so zabeležili tudi drugouvrščcnc Loške Smojkc. V tem k"'1^ . J»; piosti rokometaši Preddvor Skale Rezultati, Sešir žabiiica Herbalile Sioržič Preddvor Intotiadc 17 I 1, Bcsnicu Sava * 0\l 28 \H Na lestvici se naprej vodi Preddvoi Skala pred I oški S I I in Radovljica Speceiij.i Hled l oške Smojkc ( entet i.kijeodW mi m Besnico Kadeti so končali tekmovanje V zadnjem kolu, m i«- ■ -prvaku, so Preddvorčani slavili v Skolji I oki in postali prvaki ^ lan /adniega kola $cšn Preddvor Inloirade 16 I \ \'\//cO\a\-V Sioržič : Sava Kr 16 17. Besnica Radovljica Specenju Bled j Prosti so bih kadeti Smo|k . i4i? Končna lestvic. I Preddvor Infotrade 26 ločk. 2. Se*«r Radovljica Špeccrija Bled 16, 4. I oške Smojkc - ( cntei Zapi?1" ¥ I Besnica , 6. Pizzcnja Polarni Storžič in 7. Sava /Kr/ vsi P* ločk kadeti Peka so izstopili iz lige St deklice so igiale 12 kolo Kranj je premagal kum i" _ ^r*1' laza vodi Ickin.i I ok.isiai Sava klani ho (a Četrtek Plin..... |j je |OStOVala v KOCCV JU in tesno izgubila s 5 : 4 f) Marti" ' triatlonska zveza slovenue je predstavila novo vodstvo in načrte Naši triatlonci že letos s slovenskimi licencami Tudi letos bodo imeli slovenski triatlonci bogat koledar domačih tekmovanj, udeleževali pa se bodo tudi Prvenstev v tujini in mednarodnih tekem - Organiziranost naše Zveze še zaostaja za kvaliteto njenega članstva. Mubljan a, 15. maja - Na sobotni tiskovni konferenci ob začetku letoš-"J* sezone v pivovarni Union v Ljubljani so si slovenski triatlonci naj-freJ ogledali proizvodnjo piva, po podelitvi medalj in pokalov za minulo eto pa je novi predsednik Triatlonske zveze Bogdan Jamšek predstavil "•črte za delo in letošnji koledar prireditev. Največ tekmovanj bo juni-]*> julija in avgusta, na Gorenjskem pa se bodo triatlonci in duatlonci cmerili v Železnikih, Žireh in kar trikrat v Bohinju. Triatlon je bil pri nas pred leti Portna panoga namenjena predam rekreativcem, že nekaj časa Pa imamo v Sloveniji nekaj do-,ri" tekmovalcev in tekmovalk, ' nas zastopajo na največjih tekmovanjih na svetu in so dosegli e'CaJ odmevnih mednarodnih ^zultatov. Ob tem se je v Slove-,'J1 zanimanje za triatlonske in u<*tlonske prireditve močno podalo, vse več je rekreativcev in ,Se več mladih se navdušuje za °mbinaciio športov, duatlon ali tr'atl0n. . Razvoju triatlona pri nas pa 1 vedno sledila tudi organizira-ost tega športa. Če tega ni moč .a'ti za posamezne triatlonske P°rtne sredine, pa se osrednja ^'atlonska zveza ni mogla po-irwT postaviti na noge. Triatlon " duatlon sta pač športa, ki te-Vzh ■ Povsem na človekovih nj rz'jivostnih elementih, zato čudno, če se med nami najde 2,enekatera svojska osebnost." je I ranim najuspešnejšim našim J51'°ncem in duatloncem dejal Prednik Bogdan Jamšek iz K»«nnika j^a skupščini Triatlonske zve-|. Sloveniji marca letos so izvoli-b n°vo vodstvo: predsednik je 8dan Jamšek iz Kamnika, pod-^edsednik je Jaka Rozman iz j lnJa, poleg tega pa so izvolili z devetčlanski odbor. Poleg no-:.?a statuta so na skupščini spre- 1 Se nekaj dokumentov. V pro-*arnskih smernicah so sprejeli ^va tekmovalna in organizacij-J?Pravila, ki jih bodo letos upo- "'iah poskusno, z novim letom V triatlonu za pokal Slovenije so bili lani v skupni razvrstitvi najboljši - moški - 1. Igor Kogoj, 2. Jani Tomšič , 3. Damjan Žepič - ženske - 1. Nataša Nakrst - Kosmač, 2. Vida Bertoncelj, 3. Barbara Cokan. V skupni duatlon-ski uvrstitvi za pokal Slovenije pa so zmagali - moški -1. Jože Stanovnik, 2. Marjan Zupančič, 3. Jože Rogelj -ženske - 1. Nataša Hribar, 2. Olga Grm, 3. Lidja Golob. pa naj bi postala veljavna in obvezujoča. Triatlonska zveza Slovenije je ob koncu lanskega leta uradno postala članica Evropske triatlonske unije, zato bo čimprej treba urediti registracijski pravilnik, s katerim naj bi tekmovalci že v letošnji sezoni nastopali s slovenskimi licencami. Zveza je prevzela organizacijo tekme evropskega pokala, ki jo bo letos izvedel Triatlonski klub Novo mesto, prav tako je dobila organizacijo evropskega prvenstva v srednem triatlonu, ki ga bo prihodnje leto izvedel Triatlon klub Novo mesto. Formirali so strokovna sveta za triatlon (vodi ga Andrej Švent) in za duatlon (vodi ga Primož Kališ-nik). "Športni del ciljev naše zveze je usmerjen predvsem na mednarodne nastope, na evropsko prvenstvo v duatlonu v Nemčiji ter Letošnja sezona se je začela z duatlonom aprila v Celju, največ prireditev pa bo v junija, julija in avgusta. Koledar Triatlonske zveze Slovenije 1993 MAJ 29. Železniki (gorski triatlon 07-7-4) JUNIJ 6. Žiri (duatlon) 12. Ljubljana (mladinski triatlon) 13. Bohinj (duatlon 7 - 30 - 3,5) 20. Litija - GEOS (gorski duatlon) 26. Celje (triatlon) JULIJ 3. Bohinj (državno prvenstvo v triatlonu 1,5 - 40 - 10) 10. Kamnik (triatlon 0,5 - 20 - 5) 17. Sevnica (triatlon 1 - 40 - 10) 24. Nova Gorica (triatlon 1, 5 - 40 - 10) AVGUST 1. Nove mesto (triatlon za ev. pokal in državno prv. 2,5 - 80 - 20) 8. Ravne na Koroškem (triatlon 0,5 - 20 - 5) 21 Ljubljana (triatlon 1,5 - 40 - 10) 28. Bohinj (triatlon jeklenih gorski - 7 (čoln) - 32 -12) 29. Vrhnika (mladinski triatlon) SEPTEMBER 4. Kamnik (državno prvenstvo v duatlonu) 5. Dol. Toplice (državno prvenstvo v mladinskem triatlonu) 12. Izola (triatlon 1,5 - 40 -10) svetovno prvenstvo v duatlonu v Franciji, ki naj bi seju udeležilo vsaj osem tekmovalcev. V triatlonu pa naj bi se udeležili evropskega prvenstva za člane v Belgiji, evropskega prvenstva za mladince v Španiji, evropskega prvenstva za veterane na Madžarskem, evropskega prvenstva v Franciji, svetovnega prvenstva za mladince in člane v Angliji in tradicionalnega teka Iron man na Havajih. Na teh tekmovanjih pričakujemo tudi dobre rezultate, uvrstitve do desetega mesta in morda celo medalje. Program reprezentanc je ovrednoten na okoli 70 tisoč mark," je povedal predsednik Bogdan Jamšek. • V. Stanovnik lATLON RATITOVEC 93 '*"iki, 15. maja - SPORT FIT iz Železnikov je organizator 2. tek vanja v triatlonu, "Ratitovcc 93". Tekmovanje bo v soboto, 29. qjw' °k ur' Tekmovalci bodo najprej plavali v bazenu v Železni-(7()() metrov), nato bodo kolesarili do Prtovča (6 kilometrov) in Crn še tekli (4 kilometre) do koče na Ratitovcu. Moški bodo tek-a'iv sedmih, ženske pa v treh kategorijah. Prvi trije iz vsake ka- ^('v'T| *° lc'c'' ^ kilometre) do koče na Ratitovcu. Moški bodo tek bodo prejeli pokale, absolutni zmagovalec posebno praktično |ar."°- žrebali pa bodo tudi praktične nagrade. Startnina je 1000 to-ti LV' Vsi,k tekmovalec pa bo dobil majico in topli obrok, ob vsej popri;'' n°do okrepčevalnice. Organizatorji priporočajo, da se čimprej •»ilft te P° ,elcfonu 66-381 ali na naslov SPORT - FIT 64228 Žclez-VaiJ ,,1()/nost prijave pa bo se na dan tekmovanja do 8. ure ob pla-,ne'n bazenu • V. S. Balinček dohitel trato Kranj, 16. maja - V super in prvi balinarski ligi sta bili konec tedna odigrani kar dve koli. Ekipa Trate je v super ligi v soboto doma gostila Jadran Pato in zmagala i rezultatom 11:6, v nedeljo pa je gostovala pri Balinčku in visoko izgubila z rezultatom 14 : 3. Na srečanju Balinček -Trata je najboljši slovenski balinar Bojan Novak v hitrostnem izbijanju izenačil svoj svetovni rekord (43 točk). Tako na lestvici vodita Balinček in Trata s po osmimi točkami. V prvi ligi pa so v soboto igrali četrto kolo. Rezultati: Primskovo -5. avgust 13:4, Bičevje - Hrast 2:15. Železničar - Huje 13:4, Fero-les Radovljica - Šiška 8 : 9, Transport - Svoboda 14 : 3. V nedeljo je bilo odigrano tudi peto kolo. Rezultati: Svoboda - Primskovo 9 : 8, Šiška - Transport 8 : 9, Huje - Feroles Radovljica 11:6, Hrast Železničar 8 : 9, 5. avgust - Bičevje 15 : 2. Na lestvici vodi Železničar z desti-mi točkami, Feroles Radovljica, Hrast, Transport in Huje imajo po šest ločk, Šiška, 5. avgust in Svoboda po pet, Primskovo in Bičevje pa dve. V drugi ligi - vzhod pa so bili doseženi rezultati: Iskra CEO - Jesenice 2:15, Center - Zarja 7 : 10, Fužine - Instor Trebeliško 11:6, Sla-vija - Krmelj 8 : 5, RLV - Bistriva 9 : 8, P. Trbovlje - Rogovila 10 : 7, Virtus - Loka 1000 17 : 0. • V. S. ljači na ledu ne počivajo "i* n n* 'c<'u lv v Slovealll v veljavi že 40 let, Zveza za kegljanje n* ,edu pa 37 let. 9. novembra leta 1991 je bila Zveza za keglja-Sye(<* 'l>du Slovenije med prvimi sprejeta kot polnopravna članica v nj pJV10 federacijo /a kegljanje na ledu. O letošnji kegljaški sezo-Piiv^*' Pr*'dsc«1iiik slovenskih kegljačev na ledu Srečko Strajnar vo jc novembra lani Venste p,,n'''"" državnih pi '^2/šu /a ,ckniov.dno sezono rije J ''"''T. lega pa tudi krite-^etftai Sts,,lv" posameznih repre-'»kii,' c /;| udeležbo na evrop-1'H'd[.,,Vn,Mvih Najprej je bilo hletu , državno prvenstvo v ie v jl1a daliavo na jezeru I edi ^npj|n'"Cc"ah, na katerem je na iU|.,| Vl'° kot to ickmovalcev >;ik|j(iK' M' ie v dvorani Pod Me-Ho t,-"'1 Pšenicah začelo in tudi 1o prvtn" izvedlo državno ekip foojLrnstvo m prvenstvo posa r*0d»i ^ ekipni konkurenci '•kij V'1" moštev iz Rateč %fc vzJr°vnice, Bleda in Mi-v Da 0nkurenci posamezni Mbj«v " delovalo t; tekmo-Podi' *C """'"I* »'b klubov lil [),, laKi doseženih rezultatov Je ■■' posebnih kvalifikacijah 0venii Mi,v|lc»a repiezenlam a Skijah-1 '" '" v na8,ednjih kate ^o, /Clm.°<'kl ekipno in posa me h11" no- i 1 ''kmno in posa me S? IK !;., "Ul ll" 16 let. mladine "' mladinci do 24 let k,'ii, Ll* S|°vt Pilo firv,e"«vu na Bledu /..sto v"lk" l«"movalcev in lekmo h,ih ki1!?*? ic 1,11 u*P*h »I«**"-H|Mu>Kl^f*v na ledu na EP na "Med posamezne uspehe gre sten predvsem H mesto Toneta IioIh.i v lutegorni mladincev do 16 let, 7. mesto Petra Bohinca v kategoriji mladinci posamezno tlo IXlet,(> mesto Janeza Mohoi ca v kategoriji mladinci posame zno do 24 let in 9. mesto Alojza Babnika v kategoriji molki posa mezno Vsi štirje tekmovalci so z Jesenic Presenetljivo dober uspeh je dosegla ženska ekipa z Bleda, ki je tictf med ekipami dosegla šesto mesto Ket ženska ekipa deluj« šele dva mesci.i. JC to zelo dobra uvrstitev, saj so se k,n dobro upirale bolj izkušenim ekipam i/ tujine." Kegljači na ledu pa so nastopili tudi na evropskem prvenstvu v metu na daljavo? "Reprezentanca Slovenije se je udeležila tudi na 1 P v metu na daljavo v VVaisencggu v Avstriji, k u i se je na solidno peto mesto uvrstil mladinec Uroš Krenker iz Mishnjc." Kegljači na ledu pa ne počivajo, s.il se tekmovanja nadaljujejo. Kje bo prvo tekmovanje? Sezona kegljačev na ledu se nadaljuje na asfaltu, saj bo že 15 m.i|.i drugo odprlo prvenstvo Slo-vemie v metu na daljavo na as lahu na Brdu pi i Kran)U Na tem prvenstvu bo sodelovala tudi re- prezentanca Avstrije. To pa je tudi priložnost, da vidimo mojstre i/ Avsti ije, ki so tudi evropski prvaki, obenem pa bo to tudi pri merjava dosežkov naših tekmovalcev m dosežkov Avstrijcev. n.i podlagi doseženih rezultatov naših tekmovalcev bO izbrana tudi pet članska reprezentanca na nastop na tekmovanju za evropski pokal v mestu na daljavo na BSfaltU, ki bo teden dni kasneje v mestu Lefnitz na v/hodni štajerski v Avstriji " Ustanavljajo pa se tudi novi klubi za kegljanje na ledu. Kje je bil nazadnje ustanovljen tak klub? 16 decembra 1992 je bila v Mariboru ustanovna skupst in,i novo ustanovljenega kluba za ke-gljanje na ledu "l^rdcnko" in lahko povem, da klub uspešno orje ledino." Pred dnevi je bil v mestu Inzel v Nemčiji sestanek predsedstva Svetovne federacije za kegljanje na ledu. Kaj je bilo rečenega na tem sestanku? "Glavna tema je bila obravnava predloga sprememb in dopolnitev mednarodnih pravil igre, O čemer bo dokončno razpravljal in sklepal kongres IFE v mesecu juniju letos. Nova pravila bodo veljala od I. oktobra letos dalje. Poleg mene se je tega sestanka udeležil tudi član tehnične komisije IFE iz Slovenije Franc Vovč-jak. Člani predsedstva in tehnične komisije IFE so tudi soglasno sklenili, da bo letošnje tekmovanje za evropski pokal klubskih ekip v dneh od 26. do 28. novembra 93 v Mariboru. Ta jc zopet priznanje Zvezi za kegljanje na ledu Slovenije, novemu klubu v Mariboru pa velika spodbuda na nadaljnje delo. Klub za kegljanje na ledu "lxdenko" v Mariboru je že imenoval posebni organizacijski komite, ki ga vodi Andrej Lešnik " V dolgoletnem delovanju Zveze za kegljanje na ledu in klubov za kegljanje na ledu so tako posamezniki kot ekipe dosegah sold ne rezultate, ludi naslovov ev-topskih prvakov so bili deležni naši klubi in posamezniki. Z načrtnim delom, predvsem pa z Ustanovitvijo novih klubov po Sloveniji pa so dani pogoji za še večji razmah tega športa Pred nami |c ustanovitev kluba v Logu pod Manganom. DOgOJi pa so tudi še v Celju in Kranju. • Besedilo in slika: lx»jz.e Kerštan (SUPIN IZEN Cilj odprave dolina paron Člani kranjskega alpinističnega odseka se odpravljajo v Južno Ameriko. Kranj, 14. maja - Cilj odprave je dolina Paron v Cordilieri Blanci, kjer je šest vrhov, visokih med pet in šest tisoč metri. Plezalsko zanimivi so predvsem zaradi plezarije v ledu (do sedemdeset stopinj naklona s težjimi detajli). Mini odpravo sestavljajo: Darja Zaplo-tnik, Andrej Prinčič, Andrej Kecman in Janez Triler z AO Kranj ter Dušan Košir iz Trbovelj. Kriterij za odhod v Južno Ameriko so bili kvalitetni zimski vzponi v zadnji sezoni. Denar, potreben za odpravo, so deloma zbrali sami, deloma pa so ga prispevali sponzorji med njimi: Alpetour, Živila Kranj, SGP Gradbinec in Euro-sava iz Trsta. Na pot odhajajo 20. maja, del odprave se vrne po mesecu (20. junij), ostali pa predvidoma 1. julija. • M. P. Lep uspeh slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju Športno plezanje je panoga, ki v zadnjem času z neustavljivo hitrostjo prodira med že uveljavljene športne panoge. Med najbolj uspešne pri tem nedvomno sodijo mladi plezalci, ki vedno znova dokazujejo svojo kvaliteto z vidnimi rezultati, ki jih dosegajo na raznih mednarodnih tekmovanjih. Srebrna medalja Nataše Stritih z lanskega prvega mladinskega svetovnega prvenstva in še nekaj vidnejših uvrstitev drugih plezalcev, so vlili nove moči našim mladim plezalcem, saj so spoznali, da so na pravi poti k doseganju vrhunskih rezultatov. Da bi obdržali nenehen stik s tujimi reprezentancami, je na slovensko pobudo v začetku letošnjega leta steklo sodelovanje s sosednjima državama Italijo in Avstrijo. Njima seje kasneje pridružila še Nemčija in tako so na prvi tekmi, ki je bila 2. maja v Bolzanu v Italiji, poleg prireditelj ice Italije nastopale še Avstrija, Nemčija in Slovenija. Če bo potekalo vse po načrtih, bo vsaka udeleženka priredila eno tekmovanje in s tem prispevala k pridobivanju dragocenih izkušenj mladih športnih plezalcev. Kljub ogromnim finančnim sredstvom, ki so jih italijanski prireditelji pridobili z močnimi sponzorji - proizvajalci plezalne opreme, saj so tekmovanje priredili v času velikega bolzanskega sejma vse za prosti čas, je bila organizacija dokaj slabe, vendar so za dobro voljo naše reprezentance poskrbeli plezalci sami, saj so od petnajstih možnih medalj osvojili tri bronaste, tri srebrne, ter tri zlate. Tako so tudi premočno zmagali v skupnem seštevku s 77 točka-mi pred Italijani z 41 točkami, Nemci z 31 točkami in Avstrijci z 29 točkami. Razveseljivo je tudi to, da so naši reprezentanti premagali skoraj vse tekmece z lanskega svetovnega prvenstva in s tem dokazali, da so v zadnjem letu bistveno bolj napredovali, kot njihovi vrstniki iz omenjenih držav. Pri napornem treniranju si želijo in potrebujejo tudi podporo širše družbe, ki je še kako potrebna pri izvajanju vsakega športa. Mladi športni plezalci se za pomoč pri prevozu na tekmovanje zahvaljujejo Demokratom in Autocommerce Ljubljana. Rezultati; deklice (letnik 1978 in mlajše): 1. Rebeka Poček (Slo), 2. Lenča Gradišar (Slo), 3. Katarina Stremfelj (Slo); deklice (letnik 1977, 1976 in 1975): 1. Heike Amold (Nem). 2. Karla Rei-gler (Avs), 3. Martina Čufar (Slo); dečki (letnik 1979 in mlajši): 1. Gregor Gabi (Avs), 2. Aleš Strojan (Slo), 3. Anže Burnik (Slo), 5. Anže Stremfelj (Slo); dečki (letnik 1978 in 1977): 1. Peter Bračič (Slo). 2. Urh Cehovin (Slo), 3. Olavv Mainardi (Ita), 6. Jure Filipič (Slo), 7. Jure Burjek (Slo), II. Davor Velikanja (Slo); dečki (letnik 1976 in 1975): I. Gregor Šeliga (Slo), 2. Enrico Sanganas (Nem), 3. Alviso Mario (Ita), 5. Anže Sanca (Slo), 7. Boris Novak (Slo). • Blaž Jereb Tek in pohod na osovnik Tokrat bodo člani Športnega društva "Kondor" iz Godešiča drugič zapored organizirali tek in pohod na Osovnik. Tek in pohod, za katera na Godešiču vlada veliko zanimanje, bo v nedeljo, 23. maja 1993, s startom teka on 10. uri na Godešiču in ciljem na Osovniku. Najboljši čas teka brani lanskoletni zmagovalec Peter Bertoncelj, ki je za progo od Godešiča do Osovnika porabil dobre pol ure. Za vse udeležence bo na Osovniku poskrbljeno za pijačo in jedačo. • J. Starman PREBERITE - UPOŠTEVAJTE J Mleko je zaradi svoje sestave < zelo občutljivo živilo. * Ta občutljivost prihaja še bolj do izraza v vročih poletnih mesecih, zato bi vas radi opozorili na < nekatere pomembne stvari, da ne bi bili slabe volje, ko bi se vaše mleko skisalo, ne da bi vi to želeli. ^ Mleko ima največ 6"C, ko ga naši distributerji rrj pripeljejo v trgovine. V trgovinah mora biti mleko C ves čas v hladilnih vitrinah, ki mleko in mlečne proizvode obdržijo na temperaturi 6'C. ^ Če je mleko dalj časa na sobni ali še višji W temperaturi, se segreje na več kot 8*C pM in tako mleko ne more ostati nespremenjeno (ne kislo) do zadnjega dne uporabe. , Tudi doma preverite hladilnike, . » če vam dovolj hladijo. c""* In še pomembno 53 opozorilo: rTj mleka v vrečki S in v kartonski *ri embalaži pred uporabo Hr ni potrebno prekuhati. PREBERITE - UPOŠTEVAJTE Veleblagovnica YsAuMXj GLOBUS in blagovnica TINA obveščata cenjene potrošnike, da bo od ponedeljka, 17. 5.1993, dalje OBRATOVALNI ČAS veleblagovnice GLOBUS in blagovnice TINA od 8.30 do 19.30, sobota od 8.00 do 13.00. ure. ISKRA Servis Kranj, Planina 4 Servisiramo električno ročno orodje ISKRA, Perles, Kango, Marto in gospodinjske aparate Corona (Iskra), Braun, Ariston, Moulinex, Eurotech. (064)326-450 od 8.00 do 15.00 ure NA VINSKO VIGRED V METLIKO - Ste pripravljeni na zabavo in imate v soboto čas? Vabljeni v Metliko na praznik vina in vinsko vigred Prijave sprejema: Turistično društvo Jesenice (tel.: 81-974), Meggi Tours Kranj (tel.: 223-870). Odhod: - pohitite s prijavo, kajti za vinsko vigred v Metliki je le še nekaj prostih sedežev. Turistično društvo Jesenice ponuja skupaj z Meggi To-ursom vsako soboto Izlet v Gardaland - z možnostjo odhoda z Jesenic! IMATE TEŽAVE S SLUHOM? Pridite in pomagali.vam bomo. Pri nas uredite vse na enem mestu, v najkrajšem možnem času (pregled zdravnika - specialista za ušesa, preizkus slušnega aparata, dobava slušnega aparata, baterije, manjša popravila). OATTON INT. d.o.o. - zastopnik za slušne aparate SIEMENS Vsak četrtek od 13. do 18. ure v Art optiki, Bleivveisova 18, Kranj. Prijave in informacije (064)733 313 od 19. do 20. ure. Novo za graditelje - kako zaščititi hidroizolacijo objekta pred poškodbami in se izogniti ponovnim stroškom in nepri jetnostim pri sanaciji. Enostavno, ALPETOUR BANDAG iz Škofje Loke je v ta namen izdelal posebne plošče ZIP, ki jih sa mi nalepite na izolacijo. So pa vsestransko uporabne tudi za protihrupno zaščito, kot razne podloge itd. Enostavno učinkovito in ceneje. Zaenkrat jih dobite v trgovinah ALPETOUR BANDAG Škofja Loka, Savica, Bohiniska Bistrica, ZOIS Rado vljica, Železnina Mercatorja v Tržiču, Železnina Loka Medvode, LGM Lesnina Kranj, Univerzal Jesenice MALI OGLASI ! »• POMLADANSKI i OBRTNI SEJMI ' 217-960 ; ftl 17.-J3J/93 ; , T IT 20% POPUST . ' ! ZA VSTOP 1 '---»#------1 Poceni prodam SENO. 11805 t67-037 PI77A A mu Kj £%. DELOVNI ČAS: VSAK DAM OD 8i0 - 22c NEDELJA OD ll 00 - 22' APARATI STROJI SATELITSKE ANTENE Pace in Lasat z montažo in garancijo. Cena 530 DEM. O 43-293_iomi OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov nerabljen, ugodno prodam. 0215- 650 11263 STROJ za vezenje, avtomatska menjava barv, ugodno prodam. 0241-694 11039 Dve KOSILNICI Gaspardo prodam. O 421-087 ii»72 Motorno ŽAGO husquarna 45, prodam, cena 500 DEM. »891-151 12075 TELEFON TRGOVINA - SERVIS telefaksi - nem in bremeni telefoni tajnice • centrale - laiclte • telefonske ključavnice • kretnice - kabli - vtikati vtičnice I Iskra • Canon - Panasonic I TVT PEČ za centralno kurjavo 26 kW. nerabljeno prodam 0 881 768 11981 KOSILNICO BCS 622 dlesel, ŽAGO venecijanko, prodam 0622-572 11990 STROJ za brizganje plastike Engel, letnik 1970, prodam. V329-64612001 Nerabljen električni ŠTEDILNIK, star 1 leto, prodam. 076-128 12008 GRAMOFON Tosca 25 In veliko plošč, zelo ugodno prodam 0721- 739 12010 VVELLERJEV SPAJKALNIK wecp-20 in dodatne konice za 300 DEM, cinol žico 40 DEM/kg,prodam 0721-395 12038 KOSILNICO BCS 127 petrolej, prodam 065-366 12040 SLAMOMLATILNICO in "pjkl" za čiščenje žita. prodam. 0061/823- 475 12047 ŠTEDILNIK in PEČ na trdo gorivo, prodam 0212-191 12050 SESALEC ISKRA 4004 prodam za 2000 SIT 057-854 12072 SEKULAR za drva, prodam 077- 069 12073 NAJNIŽJE CENE NEMŠKIH TV SATELITSKIH SISTEMOV s 136 KANALI •z anteno 80 x 90 659 DEM #z anteno 60x70 569 DEM DO 25 OBROKOV z montažo SATEXH TEL.: 48-570 NAJNOVEJŠI SATELITSKI SISTEMI "AMSTRAD" GRAFIKA NA EKRANU(ANGL/NEM) RADIJSKI PROGRAMI GARANCIJA OBROKI / -7/N«...l ZMONTAZOSAMO 679i sat-vjrhovtntek: SK LOKA. OODBSiC 12S TEL: 064 633-425 l ŠTEDILNIK Iskra Corona 2p+2e, prodam za 45000 SIT za gotovino ali 2-3 čeke. 0721-035 12077 CD PHILIPS in KASETAR pioneer, prodam. Crnkič, Industrijska 8, Jesenice 12080 RAČUNALNIK 386 DX/25, 4 Mb RAM, 105 Mb disk, obe disketni enoti, barvni SVGA, ugodno prodam. 0632-572 12089 HLADILNIK gorenje nov tip HBS 103 150 litrov, ugodno prodam. Cena 32000 SIT. 0710-796 12093 Gradbeno DVIGALO prodam. 0 632-297 12113 TROSILEC SIP, mali hribvski, ugodno prodam. 0725-254 12129 GR. MATERIAL SMETNJAKE in GRADBENE SAMO-KOLNICE, ugodno prodam. Kveder Bojan, Predoslje 132 nesi Rabljene PEĆNICE za krušno peč, poceni prodam. 0621-334 H696 350 kom. BETONSKIH BLOKOV dim. 20x40x20, prodam. 0721-665 11998 Novo TERMOPAN OKNO 210X140, PRODAM. 0715-926 11999 Smrekove PLOHE in DESKE prodam. 0421-441 12014 Zasteklena okenska krila, velika, ugodno prodam. 0621-109 12023 4 RADIATORJE po 43 členov prodam za 8000 SIT. 0212-191 12049 100 kvad.m LENDAPORA 4 cm, prodam 0401-249 12051 Bel manjši KAMIN Krapina, ugodno prodam. 045-438 12060 Štiri HRASTOVA VRATA skupaj s podboji - Jelovica, prodam. Končnik, Finžgarjeva 5. Lesce 12084 SMREKOVE PLOHE, deske In debelejše krajnike, prodam. 045-672 12094 Prodam temno pobarvan OPAŽ, primeren za fasado. 0 064/331-709, dopoldan 12120 Betonski STOŽNIK prodam. 0 802- 040 12125 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole 0 50-836 10786 Instruiram matematiko in elektrotehniko za vse srednje šole. Matjaž, 0213-644 11558 Instruiram matematiko za srednje in osnovne šole 0217-057 121» KUPIM Z gotovino kupimo 1-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO, šifra GOTOVINA Kupimo GARSONJERO v šorlljevem naselju ali okolici Šifra M ARU A 11891 Odkupujemo starinsko POHIŠTVO In ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, 0 064/221-037_11799 Kupim 1 kom JEKLFNKO /a plin dissous. 0715-822 11964 Suhe hrastove DESKE 30 mm 1/2 kub.m kupim 0242-515 uaee Kupim JUGO, golf, starejši letnik, do 3000 DEM 0712-150 MSS4 Kupim TELIČKA starega sedem dni 0682-549 12006 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO kupim. 0061/735-154 12011 Kupim ČELADO št 56 0327-155 Kupi 12037 Smrekovo, hrastovo In macesnovo hlodovino kupim. 066-463 12063 Kupimo rezan LES 8 cm (prizme) I. klaso. 0061/662-543 12095 Kupim TELETA slmentalca, starega en teden 043-483 12160 Kupim FORD GRANADA karambo-liran, od letnika 80 dalje Martin 0242-862 12164 LOKALI V najem oddam posl prostore do 70 kvad m v centru Stražiša pri Kranju 0331-537 '2064 V centru Kran|a oddam dve PISARNI s telefonom, cen kurjavo. možnost|o parkiranja 0218-752. zvečer 12099 V Kranju prodamo lokal za trgovino ali storitveno dejavnost (53 kvad.m), opremljen bistro v Šk. Loki, prostor za mirno obrt v Kovorju in Dorfarjih, skladiščni prostor v Cerkljah in druge. NAJAMEMO manjše gostinske lokale in trgovine. APRON NEPREMIČNINE, 0064/214-674 KOLESA Prodam športno moško KOLO Super special kampanjola iride, 12 prestav, vožen eno sezono, zelo ohranjen. Cena po dogovoru. 0 215-750, Slavko 11269 CTX 80, nov, ugodno prodam. 0 622-652 11727 MOTORNO KOLO tomos electronic, v zelo dobrem stanju, prodam. 041- 680 11909 AVTOMATIK nov A 35 SL, prodam. 0632-049 11977 Lepo ohranjen TORI prodam. 0631-784 11982 Profesionalno DIRKALNO KOLO Pinarello, oprema Campagnolo, prodam. 0324-596 12013 APN 4, malo vožen, ugodno prodam. 049-048 12019 BT 50, cena po dogovoru, prodam. 045-464 12039 MOTOR TOMOS M 14, letnik 1987, ugodno prodam. Kopač, Mošnje 37 a Moško KOLO Montene 10 prestav, 11000 SIT, kot nov, prodam. 0715- 552 12083 MOTOR YAVA AVTOMATIC, letnik 1992, prodam. 0328-213, popoldan od 16. ure dalje 12090 Novo dekliško KOLO prodam Cena 15.000 SIT - 4 obroki. 0 221-120, dopoldan 12115 Gorsko KOLO, popolnoma novo, oprema Shimano, prodam za 260 DEM. 0 216-419 12117 OBVESTILA Dom SLAJKA odprt sobota, nedelja. Rezervacije nova tel. številka 682- 241 11874 RONO NOGRAŠEK, Milje 13. 0064/ 43-345 in 061/651-247 obvešča cenjene stranke, da od 17.5.93 velja nov delovni čas- ponedeljek: od 9. do 12. in od 17. do 19. ured, sreda: od 10. do 19. ure, petek: od 9. do 12, od 17 do 19. ure. SE PRIPOROČAMO! 11969 Sprejmemo plemensko živino na skupni pašnik. 0695-140 12134 OBLAČILA Obhajilno oblačilo za fanta 8 let (srajca.obleka. metulj), sivo črno. prodam. 0632-480 11994 Unikatno dvodelno kratko belo POROČNO OBLEKO št. 38, prodam. 0736-269 12004 Belo poročno OBLEKO št. 38/40, ugodno prodam. 0631-405 12005 Belo poročno OBLEKO št. 42. cena 8000 SIT, prodam. 0681-472 12087 Belo POROČNO OBLEKO prodam. 0 421-868 12106 OTR. OPREMA Otroški AVTO na akumulator In "FORMULO" na pedala, prodam 0214-009 nase Dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK peg, ugodno prodam 0713-050 11997 OSTALO DRVA meterska, razžagana, trske, z dostavo, prodamo. Žagamo tudi na domu. 0325-488 10485 PREVAJALEC za 26 jezikov (tudi slovensko) cena 120 DEM, prodam. 052-281 11361 20-letnlca išče simpatično dekle ali fanta za poletno stopanje po Evropi, šifra: 064061 11971 LESTVE Iz lesa vseh vrst dobite! Zbilje 22, 0061/611-078 11997 KOVINSKE SODE 200 litrske pro dam. Kom/700 SIT 0212-191 12048 Nujno prosim za pomoč ose bo, ki bi mi odstopila hipoteko za najem kredita iz tujine. Ce njene ponudbe pod šifro "PO ŠTEN IN SPOSOBEN" FORD FIESTA ŽE od 17500 DEM ESCORT, M0NDE0, OPEL ASTRA VOZILA SO V ZALOGI MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT INF. VRBA d.o.o .Struževo 4 Kranj. tel. 064/ 218-454 TRGOVINA ZASTOPANJE INŽENIRING Žabnica 68, tel.: 064/311-545,312-266 RADIATORJI EVROPSKE KAKOVOSTI s 5-LETNO GARANCIJO in SLOVENSKIM ATESTOM ter OSTAL) MATERIAL zn CENTRALNO iN VODO KONKURENČNE CENE! PLAČILO NA ČEKE, z montažo SAMO 5 % DAVEK. Informacije 064/312-266 del. čas od 8. - 12. ure in od 15 do 18. ure, sobota od 8. -12. urf Bukova DRVA prodam. 0421-569 SPALNICO masivna smreka, rabljeno, prodam. 0311-872 Registersko BLAGAJNO, malo rabljeno, še v garanciji, prodam. 0 218-324 12105 m* PRIDELKI SENO in OTAVO prodam. 066-173 V zalogi imam večjo količino SADIK zelja, cvetače, kolerabice, ohrovta. 0736-690 11995 Drobni krmilni in jedilni KROMPIR prodam. Sv. Duh 47, šk. Loka 12074 KROMPIR za krmo prodam. Šenčur, 0 41-044 12123 Jedilni krompir prodam. 043-483 POSESTI Starejšo HIŠO na Jesenicah prodamo. Vsebuje 13 prostorov, klet, drvarnico in garažo. Skupna površina 202 kvad.m in 680 kvad.m zemljišča. Primerna za obrt ali podjetje. Potrebna adaptacije. 0063/ 721-052, od 8. do 16. ure 11255 Oddam PAŠNIK v najem cca 2 ha za ovce ali koze. 0061/611-550 12012 GOZD v Begunjah, prodam. 0068/ 60-234 12032 V najem oddam NJIVO in TRAVNIK v Izmeri 11800 kvad.m med Lescami in Rodinami. Kasneje možna prodaja 0 738-807 in 802-256 tasti ZEMLJO prodam. 051-088, zvečer PARCELO z vikendom v izmeri 4107 kvad.m, voda na parceli. 0891-694 GOZD, 8 ha, prodam 0 064/891 321 12110 HIŠE PRODAMO: novejšo v Križah. Šk Loki, Naklem; nedograjeno v Sk Loki, Selcah, pri Bledu, Šenčurju, Jesenicah, Lescah; obnovljeno: v Begunjah; starejšo v Kamni gorici, Bon. Bistrici. Pri Blegošu prodamo TRAVNIK, PAŠNIK In GOZD, v Kamni gorici gozd In pašnik, pri Vodicah mešan gozd, v Lazah pri Ljubnem pašnik In druga zemljišča KUPIMO STAREJŠE HIŠE Z ZEMLJIŠČEM.APRON NEPREMIČNINE. 0064/214-674 12136 V Kovorju prodamo novo hišo z vrtom. 0064/214-674 12137 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ - Delavski dom Kranj vpisuje nove člane. 0 41- 581 11784 POZNANSTVA AFRODITA ženitna posredovalnica vabi na prijeten Izlet v Savinjsko dolino 22.5.93. Prijavijo se lahko vsi na 0324-258 ali osebno hb?b RAZNO PRODAM Dve CISTERNI za kurilno olje 3000 m 2250 litrov, prodam. 0710-601 H4ea Mešana drva, cena 40 DEM, prodam Jerala. Podbrezje 218 12066 Dvojno POMIVALNO KORITO in mešana DRVA - gaber, bukev, hrast, prodam. 0 633-215 i2ns Orodja-montažne A lestve prodam, po dogovoru 051-458 12163 STAN. OPREMA SPALNICO in DNEVNO SOBO ugodno prodam. Vukotič, Planina 5, 0323-294 H96/ KUHINJO MARLFS dobro ohranjono In 7-delno OMARO za spalnico, prodam 0311-367 12000 Novo belo BIDE ŠKOLJKO, ohranjon rjav FOTELJ, poceni prodam 0801 -357 12009 Kuhinjski KOT In mizo. prodani 076-484 12018 KUHINJO staro 2 leti (2.3m) naraven lM QOreii|«i. prodani 0092 066110(0 Rabljen ŠTEDILNIK iz nerjaveč^ jekla (rostfrei) za vzidavo nik+pečica+kotel za vodo), prodam. 0216-303, zvečer J^. Medeninasto POSTELJO, staro 3 mesece, cena 700 DEM, prt*^ Casablanca. d.o.o., Q331-233J^, Staro klasično SPALNICO 9°°^ prodam. Q216-685_ Jedilni KOT - starejši prodam. C*J 50 DEM. 0 211-896, nedelja *>P* dan SPALNICO prodam za simbol** ceno. 0218-820_ J®, Dobro ohranjeno DNEVNO SCSfl beli barvi prodam. 0215-042 «2 ŠPORT MOTOR VAMAHA za gliser 28-^ komandami motorja, dolga 9r n prodam. 0691-559_ STORITVE ^ J in J SERVIS vam nudi popravila^; VIDEO, Hi-Fi naprav vseh proiz™' cev. Smledniška 80, Kranj, del 9 do 17. ure, O 329-886 POPRAVLJAM pralne stroje. P^ takoj! 0713-230_ ŽIČNE MREŽE za ograditev ^ tenis igrišča, sejanje peska IZD^rj, JEM po dogovoru. Izvršim MONTAŽO. FRLIC, Zevnikova * Orehek, Kranj. O 217-937 POPRAVILA-MONTAŽA-pralo' štedilniki, bojlerjl, vodovod^, elektroinstalacije 0325-615___>■ LEDO SERVIS -Iramo skrinje, hla^ nike, pralne stroje, štedilnike. H^\< poceni. O 214-780 ___S AVTODVIGALO za popravilo st"* barvanje opaža ter obžagov% drevja vas čaka O 733-120___^ Montaža In popravilo rolet In i8'^J 0061/376-783 > -— Polaganje PVC podov In P«rkig3t brušenje in lakiranje parketa ■^j) 070 PREVAJAM iz nemščine, anfl'.«^ \ In italijanščine v slovenšcif1 nemščino. Mirko Mulej dipl ffi Lancovo 14, Radovljica. • 713-269_^^^> ROLETE, ŽALUZIJE vseh vrs« *j}Jj naročite na 0 216-919 PEČARSTVO KROPAR Alojz. ^ sprejema naročila za pečar* p keramična dela ter rnarmoT ^ 214-313, samo zvečer od 19 *S| ure Ostalo osebno na Ul (l0ji divizije 46 Popravilo in obnova STROJEV! 0 713-235 PRAL sam* uri SERVIS In TRGOVINA - ^a""Q$p-Gorenje; ugodne cene, oDrolin|kO^ karjeva 27 - Radovljica; OpresnA0N 82 - Kranj, 0 064/217-759, Wm TAŽA satelitskih anten —^*jf SATELITSKE ANTENE, tfJJJjH nemške za 520 DEM z ga(^\^ montažo 0310-223 ^ gostilna >L*f j PRTRIMOZ^ I*risu»va pri Trfifr1 vabi v soboto, 22. od 14. ure dalje n* vrtno zabavo t,^ ansamblom IlhN^ 3 331-33« DOSTAVA KEZ VSAK Pg^ OD S>. DO 23- U** prodaja na drobno in debelu ■ rabati montara na terenu, svetovanje, ga* rancija, atesti, konkurenčne cene LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, »el./lax: 673-209 KRANJ LJUBLJANSKA I, tel./tax: 222-160 "POD ŠIFRO" 2a male oglase "POD ŠIFRO" 80 oglaševalci naročili objavo •ako, da zanje v malooglasni službi Gorenjskega glasa zbiramo Izključno pismene po-"Wbe interesentov. Stik z oglaševalcem "POD ŠIFRO" "avežete tako, da posredujete Pismeno ponudbo v zaprti ku-y«rti na naslov GORENJSKI «LAS - MALI OGLASI 64000 "^fsnj, na kuverto obvezno napišite šifro, na katero se Vaša Ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi Gorenjski glas in s* priporočamo! PACE SATELITSKI SISTEMI PACE ŽE OD 610 DEM DALJE STENSKE NAPRAVE LUKEŽ __KRANJ, TEL: 212-107 J^ne kljuke, snemljive, izdelam, r*°elam in montiram. «633-506, SpPoldan našo Romske naloge %«72-095 laserski izpis. 11996 jjjb©, kvalitetno, globinsko čiščenje a? vaSem domu, ugodno. CASA-ij^NCA, D.O.O., »323-171, int. 69 Etične prevoze s kombijem po govoru nudim na željene relacije. W82-104 12071 ----- it$k zabaviščnega parka GARDA-J^D V rtALUl - 23.5. in 29.5. Prijave ^fel;624_12078 Julijem strojne PLETENINE po J^čilu. »421-069 12087 [popravilo elek. orodja oCKER, Iskra. Kodrič, ^»403-153 BLACK in Zg. Besnica 12091 in poceni tipkam diplomske, 5^inarske in druge tekste. S 57- >«5 11600 6«/ računalniku tipkam vse vrste ^di!. » 47-419 11654 &JRAM cevi centralne kurjave in Sg. °voda s stekleno volno za za-jS*11 In družbeni sektor 0 061/781- ------ 11667 q(l/uP in prodaja osebnih avtomo-^^Avtoprts. 0 312-255 11734 s^j^JIMO vse vrste talnih oblog, Jev nln flarnitur, avto stekel, sede-Dq ' ''okeTin pa avtomobilov. Ugođaj hitro In kvalitetno Casablanca ij Kranj « 331-233, od 9 do 10 od 15. do 18. uro 11736 jffiftjl PREVOZE s kombijem. * "^o-^P^ 11752 JgPjJjVUAMO krovsko - kleparska r^^Po ugodni ceni. Možnost plačila Uri obroka « 328-223, po 19 ^».^^ 11815 Po^'^atorje in usmerniške kom-Po^a IZDELUJEM. » 736-701 ><^_uri__"_usu ^&*°vna pedlkura nog! «46-369 ^B'ujem in prodajam smotnjako iz !£Š/*ane pločevine «324-457 ^aniPREVOZI »ovora do 1.500 kg ^j^LlTVE' « 215-211 12111 S^tTr!i8|,ro '^delujemo CINKANE Spttin dAKe ,n ŽEBLJE različnih ^vij^r-rebačevo 32/a. tt 326 426 ^$TiM^°cenl' kvalitetni, vestni! ■•Ovn-TV ,n POSPRAVI JAMO po u Vrio i POSPRAVI JAMO po-^iriAR atanovanjske prostore. i!?1-7()Q ^BLESK D.O.O.. « 064/ ^j-^^o^_tsns li'item?^0 NAPF1 javO NA Hiši na^em"). ter razna popravila, "»rodimo Ul 218-427 12121 ^'OGLASI TUDI ^R^PLAČNO '0Pis8am PoSI',e,e k"Por> iz ča t»k, 7 ODJavili smo ga v pe °gias -T18'8 vam bomo mali JMpOnu 10 be,ed' vpisan na Ma|0 ' objavili brezplačno Pod 5,^° 88 nad in besed. Po cen t° ,,d 'aračunavamo re"jsk« 18 naročnike Go Otjsto.?oa 0'asa je objava 20 *aOQU*)v (:en«)sa (voha tud. Kupon °biav,|t tn> mal' »fllas bomo IUniiu V«i°ln°vno prvi ,orek v ,rQovjn. 6 0 l|speha v največji ""•'•mi G°renj«kem - z MsjSjUI 9'M' v Gorenj.kem STANOVANJA STANOVANJE 2-sobno, centralna, telefon, Bistrica pri Tržiču, prodam. «217-911,51-647 11563 Enosobno STANOVANJE 40 kvad. m na Deteljici pri Tržiču prodam. »51-977 od 18. do 20. ure 11864 Dvosobno STANOVANJE v Kranju najamem. »50-416 11983 Dvosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici najamem. »50-416 11991 V centru Kranja oddam SOBO, za skladiščenje. »212-144 12036 Enosobno STANOVANJE v hiši na Bledu, oddam. Grajska c. 34, Bled 12043 Dva lastniška STANOVANJA zamenjam za manjšo hišo v okolici Kranja. »328-880 12068 GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE najame par za dobo petih mesecev. »323-416 12088 3-sobno STANOVANJE na Planini prodam. »325-526 12102 V škofji Loki ugodno prodam novejše enosobno STANOVANJE, šifra: ŠOLA 12127 V Kranju prodamo: garsonjero (30 kvad.m Soriijeva), 1,5 sobno Planina III, 2-sobno na Planini in pri Vodovodnem stolpu, 2,5-sobno (72 kvad.) Planina II, 68 kvad.m. v Šoriijevem, 77 kvad.m. na Planini lil nizek blok, 82 kvad.m. Planina II; v Tržiču 3-sobno. na Jesenicah (Koroška bela in Hrušica) garsonjero 1-sobno in 2-sobno nekonfortno ter druga. MENJAMO: odkupljena stanovanja. KUPIMO manjša stanovanja na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, »064/214-674 12139 Kranj-Vodovodni stolp! Prodamo lepo 3-sobno stanovanje v hiši z ločenim vhodom, vrtom in garažo. »064/214-674 12140 V Radovljici prodamo lepo 2-sobno novejše STANOVANJE. «064/327-464 12141 Dvema samskima moškima oddam SOBO, s souporabo kopalnice, cena po dogovoru. «326-891, od 15. ure dalje_ _1S1SS Nudimo računovodske in knjigovodske strotive. SPARTAK, d.o.o., «216-706 11525 LEKTORIRANJE in PREVODI v slovenščino; Jezikovna delavnica Pika, Begunje, « 733-235 11617 VARSTVO Iščem občasno varstvo na svojem domu. «710-787 12027 VOZILA DELI Citroen rabljeni REZERVNI DELI in ODKUP avtomobilov Citroen za av-toodpad. « 064/692-194 aso9 Z 101 po delih in VIDEOREKORDER sharpp, prodam. «51-940 12024 HLADILNO KOMORO s hladilno napravo za Zastavo, prodam. «061/824-028 12079 Nov zadnji odbijač za JUGO 45. prodam Grašič, Gradnlkova 2, Kranj 12044 Fester za avtomobilske izpušne pline Iskra MA 4640, PRODAM. «631- 260 17186 VOZILA Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne29/5/ 1993 Prijave na tt 49 442, po 16. url 9475_ Z 750. letnik 1976, prodam aH menjam (moped, videorekorder) •214-883 11653 FORD FIESTO 11, letnik 1990, z dodatno opremo, prodam tt 41 -582 11792_ R 5, star 5 mesecev, metalne barve, tonirana stekla, brezhiben, prodam • 326-756 11965 l ADA RIVA 1300,letnlk 1987, prodam ali 126 P, letnik 1988. šifrer, Zabnica 19_I1SSS Z 101. letnik 1983, reg. do novembra, prodam, čadovlje 1. Golnik. •46-451 "»rs JUGO 45 A. letnik 1987, reg. do 5/ 94, prodam •312-426_11974 Z 850, letnik 1984, prodam «714-504 "9« JUGO KORAL 55, letnik 1988, prodam «310-283_11976 JUGO 45. letnik 1986, prodam «214-784 11 s/8 JUGO 45 a, dobro ohranjen. I. 1986, prvi lastnik, ugodno prodam. «738 084, popoldan 17157 Prodam ali menjam Z 101, letnik 1981, reg 5/94 « 720-134, popol dan 17161 R 4 OTl ,191, reg do 4/94. ugodno prodam «713 058 12192 JUGO 45, letnik 1983, cena 1200 DEM, prodam. «58-430, popoldan 11988 KAMtON ZASTAVO v odličnem stanju in registrirano celo leto, prodam. «328-010 11989 NSU 1100, letnik 1967, prvi lastnik, reg. do okt.93, prodam za 900 DEM. Anica Križaj, Godešič 42, škofja Loka 11993 JUGO 55, letnik 1985, spredaj zaleten, prodam. «723-105 12007 R 5 CAMPUS, francoske izdelave, 79000 km, garažiran, prodam. «733-185 12016 Zastavo 750, letnik 1982, prodam. 051-621, popoldan 12021 JUGO 45, letnik 1988, prodam za 3500 DEM. «310-795 12033 Z 101, letnik 1986, reg. do februarja 1994, kot nova, prodam. «733-081 12041_ ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991. prodam. Nadižarjeva 13, Kranj (Čirče) 12059 TALBOT, letnik 1983, poceni prodam. Ogled vsak dan od 12. do 15. ure ali v nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku. 120&5 SIMCO 1308 GT, letnik 1976, prodam za 1000 DEM. «82-819 ali 81-242 12060 Z 750, letnik 1981, ugodno prodam za 550 DEM. «82-104_12070 UNO 60. letnik 1986, prodam. « 241-848 * 12104 SUBARU LEGACY 2 WD 1,8, letnik 1990. Visoko 130, «43-090 12128 R 4, letnik 87, cena 3900 DEM. «312-255 12130 UNO 45, letnik 1992, kot nov, prodam. «312-255 12131 DAIHATSU SHARADE turbo diesel, I. 8/90, metalno siv, prodam. «713- 121 12132 JUGO 45, bele barve, I. 86, reg. do 4/94, prodam. «891-338 12143 LADO SAMARO 1300 3v. 5p., drap barve, I. 1988/11. Kuntarič Franc, Zbilje 7 f, Medvode 12145 R 4 GTL, I. 85, reg. do 4/94, prodam. «64-082 12147 JUGO 45. letnik 1987, prodam. «66-565, po 14. uri 12149 JUGO 45 koral, letnik 1989, reg. celo leto, poceni prodam. «329-061 12150 R 4 GTL.Ietnik 1985, reg. do 10.5.94, prodam. «401-270 12153 ZAPOSLITVE Brezposelni - ne tarnajte, da nimate donarja. Pridružite se nam pri prodaji iskanega mladinskega programa « 328-265 in 84-662 9491 Nudim dober zaslužek! «620-565 10291 REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLITEV NUDIMO ZA PRODAJO USPEŠNIC "SLOVENSKE KNJIGE". POGOJ: PREVOZ IN OSEBNA UREJENOST. « 733-349, ZVEČER 11297 Prikupno DEKLE, vesele narave, dobi delo za strežbo pijače v Bistro-ju Matjaž. « 323-079 11 res Zaposlim NATAKARICO z okrepčevalnici. « 43-583 11756 Simpatičnega FANTA ali DEKLE zaposlimo za strežbo. « 52-055 12109 Arhitekturni atelje redno ali honorarno zaposli dipl ing ARHITEKTA ali absolventa arhitekture za projektiranje notranje opreme javnih prostorov, šifra: ŽIVLJENJEPIS 17035 Pogodbeno zaposlimo sodelavce za zbiranje ponudb na terenu «82-217 17085 Trgovina "VENERA SHOP" v Medvodah, Seškova 9, zaposli prijetno DEKLE « 218-938. po 18. uri 11949 Za pridne in vztrajne dober zaslužek prodaja Iskanega artikla «217- 019 11970 Honorarno ZAPOSLIMO prijetno dekle za delo v strežbi «43-351 Pogodbeno ali redno zaposlim DELAVCA-KO za pomoč pri izdelavi optičnih okvirjev. Inf. osebno ob delavnikih od 17. do 18. ure: OPTIKA Brane Smolič, Sajovčevo naselje 20, Šenčur 12107 Slovenska knjiga, d.o.o., Ljubljana, Litijska 38, enota PIRŠ - Iščemo več komercialnih zastopnikov - popisovalcev za PIRŠ na območju Medvod, Komende in Kamnika z okolico. Ponujamo honorarno ali redno zaposlitev, možnost dobrega zaslužka -nagrada po uspešnosti dela. Če imate lasten prevoz in je komunikativnost ena izmed vaših vrlin, pošljite prijavo s kratkim življenjepisom na naslov podjetja čimprej! 12096 Sezonsko zaposlimo DEKLETA za delo v strežbi. « 77-458 12116 Redno zaposlimo DEKLE za delo v strežbi. «222-551, Kava bar Vovk 12135 DEKLE za strežbo zaposlimo. Informacije vsak dan po 19. uri v Pizzeriji Marjetka 12146 Zaposlim PRODAJALKO. Trgovina "Fan sport", Reginčeva 6, Kranj 12151 Strojni tehnik išče redno zaposlitev. «736-517, od 18. do 20. ure 12158 ŽIVALI PUJSKE, stare 6 tednov, in smrekove FIŽOLOVKE, prodam. Popovo 2, Tržič, «51-010_ims KRAVO simentalko s teličkom, prodam. Cena po dogovoru. Puc, Hrušica 37, Jesenice 11979 BIKCA simentalca, težkega 120 kg, prodam. Zbilje 51, Medvode nsss «682- 11992 Oddam mladega PSIČKA. 730 Kupim GOLFA potrebnega popravila ali menjam za Z 101. «720-134. popoldan 12155 12028 TELETA za zakol ali nadaljno rejo, prodam. «64-337 12002 KOKOŠI enoletne, cena 150 SIT, prodam. Fister, Prezrenje 10, Podnart 12003 Nimfe, skobčevke, kanarčke, aga-pornise, ribice, hrčke, kače, želvice, aleksandra, prodam. 076-342 12015 Ljubiteljem PSOV oddam dve PSIČKI. 0212-210 12017 Eno leto staro TELICO simentalko prodam in kupim BIKCA 150 kg težkega. 070-524 12022 TELIČKO sivko, staro tri tedne, prodam. Skok, Ropretova 25, Mengeš 12025 KRAVO bohinjko z drugim teletom ali brez teleta prodam. Praprotnik Stanko, Černivec 24, Brezje 12026 JARKICE stare 6 tednov, prodam. Balanč, Zg.Besnica 79, 0403-102 JARKICE rjave, prodam. Zgoša 47 A, Begunje 12042 Mlado jalovo KRAVO s 4 litri mleka prodam ali zamenjam za brejo. Eržen, Pungart 9, Škofja Loka 12046 Mlado KRAVO simentalko, 2.5 meseca brejo, prodam. Podhom 42, Zg Gorje 12076 KRAVO simentalko s teličkom prodam. Jelene, Dolenja vas 12, 064-079 12097 8 tednov staro TELIČKO simentalko prodam in kupim do 10 dni starega simentalca 0736-661, int. 84, dopoldan 12098 TELIČKO simentalko. staro 6 tednov, prodam. 0 242-517, Zupan. Jezerska c. 93/d 12114 KRAVO, brejo 8 mesecev, IV. tele, dobra mlekarica, in TELICO, brejo 8 mesecev, prodam 0 064/721-136 12122 TELICO prodam ali menjam za bika. 0 802-040 12124 Mladiće pasme ŠPRINGER ŠPAN-JEL, odličnih staršev, ugodno prodam! 047-532 12126 črnokodro PUDLJICO, staro 8 tednov, prodam 0312-327 12133 Enoletne KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo prodam. 0403-104 17148 čistokrvne KOKER ŠPANJELE brez rodovnika, stare 6 tednov, prodam. 0211-038 12156 PRAŠIE za rejo in ODOJKE za zakol prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da ie med hudo boleznijo nenadoma preminil mož in oče ZDRAVKO MEŽEK iz Žirovnice 37, upokojenec Klcktro Žirovnica Slovo od dragega pokojnika bo v sredo, 19. maja 1993, ob 1530 uri izpred mrliške vežice na Brcznici. Žara bo od torka popoldne v mrliški vežici na Brcznici. Žalujoča žena Anica in sin Zdenko OSMRTNICA V novo življenje je odšel ALOJZ FORTUNA slikopleskarski mojster v pokoju iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko Pogreb bo v torek, 18. maja, ob 16. uri izpred hiše žalosti. Žalujoči: žena Marija, sin Simon, hčere Vida, Kat i, Anka in Kristina z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE BERGANT rojene 1906, Sp. Luša 18 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, sovaščanom, znancem ter ostalim, ki ste darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Možganu, dr. Habjanu in pevcem Gorenci iz Naklega. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči: sin in hčerke ter ostalo sorodstvo Sp. Luša, 12. maja 1993 ^«6>. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice \ i i TONČKE AMBROŽIČ Zasip, Rebr 6 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g.župniku za lepo opravljen obred, ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat lepa hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete JULKE JENSTERLE se iskreno zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala tudi zdravnikom in sestram torakalne kirurgije KC Ljubljana, ki so ji nudili vso pomoč in nego. Zahvala gospodu župniku iz Podbrda za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Zahvala tudi vsem sodelavcem mehanične delavnice "Avtomehanika" Škofja Loka. Žalujoči: sin Vinko z družino, hči Klavdija z možem, sin Otorino z ženo in vso njeno sorodstvo Kranj, Trbovlje, Bled, 12. maja 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atka, dedka, pradedka, brata in strica VIKTORJA PLANINCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala župnikoma g. Mačku in g. Avguštinu za opravljen obred in poslovilne besede. Zahvaljujemo se govornikoma g. Primožiču in g. Valjavcu in učenki Urški za ganljive besede. Enako tudi učenki Karmen, ki se je v imenu vseh učenk in učencev poslovila s hvaležnimi besedami in zaigrala na citre njegovo najljubšo melodijo. Hvala vsem zdravnikom ZD TVžič za lajšanje trpljenja med boleznijo. Posebna zahvala dr. Kandareju za nesebično pomoč. Hvala kolektivu DZS Kranj, Komunalnem podjetju Tržič, Planinskemu društvu TVžič, Društvu upokojencev Tržič, Kvintetu Gorenjci iz Naklega, upokojenskemu pevskemu zboru TVžič za odpete žalostinke in g. Pangeršiču za odigrano Tišino, še enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Žalujoči vsi njegovi Spretnost in lepota slovenskih štirinožcev Le poslušni psi zmagujejo Loški kinologi so pripravili 2. državno tekmovanje psov v agilirvju. Škofja Loka, 16. maja - Kinološko društvo Škofja Loka nadaljuje tradicijo v organiziranju spretnostnih tekmovanj za pse. Po uspešnem 1. državnem prvenstvu v disciplini agilitv lani so to nedeljo izvedli že drugo tovrstno tekmovanje, na katerem je sodelovalo 23 tekmovalcev iz Slovenije in gostje iz Hrvaške. Obiskovalci so si dopoldne ogledali dve tekmi v agility II, kar pomeni, da so lahko tekmovali le psi z že opravljenim izpitom. Pri pritlikavih pasmah do 40 centimetrov plečne višine, med katerimi je bilo videti kokeršpanjele, srednje pudle, šnavcerje in mešančke, je zmagala Jana Plahuta iz KD Ajdovščina z mešančkom Luksi-jem, vodnik Silvo Škergat iz KD Maribor z nemško ovčarko Maco pa je bil najuspešnejši v tekmi večjih psov, kjer so se pomerili tudi zlati prinašalci, dobermani, škotski ovčarji, dalmatinci in drugi. Na vrsti ovir je prišla do izraza spretnost in gibčnost psa pri plezanju, skokih, vijuganju, plazenju skozi tunele in podobno. Kot je povedal uradni sodnik Anton Es iz Ljubljane, so kriterij ocenjevanja približali zahtevam mednarodnega pravilnika. Razumevanje med psom in vodnikom pomaga pri premagovanju ovir. Podarjene jahte, audi 80... Pavel Koder na zatožni klopi Kranj, 17. maja - Če prav štejemo, je v "zadevi Klan" vloženih že 55 kazenskih ovadb. V obtožnico jih je za zdaj predelanih še razmeroma malo. Na radovljiškem temeljnem sodišču pa je za 1. junija razpisana glavna obravnava proti obtoženemu nekdanjemu Elanovemu finančniku Pavlu Kodru. Obtožnica mu očita več kaznivih dejanj. V obtožbi kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin gre za 32.700 tolarjev, ki jih je Janez K. dobil na osnovi kreditne pogodbe, vendar Pavel Koder tega zneska ni vpisal v glavno knjigo, kot to zahteva t.i. računovodski zakon. Pri očitanem kaznivem dejanju zlorabe položaja je utemeljen sum, da je Koder direktorju iz Celja Vladimirju Z. odobril nakup čolna po 30 odstotkov nižji ceni in vrh tega še s plačilom v obrokih, s čimer si je omenjeni direktor pridobil za dobrih 23 tisočakov protipravne premoženjske koristi. Koder je po obtožnici, ki jo je pripravil radovljiški javni tožilec Tone Ribnikar, utemeljeno osumljen, da je neupravičeno dal v uporabo osebni avto audi 80 turbo, tedaj vreden 259.990 tolarjev, brez odplačila Stanislavu B. in njegovim družinskim članom. V evidenci osnovnih sredstev nakup audija ni vpisan, gre torej še za eno kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Obtožnica Pavla Kodra bremeni tudi kaznivega dejanja nevestnega gospodarjenja. Pavel Koder namreč za plačani delniški vložek v švicarsko banko v znesku dobrih 480 tisoč švicarskih frankov (3,811.107 tolarjev) ni poskrbel za potrebno zavarovanje. Razen tega je odobril dobavo desetih jadrnic F.lan 43 za podjetje Sirol Jahting, vrednih 20,514.000 tolarjev, čeprav je vedel, da jih to podjetje še ni plačalo. Poslane so bile kljub opozorilu, da jadrnice niso plačane. Se pred junijsko obravnavo na radovljiškem sodišču pa se bo s Pavlom Kodrom srečal tudi senat kranjskega sodišča. Za 25. maja je razpisana glavna obravnava proti Zdenki Pisker-nik, nekdanji direktorici poslovne enote Beograjske banke v Kranju, in proti Pavlu Kodru. Piskernikova je obtožena kaznivega dejanja nevestnega gospodarjenja. Koder pa napeljevanja k temu. Piskernikova naj bi namreč izdela neugotovlje-no število, najmanj 81, avalov BB na bianco menice Klana in enako število bianco pogodb o avaliranju menic, čeprav bi morala vedeti, da je s tem banka lahko oškodovana, Skoda jc tudi nastala, v vnovčenje so prišle štiri menice v vrednosti 13,272.513 tolarjev. Ob nekaterih zneskih, ki danes zvenijo nekam nizki, je treba vedeti tudi to, da gre za dogajanja od leta 1988 do konca naslednjega leta. • H. Jelovčan Špelin Tim si je prislužil najboljšo oceno otrok. Foto: S. Saje Zato je veliko tekmovalcev izpadlo, zmagali pa so najbolj poslušni psi, je ugotovil vodja prireditve Janez Pirnar. Posladek za gledalce so bila popoldanska spretnostna tekmovanja dvojic, v kateri se je ponovno izkazala ajdovska vodnica z Luksijem pri manjših psih, pri večjih pa je zmagal Tomaž Meglic iz Tržiča z nemško ovčarko Iro. Uživali so tudi ob nastopu 7 udeležencev začetnega tečaja za pse, ki ga vodi Ludvik Bernik iz KD Škofja Loka, pa 11 lovcev z njihovimi psi, ki jih šola Brane Draksler v LKD Gorenjske. Manjkala ni niti revija psov, v kateri je otroška žirija prisodila največ lepote labradorcu Tlmu, na kar je Špela Juvančič iz Mavčič gotovo nadvse ponosna. • Stojan Saje Izlet na Donačko goro Planinsko društvo Kranj vabi na izlet na Donačko goro, ki bo v soboto, 22. maja, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju. Hoje bo za približno 4 do 5 ur, vodnika bosta Jože Skorc in Igor Kloar. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, tel.: 212-823. • L. C. Rad sem jih imel Jesenice, 17. maja - V sredo, 19. maja, bo ob 19.30 uri v občinski knjižnici na Jesenicah na Trgu Toneta Cufarja predstavi tev knjige pod naslovom Rad sem jih imel. Knjigo bo predstavil avtor dr. Ciril Ribičič. Predstavitev pripravljajo založba Mihelač, predsedstvo SDP Jesenice in občinska knjižnica Jesenice.• D. S. RADIO 313 F/7 Anketa Manj kamnov, več nakita Tržič, 17. maja - Pretekli konec tedna je bila v Tržiču že 21. Mednarodna razstava mineralov, fosilov in kamna. Razstava, ki sodi med deset največjih na svetu, je tudi tokrat privabila množico obiskovalcev. V sobotnem dopoldnevu smo nekatere izmed njih povprašali o vtisih, ki so jih dobili med ogledovanjem in kupovanjem predstavljenega. Miroslav Gogala iz Radovljice: "Splošni vtis je zelo dober, takih in podobnih prireditev pa je pri nas premalo. Zanje vlada izredno zanimanje, zlasti med ženskami, predvsem zaradi nakita. V primerjavi z razstavami v preteklih letih mislim, da se je tržiška razstava razvila in napredovala." Lena Šajn iz Kranja: "Kakšni so vtisi? Vedno več bižuteri-je, predelave in obdelave kamnov in vedno manj čistih, neobdelanih kamnov. To pogrešam. Pozna se, da ni predstavnikov z juga nekdanje Jugoslavije, še zlasti iz Trebče -samo dva sta. Razstavo bi morali razdeliti na dva jasno ločena dela. Če sem kaj kupila? Seveda, saj se Človek ne more obrzdati. Zato pač prideš, da pogledaš in kaj kupiš, ne?" Franc Godnov iz Tržiča: "Imam občutek, da je veliko več razstavljalcev kot prejšnja leta. Občuti pa se, da manjkajo razstavljalci iz drugih, spodnjih delov. Razen nekaterih Hrvatov, ki se predstavljajo. Kupoval še nisem, to vedno storim šele zadnji dan razstave." Stanka Vrhovnik iz Kranja: "Na tej razstavi smo bili danes prvič. Naša ocena: odlično. Sin se je popolnoma navdušil nad razstavljenimi zbirkami. Sedaj se je odločil, da se bo vključil v krožek, ki ga imajo v Stražišču. Hčerki smo kupil1 prstan, sinu pa "mačka v žaklju", minerale in kamenčke za začetek zbiranja." Mirjam Snedic iz Tržiča: "Razstavo sem si pravkar ogledala-Na njej lahko vidiš marsikaj. Sem zadovoljna, res pa je, da kvaliteta ni ravno na višku. Razstava, se mi zdi, je na približno isti ravni kot lansko leto in leta poprej." M. Peternclj, foto: G.Šinik Izlet k Cerkniškemu jezeru Društvo upokojencev Zabnica vabi svoje člane in druge upokojence na izlet v Idrijo, k Cerkniškemu jezeru in Sodraži-co. Izlet bo v ponedeljek, 7. junija 1993, odhod pa bo ob 7. uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Dorfarjev. Prijave sprejemajo poverjeniki društva. • L. C. Ognjeno očiščevanje Sai center iz Ljubljane, ki skrbi za duhovno rast in za zdravo in ustvarjalno življenje ljudi, kot eno svojih dejavnosti priredja tudi obrede hoje po Žerjavici. Obrede vodi ustanoviteljica centra, gospa Lojzka Frjavec. 21. maja Sai Center na povabilo krajanov priha ja na Bled. Obred hoje po žer javici bo na Homu pri Bledu v bližini cerkve sv. Katarine z z.a-četkom ob 19.30. Zbirno mesto je ob 18.45 na parkirišču pred stavbo KIP Bled na Bledu Cena obreda za udeležence je 2.000 tolarjev, za gledalce 500 tolarjev O zeliščih v "Jerebiki" Kranj, maja - Pravijo, da o zdravilnih zeliščih človek nikoli ne ve dovolj in kar človek o njih odnese iz knjig ali s predavanj, mu je v življenju samo dobrodošlo, trgovinica "JEREBI K A" v Tomšičevi ulici 36 v Kranju (pod velbom nasproti Mestne hiše) zato vabi v sredo, 19. maja, ob 18. uri na predavanje 0 zdravilnih zeliščih. Predaval bo znani ljubljanski zeliščar Stanislav Erjavec. (Tel.: 221-238) • I). D. Letna skupščina upokojencev Poljanske doline Društvo upokojencev za Poljansko dolino Gorenja vas vabi vse svoje člane na letno skupščino, ki bo 20. maja 1993, ob 9. uri v domu Partizan (io-renja vas. V počastitev 40-letni ce delovanja društva bo od 20. do 23. maja, prav tako v domu Partizan, razstava ročnih del upokojencev. Razstava bo odprta od 9. do 18. ure. Vabi jeni I • K. C. Turistična pisarna v Voklem Kranj - Turistično dn>*tv0 Kranj, ki deluje v ustana\'l.la' nju in še nima svojih stalni prostorov, bo v četrtek, 20. rflJ ja, na Petrolovem bencinske? servisu v Voklem odprlo Tutjj stično pisarno. Otvoritev pis*T ne je eno od programskih P11 zadevanj društva oziroma čl' nov, da bi popestrili turističf ponudbo v Kranju in obči0. Želijo namreč, da bi bili pre informacij povezani tudi i or gimi Turističnimi društvi v 0 čini. Otvoritev Turistične pi-sa ne bo ob 13. uri. • A. Ž. Kolesarski izlet Žirovni^ - Tržič Kolesarska sekcija pri ^ štvu upokojencev Žirovnica v/| bi svoje člane na kolesarski let Žirovnica - Tržič (pod g°rj,j mi) - Podbrezjc - Žirovnica, bo v sredo, 19 maja 1993, ^ 14. uri. Odhod bo izpred E,c . tra Žirovnice, priključite P11 lahko na vseh avtobusnih P stajah skozi vasi. • K. C ' NAGRADNA clcomtra IGRA K «"«£;;,IA I ŽREBANJE 29 &_. . 05. 19931 BLUf MOON d.o.o-22 Ifubljunu nagrada VESPA 50 cem 2. nagrada VIDEOREKORDER 3. nagrada BON ZA 25.000 SIT 4Xtegrada 10 X PIZZA IN PIVO PIZZERIJA "ORLI" TENETIŠE . 5>^rp< NAJ...JEANS CLUB