| Edini slovenski dnevnik 0] #1 T A Cl A T|/ATV A	S The only Slovenian daily	1
J|L v ZedinjenHt državah.:- M ■ ■ /Jk ^^ J /% ■ ■ I ■ /%	A -: in the TJ ni ted States:-	1
§ Velja za vse leto... $3.00 f VJ i- ^ A W \/1/l"L	fl Issued ev" day except	8
l^^^^J List slovenskih delavcev v Ameriki. '	ffl * Sundays andHolidays:.	fl
TELEFON PISARNE: 46S7 CORTLANDT._Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT
——— ■ ———————————————————— 1 ' ' i.. .. *
NO. 132. - ŠTEV, 132,_NEW YORK, SATTODAY, JUNE 6, 1914. — SOBOTA, 6. JUNIJA, 1914.	VOLUME XXII - LETNIK XXII.
j **" ~ • * ^^fc
Situacija glede Mehike. Vprašanje izvoza orožja.
—o—
Odposlanci Huerte bodo protestirali proti temu, da se dobavlja ustašem orožje in municijo.
—o—
KLJUB PREPOVEDI.
Prošnja ' Hapaga", da se opusti denarne globe, naložene nemškima namikoma "Ypiranga" in "Bavaria".
Washington. 1». «5. junija. Tajnik Itrvaii j«' danes dfitieiiti-ral ve*t, la so vložili A. H. <diplomati pri vladi Z«lrtižeiiih držav protest j roti izkrcanju pošiljal v«* iiu i-arniku **Aiitilla"\ Ta protest pa lio najbrž vložen, k»*r si* nahajajo na poli v Tampieo *«■ «1 r~ i i idr i parniki / vojnim mate-rijalo/n /a koustitu« ijotudist«*. Hrvan j«- dal preti kratkim razu-un-ti jKisrfildvalffiu, «la ne !»odo Trpel«1 Združ«n«- držav«- jmšiljatev vojnega materijala i/, t«- dežele
Kar se tiče povelj na admirala I ta« Ig«'rja. s«' ni s:tua«-ija «laue* prav ni.*- i/pr.im-nila. Pn-d «lve-iilt ali tr«ini tedni s*- mu j«* naročilo, naj informira poveljnik«- Ha* ••rtovli kanonskih čolnov, <la ho-ilo ZdruŽHM1 «iržav«' preprečile vxako int>rv«-neijo h trgovino in prometom. Tampiea.
('arran/a je izjavil, »la ne ho preje odgovoril na poslanico pour« «lc»vak*ev, dokler m* dosp«- i z l)urari|fo v Sallillo. S tem se potrjuje »tmmievanjt* vladnih kro-tfov, da hodo koiiatitueijonalisti v t ku treh ali Štirih dni objavili svoji* stališče napram posr«-«lo-valni konferenci. Rafael Zuf»a-ran, irlaviii /antopnik koristit uei-jonaliiitov Washinjrtonu, j«» namignil, da s«' bo Carranza najbrž v« le le žil konference.
I radniki «lržaviiega in mornariškima <1 »-partm«-rita niso mnenja. da ho Iln«*rta v rvsniei izvršil blokado pristaniška Tampieo. Admiral Badger ni namreč opazil nobenega gibanja mehiških kanonskih čolnov, ki s.' nahajajo v Al vara d o in Puerto M«*xico.
V državni department je ilošlo poročilo, «ia j«- bil v *w Vorku klarirau nadaljni parnik z vojnim mat«*rijalom. Namenjen j«* v <ialv«*ton in od tam v Tanvpieo < ari Buenz, glavni zastopnik Hamburg-Amerika parobrodne družbe v New Vorku, j«' apeliral ' danes na vojnega tajnika (iflrri-son« naj razveljavi naložitev denarni* jrlobe, kati-ro j«- odredil ge-neral Kunston gle«ie parnikov Ypiraiiga" in "Bavaria", ki sta izkreala vojni materijal v Pu-erto .M > x ieo. V apelaeiji s<» gla-da j.* odšla pošiljat.-v iz Kvro-pe predno *«• j«> okupiralo Vera t 'niz.
Admiral Howard je sporočil «lan« s mornariškemu departmen- , tu, «ia je ustaška artil«*rija tako močno poškodovala federalne u-tr«ll»e v ilazatlanu, «la je pričakovati padca mesta tekom par dni. Nadaljno poročilo plaši, j «la dvigujejo konstitucijonaliati nasilne kontrihueije ter da trpijo vsl«'«l tega povečini Španci v Tepicu. Amerikaneem se je dose- , daj prizaneslo.
Niagara Falls, <>nt.. 5. junija. " Odličen politik, ki stoji v zvezi s posredovalnimi pogajanji. s«- je «lan«>s sledeč«, izrazil: "Administracija UiUona. ki odobrava kljubovalno stališče Carranze, se prav nič ne ozira na posredoval- i «*e, ki žrtvujejo svoj čas in svoje moči mirovnemu delu.**	,
Vera Crux, Mehika. 5. junija. Cieneral Villa si skoro vsaki dan h privošči veselje, d« podraži Hu- \ erto in sicer telegrafienim potom. Včeraj ran je sporočil, česa ima i pričakovati, ako zavzame on mehiško glavno mesto. "Pustil te bom obesiti kot psa", je brzoja- « vil.
BI Paao, Tex, 5. junija. — V
K tki, ki »e je vršjla pri Pino Zae, .zmagali ustaši po«l poveljstvom i ■kovnika Hayes. Zajeli so 130 i
"Nezaželjen", i
—o—
Odbilo se je prošnjo za naturalizacijo, ker je prosilec opravljal Diketno službo.
Ker j«' bil obsojen radi nedostojnega vedenja ria podlagi ob-to/f.e, da je opravljal piketno službo, sodnik .fayeor v brook-lynskem najvišjem sodišču odklonil naturalizacijsko prošnjo nek«-ga delavcu.
tem sTiiislu je o«lločil sodnik v slučaju Knoeha Wilcheiisky-ja iz Brooklvna. ki j«- bil kot član kt ojaške unij- tekom pretekle stavke v januarju aretiran kot pikctna straža ter obsojen ra«li nedostojenga vedenja.
Modri sodnik j*' odločil: Prošnja odklonjena. Prosilec- ni «lo-stopen za naše zakone. Xe sme v loži tj nov«- prošnje za naturalizacijo tekom dobe petih let po iz- < vršeni obsodbi."
Jakob Panken, zagovornik pro- i silca, je včeraj izjavil, da j«' od- : ločba sodnika neu]>ravičenu ter bn / primere. Vložilo s«' bo predlog za novo zaslišanje ter s«* bo o ; stvari obravnavalo eventuelno v « apela«'ijskeni (nhblku. Panken je : izjavil, da bi se na podlagi t«- i o« 1 loč be izključilo velik del or- t ganiziranih delavcev o«l naturalizacije.	^ ;
----J
Potovanje "Aquitanije",
°	! V New York je srečno dospel največji parnik Cunard parobrodne	< družbe "Aquitania".	1
s
t i
"Aquitania", ponos Cunard ,
I>arobro«ln«' družbe in največja	}
ladija, ki plove ]»od angleško za-	s
stavo ter najhitrejši jirckoocean-	f
^k: parnik, ki j- dolg nad 900	,
crevljev, je dospela včeraj ob de-	j
v«-ti uri zjutraj na prvem poto-	] vanju v newyorsko ]>ristanišče.
Ko j«* plula po North Riverju	]
navzgor, jo je pozdravljala veli-	i
kanska množica ljudstva. Prista-	j
la je popolnoma lahko ter brez	j
napora.	(
Aipiitania je napravila :118I
milj «lolgo potovanje v 5 dneh,	;
IT urah in 4:1 minutah. Povpreč-	,
na hitrost je znašala 2:J.10 voz-	j Ijev na uro t«>r je napravila en dan rekord 602 milj. Na krovu se je nahajalo 1019 potnikov ter posadka skoro 1000 mož. Parnik
j«- dolg 901 čr »velj, širok 97 črev-	]
Ijev. globok 92 crevljev in 6 pal-	,
cev ter vsebuje 47.000 ton. V splo.	t
snem more vzeti na krov .{500	|
potnikov, nevštevši moštva.	v
Kapitan Turner je rekel, da je	t
parnik izvrstno zgrajen ter «la te	\ če izvanivdno gladko in mirno.
Rooseveltu na Čast.
Plymouth, Anglija, 5. junija. —	i
N'a parnik "Olympic" se je podal	i
dan« s mestni župan s svojimi sve-	s
tovalci in pozdravil v imenu me-	j
sta Theodore Roosevelta. Bivši	f
predsednik Združenih držav se ni	?
izkrcal, ampak so je odpeljal pro-	j
ti < herbourgu.	c
Cherbourg, Francija, 5. junija.	f
Danes zvečer je dospel sem pol-	]
kovnik Roosevelt. Mesto ga je	i navdušeno pozdravilo. Opolnoči je odpotoval , s posebnim vlakom v Pariz.
Izbruh Sangir ognjenika.
Manila, Filipinsko otočje, 5.	^
junija. — Danes sem «lošlo poro-	' čilo pravi, «la j«' na otoku Sangir,
ki je nizozemska posest, izbruh-	{
nil ognjenik W da je razdejanih	'
kakih sto hiš. O izgubah člove-	* skih življenj s«> ne poroča niče* sar. Sangir je majhen, gorat otok v bližini Filipinov, na katerem
se nahaja več živih ognjenikov	1
ter 1-ži kakih 150 milj južno od	:
Mindauao.	j
feileralnih vojakov, dve strojni ' puški, 122,000 nabojev municije ] in 200 Mauser-ipulk. Med padli- < mi federalci se nahaja sedem čast- ' ni k o v.	f
i Lopovi v avtomobilu. Rop pri belem dnevu.!
—o—
V	Manhattanu so edvzeli klerko-ma dva tisoč osemsto, v Brookly-
nu pa tri tisoč dolarjev.
-o-
ARETIRAN.
Ljudje sc bili tako razburjeni, da niso mogii preprečiti zločina. — Policija na delu.
Včeraj dopoldan sta šla kb rka American Can Co.. John Armstrong in John Bona\ito. v Comity Bank na H. Ave. hi 14. cesto v New Vorku po $2800. katere je rabila tvrdka za izplačilo delavcem. Ko sta dospela d.» poslopju American Can Co., sta planila nanju dva mlada bandita. \'nc se je hud boj. v katerem stu p t: morala I sb'dnjie klerka potlleči Bandita j sta ju pobila s tolkači na tla. i/.-J trgala Bona v it u iz rok denarno | torbico in skočila v priprax lj- ni avtomobil. Ljudje, ki so vse to vi-<leli. so bili silno razburjen: in so se zavedli š*'le tedaj, bo je avtomobil že izginil za ovink ua. Bandita sta odnesla *2S00.
Avtomobil ima številko 42.120 in je last nekega Charlesa Pace z Lexington Ave. Gospodar je izpovedal. <la ga je najel neki šofer z imenom Kellev.
Klerka brooklvnske tvrdke J. \V. Masurv & Son, Arthur F. liar-low in Harry Beck, sta šla za svojo firmo v Kings County Trust Co. po $3000. Nazaj grede st:i se vozila & Smith St. karo do Sands St. Pred vratmi tvrdke je stal avtomobil. Klerka se nista zmenila zanj, ampak sta nič hudega : sluteč odšla x* vežo. Predno sta stopila na stopnice, sta jima zastavila pot dva bandita z revolverji v rokah in ju pozvala, da naj izročita denar. Po kratki bor- i bi sta ju pobila na tla in z denar- ] jem skočila avtomobil, o katerem ni bilo po preteku nekaj se- i kund ne duha ne sluha. Policija je aretirala šoferja Frederika . Kelly-ja, ki pa odločno zatrjuje, da ni z napadom v nobeni zvezi.
Cela zadeva se je poverila inšpektorju Faurotu, kateri si na vse načine prizadeva priti s s\'o-jimi detektivi banditom na sled.
i
Tat "Mone Lise".	|
Florenca, Italija. 5. junija. — Danes se je vršila tukaj obravnava proti Vincencu Perugia, ki je ukradel 22. avgusta 1911 sliko Leonarda da Vinci "Mona Lisa" ' z namenom, da hi jo prodal. So- < dišče ga je obso<lilo na «*no leto j in petnajst dni ječe.	I
Zrakoplov zgorel.
Dijon, Francija, 5. junija. — Francoska vojaška aviatika poročnik Gironne in sappeur Rioux sta se vzdignila s sx'ojim zrakoplovom v zrak. Ko sta plula preko gozda, je motor eksplodiral in zrakoplov s«' j<> vnel. Par si^kund pozneje je začelo vse skupaj padati proti zemlji; zrakoplovca sta obvisela v vrhu košatega drevesa. Bila sta tako ožgana, da ju ni bilo moč spoznati.
Gobavec Earley.
Honolulu, Hawaii, 5. junija. — Zdravstvena oblast v Washingto-nu je naprosila tukajšnji zdravstveni urad. če bi smela poslati v Molakai gobavca Johna R. Ear-levja. Mesto proti temu odločno protestira in kot kaže, bodo mo-11 rali gobavca spraviti kam drugam.	i
Dar Franciji.
Washington, D. C., 5. junija.
V	priznanje zaslug, ki jih je imel francoski narod pri gradbi Panamskega prekopa bodo Zdr. dr-žaev podarile Franciji parnik "Louise". Parnik bo plul tudi pri formalni otvoritvi po«i francosko zastavo prvi skozi prekop. Tozadevno resolucijo je stavil senator Root.
Redka prikazen.
—o—
Ministrski predsednik iz Avstralije nravi, da je dobičkaželjnost kriva nesreče v St. Lawrence-reki.
—o—
Ottawa, Out.. 5. junija. — Piv-I iskava glede vzrokov nesreče, ki j se je dogodila vsled kolizije potniškega parnika " Kmpress of I Ireland" s premogovnim parni-! kom "Storsdad ", s - bo pričela v tci -k. dne lt». junija v Queliecu ali ^lontrealu. Tako je izjavil tla-o«"; v parlamentu speaker .J. D. liazen.
Quebec, Canada. .">. junija. — Angleška križadka "Essex" j«i pripravila vse potr-bno. da pre-:šee pr-i Father I'oint s potapljači razvaline parnika "Empress of Ireland", ki se nahajajo na dnu zaliva. Domneva s«*, da je v notranjosti ladij«' še kakih 800 trupelj.
Sydney. Avstralija. 5. junija. Ministrski predsednik William A. 11 al man iz New South Wales, kojega komentar k koliziji med "Empress of Ireland" in "Stors-dad" j«- vzbudil v ofieijelnih krogih v Londonu in Canadi živahno kritiko, ugotavlja danes uradnim potom, da ni posegel vnaprej v razvoj j»reiskave. Dm* 2. junija je rekel v neki simpatijski brzojavki :
"Prepričan sem, da se bo končala preiskava z obsodbo kak«'ga podrejenega podčastnika ali mornarja. Noben? varnosti ne bo za potujoče občinstvo, dokler s«- ne bo ravnateljev družb,, ki pošlj«*-jo ]f)00 ljudi na visoko morje v parniku, ki se potopi v 15 minutah, procesiralo ra«ii sovdeležbe pri umoru. Cpam. <la bo canadska xlada pri s«idanjem procesu postopala v tem smislu.
Sneg.
Reno, Nev., 5. junija. — Iz več strani države Nevade s:o prišla poročila o sneženih zametih. Temperatura je v teku nekaj ur silno padla. Pri Lakewiew, Oregon, j«* ipadlo tri palce snega, kar bo zelo slabo vplivalo na (poljske . pridelke.
Oboroževanje. Petrograd, Rusija, r>. junija. ^ Finančni minister je sporočil danes proračunski komisiji, da potrebuje Rusija za okrepitev armade in mornarice $3,760,000,000.
Razširjenje doka. Washington, D. C., 5. junija. — V senatu je bil stavljen predlog, da bi se dovolilo $20,000 za razširjenje in izboljšanje doka llam-burg-Amerika črte.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
K. $	K. $
5--------1.10 f 130____ 2G.65
10--------2.15 i '40____ 28.70
15---- 3.15 j	iO____ 30.75
20 ---- 4.20 I itSO____ 32.80
25--------r,.20	170____ 34.85
30____ 0.25	180 ... 3G.90
35--------7.30	190____ 38.95
40....	8.30	200 ____ 41.00
45....	9.35	2SO____ 51,25
50--------10 35	300____ 61.50
55________11.35	35U____ 71.75
60....	12 40	400____ 82.00
C 5____ 13.40	450____ 02.20
70________14.45	500...	102.50
75..,. 15.45	600________123.00
80________10 50	700________143.00
85________17.50	800________104.00
90,... 18.50	W0________184.00
10O____ 20.50	1QC0________204 00
Ho____ 22.55	2000 ________408.00
120________24.60	5000.... 1018.00
Poštarina je všteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnjo pošto c. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času.
Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
82 Cortland t St. New York, N. Y 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, O.
Norec zabarikadiran v cerkvenem zvoniku.
—o—
Preplašeno prebivalstvo je poklicalo na pomoč močne oddelke žandarnierije in vojaštva.
4 MRTVI, 14 RANJENIH.
—o—
Ustrelil je očeta in mater svoje ljubice ter tudi njo smrtnonevar-no ranil. Dovolj municije.
—o—
Budimpešta, Ogrsko, .">. junija. Kmečki fant Avgust Tomises, <lo-nuf iz vasi Hoefanv, koniitat Oedenburg se j - smrtno zaljubil v hčerko kmeta Krausera. Ker so pa dekletovi stariši vedeli, «la je fant grozno raz« I razi ji v in vročekrven. niso dovolili, da bi jo v/.'d za ž.-no.
To je Tomiscsa tako razburilo, da je zblaznel. Neopaženo se j«' približal hiši svoje neveste, stopil v kuhinjo ter ustrelil njeno mater in očeta. Nato j«* še nanjo pomeril in izprožil : nevesta je smrtnonevarno ranjena. Potem je stektd domov, vzel zaboj milnici.}«' in zbežal v e -rkv ni stolp. Ko je dobro zabarikadiral vrata, je začel streljati skozi line na vaščane. ki so s«* zbrali v bližini cerkve. Žuj an je takoj obvestil žamlarinerijo, ker pa še to ni bilo dovolj, je prosil za vojaško pomoč. Sedaj oblega cerkveni zvonik pet močnih oddelkov žan-darmerije in stotnija vojaštva. Napadalce j«- ranil ž«- kakih pet-d •>: t oseb. 14 jih je smrtnonevarno ranjenih, štirje so mrtvi. Prebivalstvo je grozno razburjeno. V sluueju, da dobi morilca živega v roke, ga bo skorajgoto-vo linčalo. Vojaštvo je sklenilo počakati, da poide napadalcu inu-nicija in potem navaliti na stolp.
Trahoma v West Virginiji.
Washington, D. C., 5. junija. — Iz današnjega poročila zvezne sanitetne oblasti je razvidno, da se je trahoma v West Virginiji zelo razširila. Preiskali so 20,848 oseb in dognali, da jih ima izmed njih '{-lil zgorajomenjeno bolezen.
En cent dohodninskega davka.
Detroit, Mich., 5. junija. — Dohodninski davek v znesku enega centa je plačal danes neki tu-kajšni meščan. Iztirjanje te svote j«' veljalo glasom poročil uradnikov $1.50. Dotični meščan j«; imel v desetih mesecev odkar je postava pravomočna $2,500.51 dohodkov, od kater«- svote je $2,500 prostih davka. Ker s«* pa računa višji znesek 51 centov kot celi dolar. je izstavil mož ček za en cent ter je tudi dobil tozadevno potrdilo.
Tatvina.
Philadelphia, Pa., 5. junija. — Sel tukajšnje Narodne banke (i. Crosin je danes naznanil policiji da mu je bilo ukradenih za $5000 čekov in $350 v gotovini. Tat mu je prerezal zaklenjeno usnjato torbo in vzel, kolikor je mogel zagrabiti z roko.
Proces proti predsedniku Mo-yerju.
Houghton, Mich., 5. junija.— Proces proti C h ar Le s H. Mo.ver-ju in drugim uradnikom Western Federation of Minners se bo pričel dne 6. julija.
Obtožba proti premogarjem.
Denver, Colo.. 5. junija. Vsaki daij, se ninože aretacije in obtožbe stavkujočih premogarjev. Kdinole radi bojev pri Chandler Mine je dosedaj zaprtih 75 premogarjev. Danes se j * aretiralo n a daljnih 37 delavcev. Vsi areti-ranci se nahajajo v Canon City.
Samomor krojača.
Ker je bil več tednov bolan, se je obesil včeraj krojač Ferdinad Zxvirz v svojem stanovanju na št. 434 zap. 151. cesti v New Yorku. Star je bil 56 let.
Morilna manija.
Neki Lang je prerezal svoji ženi vrat ter se zastrupil nato s kar-bolno kislino. —o—
V napadu blaznosti je včeraj 45 j letni Louis Lang i/. -Jersey City I prerezal svoji ženi večkrat vrat { ter izvršil nato samomor s tem. i da je pil karbolno kislino. On je | umrl, dočim ho nj«*gova žena naj-j brž okrevala.
Lang se je v zadnjem času ne-j kani čudno obnašal in zadnje dni i je opustil tudi delo. Včeraj zve- j čer krog «*t«' ure je priše! »lomov in pozneje so vi«l« li sose«lj«\ , kako je nj-gova žena prihit«'h-na prosto, kjer se je zgrudila na tla. krvaveča iz številnih ran. ; Par mož je šlo nato v hišo. kjer! so našli Langa, lež čega v kuhinji na tleh in v strašnih boleči-, nah. Ko je prišla poklicana am-1 bulanca. je bil Lang že mrtev.
Mrs. Lang so nezavestno preverili v bolnico. kj«-r s«' j«' pa ' kmalu izkazalo, da niso njene rane nevarne.
Pozneje se je zavedla ter pri» j ovedovala, <la jo j«' mož napadel z britvijo. Mislil si je najbrž, da jo je umoril t«-r je raditega izvršil samomor. Ko je Mrs. Lang izvedela od zdravnikov, da ni n«'-varno poškodov ana, si je 11 i t ro opomogla ter krog devete ure zvečer zapustila bolnico. Sosedje so izpovedali, da ni prišlo preje med zakonskima nikdar do kakega prepira.
Iz Albanije.
Nemški "Vili" se hoče junaško "boriti" za svoj "prestol". —V Draču vlada vojno stanje. —o—
Dunaj, Avstrija, 5. junija. — Situacija v Albaniji j«> stopila v nov stadij. Knez Viljem hoče bra niti svoj prestol do zadnjega ter se noče pod nobenim pogojem u makniti domačinu, katerega hočejo imeti ustaši za vladarja.
Predvčerajšncm j«- bil Viljem še pripravljen zapustiti Albanijo ter* se vrniti na Nemško. Pripravil j«- bil ž' vse za odhod ter je le še čakal svojega naslednika, katerega bi imenovale združene velesile. Včeraj, ko so s.» razbila pogajanja med mednarodno kontrolno komisijo ter ustaši, pa je sklical Viljem ministrski svet ter izjavil, da se hoče boriti do zadnjega vzdihljaja.
Danes je bilo proglašeno nad Dračem vojno pravo. Utrdbe v mestu se z yso naglico utrjuje t.'*r se spravlja topove v pozicije. — Med prebivalstvom je zavladala panika in kdor le more, beži iz mesta.
Več tisoč Malisorov se j11 poslalo proti ustašem, ki korakajo proti glavnemu mestu.
Italija nadaljuje s kovarstvom v Albaniji. 1/. dobrega vira se poroča. da s«* je podalo k ustašem (JO italijanskih častnikov, ki bo-ilo vodili njihov^ vojne operacije ter jih napotili, da proglasijo vojvodo Abruškega novim vladarjem Albanije.
Iz Avstro-Ogrske. Tri smrlne obsodbe.
Zena je vprizorila železniško nesrečo, ker se j» hotela iznebiti , j	svojega moža.
—o— CEHI IN NEMCI, j	o
i Samomor vojaškega dobavitelja. | Vsa pogajanja so ostala brez-uspešna.
Dunaj, Avstrija, 5. junija. —, V Solnogradu se je vršila pred j porotnim sodiščem zanimiva obravnava. Na zatožni klopi sta se-i dela železniška uslužbenca Ferdi-: nami Krischan in Joseph Kuler-na ter žena sprevodnika Feichte-ra. Prič«, so izpovedale, tla je | '""'la F.-iehterjeva ž,?na ljubavno j razmerje z Krishanom. V strahu, j da bi ji mož ne prišel na sled, ga j je sklenila spraviti s pota. Svoj načrt je razodela tudi Krishanu m Kulermi. Na n-kem mestu so razdejali železniško progo, in vlak s katerim se je vozil Feich-ter, .j«- skočil s tira. Ranjenih je bilo precej potnikov, trij- so bili mrtvi in med njimi tudi Feich-ter. Porota je vse tri ^poznala krivim in sodišč«* jih je obsodilo na smrt.
V	Brnu na Bavarskem se je ustrelil vojaški dobavitelj Eiskr, ker r • je bal, da bi ne prišli njegovim sleparijam na sled. V afero je baje zapletenih tudi nekaj častnikov. — Uvedena je stroga preiskava.
Praga, Češko, 5. junija. — Po-gajanja med zastopniki vlade ter voditelji čeških in nemških strank, nimajo nobenega uspeha. Kot kaže. ne ho državni zbor še tako hitro sklican. Sredi meseca bo sklicana nova konferenca.
Viviani ministrski predsednik.
Pariz, Francija, 5. junija. ^ Prejšnji naučili minister Renne Viviani, je postal francoski ministrski predsednik in se je pričel ha viti s sestavo novega kabineta. Kot s.e čuje, bo vojni minister A dol] die Messinv, kolonialni pa Milies-La Croix.
Stavka v Westin^house-napravah.
Pittsburgh, Pa., 5. junija. — Danes je zastavkalo kakih 8000 uslužbencev Westinghouse Electric and Manufacturing Co., ki izjavljajo, «la se ne bodo preje vrnili na delo, dokler se ne hod ■ v splošnem delavske razmere izboljšale.
Krog poldne je sklical -predsednik družbe E. M. Ilerr uradnike na posvetovanje. Pozneje se je objavilo, da je kupčija od novembra meseca nazadovala ter da je bilo treba odpustiti gotovo število delavcev. Zastopnikov organizacije ni kotel sprejeti predsednik. a je izjavil, da se hoče pogajati z zastopniki delavcev samih.
Požar v Princetown-u.
V	Princetoxvn-u, W. Va. je izbruhnil včeraj v trgovskem delu m sta 'požar, ki je povzročil 50 tisoč dolarjev škode.
Cena vožnja
za krasni jn brzi parnik *	i Avstro-American prog«)
Martha Washington
odpltjc ? sredo, dne 17. junija
vožnja do Trsta samo 13 dat -
do TrsU ali Rek«	|29.<M>
t-n« voznik listkov do Ljubljano	- $30.18
do Zagreba i -	$30.08
Aa poMtine kabine (oddeltk m«d II. La III. rundam «t*n« »aint «« po $4,00 veS u Odrnsl«, u otroke polovica Ta *riri«l«tr ooaahr. I -iktnam priporočamo
•lat* Hitk* i. dobiti pri r* 4AKSCK 8» Onrtlam« Hi	» ,
GLAS NARODA, C. JUNIJA. 1014.
"GLAS NARODA"
* (Slovenk Daily.) Owned and published by Ibe SloTenic Publishing Co.
^	(a corporation )
FRANK SAKSER, President. JANKO PLESKO, Secretary. LOUIS BEXEDIK, Treasurer.
Place of Business of the coiporation and
addreitae« of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
£t Celo leto volja >ist za Ameriko in
Canado ... - ..................$3.00
" pol leta ..... ................ 1.&0
" klora mesto New York........ 4.00
** gol t* ta za rnento New York ... 2.00
•• Evropo M v*e leti	....... 4.SO
M " ' pol leU -............ 2.55
" .....četrt leta............ I."iO
, "GLAS NARODA" izhaja vsak dar. r izvzemal nedelj in pravnikov.
*....... -GLAS NARODA"
("Voice of the People") Im. d every day except Sunday« a.j J Holidays.
Subscription yearly $3.00
AdvsrtUcment on agreement.
Dop s brez podpi.su in opobnopti «e r»e
priobčujejo. Dex' iaj »e blagovoli pošiljati do —
Money Order, Pri ■ premem bi kraja naročnikov prosimo, da te nam tudi prejinj« ^ivsliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
JopiMoru in poSiljatvam naredite t«
naslov:
k -OLAS NARODA"
K Cortland t Kt.	New York City.
_TeU-fon Cortlandt-_
BMgB
cautc* m
_ " ■*" tuliP_
J
Vzrok in učinek.
—o—
"HrMpoiieliKMt je treba pre-iskati kot bole/eu irlede njenih vzrokov. Naša dosedanja metoda obravnavali vagabundu/.o in brvz-pOMeln<»«t j«* u•• primerna. k»*r ne *anlediije vzroku teh razmer ter
bori proti iieiukotu, nr pa proti
i i t.	I
vzroku zla.
S temi mni troobetajor-imi besedami prie»'nja Mr. Kinpdmrv, načelnik departmeiita za javno dobrodelnost, članek o rezultatih preiskave, katero je uvedlo meato N**w York gb-de v/ro^iv bre/.po-1 aelnorti, ki se je na posebno izru-J cit naeiri pojavila v pretekli zimi. Izvajanja Kbiif^burvja so v iiino-gem oziru zelo zanimiva. Ona kažejo predvs« m. da si vladajoči razred ne /na pomagati ter da no-j ee spoznali pravega in temeljitega' vzroka te prikazni.
Preiskava se je raztezala na,
ljudi, ki so obiskali mestno prenoeišee in katere se je i/pra-Aevalo glede njihovih zdravstvenih, duševnih in ekonomskih razmer. Ukazalo s.- j.-, da je bil brez-j poselriosti v 4<> odxtotkib kriv se-i danjt gospodarski položaj. Kakih HO odstotkov brezposelnih je izgubilo delo, ker so si- previse vdajali pijaei. Ti so baj»- pred komisijo aatni priznali, da j.- *«dinole alkohol kriv n i iliove brezposelnosti. Ostali pa so bili žrtve nezmo/Mo-Mti vsb'd zam iuarji'iie vzgoje, ne glede na take. ki ko postali v sled vtarosti nesposobni za delo.
Priznat« j»» treba da se razlikuje to poroeilo od drugih, ki prihajajo ponawtdi od te strani. V njem ae namree odkrito priznava, da je skoro polovica onih, ki «o ai morati poiskati zavetja v mestnem preiioeišeu, žrtev sedanjih družabnih razmer. To zveni čisto drugaee kot pa obrabljene fraze o delomržnosti, potepuitvu. I>a je morali pijača tudi tukaj pri-apevati svoj del, ni prav ni«* čudno, Nemogoče jv namreč prepričati ljudi, da je tudi te "navade", namreč popivanja, kriv v veliki meri naš družabni ustroj. Rojenih pijaneev, t. j. ljudi z bolestnim nagnenjem. je najti med ti-aočj komaj enega. Istotako pri-p'movr ,; srdaiijemu ustroju družbe, tla i« veliko ljudi brez dela, ker se jim ni nudila prilika, da bi ae izobrazili v tej ali oni stroki.
Kake predloge pa je stavila komisija na podlagi materijala, katerega bila nabrala? Naj prvo je ugotovila, da mestno prenočišče kot tako ne zadostuje, da pa bi bilo dobro, ako bi se ustanovilo industrijulna podjetja, v katerih bi dobili brezposelni vsaj začasno dela. Ta predlog je bil atavljen z najboljšim namenom, a ga je nemogoče izvesti, lndustrij-akega podjetja se ne more kar tako otvoriti in zopet upreti. l'a tudi ako bi bilo to mogoče, kam pa z izdelanim blagom T Fabrika-eija bi se pričela rano v časih kriz, ko je že istotako malo povpraševanja po blagu. S tem bi •a le poostrilo krize, ker »o slednja poaledice prevelike produkci-
je v tej ali oni industriji. Ta podjetja bi morala potemtakem kaj hitro zapreti vrata, ker je nemogoče izganjati vraga z Beleebu-bora.
Pismo slovenskega vojaka iz Vera Cruza v Mehiki.
—o—
Mr. L. H. Kočevar, doma iz ribniške ckclice, ki služi pri 2. mornariškem pciku, nam je poslal sledeče pismo, v katerem opisuje razmere v Vera Cruzu. —o—
Vera ('niz, Mehika, 27. maja 1!>14. Dragi Mr. P.:—
Dasiravno nimam poročati kakih posebnosti. Vatli hočem vseeno na kratko opisati sedanje razmere v Vera Cruzu. Tu se nahaja sedaj nad KHXX» ' I'ucde Samovih' vojakov, ki so sestavljeni iz sledečih vrst: :$000 Marine Corps, 20(X> infanterije, 1200 artilerijo, (»i M i kavalerije, ostanek pa Signal »t Kngineer Corps. Marine. Corps! ima kakih li> brzostrelnih topov in vsaka koinpanija je opremljena s strojnimi puškajni. Poveljnik cele enote je general Funston. Naše zunanje straže so razstavljene v polkrogu okoli Vera Cruza. Naj-oildaljenejši oddelek je pri KI IV-jar, — kakih 12 kilometrov od J Vera Cruz. Tam se nahaja vodni reservoir ter žele/nična postaja. Našim četam nasproti se nahaja general Navarrette s približno 12.000 možmi, ki so oddaljeni kakih ."i milj od naših čet. Straže pridejo pogostoma skupaj na približno sto korakov. Ako A. 1>. f\ 11 posredovalne države Argentina, Brazilija, Chile. Opomba ured.) ne dosežejo kakega sporazuma, bomo imeli priliko videti, kako hrzo znajo Mehikanci teči. Kakor znano, jim primanjkuje streljiva, ■ hrane, obleke ter se razventega nahaja med njimi velika množica prisiljenih ljudi iz vsakovrstnih stanov, ki komaj čakajo ugodne prilike, da se oproste. Nevedna druhal je vsega pomilovanja vredna. — toda v slučaju vojne ni pomilovanja.
Kakor je razvidno iz tukajšnili razmer, ne bo miru, dokler ne bo prišla Mehika pod ameriško pokroviteljstvo. Mogoče zna naš I "miroljubni" Bryan odložiti to i začasno, toda vsaka stvar pride .ob svojem času. Dokaz temu je j bilo leto 1898.
Podnebje je tu zelo nezdravo, kajti tukajšna površina je le dve stopinji nad morsko gladino.
Vera Cruz šteje nad 70,000 prebivalcev ter je najznamenitejše ipristanišče na atlantski strani.
Prebivalci so. kar je iz boljših I slojev. Španci, iz nižjih pa Indijanci in črnci.	*
Toliko za dane«. V slučaju, da pričnemo s kakimi "operacijami", Vam hočem poročati. Razun mene se nahaja tu še eu Slovenec, ki je prisegel, da ne gre iz Mehike. dokler ne "maščuje" Maksimilijana.
Pozdrav vsem znancem in prijateljem v Greater New Yorku!
L. II. Kočevar.
t
Dopisi.
Madrid, New Mexico. — Tukaj nas je le malo Slovencev, nekaj več je pa Hrvatov, s katerimi se prav dobro razumemo. Zaposleni smo v premogokopu. Delamo sicer s polno paro. zaslužimo pa le toliko, da se pošteno preživimo. Včasih ga seveda tudi spijemo kak kozarec, da si malo prežene-mo dolgčas. Za enkrat še ne svetujem nikomur sem hoditi, ker se delo težko dobi in je po naselbini kakor tudi po okolici veliko število brezposelnih. Društva nimamo nobenega, ker nas je premalo. Spadamo pa k drugim sosednjim društvom in smo tako zavarovani za slučaj bolezni oziroma smrti. Pozdrav vsem, posebno pa štraj-karjem v južnem Coloradu; želim jim skorajšnje znftage in veliko uspeha. — Vincencij Cadež.
Kje je JOHN PETERNEL, podo-mače Mavčar iz Spodnjega Bit-nja pri Kranju ? Pred 6 meseci je bival pri meni in potem ne vem, kam je odšel. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, naj mi javi, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se sam oglasi. — John Wohlgemuth, 8.16 Kinkiuik Ave., Milwaukee, Wis. .	(3-9—C)
Iz Avstro-ogrskih dele-7 gacij.
—o-
Dr. Šusteršič o razmerju do Italije.
Dr. Ivan Šusteršič je vprašal zunanjega ministra, če so resnična poročila listov, cla sta Berch-tokl in laški zunanji minister razpravljala v Opatiji tudi o avstrijskih notraniih zadevah. Za našo! monarhijo bi bilo sramotno, če bi dopustil, da bi bila javnost prepričana. da ima katerakoli država pravico, da se vmešava v naše notranje-politične zadeve. Splošno pozornost je vzbudilo, da ni bil na sestanek v Opatijo povabljeni tržaški namestnik princ Ilohen-lolie. Ta opravlja svoje mesto tako, da želimo, da bi se povsod tako pravično opravljala državna služba. (Na Koroškem na primer.) ' On je odličen avstrijski uradnik, ki sodi. da so pred postavo vsi narodi enaki.
Lahom se v Avstriji dobro godi.
V italijanskem časopisju in v nam neprijaznem inozemskem časopisju se veliko piše o položaju avstrijskih Italijanov. Italijansko J časopisje, celo tisto, ki je vladi blizu, opisuje njihov položaj kot žalosten in govori se celo. da so zatirani.. Ta trditev je, milo rečeno. smešna. Italijani v Avstriji ne uživajo samo v polni meri državljanskih pravic, niso samo enakopravni, marveč zavzemajo pri nas naravnost privilegirano stališče. kar dokazujejo razmere v Gorici in v Istri. Dajte Slovencem in Hrvatom na Primorskem tiste pravice, ki jih imajo Italijani, |hi bodo zadovoljni! Trst smatrajo Italijani kot čisto italijansko posest, dasi ,je dejansko mešano mesto. Kljub ponovnim razsodbam najvišjega dvora jih ni mogoče pregovorili, da bi ustanovili za Slovence v Trstu javne ljudske šole. Za svoje odlično stališče bi morali Italijani avstrijski državi biti zelo hvaležni, namesto hvaležnosti se pa čita v italijanskem in v ostalem inozemskem časopisju vedno, da se v Avstriji Italijani zapostavljajo in zatirajo. Naravnost liečuveiio je. ker se v Italiji zato razburjajo, če Slovenci prirede v Trstu navaden izpre-hod! Ali morebiti v Italiji mislijo, da bi se bili morali Slovenci pustiti mirno od Italijanov pretepati? Italijani se morajo že enkrat navaditi, da živi majhen del njihovih rojakov v Avstriji, ki mora tudi v Avstriji ostati, potem tudi na italijanski strani ne bo nič nasprotovalo popularnosti zveze z Avstrijo. Vsak Italijan danes ve, da Avstrija nasproti Italiji ne zasleduje agresivne politike. Obdržati hočemo, kar imamo, in tega nam ne sme nihče zameriti. Italijani naj zavzamejo tisto stališče, ki je mi zavzemamo.
Glede slovenske politike se je izrazil, da hočemo Slovenci močno monarhijo, ker se hočemo v njej razviti. Slovenci ne maramo pripadati kaki južni nemški Win-disehe Mark, tudi ne kaki veliki italijanski Beneški, ludi v pravo-slavju ne maramo utoniti, ker se brezpogojno držimo svoje vere.
O kaznovani kompaniji 17. peš-polka v Celovcu.
Xalo s»- peča govornik podrobno l znanimi dogodki pri (i. kompaniji 17. pešpolka v Celovcu. Poudarja, da je Kranjec znano izvr- ' sten vojak, ubogljiv, inteligenten, trpežen. Da tudi prenese strogost, v kolikor je glede na disciplino potrebna, da pa ne prenese tiste pretirane strogosti, ki ni drugega kakor šikaniranje. Cuje se — in o tem se baje govori tudi v častniških krogih — da tako pretirano strogost praktieira stotnik 6. kompanije. Moštvo te kompanije je imelo zavest, da se šikanira. Menda je kompanija enkrat bolj slabo streljala in vsled tega je prepovedal stotnik celi kompaniji izhod po 9. uri. Okoli 20 mož se tega povelja ni držalo. Izostali so brez dovoljenja, deloma celo noč. in se tudi vpijanili. To je gotovo grajati in noben resen človek ne bo zahteval, da bi to ostalo brez kazni. A navedeno moštvo je zadela naravnost drakonična kazen od strani vojaške sodnije. Ječa od štirih let do dveh let! Najlažja kazen je bila za novinca: devet mesecev ječe! Skupno 45 let in 9 mesecev. Govornik zahteva, da se zadeva hitro popolnoma pojasni. Dosedaj znana dejstva utrjujejo vtis, da zadene moralična krivda stotnika vsled nepotrebne, pretirane strogosti.
Minister je odgovoril, da mu o teh dogodkih doslej ni bilo nič znano, da se bo pa takoj informiral in čim prej odgovoril. (Z dru-
ge strani se poroča, da je minister dotičnega stotnika pohvalil, da ie izvrsten "sovdat".)
* a #
Govor dr. Korošca.
Slovenski delegat dr. Korošec je v svojem govoru poudarjal sledeče: Jugoslovani morajo biti zelo previdni, kadar govorijo o razmerju do balkanskih držav, da se jih ne bo dcuunciralo, kakor da bi bili nezanesljiv element v Avstriji. ki mu ni zaupati. Ta nezaupljivost do Jugoslovanov je neopravičena. Politika, kakor se u-ganja nasproti Jugoslovanom v Avstriji in Hgrski, je res taka. da bi jih lahko odtujila državi, ali j naši so politično tako dobro vzgo-j j jeni. da bi tudi v zapeljivih slučajih ne sledili zapeljivcein in da I zaupajo v dinastijo (vladarjevo, rodbino), ki bo v danem trenutku j vendarle nekaj dala na zvestobo Jugoslovanov. Z ozironi na P»olga-j rijo ne delamo prave politike, da! bi jo navezali nase. Za vzgled bi si morali vzeti Rusijo. Jugoslovani nujno želnio boljših razmer do Srbije, že zato, da ne bi mogla Srbija hrepeneti po našem ozemlju. Govornik pozdravlja imeno-i van,je dr. Mandiča za namestnika, I deželnega predstojnika za Bosno j i in Hercegovino, ki je napravilo i najboljši vi is. Sedanja vidikoma-' djarska politika, ki ra/.lasča katoliško obrežje na hrvaškem o-zeinlju. je še bolj nevarna, kakor je bil hrvaški komisariat. Govornik izjavi, da pač ni nobenega katoliškega politika, ki ne bi želel cesarju še dolgega življenja in skorajšnjega ozdravljenja. Ce se pa v zvezi z osebo prestolonasled-uikovo govori o tem. da se bo enkrat bogve kaj zgodilo, da bomo marširali zoper Italijo, obnovili cerkveno državo, šli nad Madja-re. da bomo napadli Srbijo, izgnali dude, poklieali jezuite itd., je to le neodpustIjivo. brezvestno početje, politika, ki se tudi ne' more imenovati patriotična in kij stremi po nemirih. Mi ne potre-! bujemo Italije, pač pa nas bo ved-j no potrebovala Italija z oziromj na svojo politiko glede Sredozcm-j skega morja in Male Azije. Kar se tiče ravnanja z Italijani v Avstriji, bi si Jugoslovani le želeli, da bi se z nami ravnalo enako. Pri preureditvi v Albaniji in izvolil vi kneza se je premalo oziralo na verske razmere. Ze danes se kaže, da hoče albanski knez na jrazu ninejši del prebivalstva, namreč katoličane, zapostavljati. Govornik vpraša nato zunanjega ministra, kako je s protektoratom (varstvom) nad katoliki v Albaniji in v novopridobljeiiein srbskem ozemlju, če obdrži pravice patronata Avstrija, ali če preidejo te pravice sedaj na Srbijo.
Razne zanimivosti.
—o-
Kako se sreča igra z ljudmi.
Neki tovarnar ne Nemškem je 20 let igral v neki razredni loteriji s celo srečko, a zadeval j ■ malenkostne svote. Njegovo podjetje je šlo rakovo pot :n končno j«» prišel tako daleč, daje nekega dne tovarišu v gostilni prodal svojo srečko. Komaj je to storil, je zvedel, da je njegova srečka zadela glavni dobil -k ;
moža je ta zahbrtnost sreče tako pretresla, da se je na mestu one-sveščen zgrudil. Mož je od tega •dne blazen in v blazuiei preživlja svoje dni s štetjem medenih mark, o katerih meni, da so zlati po 20 mark.
Kol.ko zaslužijo aviatiki.
Dasi letalska umetnost ni več nova in vsled izpopolnitve letal tudi ne več tako nevarna kakor preje, vendar razni letalci še veliko zaslužijo. Tako si je n. pr. Pegoud v nekaj mesecih zaslužil skoro milijon kron, nekoliko manj Paulhan, Latham, White in dr. Paulhan je za polet London— Manchester 1. 1910 dobil 200,000 K, pri tekmovalnih pol-tih v Lvo-nu-40,000 K, v Budimpešti 13,000 K in za največji polet na kopnem 22,000 K, skupaj torej v enem letu 237,000 K. Za njim nridejo Lahtan, ki je istem letu zaslužil 231,000 K, Graham White z 205,000 K, Leblanc s 139,200 K. Francoz Beamouiit je 1. 1!H2 za svoje zmage v daljavskem poletu Pariz—Rim, evropskem okrožnem in angleškem okrožnem poletu dobil 400,000 K. Od tega leta dalje ni bilo več izstavljenih tako visokih nagrad za letalce. Tako je lani Helen za svoj 21,000 kilo-meterski polet dobil le 16,000 K, Brindijouc za svoj slavni polet Pariz—Varšava ceh) samo 8000 K in Garros se je in oral pri poletu eez Sredozemsko morje zado-
voljiti zgolj s slavo, da je on prvi izvršil ta polet. Prihodnje leto pa se letalcem zopet ooeča sijajna nagrada na razstavi v San Fran-ciseu za polet okrog s-.eta. za kar je razpisanih 750,000 K. Tudi za prvi polet preko Atlantskega o-ceana je še razpisana nagrada 200,000 kron.
Želja vlomilca.
Včeraj je prosil George Coppin-ger, 641etni vlomilec, ki je že triindvajset let v Sing Singu, da bi ga poslali v kako drugo jctnlšni-co, ker je Sing Singa že sit. Željo so mu izpolnili in ga poslali za leto ilni na ItlaekwelCs Island New-York.
Nemci jedo pse.
A Nemčiji so mesnice pasjega mesa. Leta 1907. so pojedli: Švabi 0472 psov. leta 1908 (>361, leta 1!KM» 6990, leta 1910 5992. leta 1911 6553, leta 1912 (v času krize) pa 8132 psov.
POZDRAV.
Predno stopim na parnik, pozdravljam še enkrat vse prijatelje v Chicago in okolici, posebno pa družine: Narobe, Podgoršek. Košiček, Koren. Leben in Lam-bret. Lep pozdrav tudi družinam Kastelic in Kaltinger. Ostanite zdravi!
New York. 5. junija 1914.
Ivan Kraljic z ženo.
Pred odhodom v stari kraj pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno Franceta liartol. Jožefa Iskra, Jožefa Itutar in Franceta Ortel .v Cumberland, Md. Na srečno in veselo svidenje!
New York. 5. junija 1914.
Janez Iskra.
NAZNANILO.
j Tem potoni naznanjam vsem j članom in članicam društva sv. j Jožefa št. 17 J. S. K. J., da naj
i točno plačujejo svoje mesečne j prispevke. Oni člani, ki so bližje I kakega drugega društva iste Jed-| note. naj si vzamejo prestopne liste. Člani, katerim so potekli potni listi, naj si jih obnove, kajti iz blagajne ne moremo plačati za nobenega člana asesmenta. ker blagajni primanjkuje denarja. So-brat.je. storit«' svojo dolžnost, da ne bode kakih sitnosti. V slučaju bole/ ni naznanite bolnika tajniku kakor hitro mogoče. Prepozno nič ne velja. Xadalje moram tudi naznaniti, da je vsak. ki ne plača mesečnega asesmenta, suspendiran. Seja je vsako drugo nedeljo v mesecu. To naj si vsak zapomni in naj p.vide plačat, kadar je čas. Teden po seji bom še pobiral ases-ment, pozneje pa ne več. Denar naj se pošilja name ali pa na blagajnika Johna Petka. Oni, ki so izven Aldridge, Mont.. naj mi pošljejo svoje naslove, tla ne bodo pisma prihajala nazaj. Pozdrav!
(«regor Zobce, P. O. Box 144, Electric, Mont.
Rad bi zvedel za ANO REBOLJ. Pled 6 meseci je bila V South Lorain, Ohio, in sedaj ne vem. kje se nahaja. Kdor rojakov ve za njen naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama oglasi. — John Kejsler,
li. F. I). 4, Box 142, Johnstown, Ohio.
Rad bi zvedel za naslov svoje sestre MARIJE OKLE SEX. Doma je iz Praproč, fara Val tavaš j>ri Novem mestu na Dolenjskem. Ona je bila na Dunaju pri stricu in kakor sem cul, je pred tremi leti prišla v Združene države. Ona je sedaj morda že omožena. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njo, naj javi naslov uredništvu "Glas Naroda", 82 Cortlandt Street, New York City.	(5-6—6)
GOLOBI prinašajo dolarje Wj»»r prinaša ^L^k	karetina le cente; le mulo kapitalu po-
trebnn: malo prostora; vselej ojrra.ieno; ^^^^ trgi takoj pri roki; piMte po majpko ftev. m	našejra liata: natančna pojimnila tHmkaj;
^^^ cena 10c. RalUM« Squb Jooraal.VerHillei.Mo.
;kretanje parnikov
KDAJ ODPLUJEJO IZ NEW YORK*'
PAXKIK IODFLUJBI	▼
Chicago........junij tTHavr«
Kaia.Auz.Vic. ,, ;> H&obnrg Kprinz Wilh.. „ '.»Brem*n New Amsterdam „ 'J Rotterdam
La Savoie..... „ 10 Havre
Aquitania..... ,, 10 Liverpool
Adriatic ...... ,, 11 Liverpool
St. Paul ..... ,, 12 Southampton
G. Washington „ 13 Bremen
Finland....... „ 13 Antwerp*«
Oceanic ...... ,, 13jSoathampt«n
Vaderland..... ,, lOHambnrg
Glede cene za parobrodne liat ke in vsa druga pojasnila obrnit* se na:
Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City.'
Odstrani se, smrt!
v;	7
Zivljenski vir je najden!
|||^PARjj}
je živijenska moč.
Varuje pred prehitrim staranjem, obdržuje svežo barvo obraza, daje svežo kri, krepi živce, in onemogli ter suhi pridobivajo na teši.
P oljšajte svoje življenje !
To sredstvo ni samo za one, katerih sistem je od dela, skrbi, življ-nskih težav, ali bolezni oslabljen, ali katerih živci >o vsled razkošnega življenja aTi preobilega umivanja alkoholnih pijač oslabljeni, temveč tiuli za /."lie. katere so \ >|. 1 težkih poroilov, nerednega čiščenja ali bole/ni v dolnji trebn-ni votlini oslabele ter izgledajo stare.
MOZKI IN ŽENSKE, KATERI OPRAVLJAJO TEŽKO TELESNO ALI DUŠEVNO DELO. BI M0RALJ RABITI TO SREDSTVO.
Najboljši neu-vorški zdravniki govorijo o tem čudotvornem sredstvu, katero redi kri ter kr-p: trio in celokupni organizem.
Prepričajte sc in naročite se danes.
Iznajditelj tega sredstva, <'. X. PARTOS, lekarnar in kemik,
pošlje eno steklenico za $1.00. pet steklenic /a	$4.00. Pomislite,
da se nikdo ni varal v P^rtola. kri in želodec	čistečih tabletih, in vsak bode tudi Partoglory hvalil in cenil.
Naročila pošiljajte na:
THE PARTOS PHARMACY, T™,^: važno naznanilo rojakom!
Naseljevanje na Slovensko farmarsko naselbino v Wausaukee, Marinette county, enem najrodovitnejših krajev v državi Wisconsin se je začelo. Zdaj je čas, da se naselijo poleg že tukaj se naha-jajočih rojakov še drugi, da so sigurni, da dobijo za sosede rojake, ker svet, katerega prodajam, je naprodaj samo Slovencem,
Zemlja je izborna, kar dokazuje gotovo najbolj dejstvo, da je kupilo od mene lani in letos že nad sto rojakov, ter da jih je že sedaj na svojem mestu naseljenih toliko, da ustanovimo v kratkem svojo slovensko farmarsko družbo, ki bo za vse gotovo velike važnosti.
Sveta ne prehvaljujem, ker prodajam samo rojakom, ki se na lastne oči prepričajo, da ne obljubim preveč. ,4Muštre" tudi ne pošiljam, ker zemlja tukaj, kakor povsod drugje umevno ni povsod enaka, in iz "muštra" itak ne morete spoznati, ali je svet hribovit ali raven, porasel ali prerijski, in seveda tudi ne, če je na njej dobra ali slaba voda ter kakšno je podnebje!
Vse, kar trdim z dobro vestjo in tudi garantiram, da je zemlja prav dobra in da bogato obrodi. Skozi svet v slovenski naselbini tukaj tečeta dva bistra potoka, dobre pitne vode je dovolj, v bližini so lepa jezera z okusnimi ribami, a poplav in drugih vremenskih nezgod se ni treba bati. Pridelke je lahko prodati, ker je mesto prav blizu. V mestu sta dve cerkvi, nižja in višja šola, skladišča, banka, velike trgovine, izvrstna železniška zveza z vsemi deli Združenih držav. Sploh ima Slovenska farmarska naselbina v Wausaukee, Wis., tako dobro in ugodno lego, kakor si je le želeti.
Cena zemlji je od $15.00 do $20.00 na aker, plačilni pogoji so jako ugodni. Kdor kupi vsaj 40 akrov, mu tudi povrnem vožnje stroške. Pridite tedaj in prepričajte se na lastne oči, kakšen svet prodajam, in prepričan sem, da se naselite tudi Vi, kakor se je skoraj vsak, ki je prišel sam. Nepobitna resnica je, da sera prodal lani in letos rojakom več zemlje, kakor vsi drugi slovenski prodajalci zemljišč skupaj!
Za natančnejša pojasnila in vse zaželjene podrobnosti se obrnite pismeno ali osebno na podpisanega, ki je tudi sam tukaj naseljen, da Vam more tedaj v vseh potrebnih ozirih pomagati.
A. Mantel, Lock Box 221, Wausaukee, Wis.
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti barulero, zastavo, regalije god bene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek prstan itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene ta cene vprašate. Upralaeje Vas etane le 2c. pa ei bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vret pošiljam brezplačno. Pičite ponj.
IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328.
Najboljša Slovensko-angleška slovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem vet strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing: Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v p c dr ni n iči Fr. Sakser 1604 St. Clair Ave., N. E.
GLAS NARODA, 6. JUNIJA. 10 14.
Spomini z meje.
fl/ zapiskov mvstrijsk»'tra častnika o——
OfU-iflni oduoiuiji mod Avstro-Otfrako m ua>>» zaveznico Italijo so kolikor mogoče dobri. Tako se vsaj zagotavlja. Kljub temu pa m* polagajo na meji pasti iu zapreke in vrv se oboroževanja...
Kilo j j r d nekaj leti, krasnima dn«v kakriien more biti le v /K'ornjriial ijanski ravnini, ko st mi st- poslovil od «"estiti'ma pri-jorja pradavnega lraneitikan&ke-ga konventa S«n Antonija. šel S4m jH>s -h kol -som ob visokih, s trto obraslih zidovih, v spr« nistvii "\oj. tra prijatelja | atra Avguština 15... ter kmalu dospel na visoko I«/.ci tr„' v (iemoiii. Krepko uva »j vtisnila roke in iskreno j>o>lovila. nakar sem sedel na kolo in S" bliskoma odpeljal po poti, ki vodi k Via Nationale, proti avstrijski m. ji.
M-ire ju e iste so bile na ažurnem ozadju e rte ogromnega ka-Jn> in in'»ji Velikana, s lortom na vrhu. Zadnji izrastki alp so se iz-gubljtili v megleni daljini proti jugozahodu ter m -j j 11 v modrikastih pote/ah horieont. Zrak j" l il kakor spomladi. In vendar je I) itaneeij opazovalee mogel videti, da se pripravlja narava k \ •' I i k e m 11 počitku. Tiho, skoro ne-opazno, je onega lo pozablj uiega
•	Iti korakala jesen v šolnino do-ltno. < i to bol j sem .ie| proti severu, tembolj orumemle liste SO kazala redka listnata drevesa, N enzone, in kdaj bogato patrieij-sko mesto in priljubljeno letovi-v -e 1' neeanov — danes brezupna slika razpada — je že ležalo za menoj. Kmalu me je pozdravljala stara I en. ktinska opatija v .Moggiju, pozlačena od zahajajo-eeira solnea, prijazno v dolino. Še dvaindvajset kilometrov vožnje po hriboviti poti in zopet bom v A\ stri ji.
K« -intt, stari < 'hiu^aforte, ki nuna zastonj svojega imena, sem imel kmalu za s d»oj. Se dvanajst kilometrov torej do državne jme-je. Kaj pomeni dvanajst kilome-trov vajenemu kolesarju na iz-
•	JOi'iu <■» ,ti, eegur strmca skoro opazil ni-.enr/ Navadno sem te I ot prevozil v pol ure, — ta dan pa je hi!o drugače.
N« pol poti med rhiusaforte in mali, napol podrti vasici Dogma «• in opazil v navadno zapu-set ni in samotni dolini Felle nenavadno živahno vrvenje. Kaj je mki to/ seiii se spraš val začuden, ko s ni prišel hližje in videl na cesti sami kakor tudi na strmih skalnatih obokih, ki vodijo v nižino k Felli, večje število v sivo platneno obleko oblečenih po>ta v, od katerih so nekateri delali s kladivom in dletom, kakor s.- j • zdelo z namenom, da bi cesto prevrtali od strani kakor rešeto. Hudournikov ni bilo. Z -laeljskih plazov tudi nikjer, ker hj o telil žoto.vo že slišali v (ie-uioni. Varnostne naprave se pa tudi n> d lajo na ta način, da se vrtajo luknje v cestne oboke. — N< ' Počasi sem prihajal bližje. Moje prvotno mnenje, da delajo kaznjenci, je kmalo izginilo. Zagledal sem dvojno vojaško stražo, pol g nje na zid naslonjeno kolo. S »daj mi je bilo jasno! Nikakor n i s o bili kaznjenci, temveč italijanski ženijuki vojaki, ki so s tako vnemo rabili kladivo in db-to . 1 od. t s kakim namenom? sem se nadalje Jzpraševal. Z ne-zaupnimi pogledi me je motrila straža. Pustila me je neovirano naprej. Bržkone nisem zbudil nobenega šuma. Počasi sem vozil najrej, ker sem hotel'videti, kaj d lajo ljudje iu zakaj. Verižica na kolesu j« začela škripati. To mi je bil zelo zaželjen slučaj. Pri bližnji skupini vojakov sem sko čil k kob*a, da bi nekoliko očistil verižico in namazal tečaje.. Pri tem sem «e previdno ozrl o-koli sebŠtirje častniki so bili oddaljeni od mene kakih 200 korakov, a zaradi ovinka me niso videli. Priložnost je hila torej u-go<lna. Pričel »tem torej pogovor z vojaki, ki so tudi postali pozorni nam . Ali se je kaj zlomilo?* m * je vprašal postre/ljivo neki p«). 1 čast ni k. ".Samo nekoliko olja rabi moje kolo", sem mu odgovoril ;talijan*ko. Podčastnik *e je vidno razveselil, ker je sodil jk> odgovoru, da sem njegov rojak. Par cigar, ki sem mu jih ponudil, je gotovo odpravilo zadnji morebitni sum. Vidno je po-atal zaupnejsi t >r mi je povedal, da bodo viio e< sto od Pontebe do j L ftyiutt* podminirali, da hodo po-,
■ i v zrak "proklete krompir-}
■e", ako bodo hoteli kdaj u-'
dreti v Italijo. Pa tudi druge doline, ki vodijo iz Avstrije v Italijo, bo lo zavarovali na enak način. Potem bodo lahko, ker se bo razstreljevanje min vršilo brezžičnim potom, pognali cele polke v zrak. Njegova klepetavost mi je razodela še nekatere podrobnosti, o kat rib resničnosti sem s- pozneje prepričal, ter tako spozna), da me ni nalagal.
Sedel selil ZOpet 11H kolo iti SC peljal počasi dalje proti straži, ki je bila postavljena na zgornjem delu mesta. Hržkone sta se orožnika že naveličala stanja, kajti na širokem obcestnem zidu sta komodno ležala na hHitii ter vidnim zadovoljstvom kadila zelo dvomljive izdelke kraljeve italijanske tobačne režije. Bil sem oddaljen le še par metrov od obeh. — ko se je naenkrat začul žvižg in potem klice: "Ujemite špijo-na ! To ni moglo veljati drug *-mu kot meni! Krepko sem pritisnil na pedale, da bi prišel na varno... Kakor blisk sta skočila oba stražnika s zidu ter me hotela zadržati...
Toda svoje zavesti nisem izgubil v tem kritičnem trenutku. 1'daril s un z vso močjo s pestjo bližnjega vojaka na oko, da se je opotekel in podrl na tla svojega tovariša, čegar butica se je nemilo seznanila s trdim obcestnim kamnom. Vse je zgodilo v hipu sekunde.
('•sta pred menoj je bila torej prosta. Bliskoma sem letel po ce-iii iu skoro nič manj hitro tudi po ostrem ovinku. Menil sem že, ia sem reš u. Rešen? Ne, kajti
je počil strel! K sreči je bilo i pr-visoko merjeno. Kaj sedaj? Na zasledovanje ni bilo misliti, kaj gotovo bi jih na kolesu pustil .a seboj. Toda, ali ni bilo kake druge možnosti, da bi me ujeli? Ali ni paralelno s ce^to peljala žeh-znica, ob kateri so napete brzojavne žice? Predno bi stopil na avstrijska tla, bi bil že lahko are-tovali; saj stražijo obmejni most pri Pontebi vedno vojaško organizirani finančni stražniki! "Oil Dogne ne more biti nobena brzojavka odposlana, ki bi dospela pravočasno" , sem sklepal. Postaja namreč leži na levem bregu Felle iti se mori* dospetj k njej le z večjo izgubo časa, v malem rgu Dogni pa ni nobenega brzojavnega urada! Toda rhiusaforte! Ta je bil od ženijskih vojakov komaj dva kilometra oddaljen. In vojaki so imeli tudi kolo. V največ šestih minutah more dospeti sel na postajo v rhiusafor-fu i i i jaz nimam za seboj niti še Ponte ili inuro! Tu se mi je hipno pojavila rešilna misel. Levo, nad Polite di inuro, tamkaj, kjer križa železnica dolino v višini 44 m. trov, se vleče na desnem bregu I-' lie proga. iMoj načrt je bil gotov. Na malem mostiču, ki je vodil nad divjim gorskim poto-j kom, sem splezal po skali na-1 v/gor do mesta, kjer izgine tir zopet v odprtino predora. Iz tor-J hiee svojega kolesa sem vzel moč-1 no žico ter zvezal skupaj brzojavne /.ice, ki s'ill jih doseg '1 z lahkoto, ter tako onemogočil na-j daljno brzoja vljenje. Šestnajsti minut pozneje sem prestopil na-j videzno popolnoma miren italijansko ni jo ter stojiil zopet na avstrijska tla.
Bil sem rešen, a zelo utrujen. . . . S« le doma sein zapazil, ila sem izgubil svojo legitimacijo, ki je niela sliko moje osebe v avstrijski uniformi. Bržkone mi je padla iz žepa. ko sem snažil kolo, telim* je tako izdala.
Veliki požar v Anatoli j i.
Iz <'arigrada poročajo: Mesto Tokat v Anatoliji je zgorelo. Več nego 40 hiš, tri velike javne palače, ena mošeja in HO trgovin je zgorelo, osem oseb se j- pa nevarno opeklo.
*
Zločin nehvaležneža.
V Ludwigshohe pri Darmstad-tu j - 2.*i-letni dijak Vogt svojega dobrotnika, 35-letnega zasebnega učenjaka Ilevdevicka pobil na tla, ga polil s špiritom in ga za-žgal. Vogt a so aretirali. Vogt je izpovedal, da je svojega dobrotnika ubil. ker ga je grajal radi nedovoljenih zvez.
Raznašalec časopisov kot poslanec.
Med izvoljenimi francoskimi poslanci v Lilleju je tudi razna-šalcc časopisov Avgust Raghe-boom. Kljub temu, da mu je kot poslancu zagotovljenih za nadalj-no dobo štirih let 115,000 frankov letnih dohodkov, raznaša tudi po | izvolitvi vsako jutro od hiše do i hiše časopise. Rag he boo m je oče devetih otrok in sin nekega eer-' kvenika.
Večer na vrtu.
Spisal Ivan Cankar. —o—
Zavil se je tesneje v pelerino, čeprav ni bilo hladno ter se ozrl še enkrat proti razsvetljenem oknu, — Rdeče luči so se motno svetil" izza črnega vejevja, kakor izza nemirnega, v vetru plapolajočega zagrinjala, ki sej* sunkoma zgrinjalo in razstiralo. Oglasil se je ženski smeh, napol pritajen in zastrt, zažvenketal je kozarec, debel bas je načel fantovsko pes -m ter je mahoma u-molknil. kakor da je bil kamen butii ob plot ter padel v travo. Nil trgu, od mesečine obžarjeliem, je bilo tiho iu mirno, kakor na nebu.
Še enkrat se je ozrl proti vrtu in še tega pogleda ga je bilo sram. Ni bil nesrečen, ne žalosten: le neprijetno mu je bilo. kakor da bi poti tem lepim večernim nebom nosil pljunek na suknji, ali celo na srcu. in še bolj neprijetno mu je bilo, da ni vedel, odkod in čemu ta pljunek. Vse, kar se j" bilo zgodilo, so bile same prazne, lahkotne In sede. kakor jih človek govori ob vsaki uri in v vsaki družbi, je bila ena sama nepremišljena hipna kretnja. ki se primeri človeku sredi ct-ste ob belem dnevu. Ali pljunek je na suknji, je na srcu. Kdo ga j * bil izpljunil.
'"Mrtvih ne budi!" je pomislil ter se nasmehnil.
'Pusti, Anzelj, mrtve zmirim!' je rekel ter se zasmejal naglas.
Ko je bil stopil na vrt, da bi se ohladil v senci kostanjev, je ugledal veselo družbo. Nad mizo
visela svetilka, pripeta na dvoje črnih vej. Ozrl se je komaj po-strani, pozdravil ji- mimogrede; ali tedaj ga je vsega spreletelo kakor mil in topel smehljaj.
"Kaj si r-s ti?"
Stopil je k mizi ter iztegnil roko. Izza mize ga je bil veselo pozdravil ozek, bel obraz, so ga ljubeznivo pozdravile velike, rjave oči. polne hlagosti. Držal je njeno roko v svoji, smehljal se je in topla rosa mu je zameglila oči.
"Kaj si iv-s ti?"
Zasmejala se je s tistim globokim, zamolklim, narahlo trepetajočim smehom, ki zapoje naravnost iz srca in je bolj božajoč in bolj razumljiv od vseh besed.
"Kakor da sem bila iz groba vstala, tako se mi čudiš! Kaj sem se zar< s postarala, da me komaj še poznaš '"
Videl je, da se ni bila prav nič postarala, da je bila mlajša in lepša, nego poprej. Šla sta počasi, roko v roki iz rdečega obžar-ja svetilke v senco kostanjev. Tam sta sedla na klop.
Ni vedel, kaj bi rekel, da bi ne j zmotil tople, tihe miline, ki mu je bila vsa prevzela dušo. Iz sence se je svetil njen b.'li obraz, ču-' til j - tik poleg sebe gorkoto nje-I Iiega telesa, ki ga je nekoč trepe-taje objemal, videl je smehljajo či drget njenih ustnic, ki jih je ; tolikokrat do luvzsoplosti iii do krvi poljubljal, videl je nad rahlo upognjenim vratom tisti tem-nikasti puli, ki se je bil tolikokrat z zobmi zagrizel vanj, da se mu je od slasti in bolečine zlek-niln in zvila v objemu kakor vrhova mladika... in bil je miren, tako da se je čudil sam svojemu miru ter še bolj se čudi, da je ta mir tako prijeten in sladek, kakor bela mesečina, po spomladanskem nebu razlita.
"Ali se še spominjaš...?" je rekel počasi, ali koj ga je bilo besede sram, zazdela se 11111 je neprimerna, neumna in razžaljiva, kakor da bi vsakdanja, nepoklicana roka odtirala zagrinjalo v blagoslovljen hram.
"Seveda se spominjam! — Tukaj sediva sama v nemotenem zatišju, ramo ob ramo, roko v roki, ena sama zvezda naju gleda izza listja in nama naskrivaj mežika — pa vendar nisva midva. Ni naju več! Kje sta onadva? — Meni se časih zdi, da ju vidim — tam nekje daleč, zelo daleč, na oni strani morja. Mlada sta, vere in zaupanja polna, rada se imata, laži ni v njiju srcih. Gledam nanja in sam nebeški smehljaj mi zašije v dušo. Nič zavisti, nič kesanja, nič obžalovanja, še rahlega vzdiha ni. Tako, mislim, da M gledala mati na svoja dva najljubša otroka. .. "
Stisnila mu je roko ter mu je pogledala od blizu v oči, da ga je vroče pobožal dih njenih lic.
"Hvaležna sem ti za to... lepo povest!''
' Za povest?'' se je začudil.
"Kaj ni bila lepa povest, ki sva jo napisala z mlado srčno krvjo, ne s to črno tinto? Naji-
na povest je vredna branja ... L
nama je vredna! Iu take črke so \ neizbrisljive, briši jih, toliko bolj i bodo žive in razločne in v dušo žareče!"	||
Nekaj mehkobnega mu je spre- 1 letelo >rc'\ smehljajoča bridkost, ' smehljajoča udanost.	ji
"Tako si človek piše knjigo,' , obširno knjigo, zbrana tlela. Ka- j' dar je poglavje dovršeno, je že j hkrati z vsemi pogreški iu zmotami oddano večnemu založniku. I Blag in usmiljen založnik je, v 1 svoji hlagosti in usmiljt nosti pre- 1 trd. Nobene besede ni več mogo- j če popraviti, nobene vejice in pike. Rokopis je zapečaten in za- ' kit njen, večji založnik hrani | ključ <lo skrinje. Še enega po-' glavja ne smeš prepisati več, niti ! 1 enega poglavja!"
"Ali ti je žal?" Jaz bi ne prepisala nobenega poglavja! Kar sem napisala, sem napisala! Nobenega zveriženega načrta mi ni ■ žal, nobene prešerne in iiepotreh-j ne besede, nobene pozabljene pi-j ke! V ečni založnik bo sodil po' • svoji modrosti in zaradi plačila i me ni skrb!"
Bolj gorek 111 bolj trepetajoč je bil njen 'glas, bolj žareč je bili , ogenj njenih oči. Pogledal jo je.j i občutil jo je z v S" m svojim tele-i som in omamilo ga je, prevzelo! . ga, sam ni vedel kaj.
"•/ az bi... jaz bi prepisal to J . poglavje!"	i
► Objel jo je z desnico okorno in 1 trdo krog pasu, z levico ji je snu-! koma pritisnil lice k svojemu. "Jaz hi... "
Iztrgala se mu je tako naglo in osorno, da ga je njena pest ponevedoma ošinila preko usten. Stale. je pred njim, visoka, vsa tre-! , petajoča.
"Gospod!"
Tudi sam je vstal; in tudi sam,' . je trepetal. , 1 "^AI i. . . p rosi m t '. . . "
Vzdignila je glavo, gledalo je' frdo in srepo, iztegnila je desni-' co, z dlanjo nakvišku. "Zbogom gospod!"' Narahlo je privzdignila krilo ,J ter je odšumela k veseli družbi. Z a hip mu je bilo bušilo v grlo, da bi za klica I za njo: "Gos... neumna gos!" Toda zamahnil j' š:roko, potisnil si klobuk na čelo, zavil se v pelerino ter šel. — Še en pogled na razsvetljeni vrt — še tega pogleda ga j • bilo , sram.
"(e je pljunek na tvoji suk-j nji — kdo ga je bil i/- jj.mil?... j , Ne odpiraj knjige, ki si jo bil že ! j napisal. . . še platnic se ne dotak-1 ni!"
je dalje, s tako modrostjo' , v srcu.
Leteči vlaki.
Poročajo, da je Francoz Krnile I , Bachelet, ki je mnogo živel v i 1 Ameriki in se mnogo bavil z' . lektrotehniko, iznašel način po-1 . šil janjfi vlakov po zraku brez ka-j . kih lokomotiv ali železniških 1 prog. Svojo iznajdbo imenuje: 'Bachelet Levitated Railway". . \ laki bi se pošiljali po zraku s 1 pomočjo "lektromagnetizma s hitrostjo .1.10 km na uro. Izdelal je tudi model, ki ga je predložil na i vpogled strokovnjakom v Londo-J 1111. Vagoni imajo koničasto podo-i
I	Polni življenja.
r	/
I	Kadar vsaki organ v vašem ustroju pravilno deluje, pravite, da ste "polni življe-
L	nja". Da se ohranite v takem zdravem stanu — morete vzdrževati celi ustroj v
r	redu in nerednosti odpraviti takoj na prvi prikaz.
SEVEROV
ŽIVLJENSKI
BALZAM
I	(Severa's Balsam of Life) je tonika in krepčilo ža slabotne moške in ženske Po-
K	pravi nerednosti v prebavi, donaša moč in čilost. prežene zapeko, neprebavo ali
I	slabo prebavo, prenovi rudeče celice v krvi, okrepča slabokrvne ljudi ter podeli
I	nevo življenje okrevancem in tonično upliva v starosti.
I	Cena 75 centov. V vseh lekarnah.
a	rp » n- r -mr 1 Sladkorno odvajalo )
I oe vero ve 1 Ao-JL A A. Priietno učinkuje Cena 10 in 25 centov. I	(Za otroke in odrasle )
Slab želodec
pom en j a slabo slast in slaba siast pomen ja slabo voljo. Podajte se ria put k zdravju. Rabite
SEVEROVO
ŽELODČNO I GRENČICO !
(Severa's Stomach Hitters) pred jedjo, kot predpisano v navodilu. Je splošni pospeševalec slasti in krepčilo. Cena "'O centov in $1.00.
Oslabele mišice.
Farmarji, rudarji, mehaniki in sploh v.sj, ki delajo, večkrat rabijo
SEVEROVO IGOTHARDSKO OLJE
I(Sovera's Cothard Oil) zoper irvinjenje, otulkljaje, poškodbe, otekline, slabotne nii-
Išice, revmatične bolečine v bokih in nevral-gijo. Cena 25 in centov.
Mr Sevcrova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Vedno vpraša:le/a Seveiova Zavrnite | M	vse nadomestitve. Ako vaš lekarnar nem ore založiti, nai cčite jili od nap.	,
anrFgrjirM
I^Ajffl	djZfJSL^
j 00. dvignejo se na pritisk goto-1
I vega vznieta pa zlet<* v določeno! t	. .*	.	1
smer. V svoji smeri leti* in vise;
I v zraku s toliko sigurnostjo iu i
I močjo, da se jih ne more niti Zj
največjo silo premakniti. Xa mo-
! delov vagon, ki tehta- 18 funtov, i
i >o posadili pri poizkusih malega i
j dečka, in takoj so dvignile nevid-i
j ne moči vagon z njegovim bre-|
i liu noiu iei* ga držale prosto v zra-j
! ku, dokler niso zopet prekinili |
I električnega toka. Cela konstruk-j
j eija je zelo enostavna in stroški j
I za napravo nove iznajdbe mini-i
malni, ker odhode pri teh elek-j
tromagnetičnih zračnih železnicah j
pač lokomotive, kolesa, osi itd. j
Novo iznajdbo bodo začeli upo-i
i rahljati v prvo šele za poštne po-1
šiljatve in šele pozneje tudi za
i promet s potniki.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAKODA". NAJ-VEOJI JN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKGGAN, ILL. n m m
PRODAJA fina vina. izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
1	PHONE 246
i	Zastopnik
9	"GLAS NARODA"
I	82 Cortlandt Street,
|	New York, N. Y.
FRANKI SAKSER
Glavni urad:	1	Podružnica :
82 Cortlandt St., New York, H Y. | 6194 St, Glair Ave. N.E. Cleveland, 0.
Pošilja	H	Prodaja
denarje v staro | psirobrodne domovino 1 listke
potom c. kr. poštne hranilnice na 8 za vse prekmorske parobrodne družbe Dunaju; hitro in ceno.	g	po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče liaillia ne mQre tožiti o kaki izgubi. SJUSU1JJI
GLAS NARODA, 6. JUNIJA,. 19 U.
Jogsslovanski ^^^ Kiti!. Jidniti
tokorporirana dc« 24. januarja 1901 v državi Minn—of.
M«2 t ELY, MINNESOTA.	j
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad
dock, Pa.
Podpredsednik. ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O.
31avni tajnik: GEO. U BROZICH, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOlT2E, Box 105, Ely, Minn. Zanpnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VEHOVNIZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI.
NADZORNIKI:	.
MTKE ZTTNICH, 421—7th St., Calumet. Mich. PETER fiPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City. Kana JOHN VOC.RICH, 444—Cth St., La Salle, 111. JOHN ATTSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain. O. JOSEPH PISnLAR, 308—Cth St., Rock Springs, Wyo. GREGOR POREXTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL. od društva št v. I., Ely, Minn.
ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACII, Bos 365, od društva btv. 114., Ely, Minn.
Vni dopisi tikajoči t»e nradu'h zadev kakor tudi denarne poSi-atve naj se pošiljajo na glavnepa tajnika Jednote vse pritožbe n na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode ' ralo
Druitveno glasilo: "GLAS NARODA".
Izpred sodišča.
—o
Ukradeni dnevnik.
Pred dunaj>kini kazenskim senatom je bila zanimiva razprava, pri kateri igra glavno vlogo grofica Esterhazv. Grofici je nature zmanjkal dii>- 21. februarja t. I. njen dnevnik, v katerem je imela napisanih mnogo stvari, ki bi ne sodile pred javnost, posebno ne, ker je pisala, kakor sama zatrjuje, v knjigo stvari, ki jih ni u i k < lii y* doživela in ki bi im -le zlasti vpliv na sodbo psihijatrov, ki naj preiščejo njeno duševno stanje, ker jo nameravajo njeni sorodniki radi slaboumnosti staviti pod kuratelo. Tatvine njenega dnevnika je osumljen baron Straleiidorff in strežnica grofice Emu liojtv. Ta je glasom obtožnice pomagala baronu Straleii-dorffu, da je z njeno pomočjo u-kradcl dnevnik grofice. V dnevniku je baje tudi zelo kotupromi-t u joče pisala grofica o nekem razmerju do odvetnika dr. Mah-lerja. Baron Straleiidorff, ki je brez vsakega premoženja in brez fiksnih dohodkov, je zasledoval grofico Esterhazv, in sicer, v svi-ho, da bi se ž njo poročil ter se tako rešil iz svojega obupnega položaja. Ker je pa grofica bila zelo oprezna, radi tožbe, ki je bila naperjena proti njej z namenom, da se jo spravi pod kuratelo, in ker ni marala za barona ter ga je ponovno zavrnila, sklenil je baron Stralendorff, seznaniti se z njeno strežnico, kar je tudi storil. Pred no pa je jela grofica pisati dnevnik, ki se je dul zaklepati in katerega je imela spravljenega vedno v zaprti omari, je prinašala strežnica Hoj-ty k grofu v sobo biležnice grofice. Ko je pozneje kupila grofica dnevnik, ki se je dal zaklepati, je baron toliko časa nagovarjal strežnico, da mu je izročili! ključ od omare in da mu je preskrbela odtis ključavnice. Baron Stralendorff je nato skušal odpreti dn»vnik, a ni šlo. Par dni nato je dnevnik grofice izginil. Grofica je naznanila celo stvar dr Mahlerju, ki je takoj sumil kot storilca barona Slralendorfa' ter se pričel pogajati ž njim. Haremi je zahteval za posredovanje, to je za to, da preskrbi grofici njen dnevnik, 100,000 K, katere bi moral izročiti, kakor on pravi, tatovom, da mu ti izroče dnevnik. Dr. Mahler je ponudil baronu 30,000 K, ki jih pa baron ni hotel sprejeti, ker se je bal, da tatovi s to svoto ne bodo zadovoljni. Nato je prišd dr, Mahler na misel, da je najbric haron sam storilec. Poklical ga je iz Po/uua, kjer se je takrat ravno nahajal, na Dunaj, sestali so se dr. Mahler, njegova soproga, grofica Esterhazv in baron Stralendorff v "Grand hotelu" in ker baron s svoto 30,000 K ni bil zadovoljen ter je vedno govoril o tatovih, ki zahtevajo 80,000 K
ter da zase ne zahteva ničesar razen službi* osebnega tajnika pri grofici, ga je dal dr. Mahler ar-tirati. Tako sta prišla na zatožno klop radi tatvine in izsiljevanja baron Stralendorff in strežnica B«'ijt.v. — Ohtožt-nka pove pred sodiščem, kako jo je nagovarjal baron Stralendorff, damn je prinašala bileške grofice, kako je bil nato iznenad *n, ko je grofica naročila zaklopni dnevnik. kako je ona na njegov poziv napravila odtis od ključavnice, n ■ ve pa, da bi bil baron u-kradel dnevnik' 'ker baroni vendar ne kradejo". Kdo in kako je bil dnevnik ukraden, strežnica ne ve. — Baron Stralendorff izjavlja, da je imel edino namen, bližati se grofici Esterhazv in da je ponudil svojo pomoč pri iskanju izginulega dnevnika pod pogoj nt, da postane tajnik pri grofici. O tatovih noče ničesar natančnega izpovedati ter le pripoveduj.- o pogajanjih z odvetnikom dr. Mahlerjem. Nikakor pa ui on ukradel dnevnika in tudi ni imel namena izsiljevanja. — Priča Vera Esterhazv pripoveduje, da ji je bila od vsega početka oseba barona Stralendorffa zelo nesimpatična in da se ga je zlasti pri zadnjem sestanku v "Grand hotelu" direktno bala. Pove tudi, kako je opazila, da ji manjka nj.-n dnevnik, dne 24. februarja. Obenem tudi izjavlja, da je res dala dr. Mahlerju na razpolago večjo svoto denarja za slučaj, da se dnevnik, ki je za-, njo velike važnosti, najde. Pri j rihodnji razpravi je bil zaslišan dr. Mahler, ki izpove v smislu obtožnic Nato so izpovedale še druge priče, večinoma vse v smislu obtožnice. — Po govoru državnega pravdnika in zagovornikov, se je razglasila razsodba. Sod išče je obsodilo nato barona Stralendorffa radi izsiljevanja ! na eno leto težke ječe, strežnica
Ema Biijty pa je bila oproščena. # * •
T	, ,
Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. —o—
Napad na poštni avtomobil Novo i mesto-Krško pred sodiščem.
Pred kratkim se je pred novomeškim okrožnim sodiščem vrši-; la glavna razprava zaradi napa-'[dov na poštni avtomobil Novo mesto-Krško. Pri vasi Kalce-Na-• kla na Krškem polju je šofer poštnega avtomobila že večkrat ' zapazil preko ceste nastavljene | t rame. Ker se je to zločinstvo u-1 ganjalo na ravni cesti in je bilo trame lahko opaziti, je avtomobil ustavil in so ovire na cesti ' odstranili. To pa zlikovcem ni bilo všeč. Izbrali so si ostreje } cestne ovinke, na katerih se ovire niso mogle od daleč zapaziti, zlasti ne ponoči. Ko je avtomobil neko nedeljo peljal v Krško, je j v bližini Leskovca pri vasi Kal-ce-Naklo zad»4 na 2 in pol metra 1 velik tram, ležeč čez cesto, ftofer llWeis je to oviro opazil če le par
.metrov pred seboj. Šofer je storil kar je bilo v njegovi moči, vendar je avtomobil treščil s silnim sunkom ob tram. Vsled sunka so se razbile šipe, poškodovala so se kolesa, izmed potnikov v vozu pa sta bili ranjeni dve ose* bi. Sum se je že od vsega počet-1 ka teh napadov na avtomobil j obračal na hudobno vaško mladino. Orožnikom se je res posre-1 čilo zaslediti prave krivce. Bili! so 4 pobje iz vasi Brezje in Kal-c • in sicer .Tože Pelieijan 17 let star, Anton Petelin, Alojz in Anton Tršelič, v starosti od 14 do 11 let. Felicijan je igral vlogo poglavarja te družbe. Pri svojih manevrih so pobiči v bližini ceste skriti Škodoželjno opazovali, kako se jim njih satanski namen posreči. Le čuječnosti in veliki sigurnosti šoferja se je zahvaliti, ■ da se pobom njih namen tudi v zadujem kritičnem slučaju ni posrečil. Čudno j * bilo videti te i mlade zločince sedeti na obtožni i klopi. Dva sta še tako majhna, i da njima nogi niste dosegli tal ; od klopi. Vsi štirje so med posvetovanj-tu senata tulili; a da jim ni prišlo od skesanega srea. i se je opazilo, ko so mlajši vedno t po strani gledali starejšega; čim 1 je ta prenehal s tulenjein, so tu- i di oni prenehali. Felicijan, kot j načelnik te družbe je bil obsojen <• na S mesce-v, njegov ožji pajdaš i Alojz Tršelič na 5 mesecev ječe. i Mlajša dva: Alojz Peterlin na 1 t mesec, najmlajši 11-letni Anton 1 Tršelič pa na 14 dni zaprtije v j posebnem kraju. Felicijana po- i šlejo v Maribor, druge tri pa v Ljubljano.	j.
• * #	c
£
Rop.	<
Na zatožni klopi je sedel 25. j tnaja dopoldne Jan-z KržiŠnik. A rojen leta 1S8G, pristojen v ob- j čino Žire. Janez Kržišnik je so- > dišču dobro znan, šele leta 1906 ( je sedel zaradi tatvine pred ljub- j Ijansko poroto in bil takrat obsojen na šest let ječe, ki jo je j odsedel v kaznilnici v Mariboru, , V celem je presedel v ječah nad ; 8 let in mu je tatvina prešla že j v meso in kri. Ko je 27. avgusta ( lf>12 prišel iz kaznilnice, imel je t 75 K denarja ter se je vrnil do- , mov, kjer je pa ostal le kakih 14 . dni, nato se pa napotil po Go- j renjskem. Ko mu je denar pošel, g pričel je prosjačiti. Novembra j 1012 stopil je poil imenom Janez , Selak v službo pri posestniku Jer- j neju Zaplotniku, kjer je služil s do 26. decembra. V noči od 26. ; na 27. decembra pa je vlomil v ( sobo gospodarja in ukradel Jer- ] lieju Zaplotniku okrog 60 K denarja, njegovemu bratu Franu j Zaplotniku pa iz zaprte skrinje, : katero je odprl s sekiro, 380 K. S tem denarjem je šel po svetu. s nato pa prišel dne 7. januarja ^ 1913 k županu Jancu na Stude- , nee pri Krškem, kjer je pod laž- \ njivo pretvezo, da se piše Fran \ Novak, izvabil od župana na to , ime se glasečo delavsko knjižico , ter odšel zopet na Štajersko. Ko , mu je vsled zapravljenja pošel denar, vrnil se je v domovino, 1 kjer je v noči od 3. na 4. februar- . ja ukradel raznih stvari, obleke , in mesa pri posestniku Koširju j na Golem vrhu za 91 K 90 v. Tu . je pustil na licu mesta težak ka- j men in veliko poleno ter svojo obleko. Nato je skušal vlomiti v noči od 8. na 9. marca pri posest-nici Mariji Oblakovi na Žirov-akrm vrhu, vendar pa ga je po-sestnica prepodila in je pri tej priliki izgubil klobuk, ki ga je ukradel pri Koširju. Nato je prišel dne 23. aprila k svojo krstni botri Marijani Ušeničnikovi na Golem vrhu, kjer s> je po lastni : izpovedbi splazil skozi odprta zadnja vrata v prvo nadstropje, tam si je slekel čevlje ter št 1 v podstrešje. Tu ga je zasačila Ma- : rijana Ušeničnik, ga prijela^ za roko in ga hotela zadržati, da bi ga izročila orožnikom. Prosil jo je, da sme obleci svoje čevlje, nakar sta šla v pritličje, in ko ga ona ni hotlea izpustiti, vrgel jo je na tla, tolkel jo s polenom po glavi tako, da se je onesvestila, nato pa ukradel raznih stvari, tako obleko za 20 K, klobuk, vreden 5 K, čevlje, vredne 30 K, uro. vredno 8 K 34 v in še razne druge malenkosti, vse skupaj v vrednosti 53 K 72 vinarjev. Ko je hotel oditi, oprijela se ga je med tem časom zopet k zavesti prišla Marijana Ušeničnik, nakar jo je Janez Kržišnik z vsklikom: "Kaj hudič, še nisi crknil!" zopet pričel tolči po glavi in hoditi po njej, nakar je Ušeničnikova zopet padla v nezavest. Nato je obtoženec pobegnil, vendar pa je iz bližnjega gozda prežal, da bo videl, ali je svojo krstno botro ubil ali ne. Ko je videl, da se je
-	fšenicnikova ^priplazila na pla-, no, je pobegnil. Obtoženec vsa
-	svoja dejanja priznava, le o tat-
-	vini pri Koširju noče ničesar ve-
-	deti, a priče spoznajo obleko, ki ", se je tam našla, kot Kržišnikovo i last. — Nato je po kratkem posvetovanju stavilo sodišče porot-1 j nikom sedem vprašanj in sicer
-	glede ropa, izvršenega dne 23. -! aprila t. 1. na Marijani UŠenič-ijnik, drugič zaradi tatvin pri Jer-• neju Zaplotniku in njegovemu ' bratu in zaradi tatvine pri Ko-■ širju, tretjič zaradi poskuse ne
>	tatvine pri Mariji Oblakovi, ki 1 ga je zasačila in pri kateri bi bil
lahko odnesel nad 50 K, če bi se mu bila tatvina posrečila, č »trtic zaradi dejstva, ali je obtožencu prešlo nagnenje k tatvini že v navado, petič, ali je storil zločin gol j ui je s tem, da je lažnji-j v'v:\ potoni zvabil na Studencu pri Krškem od tamošnjega župana Janea d davsko knjižico, glasečo se na ime Frana Novaka, šestič zaradi goljufije, ki jo je zagrešil obtoženeec s tem, da se je pri Zaplotniku izdajal za Janeza Selaka in slednjič zaradi vlačuganja, ker s * je potepal po raznih krajih, ne da bi mogel dokazati, da je pri tem kaj zaslužil z delom. — Na to je predlagal zagovornik g. Tekavčič, tla se naj stavi še dodatno vprašanje in sicer zaradi tega, ker ji' možno, da j" obtožence storil Mariji r.šeničnikovi silo le iz jeze ker ga ni hotela izpustiti in da pri svojem činu ni imel namena usmrtiti Marijane Ušeničnikove.
Predsednik je ponovil še enkrat v obravnavi stavljena vprašanja ter obenem razglasil sklep sodnega dvora, da se predlog zagovornika ilr. Tekavčiča uvažuje in da se stavi kot osmo dodatno vprašanje, ali je obtoženec storil Mariji Cšeničnikovi silo le iz jeze, ker ga ni hotela izpustiti in da pri svojem činu ni imel namena usmrtiti Marije Ušeničnikove. — Nato je govoril državni pravilnik ter v precej obširnem govoru utemeljeval obtožnico, na kar je tudi zagovornik dr. Tekavčič pojasnjeval in omiljeval krivdo obtoženca. Po končanem govoru državnega pravdnika in zagovornika je reasunigral (jtredsednik obtožbo in zagovor obtoženca, na kar so se podali porotniki k posvetovanju. Po več ko polurnem posvetovanju, so odgovorili porotniki i)o svojem prvomestniku na vsa jim stavljena vprašanja soglasno z da, razen j)ri tretj mi in deloma pri drugem vprašanju. Osmo dodatno vprašanje je vsled potrditve prvega vprašanja izostalo. Nato je predlagal državni pravilnik obsodbo po par. 35. in 34. k. p", r. na dosmrtno ječo, če se sodni dvor zedini na milejšo sodbo, pa vsaj po prestani kazni v oddajo v prisilno delavnico. Zagovornik predlaga, da naj se sodni dvor ozira na napačno vzgojo, ki je obtoženca privedla na pot v pogubo in prosi za obtoženca milo kazen. Po daljšem posvetovanju razglasila se je obsodba, ki se opira na krivdorek porotnikov ter je'bil obsojen Janez Kržišnik zaradi ropa, raznih tatvin in drugih deliktov, zlasti pa zaradi te-k. z. na dosmrtno ječo s trdim ležiščem in postom vsakega 23. aprila. Obtoženec je kazen popolnoma mirno sprejel.
# * #
Svojo srečo so poskusili
trije mladi fantje in sicer 15-let-ni Janez Homar in njegova dva brata 13-letni Ludvik in 12-letni Franc bajtarja sinovi iz Podhru-ške s ponarejanjem 10 vinarskih novcev katere se delali iz uteži neke stare pokvarjene ure. Falsi-fikati so bili tako primitivno napravljeni, da so bili nesposobni za vsak promet. Vendar se jim je posrečilo izdati tri take. ponarejene komade 70-letni, slabovidni branjevki Jožefi Balotta, ki je pa vzlic slabe razsvetljave in slabovidnosti imela takoj pomisleke radi pristnosti teh desetvinarskih novcev zlasti drugi dan, ko sta oba mlajša brata (prišla v trgovino vsak z enim takim falsifika-tom ter zahtevala vsaki zase za 2 vinarja sladkorja se je Balotta branila sprejeti denar. Ker sta pa fanta le trdila, da je številka , "10" gori zapisana, je vsled slabega vida denar prejela ter vsakemu izplačala 8 vinarjev. Stvar . je prišla kmalu na dan. Obdolženci, ki si v svoji nerazsodnosti . gotovo ni$o bili svesti posledic i takega dejanja, sami pravijo, da 1 se sploh niso zavedali pomena ' svojega početja. Porotniki so krivdo vseli ^obtožencev zanika-
>	li, liakar je^apdišče obtožence o-» prostilo.
Raznoterosti.
O" —
Obsojena špionka.
Iz Lipskega poročajo: Držav-1 no sodišče je obsodilo 26-letno kontoaristieo Rožo Langsteinovo zaradi poskušanega izdajstva vo-j jaških tajnosti na dve leti in š *st! mesecev ječe. Langsteinova je rojena Cehinja.
Jubilej čokolade.
Italijanski in francoski listi po-1 svečajo cele članke jubileju čokolade. Letos namreč je minilo 309 let, odkar so prinesli na francoski dvor Ludoviku XIII. in njegovi ženi Ani Avstrijski prvo čokolado. Odondod se je potem razširila po vsej Evropi. Prvikrat pa so po-| |slali zmagovalci Mehike neke vrste čokolado iz Mehike leta 1520 v Evropo. Mehikanci so jo uživali najprej v obliki pijače. Zrne ka-i kavovea, iz katerih so delali to' pijačo, pa so uporabljali prvotno celo namesto denarja.
I j
Pcvzročevalec kuge na gobcih in parkljih odkrit.
Profesor Stauffacher v Bernu v Švici meni, da je po dolgem pri-i zadevanju odkril povzročevalca živinske kuge na gobcih in park- j Ijih. Živalica je tako majhna, da je niti z najfinejšimi aparati ni mogoče najti; profesor pa jo je s posebnim načinom odkril. Ako j bi se res posrečilo škodljivcu priti na sled, bi bil pač velik uspeh za živinorejce.	J
Kadar potujete v stari kraj
ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v
HOTEL, SALON in RESTAVRANT
145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St.
Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spavanje.
Obed (tri jedila) 25 centor.	Spav.nie 25 cento*.
Z velespoštovanjem	JANKO TUŠKAN, lastnik.
TOACKERJEV' BRINJEVEC
1 je najstarejše in od zdravnikov priznano p5!	kot najboljše sredstvo
JjmrijL	proti notranjim boleznim.
fft	"KRACKERJEV brinjevec je kuhan
,'- J VL zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. Rojaki. ^""VSl t irT/^l varujte se ponaredi) in zahtevajte pravi in brinjevec, to je "Krackerjev". g^^ON^I znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar K^ -SjgtfŠk C*	gostiIni^ar- ninia v zalogi, se obrnite
^jflTO jfe^ Ji	V zalogi imamo tudi čisti domači
M tT~.-J J TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery. Poitria naročila se točno iivršujcjo.
L*.	Prva Slovenska veletrgovina
jj^ The Ohio Brandy Distilling Go,
-jfi 6102-01, ST. ("LUK AVE., CI.F.VKUM). 0.
KAJ JE TOMOTOR"?
Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih beced. Veliko denarja stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno.
Pulmotor je pomembna beseda
ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod.
Citajte razlago te besede v :
Premier Dictionary
GENUINČ LIMP LEAT'.ER
pulmotor (pul-mo-ter) je avtomatičen aparat za vzbujanje, katerega se rabi v slučajih za-strupljenja s plinom, lizolom, pri vtopljenju, električnih udarcih, oslabljenja v narkozi, prekinjenju dihanja itd. Teža aparata znaša 4G funtov; delovanje obstaja v nasilnem dovajanju kisika v pljuča.
Knjiga novih besed, novih idej, novih prikazni
Posebno opozarjamo na krasno ilustrovane strani in na lepo vezbo
Knjiga, ki gre danes v svet, pripelje jutri novih prijateljev.
98c. za$4.00 knjigo' 81c. za $3.00 knjigo 48c. za $2.00 knjigo
Denar pofiljite po Money Order ali v znamkah. RajSe Money Order.
'GREATLY REDUCER 3IZE0FTHE34.00 BOOK.
Poglejte kupon na 5. strani. — Le 6 jih je treba.
RAZDELITEV SE VRŠI VSAK DAN PRI
"GLAS NARODA",
NOVICE IZ STARE DOMOVINE
KRANJSKO.
Aretiran konjaki tat, Dnei.r>. maja ponoči j«» m-kdo domačo-1 u'a hlt-v.t poNi^tnika Ivana Ogriu v Stolni pri Doiužiilaii ukradel k«»hjl>». Drn* 8. maja so pa oro/.ni-j ki zapodili ukradeno kobilo v j hlevu ^S-Ietnejfa kaj/arskegu siua Antona Itlatnika v št. Jurju naj Taboru. Blatnika, ki jo kobilo u-kradel, -o zaprli.
Umrli - > \ Ljubljani: Alojzij Lev.-.-, ni,i tovarniška delavko. :S ni' - •	.Marija K.-rmolj, hči
delu\ ko, 1 me*,.,.. Ivana Mobk.j poMstnikova hči. 1» let. — Ivan Froiih. poljski dninar, 21 lot. — Miiiael Komae, zasebnik. 74 l. — Iv.iiia l*»mikvar, žciia užitninake-' ttT.i pa/nika. 4."» 1. — Otilija Iloin-i M>hak. kaneelUtova vdova. let.'
Umrl >,• v Spodnji Šiški po I k I'm t k i bul«/ni Janez Zor m ali, po-vrstnik in trover, v starosti t>:'» I
Umrla .i'- v Spmlnji Šiški ^dr. | K nvd.ia Kava i stara :t»> lot.
Umrla je v škofji Loki mati notarja Hafnerja, ^tara let.
STAJERSKO.
Nad 3 milijone kron za nemški1
šiiitVrajn. Za znan UoM-rfjr.-rjov uklail /a ri<Miiško šole na ulovon-skili tl#*b vi Srnici darovali in i p'»d|'isali dosed.I j z»* ."{.<>:{'J,tMHI K.' 7. obre^mi t. ga denarja hočejo! Nrmei uničeVMli siovonee. I'a no1 bo<lo itu> ako bomo zavedni in' bomo po v hi hI nabirali za našo šol-.
Od Drave do Adrije? Nek pri-1' ja'«lj Slov. gorit* S. (i. piše: O-1 ju tovaiio «mo opazili, da nekateri j *lov»n*ki li*»ti. ako govore o Slo- j Veiieih kot celoti, pišejo; Slovenci ] <h| I>rav«* do Ailrije. Kaj pa Slo- . \ ..-i <iu*<ruii Drave ? Ste I i nas že , izročili ueiuškeiau mol ob u v žre- ] lo ' Saj vendar prebivamo Sloven- ] oi i a do Muro, /atoroj jo in osta- 4 ne naša »everna »veja Mura, ker ] tO O.l rov..tja reMliei, ono prvo pa . nas Slo vtiee t ost ran l>rave žali. j 4h| Mure m- n*- damo odtrgati in , *!rn» si- je v novojšem času začeli j oklepati (»olj kakor pa kedaj po- , pr. i K,t črti Radgona -SpieltVUl « jo -lovenska meja le med Apača- , in in t'murekoui pretrgana od , par nemških \a*i, drugače pa Še j pov- .d na jd' > Slovene«*. Ja, v no-1 j
v ..--L
likom wte\11 u naseljevati ogrski
Slov. uri, tako <la Mura zopet po- j st.ij.i prava isloveliska meja. Držijo pa m' ti ogr>ki našel je ne i svo- , jena j»/ika tu<ii moil Noraei voli- j ko bolj trdno kakor mi Štajerci. . Ko Iti le .imeli svoje šolo, ko bi lo , imeli kuji(f in časnikov! Šolska družba bi imela tod hvaležno ■
Hudo pritiskajo pri okr. gla-(<
varstvu v |*l u j u glede osebne d<>- j bodnine na kmete. Prisiliti boče-i. jo. da bi moral |»riznati 14»*)--!; 2ihm» f\ eistib dohodkov. Saj bi , jih radi. če bi jih le imeli. (V bi j to res bilo, če bi naša posestva^ res toliko nosila, potem bi morali i »ui kmetje biti /•- veliki bogataši < ali eel.. milijonarji. Ministrstvo! jo naročilo, naj se postopa dobro-1 hotno a mnogi se pritožujejo, da ] s»- jim hoče i/.siliti priznanje več-i jrura dohodka, kol je v resnici ino-1 > iriH- Stroškov na sploh skoro niči.
. .	- - rP ,	•	i 1
nočejo pripustiti. 1 ako je n. pr. | uradnik na glavarstvu izračunil j, posestniku preeojšnje kmetijo in
KiMtilne stroškov, ki bi .se smeli .nlšt. ti O.l dohodkov, samo 2."tK K
ter nt hotel pripomnit višjih iz-1; dat kov, ako ravno mora biti vsa-i komu eloveku z zdravo pamet to , i jasno, .bi je to nemogoče. CV bi'. <lotični uradnik lahko vodil kine- , t i jo iti gostilno samo z 238 K stro-;, i ko v. potom pa naj čimprej raz-j, loži in pokaže to ''roprnijo". j(
Regulacija Mislinje. Deželni od-' bor je v zadnji seji sklenil, tla so j v posta v i prvi rok deželno subven-| oijo za rogulacijo Mislinjo v pro-1 račun za l. 1915. Država in ihte- j resent jo, oziroma okraj prispeva-, jo 70r;, dežela :«>%. Na ok?Taj n| interesenti- ne bo več prišlo kot .'tO',. Regulacija je proračunjena na 315,000 K. Vodopravne razprave so bodo vršile že v kratkem, i Ta zadeva, o kateri se govori žet eelo desetletje, je zopet za korak bližje izvršitvi.
Sreča mariborskega odvetnika. Nedavno je bil mariborski odvetnik dr. Mravlag pri nekem tovar- , narju na Dunaju, kateremu jo ; vpričo njoga ponujal neki izumi-j telj za malo ceno na prodaj pa- i telit za nov način izdelovanja kos. . Tovarnar jo ponudbo odklonil.S medtem pa je stopil dr. Mravlag. < ^z iznajditeljem v dogovor in se , j^ialu ž njim pogodil. Kmalu na-HTe dr. Mravlag pokazal patent i
f nekemu tovarnarju kos, ki mu ga je takoj odkupil za milijon kron J in mu izplačal znesek 700,000 K. ! , medtem ko so je dr. Mravlag ob-j vezal, da bo ostali znesek prevzel v delnicah.'Kakor poročajo, bodo nova iznajdba znatno pocenila iz-t delavo kos.
| Draga jelenja pečenka. Iz O-
jdotnice poročajo: Za božične
I praznike so si trije občani privo-
j ščili jolenjoga mosa. Kje so ga pa
, dobili? V zvorinjaku kneza \Vin-
disch-CJriitza. Ker pa jelena niso
kupili, ampak ukradli, so jim
( pred kratkim prisodili v Celju
precej ričeta za prikubo, in sicer
je dobil eden 4 mesece, drugi 2
meseca, tretji 1 mesec joče; okoli
j fJOO K bodo pa še dali za kožo jo-
. lenovo. to j»* za jelena.
i Velik požar so imeli pri Sv.
Kuniguinli na Pobotju. Zgorela
j.- Ko<"-nikova hiša z vsemi poslop-
i vred. (Jospodar toga obširnega
posestva jo v Ljubljani, kot o-
^krbnik }<a je bil otl novega leta
sem Jurij (tradišnik s svojo dru- (
žino. Ogenj je nastal v dimniku,
kjer so se vnele saje. < >gelij bi se ]
bil dal omejiti, pa k nesreči ni bi-|]
lo možkili doma, šli mi ne daleč J
proe po krmo za živino. Ker je ,
: razsaja! strašanski vihar, se je']
! ogenj bliskoma razširil na vsa ]>o-
slopja. Mati, ki jo že nekoliko te- i
dnov bolna je vsled žalosti več- I
s
j krat omedlela. Pribit o vsi ljudje ; so na vso moč reševali, kar se je , dalo. Živino in nekaj pohištva so'] rešili. Škoda je ogromna; zgorelo j je tudi več denarja, ki sta ga ime-1] la sinova shranjenega v podstrešni izbi, kamor se ni moglo več ] priti. h Sv. Lcvrenc na Dravs Iv e m j ► o - t, 1 j ti. Simon Peršuh iz (J. Ploter je'( jieljal voz svinj. Ko je stopil v j sredi (Sorskega brega z voza, da ^ bi nekaj pri vozu popravil, ga je } konj močno šest- do sedemkrat u- j daril v levo stegno, tla je dobil , hudo notranje poškodbe in je ne- } zavesten obležal. Šele čez- dobre ; pol ure so ga za njim došli doma- t čini rešili in odpeljali domov. — » Huda slana je bila tudi pri nas; t pomorila je rani krompir in ško- j dovala brajdam, ki so izpostav- , Ijene jutranjemu solncu. — Nad- j učitelju je neki uzmovič ukradel t i/, omare v šolski sobi 18 K, tudi j ■ njegovi hčerki je zmanjkala za- j pestnica in verižica z žepno uro. . Dolgoprstneža so izsledili ter za- j prli.	U
Leskcvec pri Ptuju. Dne 11. f maja so dospele nove velike or- j gle; zvonenje in streljanje iz i grička jih je pri prihodu pozdra-j vilo.	'r
Vičanci, Janžckovičevo hišo v , Vičancili je zadela huda nesreča. } I'mrl je gospodar, blagi mož Fr, j [Janžekovie, v najlepši možki do- ] i bi, star šole 30 let. Zapušča vdovo .c / dvema nepreskrbljenima otro- 3 koma. lianjki je bil vrl. narod- t njak. Leta l!»ll mu je umrl edini ^ brat Anton za sušieo. Sedaj ji je ; I podlegel tudi on. Hil je stričnik ' Lovrenca Janžokoviča. župnika v , Veržeju.	i
Ljutomer. Poročil se je tu tr- j žan in kolar Anton Lišič z gtlč. ^ M. Senear.	,
Podbrež. Tukaj je umrla znana, 74 let znana bolnica Mar. Muc, j i podoma če Zimerlea, ki se vsled ; iprotina 8 let ni tnogla sama pri1- « makniti iz postelje.
Konjice, v Stranicah se je po- j vozil ore tukajšnjega trgovca O- | gorevea. Martin Ogoreve. Splašil j se mu je konj. Precej težko ra- , ! njen se je pripeljal domov. — V ( Cadramu je uiiui Jakob Bukošek , v visoki starosti let. Ta dan je , umrla tudi njegova bratanja. po- , i domače Varhnik, v gorici pri 0- | ! plotniei. Oba sta bila pokopana ; j obenem.
Kozje. Pred kratkim so se pe- i. ljali delavci iz gorice Antona Ri-f. i barja, župnika pri Sv. Vidu na '. Planini, iz Zdol domov. Po cesti j in čez trg vozeči, so veselo prepe- j, vali, a veselje se je kmalu izpre-!( menilo v žalost. Ko so se peljali': iz kozjanskega trga navzdol proti Kuželjnovi (Pirhovi) gostilni, so menda pozabili zavreti in tako je i konje 7. vozom zagnalo na eno stran, isti hip pa je izgubil ravno- ( težje na vozu delavec Janez O . prešnik ter se prekucnil z voza tako nesrečno, da mu je šlo kolo preko noge in mu jo zdrobilo. Še en njegov tovariš je smuknil doli, ] a istemu se ni nič zgodilo. Siro- : j mak je vsled hudih bolečin strte ( noge prišel ob zavest. Hitro so ga < j spravili k zdravniku, da mu je ] strto nogo za silo poravnal iti ob- s vezal ter naročil, da ga morajo . j odpeljati v bolnišnico.	j
Nova Cerkev pri Celju. Umrl je j tukajšnji posestnik v samskem ]
GLAS NARODA. 6. ,TT XTJA, 1014.
stanu Boštjan Žuraj po dolgi iu mučni bolezni.
V	Orli vasi pri Braslovčah je umrl po dolgi in mučni bolezni v
t 74. letu starosti Blaž Povše, po-i domače Polander.
V	Letusu je umrl Blaž Sedmi-
-	nek. posestnik iu gostilničar, po kratki in mučni bolezni v r»8. letu
1 starosti.
Rajhenburg. Umrla je mlada žena Antonija Sotler. rojena Glas. Bolezen jetiko si je nakopala, ko je bivala s svojim možem med ni-dokopi na Westfalskein. Rajna je bila vrla in zavedna Slovenka.
PRIMORSKO.
Ženska zdravnica. V Trstu se nastani v kratkem kot zdravnica gtlč. dr. Evelina Wawitz. Pospeševanje industrije v Fur-
laniji. Občina (Vrvinjan je izjavila, da odstopi brezplačno potrebna zemljišča onim podjetnikom, ki nameravajo v Červinjanu u-stanoviti kako industrijo in tla jih oprosti tudi občinskih doklad. Ako bi se dotične tovarne zgradilo izven kraja, bi občina zgradila t Liti i potrebne dovozne ceste in dovolila drugačne olajšave.
Avtomobilska vežnja po Brdih. , Zc tlolgo časa se razpravlja o na-I meravani avtomobilski vožnji po I.rdili. Dne 14. maja je bilo v Gorici zopet posvetovanje. Ali bode kaj iz tega?
Nesreče. Iz Tržiča poročajo: 13. maja zjutraj je lTletni Josip Šu-(ligoj. rotlotn iz Lokovca, ki je bil' zaposlen jui stavbni tvrdki (1uc-chi. katera je prevzela dela za razširjenje tržiškega kolodvora, nesel po železniški progi proti Nabrcžini vrečo cementa. Proga ; je tamkaj dvotirna in Šuligoj je liotlil mod obema tiroma. Kar mu jo pri vozil nasproti od Nabrežine sem tovorni vlak. Strojevodja je ! opazil Šuligoja in ga je s ponovnim piskom hotel opozoriti na nevarnost. Šuligoj se je res hotel u-makniti čez drugi tir. V tem pa je privozil od Tržiča sem brzo-vlak. ki ga Šuligoj ni opazil. Najbrž je pobil Šuligoja puh na tla ali ga pa je morda tudi zadel stroj. Obenem pa ga je stroj potegnile par metrov za seboj in po- 1 tem vrgel v stran. Šuligoj je bil na mostu mrtev. Posebno hud u- 1 tlaree je imel na desnem sencu. Po oblastvenem izvidu so prenesli truplo v tržiško mrtvašnico. —-Ponesrečil je Anton Živee iz Vi-tovelj. Ko je žagal hrast, ga je prevrglo drevo in mu zlomilo desno nogo. Prepeljali so ga v goriško bolnico. — Na drevo je lezel kletni deček Josip (Justin iz Sol- 1 kana ; padel je in si zlomil desno roko.
Izpred sodišča v Gorici. Svojo mater je s kropom polil H. Cer-melj iz Vrtovina, vsled česar je bila precej opečena. Cermelj je 3 bil obsojen na 3 mesece ječe. — * Dva zidarja iz Krmina sta bila I aretirana iu pripeljana v goriške zapore; obdolžena sta tatvine. — Svojega prijatelja je udaril po glavi s polenom Ivan Bergamasco. Zgodilo se je to v Pancanu pri ( Tržiču v nekem prepiru. Berga- J niaseo je obsojen na 6 mesecev je- J če. -- Radi poneverbe in gol j litije je bil obsojen bivši uradnik Ceu- ] tralne posojilnice v Gorici Ivodrič ] na o mesec no ječo.
Uboj v Nemčiji. Iz Mengede pri Dortnmndu poročajo: Več naših rojakov je kegljalo v neki gostilni in sta se dva sprla, namreč , Alojzij Šuligoj iz Koprivišča pri Kalu na Kanalskem in Ludovik Bavdaž z Loma. Šuligoj je imel navado, tla se je v igri rad prepiral, kar pa mu je Bavdaž tisti dan tako zameril, da se kar ni mogel potolažiti. Naslednji dan so še celi dan skupaj popivali ter se prepirali in na večer, ko sta i bila sama, je Bavdaž skočil na Šuligoja in ga z nožem obdeloval. I Zadal mu je osem vbodl.jajev. potem pa je utekel Šuligoja so po-[ tem odpeljali v bolnico v Dortmund, kjer je 4. maja maja umrl. Sedaj je dosti govorjenja tukaj o I zlobnih Avstrijcih. Seveda zaradi ; enega zlobneža zgubijo dobro ime vsi dobri, ki so njegovi rojaki. Igrali so ''partido" za tulpo piva, kar stane 10 fenigov. Prepir pa ni nastal zaradi denarja, marveč zaradi igre; ali vseeno se govori, da ga je zaradi deset fenigov zaklal. Sramota!
KOROŠKO.
Smrtna kosa. Pri • usmiljenih bratih v Št. Vidu je umrl dholiški župnik Matija Pere. Bolehal je dlje časa na vodeniki. Star je bil 40 let. Rojen je bil na Obirskem. Prva leta svojega kaplanovanja se je pečal tudi s pisateljevanjem.
—	V Celovcu je umrla Elizabeta Brugger, vdova po dolgoletnem knjigovezu Mohorjeve družbe M. Bruggerju. V Celovcu je umrl tu-
i
i di trgovec Jožef Knez, star 60 let. — V dež. hiralnici je umrla e vsled zadobljenih opeklin Marija i- Kramer iz Vernberga; ob ognju
-	kotla za vodo si je grela kavo, pri tem se ji je vnela obleka in so je|
-	reva hudo opekla. — V St. Petru 3 pri Grabštanju je umrla Lena Do-j i betnig, podoniače Jug.
Poskusen samemer. Pri Beljaku i jo skočila v Dravo neka 261etnu< . brezposelna natakarica ter si lio-j i tela vzeti življenje, ker je imela,
-	nositi posledico svoje ljubezni.
•	Njen ljubimec jo uganil njeno namero ter šel za njo. jo potegnil še ob pravem času iz vode in jo prenesel na njeno stanovanje. TTzrok
*	poskušenega samomora jo baje i dejstvo, da ima preskrbovati še
tri otroke, čijih oče je pobegnil
-	v Rusijo, da se s tem reši skrbi za
-	otroke.
NAZNANILO.
( lanom društva sv. Jožefa št.( 1 41 K. S. K. J. v Pittsburghu, Pa.J
■	se naznanja, da so vrši dne 14. ju-j
■	nija redna mesečna seja točno ob! 2. uri popoldan. Dolžnost vsake-!
1 ga člana je. tla se te sejo tudi ti-deleži, ker imamo rešiti važno točko in ta je volitev delegata za glavno zborovanje naše Jednote, 1 katero se prične dne 17. avgusta.
John Bojane, tajnik. (6-8—6)
SVARILO.
Spodaj podpisani opozarjani j slovenske fante, da se varujejo TEREZIJE BLAŽK*'. Z menoj se o mislila poročiti in dal sem ji $30 gotovine, nakar je ponoči izginila nekam v Sheboygan, Wis. Torej pozor, tla se še kateri drugi ne vsede na limaniee!
Vid Žagar, 431) Virginia Street, <6-f>—6)	Milwaukee, Wis.
Rad bi zvedel za naslov prijatelja ANTONA VE VER. (~'e kdo od rojakov ve. naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom zelo hvaležen, ali če pa sam bere. naj se mi javi na naslov: Josip Skuk, Box 348, Davis, W. Va. (4-6—6)
Želim seznati za naslov svojega brata MARTINA PAJK. Svoje-časno se je nahajal v okolici Clevelanda, O., in sedaj ne vem kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, naj mi javi. ^ ali naj se pa sam oglasi svoje- s mu bratu: Frank Pajk. Bos j 339, Forest Citv, Pa.
(3.6—6)
'	e
' ž Pozor rojaki! 1
Namenil sem razprodati vso zalogo čevljev prav po nizkih f cenah.
Možki čevlji poprej $4.00 sedaj $3.00 „ „ „ 3 50 „ 2.50 ' »» »» jf 3.00 ,, 2.00 » m „ 2.50 „ 1.50
Male številke 5—6 in 7 poprej $3.00, $3.50 in $4.00 sedaj samo . $1.95; ravnotakc tudi ženski čevlji.	J
Ako hočete kupiti po ceni naj- v boljše čevlje sedaj Vam se nudi ! prilika pri rojaku:
FRANK MEH,	;
243-1. Ave., Milwaukee, Wis.
t i
I	,	'• jfifffli fjj* • •^jSžrTOa&rr'
V preteklih dneh.
JIH 111II	Dostikrat slišimo, kako so živeli naši predniki in kalil lili	zdravi so bili. Živeli so v vednem stiku z naravo, brez >J)	vsakih posebnosti. To je skoro nemogoče za ljudi, ki žive mimM	v uživajo življenje. To nepravilno življenje, m^tH^H	kakor tudi pomanjkanje svežega zraka in solnčne luči, u-činkuje slabo na nas ter nas sili, da si poiščemo zdravila, t!	ki bodo držala naš prebavni sistem v redu. Tako sredstvo Htt^i!!	d°kro znano
UK	TR1NKR-JEV
JML ameriški Elixir grenko vino. i
; XntfP^fHHHKjyk Prvi namen tega zdravila je, da očisti drobovje vsega, i '	ar ne sPac*a	posebno delov hrane, ki so ostali
! J^B^hi^B^j^ H h ^ 11 \ TTS^BSBjlM^M^^MM tamkaj ter se tam razkrajajo. Ta gnila tvarina zastruplja ;	'■	c^TItelo. Drugi namen pa je, da se okrepi drobovje, zna-
Imenom, da se prepreči zopeten pojav bolezni. Priporoča- ; Imo trajno uporabo tega sredstva. ELIXIR.	■	pr- želodčnih boleznih,
®^TTER"WlHE I	pri boleznih na ietrih,
pri boleznih v črevesu,
^	učinkuje navadno popolnoma, ker prinaša olajšave. Isto j
V	^ velja pri različnih simptomih, naprimer zaprtju, razdraže- !
nosti živcev, kolcanju, bolestih in krčih, bledi ali rmen- ; i	1	barvi obraza, slabosti, pomanjkanju teka in spanja.
1 i ^	''	V	lekarnah.
; ^»rtt-rfd JOSEPH TBINER JOSEPH TRINER,
!	SAs^Und Ave.	7
!	manufacturer,
1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL
Triner-jevo mazilo je zelo uspešno sredstvo, katero se lahko razredči z oljem iz oliv. Bolečine v členih, sklepih in mišicah izginejo često po enkratni u-porabi. Imejte ga doma, da ga imate pri rokah, kadar ga rabite.
NA PRODAJ	I
40 akrov obdelane zemlje, hiša	I
s 4 sobami in betonirana klet	|
16X24X6Vy, vse ograjeno. Šola	I
na vogalu. Svet je ravan, v doli-	I
ni. zelo rodoviten. 1 aker gozda.	|
S milj od Cadillac. Zveza po dr-	I
žavni cesti. Prodam po $35 aker;	|
Ena tretjina naplaeati in ostanek	I na lahke obroke. Naslov: Davis Davidson, 601 Bond St., Cadillac, Mich. (13-5—13-C v d)
Dosti zemlje
Da si bo vsak rojak lahko izbral kos rodovitne zemlje v naj večji sUve«»k'< farm irski nttelbiai-Willardo
v državi Wisconsin, smo letos poleg zemlje v sedanji občini odprli še dve nove občine (Township) za Slovence, kjer je že več rojakov do sedaj kupilo zemljo. Torej dovolj zemlje za vsakega.
N« bodite Vi sadnji! Vsa pojasnila daje :
LEO ZAKRAJSEK.
državni naselnlSki zastopnik za Wisconsin, nasel-niški zastopnik Soo Line želtiznic" ter za F. N. E. zeleznic in upravitelj
ADRIA COLONIZATION CO.
124--Sik Stnat. Mihraakce. WU.
t Pustite si doposlati f ta krasni gramofon I JL z 12 spevi za 30 dni I 31
na poskušnjo. * U
Naš krasno ilustrovani jHgftv katalog opisuje povsem na-tančno znameniti ustroj tega govorečega stroja.
«morete si boljše izbrati stroja predno ne prečitate natančno tega kataloga.
Pišite po ta cenik, ki je zastonj,
GRAMOFON CO.
74 Cortlandt Street	i\ew York City
Velika zaloga vina in žganja.
^ ^^	MARIJA GRULL
Prodaja belo vino po......... ...... 70c. gallon
^^^B^^^^BeL	črno vino po................ &0c.
D rožnik 4 erallone za ....................* $1100
Brinjevec 12 steklenic za................ $12^00
4 gallone (sodček) za..........$16!00
Za obilno naročbo se pripoioča
Marija Grill,
r	5308 St Clair Ave., N. E., Gerelaod, Ohio.
Slovenska unijska
TISKARNA
Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popotno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. unijska tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
vsem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas.
GARANTIRANO DELO
da ste zadovoljni i tiskovino in da
izdela natančno, kakor želite. Predno
se obrnete kam drugam, piiite k nam
po cene za vsako tiskovin«, ki jo potrebujete. Pri na« je vedno ceneje.
CLEYELANDSKA AMERIKA
Najstarejši slovenski dvotednik.
6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
KUPON
— za —
Premier Dictionary
6. junija 1914. Ime........................................................................
Mesto ...................................................................
Država..................................................................
EF" Opomba. Slovar je pisan le v angleškem jeziku ter je torej dober le za one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna a®* posebej, ker je knjiga obširna.
i Za poštnino je priložiti: Za 1. in 2. pas 6c; za pas 10^; za 4. pas 15c; za 5. pas i 20c; za 6. pas 2&c; za 7. pas 31c; za osmi pas 36c. — Za pas svojega kraja i*.ve l	vsakdo na poiti.
GLAS NATtODA. 6. JI^NIJA. 1914.
I Skrivnosti Pariza. 1
SUKA 12 NIŽIN ŽIVLJENJA.	9
Spisal Eugene Sue. Za "Glas Naroda" priredil Z. N. I
(Nadaljevanje.)
— "To l.a ni''- in* pomagalo. Dobro veš liamru", da moram na vsaki < 1 v* uri lo-komn poročati o Tvojem dragocen -m zilravstve-nem stanju. Na ta način dobiva knez poročila o naju obeh. Ako bi ju/, več m- pojavil, bi slutili umor in Tebe takoj vklenili. — Toda (blam Ti krivico, če T- imam za zmožnega takega zločina. Žrtvoval >i ver kakor milijon, samo tla si rešiš življenje. Zato si ne morem misliti, da bi tvegal svojo glavo za neumno in lirezmi-selno zabavo in me umorij iz maščevanja. i Ježi. beži. tako neumen pač nisi."
—	** Ker ve-, da Te ne morem umoriti, podvajaš moje bolečine s svojimi porogljivimi besedami."
—	"Tvoj:, stališče je originalno. Samega sebe več ne poznaš. l*ri moji veri. to j«* pikantno."
—	" (i or je, gorje! Kamorkoli se obrnem, povsod sama poguba. sramota in smrt! In priznati moram, da se drugega ne bojim na -v» tu — kakor smrti! Prokb t jaz, proklet Ti in eel svet!"
"Tvoji- sovraštvo do človeštva je obsežnejše kakor Tvoja ljube/.-n do bližnjega. Prvo obsega eel svet. a drugo le en pariški okraj."
—	"Ne roga j se, nestvor!"
—	"Ali naj Ti ra.pi očitani.'"
—	"Meni?"
"Kdo je kriv, da sva prijadrala v ta položaj? Poeemu sij nosil moj* pismo kakor svetinjo na vratu? Tisto pismo o umoru, ki Ti je prim>ei tristotisoč t'run ko v in katerega sva tako izborno izdala in proglasila za samomor?"
"Zakaj, nesrečnež.' Ali Ti nisem dal petdeset tisoč frankov /a Tvnje sodelovanje pri t mu zločinu in za pismo, katerega sem, kakor v. >, zahteval od Teb*. Hotel sem biti varen pred Tabo, da nie ne izdaš pozneje in ne izsiliš denarja z morebitnimi grožnjami i/, iio-ne Na ta način me nisi mogel izdati, ne da bi pogubil tudi samega sebe obenem. .Moje življenj,, in premoženje j bilo odvisno od t« ira jusma. Zato sem ga nosil neprenehoma kakor zaklad pri sebi."
—	"To je bilo jako pam -tno od Tebe. <'e bi Te bil izdal, bi n. bil dosegel ničtsar drugega kakor Tvoje in svoje obglavljenje va« no. Klj.ibteinu pa je ravno Tvoja pretkanost pahnila naju v u o, a moja je naju doslej varovala pred kaznijo."
—	"Takšna varnost —"
-	"Kdo 'ii mogel pogoditi kaj takega? Po naravnem poteku stvari j • m. ca 1 ostati najin zločin nekaznovan in je tudi ostal doslej po mojem prizadevanju —"
—	"Po Tvojem prizadevanju?"
"Ko sva pognala onemu možu kroglo skozi glavo, si hotel ponar -iiti nje-jovo pisavo t. r pisati njegovi sestri, češ, da si vza-m- i/. oimpa življenje, ker je izgubil vse svoje premoženje. Menil si. da si prav pametno ravnal, k> r nisi omenil v tist -m pisanju dei i in. I i Ti ga je zaupal. To je bilo neumno. Ker je vedela sestra tis?, ^a moža za denar, je samoobs-bi umevno, da se je pobrigala zanj. Zato je moralo omeniti denar, kar sva tudi storila. < ■ ;>i se bilo namree razkrilo, da se ga je umorilo, bi tako nikakor )t" »milili na I be. In kaj s • j, zgodilo? Vse je mislilo in vrjelo, da .i« m oz izvršil samomor iz obupa, ker je zapravil tudi sestrino premoženje."
"Kij nana basiie to dams! Zločin je razkrit."
"Po če travi krivdi, deli bila moja krivda, da je moje pismo d van /no on./i. (emu si bil tako slab in tako bedast, da si izročil to strašno orožje peklenski Ceciliji?"
M«•" i ne i uie u u i mi več tega imena!" mu s*že Jakob Fi-rrand v besedo, in obraz se mu spači grozovito.
—	"Tudi dubfo. — l vidiš pač, da je najina -previdnost čisto zadostovala /a .ivadiio sodišče. Ali izredna justiea oilega, ki ima naju v svoji oblasti, deluje povsem drugače."
—	"To vem še predobro —
"Kii./ m* - n i. da bi ne bila z obglavljt*njeni zločincev poje1 noma poravnana vsa zla. ki so jih prizadejali nesrečnim Iju-'!< m. Z dnk,:/i. ki jih ima v rokah, naju lahko izroči sodišču. Kaj bi l.il.: p.i-.b die;: t -mu Dve trupli v pognojen je mrtvaške njive."
da. 'I a km /, ta zlobni duh. zahteva solze. Peklenski strah n muke. Pa saj me m> pozna. Se nikoli mu nisem storil nič zalega. C.-mu je razjarjen potem proti meni?"
Kii z eliti iu trpi / ljudmi, ki jih naziva za svoje brate, put- Hi i .i : udi | "/na v-.- tiste, k: si jih ime lv svojih krempljih. Z«to Te kaznuje po svoje —"
—	"S kakšno pravico?"
Prijatelj, miliva tie moreva govoriti o nikakšni pravici. Knez ii-.a hum-, da Ti da odnim potom odsekati glavo. Kaj bi do-seg. I - t n oja edina sorodnika sta mrtva. Država potegne premoženje /ase na škodo onim, ki si jih Ti oškodoval. Tako pa j- Mor 1. oč« i iste Lojzike. ki si jo s silo onečastil je s celo svojo dru/ino /avarovan proti bedi. Gospa { 1. Fermont, sestra gospoda pi. K e u tie v i | e, katerega si umoril Ti, dobi spet tistih tristotisoč frankov, (i -rmain, katerega si po krivici obdolžil tatvine, dobi h| t s v if je dobro ime in častno mesto na č-hi 'Banke za brezposelne delav. < . To moraš ustanovit! Ti za svoje zločine in pregrehe proti človeštvu. Vidiš, po naziranju najinega sodnika bi družba ne pridobila s Tvojo smrtjo ničesar, a s Tvojim življenjem ja-ko mijggo.
—-""Kavno to m.- je/,i. To še ni edina moja muka."
"To ve tudi kuc/. prav dobro. Kaj še nadalje ukrene z nama. ne veni. Obljubil je nama življenje, če izvršiva njegove uka-/• s .de p o pokorščino. Svoje besede ne (požre nikdar. Ce se mu bo zdelo, da niso najini zločini še dovolj pravnani, ukrene z nama tabo, da !>ova tisočkrat rajša umrla, kakor pa živela. Ti ga ne poznaš. ( e se mu zdi neizprosnost upravičena, je okrutnejši od vsa-k--ga rablja. Sploh pa mu je moral pomagati sam hudič, da je iz-v del mojo nakano v Normandiji. Seveda ima še nekaj hujšega i i hudiča v svoji s ižbi. Kajti tista Cecilija, katero naj udari strela — "
-— "Se enkrat, molči, ne zini mi več tega imena!"
-	"Da, trešči naj v njo. ki nosi tisto ime! Ona je vse pokvarila. s,. |»| stale najini glavi na ramah brez nevarnosti, da so nisi tako neumno zat- lehal v t:sto pekli nsko bitje —"
Jakdba Ferranda niso razkačfle te besede,
—	"Pozna«š I i to žensko? Si jo videl kdaj?"' vpraša s težko poltitoMt jo.
—	"Nikoli. Pravijo, da je lupa."
"Le|a!" de notar zmajuje z ramami. '"Glej", nadaljuje z brezmejno bridkostjo. "Molči in ne govori tega, česar ne veš. — Ne obsojaj in«-! — Da si bil Ti na mojem mestu, bi bil storil isto."
—	".laz da bi tvegal svoj® življenje za žensko krilo!"
—	Za krilo te ženske, da. Še enkrat bi storil tako, da bi mogel upati to, kar sem oni trenotek."
—	"Sto hudičev! Se vedno je urocen", vzklikne Polidori začudeno.
—	"Poslušaj me", reče notar z mirnim in rahlim glasom, v katerem so »e le zdajpazdaj pojavili odmevi obupa. "Ti veš, da
ljubim denar in kaj vse sem storil za uakupičenje denarja. Mojc veselje, moja edina sreča je bilo preštevanje svot v duhu. Edina misel podvojeuje mojega premoženja. Cilj moj.-ga življenja ni bilo vživanje, ampak kupičenje. Ce bi mi bil kilo rekel preti enim mesecem: "Izbiraj med svojim življenjem in svojo glavo", pa bi položil rajši svojo glavo."
—	" Počeni u , osedovati. če se mora umreti?"
—	"Poletu ni" tuli vprašaj: "Čemu Ti premoženje, če ga ne v ž i vaš: " — Sem-li živ I kakor milijonar? Ni-, živel sem kot siromak. — Kupičil -ni premoženje samo zato, da ga posedujem."
l>»lje pnntMJtjif. i
'—" -" »—"---i*
Za smeh in kratek čas.
MED GO SKAMI. —-t*"" .t-ran... ■ ■
"Oh lir g. Kma, prav nobene sreče nimam v ljubezni. — Ce bi bda vsaj nesrečno poročena!"
Dober odgovor.
—	Veš. Olga. pa lo me j tudi vprašal, če imaš pristne lase ali barvane.
—	In kaj si mu rekla?
—	O, jaz sem se dobro zmaza-la! IJ.-kla sem. da nisem bila zraven, ko si svoje lase kupila...
Ni njena krivda.
Mlad zakonec • po razburiji-v -m prizoru resignirano ;• : "No, /.eiiitvanski posredovalce me je postregel topot imenitno!"
Z-na: "Ali morem jaz morda kaj za to, da se daš povsod in vselej tako strašno potegnili!"
Premetena.
Mož: Ti... to je pa sumljivo ... kaj po pomenijo te škatljc. .
Ž na : Nov - klobuke sem dobila na izbero... ker si rekel, naj bi enkrat kurila kak klobuk po tvoj.-m okusu.
Mož: No, da... ta beli klobuk.. .
Žena: Poglej, rdeči klobuk sem izbrala, ker se ta meni dopade. . . če pa se onile beli klobuk tebi do-pade... bom pa obdržala oba.
Prepovedan sad.
j "No, milostljiva, odkdaj pa j plešete tudi tango?" [ "Odkar je prepovedan!"
Napačno mnenje.
Policija ni prav nič vredna, prav nič...
—	Kako to?
—	Jaz som že st ti mu mesecev pod policijskim nadzorstvom, pa bi me bil ravnokar avtomobil skoro povozil.
Dokaz zmožnosti.
v eeraj ste bojda dobili prve lovorike kot diplomat, gospod baron?"
"Da, natanko. Imeli smo jako važno sejo ,na kateri nisem zinil niti besedice."
OPTIMIST.
"Tudi dobro — saj mi je zapisal zdravnik kopališče' v blatu."
Kje jc FILIP ANŽLAKAR? Doma je iz Ravne pri Rakeku.
Išče se ga radi važne zadeve, zato prosimo, da se oglasi, ali pa ako kdo ve za njega, naj ga opozori na ta oglas. — Slovenic, Publ. Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. (3-6—6)1
PRIPOROČILO.
Rojakom se priporočam za vezanje knjig. Izdelujem in prodajam vsakovrstne usnjate denarnice. Imam angležke žepne koledarje. Jaz sem edini slovenski knjigovez v Ameriki.
Alois Gregorin, 20 Judge St., Brooklyn, N. Y. (25—10 lx v t)
HARMONIKE
bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pcSlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
- JOHN WENZEL
1017 E. 62nd St.. Cleveland C. Edina zaloga
Družinskih in Blaznikovih
PRATIK
za leto 1914.
1 iz tis stane ... 10c.
Cene Blaznikove pratike >o iste. V zalogi i
UPRA VNISTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York
■O pil
6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0
Koledarjev
imamo v zalogi 1§ le sekaj sto la
kdor rojakov ga nima, maj s« podviza zanj. Letošaji Koledarje zanimiv in bolj obsežen kot drugi letniki. Cena m« je ■ poitnino vred 25 centov.
81ovenie Publishing Bd«, 82 Cortlandt St., Ntw York City.
zralte možem v fwtih tednih brada bTb^ bodo izpadale in nc bodo postale sive. O teku ti dni popolnoma czdravim revmatizem, kostibol, tr-K&n je po rokah, nojrah in hrbtenici. Rane. opekline. bule, ture. kraste in kurja očesa, bradavic«, potenje no*, zeb.'ine itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so _ registrirana v Washington u, znamenje, da 90 čista in najbolj ospešna. Pišite takoj po cenik! Pošljem ga zastonj.
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O.
N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $500.
RED STAR LINE
Plovitfem med New Yorkom In Antwerpom.!
Rttlns tedenska zreza potom poštnih parniko? i fomsjamM na dva vijaka
ZEELLAND	KROONLAND ,
11,304 tone 12,760 ton'
F^^AND plIp^FiMg^^^^ VADERLAND 12,760 ton.	12,017 ton-
UAPLAND 18,694 ton.
Kr»tka In udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ograko, Sloveč ako, Hrvat-ftko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojne direktna železniška zveza.
Posebno se Se akrbi sa udobnost notnikov medkrovjs. Tretji razred obstof' od malih kabin za 2, 4, 6 in b potnikov.
Za aadaljoe informacije, cene in vo£ne listke obrniti ae je net
RED STAR UNB
No. 9 "Broadway	No. 14 No. Dearborn St.	233 iMain St.
Newport.	Chicago. 111.	Winnipeg. Man.
94 State Street	1306 "F" St., N. W.	319 Geary St.
Boston. Mass.	Washington, D. C.	San Franciako. Cal.
13191 Walnut St.	210 St. Charles St.	121 So. 3rd St.
Philadelphia. Pa.	New Orleans. La.	Mineapolis. Minn.
619 Second Ave.	11 & Locust St.	21 Hospital St.
Seattle, Wash.	St. Louis. Mo.	Montreal. Canada.
C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna^družba.)
Direktna črta
do HA7KB, PARIZA, i VICE, INOKZOSTA is IwUSLJAinL
Poštni parniki so:
TA PROVENCE"	"LA SAVOIt"	"LA LORRAINE"	"LA FRANCE"
ma dva vijaka	.na <tv* riiaka	na d* a vijaka	sa itiri vijaka
Expremi pamiki so: i I	"Chicago", "La Tourame", "Rachambeao" "Niagara"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
i
comer Pearl St., Ch e*ebrough Building.
!	Poštni parniki odplujejo vedno cb sredah iz pristanišča številka ; 57 N. S.
i #LA SAVOIE 10. junija 1914 *LA SAVOTE 4. julija 1914.
;	*LA PROVENCE 17. junija 1914 *LA IjORAINE 8. julija 1914.
I t FRANCE 24. junija 1914. f FRANCE	15. julija 1914.
(
Expresni pamiki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA : V HAVRE:
•CHICAGO	8. junija 1914. *ROCHAMBEAU 20. junija 1911.
•NIAGARA 13. junija 1914. ^NIAGARA 11. julipa 1914.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Pamiki z križem imajo po štiri vijaka.
ATstro-Amerikaoika črta
(preje bratj« CoauHch«
ViipriprainilSa io oaleenilla parobredaa irti zi Siovasca la Hivat«.
Meri itralk mm Iti vijaka "Kabvu Vaiuwivoi"i Regularna ▼olnja med New .Yorkom, fritorogin Reko.
>[ m. Cena voznih listkov iz New Yorka za HI. razred so do:
Vel spodaj navedeni nod M	TRSTA ........................................................i25 00
brodi na dva vijaka imajo	LJUBLJANE .............................V..*...*./. $2618
brezžični brzojav	REKE ............................................ $25 00
▲LICE,	LiAUmA,	ZAGREBA ................................ $26 08
KABTA WA8HINQTOK,	KARLOVCA ............................$26 25
ARGENTINA.	OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph I in
_ OCEANIA, __Martha Washington znaša $4.00 vee.
£AISEB FRANZ JOSIFS t	II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph L
od $65.00 do $70.00.
** " ~	Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00.
Phdpi Broa A Co, Geo. Agenta« t wuw«ft<« str^c new r(j