štev. 54. Leto XI. (XVIII.)
Maribor, ponedeljek 8. marca 1957
Poštnina plačana v gotovini
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo io uprnva: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. oredn. 2440, uprave 245j Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din t Oglasi^ po ceniku / Ogla-60 sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Hm Zekmuu m ietea- Za spaniio aii amuo?
»V
mam
12 laških divizij pripravljenih
V narodni skupščini se je preko sobote v permanentnem zasedanja sprejel novi proračun gradbenega, prometnega in poštnega ministrstva. Skupni predlog proračuna gradbenega ministra za leto 1937-38 izkazuje 173.8 milijonov dinarjev, to je za 19.2 milijonov več kakor lani. Med drugim se v proračunu predvideva popravilo ceste Ljubljana - Št. Ilj. V proračunu se predvideva cela vrsta del na področju izven dravske banovine. V načrtu zakona je predividena ustanovitev državnega cestnega fonda, na podlagi katerega bo mogoče sklepati dolgoročna posojila ter nadaljevati z gradnjo in mp-dernizacijo naših cest.
Prav zanimiva in poučna le bila debata v zvezi z novim proračunom prometnega ministrstva. Tako je narodni poslanec Mohorič opozarjal, da se proga Beograd - Zagreb obnavlja z velikimi investicijami, dočim se morajo brzine vlakov v Sloveniji zelo zmanjševati. Nujno potrebno je, ga se zgradi drugi tir med Zidanim mostom in Zagrebom, ki je eminentne važnosti za mednarodni promet. Tukaj ne gre za nikakšne koncesije dravski banovini, marveč za obče prometne državne interese. Krediti za prepotrebni drugi tir naj bi se uvrstili v prvi gradbeni program. Drugi del svojih izvajanj, ki so zbudila veliko pozornost pri vseh poslancih, pa je poslanec Mohorič posvetil vprašanju socialnega položaja železniškega osebja in delavstva, ki vršita svojo naporno službo z Izredno požrtvovalnostih, saj sc njihova služba redno razteza Preko normalnega delovnega časa in je treba misliti na to, da se bedno stanje železniških delavcev izboljša in da se °iniiijo tudi življenški pogoji ostalih železniških nameščencev.
% Važflemu vprašanju personalnih zadev v našem prometu pa sta posvetila toplo pozornost tudi narodna poslanca dr. Fux '>i Pleskovič. Dr. Fux jc predalagal, Ustavo posebne komisije prometnega Ministrstva, ki naj uredi položaj perso-«ala, saj je za progovno delavstvo na Jtadrofiju Slovenije na razpolago le malo *reditov. tako da so delavci zaposleni le i*0 8 do 15 dni na mesec. Tu gre za okoli _ W)0' Železnikih rodbin, ki so hudo pridete, pa tudi promet radi tega mnogo !rPi. Poslanec Rudolf Pleskovič se 'j0 tudi.dotaknil vprašanja potrebe dobro 're’«nega železniškega prometa. Naši vr-1 žclezu C-arJl vrš'Jo svojo dolžnost vzor-'endar pa so preslabo plačani. Naj-bše so plačani železniški delavci. Ce •jj^nislinio, da jc ljubljanska železniška ,'r?kcija visoko aktivna, potem ni prav,
.a sc ne rešijo nujne personalne zadeve J1 da ne prejema kreditov niti za najnuj-tcjSa vzdrževalna dela. Radi tega je na-I, . Poslanec Pleskovič v posebni resori predlagal, da sc naj izboljša položaj J^Zivškcga delavstva In nameščenstva, da sc železniškemu delavstvu za-toVj večje zaposlitve, da se uvedejo
PARIZ, 8. marca. Ha vas poroča: Pertinax piše v »Eebo de Parts«, or«2««, francoskega generalnega štaba: Nadaljnji razplet dogodkov v Španiji zavtsi oa zadržanja ter uvidevnosti kontrolnih sil. Z ozirom na nasprotovanja Ritna in Berlina se ie sklenilo, da se kontrola vrši samo na kopnem in morju, nikakor pa ne v zraku. Bilo že kakorkoli: Nezakoniti pokreti »prostovoljcev« in odpošilja-nje vojnega materiala bo odslej moglo ostati manj nezapaženo kakor doslej. V vsakem slučaju se bo poslednja tajna intervencija z ene ali druge strani lahko pretvorila v neposredno, toda samo ob težjih nevarnostih. »UOeuvre« prinaša članek ge. Tabouls, v katerem pravi, da dobiva italijanska intervencija novi zamah. Mnogo se v fašističnih krogih govori o novem ekspedicijskem zboru, ki mora biti pripravljen do konca marca. Potrjuje se, da se pripravljalo štirje zbori, vsak po tri divizije. Ta poročila so prispela z istega mesta, kakor je prišla pred tremi meseci vest o odpošiljatvi 60.000 italijanskih vojakov v Španijo m katera vest se je pozneje 100% potrdila. V gotovih rimskih krogih niso popoj. noma prepričani o tem, da so te priprave namenjene Španiji. V nekaterih krogih s© vprašujejo, če niso morda te priprave namenjene cilju, da podpro ideološko Mussolinijevo propagando v Afriki ali kje drugod.
LONDON, 8, marca. Havas poroča: Nevmeševalni pododbor je sklenil, da stopa kontrola španskih mej na kopnem in na morju v veljavo dne 13. marca.
OBČNA ZBORA JNS V MARIBORU.
Minule dni sta se vršila občna zbora okrajnih mestnih organizacij JNS za I. in IV. mestni okraj. Za prvi okraj je bil v [ četrtek dne 4. t m. v strankinih prosto-| rih, za IV. pa 6. t. m. pri Kosiču v Koroščevi ulici. Odbora obeh organizacij »ta v preteklem poslovnem letu imela več sej ter priredila več sestankov. V novem odboru za I. mestni okraj so med drugim gg. Mahorčič. Jaka Novak, Podgoršek, Krizmanič, Bureš, Vahtar, Špindler itd., v odboru za IV, mestni okraj pa so med drugim gg. Veljak, Kejžar, Kosi, Batič, Klajnšček, Benko itd. Odbora se bosta konstituirala na prvi seji. Tekom marca bosta še občna zbora okrajnih mestnih organizacij JNS za III. in V. mestni okraj.
faoMOUti v vseutotiski UitU v Itudi stiski
BARCELONA, 8. marca. Havas poroča: Francovci, ki so se utrdili v rovih pri kliniki, sc nahajajo v brezupnem položaju. Pod pritiskom republikanskih sil s>o se morali umakniti v kletne prostore klinike. Vladno topništvo je učinkovito obstreljevalo vse prometne zveze Francovcev na sektorju južno od reke Taje kakor tudi tvornico orožja v Toledu. Francovo letalstvo je vrglo več bomb na republikanske linije pri Jarami, pa jc bilo po republikanskih protiletalskih topovih pregnano.
AVILLA, 8. marca. V teku poslednjih na padov pred Madridom so sc republikanske sile poslužile strupenih plinov, vendar brez večjega uspeha. Francovo letalstvo je razvilo veliko aktivnost, bombardirajoč Madrid in Argando.
MADRID. 8. marca. Havas poroča: Do-znale so se nove podrobnosti o rezultatu napada madridskih čet na položaje pred Morato de Tajuna na jarainski fronti. Francovi so pretrpeli velike izgube ter
je bilo zaplenjeno veliko število pušk, strojnic in veliko število granat, la operacija se je končala z osvojitvijo važnega položaja, ki dominira nad pokrajino, kjer je križišče cest ,ki vodi iz Chincona v Argando ter iz Morate v Titulsi.
PARIŠ, 8. marca. Po tukajšnjih poročilih se pričakuje pred Madridom nova ofen živa francovcev. V vseučiliški četrti se je sinoči znova pričela borbena aktivnost. Francova letala so vrgla v bližino republikanskih postojank več bomb. Pred tem so francovci še napadli El Pardo. Vlada zatrjuje, da niso francovci dosegli cilja, to je, da bi zavzeli El Pardos, pač pa so republikanske čete pognae v zrak most med El Pardosom in Puerto de Hiero. Včerajšnja nedelja ni bila v znamenju običajnega nedeljskega borbenega odmora. Vladno topništvo je obstrejevalo koncentriranje Francovih odredov na sektorju madridske fronte
JERUZALEM, 8. marca. V Jeruzalemu so se zopet ponovili konflikti. Včeraj jc bilo oddanih več strelov proti Arabcem in sta bila dva Arabca ubita, več pa ranjenih.
rTTTP
V židovski četrti sta bila dva Arabca napadena. V Iiaifi so bili 4 Arabci pri izdelavi bomb radi eksplozije težko ranjeni.
Ukrade
» .«,'«de za nrekourno delo, da se povelj o prispevki za službeno obleko, da se rncgrji avtomatsko napredovanje ter da nrl ljubljanski direkciji poveča število
poštna, kmetijska In so cialna politika
l^arodnu skupščina je zasedala prete-^ > noč vse do 7. zjutraj. Na dnevnem rete bilo obravnavanje novega prora-
čuna poštnega ministrstva. Narodni poslanec Ivan Mohorič jc v svojih izvajanjih naglašal, da predstavlja ministrstvo za pošto resor, ki izkazuje višek 150 milijonov dinarjev. Potrebno je, da se železne, brzojavne iu telefonske žice zamenjajo z bakrenimi, zlasti v dravski banovini, kjer so še vedno razmere, kakršne so bile pred vojno. Zlasti v savski dolini in mariborski okolici imamo še vedno železne brzojavne in telefonske žice, ki znatno ovirajo pravilen promet. Navzlic temu ni v novem proračunu nikakšne zadevne postavke za dravsko banovino. — Tudi jc zahteval, da se za nočno dobo dovolijo v telefonskem prometu posebne olajšave. V zvezi z radijem se je zavzemal za to, naj bi sc vsem nacionalnim, kulturnim in socialnim organizacijam omogočilo sodelovanje pri izvajanju ra dijskega programa. Tudi je zahteval po večanje honorarjev za pogodbene poštar jc, ki nc prejemajo za poštno hranilno in čekovno službo nobene odškodnine.
Po odobritvi proračuna poštnega ministrstva je sledilo obravnavanje proračuna kmetijskega ministrstva in je v zvezi s tem spregovorilo 30 poslancev. Opozicijski poslanci so kritizirali proračun kmetijskega ministrstva povdarjajoč, da je kme tllski proračun za državo, ki je. < ra/j to kmečka država, veliko premajhen hi da
bi se moral na račun drugih resorjev povečati.
Zelo obširna je bila razprava v zvezi z novim proračunom ministrstva za socialno politiko in narodnega zdravja ter se je debate udeležilo okoli 40 govornikov. V zvezi s tem je naglašal narodni poslanec Ivan M o h o r i č, da znaša vsakoletni prirastek našega prebivalstva
280.000 prebivalcev, to je 2%. Le okoli
200.000 jih ostane doma, dočim jih mora
80.000 za kruhom. Od leta 1930 je vsako izseljevanje popolnoma onemogočeno in gre to število kot obremenitev domačega delovnega trga. Borze dela nimajo dovolj gmotnih sredstev na razpolago, tako da postaja vprašanje brezposelnosti vsebolj pereče. Naši delavci in emigranti so do gospodarske krize pošiljali v svojo domovino nad 2 milijardi na leto, sedaj pa komaj 200 milijonov. Nadalje se je poslanec Mohorič zavzemal za zboljšanje življen-skega standarda delavcev, ki ni z uredbo o minimalnih mezdah niti najmanj rešen. Javna dela ne dajajo delavstvu trajnega zaslužka, ki je mogoč le z ustanavljanjem novih podjetij in povzdigo gospodarstva. Poslanec Mohorič sc je nadalje izrekel za razširjanje socialnega zavarovanja, vendar pa W trebalo še preje pristopiti reorganizaciji SUZORJa.
KRSTNA GOVORA V SKUPŠČINI.
V Narodni skupščini sta se v soboto oglasila k besedi narodna poslanca Jovan Zdravkovjč in Radivoj Nikolič, ki sta bila izvoljena na listi dr. Mačka in ki sta se prijavila za sodelovanje v skupščini. — Zdravkovič je kritiziral prejšnji, pa tudi sedanji režim. Dejal je, da se je radi pritiska volilcev moral odpovedati abstinenčni politiki. Voliloi so se prepričali, da ni pričakovati skorajšnjega sporazuma z dr. Mačkom, radi česar so od njega zahtevali, da gre v skupščino, da pomaga tamkaj izposlovati liberalnejše politične zakone. Moral se je pokoriti volji volilcev. Od vlade dr. Stojadinoviča se je pričakovalo mnogo več. Mesto z novimi zakoni se vlada s starimi zakoni. Nato je spregovoril tudi narodni poslanec Nikolič, ki je dejal, da so obtičali razgovori med dr. Mačkom in združeno opozicijo na mrtvi točki in da je radi tega spričo nedoglednosti sporazuma na željo volilcev šel v skupščino.
BESEDE NE ZALEŽEJO.
Ljublj. »Nova Pravda« z dne 4. t. m. piše: »Jugoslovanski katoliški škofje so v času od 8. do 14. januarja t. 1. imeli v Zagrebu skupno konferenco, ki so jo zaključili z objavo posebnega poročila. Prva točka tega poročila se peča s komunizmom in pravi, da je »katoliški epi-skopat vsestransko proučil delavnost ko munistične propagande v naši domovini, navdahnjeno od Moskve potom plačancev«. Škofje so izdali na vernike glede komunizma posebno spomenico. Poročilo pravi, da bodo škofje pozorno sprem Ijali komunistično propagando in storili vse, da to strašno nevarnost za civilizacijo iin vernike odstranijo. Katoliška cerkev in njeni Člani morejo s praktičnim delom ustvariti najmočnejši jez proti komunizmu. Besede same ne zaležejo dosti.«
LJUBLJANSKA POSVETOVANJA ZDRUŽENE OPOZICIJE.
Pod predsedstvom bivšega ministra dr. Kukovca je bila včeraj v Ljubljani konferenca izvršnega odbora slovenskega kme čko delavskega pokreta. Na tej konferenci je dr. Kukovec poročal o svojih razgovorih s predstavniki SDK v Zagrebu. Na konferenci se je naglašala potreba, da bi slovensko vodstvo razširilo propagando po vsej Sloveniji in tudi v črnomeljskem srezu in Beli krajini, kjer se je doslej vršila agitacija s strani zagrebškega vodstva.
NE MOREJO NADOMESTITI.
Včerajšnje »Jutro« piše v uvodniku: »Kar se tiče gospodarskih in socialnih teženj Slovenije po moramo reči, da nas je letošnji proračuni razočaral. Dogodki preteklega leta dokazujejo, da se da sicer
Ptujska občinska politika
Poročali smo že, da je bil novi občinski proračun odobren. Poročevalec, mestni svetnik g. Fras je podal obširno poročilo, iz katerega v glavnem posnemamo: Proračun za upravno leto 37/38 predvideva 3,128.552 Din Izdatkov in ravno toiiko dohodkov in je za 337.320 Din večji. Povečanje proračuna izvira iz tega, ker so se radi priključitve okoliških občin dohodki kakor tudi izdatki povečali. Teritorij mesta se je radi priključitve povečal od 275 ha na 1811 ha, prebivalstvo pa od 4261 prebivalcev na 7165, S priključitvijo okolice so redni dohodki iz lastnega premoženja narastli le za 4956 Din in so se morali napram tekočemu letu povečati dohodki iz izrednega prometa doklad, davščin, trošarin itd. za 332.364 Din.
Osebni izdatki, brez mezd delavstva, znašajo 611.370 Din ter so za 76.588 Din večji od tekočega leta, to pa radi tega, ker sta predvideni dve novi mesti. Povišek pri materijalnih izdatkih znaša 260.732 Din in je porazdeljen v posamezne partije. Največje povečanje iz te postavke je socialno skrbstvo, kjer so se povečali izdatki za 102.180 Din, to pa radi tega. da je prebivalstvo priključenih občin siromašno ter tudi v samem mestu siromašnost vedno bolj narašča-Predvideni sta dve novi postavki, prispevek za telefon Ptuj—Sv. Anton v znesku 5000 Din in prispevek za posredovalnico za obrtne in trgovske vajence v znesku 500 Din.
Trošarina na vino se je znižala od 1.50 na 1.25 Din, na priključenem ozemlju pa znaša 1 Din od litra, na šumeča vina je trošarina 20 Din od litra, na pi-
politična moč nad našo domovino dobiti izključno v eno roko, toda le za ceno, da da se odrečemo gospodarskim in socialnim potrebam. V dobrih časih narod tudi take eksperimente prenese. V težki dobi pa mu spremembe pri gasilskih zajed-nicah, razpusti občinskih odborov, premeščanja učiteljev in uradnikov, strankarske koncesije in partijski uspehi ne morejo nadoknaditi izgub na zaslužku in kruhu.
SARAJEVSKI DOGODKI.
I e dni je nastal v Sarajevu spopad med pravoslavci in muslimani, Žrtvi spopada sta postala dva pravoslavca. Dogodek posamezni sarajevski listi obširno komentirajo.
STRAH ZA NADALJNJO BODOČNOST.
V	»Slovencu« od 7. t. m. beremo: ■Uredba o likvidnosti kmetskih dolgov z dne 26. septembra 1936 je prinesla na eni strani marsikaterim dolžnikom znatno olajšanje ne samo z odlogom plačil, ampak tudi zaradi znatnih odpisov, na drugi strani pa je povzročila pri našem kreditnem zadružništvu upravičen strah za nadaljnjo bodočnost naših hranilnic in posojilnic. Ta ugotovitev ter naslednjo vrstice so umevno zbudile zanimive komentarje.
vo 1 Din, na luksuzne pijače, kjer je podana možnost pavšalizacije, po 5 Din. na rum in slične pijače 2.50 Din. Trošarina na meso in goveda ostane ista, le pri suhemu mesu in mesnatemu blagu se zviša od 20 na 100 Din od 100 kg. Na novo se uvede taksa na plesne prireditve po Din 100,— in Din 10.— od vsakega godca. Najemninski vinar se v najvišjem razredu zniža od 15 na 12% Izkazuje se povišek za obrtno nadaljevalno šolo v znesku 13.000 Din in trgovsko nadaljevalno šolo v znesku 1000 Din. Nadalje je nova postavka za tuj-sko-prometno pisarno iti prosnekt Ma-ribor-Celje-Ptuj v znesku 9000 Din. Tujska prometna pisarna se otvori že s 1. majem t. 1. v prostorih mestne hranilnice. Za mestna poslopja se'odobruje kredit v znesku Din 7200 za popravila in obnovitev fasad.
Uspeh naštetih davščin, trošarin in taks je predviden na 1,330.300 Din ter bi se moral končni primanjkljaj v znesku 585.586 Din kriti s 55% doklado na državne neposredne davke, kar pomeni, da se bo doklada zvišala na 5%. Priključene občine so imele dosedaj naslednje doklade: Breg 63°.«. Rogoznica 105% in Grajena 70°/o. K temu pa je prišteti še 5% zdravstveno doklado. Kakor je iz prednjega razvidno, bodo priključeni deli okoliških občin imeli veliko manjše dajatve in je radi tega 5% povišek popolnoma na mestu, ker drugače ne bi bilo mogoče doseči proračunskega ravnovesja. Na obuvala se pobira uvoznina v višini 5% prodajne cene, od konfekcije pa 3% prodajne cene. Na novo se obdavčijo tudi tovorni avtomobili, ki sc ne uporabljajo za izvrševanje prevozniškega obrta z letno davščino po .300 Din, motorji z 25 Din in motorji s prikolicami z 50 Din.
Živinski potni listi se bodo odslej izdajali za okoliško prebivalstvo na Bregu, Rogoznici in Grajeni, kjer se bode vršil tudi ogled živali. Živina, določena za javni prevžitek, se bo smela klati le v mestni klavnici. Prešolanje otrok iz okoliških na mestne šole se mora izvršiti najkasneje do 1 aprila t. 1. Z ozirom na velike izdatke 15.00 Din je občina Ptuj pripravljena banovini odstopiti v last gimnazijska poslopja z inventarjem, pod pogojem, da se občina razreši vseh obveznosti svoječasne pogodbe in da velja ta odstop le za slučaj in tako dolgo, dokler bi se poslopje in inventar uporabljalo za potrebe ptujske gimnazije.
Bivši upravnik Janko Šumenjak oproščen obtožbe radi uradne poneverbe
Pred malim kazenskim senatom se je danes zagovarjal Janko Šumenjak. bivši upravitelj trsnice in drevesnice v Pekrah pred obtožbo, ki jo je dvignilo zoper njega državno tožilstvo radi utaje večje množine vina in mleka, uporabo banovinskih sodov in napačnega knjiženja. Ta zadeva je zbudila veliko zanimanje v okolici Peker in Limbuša, kjer je
bil obtoženec znan kot strokovnjak v kmetijskih zadevah, kot nacionalen in sokolski delavec, pa tudi v kmetijskih strokovnih krogih, med katerimi je bil Šumenjak ugleden radi svoje strokovne sposobnosti. Leta 1921 je bil prevzel od Benediktinskega samostana Št. Pavel v Avstriji popolnoma zanemarjeno posestvo z zapuščenimi zgradbami in ustanovil tam do svoje suspenzije v novembru 1935 vzoren banovinski zavod, obnovil več oralov vinograda, travnikov, 'ireves, poslopja, ustanovil trsnico in drevesnico ter dvignil zavod na tako višino, da so ga obiskovale številne ekskurzije, komisije, domači in inozemski strokovnjaki. Na podlagi anonimne ovadbe, ki se jih je pojavilo tekom preiskave še nekaj, se je uvedlo zoper Šumenjaka Dostopanje. Banovinske komisije so na svoj način ugotovile, da si je prilastil Šumenjak okrog pol milijona državnega denarja pri manipulacijah z vinom in mlekom, pri zlorabah v prehrani gojencev (ker je imel na zavodu tudi 9-mesečen tečaj za kmečke fante), pri utajenem inventarju. pri napačnem zaračunavanju itd. Pretežna' večina teh očitkov se je izkazala za neutemeljeno že tekom preiskave, vendar pa je bila vložena zoper Šumenjaka še. obtožnica, da je dolival banovinsko vino svojemu vinu in da sl je prisvojil več mleka, kar je bilo po trditvi obtožnice zločinstvo utaje v banovinski službi. Pri današnji razpravi, ki je podala vso gori navedeno sliko, se je izkazalo, da rišejo vse priče obtoženca kot vzornega strokovnjaka, poštenjaka, ki je vsakpmur rad pomagal in da izpovedujejo brez razlike stanu in stranke pravcate slavospeve, kakor se je izrazil predsednik. Razprava je podala, da Šumenjak ni uporabil nikake banovinske imovine za sebe, ne vina in ne mleka, da ic sicer odtegnil glavnemu računu okrog Din 80.000 dohodkov, da pa je ves ta znesek porabil izključno le v interesu zavoda, ker z rednimi proračunskimi dohodki ni mogel pospeševati napredka zavoda, je tekom let dohodke v gornji višini odtegnil iz računa in vodil takozvani črni fond, ki ga je pa izključno potrošil za zavodove potrebe in obtožnica ne navaja ntii enega slučaja, da bi bil kaj od črnega fonda porabil za sebe. Ker pa je kaznivo vsako netočno književanje, je bil Šumenjak obsojen radi prestopka po § 397 1. odst. k. z. radi nepravilnega knjiženja samega rta sebi brez kakega oko-riščevanja za sebe, na en mesec zapora pogojno za dobo dveh let, dočim je bil oproščen obtožbe radi zločinstva utaje, kakor tud] radi uporabljanja banovinskih sodov. S to sodbo se }e napravil konec gonji neznanih denunciautov in je dobil Janko šumenjak zadoščenje, kar je bilo sprejeto od številnega občinstva iz Limbuša in Peker z velikim zadovoljstvom. Senatu je predsedoval dr. Tombak, člana sta bila Kolšek in Lečnik, državno tožilstvo je zastopal dr. Dev, branilec je bil odvetnik dr. Šnuderl. Zanimivo je, da ,ie ta zavod v Pekrah, ki je s tolikim trudom i.n žrtvami nasta! iz zapuščenega posestva mrtve roke, šele po treh brezuspešnih poizkusih mogel biti razlaščen, da pa jc sedanje vodstvo banovine baje kljub razlastitvi vse skupaj vrnilo benediktinskemu samostanu.
Ves češkoslovaški narod proslavlja 87. letnico rojstva očeta češkoslovaške svobodne republike, vcPkega misleca, prezh denta osvobod telja in modrega državnika T. G. Masaryka. Prezident dr. Beneš ie ob tej priliki razgasil svojo prvo veliko amnestijo, s katero je na tisoče deležnih velikodušnega pomiloščenja.
Utdiuthe Mežke
Priol Josip, Škropljenje sadnega drevja. Str. 85, 4°. S 45 podobami. Ljubljana 1937. Založilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo. Naš odlični in znani strokovnjak Josip Priol, ravnatelj banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru, je po naročilu Sadjarskega in virtnarskega društva za Slovenijo izdal izredno poučno, nazorno sestavljeno knjigo pocl gornjim naslovom, mišljeno kot poljudno navodilo, kako zboljšamo s smotrnim škropljenjem sadni pridelek v množini in kakovosti. Piscu so služili kot podlaga pri sestavi te koristile in poučne knjižice v prvi vrsti uspehi mnogih škropilnih poizkusov, ki so se prirejali zlasti v zadnjih 18 letih pod avtorjevim vodstvom na tukajšnji vinarski in sadjarski šoli. Nedvomno bo ta spis našega izbornega strokovnjaka našel prisrčen sprejem pri naših obmejnih sadjarjih, ki jim bo ta knjižica zanesljiv svetovalec v vseh spornih slučajih. Piscu gre toplo priznanje za trud in temeljitost, našim sadjarjem pa je priporočati, da segajo po knjižici.
Aoskodatske Šet&Zke
agfT—TTO——I m BJUM1HBB
Na občnem zboru Narodne banke, ki jc
bil včeraj v Beogradu, je guverner dr. Ra dosavljevič poročal, da bo od doseženega dobička 24,250.207 dinarjev razdeljenih delničarjem po 400 Din na račun dividende in bo ostanek odkazen v dividendni fond. Pri volitvah je bil med drugim izvoljen v odbor od Slovencev Ivan AvsencK iz Ljubljane,
Naše terjatve napram Nemčiji preko 30 milijonov mark. Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 27. februarja jc znašal naš aktivni saldo proti Nemčiji 27 mili#* nov mark. Po najnovejše m izkazu z dne 4. marca pa bo znašal nad 30, po nekih vesteh bo dosegel cclo 33 milijonov mark-
%ene
iettsiU (htaSjcM odkopa v Mesikifa
Po zasedbi Abesinije po Italiji Je ostalo v vzhodni Afriki še približno 160.000 Italijanov, večinoma delavcev,-ki so zaposleni pri gradnji cest. Ostalo pa je tudi se vojaštvo in uradništvo, ki ga bo morala Italija imeti stalno v zasedenem ozemlju. 90% teli mož je neporočenih. Ker pa bodo morali ti Italijani, če že ne več, pa vsaj za gotovo število let ostati v Abesiniji. nastaja radi tega važno kolonialno vprašanje ureditve življenja teh samcev, ki je v nujni zvezi s pravkar sprejetimi sklepi velikega fašističnega sveta. Mnogo je mod Italijani tudi takih, ki so začeli gledati po Abeslnkah lit }e (?Ha italijanska vlada primorana, prepovedati mešan© zakone Italijanov z Abe sinkami, ker hoče Mussolini za vsako ceno preprečiti razvoj neke mešane rase. Italijanski kolonialni strokovnjak] trdijo namreč, da so otroci mešanih zakonov W tem slučaju bele in orne rase), element
politične in socialne dezorganlzacije. Ti
otroci bi pomenili lahko v najbližji bodočnosti za kolonialne interese Italije veliko nevarnost.
Svoječasno je bila postavljena pred rešitev sličnega perečega vprašanja današnja Avstralija. To je bilo takrat, ko jc bilo današnje ozemlje Avstralije še neke vrste kazenska kolonija, ki se je pa šele pozneje razvila v gospodarsko sijajno urejeni britanski dominion. Takrat so pošiljali iz Anglije, pa ludi iz drugih držav, na tisoče in tisoče žena v Avstralijo. Še pred odhodom pa je b'l vsaki žen* že vnaprej določen mož, ki ga je tam našla in s katerim sta osnovala družinsko celica, h teh celic je zraste! v toku desetletij današnji angleški dominion.
Isti Slučaj se pojavlja danes v Abesiniji. 160 tisoč Italijanov upravlja obširno ozemlje Abesinije in nima pri sebi niti ene žene, rojene Italijanke. Velika in na-
ravnost pompozna propaganda po vsej Italiji je v toku, da spravi v Abesinijo čim več Italijank, a najbolj onih, ki bi se rade čimprej omožile.
Te dni je odplula italijanska iadija »Co-'lombo« iz Napolja v Djibuti. »Colombo« ima za seboj kaj pestro zgodovino italijanskih prevozov v Abesinijo. 28 krat je že odplula ladja iz napoljskega pristanišča v Djibuti in se tudi vračala po isti poti nazaj. V Afriko jc šla armada, šlo je streljivo in ostale potrebščine. Iz Afrike sc je ladja vračala s kaj čudnim tovorom, ranjenimi in mrtvimi. V Afriko je vozila ladja zdravje in pogum, nazaj pa smrt in obup. Vsakokrat, ko je ladja odhajala iz pristanišča, je bilo na obrežju zbranih mnogo ljudi. Nikogar pa ni bilo, ko se je ladja v noči vračala. Še nikoli ni bilo takih manifestacij, kakor te dni, ko je odplula iz tamkajšnjega pristanišča ob navdušenih manifestacijah 15 tisočglave mno žice — ladja »Colombo« s prvim transportom italijanskih žen v Abesinijo. — Preseljevanje bele .*aso na črni kontinent! Prvi transport 1500 žen bele rase ie namenjen italijanskim uradnikom, delavcem in voiiakom. Te žene naj bi bile
prve ustanoviteljice italijanskih druži« v zasedeni Abesiniji, sedanji italijanski koloniji.
Italijanska fašistična propaganda kliče in poziva mlada dekleta, da se IiaJ naselijo v Abesiniji, kjer jim bo priskrbf la državna uprava odgovarjajočega mo211 Italijana. Kakor vidimo iz poročila <■> vem transportu,, je imela propagatltUl vendarle uspeh. Nič čudnega. Prvi *ran' šport je odšel v Djibuti, kjer hodo cali »žensko kolonialno blago« in ga odposlali na določena mesta. Vprašanje je samo, če bodo vse te mladenke našle tam res pravega in njihovemu okusu odgovarjajočega moža. Morda sc pa marsikatera izmed njih po kratki <lobl vendarle premislila in se vrnila iz »j]ovC domovine« v staro, od koder jc što v »obljubljeno deželo« s tolikim navdušenjem. Razmeroma ne prevelika razda ja Italije od Abesinije omogoča tem nad® budnim ženam morebiten povratek, ki pa nedvomno vezan z večjimi forma.
nostmi nego je bil oni pri zbiranju bataljonov za Abesinijo.
ženskH'
Darujte za azilni sklad PfLl
HUuišotski #kfi$iskt M6w\x&
Bratski spredem bolgarskih pevcev
Četudi >e bi prihod pevcev in pevk so-; prisrčen pozdrav zahval'1 predsednik j Riškega pevskega zbora »Rodna pesen« j »Rodne pesmi« univ. prof. T e o f i 1 o v, ki napovedan za danes pop. in je bil prihod ie naglašal, da sta obe matici, ljubljanska v soboto zvečer nenadno najavljen za vče in mariborska, v Bolgariji dobro znani ter raj popoldne ob 15.50, je šla vest o njiho-j da so Južni Slovani štiri telesa, toda eno
vem prihodu od ust do ust, tako da so je zbrala k sprejemu iia glavnem kolodvoru večstoglava množica, sredi katere je bilo opaziti predstavnike Sokolstva in vseh mariborskih kulturnih organizacij. Zlasti mnogo je bilo naše vrle mladine. Ob prihodu «n postanku vlaka so zaorili dragim gostom v pozdrav navdušeni klici večsto« glave množice, ki je bratske goste obkro žila ter toplo pozdravljala. Dragim gostem sta se do Zidanega mesta pe'jaia naproti tajnik tuk. Jugoslov. bdlgarske lige prof, Šedivy in vodja tuk. matičnega koncertnega biroja g. Bureš ml. Prisrčno dobrodošlico sta izrekla dragim gostom magistralni ravnatelj Rodošek v imenu mariborske mestne občine in predsednik matičnega pevskega zbora Janko Arnuš. V •skrenili, domoljubnih besedah se je za
srce. Njegove zanosne in s toplim slovanstvom prežete besede so zbudile živahno odobravanje, nakar je 85 pevcev in pevk »Rodne pesni« pod vodstvom zborovodje Lazarja Maksimova ubrano, prelepo zapelo najpreje našo narodno himno »Bože pravde«, nato pa »Rodno pesem«. Toplo pozdravljeni so se nato odlični gostje uvrstili v sprevod ter so se skupno z Mariborčani podali v hote!»Orel«, kjer so se nastanili. Danes dopoldne so s] bi atski go stje ogledali nekatere mestne zanimivosti. Ves Maribor pričakuje z ogromnim zanimanjem njihov nocojšnji kocnert in je radi tega priporočati nabavo vstopnic pred koncertom. Po koncertu je pri Orlu pozdravni večer, jutri dop cb % 10. pa se odpeljejo bratski gostje v Ljubljano.
Slosnos? obmejnega gasilstva
Pri Orl« so sc zbrali včeraj popoldne delegati gasilske župe Maribor, levi breg. Navzoči so bili delegati 17 gasilskih čet. Rednemu občnemu zboru so prisostvovali garnizionar podpolkovnik g. Maslač, sreski načelnik Popovič Pero, podstarešina gasilske zajednicc ravnatelj B. Pogačnik, sanitetni referent sreskega načelstva dr. J. Jurečko in tehnični referent sreskega načelstva inž. .Tan Va-nek. Zbor je otvoril in vodi! zaslužni in požrtvovalni starešina župe g. Srečko Kranjc, ki je povdarjal stalno izpopolnjevanje vseh v /.upi včlanjenih čet v kulturnem in prosvetnem delu. Iz zbora je bila odposlana udanoslna brzojavka kraljeviču Tomislavu kot pokrovitelju ju-
na naslednja nova uprava: Anton Hlebš, predsednik, Franjo Kumerc, I. podpredsednik; Tone Močivnik, II. podpredsednik; Vinko Mavko, tajnik; Mirko Nardin, blagajnik; tehnični referent Andrej Kogler, namestnik Angel Gomoc. Odborniki: Ivan Junker, Ivan Vidmar, Ivan Jarc in Ivan Trošt. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Franjo Jaki in Just Gustinčič, kot namestnik pa Ludvik Čretnik. Pri slučajnostih so se obravnavale razne interne klubovc zadeve in je bilo med drugim sklenjeno, da se postavi za komisarja sekcije Pesnica Mirko Vauda, ki naj v teku 14 dni skliče občni zbor pesniške sekcije.	_____________
gosioveuskega g lo vestnega in marljivega župnega tajnika g. Ambrožiča nam kaže, da ima teli 17 čel 427 izvršujočih, 112 podpornih in 14 častnih članov. Župa ima 7 motornih
asilskih vozov in
gasilstva. Tajniško poroči-
Sveč^no odlikovan’© mamic padlih doforovoP-cev Franca Bračiča in Antona Batiča iz Gorice
Ivino Union. Danes kolosalni »Moskva - Šangaj«, Pola Neg-ri, Diessel, Hansi Knoteck.
vefefihn Gliste'v
Odprta noč in dan so groba vrata . . .
m 6 ročnih brizgaln, 7 gasilskih vozov m j Na Vodnikovem trgu 4 jc umrli gostilni-3 gasilske avtomobile. Celokupno pre- j «arjeYa soproga Marija Berarričcva, sta-moženje znaša 600.000 Din, vrednost, ra i? v Mlinski 7 zasebnica Julijana orodja 400.000 Din. V preteklem letu je pcrko> stara g2 [eti v Ribniškem selu 14 bilo 17 večjih in 12 man ših požarov. Po- j vinič?.rjeva žena Ana Šalamun, stara 36 žarna škoda je znašala 748.000 Din, pre- j jej. y Spl0šni bolnišnici 67 letni posestnik prečena škoda znaša 5 milijonov Din. j janez Aljec. Žalujočim naše toplo sočutje!
Sreska organizacija Udruženja vojnih dobrovoljcev v Mariboru je priredila si-uoči pri Orlu na čast materam v Do-brudži padlih junakov dobrovoljcev lepo uspeli družabni večer. V natrpano polni veliki dvorani so se zbrali odlični predstavniki vojaških in civilnih-oblasti. Sokola in ostalih nacionalnih organizacij, da prisostvujejo pietetni počastitvi spomina padlih junakov in visokemu odlikovanju njihovih mater.. Mesto obolelega predsednika dobrovoljske sreske organizacije g. dr. Li. Pivka jc spregovori uvodne besede podpredsednik Bogdan Pogačnik, ki je pozdravil vse navzoče, obe mamici ter navzoče odličnike, mestnega poveljnika generala M. Milenkoviča, oba sreska načelnika g. P. Popoviča in dr Šiško, župana dr. Juvana, Poveljnika 32. topu. polka podpolkovnika M. Eriča, poveljnika inž. podčastniške šole podpolkovnika L. Cenerla in Polic, šefa dr. Trstenjaka. V toplo občutenih besedah se je spomnil onih, ki so žrtvovali za našo ujedinjeno domovino svoje najdražje, svoje življenje. Pozdra-vil je obe mamici padlih dobrovoljcev. katerima na čast je bil prirejen večer. Kospo Bračič Marijo in Batič Jožefo. Qodba 45. pešpolka jc zatem intonirala državno himno. Nato je mestni poveljnik -'enerpl Milenkovič v markantnih pote-
zah orisal vso našo borbo za narodno osamosvojitev in prečital odlok, s katerim sta bili obe materi odlikovani od najvišjega mesta po našem kralju Petru II. z zlatima kolajnama. Pripel je materama odlikovanji na prsa, nakar jima jc g. Pogačnik izročil lepe šopke rdečih nageljnov. Z rosnimi, solznimi očmi sta sc gospa Bračičeva in Batičeva zahvalili za visoka odlikovanja. Naš odlični baritonist A. Faganeli je ob spremljavi g. prof. Vrabca na klavirju odpel »Vi ju vetri«, za kar je žel obilo priznanja. G. Grčar je v izbranih besedah orisal svoje spomine na dobrovoljski po-kret in boje v Dobnidži. Povdaril je. da ie potrebno, da večkrat obujamo te spomine, osobito pred našo mladino, da bo ona vedela, da jc bila naša svoboda m država ustvarjena z nepojmljivimi žrtvami in trpljenju. Dijaški pevski zbor inž, podofic. šo'e jc krepko odpel komit-sko pesem, g. Faganeli pa balado Lem Edini. S pesmijo »Oj Dohrdob je bil zaključen oficielni del orisrčne proslave in se ie nato razvila prosta zabava. Naš obmejni Maribor, predvsem pa or^aniza cija vojnih dobrovoljcev, jc s tem večerom ponovno poudarila velik pomen dobrovoljskega pokreta in dostojno počastila spomin naših padbh junakov, njihove matere pa proslavila.
škoda znaša 5 milijonov Din. ( Pri vseh požarih so sc gasdei z vnemo in vztrajnostjo udejstvovali. Pomembni do-j godki preteklega leta so bili blagoslovi-. tev novega gasilskega avtomobila na Pcsmci in gradnja razglednega stolpa pri i Sv. Ani. Povdarjala se je zlasti potreba
Iz učiteljske službe. V Črešnjevec pri Slovenski Bistrici .iv premeščen Vojteh Hren, doslej v Selnici ob Dravi.
Ljudska univerza. Danes v ponedeljek ob 20. uri predava o svoji domovini »La
zavarovanja naših požrtvovalnih gasilcev, j provence« g. univ. prof. Jean Dayre v katerem pravcu deluje župa še nadalje, j	farmacevtov	v Mariboru priredi
Vestni blagajnik Vaupotič Franjo je P0-. s sodelovanjem gg. lekarnarjev lastnikov ročal. da ie imela župa 4655 Din dohod- j cjMus predavanj o novi aparaturi za ana-kov in 4832 Din izdatkov. Pri volitvah . jdidrc dele v lekarni. Predaval bo gosp. je zmagala s 47 proti 2 klasovoma po g. j \y, f>]1. Rado Damaške, apotekarski rc-Kcrtanišku predlagana lista nove upra-. je,renj. prv0 predavanje bo jutri v torek, ve, ki jc sestavljena pretežno iz dose- j ,jne y { ,n> 0jj p0l 21. uri v Savostovi dan jih funkcionarjev z neumorno delav- iglami. Vabljeni vsi pripadniki iekarni-
nim starešino g. Srečkom Kranjcem na čelu. V odbor so izvoljeni:	namestnik
starešine Golob Frnest, Sv. Jrojica; tajnik Ambrožič Albin. Maribor; blagajnik Vnuootič Franjo, Zg. Sv. Kungota. Člani uprave: Bauman Ivan, St. IIj; Kostanjšek Janko, Sv. Martin; Breznik Fran. Sv. Ana; dr. Gorišek Milan, Sv. Lenart: Jagrič Ferdo, Selnica. Nadzorni odbor: predsednik Košenina Vlado, Sv. Lenart. Člani: Tonlak Greeor, Sv. Martin; Verglez Oto, Sv. Juri; Sabler Franc, Kamnica; .Fluher Ivan, Sv. Peter. Delegati za skupščinsko zajednico Kranjc Srečko kot župni starešina, dr. Milan Gorišek in Ambrožič Albin, župni tajnik. Pri slučajnostih so se obravnavale razne pereče zadeve, kakor čimprejšnje pospe-šenje uzakonjenja obveznega nezgodnega zavarovanja gasilcev, izvajanje 5/o gasilske doklade na občinske proračune, znižanje taks za gasilske prireditve in gasilski izlet v Št. Ilj ob priliki blago-
. slovitve novega gasilskega avtomobila.
Cvahnost in razgibanost v mariborskih zbo-
j zajednicc g. Bogdan Pogačnik, se zahvalil unravi za dosedanje vzorno delo in
rovalnih dvoranah
Tudi včerajšnja nedelja jc bila sedaj vi meri zaveda svojega socialnega in kultur-^Zoni občnih zborov — v znamenju šte- nega poslanstva. Društvo ima .>12 čla-vhnih zborovanj Pri Povodniku so sc nov. Poleg prireditev v svojem delokrogi poštni uradniki. V Narodnem do- gH je ni bilo v Mariboru in obmejnem 11,11 so zborovali vrli JadranaŠi in Peru- ozemlju prireditve, pri kateri ne bi bili vci- pri »Orlu« delegati gasilske župe sodelovali naši vrli JadranaŠi. Želeti bi Pribor, levi breg, v Vinarski in sadjar pa Lilo, da bi javnost šla društvu tudi v šoli pa se jc zbralo nad 80 absolven- pogledu zaposlitve njegovih brezposelnih kmetijskih šol k obravnavanju poro- članov čim bolj na roko. Iz blagajniške-l’‘l’	’	ga poročila je razvidno, da je I”1"
9935.50 Din dohodkov in 6791.75
stanovskih zadev.
Pevsko društvo
Jadran"
kj vrši v našem obmejnem Mariboru poljubno kulturno in propagandno delo.
hnelo včeraj predpoldne v gornji dvojini Narodnega doma ob številni ude-„e*bi in delegatov ostalih pevskih dru-s*ev svoj letošnji redni občni zbor.
bilo
Din
izdatkov. Občni zbor so pozdravili med drugim delegat Savcza in celjskega pevskega društva »Soča« g. Rakušček, nadalje g- Golouh, za »Dravo« g. Orbanič, za Ipavčevo župo g. Albin Horvat in za Nanos g. Majcen. Ustanovitelju društva pevovodji g. Lahu je liilo izrečeno po-
, --.vin iuun.viuuurji (predsedniško g. j*- Fornazarič, tajniško g. dr. Ccrkvcnič, paf?ajniško g.. Kralj, gospodarjevo g. ;Crfiol in načelniki posameznih odsekov, v^ki odsek prof. Vrabec, ženski pev-g11 odsek ga. Stojkovioeva, dramutski dr. ,®rkvenič. socialni in vojnoodškodninski r‘ Fornazarič ter prireditveni oilsck g. oinbač) jc razvidno, da jc bilo društvo
ške stroke.
Kulturno feministični odsek Ženskega društva v Mariboru priredi v torek dne 9. marca t. 1. ob 19. uri predavanje g. dr. Stoparja o spolni higijeni. Dekleta in žene vabljene. Vstop prost!
O krasotah švicarskih gora bo govoril v sredo, dne 10. t. m. v dvorani Ljudske univerze v Mariboru naš odlični celjski alpinist g. Andrino Kopinšek. Imenovani se je lani povzpel v družbi najboljših slovenskih hribolazcev, med katerimi je bilo tudi več Mariborčanov, na najprivlačnejše švicarske vrhove. Predavatelj bo v besedi in slikali ponovno obudil prelepe spomine na to alpinsko turo.
Ustrelil se lo v soboto zvečer pred hišo svojega tasta na Mejskem hribu Nikiior Aleksander. V bolnišnici je podlegel poškodbam. Zapušča ženo in otroka. Samomor je izvršil coividno v trenutku živčne razburjenosti ip duševne depresije.
Mrtvec v potoku. V potoku Krka pri Otovcih jc neki fant našel v potoku mrl vega 65-letnega prevžitkarja Štefana Rakarja. O najdbi jc takoj obvestil orož-
, p or o č il,~ ki' s o j ih podal i posamezni, hvalno priznanje. Pri slučajnostih preči j Uštveni funkcionarji (predsedniško g- lana resolucija glede vojnih odškodnin
je bila odposlana na vsa merodajna mesta Pri volitvah so bili izvoljeni: Predsednik: dr. Fornazarič Slavko. Odborniki: dr. Bergoč Joško, Andrejčič Ivan, prof. Mirk Vasilij, Golouh Rudolf, Humar Ivan, Kralj Ivan, Kralj Vlado, Stojkovič Karmen, Pivka Karmela, Cergolj Ivan. Valič Ivan, Lozej Ivan, dr. Cerkve-nič Ivan. Odb. namestniki: Godina Marija, Faganclli Anton, Žižmond Joško, Tomažič Anton, Vidmar Nace, Rojc Jože, Filipič Andrej. Revizorja: ravnatelj Dolenec Matko, Lah Joško. Nam. rev.: Polh Ilado.
G
del
ovanje izredno živahno. Društvo
Ra
Zavzema izven okvira svojega pevske-j 111 narodno obrambnega ter socialno '"‘Uuiegu delokrogu tudi zu čimprejšnjo .®vmilev vojne škode in je v vsem s- o-1,1 delovanju dokazalo, da sc v polni
izroči! starešini Srečku Kraujcu in nod-slarcšini Gclobu Ernestu odlikovanji gasilske zveze za njuno nožrlvovabm in nesebično delo v pomoč bližnjemu. V izbranih besedah je pohvalil njuno delo tudi garnizionar podpolkovnik g. Muslae, nakar ie starešina Kranjc zaključil lepo uspeli občni zbor, ki jc ponovno izpričal strnienost in složnost v vrstah naših obmejnih gasilcev.
Perunovci so zborovali
včeraj dopoldne v restavraciji Narodnega doma. Fil je to 17. redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil klubov predsednik g. A. Hlebš, ki je po pozdravnih besedah na kratko poročal o delovanju v preteklem letu. Povdarjal jo. da se jc lani ustanovila 6. kolesarska sekcija, in sicer na Pobrežju, ki šteje danes že 40 članov. Iz poročila tajnika Motolia je razvidno, da šteje »Pcrun« 310 aktivnih članov, ki so sc lani z uspehom udejstvovali v kolesarskem športu. Blagajniško poročilo g. Nardina izkazuje 4356.75 Din dohodkov in prav toliko iz datkov. Kluhovo premoženje znaša 11 ti soč 188.50 Din. Poročali so še g. Franjo Kumerc o delovanju tezenske sekcije, g. Alojzij Kukovec pa jc podal poročilo <> delovanju sekcije Sv. Lenart v Slov. goricah. Tehnični referent g. Šibenik jc poročal o uspehih članov v preteklem letu. Po poročilu nadzornika g. Jnkija so sledile volitve in j? bila soglasno izvolje.
nike. ki so ugotovili, da jc pokojni Rakar popoldne obiskal svoje sorodnike. Na potu domov je nameraval Rakar skrajšati pot in hotel preskočiti potok. Pri tem pa sc je .spodrsnil in padel / glavo v 40 cm globok potok, kjer je utonil. Njegova tragična smrt je zbudila splošno sočutje.
Beg iz življenja. V Križevi ulici 18 v Murski Soboti sc je obesila v hlevu 48-letua bivša kuharica Frančiška Kavčičeva, ki je že nekaj mesecev bolehala. Ko so jo našli, je bila že mrtva.
PREZIDENT DR. BENEŠ PREKO MARIBORA V BEOGRAD.
PRAGA, 8. marca. Državni obisk predsednika ČSR dr. Beneša 5. in 6. aprila se ho izvršil z največjo svečanostjo. Predsednik dr. Beneš bo bržkone poto-val v Beograd preko Maribora in Zagreba ter mu bodo ob vsej progi prirejeni slavnostni pozdravi.
HORTHY VEDEL ZA ZAROTO?
PARIZ, 8. marca. Pertinax objavlja v »Echo dc Pariš« senzacionalen članek, v katerem pravi, da je Horthy vedel za nameravani puč desničarskih ekstremistov in da ne odobrava Daranyjeve k denvo-kraciji»usmirjene politike.
t MONSIGNOR TOMO ZUPAN.
LJUBLJANA, 8. marca. Davi ob pol 4. uri je preminil v Okroglem pri Kranju v 98. letu starosti msgr. Tomo Zupan. Nacionalno in kulturno zaslužnemu možu svetal spomin!
Stran 4.
Mariborski »V e Cer n IK« Jntra
V	Mariboru, dne 8. III. 1937.
ifriSŠ&UA /ii&Jiuio
¥ vrtincu borbe za točke...
Efektna zmaga ISSK Maribora nad Rapidom Železničarji premagali cel‘ske Atletike — SK Celje in Čakovečki SK igrala neodločeno — V prvenstveni tabeli še vedno vodi SK Železničar
Včerajšnji prvenstveni nogomet je v mariborski skupini LNP obsegal tri tekme, ki so bile za našo skupino precej odločilnega pomena V Mariboru se je odigral mariborski »derby«, ki je bil poleg prestiž nega pomena tudi važen zaradi plasmana v vrstnem redu prvenstvene tabele. Pričakovali so, da bo »derby« prav tako dobro obiskan kakor prejšnja leta, toda kljub lepemu vremenu je prišlo na Rapidovo igrišče komaj 200 gledalcev!! Železničar je potoval v Celje, kjer se je srečal s ta-mošnjimi Atletiki. Vrnili so se z dvema težko priborjenima točkama. V Čakovcu sta se srečala SK Celje in Čakovečki SK in se je tekma končala z delitvijo točk. Po včerajšnjih tekmah izgleda prvenstvena tabela takole:
Železničar ISSK Maribor SK Celje CSK Rapid Atletiki
6
5
4
2
1
0
0
28:6
18:8
15:10
17:15
12:22
4:33
12
11
9
7
3
0
ISSK MARIBOR:SK RAPID 4:1 (1:1).
V primeru s> prejšnjo nedeljo je bila igra precej razburljivejša, čeprav je bila na znatno nižjem nivoju. Obe moštvi sta se potrudili do poslednjega diha, da bi izbili čim lepši rezultat. V splošnem sta si brli obe enajstorici enakovredni, z razliko, da je bila obramba ISSK Maribora neprehodna, poleg tega pa je bil Rapidov napad nemogoč. Zmaga je včeraj dolgo visela v zraku, pa je že izgledalo, da bodo Rapi-do vci vknjižili obe točki, ko je okrnjen napad Maribora izvedel nekaj uspešnih akcij v obliki golov in usoda Rapida je bila v 10 minutah zapečatena. Včerajšnja tekma je bila prava borba, ki pa žalibog ni ostala v mejah dovoljene igre. V veliki meri je temu kriv sodnik g. Nemec, ki je sicer mnogo piskal, hkrati pa velikodušno »prezrl. sabotažne akcije nekaterih igralcev. Posledica je bila tako da so se vsi oddahnili. ko je sodnik tekmo zaključil. Obe moštvi sta pokazali solidno nogometno' znanje.^ Tehnično so sicer bili črno-beli močnejši. zato pa so bili dober del igre šibkejši v startu.
ISSK Maribor si je zmago priboril šele po zelo težki borbi. Skoro ves čas tekme je moral igrati z 10 ljudmi, ker je bil vodja napada Satrc že v začetku igre tako poškodovam, da za nadaljnjo igro ni prišel več v poštev-. V teku razburljivih dogodkov je moral Koren parkrat zelo odločno posredovati, da je še v zadnjem hipu rešil že skoraj izgubljene situacije. Sploh je v nemali meri zasluga ožje obrambe, (la se je tekma končala z lepim uspehom. Nfa drugi strani gre seveda zasluga napadalcem, predvsem Milošu in Tičarju, ki sta včeraj predvajala odlično igro. Tudi krilci so bili dobri in so zlasti v drugi polovici pomagali povsod, kjer je bilo treba.
Ne glede na poraz so bili R a p id o v c i vs»j v polju, gotovo'dobri. Še vedno pa
niso prišli v formo, dasi so dali boljšo partijo kot minulo nedeljo proti Železničarjem. Napad je še vedno izdatno slab, kar prihaja bržčas odtod, ker so nekateri igralci včasih zelo komodni. Nekoliko se je trudilo levo krilo, vendar do prave homogenosti takšen kvintet ob takšnih pogojih ne more priti. Napad si je res izdelal par lepili prilik ,kaj pa vse to pomaga, ko ni nikjer odločne poslednje poteze. — Obramba je bila v svojem delu ves čas zelo nesigurna. Edina formacija, ki je kolikor toliko zadovoljila, je bila krilska vrsta.
V predtekmi je Rapidova rezerva porazila rezervo ISSK Maribora s 5:1 (1:0).
SK ŽELEZNIČAR:ATLETIKI 4:3 (2:2).
Železničar je imel včeraj v Celju zelo težko delo. Atletiki so nudili Železničarjem trd odpor ter se zdi, da so Celjani zopet postali uvaževanja vreden nasprotnik. O kakovosti moštva Atletikov pa se bodo lahko prepričali prihodnjo nedeljo, ko se bo v Mariboru vršila tekma med Atletiki in ISSK Mariborom.
SK CELJE:ČAKOVEČKI SK 2:2 (2:2)
SK Celje je moral včeraj v medjimur-sko metropolo, kjer se je srečal v prvenstveni tekmi s ČSK. Oba nasprotnika sta predvajala lepo igro, ki se je pod vod-
stvom g. Čamermka iz Ljubljane končala z delitvijo točk.
OSTALE NOGOMETNE TEKME. Beograd: Jugoslavija:SK Ljubljana 3:0
(2:0). »
Zagreb: Gradjanski:Concordia 5:0 (4:0) Split: Hajduk :BSK 4:2 (3:0).
Osijek: Slavija (Osijek):Slavia (Sarajevo) 2:1 (2:1).
Ljubljana; Slovan:Reka 6:3 (3:1). Kranj: Kranj:Hermes 0:0.
MEDNARODNA SKAKALNA TEKMA V PLANICI.
Vosraj se je v Planici vršil prvi del smu ških skakalnih tekem, in sicer mladinska in mednarodna skakalna tekma. Pri mladinski skakalni tekmi je startalo nad 60 mladih skakačev in je v tej disciplini zmagal Janez Mežik (Rateče), ki je dosegel 150 točk (19, 19.5 m). Na mednarodni skakalni prireditvi na 65 m skakalnici je startalo 15 tekmovalcev, jn sicer 4 člani HDW iz češkoslovaške, 3 Švicarji, 2 Avstrijca in 6 Jugoslovenov. Rezultati so bili naslednji: 1. Heinrich Pahne (čSR) 152.3, (56,58.5), 2. Albin Novšak (Jugoslavija)
149.2 (55,57 m), 3. K. Kaufman (Švica)
148.3 (57.56), 4. R. Rieger (Avstrija) 146.8 (55, 54), 5. A. Klingler (Avstrija) 144.3 (54, 58 m).
let C/ffhif Drt/iA/iuo
Smrt gluhonemega berača pod vlakom
Minuli petek dne 5. marca 1.1. proti večeru je odhajal iz Gornje Radgone po banovinski cesti proti Radencem, gluhonemi berač po imenu Papič. Ko je onkraj čreš-njevske opekarne paskal železniško progo, ga je prehitel večerni vlak, ki odhaja iz Gor. Radgone okrog pol 18. ure, katerega gluhonemi Papič seveda m mogel slišati. Ker vodi pred križiščem železniška proga po vdolbini in ovinku ter je bilo že mračno, je bila nesreča neizogibna, ker tudi strojevodja radi nepreglednosti ni mogel opaziti pasanta na tej kratki di-
stanci, da bi mogel pravočasno zaustaviti vlak. Stroj je treščil Papiča na tla ter mu gledko odrezal desno nogo nad gležnjem Vlakovodja je stroj sicer zaustavil, toda bilo je že prepozno. Silen krik poškodovanca je takoj privabil na lice mesta okoliške stanovalce, ki so izvlekli Papiča izpod stroja ina stran ter takoj poklicali zdravnika dr. Breznika iz Gor. Radgone, ki je Papiča s svojim avtomobilom odpeljal v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer pa je v soboto dne 6. marca 1.1. dopoldne podlegel.
pMhakove HGvitt
Udobni in ceneni so »Putnikovi« izleti z luksuznimi avtokari. Od 7. do 9. marca na Dunajski velesejem 240 Din, na Jožefovo, 19. marca, v Graz, 100 Din: za Veliko noč v Rim in Benetke. Cenena pavšalna potovanja od 17. do 31. marca v Kaštel Stari pri Splitu ,1450 Din in na otok Korčula 1660 Din. V pripravi vožnje na italijansko in francosko Riviero in na svetovno razstavo v Parizu. Prijave, prospekti in informacije pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. Telefon 21 -22s
Ne pozabi naročnine!
ioaue vesti
POSVETITEV NOVEGA BEOGRAJSKE GA NADŠKOFA Dr. UJČIČA.
je bila včeraj v cerkvi zagrebškega nadškofijskega semenišča na Šalati. Posvetitev je izvršil metropolit dr. Bauer. Posvetitvi sta kot predstavnika vlade pri* sostvovala ministra dr. Vrbanič in Dragi-ša Cvetkovič. __________________
fluiteufatske,
Huda ura. Dva večera po vrsti i® divjal, zlasti na Kozjaku, strašen vihar, ki je bil tako močan, da je odkrival stre he, lomil debela drevesa in odnašal vse, kar se je le dalo. Občutno škodo ie napravil pri Sv. Treh Kraljih, kjer ni ostala niti ena streha nepoškodovana. Na šoli pri Sv. Treh kraljih je vihar podrl zidan dimnik. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo počlobnega viharja.__________
katodne gledaMste
MARIBORSKO GLEDALIŠČE:
Ponedeljek, 8. marca: Zaprto.
Torek, 9. marea ob 20. uri: »DR«. Red B. Sreda, 10. marca: Zaprto.
Četrtek, 11. marca ob 20. uri: »čevljar Anton Hit«. Red C. Znižane cene. Petek 12. marca ob 20. uri »Baletni večer«.
Baletni večer v mariborskem gledališču. Lep umetniški užitek bo nudil baletni večer, ki ga priredi v petek, 12. t. m-znani in odlični baletni mojster zagrebške opere Maks Froman in balet ljubljanske opere. S tem večerom je Froma'1 pred kratkim zadivil ljubljansko občinstvo. Na sporedu je daljši balet ter razni dueti. Pri tem baletu veljajo znižane operne cene, vendar imajo abonentje in lastniki blokov pravico do znižanih dramskih cen, če si nabavijo vstopnice do srede, 10. tm.
Prihodnji teden bo premiera znamenite in povsod izborno uspele Shawovc drame »Sveta Ivana«. Režija je Kovičeva. Naslovno ulogo igra Kraljeva.
Vzorna žena.
A: »Ali je tvoja boljša polovica zadovoljna s teboj, ko prideš tako pozno domov?«
B: »Ne črhne niti besedice.«
A: »Ah, krepostna ženska.«
A: »Zelo sem zadovoljen z njo, kaj*1 ona pride še kasneje domov ko jaz.«
Spomnite se CMD*
Razno
VSE MARIBORSKE PERICE
ki so sc učile prati v >Ra-dion« posvetovalnici najtopleje priporočajo vsem mariborskim gospodinjam naj perejo samo /. »Radiotiom« in terpentinovim Scliichtovim milom ter se obenem zahvaljujemo Radiori-posvetovalni-ci za darilo, ki so na z veseljem sprejele- Mariborske perice.	1138
POZOR! TRAJNI KODRI!
Najnovejši aparat in najboljši kemični preparat je prispel v salon Maly v hiši zobozdravnika dr. Kaca, Aleksandrova 22. vhod Jamo skozi vežo.	1142
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam enemu ali dvema gospodoma. Betnavska 61. 1139
Sluibo dobi
VAJENKO
sprejmem takoj. Damski s‘r Ion Toplak, Orožnova 10.
1140	-
Kupujte svoje p®* irabiilne pri nall* innrantili >
Oglašujte v ,,Veterniku
m
DOJV JUAN
49
Z zadovoljstvom je opažala gospa katinka, da je Hermlona prav rada posegala v domačinstvo in je popolnoma prepustila Hermioni proste roke, da si je stanovanje v vili na Prinčevskem otoku čim udobneje uredila, če je gospa Atidrikosova imela v sobi mizo, stolico in klavir, potem je to popolnoma zadoščalo, da se je počutila srečno in in zadovoljno. Hermiona pa, vzgojena v duhu angleških tradicij, je glede hišne ureditve imela povsem druge zahteve. Gospa Vera ic bila popolnoma Hermio-ninega okusa. Zavzeli sta s Hermiono tri sobe v gornjem traktu vile, ki sta jih čim prej prijazneje in čim okusneje uredili.	•
(iospa Vera Rancova je bila zanimiv pojav. Ni bila bogve kako globoko izo
bražeua. pač pa je bila njena izobrazba vsestranska. V njej je bilo mnogo smisla za poezijo, pa tudi prirodne lepote. Nemalokrat je čutila veselje, da je s Hermiono skupaj čitala in slikala. Nemalokrat pa ste bili gospa Vera in Hermiona moteni po krepko zvenečih akordih, ki so prihajali iz spodnjih prostorov, kjer je gospa Andrikosova na klavirskih tipkah dajala duška svojemu motnemu duševnemu razpoloženju. Ka-tinka pravzaprav ni sama vedela, kaj je igrala. Toda vse, kar je igrala, je bilo kakor krik bolečine, krik užaljene, ponižane duše.
Nemalokrat je Hermiona ob siloviti mačehini igri pokleknila na tla, razmiš-Ijujoč, kakšna je neki ona tajna sila, ki ji vliva v dušo tako pretresljive akorde.
Začutila je toplo sočutje s .svojo mačeho. Četudi ni Hermiona vedela, kakšni so vzroki tega gorja njene mačehe, je vendarle bila prepričana, da to gorje obstoja in da mu Katinka kar ne more dati popolnega duška. Nemalokrat je gospa Vera razbrala iz Hermioninih pogledov nekaj kakor vprašanje, kaj je pravzaprav njeni mačehi. Toda tudi gospa Vera ni v poslednjem času več popolnoma razumela svoje prijateljice, gospe Kabinke. Misli gospe Vere so hitele h knezu Voroncovu in mučila jo je skrb, kaj je s slugo Antoinom.
Sredi tega razmišljenja pa je nenadoma nekdo potrkal na vrata in izročil gospe Veri pismo. Bilo je pismo sluge Antoina, v katerem je sporočil gospe Veri, da je našel službo v hotelu, kjer se je nastanil knez Voroncov. Tudi ji sporoča v pismu, da mu jp poverjena postrežba kneza Voroncova, ki se dobro počuti in ki je skoro ves dan odsoten iz hotela
Izdaja konzoneij »J^ra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA.
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
Pozornost gospj Vere pa je konec pisma, v katerem ji sporoča A toine:
»Tega,, kar še vem, pa ne moren' 1 pisati. Lahko bi vam pa povedal, >na me, če mi dovolite, da vas vidim.« , ,jlt
Gospa Vera jc v veselem razburi*; takoj pisala Antoinu, naj se P^LLovi dan, ki ga ima, pojavi v Andr>K°r;lZ. vili na Prinkipu, kjer mu je v svn'°a govora na razpolago. Seveda )e. ? pri Vera storila to šele potem, ko si Jc l.]a svoji prijateljici gospe Katinki izPr0' zadevno dovoljenje.	.
Katinki bj bilo siccr ljubše, če bi i k spa Vera za svoja prežanja bila drugo hišo. Toda sedaj, ko jo je P°° ’ ji ni mogla braniti, da bi svoje vodila k uresničenju Če bi se "„n e. uresničili in če bi se nezvesti vnoz *p».. obrnil, potem je morala Katinka v, sredstvo, da se ta sprava ne izvr‘ njeni prisotnosti. V njej je bilo vse več trpljenja in bridkosti. _—•
Tiska Mariborska tiskarna d. d*