REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE POROČILO 2011 POROČILO MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2011 Izdajatelj: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije Služba za strateške študije in analize Za izdajatelja: Karl Erjavec Urednica: Sandra Jelenic Zidarič Odgovorni urednik: Marcel Koprol Jezikovni pregled: Tea Mejak Oblikovanje: Žiga Pirnat VSEBINA Slovenska diplomacija ob svoji dvajsetletnici_5 1 Svet v letu 2011_7 2 Izbrane zunanjepolitične teme_12 Strateški forum Bled 13 Kandidatura Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za obdobje 2012-2013 14 Slovenski razvojni dnevi 15 3 Kronologija dejavnosti_16 4 Dvostransko mednarodno sodelovanje_32 5 Večstransko mednarodno sodelovanje_111 Evropska unija 112 Organizacija združenih narodov 125 NATO in varnostna politika 131 Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) 139 Svet Evrope 140 Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) 143 Mednarodna organizacija za frankofonijo 145 Regionalno sodelovanje 145 6 Druga pomembnejša področja delovanja_149 Človekove pravice 150 Razvojno sodelovanje 152 Globalni izzivi 154 Mednarodnopravne zadeve 157 Gospodarska diplomacija 159 Kulturno sodelovanje 161 Analitika 164 7 O ministrstvu 165 Zaščita interesov 166 Odnosi z javnostmi 169 Kadrovske zadeve 170 Proračun 171 Informacijska tehnologija 172 Protokolarne dejavnosti 172 Prevajanje 173 Pravne zadeve 173 Glavni diplomatski nadzornik 174 Logistika, investicije in javna naročila 174 Pošta in arhiv 175 Okolju prijazno delovanje 175 8 Seznam dvostranskih pogodbenih aktov, podpisanih v letu 2011_177 9 Izbrani dokumenti ministrstva za zunanje zadeve_185 10 Abstract_188 11 Zemljevid sveta z diplomatskimi predstavništvi in konzulati_195 4 SLOVENSKA DIPLOMACIJA OB SVOJI DVAJSETLETNICI rt m-m Slovenija je v letu 2011 praznovala 20. obletnico samostojnosti in prvih mednarodnih priznanj, s tem pa tudi začetek nastopanja slovenske države kot samostojnega subjekta v mednarodni skupnosti. Slovenska diplomacija je v vsem tem obdobju imela ključno vlogo pri utrjevanju naše mednarodne prepoznavnosti. V nepredvidljivem svetu hitrih in korenitih sprememb, globalne soodvisnosti in naraščajoče nestabilnosti mora slovenska diplomacija nenehno razvijati in krepiti sposobnost prepoznavanja novih izzivov ter hitrega odzivanja nanje. Razumevanje vseh razmerij na mednarodnem prizorišču zahteva nove pristope, utrjevanje strateških partnerstev in navezovanje novih, skrb za dobre sosedske in druge dvostranske odnose ter večstransko in regionalno sodelovanje. Slovenska zunanja politika se globalizira, skrbi za promocijo gospodarskih interesov, se zavzema za učinkovit multilateralizem in krepitev mednarodnopravnega reda. Ob vsem tem ostaja tudi ključen dejavnik zaščite interesov slovenskih državljanov v tujini. O pogledu slovenske diplomacije v prihodnost so med drugim razpravljali na 6. blejskem strateškem forumu (BSF) z naslovom Moč prihodnosti (The Power of the Future). Na njem se je zbrala vrsta priznanih osebnosti, ki se ukvarjajo s strateškimi izzivi prihodnosti in so s svojo razpravo stopale po že utrjeni poti prepletanja aktualnih regionalnih in globalnih tem. Na BSF je bil prvič organiziran forum mladih, Young BSF, ki je k razpravam pritegnil mlajše občinstvo - prihodnje odločevalce. Ob robu foruma je potekalo srečanje uglednih oseb Sveta Evrope z naslovom Živeti skupaj: združevanje raznolikosti in svobode v Evropi 21. stoletja. Velik del zunanjepolitičnih dejavnosti v letu 2011 se je navezoval na zadnjo fazo kampanje za pridobivanje podpore slovenski kandidaturi za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN. Slovenija žal ni bila izvoljena na ta pomemben in ugleden položaj, a je s kandidaturo znova podkrepila svojo zavezanost ciljem in načelom, zapisanim v Ustanovni listini OZN. Obenem se je kandidatura izkazala kot pomembno sredstvo zunanje politike, ob pomoči katerega je naša diplomacija okrepila dialog z državami z vseh celin, ustvarila temelje za nova partnerstva in utrdila svojo prepoznavnost v mednarodni skupnosti. V letu 2011 smo si še naprej prizadevali, da bi čim bolj okrepili, nadgradili ter izkoristili dobre odnose s sosedi, s preostalimi članicami Evropske unije ter z drugimi ključnimi partnerji v mednarodni skupnosti. Slovenija je ohranila aktiven pristop do držav Zahodnega Balkana. Poseben poudarek je bil namenjen krepitvi gospodarskega sodelovanja ter jasni in nenehni podpori zahodnobalkanskim državam pri njihovih prizadevanjih za vključitev v evro-atlantske povezave. Prepričani smo, da je perspektiva članstva v EU zanje odlična priložnost in spodbuda, da izvedejo potrebne reforme ter uredijo medsebojna vprašanja, tudi še nerešena nasledstvena vprašanja. Posebno pozornost Zahodnemu Balkanu smo še naprej namenjali tudi znotraj zveze NATO, v okviru katere Slovenija s sodelovanjem v operaciji KFOR na Kosovu prevzema svoj delež odgovornosti za mir in stabilnost v regiji. Iz enakih razlogov, torej drže odgovorne članice mednarodne skupnosti, ki prispeva k skupnim prizadevanjem za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, je Slovenija še naprej aktivno sodelovala v operaciji ISAF ter v političnih razpravah, povezanih s položajem in prihodnostjo Afganistana. Karl Erjavec, podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za zunanje zadeve 5 Slovenija je bila znotraj pristojnih teles OZN, Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) dejavna na področju varstva in spodbujanja človekovih pravic, temu pa je veliko pozornosti namenila tudi na nacionalni ravni. S predsedovanjem Izvršnemu odboru Sklada Združenih narodov za pomoč otrokom (UNICEF) je utrdila ugled države, ki pomembno prispeva k mednarodnim prizadevanjem za pravice otrok v okviru širše razsežnosti človekovih pravic in mednarodnega razvojnega sodelovanja. Razvojno sodelovanje ostaja pomemben del slovenske zunanje politike, čeprav je zaradi finančnih omejitev nekoliko težje iskati možnosti za širitev in krepitev delovanja. Razvojni projekti geografsko ostajajo prednostno usmerjeni na Zahodni Balkan, vzhodno evropsko soseščino (zlasti Moldavijo) in Afriko. Tematsko je glavnina projektov namenjena opolnomočenju žensk, zaščiti otrok in drugih ranljivih skupin prebivalstva ter varstvu okolja. Pomembno se nam zdi, da se tudi slovenska javnost seznani s pomenom mednarodnega razvojnega sodelovanja - v ta namen smo že tretjič zapored organizirali Slovenske razvojne dni. Ob zaostrenih finančnih in gospodarskih razmerah so bila v letu 2011 izražena visoka pričakovanja glede delovanja na področju gospodarske diplomacije. Slovenska diplomacija se v celoti zaveda, kako pomembna je njena podpora in pomoč slovenskim gospodarskim subjektom na tujih trgih in v odnosih do drugih držav. Delo, ki je bilo opravljeno v letu 2011, je bilo opravljeno dobro, proaktivno in z velikim posluhom za interese slovenskega gospodarstva kot celote. Poročilo, ki je pred nami, kaže na vso raznovrstnost delovanja slovenske diplomacije v preteklem letu, na vsa njena prizadevanja in dosežke ter prihodnje usmeritve. Naša diplomacija se razvija, stopa v korak s časom, prispeva k utrjevanju mednarodnega miru in varnosti, sovpliva na snovanje evropske zunanje in varnostne politike. Vzporedno s tem oblikuje lastne poglede na sodobna mednarodna dogajanja in odnose ter sprejema odločitve - ne le v skladu z evropsko zunanjo politiko, temveč tudi in predvsem skladno s svojim nacionalnim interesom. Tako gradi in utrjuje lastno identiteto ter verodostojnost na mednarodnem prizorišču. 6 SVET V LETU 2011 1 SVET V LETU 2011 Na svetu smo vsako leto priča množici dogodkov in zanimivosti, ki pritegnejo pozornost svetovne javnosti in tako ali drugače vplivajo na države in regije, nekateri med njimi pa imajo posledice za ves svet. Leto 2011 ni bilo nič kaj drugačno. Ravno nasprotno. Kriza, v kateri se je znašla Evropska unija, vstaje v arabskem svetu, rušilni potres in popotresni val na Japonskem ter posledično nesreča v jedrski elektrarni Fukušima so gotovo med dogodki, ki bodo še dolgo ostali v spominu svetovne javnosti, a pregled velja začeti z nekoliko bolj prijaznimi svetovnimi temami. V letu 2011 je odbor za podelitev Nobelovih nagrad podelil nagrado za mir trem ženskam, liberijski predsednici Ellen Johnson Sirleaf, nigerijski borki za mir Leymah Gbowee in aktivistki arabske pomladi Tavakul Karman iz Jemna. Nagrado Saharova za svobodo mišljenja in boj za človekove pravice so v Evropskem parlamentu podelili petim arabskim aktivistom za vlogo v vstajah v arabskem svetu, med njimi posmrtno mlademu Tunizijcu, ki je s samovžigom sprožil vstaje, ter dvema ženskama. Tudi britanska monarhija je v minulem letu dosegla zgodovinski mejnik: države Commonwealtha so potrdile spremembo pravil glede nasledstva britanske krone. Medtem ko je doslej imel prednost prvorojeni sin, bodo poslej enako pravico do nasledstva imele tudi hčere britanskega monarha. Pomemben premik na področju enakih možnosti med spoloma se je zgodil tudi v Savdski Arabiji, kjer je kralj Abdulah ženskam podelil volilno pravico, poleg tega pa bodo te lahko kandidirale na lokalnih volitvah. Do demokratičnih sprememb je prišlo tudi v Mjanmaru, kjer so uradno razpustili vojaško hunto, ki je bila na oblasti od leta 1988. Nove oblasti so pokazale pripravljenost za politični dialog z opozicijo. V Južnem Sudanu je skoraj 99 odstotkov volivcev na referendumu izglasovalo samostojnost, s čimer je afriška celina praznovala rojstvo nove, 54. države. V naši najbližji soseščini in na Zahodnem Balkanu so države bolj ali manj uspešno nadaljevale reforme v smeri približevanja evroatlantskim povezavam. Hrvaška je ob koncu junija sklenila pogajanja z Evropsko unijo in 9. decembra v Bruslju podpisala pristopno pogodbo, s čimer so začeli teči roki za izvajanje arbitražnega sporazuma o meji s Slovenijo. Polnopravna članica EU naj bi postala 1. julija 2013. Stalni svet Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi - OVSE je sredi decembra na Dunaju odločil, da bo 31. decembra po petnajstih letih zaprl svoj urad v Zagrebu in uspešno sklenil sodelovanje s hrvaško vlado. Na Hrvaškem so na prvem uradnem obisku gostili papeža Benedikta XVI., potem ko je državo trikrat obiskal njegov predhodnik Janez Pavel II. Srbija je ob koncu februarja sprejela odločitev o vstopu v Individualni partnerski akcijski načrt zveze NATO -IPAP. Osnutek prvega cikla IPAP je predstavila v novembru. Leto je sklenila v nadaljnjem pričakovanju statusa kandidatke za polnopravno članstvo v EU. Na tej poti je odpravila veliko oviro, ko je aretirala še zadnja dva haaška ubežnika, maja Ratka Mladica, nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov, julija pa še Gorana Hadžica, političnega voditelja hrvaških Srbov. Na Kosovu, kjer so varnostne razmere sicer mirne, vendar napete, napredka pri vključevanju severnega dela države v kosovski institucionalni okvir ni bilo. Incidenti v tem delu države so prerasli v eno pomembnejših etničnih vprašanj na Balkanu v letu 2011. Zvrstilo se je tudi več napadov tamkajšnjih Srbov na pripadnike mirovnih sil KFOR ob umikanju njihovih cestnih barikad. Evropska komisija je v širitvenem svežnju Kosovo pozvala k pripravi strategije za sever države. Konec leta so dočakali v pričakovanju dogovora o pripravi študi- je izvedljivosti za stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z EU. V dialogu med Prištino in Beogradom je bil dosežen napredek. Decembra so ob posredovanju EU začeli veljati ključni sporazum o svobodi gibanja med Kosovom in Srbijo ter še nekaj dogovorov tehnične narave. Še pred tem pa sta Kosovo in Srbija dosegla sporazum o skupnem upravljanju meja. Meddržavno sodišče v Haagu je 5. decembra presodilo, da je Grčija kršila začasni sporazum z Makedonijo iz leta 1995, ko je zaradi dolgoletnega spora o imenu Makedonije blokirala njen vstop v zvezo NATO v aprilu 2008. Zaradi tega nerešenega vprašanja je Makedonija v nenehnem zastoju na poti v evroatlantske povezave, kar ne deluje spodbudno pri sprejemanju in izvajanju reform, ki so nujne za doseganje zastavljenih ciljev. Ob koncu leta so vodilne politične stranke v Bosni in Hercegovini po petnajstih mesecih brezplodnih pogovorov, ki so sledili po splošnih volitvah oktobra 2010, dosegle sporazum o sestavi Sveta ministrov BiH, kar je omogočilo nadaljevanje reformnih procesov. Črna gora je po oceni Evropske komisije jeseni zadostno izpolnila pogoje za začetek pristopnih pogajanj z EU, vendar je decembrski Evropski svet zaradi pomislekov nekaterih držav članic naročil novo poročilo o njenem napredku v juniju 2012, ko naj bi bil določen tudi datum začetka pristopnih pogajanj. Svet je prav tako pozval Evropsko komisijo, naj pripravi predlog pogajalskega okvira s Črno goro, ki tudi od zveze NATO pričakuje jasno sporočilo, saj je članstvo v zavezništvu njena glavna zunanjepolitična prednostna naloga. V prvi polovici leta je Svetu Evropske unije predsedovala Madžarska, v drugi polovici pa je krmilo prevzela Poljska. Madžarski premier Viktor Orban je med uspehe Budimpešte prištel dokončanje pristopnih pogajanj s Hrvaško, oblikovanje strategije za Rome in napredek pri zakonodajnem 8 svežnju o gospodarskem upravljanju. Poljska je predsedovanje prevzela v času neenakomernega okrevanja gospodarstva, grške dolžniške krize ter političnih in družbenih nemirov v arabskih državah. Med prednostnimi nalogami njenega predsedovanja je bilo tudi tesnejše sodelovanje držav članic EU pri spodbujanju gospodarske rasti in zaposlovanja ter krepitev sodelovanja na področju varnosti, obrambe in oskrbe s hrano in energijo. Na področju širitve Evropske unije je Poljska podpirala prizadevanja za vstop Hrvaške v Unijo ter nadaljevanje pridružitve-nih pogajanj s Turčijo in Islandijo. Prizadevala si je tudi za tesnejše odnose z vzhodnoevropskimi državami ter za napredek pri pogajanjih o sklenitvi pri-družitvenih sporazumov, odpravi trgovinskih ovir in liberalizaciji vizumske ureditve. Zavzela se je tudi za skupno evropsko strategijo pri podpori prizadevanjem severnoafriških in arabskih držav za prehod v demokracijo. Leto so v EU najbolj zaznamovale težave skupne valute, zaradi katerih so se voditelji zbrali na kar na osmih rednih ali izrednih srečanjih namesto običajnih štirih. Cilj vseh vrhov je bil urediti razmere v območju evra. V ospredju je bila sprva dolžniška kriza v Grčiji, ki je že drugič potrebovala pomoč, medtem ko je prvič zanjo zaprosila leto prej, tako kot Irska. Spomladi je za pomoč zaprosila še Portugalska. Po mnenju finančnih trgov so se voditelji držav članic EU na krizo odzvali prepočasi in dokaj neodločno. Tako so trgi pred oktobrskim vrhom prvič posvarili celotno območje evra pred znižanjem bonitetne ocene, politični vrh Evrope pa je opozoril, da je kriza iz dolžniške prerasla v sistemsko. Decembrski vrh je bil eden odločilnih, po nekaterih ocenah celo »zgodovinski«, ni pa prinesel čudežne rešitve. Te nihče niti ni pričakoval. Kot sta ocenila nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso »iskanje rešitev ni šprint, ampak maraton«. Maraton, ki naj bi ga tekel evro za svoj obstoj. Poleg tega je EU v naslednje leto prenesla iskanje rešitev za problem brezposelnosti, ki je najhujša v trinajstih letih od uvedbe evra -brezposelnih je kar petina mladih v EU. Zato ne presenečajo protesti in stavke v številnih evropskih prestolnicah proti varčevalnim ukrepom, ki najbolj prizadenejo srednji razred in se protestnikom ne zdijo pravi odgovor na krizo. EU je tako končala leto z več dogovori o prizadevanjih za rešitev evra: o vnovični pomoči Grčiji ob sodelovanju zasebnih upnikov, dokapitalizaciji sistemskih evropskih bank, krepitvi mehanizmov za zaščito evra, zaostritvi proračunske discipline in zbliževanju gospodarskih politik, kar bo treba tudi izpeljati. Poleg tega je k pomoči pozva- la svetovne partnerice, saj bi imela slaba usoda evra nepredvidljive posledice za vse svetovno gospodarstvo. Med dogodki, ki so najbolj zaznamovali leto, je vrenje v arabskem svetu - tako imenovana arabska pomlad. Arabski svet je v manj kot enem letu doživel korenite spremembe. Ljudje, zlasti mladi, so na ulicah zahtevali boljše življenje in več demokracije. Začelo se je že decembra 2010 v Tuniziji. Predsednik Zin el Abidin Ben Ali je 14. januarja po 23 letih kopičenja bogastva odstopil in zbežal v Savdsko Arabijo. V odsotnosti je bil obsojen na dobrih 66 let zapora. Iz Tunizije so se protesti razširili v sosednje države. V Egiptu so protestniki zahtevali odstop predsednika Hosnija Mubaraka, ki je državi s trdo roko vladal kar tri desetletja. V avgustu so mu začeli soditi zaradi korupcije in krvavega zatrtja nemirov, v katerih je življenje izgubilo približno 850 ljudi. Pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami, ki naj bi državi prinesle demokracijo, so v Egiptu znova izbruhnili protesti, tokrat proti vojski, ki naj bi se umaknila in oblast prepustila civilni vladi, a je vnovič sledil nasilen odziv. V Tuniziji in Egiptu so volivci po prvih parlamentarnih volitvah največ glasov namenili islamistom. V Egiptu se volitve do konca leta še niso končale, saj so potekale v več fazah, vendar sta dve islamistični stranki skupaj zbrali približno 70 odstotkov glasov. V Tuniziji je islamistična stranka Enahda v oktobru dobila 89 od skupno 217 sedežev v ustavni skupščini in oblikovala začasno vlado, ki naj bi državo vodila do splošnih volitev, začasni predsednik pa je postal nekdanji vodja opozicije Moncef Marzuki. Najbolj krvavi protesti so izbruhnili februarja v Libiji, predsednik Moamer al Gadafi pa jih je skušal nasilno zatre-ti. Sredi marca je Varnostni svet OZN sprejel resolucijo o prepovedi letov nad Libijo, s katero je dovolil uporabo sile za zaščito civilistov. Letala zveze NATO so napadala cilje sil, zvestih Gadafiju, ki je državo vodil celih 42 let. Številne države so še pred padcem njegovega režima priznale libijski nacionalni pre- Na deset tisoče protestnikov je na glavnem trgu Tahrir v Kairu zahtevalo odstop egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Foto: Xinhua/STA 9 hodni svet, ki so ga ustanovili uporniki. Avgusta so zavzeli prestolnico Tripolis, Gadafi pa je izginil. Oktobra, ko je skušal zbežati iz rodne Sirte, je padel v roke upornikov, ki so ga ubili. Skoraj vse leto so se vrstili protesti tudi v Jemnu. Novembra je dolgoletni predsednik Ali Abdulah Saleh podpisal dogovor, ki so ga pripravile zalivske države in v katerem so mu v zameno za odstop zagotovili imuniteto do februarja 2012. V Siriji so se protesti proti predsedniku Bašarju al Asadu razplamteli sredi marca in se do konca leta niso polegli. V letu 2011 so protesti po podatkih OZN zahtevali približno pet tisoč smrtnih žrtev. Arabska liga je Sirijo izključila iz članstva, proti njej so uvedli sankcije, Asad pa je nato zahtevi Arabske lige popustil in dovolil prihod tujih opazovalcev. Generalna skupščina OZN je 19. decembra sprejela resolucijo, v kateri je obsodila »nenehne, velike in sistematične« kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešile sirske oblasti. Obsodila je tudi samovoljne usmrtitve ter preganjanje protestnikov in borcev za človekove pravice. Za resolucijo je glasovalo 133 držav, 11 jih je bilo proti, 43 pa se jih je glasovanja vzdržalo, med njimi Rusija in Kitajska. V Bahrajnu so protesti izbruhnili spomladi, kjer šiitski večini prebivalstva vlada sunitska kraljeva družina. Pri obvladovanju razmer so Bahrajnu pomagale zalivske države. Manjši protesti so bili tudi v Maroku, a so maroškega kralja Mohameda spodbudili k reformam. Na volitvah v novembru so tudi v tej državi zmagali islamisti, njihovega vodjo Abdelilaha pa je kralj imenoval za predsednika vlade. Do oživitve mirovnih pogajanj med Palestinci in Izraelom v letu 2011 ni prišlo. Izrael je kljub pozivom mednarodne skupnosti nadaljeval gradnjo judovskih naselbin na zasedenih palestinskih območjih, palestinska stran pa se brez moratorija na gradnjo ni želela vrniti za pogajalsko mizo. Palestinski predsednik Mahmud Abas je napovedoval »drugačno pot« za rešitev krize, kar je v septembru tudi uresničil s prošnjo za polnopravno članstvo v OZN. V Varnostnem svetu OZN so Palestinci zbrali podporo osmih od 15 članic. Manjkajoči glas sicer ne bi pomenil posebne razlike, saj so ZDA napovedale veto. Novembra je bila Palestina sprejeta v polnopravno članstvo agencije OZN za izobraževanje, znanost in kulturo - UNESCO. Več kot stotim državam, ki priznavajo Palestino v mejah izpred šestdnevne vojne leta 1967, se je letos pridružilo še 17 držav, med njimi Islandija kot prva zahodnoevropska država. Pomemben uspeh so Palestinci dosegli tudi na notranjepolitičnem področju, saj sta v maju po dolgih letih nasprotovanja in po poldrugem letu pogajanj ob posredovanju Egipta dogovor sklenili vodilni palestinski gibanji Hamas in Fatah. Dogovor predvideva oblikovanje vlade narodne enotnosti, kar se do konca leta ni zgodilo, ter izvedbo predsedniških in parlamentarnih volitev v maju 2012. Zaradi protestov v Libiji, Sudanu, Somaliji in drugod po svetu je v letu 2011 po podatkih Visokega komisariata OZN za begunce domove moralo zapustiti 800 tisoč ljudi, kar je največ v zadnjih enajstih letih. Če prištejemo tiste, ki so zbežali s svojih domov, a niso zapustili države, število beguncev znaša 4,3 milijona. Med državami, iz katerih se je izselilo največ ljudi, je na prvem mestu Afganistan. Doslej ga je namreč zapustilo približno 2,7 milijona prebivalcev. Sredi decembra so Združene države Amerike uradno končale misijo v Iraku, ki se je začela s strmoglavljanjem režima Sadama Huseina marca 2003, v času predsednika Georgea W. Busha. Misija je v teh letih zahtevala življenja 4500 ameriških vojakov, okoli 32 tisoč je bilo ranjenih, stala pa je več kot 800 milijard dolarjev. Američani so imeli na vrhuncu konflikta v Iraku okoli 170 tisoč vojakov in več kot 500 oporišč. ZDA so misijo označile kot uspešno, češ da je kljub žrtvam »pomagala iraškemu narodu odpraviti tiranijo in prihodnjim rodovom ponudila upanje za mir in boljše življenje«. Kot je ameriški predsednik Barack Obama obljubil časten iztek mandata ameriške misije v Iraku, je v letu 2011 ukazal tudi umik 10 tisoč vojakov iz Afganistana in napovedal odhod 23 tisoč vojakov do poletja 2012, popoln umik pa do konca leta 2014. Sredi junija, pred umikom, je bilo v Afganistanu 101 tisoč ameriških vojakov. Minilo je dvajset let od razpada Sovjetske zveze, nekoč močne države, ki je obstajala skoraj sedemdeset let. Enajst nekdanjih republik z izjemo treh baltskih in Gruzije je 21. decembra 1991 v tedanji kazahstanski Alma Ati, danes Almatiju, ustanovilo Skupnost neodvisnih držav, Ruska SFSR pa se je preimenovala v Rusko federacijo in kot edina prevzela vlogo naslednice nekdanje velike skupine držav. Po razpadu Sovjetske zveze so komunistični režimi v drugih državah začeli drug za drugim padati, nove države pa so z novim upanjem, vendar hkrati zaskrbljeno, zrle v negotovo prihodnost. Razprave o tem, kaj je prinesel razpad komunističnih sistemov, trajajo še danes. Tedanji ruski predsednik Vladimir Putin je leta 2005 označil razpad Sovjetske zveze za »največjo geopolitično katastrofo stoletja«. Kako aktualno je vprašanje demokracije po razpadu Sovjetske zveze, se je v Rusiji pokazalo decembra, ko so obtožbe na račun izidov parlamentarnih volitev izzvale največje proteste v dvajsetletni zgodovini države. Decembra je v Durbanu potekala konferenca Organizacije združenih narodov o boju proti podnebnim spremembam. Izid je bil za mnoge razočaranje, vendar je kljub temu 195 držav le doseglo dogovor o časovni umestitvi pravno obvezujočega sporazuma o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2015. V znamenju podnebnih sprememb so se 14. decembra na Antarktiki zbrali norveški premier Jens Stoltenberg, nekaj sto znanstvenikov in avanturistov ter počastili stoto obletnico osvojitve Južnega tečaja, ko je norveški raziskovalec Roald Amundsen skupaj s še štirimi člani ekipe stopil na najjužnejšo točko planeta. V marcu sta dobršen del vzhodne obale Japonske uničila rušilni potres in popot-resni val, ki sta zahtevala več kot 15 tisoč življenj in pet tisoč pogrešanih ter povzročila najhujšo jedrsko katastrofo po černobilski iz leta 1986. Nesreča v jedrski elektrarni Fukušima je bila na lestvici jedrskih incidentov ocenjena z 10 Silovit potres in popotresni val, ki sta marca prizadela Japonsko, sta povzročila nesrečo v jedrski elektrarni in zahtevala na tisoče žrtev. Foto: Xinhua/STA najvišjo, sedmo stopnjo, kar pomeni, da je prišlo do velikih izpustov radioaktivnih snovi v okolje. Po oceni strokovnjakov so ti dosegli le do deset odstotkov količine snovi, ki so ušle iz černobilske elektrarne, tako da razsežnosti obeh katastrof vendarle ni mogoče primerjati, pa vendar je Fukušima človeštvo opomnila, kako nevarna je lahko jedrska energija. Tako so se v Evropi odločili za »stresne teste« vseh jedrskih elektrarn, potihnili pa so tudi načrti za gradnjo novih reaktorjev. V Nemčiji so se odločili zapreti vse nuklearke do leta 2022, čeprav to ob naraščajočih potrebah po energiji zahteva težavno iskanje do okolja prijaznih alternativnih virov. Decembra je v 75. letu umrl nekdanji češki predsednik Vaclav Havel, junak »žametne revolucije«, ki je po štirih desetletjih spodnesla komunizem na Češkoslovaškem. Bil je njen zadnji predsednik in nato od leta 1993 do 2003 prvi predsednik samostojne Češke. Havel se je v boj proti komunističnemu režimu vključil po zatrtju praške pomladi leta 1968 in postal soavtor manifesta človekovih pravic Listine 77. Večkrat je bil predlagan za Nobelovo nagrado, ki je ni prejel, je pa bil za svoja mirovna prizadevanja in svobodo v svetu odlikovan z drugimi priznanji. Prejel je nagrado Olafa Palmeja in najvišje civilno odlikovanje v ZDA, predsedniško medaljo svobode. Za svoje knji- ževno ustvarjanje je prejel Fulbrighto-vo nagrado za književnost. Sredi decembra je v 69. letu umrl tudi severnokorejski vrhovni voditelj Kim Džong Il, ki je položaj nasledil v letu 1994 po smrti očeta Kim Il Sunga. Tri mesece pred smrtjo je Kim Džong Il za svojega naslednika že določil sina Kim Džong Una, ta pa je ob koncu leta postal vrhovni vodja partije in vojske. Smrt severnokorejskega voditelja je državo pahnila v globoko žalost, sosednjim državam pa je prinesla nekaj dodatnih skrbi, saj je na dan smrti voditelja Severna Koreja preizkusila še eno raketo kratkega dosega, v prizadevanjih za razvoj raket dolgega dosega in ob domnevah, da ima država v svojem arzenalu tudi jedrsko orožje. Leto je zaznamovala tudi usmrtitev od 11. septembra 2001 najbolj iskanega terorista, Osame bin Ladna, vodje teroristične mreže Al Kaida, ki so ga ameriški vojaki našli na pakistanskem ozemlju. Medtem ko se na planetu vrstijo takšni in drugačni dogodki, število prebivalstva narašča, naravnih virov pa je čedalje manj. Organizacija združenih narodov je 31. oktober izbrala za dan rojstva sedemmilijardtega prebivalca. Hkrati narašča tudi število bogatih Zemljanov. S področja medicine priha- ja dobra novica o odkritju cepiva, ki učinkovito ščiti pred malarijo, za katero po nekaterih podatkih na leto umre približno 800 tisoč ljudi, večinoma otrok. Novo cepivo naj bi tveganje obolenja zmanjšalo za polovico, kar je za manj razviti svet, kjer prebivalstvo najbolj ogrožajo aids, malarija in tuberkuloza, spodbudna novica. Na svetu so sicer vzrok skoraj dveh tretjin vseh primerov smrti rak, sladkorna bolezen in srčna obolenja, a 80 odstotkov teh je v razvitem svetu. V Moskvi se je novembra končal najdaljši eksperiment osamitve v zgodovini vesoljskih projektov, ki je trajal od 3. junija 2010. Šest astronavtov, trije Rusi, Kitajec, Francoz in Italijan, je v okviru simulacije poleta na Mars v posebnem 550 kubičnih metrov velikem zaprtem zabojniku preživelo 520 dni. Minilo je tudi 50 let od prvega poleta človeka v vesolje, po tridesetih letih pa se je 21. julija s pristankom Atlantisa na Zemlji končala doba ameriških raketoplanov, med katero je bilo od aprila 1981 opravljenih 135 poletov. Trije od petih raketoplanov bodo končali v muzeju -Atlantis, Discovery in Endeavour, Challenger in Columbia pa sta doživela tragičen konec. Prvi leta 1986 pri izstrelitvi, drugi pa leta 2003 pri pristanku. Program raketoplanov je prinesel okrog 1700 uporabnih novih tehnologij in v vesolje popeljal 355 astronavtov. Ena njihovih najpomembnejših nalog je bil prevoz posadke in opreme na Mednarodno vesoljsko postajo. Zdaj so za to nalogo na voljo le ruske rakete Sojuz. Ameriška Nasa se po dobi raketoplanov usmerja v druge misije, raziskovanje asteroidov in Marsa. Na nemirnem planetu leto 2011 po človekovi krivdi ni prizaneslo niti živalskemu svetu, saj je bilo eno najbolj smrtonosnih za slone. Na svetu so preprečili skupno 13 poskusov tihotapljenja večjih pošiljk slonovine in zasegli 23 ton nezakonito pridobljenih oklov, za kar je bilo treba uloviti približno 2500 slonov. Slonovina na svetovne trge potuje iz tanzanijskih in kenijskih pristanišč, vendar je trgovce težko izslediti, saj uporabljajo vedno nove poti in prevozna sredstva pa tudi dokumentacijo ustrezno priredijo. 11 IZBRANE ZUNANJEPOLITIČNE TEME 2 IZBRANE ZUNANJEPOLITIČNE TEME STRATESKI FORUM BLED Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije in Center za evropsko prihodnost sta 9. in 10. septembra znova organizirala Strateški forum Bled, ki je tokrat potekal pod naslovom The Power of the Future, Moč prihodnosti. Že 6. srečanje državnikov, politikov, gospodarstvenikov in različnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s strateškimi izzivi prihodnosti, je naslovilo spreminjanje razmerij moči v mednarodni skupnosti, tako med državami kot v gospodarstvu, s posebnim poudarkom na hitro rastočih gospodarstvih. Udeleženci foruma so razpravljali o novih oblikovalcih moči, predvsem o državah BRIC, dogajanju in perspektivah v južnem Sredozemlju, odnosih med Evropsko unijo in Kitajsko, Afganistanu, o prihodnosti energetike, izzivih in prihodnosti Zahodnega Balkana, o vlogi manjših držav v mednarodni skupnosti pa tudi o prehranski varnosti in vlogi inovacij v gospodarstvu. Z naborom vsebin je forum nadaljeval že uveljavljen preplet aktualnih regionalnih in globalnih tem. Pomembna novost je bil t. i. Strateški forum Bled mladih (Young BSF, s katerim smo na forum pritegnili mlajše občinstvo - prihodnje odloče-valce. Novost tokratnega foruma je bilo tudi sodelovanje s Kitajsko pri organizaciji panela o odnosih med EU in Kitajsko. Sodelujoče so na uvodni slovesnosti nagovorili predsednik vlade Borut Pahor kot predsedujoči forumu, zunanji minister Samuel Žbogar kot gostitelj ter predsednik republike dr. Danilo Türk kot častni gost. Ob robu Strateškega foruma Bled je potekalo srečanje uglednih oseb Sveta Strateškega foruma Bled se je udeležila tudi namestnica kitajskega ministra za zunanje zadeve Fu Ying. Ministra za zunanje zadeve Srbije in Slovenije Vuk Jeremic in Samuel Žbogar v pogovoru na Strateškem forumu Bled Evrope Živeti skupaj: združevanje raznolikosti in svobode v Evropi 21. stoletja, ki ga je priredil predsednik države dr. Danilo Türk. Blejski forum se je v zadnjih šestih letih uveljavil kot ena pomembnejših mednarodnih konferenc, na kateri udeleženci z vseh celin razpravljajo o političnih in gospodarskih izzivih. Njegov osnovni namen je utrditi podobo Slovenije kot prostora, kjer se razpravlja o aktualnih vprašanjih in kjer je obravnava problemov usmerjena v iskanje rešitev. Forum je hkrati priložnost za slovenske gospodarstvenike, 13 da navežejo nove stike in stkejo poslovne vezi s tujimi podjetji, saj pomeni odlično priložnost za številna dvostranska srečanja. V letu 2011 je forum pritegnil 400 udeležencev iz sveta politike, gospodarstva in znanstvenih krogov iz več kot 40 držav. To potrjuje, da se z izbiro vsebin vse bolj uveljavlja kot prostor, v katerem se srečujejo politični voditelji, gospodarstveniki in strokovnjaki v iskanju odgovorov na strateške izzive ter pri oblikovanju dogovorov o uresničevanju novih strategij. KANDIDATURA SLOVENIJE ZA NESTALNO ČLANICO VARNOSTNEGA SVETA OZN ZA OBDOBJE 2012-2013 Slovenija je junija 2000, kmalu po izteku svojega prvega članstva v Varnostnem svetu OZN (1998-1999), napovedala, da se bo vnovič potegovala za nestalno članico Varnostnega sveta v obdobju 2012-2013. Poleg nje so kandidaturo za eno mesto v Vzhodnoevropski skupini (EEG) pozneje napovedale še Armenija, Azerbajdžan in Madžarska. Kandidatura dokazuje, kolikšen pomen Slovenija že od vključitve v OZN name- nja mehanizmom učinkovitega multi-lateralizma. Pridobivanje podpore je potekalo prek Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri OZN v New Yorku, prek drugih diplomatsko-konzularnih predstavništev ter po prestolnicah. Na ministrstvu za zunanje zadeve je bila ustanovljena ožja projektna skupina, ki je bila kontaktna točka in koordinator za kandidaturo. Imenovana sta bila posebni odposlanec za kandidaturo za VS OZN, veleposlanik Matjaž Šinkovec, ter posebni odposlanec predsednika Republike Slovenije, veleposlanik Andrej Logar. Pripravljen je bil promocijski material za kampanjo in dokument o stališču z glavnimi vsebinskimi področji in prednostnimi nalogami Slovenije kot kandidatke. Slovenija se je udeleževala vseh ključnih multilateralnih dogodkov, minister za zunanje zadeve in posebni odposlanec pa sta se udeleževala tudi vrhov in zasedanj regionalnih in drugih organizacij (Afriška unija, Gibanje neuvrščenih, Organizacija islamskega sodelovanja, Arabska liga, Karibska skupnost, Forum tihomorskih otokov, Luzofonija, Organizacija ameriških držav, Združenje držav jugovzhodne Azije itd.), kjer so se zvrstila številna bilateralna srečanja. Slovenija je ob pridobivanju podpore zgolj v zadnjih štirih letih sklenila diplomatske odnose s kar 14 državami in začela postopke za nerezidenčno akreditiran- je veleposlanikov v posameznih državah ter pri regionalnih organizacijah. V letu volitev v Varnostni svet je Slovenija zagotovila nastope svojih predstavnikov kot glavnih govornikov na pomembnejših tematskih razpravah Generalne skupščine, (med drugim predsednika republike dr. Danila Turka na temo globalnega upravljanja, predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča o vladavini prava), na razpravah Varnostnega sveta (govor ministra Samuela Žbogarja o soodvisnosti varnosti in razvoja) ter drugih dogodkov (državna sekretarka Dragoljuba Benči-na je odprla razstavo Voda, naše upanje, generalni direktor za globalne zadeve in politično multilateralo veleposlanik Andrej Benedejčič pa razstavo Odločeni - DeterMINEDD. V kampanjo so bili uspešno vključeni obiski predsednika republike, ministra za zunanje zadeve in državne sekretarke v New Yorku v prvi polovici leta, ki so še prispevali k večji prepoznavnosti Slovenije in potrdili pomen, ki ga ta pripisuje OZN. Junija, nekaj mesecev pred volitvami, je bil organiziran odmeven sprejem ob dvajseti obletnici slovenske neodvisnosti, ki sta se ga udeležila slovenski predsednik in generalni sekretar OZN Ban Ki-mun. Sklepni del kampanje je potekal na septembrskem zasedanju Generalne skupščine OZN, na katerem sta imela predsednik države in minister za zunanje zadeve ob robu splošne razprave in visokih dogodkov številna dvostranska srečanja z namenom pridobivanja podpore kandidaturi. Tik pred volitvami je imel minister v New Yorku še zadnja srečanja s skupinami stalnih predstavnikov in predstavitev na sprejemu na predvečer volitev. V New Yorku je 21. in 24. oktobra potekalo glasovanje o nestalnih članicah Varnostnega sveta OZN, na katerem smo v Vzhodnoevropski volilni skupini kandidirali skupaj z Azerbajd-žanom in Madžarsko. Slednja je bila po prvem krogu izločena, saj je prejela najmanj (52) glasov podpore. Armenija je od kandidature odstopila že nekaj mesecev pred volitvami. Azerbajdžan je prejel 74, Slovenija pa 67 glasov. Takoj v drugem krogu je Slovenija povedla, saj je nanjo prešel Ministra za zunanje zadeve Azerbajdžana in Slovenije Elmar Mammadyarov in Samuel Žbogar med glasovanjem o nestalni članici Varnostnega sveta Združenih narodov 14 velik delež glasov, danih Madžarski. Vodila je do 5. kroga v sicer dokaj izenačeni bitki. V nadaljevanju je sledil preobrat, saj je Azerbajdžan s poenotenimi glasovi držav članic Organizacije za islamsko sodelovanje in Arabske lige prevzel vodstvo. Vse do tako občutne razlike v podpori Slovenija ni razmišljala o odstopu. Po 16. krogu glasovanja, ko je Azerbajdžan prejel 116 glasov, Slovenija pa 77, je bila dana odločitev o umiku kandidature. Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je v govoru v Generalni skupščini poudaril, da je Slovenija v tekmo za sedež v Varnostnem svetu vstopila pred enajstimi leti ter da verjame, da smo dobra kandidatka in da bi kot nestalna članica v njem gotovo dobro delovali. Dodal je, da je bila to kampanja za Slovenijo in za vrednote, ki jih predstavlja, ter da nismo nikoli vodili kampanje proti katerikoli drugi kandidatki. Kandidatura ni bila zgolj cilj, ampak tudi pomembno sredstvo zunanje politike Slovenije. Skoznjo je krepila dialog z državami iz vseh delov sveta, tudi tistimi, ki sicer niso v središču naših zunanjepolitičnih dejavnosti. S tem se je povečevala prepoznavnost države, obenem pa so se ponujale možnosti za nova partnerstva, tako na političnem ter tudi gospodarskem in razvojnem področju. Slovenija je med kampanjo pridobila dragocene izkušnje, nove prijatelje in simpatije. Dosegli smo pomemben napredek v odnosih s številnimi državami Afrike, Karibov in Pacifika. SLOVENSKI RAZVOJNI DNEVI Ministrstvo za zunanje zadeve je 19. in 20. oktobra že tretje leto zapored organiziralo Slovenske razvojne dni. Odprla jih je Dragoljuba Benčina, državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve v vlogi ministrice za razvojno sodelovanje. Dogodek je bil namenjen ozaveščanju javnosti o slovenskem razvojnem sodelovanju in njegovem pomenu. Ponudil je tudi priložnost za razpravo slovenskih in tujih strokovnjakov, predstavnikov vladnih in nevladnih ustanov, mednarodnih organizacij ter akademskih krogov o aktualnih razvojnih temah. Leto 2011 je bilo za sistem mednarodnega razvojnega sodelovanja še posebno pomembno, saj se je mednarodna skupnost med 29. novembrom in 1. decembrom zbrala na četrtem visokem forumu o učinkovitosti razvojne pomoči v Busanu v Južni Koreji. Delegati z vsega sveta, ki so predstavljali mednarodne organizacije, vladni sektor držav donatoric in prejemnic razvojne pomoči, zasebni sektor, nevladne organizacije itd., so razpravljali o dosedanjih razvojnih prizadevanjih ob upoštevanju spreminjajočega se mednarodnega razvojnega okolja in iskali poti za večjo učinkovitost prizadevanj za zmanjševanje revščine in podpore razvojnim dejavnostim v smeri doseganja razvojnih ciljev tisočletja. Glavni temi Slovenskih razvojnih dni 2011 sta bili prihodnost mednarodnega razvojnega sodelovanja v povezavi s potencialom skladnosti politik za razvoj za doseganje mednarodnih razvojnih ciljev in razprava o davku na finančne transakcije. Mednarodno razvojno sodelovanje je pomembno sredstvo za zmanjševanje svetovne revščine in neenakosti. V današnjem globaliziranem svetu morajo razvite države upoštevati neposreden in posreden vpliv svojih politik na države v razvoju. Pomembno je, da vlade zagotovijo, da vse njihove politike, med njimi trgovinska, migracijska, varnostna, kmetijska politika, podpirajo razvojno sodelovanje ali ga vsaj ne spodkopavajo ter da zagotovijo skladnost politik za razvoj. Uradno financiranje za razvoj se je v zadnjem desetletju občutno povečalo, kljub temu pa so možnosti za dosego razvojnih ciljev tisočletja v zastavljenem obdobju majhne. To je delno posledica negativnih učinkov finančne krize na najrevnejše, predvsem pa nezadostnega financiranja za razvoj. Treba je poiskati nove, inovativne vire financiranja. Ob glavnem panelu so se zvrstili manjši dogodki, namenjeni tudi predstavitvi priprav na konferenco Rio + 20, ki bo v letu 2012. 15 KRONOLOGIJA DEJAVNOSTI 3 KRONOLOGIJA DEJAVNOSTI Navedene so pomembnejše dejavnosti ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuela Žbogarja in državne sekretarke na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Dragoljube Benčine v letu 2011. □ dejavnost v Sloveniji dejavnost v tujini JANUAR 7. januar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je uradno obiskal Mednarodni center za promocijo podjetij (ICPE). 10.-11. januar, Skopje Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je prvi dan obiska srečala s posebnim predstavnikom EU in vodjo delegacije EU, veleposlanikom Erwanom Fouerejem, ter visokim predstavnikom NATO in vodjo Poveljstva NATO v Skopju, brigadirjem Davidom Humarjem. Poleg tega se je sestala z vodstvom in člani Slovenskega združenja France Prešeren. Drugi dan obiska se je sešla z državnim sekretarjem na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Makedonije Abdulkadarjem Memedijem, ločeno pa tudi z ministrom za zunanje zadeve Antoniem Milošoskim in državnim sekretarjem na Sekretariatu za evropske zadeve Jovanom Andonovskim. 12. januar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je v okviru rednih letnih srečanj sestal z vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije, ki prav na ta dan praznovala 160. letnico delovanja. 12. januar, Ljubljana Ministrstvo za zunanje zadeve je v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije in Uradom Vlade RS za komuniciranje v izvedbi Centra Evrope organiziralo javno posvetovanje o zeleni knjigi z naslovom Razvojna politika EU v podporo vključujoči in trajnostni rasti - Povečevanje učinka razvojne politike EU. Po uvodnem nagovoru državne sekretarke Dragoljube Benčine v vlogi ministrice za razvojno sodelovanje in Mihele Zupančič, vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je svoje razmišljanje predstavil predsednik republike dr. Danilo Türk. 13. januar, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pisma novoi-menovanega in pooblaščenega veleposlanika Republike Zambije v Republiki Sloveniji Johnstona Fanwella Chizinga. 14. januar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je sestal z visokim predstavnikom in posebnim predstavnikom EU v Bosni in Hercegovini Valentinom Inzkom. 17. januar, Rim Ob državnem obisku predsednika republike dr. Danila Türka v Italiji sta se srečala tudi zunanja ministra obeh držav, Samuel Žbogar in Franco Frattini. 18. januar, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pisma novoi-menovanega in pooblaščenega veleposlanika Republike Makedonije v Republiki Sloveniji Igorja Popova. 20. januar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je na pogovor sprejel delegacijo Odbora za zunanjo politiko Hrvaškega sabora, ki se je na povabilo predsednice Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko Janje Klasinc mudila na obisku v Sloveniji. 17 25. januar, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil skupnega zasedanja pododbora za varnost in obrambo (SEDE) in odbora za zunanje zadeve (AFET) v Evropskem parlamentu. Sestal se je še s podpredsednico Evropskega parlamenta Rodi Kraco-Cagaropulu ter nato tudi s predsednikom Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu Guyem Verhofstadtom. 27. januar, Adis Abeba Minister Samuel Žbogar se je udeležil prvega dne 18. rednega zasedanja Izvršnega sveta Afriške unije, na katerem je navzoče tudi nagovoril. Ob robu zasedanja se je srečal s številnimi zunanjimi ministri, med njimi Kenije, Libije, Zambije, Namibije, Bocvane, Južne Afrike in Palestine. 31. januar, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil srečanja Sveta za zunanje zadeve EU. Ob robu srečanja se je ločeno sestal z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton. 31. januar, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je na političnih konzultacijah gostila državno sekretarko za zunanje zadeve in sodelovanje Kraljevine Maroko Latifo Aharbaš. FEBRUAR 1. februar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je na delovnem obisku gostil ministra za zunanje zadeve Kraljevine Tajske Kasita Piromjo. Ministra sta podpisala Sporazum o gospodarskem sodelovanju, ki vzpostavlja osnovo za krepitev sodelovanja in ustanavlja mešano komisijo. 1. februar, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pisma novoi-menovanega veleposlanika Republike Poljske v Republiki Sloveniji Cezaryja Krola. 2. februar, Tirana in Skopje Minister Samuel Žbogar se je mudil na neformalnem delovnem obisku v Tirani in Skopju. V Tirani se je srečal z zunanjim ministrom in namestnikom predsednika vlade Edmondom Haxhinastom, predsednikom Bamirjem Topijem in premierom Salijem Berisho. Sestal se je tudi z vodjem opozicijske Socialistične stranke Edijem Ramo. V Skopju se je sešel z makedonskim zunanjim ministrom Antoniem Milošos-kim, sprejel pa ga je tudi predsednik vlade Nikola Gruevski. Minister se je sestal tudi s predstavniki parlamentarnih opozicijskih strank - Brankom Crvenkovskim in Imer-jem Selmanijem. 3. februar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sodeloval na posvetu o gospodarski diplomaciji v organizaciji Združenja Manager na temo Kaj lahko naredi gospodarska diplomacija in česa ne more. 7.-9. februar, Washington Minister Samuel Žbogar je spremljal predsednika vlade RS Boruta Pahorja na pogovorih v ZDA. Po srečanju predsednika vlade Pahorja z namestnikom državne sekretarke Jamesom Steinbergom, sta minister Žbogar in namestnik Steinberg 8. februarja podpisala Sporazum med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izmenjavi informacij o spremljanju terorizma. Minister in predsednik vlade sta delovni obisk v Washingtonu sklenila s srečanjem z ameriškim predsednikom Barackom Obamo in ameriškim podpredsednikom Josephom Bidnom v Beli hiši. 9. februar, Brdo pri Kranju Na Brdu je potekalo 8. zasedanje Mešane komisije za obravnavo skupnih razvojnih vprašanj med Republiko Slovenijo in Avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Zasedanje sta vodila sopredsedujoča komisiji, državna sekretarka Dragoljuba Benčina in odbornik za kulturo, šport, mednarodne odnose in odnose z EU v Deželnem odboru Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Elio De Anna. 18 10.-11. februar, New York Minister Samuel Žbogar se je na sedežu Organizacije združenih narodov srečal z generalnim sekretarjem OZN Ban Ki-munom, na pogovor pa ga je sprejel tudi izvršni direktor Sklada OZN za pomoč otrokom (UNICEF) Anthony Lake. Minister Žbogar se je na dvostranskem srečanju sešel tudi z brazilskim zunanjim ministrom Antoniem Pat-rioto. Drugi dan obiska v New Yorku se je udeležil odprte razprave Varnostnega sveta o zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti ter soodvisnosti varnosti in razvoja, kjer je nastopil tudi z govorom. Ob robu razprave je opravil vrsto dvostranskih pogovorov s številnimi zunanjimi ministri, ki so se udeležili odprtega zasedanja Varnostnega sveta. 14. februar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel predstavnika krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji, predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudija Pavšiča in predsednika Sveta slovenskih organizacij (SSO) Draga Štoko. Srečanje je potekalo prav na deseto obletnico sprejetja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. 16. februar, Moskva V Moskvi je potekalo 8. plenarno zasedanje Medvladne komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo. Vodila sta ga sopredsedujoča komisiji, minister Samuel Žbogar in minister za zveze in množične komunikacije Ruske federacije Igor O. Šjogoljev. Ob tem se je minister Žbogar srečal s predstavniki slovenske poslovne skupnosti in na veleposlaništvu v Moskvi odprl prvo poslovno pisarno Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije v tujini. 17. februar, Rim V Rimu je tretjič zasedal Koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije, ki so se ga s slovenske strani udeležili zunanji minister Samuel Žbogar, gospodarska ministrica Darja Radie, minister za promet dr. Patrick Vlačič, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, minister za okolje in prostor Roko Žarnie ter državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jozsef Györkös. Minister Žbogar je po srečanju z italijanskim zunanjim ministrom Francom Frattinijem podpisal Skupno izjavo o sodelovanju med državama. 18. februar, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je skupaj z ministrom za Slovence po svetu dr. Boštjanom Žekšem in državnim sekretarjem dr. Borisom Jesihom na pogovor sprejel predstavnike treh predstavniških organizacij Slovencev na Koroškem. 18. februar, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je na političnih konzultacijah gostila državnega sekretarja za zunanje zadeve in sodelovanje Portugalske Joaa Gomesa Cravinha. 20. februar, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil večerje zunanjih ministrov EU na temo razmer v južnem Sredozemlju. 21. februar, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU. 22. februar, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pisma novoi-menovanega in pooblaščenega veleposlanika Japonske v Republiki Sloveniji Tošimi-cuja Išigure. 23. februar, Ljubljana Bilateralne politične konzultacije med Republiko Slovenijo in Argentinsko republiko sta vodila državna sekretarka Dragoljuba Benčina in Alberto Pedro D'Alotto, namestnik ministra za zunanje zadeve, mednarodno trgovino in verstva Argentinske republike. 28. februar, Ženeva Minister Samuel Žbogar se je udeležil ministrskega dela 16. zasedanja Sveta OZN za človekove pravice. Ob robu zasedanja se je srečal z nekaterimi drugimi visokimi gosti marčnega zasedanja Sveta, ki je potekalo od 28. februarja do 25. marca: zunanjo ministrico Mehike Patricio Espinoso Cantellano, zunanjim ministrom Argentine Hec-torjem Marcosom Timermanom in zunanjim ministrom Avstralije Kevinom Ruddom. 19 MAREC 1. marec, Ženeva Minister Samuel Žbogar je nastopil na visokem segmentu Konference za razorožitev. Ob robu zasedanja Sveta za človekove pravice se je pogovarjal z ministri za zunanje zadeve Vietnama Pham Khiemom, Kazahstana Kanatom Bekmurzaevičem Saudaba-evom in Maldivov Mohamedom Aslamom ter z zunanjo ministrico Bangladeša dr. Dipu Moni. 1.-3. marec, New York Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je udeležila splošne razprave 55. zasedanja Komisije o položaju žensk OZN ter visokega zasedanja Ekonomskega in socialnega sveta (ECOSOC). Drugi dan obiska se je srečala z namestnico generalnega sekretarja dr. Asho Rose Migiro in z izvršnim direktorjem sklada OZN za prebivalstvo (UNFPA) dr. Babatundejem Osotimehinom ter sodelovala na stranskem dogodku zasedanja Komisije za položaj žensk z naslovom Preprečevanje nasilja: zagotavljanje kakovostnega izobraževanja za ženske in deklice. Odprla je razstavo Voda, naše upanje, ki je nastala kot slovensko-francoski projekt. 3. marca se je srečala z izvršno direktorico Agencije OZN za ženske (UN Women) Michelle Bachelet. Sešla se je tudi z namestnico administratorke Programa OZN za razvoj (UNDP) Rebeco Grynspan. 3. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je udeležil odprtja prve evropske agencije s sedežem v Sloveniji, Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), na katerem so navzoče nagovorili predsednik vlade Borut Pahor, evropski komisar za energijo Günther Oettinger in direktor ACER Alberto Pototschnig. Odprtju je sledila konferenca z naslovom Novo upravljanje notranjega energetskega trga in ACER. 4. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel dr. Gorana Svilanovica, koordinatorja ekonomskih in okoljskih dejavnosti OVSE ter nekdanjega ministra za zunanje zadeve Srbije in Črne gore. 5.-7. marec, Sarajevo Minister Samuel Žbogar je skupaj z avstrijskim in bolgarskim kolegom, Michaelom Spindeleggerjem in Nikolajem Mladenovom, v avtorskem članku, med drugim objavljenim v časopisih Nezavisne, Dnevniavaz, Oslobodenjein Večernjilist, izrazil prepričanje, da bo BiH enkrat postala članica EU, v kar tudi vsi skupaj usmerjajo svoja prizadevanja. Minister Žbogar se je v Sarajevu mudil v družbi bolgarskega zunanjega ministra Nikolaja Mladenova. Sestala sta se s člani predsedstva Bosne in Hercegovine Nebojšo Radmanovicem, Željkom Komšicem in Bakirjem Izetbegovicem ter udeleženci zasedanja Parlament za Evropo. Srečala sta se tudi s predstavniki političnih strank ter nagovorila študente sarajevske univerze. Minister Žbogar se je pred tem sešel z visokim predstavnikom in posebnim predstavnikom Evropske unije v BiH Valentinom Inzkom. 7. marec, Pariz Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je spremljala premiera Boruta Pahorja na uradnem obisku v Franciji, na katerem sta s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem podpisala dogovor o strateškem partnerstvu, usmerjenem h krepitvi političnih, gospodarskih in drugih vezi med državama. 8.-9. marec, Skopje Minister Samuel Žbogar se je na povabilo makedonskega zunanjega ministra Antonia Milošoskega mudil na uradnem obisku v Skopju. Prvi dan obiska si je ogledal gradbena projekta, ki ju v Makedoniji izvajajo slovenska podjetja, gradbišče hidroelektrarne Sv. Petka in slovesni začetek obnove nekdanje stavbe Jugobanke. Ob ministrovem obisku v Skopju je potekal dvodnevni posvet slovenskih veleposlanikov na Zahodnem Balkanu. Minister se je sestal tudi s predsednikom Sobranja Trajkom Vejanoskim in predsednikom vlade Nikolo Gruevskim. 20 10. marec, Bruselj V okviru priprav na zasedanje Evropskega sveta so se na delovnem kosilu sestali zunanji ministri EU in razpravljali o dogajanju v Libiji. Slovenijo je zastopala državna sekretarka Dragoljuba Benčina. 11.-12. marec, Gödöllo Minister Samuel Žbogar se je udeležil neformalnega srečanja ministrov za zunanje zadeve EU (Gymnich). 14. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel novoimenovanega veleposlanika Japonske Tošimi-cuja Išiguro. 14. marec, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je v imenu ministra Samuela Žbogarja, pokrovitelja slovesnosti ob Tednu frankofonije, ki ga vsako leto v marcu pripravijo v prestolnicah držav članic Mednarodne organizacije za frankofonijo, uvodoma nagovorila goste Večera frankofonije v organizaciji Veleposlaništva Francoske republike, Veleposlaništva Belgije v imenu francoske skupnosti v Belgiji, Veleposlaništva Švicarske konfederacije in Mednarodne organizacije za frankofonijo. 15. marec, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je na političnih konzultacijah gostila državnega sekretarja za politična vprašanja Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške dr. Maria Nobila. 17. marec, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je na 10. krogu rednih političnih konzultacij gostila namestnico ministra za zunanje zadeve Ljudske republike Kitajske Fu Ying, ki jo je sprejel tudi minister Samuel Žbogar. 21. marec, Bruselj Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar se je udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU. 22. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je udeležil ustanovne skupščine Slovensko-ruskega poslovnega sveta, prvega v nizu dogodkov ob uradnem obisku predsednika vlade Ruske federacije Vladimirja Putina v Sloveniji. Sodeloval je tudi v uradnih pogovorih med slovensko in rusko delegacijo. 22. marec, Ljubljana Ministrstvo za zunanje zadeve je ob svetovnem dnevu vode priredilo konferenco Voda za energijo, energija za vodo. Dogodek je potekal pod okriljem Zelene skupine, ki vključuje zunanje ministre Islandije, Kostarike, Singapurja, Združenih arabskih emira-tov, Zelenortskih otokov in Slovenije. Udeležence je uvodoma nagovoril minister Samuel Žbogar. 25. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je vodil 3. sejo Strateškega sveta za gospodarsko diplomacijo. 25. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je udeležil srečanja s tujimi dopisniki v Sloveniji, ki ga je v Centru Evropa organiziral Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje. 29. marec, London Minister Samuel Žbogar se je udeležil Mednarodne konference o Libiji. 30. marec, Ljubljana Na ministrstvu za zunanje zadeve je potekal dialog o gospodarskem sodelovanju med Republiko Korejo in Republiko Slovenijo. Namestnika korejskega ministra za zunanje zadeve Džae-šina, ki je vodil korejsko delegacijo, je sprejela državna sekretarka Dragoljuba Benčina. 31. marec, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je skupaj z ministrom dr. Boštjanom Žekšem in državnim sekretarjem dr. Borisom Jesihom povabil na pogovor predsednike treh zastopniških organizacij Slovencev na Koroškem, dr. Marjana Sturma, dr. Valentina Inzka in Bernarda Sadovnika. 21 APRIL 4. april, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je srečala z Leilo Pakkala, direktorico Oddelka za zbiranje sredstev in partnerstva na Evropskem uradu UNICEF v Ženevi. 4. april, Maribor Minister Samuel Žbogar se je mudil na Štajerskem, kjer se je med drugim sestal s predstavniki projekta Maribor 2012 - evropska prestolnica kulture. Poleg tega se je z izjavo odzval na načelni dogovor glede postavitve dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem. 5. april, Ljubljana Minister Samuel Žbogar in ministrica za kulturo Majda Širca sta podpisala Pravilnik o sofinanciranju kulturnih projektov s sodelovanjem diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini. 6. april, Vaduz Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sodelovala na srečanju namestnikov ministrov za zunanje zadeve Avstrije, Lihtenštajna, Švice in Slovenije. 7. april, Ig pri Ljubljani Minister Samuel Žbogar se je udeležil 26. redne seje Svetovalnega odbora Mednarodne ustanove - fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF). 7. april, Ljubljana Ministra Samuel Žbogar in dr. Boštjan Žekš sta na pogovor povabila predstavnike treh krovnih organizacij Slovencev na Koroškem, da bi se podrobneje seznanila o vsebini zadnjih pogovorov med slovensko manjšino in avstrijsko stranjo 1. aprila v Celovcu. 7. april, Ljubljana Komisarja za človekove pravice Sveta Evrope Thomasa Hammarberga, ki je Slovenijo obiskal ob svetovnem dnevu Romov, je sprejel tudi minister Samuel Žbogar. 8. april, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je srečal z vodjo Palestinske misije v Republiki Sloveniji s sedežem v Rimu Sabrijem Mohamadom Salimom Atejahom. 8. april, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je na političnih konzultacijah gostila državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve Republike Litve Egidijusa Meilunasa. 11. april, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela direktorja Diplomatske akademije na Dunaju dr. Hansa Winklerja. 12. april, Luksemburg Minister Samuel Žbogar se je udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU. 13.-15. april, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je odprl redni letni posvet ekonomskih svetovalcev, ki delujejo na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini. 13. april, Ljubljana Ob uradnem obisku armenskega predsednika Serža Sarkisjana z delegacijo v Sloveniji se je z armenskim zunanjim ministrom ločeno sešel minister Samuel Žbogar. Ministra sta podpisala Protokol med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Armenije o sodelovanju na področju evropskih integracij. 14.-15. april, Berlin Minister Samuel Žbogar se v Berlinu udeležil zasedanja zunanjih ministrov zveze NATO. 15. april, Oslo Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je mudila na političnih konzultacijah s Kraljevino Norveško, ki jih je v Oslu gostil državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve Erik Lahnstein. 16. april, Brdo pri Kranju Minister Samuel Žbogar je na delovnem kosilu gostil Li Changchuna, člana Stalnega odbora Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične stranke Kitajske, ki se je na povabilo Vlade Republike Slovenije mudil na uradnem obisku. 22 20. april, Abu Dhabi Minister Samuel Žbogar se je udeležil 21. ministrskega zasedanja EU-Svet za sodelovanje v Zalivu. Ob robu srečanja se je sešel tudi z nekaterimi arabskimi kolegi. 20. april, Ljubljana Ob robu obiska avstrijskega predsednika Heinza Fischerja v Sloveniji sta se sestala državna sekretarka Dragoljuba Benčina in generalni sekretar na avstrijskem zunanjem ministrstvu dr. Johannes Kyrle. 21. april, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel ministra za zunanje zadeve Ruske federacije Serge-ja Viktoroviča Lavrova, ki se je mudil v Sloveniji prav na povabilo slovenskega zunanjega ministra. Ministra sta slovesno odprla Ruski znanstveno-kulturni center v Ljubljani. 28. april, Ljubljana Namestnika ministra in predstavnika za mednarodno trgovino Ljudske republike Kitajske Chong Quana je ob pogovorih na Ministrstvu za zunanje zadeve sprejel tudi minister Samuel Žbogar. MAJ 1. maj, Rim Minister Samuel Žbogar se je udeležil slovesnosti ob razglasitvi pokojnega papeža Janeza Pavla II. za blaženega. 3. maj, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela posebnega odposlanca predsednika vlade Kraljevine Kambodže. 4. maj, Frigate Bay Minister Samuel Žbogar se na Sv. Krištofu in Nevisu udeležil 14. ministrskega zasedanja Karibske skupnosti (CARICOM) ter nagovoril visoke predstavnike Sveta za zunanje in skupnostne odnose COFCOR. Ob robu zasedanja je opravil vrsto dvostranskih srečanj z vodji delegacij držav članic ter z vršilko dolžnosti generalnega sekretarja CARICOM. Z zunanjim ministrom Grenade Karlom Hoodom sta podpisala skupno izjavo o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama. 6. maj, Budimpešta Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sodelovala na srečanju namestnikov ministrov za zunanje zadeve držav članic EU. 10. maj, Carigrad Minister Samuel Žbogar je nagovoril udeležence IV. konference OZN o najmanj razvitih državah. Ob robu konference je opravil vrsto dvostranskih srečanj z visokimi predstavniki afriških in azijskih držav. 11. maj, Carigrad Minister Samuel Žbogar se je udeležil 121. zasedanja Odbora ministrov Sveta Evrope. Ob robu zasedanja se je srečal z zunanjima ministroma San Marina in Lihtenštajna. 12. maj, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pisma novoi-menovane izredne in pooblaščene veleposlanice Kneževine Andore v Republiki Sloveniji Eve Descarrega Garcia ter novoimenovane izredne in pooblaščene veleposlanice Kraljevine Tajske v Republiki Sloveniji s sedežem na Dunaju Nongnuth Phetčaratana. 13. maj, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pisma novoi-menovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Jemna v Republiki Sloveniji s sedežem na Dunaju Abdulhakima Abdulrahmana Al-Erjanija. 13. maj, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel Borislava Stefanovica, političnega direktorja na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Srbije in vodjo srbske pogajalske skupine v dialogu Srbija-Kosovo, ki se je mudil na konzultacijah v Sloveniji. 23 16. maj, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je udeležil diplomatskega izleta v Belo krajino, ki ga je za diplomatski zbor pripravilo zunanje ministrstvo. 16. maj, Ljubljana Ob političnih konzultacijah med Slovenijo in Poljsko je državno podsekretarko na ministrstvu za zunanje zadeve Poljske Grazyno Bernatowicz sprejela državna sekretarka Dragoljuba Benčina. 16. maj, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je v državnem zboru odgovarjal na vprašanja poslancev, ki so bila usmerjena predvsem v kandidaturo Slovenije za mesto v Varnostnem svetu v obdobju 2012-2013. 17. maj, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je na Fakulteti za družbene vede predaval na temo Slovenska zunanja politika: Od regionalnega delovanja k odgovornemu globalnemu povezovanju. 19. maj, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je srečala s predstavniki Platforme za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč SLOGA. Istega dne je skupaj z varuhinjo človekovih pravic dr. Zdenko Čebašek Travnik častno odprla Teden Afrike, ki ga organizira Društvo afriški center v sodelovanju s platformo SLOGA. 19. maj, Ljubljana Državna sekretarka Benčina je na vljudnostni obisk sprejela generalnega sekretarja Srednjeevropske pobude Gerharda Pfanzelterja. 20. maj, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je opravil tradicionalno letno srečanje s predstavniki slovenskih nevladnih organizacij s področja človekovih pravic. 21. maj, Dunaj Minister Samuel Žbogar je na konferenci z naslovom Dialogue and Cooperation for Change nastopil na panelu z naslovom Good governance as a Prerequisite for Sustainable Economic Development. 23.-24. maj, Bruselj Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je udeležila zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU. Na sedežu Odbora regij se je udeležila zasedanja XIII. Jadransko-jonskega sveta, sestanka ministrov za zunanje zadeve držav Jadransko-jonske pobude. V vlogi ministrice za mednarodno razvojno sodelovanje se je udeležila še zasedanja Sveta za zunanje zadeve v sestavi razvojnih ministrov. 25. maj, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je na vljudnostni pogovor sprejela guvernerja Razvojne banke Sveta Evrope Raphaela Alomarja. 25.-27. maj, Bali Minister Samuel Žbogar se udeležil 16. ministrskega zasedanja in spominskega srečanja zunanjih ministrov Gibanja neuvrščenih. Ob robu zasedanja je opravil številna dvostranska srečanja z zunanjimi ministri držav članic gibanja, s predsedujočim Gibanju neuvrščenih, ministrom za zunanje zadeve Republike Indonezije Martyjem Natalegawo, ter predsedujočim Generalni skupščini OZN Josephom Deissom. 26. maj, Ljubljana Nadškof Juliusz Janusz, novoimenovani apostolski nuncij ter izredni in pooblaščeni veleposlanik Svetega sedeža v Republiki Sloveniji, je predal kopijo poverilnega pisma državni sekretarki Dragoljubi Benčini. 27. maj, Gorica Na goriški občini so počastili ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki ga sestavljajo tri občine, Nova Gorica, Šempeter - Vrtojba ter italijanska občina Gorica. Dogodka se je udeležila državna sekretarka Dragoljuba Benčina. 30. maj, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je na političnih konzultacijah gostila državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve Slovaške republike Milana Ježovico. 24 JUNIJ 3. junij, Ljubljana 3. junij, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je sprejel predstavnike nevladnih okoljskih organizacij Ekologi brez meja, društvo Focus, Greenpeace Slovenije in Inštitut za trajnostni razvoj. Minister Samuel Žbogar je sprejel veleposlanika Abdela Rahmana Šalghama, predstavnika libijskega Nacionalnega tranzicijskega sveta. 6.-7. junij, Budimpešta Minister Samuel Žbogar se je udeležil 10. ministrskega srečanja zunanjih ministrov ASEM, ki je potekalo pod naslovom Working together on non-traditional security challenges. 7. junij, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je na političnih konzultacijah gostila državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve Republike Bolgarije Dimitra Cantčeva. 8. junij, Ljubljana Juan Carlos Marsan Aguilera, novoimenovani izredni in pooblaščeni veleposlanik Republike Kube v Republiki Sloveniji s sedežem na Dunaju, je predal kopijo poverilne-ga pisma državni sekretarki Dragoljubi Benčini. 8. junij, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je ob dvostranskih političnih konzultacijah med Slovenijo in Kubo sprejel kubanskega namestnika ministra za zunanje zadeve, pristojnega za bilateralno sodelovanje, Dagoberta Rodrigueza Barrero. 8. junij, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je na novinarski konferenci ob 20. obletnici slovenske samostojnosti predstavil kratek pregled svojega dosedanjega mandata. 9. junij, Brdo pri Kranju Ob robu uradnega obiska predsednika Republike Azerbajdžan Ilhama Alijeva sta se ločeno srečala tudi ministra za zunanje zadeve Samuel Žbogar in Elmar Mamadjar. Po srečanju sta v navzočnosti obeh predsednikov držav podpisala Sporazum o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti. 10. junij, Trst Minister Samuel Žbogar se je udeležil letnega zasedanja ministrov za zunanje zadeve držav članic Srednjeevropske pobude. 13.-14. junij, New York Minister Samuel Žbogar je obiskal New York in se sestal z Alainom Le Royem, podsekretarjem OZN za mirovne operacije. 21.-22. junij, Beograd Minister Samuel Žbogar se je mudil na delovnem obisku v Beogradu na povabilo ministra za zunanje zadeve Republike Srbije Vuka Jeremiča. Ministra sta sprejela tudi predsednik vlade Mirko Cvetkovič in podpredsednik vlade Božidar Belič. 26. junij, Malabu Minister Samuel Žbogar se je udeležil 19. rednega zasedanja Izvršnega sveta Afriške unije v prestolnici Ekvatorialne Gvineje. 28. junij, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela predsednika in člane Odbora za zunanje zadeve, obrambo in varnost Senata Češke republike. 28. junij, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je srečala z otroki iz Bosne in Hercegovine ob koncu programa njihove rehabilitacije na slovenski obali. 29. junij, Astana Minister Samuel Žbogar se na povabilo gostitelja, zunanjega ministra Republike Kazahstan Jeržana Kazihanova, udeležil 38. sveta zunanjih ministrov držav članic Organizacije islamske konference. 25 JULIJ 5. julij, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je imel predavanje pod naslovom Poglavitne usmeritve in stabilnost slovenske zunanje politike v organizaciji Kluba nekdanjih veleposlanikov in ICPE. 6. julij, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je veleposlaniku Republike Avstrije dr. Erwinu Kubeschu izročila verbalno noto v zvezi z zakonom o spremembi zakona o narodnih skupnostih, ki ga je istega dne potrdil avstrijski Nacionalni svet. 11. julij, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je na delovnem kosilu gostil ministra za zunanje zadeve Islamske republike Iran Alija Akbarja Salehija, ki je istega dne uradno odprl iransko veleposlaništvo v Ljubljani. 12. julij, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je ločeno sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovanega veleposlanika San Marina Renza Ghiottija, novoimenovanega veleposlanika Nove Zelandije Philipa Wallacea Griffithsa, novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Socialistične republike Vietnam Ngujena Thiepa ter izrednega in pooblaščenega veleposlanika Gruzije Aleksandra Nalbandova. 12. julij, Ljubljana Udeležence prvega srečanja Avstrije, Lihtenštajna, Švice in Slovenije na področju človekovih pravic je nagovorila državna sekretarka Dragovljuba Benčina, ki je bila pobudnica srečanja. 13.-15. julij, Bagdad/Erbil Minister Samuel Žbogar se je mudil na uradnem obisku v Iraku, kjer se je srečal z zunanjim ministrom Hošjarjem Muhmudom Zebarijem. Sprejela sta ga tudi predsednik Džalal Talabani in predsednik vlade Nuri al Maliki. Minister se je sestal tudi z ministri za trgovino, industrijo in nafto ter obiskal Erbil v Kurdistanu, kjer se je srečal s predstavniki iraškega Kurdistana. Ločeno so ga sprejeli predsednik iraškega Kurdistana Masud Barzani, vodja resorja za zunanje zadeve Kurdistana Falah Bakir ter minister kurdistanske vlade za notranje zadeve Karim Sinjari. 18. julij, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU. 20. julij, Bengazi Državna sekretarka Dragoljuba Benčina, pristojna tudi za mednarodno razvojno sodelovanje in človekoljubno pomoč, je splošni bolnišnici v Bengaziju izročila zdravila in sanitetni material - drugo pošiljko slovenske humanitarne pomoči libijskemu prebivalstvu. Državna sekretarka se je srečala s podpredsednikom Izvršnega odbora Nacionalnega tranzicijskega sveta dr. Alijem Al-Isavijem, ki opravlja tudi naloge zunanjega ministra. 28. julij, Ljubljana/Rim Zunanja ministra Slovenije in Italije, Samuel Žbogar in Franco Frattini, sta v skupnem pismu, naslovljenem na visoko predstavnico EU za zunanje zadeve Catherine Ashton in evropskega komisarja za širitev Štefana Fuleja, ob pozitivnih premikih na Zahodnem Balkanu pozvala k ponovnemu zagonu širitvenega procesa EU. AVGUST 19. avgust, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je srečala z ukrajinskimi otroki, vključenimi v projekt rehabilitacije, ki ga ministrstvo v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije izvaja od leta 2005. 26 SEPTEMBER 3. september, Sopot Minister Samuel Žbogar se je na Poljskem udeležil neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU - Gymnich. 5. september, Ljubljana Državni sekretarki Dragoljubi Benčini sta kopije poverilnih pisem predala izredna in pooblaščena veleposlanica Arabske republike Egipt Heba Adli Guirguis Sedhom in Kostas Leontiu, novoimenovani izredni in pooblaščeni veleposlanik Republike Ciper. 6. september, Beograd Minister Samuel Žbogar se je na povabilo ministrov za zunanje zadeve Egipta in Srbije v Beogradu udeležil dvodnevnega spominskega ministrskega zasedanja Gibanja neuvrščenih, s katerim so počastili 50. obletnico njegove ustanovitve. 8. september, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je na vljudnostni pogovor sprejela generalnega podsekretarja za sodelovanje, kulturo in gospodarsko promocijo na brazilskem zunanjem ministrstvu, veleposlanika Hadila Fontesa da Rocho Vianno. 8. september, Bled Minister Samuel Žbogar se je pred začetkom Strateškega foruma Bled srečal z namestnico ministra za zunanje zadeve Ljudske republike Kitajske Fu Ying. 9.-10. september, Bled 6. blejski strateški forum je potekal na temo Moč prihodnosti. V otvoritvenem delu so nastopili predsednik države Danilo Türk, predsednik vlade Borut Pahor in minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Ob robu Strateškega foruma Bled se je minister Samuel Žbogar 9. septembra srečal z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Thorbj0rnom Jaglandom, s kosovskim zunanjim ministrom Enverjem Hoxho, z nekdanjim visokim predstavnikom EU v Afganistanu Francescom Vendrellom, s katarskim državnim ministrom za mednarodno sodelovanje dr. Halidom Bin Mohamadom Al Atijahom in z ministrom za zveze in množične komunikacije Ruske federacije Igorjem Olegovičem Šjogoljevom. Minister se je 10. septembra sestal z zunanjo ministrico Kneževine Lihtenštajn dr. Aurelio Frick, s čilskim ministrom za zunanje zadeve Alfredom Morenom Charmejem, s črnogorskim kolegom Milanom Rocenom in z generalnim direktorjem Svetovne organizacije za intelektualno lastnino dr. Francisom Gurryjem. Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je ob robu blejskega strateškega foruma srečala z Arthurjem in Jasno Keys, ustanoviteljema mednarodne razvojne organizacije International Relief and Development (IRD), z namestnikom ministra za zunanje zadeve Zelenortskih otokov Josejem Luisom Rocho, namestnikom ministra za zunanje zadeve Tunizije Hemaiesom Džinauijem in s švedskim kolegom Frankom Belfrage-jem. 11. september, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je v Narodnem muzeju Slovenije udeležila odprtja razstave Branka Suhyja ob deseti obletnici terorističnih napadov na Združene države Amerike z naslovom Ob 10. obletnici 11. septembra. 12. september, Ljubljana Minister Samuel Žbogar in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš sta se sestala s predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij v Avstriji. 13. september, Celje Minister Samuel Žbogar je obiskal 44. mednarodni obrtni sejem in sodeloval na okro- gli mizi z naslovom Predstavitev projektov in storitev gospodarske diplomacije. 14. september, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je srečal s predsednikom Parlamenta Gruzije Davidom Bakradzejem. 14. september, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je nagovoril udeležence mednarodne delavnice Vpliv krize na gospodarsko in finančno regionalno integracijo v Aziji in Evropi, ki jo je gostila Fakul- teta za družbene vede Univerze v Ljubljani. 27 17. september, Izola Minister Samuel Žbogar se je udeležil devete diplomatske regate in po končanem jadranju predstavnikov 46 držav nagovoril udeležence. 20. september, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pisma novoi-menovane veleposlanice Italijanske republike Rosselle Franchini Sherifis. 20. september, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela predstavnike vladnih in nevladnih organizacij Albanije na študijskem obisku v Sloveniji. 22. september, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je v Ruskem kulturnem centru udeležila odprtja razstave plakatov, nastalih v okviru projekta Razvoj civilne družbe s pomočjo prostovoljnega dela otrok in mladih na Severnem Kavkazu. 22.-27. september, New York Minister Samuel Žbogar se je na sedežu Organizacije združenih narodov udeležil 66. zasedanja Generalne skupščine in prvi dan nastopil na srečanju na visoki ravni o jedrski varnosti, nato se je udeležil mini vrha o sodelovanju držav članic OZN pri preprečevanju spolnega nasilja v konfliktih. 23. septembra je nastopil na ministrskem sestanku Zavezništva civilizacij, ki ga je vodil visoki predstavnik zavezništva Jorge Sampaio. Organiziral je tudi srečanje ministrov in predstavnikov držav Zelene skupine, ki je nastala na pobudo slovenskega ministra, in nastopil na konferenci za pospeševanje začetka veljavnosti Sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT). 24. septembra se je udeležil ministrskega zasedanja o humanitarnem odzivu na razmere na Afriškem rogu, ki po 51 letih doživlja najbolj sušna leta. 26. septembra se je udeležil srečanja zunanjih ministrov skupine 3G - Global Governance Group, 27. septembra pa je na sedežu Organizacije združenih narodov podpisal Nagojski protokol. Ob robu zasedanja je opravil številna dvostranska srečanja, na katerih je med drugim predstavil slovensko kandidaturo za članstvo v Varnostnem svetu OZN. V šestih dneh se je sestal z več kot 35 zunanjimi ministri držav, med njimi z zunanjim ministrom Senegala Madickejem Niangom, ministrico Gvajane Carolyn Rodrigues-Birkett, albanskim ministrom Edmondom Haxhinasto, palestinskim zunanjim ministrom Riadom al Malkijem, egiptovskim zunanjim ministrom Mohamedom Kame-lom Alijem Amrom, o trenutnih razmerah v Libiji pa se je pogovarjal s predsednikom začasne libijske vlade Mahmudom Džibrilom. Z zunanjim ministrom Južnega Sudana Nhialom Dengom Nhialom sta podpisala Skupno izjavo o vzpostavitvi diplomatskih odnosov. OKTOBER 3. oktober, Nova Gorica Minister Samuel Žbogar se je na Goriškem udeležil delovnega srečanja veleposlanikov držav članic EU v Sloveniji pod vodstvom poljskega predsedstva EU. 4. oktober, Ljubljana Minister Samuel Žbogar se je vključil v javno razpravo na spletni platformi Debating Europe, ki prek družbenih medijev spodbuja čim bolj neposredno izmenjavo mnenj med evropskimi voditelji in državljani. 5. oktober, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je ob koncu tridnevnega obiska v Sloveniji sprejel kuvajtski parlamentarni odbor prijateljstva s Slovenijo pod vodstvom namestnika predsednika Nacionalne skupščine Države Kuvajt Abdulaha Jusufa Al-Rumija. 28 5. oktober, Ljubljana Edita Tahiri, podpredsednica Vlade Republike Kosovo, pristojna za zunanjo politiko in nacionalno varnost, ter vodja kosovske delegacije v dialogu med Beogradom in Prištino, se je med delovnim obiskom v Sloveniji sestala z ministrom Samuelom Žbogarjem. 7. oktober, Ljubljana Konzultacije z Republiko Avstrijo sta vodila državna sekretarka Dragoljuba Benčina in novi državni sekretar na avstrijskem ministrstvu za zunanje zadeve dr. Wolfgang Waldner. 10. oktober, Ljubljana Vivianne Fock-Tave, novoimenovana izredna in pooblaščena veleposlanica Republike Sejšeli v Republiki Sloveniji s sedežem v Bruslju, in Charles Azubuike Ononye, novoi-menovani izredni in pooblaščeni veleposlanik Zvezne republike Nigerije v Republiki Sloveniji s sedežem v Budimpešti, sta ločeno predala kopiji poverilnih pisem državni sekretarki Dragoljubi Benčini. 10. oktober, Luksemburg Minister Samuel Žbogar se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve. 13. oktober, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je bil častni gost na podelitvi nagrad FDI (Foreign Direct Investment Awards) pod pokroviteljstvom predsednika države dr. Danila Turka. Minister je podelil letošnje nagrade FDI najboljšim tujim vlagateljem v Sloveniji. 20. oktober, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je v vlogi ministrice za razvojno sodelovanje odprla tretje Slovenske razvojne dneve. 20. oktober, New York Ministra Samuela Žbogarja je sprejel predsedujoči Generalni skupščini OZN Nasir Abdulaziz Al-Naser. Minister se je o prihodnosti Libije pogovarjal z veleposlanikom libijskega Nacionalnega tranzicijskega sveta pri OZN Abdurrahmanom Šalghamom. 21.-25. oktober, New York V Generalni skupščini OZN je potekal izbor nove nestalne članice Varnostnega sveta OZN iz skupine vzhodnoevropskih držav, v katerem je po 16. neuspešnem krogu glasovanja minister Samuel Žbogar sporočil umik slovenske kandidature. Sedež nestalne članice je tako v 17. krogu pripadel Azerbajdžanu. V dneh pred glasovanjem je minister Žbogar opravil vrsto pogovorov s stalnimi predstavniki tujih držav pri Organizaciji združenih narodov. NOVEMBER 2. november, Ljubljana Pekka Metso, novoimenovani veleposlanik Republike Finske v Republiki Sloveniji, je državni sekretarki Dragoljubi Benčini predal kopijo poverilnega pisma. 4. november, Sarajevo Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je v okviru projekta razvojne pomoči Republike Slovenije odprla meroslovne laboratorije v Bosni in Hercegovini. 4. november, Praga Minister Samuel Žbogar je bil na povabilo češkega zunanjega ministra Karla Schwarzenberga poseben gost ministrskega zasedanja držav Višegrajske skupine. 4. november, Beograd Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je udeležila letnega sestanka predsednikov vlad držav članic Srednjeevropske pobude pod predsedovanjem Srbije. 7. november, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je prejela visoko odlikovanje za zasluge Zvezne republike Nemčije, ki ji ga je v imenu nemškega zveznega predsednika izročil veleposlanik Zvezne republike Nemčije v Ljubljani Werner Burkart. 7. november, Trst Minister Samuel Žbogar se je na Trgovinski zbornici v Trstu udeležil okrogle mize ob 65. obletnici Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) z naslovom 29 9. november, Ljubljana Vključevanje lokalnega gospodarstva v regijske in globalne tokove. Pred tem se je na Generalnem konzulatu Republike Slovenije srečal s predstavniki slovenske manjšine in izročil priznanje ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije novinarju in publicistu ter nekdanjemu senatorju Demetriju Volčiču za njegovo večletno prizadevanje pri krepitvi prepoznavnosti in ugleda Slovenije v svetu. V okviru projekta Zavoda Krog s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Od okolja do družine, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve, je državna sekretarka Dragoljuba Benčina sprejela otroke iz Črne gore. 9. november, Bukarešta Minister Samuel Žbogar se je na povabilo romunskega ministra za zunanje zadeve Teodorja Baconschija mudil na delovnem obisku v Romuniji. Minister se je srečal tudi s podpredsednikom romunske vlade Belo Markom in ministrom za gospodarstvo Ionom Aritonom ter z namestnikom predsednika senata Cristianom Diaconescum in predsednikom zunanjepolitičnega odbora senata Titusom Corlateanujem. 14. november, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU. 14. november, Bruselj Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je udeležila zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve v sestavi ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje. 16. november, Ljubljana Novoimenovani izredni in pooblaščeni veleposlanik Velikega vojvodstva Luksemburg v Republiki Sloveniji s sedežem na Dunaju Hubert Wurth je predal kopijo poverilnega pisma državni sekretarki Dragoljubi Benčini, ki je istega dne sprejela tudi kopijo poverilnega pisma novoimenovanega veleposlanika Republike Tunizije Mohameda Samirja Koube. 16.-17. november, Kišinjev Minister Samuel Žbogar se je na povabilo ministra za zunanje zadeve in evropsko integracijo Republike Moldavije mudil na dvodnevnem uradnem obisku v Moldaviji. Srečal se je z gostiteljem, ministrom luriem Leanco, s predsednikom moldavske vlade Vladom Filatom in v. d. predsednika republike in predsednikom parlamenta Maria-nom Lupujem. Sešel se je tudi z namestnikom predsednika vlade in ministrom za gospodarstvo Valeriem Lazarjem. Drugi dan obiska je minister nagovoril udeležence ob zagonu projekta Slovenske filantropije z naslovom Izboljšanje izobraževanja in socialne integracije romskih otrok v Moldaviji. 18. november, Priština Minister Samuel Žbogar se je na povabilo inštituta European Council on Foreign Relations in Ministrstva za zunanje zadeve Republike Kosovo udeležil konference z naslovom South East Europe in a Multipolar Era. Ob robu se je sestal s pripadniki slovenske vojske in policije, ki delujejo v mednarodnih misijah na Kosovu, srečal pa se je tudi s predsednikom kosovske vlade Hashimom Thacijem in ministrom za zunanje zadeve Enverjem Hoxo. 21. november, Ljubljana Minister Samuel Žbogar je na delovnem obisku gostil ministra za zunanje zadeve Republike Kosovo Enverja Hoxho. Ministra sta podpisala Protokol o sodelovanju med ministrstvoma. 23. november, Bern V Bernu so v okviru rednega političnega dialoga s Švico potekale dvostranske konzultacije, ki sta jih vodila namestnika ministrov za zunanje zadeve Republike Slovenije Dragoljuba Benčina in Švice Peter Maurer. 24. november, Pariz Minister Samuel Žbogar je predsedoval ministrski konferenci Building a vision 2020 for the South East Europe, ki sta jo soorganizirala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Vlada Republike Slovenije. 24.-25. november, Beograd Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je srečala s predstavniki razvojnih organizacij (Sida, Svetovna banka, Ada, UNDP), s katerimi se je pogovarjala o razvojnih 30 projektih, ki jih izvajajo v Republiki Srbiji. V vlogi ministrice za razvojno sodelovanje je opravila pogovore z namestnico podpredsednika vlade za evropske integracije Milico Delevic, državnim sekretarjem na zunanjem ministrstvu Srbije Ivanom Mrkicem in pomočnikom srbskega zunanjega ministra za bilateralne zadeve Zdravkom Ponošem. 25. november, Novi Sad Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je odprla prostore Konzulata Republike Slovenije, ki ga vodi častni konzul Rajko Maric in je pristojen za območje Avtonomne pokrajine Vojvodine. 30. november, Bruselj Minister Samuel Žbogar se je udeležil konference Friends of Europe Balkans Summit pod naslovom Balkans scorecard, assessing the region's key pointers. Bil je panelist na razpravi z naslovom Is the EU Still Eager for More Enlargement?. Ob robu konference se je sestal tudi s predsednico International Crisis Group Louise Arbour. DECEMBER 1. december, Bruselj Zunanji ministri Litve, Švedske, Latvije, Finske, Nemčije, Italije, Madžarske, Češke, Estonije, Velike Britanije in Slovenije so v posebnem pismu z naslovom The EU ana Turkey: steering a safer path through the storms podprli nadaljnjo širitev Evropske unije in pristop Turčije. Minister Žbogar se je istega dne udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve. i 3. december, Ljubljana Ministri za zunanje zadeve Zelene skupine, med njimi minister Samuel Žbogar, so v skupnem pismu z naslovom Kdor ne gleda naprej, vedno ostaja v ozadju pozvali k napredku v mednarodnih podnebnih pogajanjih. 5. december, Bonn Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je vodila slovensko delegacijo na mednarodni konferenci o Afganistanu na ravni zunanjih ministrov. 21. december, Bruselj Minister Samuel Žbogar je bil na predlog visoke predstavnice EU za zunanjo politiko Catherine Ashton imenovan za vodjo Pisarne EU v Prištini, hkrati ga je visoka predstavnica predlagala za posebnega predstavnika EU na Kosovu. 22. december, Ljubljana Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela študente Fakultete za oblikovanje in multimedijske študije na skopski Univerzi FON, ki so jih spremljali predstavniki univerze. 31 DVOSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE 4 DVOSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE AFGANISTAN ALBANIJA Republika Slovenija Afganistana diplomatsko ne pokriva. Albanijo pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tirani. V decembru je državna sekretarka Benčina vodila slovensko delegacijo na Mednarodni konferenci o Afganistanu v Bonnu. Vlada je na seji 6. januarja sprejela Strategijo delovanja Republike Slovenije v prizadevanjih mednarodne skupnosti za stabilizacijo Islamske republike Afganistan. Ta je bila izhodišče za delo posebnega koordinatorja Ministrstva za zunanje zadeve za Afganistan, ki je v okviru svojih delovnih nalog kot predstavnik Slovenije sodeloval pri delu Mednarodne kontaktne skupine za Afganistan in Pakistan, pri oblikovanju politike Republike Slovenije do Afganistana ter oblikovanju njenih stališč v ustreznih mednarodnih forumih. Koordinator je vzdrževal redne delovne stike s tistim delom slovenskega nevladnega sektorja, ki deluje v Afganistanu. Novembra je v okviru projekta konzorcija slovenskih nevladnih organizacij, ki ga sofinancira ministrstvo, v Herat odpotovala prva slovenska predstavnica, ki bo izvajala različne izobraževalne delavnice in usposabljanja. Gospodarsko sodelovanje Obseg blagovne menjave med državama je bil v prvih desetih mesecih 431.000 evrov, kar je za 31,2 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2010. Slovenski izvoz v Afganistan se je s 413.000 evri povečal za 30 odstotkov. Slovenija je uvozila za 18.000 evrov blaga, v letu 2010 pa le za 2000 evrov. Odnosi med državama so prijateljski. Novo razsežnost vanje je vneslo odprtje slovenskega veleposlaništva v letu 2010, junija pa je predal poverilna pisma prvi rezidenčni veleposlanik v Republiki Albaniji. Uvodni pogovori z najvišjimi političnimi predstavniki, posameznimi ministri, funkcionarji državnih ustanov ter predstavniki gospodarskih združenj in gospodarskih subjektov so prispevali k pospešitvi in poglobitvi obstoječih ter navezavi novih oblik medsebojnega sodelovanja. Ob visoki ravni političnih odnosov se je veleposlaništvo usmerjalo na nove priložnosti gospodarskega in razvojnega sodelovanja. Slovenija je podpirala Albanijo v prizadevanjih za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Z njo je tvorno sodelovala v okviru procesa Brdo, pri čemer je Albanija dopolnjevala svojo pozitivno dejavno vlogo v odnosih s sosednjimi državami in v regiji. Gospodarsko sodelovanje Raven blagovne menjave je tudi v razmerah mednarodne finančne in gospodarske krize ohranila stabilnost. V devetih mesecih je vrednost slovenskega izvoza znašala 28,03 milijona evrov, z indeksom 97,6 v primerjavi z enakim obdobjem 2010, vrednost uvoza pa 350.000 evrov, z indeksom 88,5 v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Indeks skupne vrednosti blagovne menjave za enako obdobje je znašal 97,5. Energetika, infrastruktura, storitve, turizem in trgovina so bili področja interesa in morebitnih naložb slovenskih podjetij, pri čemer je albanska vlada nadaljevala prizadevanja za spodbuditev tujih vlaganj. Krepitev gospodarskega sodelovanja je bila povezana tudi s slovenskimi mednarodnimi razvojnimi projekti in na podlagi tega promocije in vzpostavljanja pogojev za nastop slovenske tehnologije in proizvajalcev opreme. Končal se je razvojni projekt učinkovite energetske oskrbe na osnovi tehnologije obnovljivih virov v regijskem središču Korči. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tirani je s podporo lokalni nevladni organizaciji Green Line Albania v pripravah na največjo albansko prostovoljsko akcijo Očistimo Albanijo v enem dnevu 2012, kot že s podporo Slovenije s konferenco za prihodnje organizatorje akcije iz držav Zahodnega Balkana, delovalo tudi v smeri odpiranja promocijskih in poslovnih priložnosti slovenskih podjetij, ki delujejo v obeh državah. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Slovenski umetniki so sodelovali na mednarodnem poletnem filmskem festivalu v Draču (Goran Vojnovic, Piran - Pirano), mednarodnem festivalu sodobnega plesa v Tirani in Draču (Plesni teater Ljubljana) in recitalu Matere Tereze v Albanski operi (Con-tempora). Na 1. festivalu vojaških orkestrov v Sloveniji je ob državnem prazniku nastopil albanski vojaški orkester. Inštitut informacijskih znanosti Univerze v Mariboru je z albanskimi partnerskimi knjižnicami nadaljeval projekt mednarodnega knjižničnega informacijskega povezovanja COBISS.Net. S Politehnično univerzo v Tirani je bil projekt knjižnične sistemske opreme nadgrajen s specializirano strokovno literaturo. Albanski študenti so nadaljevali izredni podiplomski študij biblio-tekarstva na Univerzi v Ljubljani. Z Albansko akademijo znanosti se je začel projekt razširjenega dostopa do elektronskih znanstvenih in strokovnih 33 Obiski • 2. februar - delovni obisk ministra za zunanje zadeve Samuela Žbo-garja v Tirani; • 7.-8. december - udeležba ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelu-šič na zasedanju obrambnih ministrov Jadranske listine v Draču. Odnosi med Slovenijo in Alžirijo so prijateljski in razviti predvsem na gospodarskem področju. Državi dobro sodelujeta tudi znotraj mednarodnih organizacij. Podatkov o sodelovanju na drugih področjih ni. Medsebojnih obiskov na višjih ravneh v letu 2011 ni bilo. Gospodarsko sodelovanje Blagovna menjava je v prvih devetih mesecih znašala 131,8 milijona evrov, kar je 1,6 % več v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010. V navedenem obdobju je slovenski izvoz v Alžirijo znašal 78,3, uvoz iz Alžirije pa 53,5 milijona evrov. Odnosi med Slovenijo in Andoro so dobri in prijateljski. Dvostransko sodelovanje je skromno, odnose je odlikuje dobro sodelovanje v okviru mednarodnih organizacij. Gospodarsko sodelovanje Blagovna menjava je v prvih devetih mesecih leta znašala 1000 evrov, in sicer je šlo izključno za izvoz iz Slovenije v Andoro. ARGENTINA Argentino pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu. Dvostranski odnosi med Argentino in Slovenijo so zelo dobri, prijateljski in razvejeni, z veliko možnostmi za poglobitev na različnih področjih. Pomemben most v odnosih je številčna slovenska skupnost v Argentini. Na političnih konzultacijah 23. februarja v Ljubljani sta državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Ben-čina in namestnik argentinskega zunanjega ministra Alberto Pedro D'Alotto potrdila obojestranski interes za nadaljnje poglabljanje sodelovanja, predvsem v gospodarstvu. Pomembno je tudi sodelovanje med državama na kulturnem, znanstveno-tehnološkem in obrambnem področju. Na konzultacijah je bil podpisan Memorandum o sodelovanju med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvom za zunanje zadeve, mednarodno trgovino in verstva Argentinske republike, ki institucionalizira redne politične posvete. Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelu-šič se je 20. julija uradno sešla z ministrom za obrambo Argentine dr. Artu-rom Antoniem Puricellijem. Srečala se je tudi s predstavniki slovenske skupnosti, tudi z novim častnim konzulom v Provinci Buenos Aires Hernanom Zupanom. V vojaškem kompleksu Campo de Mayo si je ogledala Združeni center za usposabljanje za mirovne operacije in obiskala Nacionalno obrambno šolo, kjer je predavala o mednarodnih varnostnih izzivih. Ministrski obisk je okrepil dvostranske odnose z Argentino na obrambnem in drugih področjih ter utrdil odnose med slovensko skupnostjo in matično domovino. Gospodarsko sodelovanje V prvih desetih mesecih je Slovenija v Argentino izvozila za 5,6 milijona evrov blaga, uvozila pa ga za 5,2 milijona evrov. Slovenski izvoz se postopoma povečuje, medtem ko Argentina v Slovenijo izvaža bolj ciklično. Upoštevati velja dejstvo, da trgovina med državama ni neposredna, saj se blago iz Južne Amerike kupuje tudi v sosednjih državah. Upoštevajoč povečano zanimanje slovenskih podjetij za argentinski trg, veleposlaništvo pripravlja in izvaja projekte gospodarske diplomacije. Usmerjenost promocije je ciljna po proizvodih (avtomobilski grozd, informacijska tehnologija, kovinska industrija ...) in glede na partnerje (država, province, lokalne oblasti, podjetja neposredno ...). Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Osrednji kulturni dogodek ob dvajseti obletnici slovenske samostojnosti je bil 29. junija v Casa de la Provincia de Buenos Aires. V izbranem kulturnem programu slovenske skupnosti v organizaciji veleposlaništva so sodelovali folklorna skupina društva Slovenska pristava, Mešani pevski zbor San Justo, Slovensko društvo Triglav ter gledališka skupina iz Carapachaya. Kulturno sodelovanje je bilo strnjeno predvsem na področja literature, filma in fotografije. Marca je svojo pesniško zbirko Poesias na literarnih večerih v Buenos Airesu, Mar del Plati in Ense-nadi predstavil Marko Kravos, aprila se je na 37. mednarodnem knjižnem sejmu v Buenos Airesu predstavila Eva Petrič s prevodom knjige Una caja sin piel, flotando, maja pa je Slovenija s 350 knjigami - ki so postale del prve večjezikovne knjižnice - sodelovala pri gradnji Babilonskega stolpa knjig v okviru projekta Buenos Aires - svetovna prestolnica knjige. Septembra sta se na 19. mednarodnem festivalu poezije v Rosariu ter zatem v Ushuaii in Buenos Airesu predstavila pesnika Jana Puterle Srdic in Brane Mozetič. Veleposlaništvo je maja pripravilo natečaj čestitk ob dvajseti obletnici samostojnosti Slovenije za otroke s slovenskimi koreninami iz Argentine, Čila in Peruja. Na razpis se je odzvalo 240 otrok, njihova dela pa so bila od junija naprej razstavljena v prostorih veleposlaništva, v Casa de la Provincia ALŽIRIJA Alžirijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Madridu. ANDORA Andoro nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Madridu. 34 de Buenos Aires, Slovenski hiši ter v Našem domu v San Justu. Veleposlaništvo je oktobra odprlo cikel razstav Dobri vetrovi za kulturo s fotografsko razstavo Oskarja Moleka, ki ji je novembra sledila razstava slikarke Irene Žužek. S ciklom veleposlaništvo predstavlja v Južni Ameriki živeče in delujoče slovenske umetnike. Slovenija se je aprila na Mednarodnem festivalu neodvisnega filma v Buenos Airesu predstavila s filmoma Otroci in Oča režiserja Vlada Škafarja, maja pa na filmskem festivalu Mujeres en foco s filmom Munira režiserja Rudija Uhana. Maja in junija je na 8. evropskem filmskem festivalu v Buenos Airesu, Salti, Rosariu in Cordobi Slovenija sodelovala z dokumentarnim filmom Zadnji čoln - Presihajoče jezero. Avgusta in septembra je Eva Petrič v Kulturnem centru Borges v Buenos Airesu predstavila fotografsko instalacijo Angel Dissected, oktobra in novembra pa je goriški oktet Vrtnica med dvotedensko turnejo po Argentini nastopil v Buenos Airesu in na festivalu Cantapueblov Mendozi. Velik prispevek k poznavanju obeh narodov prinaša lektorat slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu, ki je bil ustanovljen leta 2003 in na katerem se slovenskega jezika uči 70 študentov. Lektorat v Buenos Airesu je tudi nosilec Seminarja južnoslovanskih književnosti, za katerega zanimanje raste. Lektorat od leta 2008 deluje tudi na univerzi v La Plati in je imel v šolskem letu 2011 osem slušateljev. Na javni razpis za sofinanciranje aktivnosti v zvezi s promocijo slovenske znanosti v tujini v letu 2011 je bil izbran projekt Diseminacija dobrih praks v Argentino dr. Aleksandra Šinigoja, ki je decembra predaval na osmih dogodkih v Buenos Airesu. Slovenska skupnost v Argentini Veleposlaništvo je vse izseljenske organizacije in društva redno obveščalo o svojem delovanju, kulturnih prireditvah, razpisih Urada Vlade za Slo- vence v zamejstvu in po svetu ter drugih dejavnostih. Veleposlanik in diplomati so se udeleževali prireditev slovenskih društev in organizacij v Argentini. Najpomembnejši dogodki so bili 50. obletnica Slomškovega doma v Ramos Mejia, 40. obletnica mešanega pevskega zbora iz San Justa ter Slovenski dan v San Justu. ARMENIJA Armenijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kijevu. Odnosi med državama so dobro razviti in prijateljski. Pri poglabljanju stikov nosi pomembno vlogo Konzulat Republike Slovenije v Erevanu na čelu s častnim konzulom. Tradicionalno je dialog med državama namenjen krepitvi političnega in gospodarskega sodelovanja in izmenjavi informacij o razmerah v regiji, pri čemer Slovenija s posebno pozornostjo spremlja razmere na Kavkazu in odnose Armenije s sosednjimi državami. Slovenija podpira njeno približevanje evropskim povezavam, skupaj s pogajanji za sklenitev pridru-žitvenega sporazuma, sočasno pa podpira delovanje Armenije v multilateralni razsežnosti vzhodnega partnerstva. Kakovost odnosov z Armenijo je bila potrjena ob uradnem obisku predsednika Serža Sargsjana v Sloveniji 13. in 14. aprila. Poleg gostitelja, predsednika dr. Danila Türka, sta ga sprejela predsednik državnega zbora dr. Pavle Gantar ter predsednik vlade Borut Pahor. Obisk pomeni nadaljevanje dialoga na najvišji ravni iz oktobra 2010, ko je bil na uradnem obisku v Erevanu predsednik dr. Danilo Türk in ko so se poleg celotnega nabora dvostranskih vprašanj poglobili pogovori o žgočih regionalnih vprašanjih. Ob obisku predsednika Sargsjana v Ljubljani sta se 13. aprila srečala tudi ministra za zunanje zadeve Slovenije in Armenije, Samuel Žbogar in Edvard Nalbandian. Podpisana sta bila Protokol med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Armenije o sodelo- vanju na področju evropskih integracij ter Memorandum med ministrstvom za gospodarstvo Republike Slovenije in Ministrstvom za gospodarstvo Republike Armenije o sodelovanju na področju turizma. Obseg gospodarskega sodelovanja je skromen, a narašča. Slovenski izvoz je v desetih mesecih znašal 4,3 milijona evrov, več kot polovico obsegajo zdravila, sledijo gradbene konstrukcije in bela tehnika. Uvoz je zanemarljiv in je v istem obdobju znašal 132 tisoč evrov. AVSTRALIJA Avstralijo pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Canberri. Odnosi med Republiko Slovenijo in Avstralijo so tradicionalno prijateljski. Prvi veleposlanik Republike Slovenije v Avstraliji je 28. julija predal poverilna pisma avstralski generalni guvernerki. S tem so bili položeni temelji za tesnejše in bolj poglobljeno medsebojno sodelovanje, kar se je izrazilo na multilateralni ravni, kjer je Avstralija podprla slovenske kandidature v mednarodnih organizacijah. Januarja je v avstralskem zveznem parlamentu znova začela delovati parlamentarna skupina prijateljstva med Slovenijo in Avstralijo. Sporazum o zagotavljanju zdravstvenega varstva med vladama Slovenije in Avstralije je začel veljati 1. julija. Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje je zaradi oddaljenosti in povezanosti obeh držav z regionalnimi trgi skromno. Izoblikovani so bili okviri za večje konzularno zastopanje Slovenije v Avstraliji za povečanje prepoznavnosti slovenskega gospodarstva. Blagovna menjava se nenehno povečuje in je od januarja do septembra znašala 26,3 milijona evrov. Slovenski izvoz se je povečal na 21,9 milijona evrov, avstralski izvoz se je zmanjšal na 4,4 milijona evrov. Največji avstralski vlagatelj v Sloveniji ostaja trgovska veriga Harvey Norman. Turistična prepoznavnost Slovenije v Avstraliji še 35 naprej raste, povečal se je obisk avstralskih turistov. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Slovenija se je predstavila na državnem večkulturnem festivalu in na filmskem festivalu EU Windows on Europe, ki je od februarja do aprila potekal v Brisbanu, Sydneyju, Adelaidi in Melbo-urnu. Ob 20-letnici slovenske samostojnosti je bila junija v Sydneyju, Mel-bournu in Canberri na ogled razstava Vidna podoba Slovenije - oblikovanje za državo. V okviru javne diplomacije so bila na dveh univerzah v Melbournu in na univerzi v Canberri predavanja o slovenski poti v samostojnost. Veleposlaništvo je sodelovalo v bogatem kulturnem življenju slovenske skupnosti v Avstraliji. Obiski • 26. februar-4. marec - obisk generalnega direktorja na Ministrstvu za zunanje zadeve Andreja Benedejčiča v Avstraliji. AVSTRIJA Razvoj odnosov je dober, intenziven in vsestranski. Državi obsežno sodelujeta na politični in strokovni ravni in imata razvite partnerske in konstruktivne stike na različnih področjih. Krepitev gospodarskega sodelovanja poteka v smeri vse večjega prepletanja gospodarstev. Slovenija in Avstrija vodita pregleden in odprt dialog o vseh vprašanjih, usmerjen v iskanje možnosti za sodelovanje pri projektih in pobudah skupnega interesa. Leto 2011 sta zaznamovala začetek pogajanj in dogovor v zvezi s postavitvijo dvojezičnih napisov v krajih, kjer živi slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem. Z uspešnim iztekom pogajanj med koroško deželno vlado in slovenskimi manjšinskimi organizacijami ob sodelovanju Urada zveznega kan- clerja je Avstrija storila pomemben prvi korak pri nadaljnjem izpolnjevanju svojih obveznosti v zvezi z zaščito slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem ter za nadgradnjo dobrih odnosov z Republiko Slovenijo. Meddržavni odnosi so dobili novo kvaliteto in novo dinamiko, na katerih jih bo mogoče še nadgrajevati. Slovenija se bo kot zaščitnica svoje manjšine tudi v prihodnje zavzemala za celovito uresničitev vseh obveznosti Avstrije iz 7. in drugih členov ADP, pomembnih za slovensko manjšino in Slovenijo, o čemer je 6. julija z uradno noto obvestila avstrijsko stran. Tako ostaja vprašanje pravic in celovite zaščite slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem v odnosih med državama še naprej aktualno. Zvrstilo se je več dvostranskih obiskov, katerih namen sta bila izmenjava mnenj in poglabljanje dvostranskega sodelovanja in sodelovanja v okviru mednarodnih povezav, predvsem znotraj EU in regionalnega sodelovanja. Predsednika držav sta se sešla kar štirikrat, v kar niso všteta srečanja ob robu multilateralnih dogodkov. Aprila je bil predsednik Republike Avstrije dr. Heinz Fischer na uradnem obisku v Sloveniji, medtem ko se je junija predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk na Dunaju udeležil slovesnosti in sprejema ob 20. obletnici slovenske samostojnosti in dnevu državnosti. Prav tako je bil predsednik Republike Avstrije 24. junija na slovesnosti ob 20. obletnici slovenske državnosti, konec leta oziroma 1. januarja 2012 pa se je predsednik dr. Danilo Türk kot gost predsednika dr. Heinza Fischerja in dunajskih filharmonikov udeležil novoletnega koncerta 2012. Avstrijo je dvakrat obiskal predsednik vlade Borut Pahor, ki se je maja udeležil Evropskega foruma v Wachauu in se ob robu sestal z zveznim predsednikom dr. Heinzem Fischerjem, avgusta pa slovesnosti ob postavljanju prvih dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, kjer se je srečal tudi z zveznim kanclerjem Wernerjem Faymannom. Med ministrstvoma za zunanje zadeve so se nadaljevale redne delovne konzultacije. Slovenijo je aprila obiskal generalni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Avstrije veleposlanik dr. Johannes Kyrle, oktobra pa državni sekretar na avstrijskem zunanjem ministrstvu dr. Wolfgang Waldner. Septembra se je na konzultacijah na Dunaju mudil generalni direktor za evropske zadeve in politično bilateralo mag. Igor Senčar. Državi sta uspešno sodelovali tudi v regionalnih povezavah. Tesno je bilo sodelovanje znotraj Evropske unije. Usklajevali sta svoje poglede do nekaterih skupnih politik, predvsem finančnih in gospodarsko-političnih zadev ter širitve Evropske unije. Sodelovali sta na področju Zahodnega Balkana in pozornost namenjali razvojnim projektom, ki jih izvajata v regiji, ter morebitnim skupnim pobudam in oblikam sodelovanja v prihodnosti. Državi pa sta se obveščali v zvezi z dogodki v Sredozemlju in glede položaja na Bližnjem vzhodu. Vrsta dejavnosti Veleposlaništva Republike Slovenije na Dunaju je bila namenjena počastitvi 20. obletnice slovenske samostojnosti in neodvisnosti, procesu, pri katerem je imela Avstrija pomembno vlogo. Med številnimi dogodki v ta namen je 7. julija veleposlaništvo dunajski muzejski četrti Museumsquartier ob njeni desetletnici podarilo garnituro naslanjačev REX, ki pomenijo vrhunec slovenskega sodobnega industrijskega oblikovanja in so svetovno prepoznan izdelek slovenskega arhitekta Nika Kralja. Gospodarsko sodelovanje Avstrija je tudi v letu 2011 ohranila položaj ene najpomembnejših izvoznih in uvoznih partneric Slovenije. Izvoz blaga v Avstrijo je v prvih enajstih mesecih 2011 obsegal 8,1 % celotnega slovenskega izvoza, medtem ko je uvoz blaga iz Avstrije v tem obdobju znašal 11,5 % slovenskega uvoza. V primerjavi z letom 2010 je bilo v prvih enajstih mesecih 2011 spet zaslediti rast blagovne menjave, ki se je poveča- Avstrijo pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije na Dunaju 36 la za 9,4 % in presegla 3,5 milijarde evrov. Kljub rasti menjava še vedno ne dosega predkriznih ravni, ko je presegala 4 milijarde evrov. V prvih enajstih mesecih 2011 je Slovenija v Avstrijo izvozila za 1389,6 milijona evrov blaga, kar je za 12,5 % več kot v enakem obdobju 2010. V istem obdobju se je uvoz iz Avstrije povečal za 7,5 % in dosegel 2114,3 milijona evrov. Slovenija ima v menjavi z Avstrijo tradicionalno trgovinski primanjkljaj, ki je v tem obdobju znašal 724,7 milijona evrov. Avstrija ostaja najpomembnejša tuja vlagateljica v Sloveniji, saj so njene naložbe konec leta 2010 znašale 5163,1 milijona evrov, kar je 47,8 % vseh neposrednih tujih naložb v Sloveniji. Slovenske naložbe v Avstriji so po podatkih Banke Slovenije na dan 31. 12. 2010 znašale 86,7 milijona evrov, tj. 1,56 % vseh neposrednih slovenskih naložb v tujini. V Avstriji je na področju prostega gibanja delavcev od 2004 do konca aprila 2011 veljalo prehodno obdobje, od 1. maja naprej pa se slovenski državljani lahko zaposlijo in opravljajo storitve brez delovnih dovoljenj na osnovi avstrijske delovne in socialne zakonodaje. Na to temo so bili organizirani številni seminarji, na katerih so sodelovali predstavniki veleposlaništva. Slovenija je na avstrijskem trgu izvedla številne dejavnosti na področju internacionalizacije. Gospodarska zbornica Slovenije je organizirala vhodne in izhodne gospodarske delegacije, med drugim iz sektorja informacijsko-komunikacijske tehnologije ter kovin-skopredelovalne industrije. V okviru Javnega razpisa za spodbujanje tujih neposrednih investicij v Republiki Sloveniji v letih 2010 in 2011 so bili leta 2011 finančno podprti štirje investicijski projekti, pri katerih tuji vlagatelj prihaja iz Avstrije. Maja se je Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije udeležila investicijsko-nepremičninskega sejma Real Vienna, da bi poiskala tuje vlagatelje, ki proučujejo Slovenijo kot trg za svoja prihodnja vlaganja. Veleposlaništvo je priredilo številne gospodarske dogodke - od 13. do 15. januarja se je na turističnem sejmu Ferienmesse na Dunaju predstavila tudi Slovenija (v soorganizaciji s Slovensko turistično organizacijo). 2. februarja je veleposlaništvo s Slovensko turistično organizacijo in hoteli Sava in Life Class pripravilo promocijsko prireditev za predstavnike tujih lokalnih in regionalnih turističnih organizacij s sedežem na Dunaju, hotelirje, medije za področje turizma ter veleposlanike in ekonomske svetovalce držav, ki pokrivajo Slovenijo z Dunaja. 8. novembra je organiziralo delovni zajtrk s slovenskimi gospodarstveniki na Dunaju; 16. novembra je v prostorih veleposlaništva potekal 8. slovenski forum, v okviru katerega se je predstavila Poslovna šola Bled, ki je praznovala 25. obletnico ustanovitve. 21. novembra je veleposlaništvo ob izteku 8. dunajskega ekonomskega foruma, na katerem je kot panelistka sodelovala državna sekretarka Službe Vlade za razvoj in evropske zadeve mag. Andreja Jerina, priredilo sprejem s posebnim poudarkom na Ptuju, partnerskem mestu evropske prestolnice kulture 2012. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Na Dunaju je bil ustanovljen Slovenski kulturno-informacijski center (SKICa), ki je kot dislocirana enota veleposlaništva začel delovati v drugi polovici leta. S svojim prvim kulturnim centrom v tujini se Slovenija postavlja ob bok drugim evropskim državam, ki imajo razvite razvejane mreže kulturnih inštitutov. Veleposlaništvo si je, v sodelovanju z uredniki vodilnih časopisov, z obsežnejšimi avtorskimi prispevki in tematskimi prilogami prizadevalo pridobiti pozornost medijev za pomembne projekte v Sloveniji. Napredek je bil storjen tudi pri uporabi spletnih strani za obveščanje splošne javnosti o kulturnih in političnih dogodkih v organizaciji veleposlaništva. Veleposlaništvo je skrbelo za redne stike na lokalni ravni in sodelovalo pri več pomembnih dogodkih, ki so bili med drugim posvečeni 20. obletnici samostojnosti Slovenije - 7. februarja je skupaj s slovensko ustanovo Poti kulturne dediščine in Dunajskim kon-servatorijem priredilo koncert ob 100. obletnici rojstva Antona Dermote; 21. junija je v okviru Dolge noči evropske glasbe, ki so jo organizirali Forum evropskih skladateljev, Zveza kulturnih inštitutov Evropske unije in Forum evropskih skladateljev, v sodelovanju z Društvom slovenskih skladateljev priredilo koncert slovenskega Orkestra za sodobno glasbo v Muzejski četrti na Dunaju; 20. oktobra je v sodelovanju z deželo Štajersko, avstrijsko-slovensko trgovsko zbornico, Štajersko Sparkasse ter častnim konzulom v Gradcu na Univerzi v Gradcu pripravilo okroglo mizo na temo 20. obletnice slovenske samostojnosti, kulturni dogodek in sprejem. Obiski • 19. januar - minister za okolje Roko Žarnic je na Dunaju predal predsedovanje Mednarodni komisiji za zaščito Donave; • 21. maj - udeležba ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na prvem letnem srečanju The Western Balkans - Model for Stability for Culturally and Religiously Diversified Regions v organizaciji Central za globalni dialog in sodelovanje na Dunaju; • 21.-22. maj - udeležba predsednika vlade Boruta Pahorja na Evropskem forumu v Wachauu, ob robu neformalno srečanje z zveznim predsednikom dr. Heinzem Fis-cherjem; • 7.-8. junij - udeležba predsednika dr. Danila Turka na zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma na Dunaju. ® • 9. marec - obisk zveznega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo Nikola-usa Berlakovicha v Ljubljani; • 20. marec - zvezni minister za obrambo mag. Norberta Darabos 37 si je ogledal smučarske polete v Planici; • 19.-20. april - uradni obisk zveznega predsednika dr. Heinza Fis-cherja v Sloveniji, ob robu obiska srečanje zveznega ministra za obrambo mag. Norberta Darabosa z ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič; • 10. maj - udeležba zveznega ministra za delo, socialne zadeve in varstvo potrošnikov Rudolfa Hundstorferja na konferenci o zaposlitvenih možnostih ob odprtju avstrijskega trga delovne sile v Mariboru; • 24. junij - udeležba zveznega predsednika dr. Heinza Fischerja na osrednji slovesnosti v počastitev 20. obletnice slovenske državnosti v Ljubljani; • 11. avgust - delovni obisk zvezne ministrice za promet, inovacije in tehnologijo Doris Bures v Ljubljani; • 7. oktober - ob robu konzultacij na ravni namestnikov ministrov za zunanje zadeve srečanje državnega sekretarja dr. Wolfganga Waldnerja z ministrom za zunanje zadeve Samuelom Žbogarjem v Ljubljani. Generalni konzulat je največ pozornosti namenil položaju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, opravljanju konzularnih nalog in spremljanju splošnega družbenopolitičnega dogajanja v avstrijskih zveznih deželah Koroški, Solnograški, Tirolski in Pre-darlski. V letu, ki so ga zaznamovala pogajanja o dvojezični topografiji in uradnem jeziku na poselitvenem območju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, je bila usklajevalna in povezovalna vloga generalnega konzulata med organizacijami slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem ter ustanovami v Sloveniji še posebno izpostavljena. Povezovalno je generalni konzulat deloval med slovenskimi društvi na Predarlskem in s konzularnimi dnevi zagotavljal konzularno zaš- čito tamkaj živečim slovenskim državljanom. Pogajanja o dvojezični topografiji in uradnem jeziku, ki sta jih za zvezno in deželno vlado vodila državni sekretar v Uradu zveznega kanclerja dr. Josef Ostermayer in koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, so pripeljala do podpisa memoranduma 26. aprila. V imenu slovenske manjšine so ga podpisali predsedniki treh njenih predstavniških organizacij na avstrijskem Koroškem, ki so doseženo označili kot kompromis. Sledilo je sprejetje novele zakona o narodnih skupnostih, ki je z določbami na ustavni ravni predpisala postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih ter predvidela postavljanje nadaljnjih na podlagi občinske avtonomije. Določba, prav tako na ustavni ravni, predpisuje območje, kjer je poleg nemščine kot uradni jezik dovoljena tudi slovenščina. Republika Slovenija je sprejetje novele pospremila z izjavo, da jo razume kot pomemben korak Republike Avstrije pri nadaljnjem izpolnjevanju njenih mednarodnopravnih in notranjeprav-nih obveznosti do slovenske manjšine ter da se bo kot zaščitnica slovenske manjšine tudi v prihodnje zavzemala za celovito uresničitev vseh obveznosti Republike Avstrije iz 7. in drugih členov Pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije, pomembnih za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem in Štajerskem in Republiko Slovenijo. Obdobje po sprejetju novele je zaznamovalo izboljšanje ozračja na avstrijskem Koroškem, široko priznavanje, da je dvojezičnost vrednota in želja, predvsem koroškega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja, po okrepitvi sodelovanja s Slovenijo. Podpisani sta bili pismo o nameri za gradnjo druge cevi karavanškega cestnega predora in pismo o nameri oblikovanja pilotne regije za sodelovanje na področju socialnega varstva - gradnje delovnega centra za osebe s posebnimi potrebami v Globasnici. Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov je na volitvah v Koroško kmetijsko zbornico prvič osvojila tri mandate. Večina organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem ocenjuje, da je k temu prispeval tudi kompromis, ki je pripeljal do izboljšanja ozračja na avstrijskem Koroškem. Memorandum z dne 26. aprila je predvidel vzpostavitev Foruma za dialog in Delovne skupine za sistemsko rešitev problematike slovenske glasbene šole, ki še nista začela delovati. Prav glasbena šola, razprave o nadaljnjem dopolnjevanju manjšinske zakonodaje in vprašanje uporabe slovenščine kot uradnega jezika so bile najpogosteje omenjane teme. Gospodarsko sodelovanje Nadaljevalo se je tradicionalno dobro sodelovanje med Gospodarsko zbornico Koroške in gospodarskimi strukturami v Sloveniji, predvsem Gospodarsko zbornico in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, pa tudi med Koroško kmetijsko zbornico in kmetijskimi organizacijami v Sloveniji, predvsem Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. Generalni konzulat je k temu dejavno spodbujal, tudi v sodelovanju z organizacijami slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem: Slovensko gospodarsko zvezo v Celovcu, ki deluje kot slovenski poslovni klub, Alpe-jadranskim centrom za čezmejno sodelovanje, Skupnostjo južnokoroških kmetic in kmetov ter Kmečko izobraževalno skupnostjo. Generalni konzulat je v sodelovanju s predstavništvom Slovenske turistične organizacije v Avstriji organiziral dve odmevni turistično-promocijski prireditvi: Okuse Slovenije ob dvajsetletnici slovenske samostojnosti 21. junija v Koncertni hiši v Celovcu in predstavitev regije Maribora - evropske prestolnice kulture ter dobrot Krasa 15. decembra na generalnem konzulatu v Celovcu. V okviru načrta Strategije Vlade Republike Slovenije o sodelovanju med Slovenijo in slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020 je Sloven- Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu 38 ska gospodarska zveza v Celovcu v sodelovanju z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javno agencijo Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije ter Ministrstvom za gospodarstvo 12. aprila v Tischlerjevi dvorani v Celovcu organizirala poslovni dogodek GO AUSTRIA! Priložnosti za podjetja iz Slovenije v Avstriji, ki se ga je udeležilo več kot 170 slovenskih podjetij. Gospodarski družbi slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem Zveza bank in Mohorjeva družba sta praznovali visoki obletnici delovanja: 90 in 160 let. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Kulturno delovanje organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, od zborovske do gledališke dejavnosti, je bilo zelo bogato. Izvedli so več kot 20 premier, skupno več kot 300 prireditev. Generalni konzulat je dejavnost, s katero manjšinske organizacije skrbijo za ohranjanje ter razvijanje slovenskega jezika in kulture na avstrijskem Koroškem, podpiral tudi z redno udeležbo na prireditvah. Koroška Slovenka Maja Haderlap, pesnica in pisateljica, je za svoj prvenec v nemškem jeziku Engel des Vergessens prejela nagrado Ingeborg Bachmann za književnost. Generalni konzulat je v sodelovanju z osrednjima kulturnima organizacijama, Slovensko prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo, ter Društvom slovenskih pisateljev v Avstriji počastil slovenski kulturni praznik s koncertom Simfoničnega orkestra Novo mesto. Sodeloval je pri promociji osrednjega koncerta Slovenske prosvetne zveze z gostjo Manco Izmajlovo. Na turistično-promocijskih prireditvah je poskrbel za promocijo Festivala Ljubljana z nastopom Slovenskega okteta in Maribora -kulturne prestolnice Evrope 2012. Obiski • 7. januar - delovno srečanje ministra za finance dr. Franca Križani-ča v Kitzbuhlu; 2. februar - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na podelitvi Tischlerjeve nagrade v Celovcu; 9. februar - obisk ministra za kmetijstvo mag. Dejana Židana na avstrijskem Koroškem; 19. februar - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na prireditvi ob stoletnici Katoliškega prosvetnega društva Drava v Žvabeku; 6. marec - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na 33. zimskem pohodu na Arihovo peč; 12. april - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na čezmejnem poslovnem dogodku Go Austria -priložnosti za podjetja iz Slovenije v Avstriji v Celovcu; 5. maj - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na gledališki predstavi Razstava v Šentjanžu v Rožu v organizaciji Slovenske prosvetne zveze; 7. maj - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na prireditvi v Rankweilu v organizaciji slovenske skupnosti na Predarlskem ob dvajsetletnici samostojnosti Slovenije; 9. maj - udeležba ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča na prireditvi Konferenca dialoga -Večjezičnost kot tržna prednost v Globasnici; 18. junij - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na Festivalu Suha na Suškem gradu; 16. avgust - udeležba predsednika vlade Boruta Pahorja na slovesnostih ob postavitvi prvih dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem po sprejetju novele zakona o narodnih skupnostih; 28.-29. avgust - udeležba predsednika republike dr. Danila Turka na Evropskem forumu Alpbach; 27. september - udeležba ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča na slovesnosti ob 160-letnici Mohorjeve družbe, odprtju prireditvenega centra in podelitvi Slomškovih priznanj v Celovcu; 19. oktober - udeležba ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika na prireditvi ob dokončanju grobih gradbenih del prihodnjega delovnega centra za osebe s posebnimi potrebami v Globasnici; ® 19. januar - srečanje ministra za okolje in prostor prof. dr. Roka Žarnica in koroške deželne svetnice za okolje, energijo in vodno gospodarstvo dr. Beate Prettner v Ljubljani; 29. september - srečanje ministra za promet dr. Patricka Vlačiča in koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja v Kranjski Gori; 14. oktober - obisk koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja v Ljubljani, ob katerem se je srečal s predsednikom vlade Borutom Pahorjem in ministrom za kulturo dr. Boštjanom Žekšem; 9. december - podpis pisma o nameri za gradnjo druge cevi karavanškega cestnega predora med ministrom za promet dr. Pat-rickom Vlačičem in koroškim deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem na Brdu pri Kranju. AZERBAJDZAN Azerbajdžan nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Ankari. Odnosi med državama so se v zadnjih letih okrepili. Medsebojni dialog je namenjen krepitvi političnega in gospodarskega sodelovanja. Državi dobro sodelujeta v okviru EU in OVSE. Slovenija znotraj EU podpira prizadevanja Azerbajdžana pri krepitvi demokracije in pogajanjih o pridružitvenem sporazumu. Poseben pomen pripisuje tudi rešitvi vprašanja Gorskega Karabaha. Dvostranski stiki so se je zlasti okrepili ob uradnem obisku predsednika Alijeva v Sloveniji 9. in 10. junija. Namen obiska 39 je bil utrditi politično in gospodarsko sodelovanje. Predsednika sta ob obisku pregledala sodelovanje med državama ter izmenjala mnenja o regionalnih vprašanjih. Zavzela sta se za opredelitev in oblikovanje praktičnih projektov, s katerimi bi lahko državi še poglobili stike na različnih področjih. Ob obisku sta bila podpisana Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Azerbajdžan o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti ter Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja. Gospodarsko sodelovanje Obseg gospodarskega sodelovanja se je v prvih desetih mesecih v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 16,3 % in je znašal 6,1 milijona evrov. V blagovni menjavi že vrsto let prevladuje samo slovenski izvoz. Na poslovnem forumu ob robu uradnega obiska predsednika Alijeva v Sloveniji so slovenski in azer-bajdžanski gospodarstveniki pokazali zanimanje za okrepitev sodelovanja. Azerbajdžansko gospodarstvo se je znašlo v obdobju prestrukturiranja in iskanja novih partnerjev. Največ zanimanja je bilo za sodelovanje na področju energetike, obnovljivih virov energije, telekomunikacij, gradnje infrastrukture in turizma. Začeli so se tudi pogovori o opravi analize za sodelovanje pri projektih gradnje malih hidroelektrarn. Sodelovanje na področju kulture Ob obisku predsednika Alijeva je bila v Šempasu odprta spominska soba azerbajdžanskemu narodnemu heroju Mehdiju Husejnzadeju - Mihajlu, ki je med drugo svetovno vojno v t. i. ruskem bataljonu sodeloval v partizanskih enotah na Primorskem. BANGLADEŠ Bangladeš nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v New Delhiju. Sodelovanje med državama je skromno. Prvi nerezidenčni veleposlanik Republike Slovenije v Bangladešu je 27. junija predal poverilna pisma bangladeškemu predsedniku. Predaja poverilnih pisem pomeni priložnost za poglobitev in razširitev odnosov, predvsem na gospodarskem področju. 1. marca sta se ob robu zasedanja Sveta Organizacije združenih narodov za človekove pravice v Ženevi srečala minister Žbogar in ministrica za zunanje zadeve Bangladeša dr. Dipu Moni v zvezi s kandidaturo Slovenije za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov v obdobju 2012-2013. Gospodarsko sodelovanje Obseg blagovne menjave je bil v prvih desetih mesecih 5,4 milijona evrov, kar pomeni 102,2-odstotno povečanje glede na primerljivo obdobje v letu 2010. Izvoz Slovenije je v prvih desetih mesecih znašal 652.000 evrov, kar je 49,5 % več, uvoz pa 4,8 milijona evrov in se je povečal za 112,4 % glede na primerljivo obdobje v letu 2010. BELGIJA Belgijo pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bruslju. Odnosi med državama so prijateljski, sodelovanje na vseh ravneh je dobro. Slovenija si je prizadevala za uravnoteženo sodelovanje tako z zveznimi organi in s federalnimi enotami. Med državama je potekal dialog o širokem razponu evropskih in mednarodnih vprašanj, izvedene so bile tudi konzultacije generalnega direktorja za evropske zadeve in politično bilateralo na Ministrstvu za zunanje zadeve mag. Igorja Senčarja v Belgiji. Medparla-mentarno sodelovanje se je okrepilo z obiskom skupine prijateljstva s Slovenijo v belgijskem parlamentu junija v Sloveniji. Sodelovanje na regionalni ravni s Flandrijo in Valonijo je temeljilo na medvladnem programu sodelovanja, še zlasti v kulturi, izobraževanju in znanosti. Gospodarsko sodelovanje Trgovinska menjava se je v prvih devetih mesecih leta okrepila, saj se je skupna blagovna menjava v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010 povečala za 9 %. Izvoz je v prvih devetih mesecih leta 2011 zrasel za 17 %, na 178 milijonov evrov, uvoz pa se je povečal za 5 % in je znašal 355 milijonov evrov. Pri slovenskih podjetjih je bilo tudi v letu 2011 zaznati povečano zanimanje za belgijski trg, vendar možnosti za gospodarsko sodelovanje še zdaleč niso izkoriščene. Priložnosti za povečanje izvoza so predvsem na področju strojne, kemične in elektroindustrije, informacijske tehnologije, obnovljivih virov energije, živilske industrije in turizma. Nove možnosti se kažejo tudi pri sodelovanju raziskovalnih in znanstvenih ustanov. Veleposlaništvo je dejavnostim na področju gospodarske diplomacije namenjalo precej pozornosti. Tako je 28. aprila v sodelovanju s slovaškim veleposlaništvom ter Flamskim združenjem malih in srednje velikih podjetij (UNIZO) priredilo promocijski dogodek, ki se ga je udeležilo šestdeset flamskih podjetij. Namen dogodka je bil predstaviti slovensko makroekonomsko okolje in privlačnost Slovenije za tuje vlagatelje s poudarkom na prednostnih sektorjih ter priložnostih za gospodarsko sodelovanje. 16. junija se je veleposlanica ob obisku v belgijski provinci Luksemburg srečala z guvernerjem province, člani lokalne vlade, namestnikom župana mesta Arlon in člani mestnega sveta, veleposlaništvo pa je ob tem pripravilo poslovno konferenco, na kateri je sodelovalo petnajst gospodarskih subjektov iz province s področja lesne industrije, farmacije, medicinske diagnostike in živilskopredelovalne industrije. Dogodek je veleposlaništvo organiziralo skupaj z Belgijsko-slovensko-luksemburško zbornico za trgovino, industrijo in turizem, z Gospodarsko zbornico province Luksemburg (CCL) in z Valonsko agencijo za izvoz in investicije (AWEX). 40 Veleposlaništvo je okrepilo sodelovanje s Poslovnim klubom SDBP-Benelux, zlasti pri izmenjavi informacij in navezovanju gospodarskih stikov. Za belgijske gospodarske subjekte je 28. septembra organiziralo predstavitev SDBP-Benelux, ki promovira slovenska podjetja ter Slovenijo kot destinacijo za neposredne naložbe, podpira mala in srednje velika podjetja iz Slovenije pri trženju izdelkov in storitev na trgih Beneluksa (in obratno) ter pridobiva neposredne tuje vlagatelje. 28. septembra je veleposlaništvo v sodelovanju s Kongresnim uradom Slovenije v Bruslju pripravilo gospo-darsko-promocijski dogodek, katerega namen je bil predstaviti Slovenijo kot zeleno destinacijo za kongresni turizem, gostje pa so med navezovanjem stikov lahko pokusili slovenske dobrote, ki jih je pripravila hiša Jezeršek. Veleposlaništvo je 31. marca organiziralo srečanje s podjetnikom in umetnikom Miho Pogačnikom in v Bruslju delujočimi slovenskimi gospodarstveniki. Isti dan je bil ob predavanju Mihe Pogačnika v GENT BC, platformi za povezovanje znanstvenikov in podjetnikov v regiji Gent, stotim belgijskim poslovnežem predstavljen Poslovni klub SDBP-Benelux. 27. oktobra sta veleposlaništvo in bruseljska pisarna Institute of Directors organizirala predavanje Mihe Pogačnika za mednarodne podjetnike in umetnike z naslovom Art & Business for Polyphonic European Identity. Veleposlaništvo je sodelovalo z Valon-sko agencijo za izvoz in investicije (AWEX) pri pripravi obiska podjetij iz regije SarLorLuxv Sloveniji med 26. in 30. junijem. 17. in 18. septembra je belgijski zastopnik podjetja Pipistrel na jadralnem letališču Cerfontaine pripravil predstavitev ultralahkih letal Pipistrel ter kulinarično, vinsko in turistično predstavitev Slovenije. V Ucclu se je 24. septembra slovenska kulinarika predstavila na dogodku z naslovom 27 sur votre assiete. Veleposlanica je 5. oktobra med delovnim obiskom v Vzhodni Flandriji navezala stike med pristaniščem Gent in Luko Koper ter opravila srečanja z gospodarskimi subjekti s področja kemične industrije, znanstvenih raziskav, nanobiotehnologije, gradnje in vzdrževanja pristanišč. Veleposlaništvo je samostojno in v sodelovanju s predstavništvom Slovenske turistične organizacije za Beneluks izvedlo večje število kultur-no-promocijskih dogodkov za predstavitev slovenskega turizma. Revija Revolve Magazine - Around the Mediterranean and Beyond je pripravila posebno prilogo o Sloveniji, ki je izšla junija. S podporo predstavništva Slovenske turistične organizacije so v letu 2011 številni belgijski dnevniki, tedniki in revije objavili turistične članke o Sloveniji. S podporo lektorja za slovenski jezik na univerzi v Gentu in veleposlaništva je Bratovščina okuševalcev vin v Bruslju 26. novembra pripravila odmevno degustacijo vin vinarstva Ščurek. Na podlagi medvladnega sporazuma med RS in Flandrijo je veleposlaništvo skrbelo za posredovanje informacij o seminarjih s področja upravljanja pristanišč in luške infrastrukture, ki se jih je v organizaciji APEC Port Training Center v Antwerpnu udeležilo nekaj slovenskih strokovnjakov. 17. marca je potekala bruseljska predstavitev Microsoft Slovenija na področju e-uprave. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja V skladu z belgijsko ustavno ureditvijo so partnerice za sodelovanje na belgijski strani nizozemska, frankofonska in germanofonska jezikovna skupnost. V letu 2011 so številne dejavnosti potekale na podlagi Programa sodelovanja med Vlado Republike Slovenije in Vlado Flandrije za obdobje 2009-2011, Sporazuma o znanstvenem in tehničnem sodelovanju med Vlado RS in Vlado Flandrije ter na podlagi Programa sodelovanja med Vlado Republike Slovenije ter Francosko skupnostjo v Belgiji in regijo Valonijo za obdobje 2010-2012. Tako flamska vlada kot frankofonska skupnost in regija Valo-nija so slovenskim študentom in umetnikom v letu 2011 ponudile različne štipendije. 24. septembra je bil v Monsu kulturni večer s predstavitvijo Maribora -evropske prestolnice kulture. Bruseljska predstavitev je bila 11. oktobra. V počastitev 20. obletnice neodvisnosti Republike Slovenije je potekalo več kulturnih prireditev. V sodelovanju z banko Monte Paschi Belgio je 1. februarja odprlo razstavo slovenskega fotografa Petra Giodanija Otroci Evrope. 25. februarja je v sodelovanju s pianistom Nejcem Lavrenčičem in Pavlom Ocepkom, lektorjem slovenskega jezika na univerzi v Gentu, pripravilo glas-beno-literarni večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika z naslovom Otrok = Odrasli = Otrok. 20. marca je veleposlaništvo v sodelovanju z nevladno organizacijo Sunbeams v kraju Gooik na obrobju Bruslja pripravilo sajenje lip pod imenom Dvajset lip ob dvajseti obletnici, ki je ob simbolični počastitvi dvajsete obletnice slovenske neodvisnosti potrdilo tudi slovensko skrb za okolje in spopadanje s podnebnimi spremembami kot del slovenske zelene diplomacije. 29. aprila je v arboretumu Kalmthout, ki je nastal s podporo hortikulturistke slovenskega rodu, baronice Jelene de Belder-Kovačič, posadilo slovensko lipo tilia cordata. V sodelovanju s Predstavništvom dežele Furlanije - Julijske Krajine v Bruslju je veleposlaništvo ob svetovnem dnevu vode 22. marca v kulturnem centru La Botannique pripravilo projekcijo filma o Soči Trenutek reke (II tempo del fiu-me), na katerem so sodelovali tudi avtorji filma. Veleposlaništvo je podprlo sodelovanje vizualne umetnice Jasmine Cibic na bruseljskem umetniškem sejmu Tra-jector 30. aprila in 1. maja ter projekcijo slovenskega filma Lov na race na mednarodnem festivalu kratkometra- 41 žnega filma v Bruslju med 28. aprilom in 8. majem. 19. maja je veleposlaništvo pripravilo otvoritev razstave risb slovenske krajinske arhitektke Mateje Kregar Tršar Sledi Slovenije, podprlo sodelovanje skupine Irwin na mednarodnem kulturnem dogodku A Slowdown at the Museum 1. septembra v Antwerpnu ter razstavo Revisiting the 1st m2 umetnika Ištvana Išta Huzjana 10. septembra v bruseljski galeriji Ricou. Skupaj z evropskim partnerstvom nacionalnih kulturnih inštitutov držav članic EU je veleposlaništvo septembra pesnici Luciji Stupica zagotovilo udeležbo v projektu Poezija na podzemeljski železnici (Poems on the Underground). V sodelovanju z lektoratoma slovenskega jezika na univerzah v Gentu in v Bruslju ter mednarodnim literarnim klubom Passa Porta je 17. novembra organiziralo literarni večer s pesnico Lucijo Stupica. V sodelovanju z lektoratom slovenskega jezika na Univerzi v Gentu je veleposlaništvo 19. novembra v Gentu pripravilo otvoritev odmevne likovno-literarne instalacije Rdeča pokrajina pesnice Lucija Stupica in slikarke Klementine Golija skupaj s Henrikom C. Enbohmom (glasba) in Pavlom Ocepkom (produkcija). 5. decembra je veleposlaništvo v sodelovanju s flamsko vlado v Bruslju pripravilo otvoritev razstave zmagovalnih fotografij natečaja Poslikajmo Slovenijo: 20 let. Veleposlaništvo je podprlo dogodke, ki so jih organizirala slovenska društva v Belgiji, med drugim skupni dogodek slovenskih društev v počastitev Prešernovega dne 13. februarja v Genku ter gostovanje ptujskih kurentov na 33. karnevalu v Arlonu na podlagi listine o partnerstvu in sodelovanju med Arlo-nom in Ptujem z dne 6. marca 2010. Sodelovalo je pri dogodkih, ki so jih pripravili Slovenci v Bruslju v organizaciji spletnega portala Bruslov.net, in sicer koncertu pevke Neishe 21. oktobra in prazničnem koncertu mezzosop-ranistke Mojce Vedernjak 10. decembra. Na podlagi podpisanih sporazumov o sodelovanju z Univerzo v Ljubljani so tudi v letu 2011 v Belgiji uspešno delovali trije lektorati slovenskega jezika, in sicer na dveh frankofonskih univerzah (Université Libre de Bruxelles - ULB in Université Louvain-la-Neuve) in eni flamski univerzi (Univerzi v Gentu). Veleposlaništvo je podprlo dejavnosti, ki sta jih v okviru nacionalnega tedna organizirali slovenski študentki na College of Europev Bruggeu. Obiski • 1. marec - konzultacije generalnega direktorja za evropske zadeve in politično bilateralo na Ministrstvu za zunanje zadeve mag. Igorja Senčarja v Belgiji; • 25.-27. marec - udeležba generalne sekretarke Strateškega foruma Bled Miram Možgan na šestem Bruseljskem forumu o transatlantskih odnosih; • 5. april - udeležba predsednika Državnega zbora RS dr. Pavla Gantarja na Konferenci predsednikov parlamentov Evropske unije, ki sta jo v Bruslju organizirala predsednik belgijske Poslanske zbornice Andre Flahaut in predsednik Senata Danny Pieters; • 30. november - nastop ministra za zunanje zadeve Samuela Žbo-garja na mednarodni konferenci o Zahodnem Balkanu v organizaciji Friends of Europe v Bruslju; ® • 7.-9. junij - obisk delegacije skupine prijateljstva s Slovenijo v belgijskem parlamentu v Sloveniji; • 30. september - srečanje prof. dr. Dannyja Pietersa, predsednika Senata belgijskega zveznega parlamenta, v funkciji generalnega sekretarja Evropskega inštituta za socialno varnost (EISS), s predsednikom Republike Slovenije dr. Danilom Türkom ob robu udeležbe na letni konferenci EISS v Ljubljani. BELORUSIJA Belorusijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Moskvi. Odnosi med državama so kljub sankcijam EU, ki so bile uvedene zaradi kršitev človekovih pravic v Belorusiji, ostali dobri. Novost v odnosih pomenijo srečanja in konzultacije med ministrstvoma za zunanje zadeve. Generalni direktor za Evropo na Ministrstvu za zunanje zadeve Belorusije Aleksej Skripko je Slovenijo obiskal 22. februarja, srečal se je s političnim direktorjem Matejem Marnom. 13. aprila je Slovenijo obiskal namestnik ministra za zunanje zadeve in sopredse-dujoči Medvladni trgovinski komisiji Valerij Voronecki, ki se je srečal z generalnim direktorjem za evropske zadeve in politično bilateralo Igorjem Senčarjem in generalnim direktorjem za gospodarsko diplomacijo Vladimirjem Gasparičem, sopredsedujočim Medvladni slovensko-beloruski komisiji za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Na vseh srečanjih je slovenska stran poudarjala nujnost spoštovanja človekovih pravic v Belorusiji. Prvo zasedanje Medvladne slovensko-beloruske komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje je bilo 24. in 25 maja v Minsku. V Ljubljani je začel delovati Konzulat Belorusije v Sloveniji na čelu s častnim konzulom. K večji prepoznavnosti beloruske kulture v Sloveniji so pripomogli dnevi beloruske kulture, ki so potekali v juliju. Začel je veljati Sporazum o pogojih rehabilitacije mladoletnih državljanov Belorusije v Republiki Sloveniji, namenjen otrokom, ki še vedno trpijo posledice vplivov černobilske jedrske nesreče iz leta 1986. Na podlagi tega sporazuma, sklenjenega 5. avgusta v Ljubljani, naj bi v letu 2012 obiskala Slovenijo prva skupina beloruskih otrok. Gospodarsko sodelovanje Blagovna menjava se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010 od januarja do oktobra zmanjšala za 13,9 %, pri čemer je slovenski izvoz znašal 31,9 42 milijona evrov, uvoz iz Belorusije pa 4,4 milijona evrov. Slovenija ima v blagovni menjavi še naprej občuten presežek. Ne glede na padanje slovenskega izvoza (zmanjšanje za 11,8 % v primerjavi z obdobjem januar-oktober 2010) je kazalnik še vedno pozitiven, če za primerjavo vzamemo leto 2009. Padec blagovne menjave je povezan predvsem s poslabšanjem makroekonomskih razmer v Belorusiji. Prvemu zasedanju Medvladne sloven-sko-beloruske komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje 24.-25. maja sta predsedovala generalni direktor na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Vladimir Gasparič in namestnik ministra za zunanje zadeve Belorusije Valerij Voro-necki. V uradni delegaciji Slovenije je bilo tudi 16 predstavnikov slovenskih podjetij, ki so dejavno sodelovala pri delu mešane komisije. Ob robu prvega zasedanja mešane komisije so bili organizirani številna srečanja z vodstvi najpomembnejših beloruskih podjetij in proizvodnih obratov, slovensko-beloruska poslovna konferenca in dvostranska srečanja med podjetniki obeh držav. Državi sta ratificirali Konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (podpisano oktobra 2010), ki bo začela veljati 1. januarja 2012 in bo pomembneje prispevala k povečanju dvostranskega gospodarskega sodelovanja. Slovenska podjetja zlasti zanima sodelovanje na področjih energetike, gradbeništva, informacijske in telekomunikacijske tehnologije, avtomobilske industrije, kmetijstva, živilske industrije in turizma. V sklopu turistične promocije Slovenije sta dve turistični podjetji iz Rogaške Slatine marca 2011 razstavljali na osrednjem turističnem sejmu v Minsku. področjih. Državi povezujejo partnerski odnos v okviru Evropske unije, zavezništvo v zvezi NATO, dediščina slovanskih kultur ter vrsta skupnih interesov v širši regiji, s posebnim poudarkom na podpori evropskemu povezovanju držav Zahodnega Balkana. Politični dialog med državama je ploden in vključuje dvostranske stike na različnih ravneh in področjih. Njuni visoki predstavniki so se srečevali tudi ob robu mednarodnih dogodkov. Ministra za zunanje zadeve Samuel Žbogar in Nikolaj Mladenov sta se marca v Sarajevu srečala z visokimi predstavniki Bosne in Hercegovine ter se udeležila zasedanja Parlamenta za Evropo. Osrednji dogodek v dvostranskih odnosih je bil uradni obisk predsednika Republike Bolgarije Georgija Parvano-va v Sloveniji 6. in 7. junija. Predsednica uprave Foruma slovanskih kultur Andreja Rihter se je 7. in 8. novembra udeležila zasedanja programskega sveta in uprave foruma v Sofiji. Slovenska in bolgarska stran izražata zanimanje za krepitev gospodarskega sodelovanja, posebno na področju energetike tudi glede na aktualne energetske infrastrukturne projekte. Veleposlanica se je udeleževala sestankov vodij diplomatskih predstavništev držav članic EU v Sofiji. Aprila se je udeležila mednarodne konference Sofijska platforma, ki je obravnavala možnosti prenosa tranzicijskih izkušenj držav vzhodne Evrope državam arabske pomladi. Srečala se je z visokimi političnimi predstavniki Bolgarije, med drugim s predsednikom Georgijem Parvanovom, predsednikom vlade Bojkom Boriso-vom, podpredsednico bolgarskega parlamenta in predsednico parlamentarne skupine bolgarsko-slovenskega prijateljstva Ekaterino Mihailovo, ministrom za zunanje zadeve Nikolajem Mladeno-vom in njegovim namestnikom Konstantinom Dimitrovom ter s predsednikom Gospodarske zbornice Bolgarije Cvetanom Simeonovom. Gospodarsko sodelovanje na evrov, kar Bolgarijo uvršča na 23. mesto med vsemi državami (0,7 % blagovne menjave Slovenije). Slovenska podjetja so v prvih desetih mesecih v Bolgarijo izvozila za 130,8 milijona evrov, kar državo uvršča na 24. mesto med državami izvoznicami (0,8 % skupnega izvoza Slovenije). Vrednost uvoza bolgarskega blaga na slovenski trg je v navedenem obdobju znašala 118,3 milijona evrov (0,6 % uvoza blaga Slovenije ter 26. mesto glede na druge države). Slovenija je v prvih desetih mesecih pri poslovanju z Bolgarijo dosegla zunanjetrgovinski presežek, ki znaša 12,5 milijona evrov, v enakem obdobju leto pred tem pa je imela 20 milijonov evrov primanjkljaja. V slovenskem izvozu v Bolgarijo prevladujejo farmacevtski izdelki, eterična olja in kozmetični izdelki, avtomobili in druga motorna vozila, papir in karton. V uvozu so prevladovali mineralna goriva in olja, mineralni voski, kotli, stroji in mehanske naprave, proizvodi kemične industrije, železo in jeklo. Bolgarija se s prestolnico Sofijo uveljavlja kot pomembno regijsko gospodarsko središče. Na bolgarskem trgu, kjer Slovenija, slovensko gospodarstvo in slovenski izdelki uživajo visok ugled, že nekaj let deluje več slovenskih podjetij. Perspektivne panoge za vlaganje v Bolgariji so kmetijstvo in živilskopredelovalna industrija, informacijsko-komunikacijska tehnologija, avtomobilski deli, nepremičnine, turizem, obnovljivi viri energije, okolje in voda in na splošno vsa vlaganja v industrijsko proizvodnjo, namenjeno izvozu. Skladno z Memorandumom o sodelovanju med Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slovenije in Ministrstvom za gospodarstvo in energijo Republike Bolgarije, ki je začel veljati oktobra 2007, je 4. in 5. aprila v Sofiji potekalo četrto zasedanje skupne slovensko-bolgarske komisije za gospodarsko sodelovanje. Ob tem sta bila organizirana poslovni forum za slovenska in bolgarska podjetja iz sektorja informa- BOLGARIJA Bolgarijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti. Odnose med Slovenijo in Bolgarijo odlikuje dobro sodelovanje na različnih Skupna blagovna menjava je v prvih desetih mesecih dosegla 249,12 milijo- 43 cijske in komunikacijske tehnologije ter srečanje vodje slovenske delegacije, generalnega direktorja Vladimirja Gas-pariča, s predstavniki slovenskih podjetij v Bolgariji. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Dvostransko sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja je temeljilo na Sporazumu in programu sodelovanja v izobraževanju, kulturi in znanosti. Bolgarija je članica mednarodne ustanove Forum slovanskih kultur s sedežem v Ljubljani. Novembra je Bolgarija v Sofiji tudi gostila zasedanje programskega sveta in uprave Foruma slovanskih kultur. Uspešno sta se nadaljevala poučevanje bolgarskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer deluje bolgarska lektorica, in poučevanje slovenskega jezika na Fakulteti za slovanske študije Univerze Sv. Kliment Ohridski v Sofiji, kjer deluje slovenska lektorica. Nadaljevala se je tudi izmenjava študentov obeh držav. Na področju znanosti je sodelovanje potekalo na podlagi dvostranskega Sporazuma o znanstveno-tehničnem sodelovanju med državama, v okviru znanstvenih programov EU in na multilateralnem področju. Veleposlaništvo je vse dogodke in prireditve posvetilo počastitvi dvajsete obletnice slovenske samostojnosti. Junija je v okviru prireditev Slovanski most 2011 v Sofiji gostovali slovenski pesniki in pesnice Iztok Osojnik, Taja Kramberger, Tatjana T. Jamnik, Radharani Pernarčič, Tone Škrjanec, Ksenija Jus in Jani Kovačič. BOLIVIJA Bolivijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Brasilii. Odnosi med državama so dobri. Prva slovenska nerezidenčna veleposlanica v Boliviji je 23. novembra v La Pazu predala poverilna pisma bolivijskemu predsedniku Moralesu. S tem je bil storjen pomemben korak za razvoj dvostranskih političnih odnosov. Gospodarsko sodelovanje Obseg gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Bolivijo je skromen, a je v letu 2011 opazna rast tako na uvozni kot na izvozni strani. Blagovna menjava je v prvih desetih mesecih leta 2011 dosegla 215.000 evrov, kar je 122 % več v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010, predvsem zaradi povečanega uvoza bolivijskega lesa. Slovenski uvoz iz Bolivije je v tem obdobju narasel za približno 400 %, na 122.000 evrov, izvoz v Bolivijo pa dosega 27-odstotno rast in je znašal 93.000 evrov. Slovenska skupnost V Boliviji živi le nekaj Slovencev, ki niso formalno povezani. S svojim slikarskim opusom ter z vodenjem odmevne nep-rofitne umetniške galerije v drugem največjem bolivijskem mestu Santa Cruz je slovenska umetnica Ejti Štih v Boliviji prepoznavna in spoštovana osebnost. BOSNA IN HERCEGOVINA Bosno in Hercegovino pokriva Veleposlaništvo republike Slovenije v Sarajevu. Odnosi med Slovenijo in Bosno in Hercegovino so izredno dobri. Na intenzivnost političnih stikov je vplivalo dejstvo, da po volitvah jeseni 2010 vse leto 2011 ni bila vzpostavljena nova vlada na državni ravni. Odprto ostaja samo vprašanje starega deviznega dolga, ki je del pogajanja vseh držav naslednic. Sporazum o spremembi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, ki je uredil možnost delavcev iz Bosne in Hercegovine z začasnim bivanjem v Sloveniji, da lahko ob prekinitvi delovnega razmerja dobijo nadomestilo za primer brezposelnosti, je začel veljati 2. septembra. Slovenija v Bosni in Hercegovini še naprej sodeluje v vojaški misiji EUFOR ter v poveljstvu NATO. V evropski policijski misiji so tako delovali štirje policisti (dva v Sarajevu ter po eden v Tuzli in Brčkem). Slovenija je še zelo dejavna na gospodarskem področju, čeprav je bilo leto zaznamovano s krizo, vendar je blagovna menjava narasla. Slovenija ostaja ena največjih tujih vlaga-teljic v državi. S približevanjem Bosne in Hercegovine Evropski uniji se je pokazalo tudi vse večje zanimanje za sodelovanje njenih državnih organov s slovenskimi strokovnjaki s področja izvajanja evropskih politik. V Sarajevu je aktivnih kar nekaj stalnih in začasnih slovenskih strokovnjakov, ki delajo na evropskih projektih ali projektih tesnega medinstitucional-nega sodelovanja. Slovenija je bila tako izbrana za izvajanje treh projektov, financiranih iz evropskega predpristo-pnega instrumenta, in sicer na področju šolstva, policijske reforme ter ekonomskega načrtovanja. Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje z Bosno in Hercegovino je zelo dobro, saj je 11. najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije po skupnem obsegu blagovne menjave. Pomeni perspektiven in zanimiv trg z vidika začetne aktivnosti malih podjetij, povečanja izvozne intenzivnosti in spodbujanja izhodnih vlaganj. Slovenija je bila v prvih devetih mesecih leta peta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica te države (za Hrvaško, Srbijo, Italijo in Nemčijo). Po podatkih Statističnega urada Slovenije se je v prvih desetih mesecih vrednost blagovne menjave glede na enako obdobje v letu 2010 povečala za desetino na 696,98 milijona evrov. Slovenski izvoz se je glede na enako obdobje leta 2010 povečal za 6 odstotkov in je znašal 415,73 milijonov evrov, uvoz pa se je glede na enako obdobje leta 2010 povečal za 18 odstotkov, na 281,24 milijona evrov. 44 Po podatkih Banke Slovenije je na polovici leta 2011 skupna vrednost neposrednih slovenskih naložb v Bosno in Hercegovino znašala 622 milijonov evrov (12,22 odstotka vseh slovenskih naložb v tujini in 17,09 odstotka slovenskih naložb na Zahodnem Balkanu), kar uvršča Slovenijo na četrto mesto med tujimi vlagatelji, vendar so bile v letih 2010 in 2011 tudi dezinvesti-cije. Po podatkih Centralne banke Bosne in Hercegovine je bila Slovenija v prvem polletju na tretjem mestu po vrednosti neposrednih naložb (za Rusijo in Srbijo) z investicijami, vrednimi 18,8 milijona evrov. Vrednost neposrednih bosansko-hercegovskih naložb v Sloveniji je po podatkih Banke Slovenije znašala 12 milijonov evrov (zmanjšanje glede na leto 2009 - 21,5 milijona evrov). Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu so 11. marca odprli razstavo dr. Tatjane Capuder Vidmar z naslovom Inspirativni pejsaži. Med 22. in 24. marcem je bila v okviru 2. mednarodnega salona okusa v Sarajevu na ogled razstava Identiteta Slovenije - oblikovanje za državo. Ta je bila med 27. aprilom in 5. majem postavljena tudi v Muzeju Republike Srbske. Na Trgu otrok v Sarajevu je 7. maja nastopil pihalni orkester s Prevalj; 11. maja je lutkovna skupina Bobek iz Ljubljane nastopila na 12. mednarodnem lutkovnem festivalu Lut fest v Sarajevu; 14. maja je na 8. mednarodnem festivalu igre in pesmi v Višegradu nastopilo kulturno društvo Svoboda iz Mengša. V Mednarodnem frančiškanskem študentskem centru v Sarajevu je 25. maja nastopila gledališka skupina kulturnega društva Senovo s predstavo Silvestrska sprava. Med 26. in 28. majem je bila v Mednarodni galeriji portretov v Tuzli na ogled razstava ilustracij Alenke Sottler. Skupina dijakov iz Bosne in Hercegovine, ki so bili nagrajeni na likovnem natečaju šolskega tekmovanja EUFOR, je 30. maja obiskala Slovenijo. V Domu oboroženih sil Bosne in Hercegovine so 10. julija koncertirali perspektivni mladi sloven- ski glasbeniki Karmen Pečar, Irena Preda, Mak Grgic, Nejc Kuhar in Marko Brdnik. Julija se je v okviru spremljajočih dogodkov Sarajevskega filmskega festivala z multimedijsko-glasbenim projektom Slovenski časovni stroj predstavila slovenska skupina Illusion art. Na otvoritvi Sarajevskega baletnega festivala je 23. septembra s predstavo Radio and Juliet gostoval Mariborski balet. Na 51. gledališkem festivalu MESS je 4. oktobra v Gledališču mladih s predstavo Ko sem bil mrtev nastopilo Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane. V Frančiškanskem študentskem centru je 29. novembra nastopila gledališka skupina kulturnega društva Bistrica ob Sotli s predstavo Vse o ženskah. Nadaljevala se je praksa nastopov slovenskih solistov in dirigentov s Sarajevskim simfoničnim orkestrom. Izšlo je več številk revije Sarajevski zvezki, ki je skupen bosansko-slovenski projekt. Obiski • 7. marec - delovni obisk ministra za zunanje zadeve Samuela Žbo-garja v Bosni in Hercegovini; • 28.-30. marec - delovni obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša v Bosni in Hercegovini; • 22. junij - obisk ministrice za obrambo Ljubice Jelušič v BiH (srečanje s pripadniki Slovenske vojske v operaciji EUFOR Althea); • 12.-13. september - delovni obisk ministra za šolstvo in šport ter v. d. ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Igorja Lukšiča v Bosni in Hercegovini; • 24.-25. september - delovni obisk ministra za zdravje Dorijana Marušiča v Bosni in Hercegovini; • 17.-18. oktober - delovni obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana v Bosni in Hercegovini. ® • 28. februar - delovno srečanje Predsedstva Bosne in Hercegovine (Nebojša Radmanovic, Željko Komšic in Bakir Izetbegovic) s slo- venskim predsednikom dr. Danilom Turkom; • 29. september -1. oktober - delovni obisk ministra za varnost Bosne in Hercegovine Sadika Ahmetovica v Sloveniji. BRAZILIJA Brazilijo pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Brasilii. Odnosi med državama so zelo dobri in prijateljski. Leta 2010 odprto slovensko veleposlaništvo v Brasilii, v okviru katerega od leta 2011 deluje tudi gospodarski oddelek s sedežem v Sao Paulu, je okrepilo stike in poglobilo sodelovanje med državama na številnih področjih, tako na področju dvostranskih kot multilateralnih zadev. Februarja je prve politične konzultacije v Braziliji opravil generalni direktor za evropske zadeve in politično bilateralo Ministrstva za zunanje zadeve mag. Igor Senčar. Poleg dvostranskih političnih tem je bil na konzultacijah poudarek namenjen zlasti gospodarskim temam. Generalni direktor Senčar se je tako poleg predstavnikov brazilske vlade in ministrstev srečal tudi s predstavniki brazilske javne agencije za spodbujanje naložb APEX Brasilin tudi predstavniki dveh največjih industrijskih zbornic v Braziliji, FIESP (Sao Paulo) in FIRJAN (Rio de Janeiro). Slovenijo je septembra obiskal generalni podsekretar za sodelovanje, kulturo in gospodarsko promocijo na brazilskem zunanjem ministrstvu, veleposlanik Hadil Fontes da Rocha Vianna, ki se je kot vodja brazilske delegacije udeležil konference Mednarodnega centra za promocijo podjetij (ICPE. Ob tej priložnosti sta z ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Igorjem Lukšičem parafirala sporazum o izobraževanju. Gospodarsko sodelovanje Blagovna menjava je v prvih desetih mesecih leta 2011 s 127 milijoni evrov že presegla celotno vrednost menjave iz leta 2010. Glede na enako obdobje v 45 letu pred tem se je povečala za 57 %, kar najbolje potrjuje povečano zanimanje slovenskih podjetij za brazilski trg. Kljub povečanju slovenskega izvoza v tem obdobju na skupno 31 milijonov evrov (7 %) pa ostaja trgovinski primanjkljaj z rekordnim uvozom v vrednosti 96 milijonov evrov še naprej stalnica v blagovni menjavi. Struktura blagovne menjave ostaja ugodna za Slovenijo, saj izvoz obsegajo predvsem izdelki z visoko stopnjo predelave in visoko dodano vrednostjo. Tudi število slovenskih podjetij, ki poslovno sodelujejo z Brazilijo - trenutno jih je okrog 250 - narašča. V letu 2011 je zanimanje za vstop na brazilski trg izkazalo več kot trideset novih slovenskih, večinoma manjših in srednje velikih podjetij z inovativnimi visokotehno-loškimi izdelki. V Braziliji že delujejo nekatera slovenska podjetja, kot so Iskra do Brasil, Prevent Theirry Brasil, Quantum Int. (Metal Ravne), Gorenje do Brasil, vendar obseg neposrednih naložb med državama ostaja na isti ravni in ne presega 10 milijonov evrov. Storitvena menjava je še vedno razmeroma skromna in omejena na področje logistike in transporta - kjer se količine pretovorjenega blaga prek Luke Koper sicer naglo povečujejo - ter turizma, ki za zdaj ne presega številke okoli 2500 obiskovalcev letno. Sodelovanje na področju kulture, znanosti, slovenska skupnost Sodelovanje na področju znanosti in tehnologije, na katerem državi že vrsto let odlično sodelujeta, je bilo nadgrajeno s podpisom sporazuma o sodelovanju na področju izobraževanja, ki ureja vrsto načinov in oblik povezovanja. Slovenska skupnost v Braziliji je organizirana zlasti v zvezni državi Sao Paulo, kjer živi največ Slovencev in njihovih potomcev. Zveza Slovencev v Sao Pau-lu, ki jo dejavno vodi predsednik Martin Črnugelj, je v letu 2011 okrepila svoje dejavnosti. Nadaljevala je tečaje slovenskega jezika, prirejala kuharske tečaje slovenskih jedi, prav tako se je z novimi pesmimi predstavil pevski zbor, ki deluje v okviru zveze. Zveza Sloven- cev je o svojih dejavnostih začela redno obveščati prek svetovnega spleta na naslovu www.eslovenia.org.br. Veleposlaništvo je v letu 2011 tesno sodelovalo tako z Zvezo Slovencev v Sao Paulu in tudi drugimi za slovensko skupnost pomembnimi posamezniki v Braziliji. Vidno povezovalno vlogo med brazilskimi Slovenci sta ohranili častni kon-zulki Maria de Lourdes Hlebanja v Sao Paulu in Ana Šalej v Belo Horizontu. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Brasilii je s predvajanjem slovenskega filma Petelinji zajtrk 6. maja sodelovalo na promociji evropskega tedna v Brasilii. Obiski • 19.-22. julij - udeležba ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič z delegacijo na svetovnih vojaških igrah v Riu de Janeiru, med katerimi je potekalo tudi delovno srečanje z brazilskim ministrom za obrambo Nelsonom Jobimom; • 19.-22. oktober - udeležba ministra za zdravje dr. Dorijana Maruši-ča z delegacijo na svetovni konferenci o socialnih determinantah zdravja v Rio de Janeiru, ki je vključeval oglede dveh bolnišnic, javne in zasebne, v Sao Paolu in pogovore z njunim vodstvom. CIPER Ciper nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Atenah. Odnosi med državama so dobri in prijateljski. Veleposlanik Republike Slovenije, akreditiran za Republiko Ciper, je ciprskemu predsedniku Demetrisu Hristofiasu predal poverilna pisma 7. junija, novi veleposlanik Republike Ciper v Sloveniji pa je predal poverilna pisma predsedniku dr. Danilu Türku 3. oktobra. Zaradi nerezidenčnega diplomatskega pokrivanja je Slovenijo od 1. julija na Cipru v vizumskem poslovanju zastopalo rezidenčno slovaško veleposlaniš- tvo v Nikoziji v skladu z veljavnim sporazumom med Slovenijo in Slovaško o zastopanju v vizumskih postopkih za državljane tretjih držav. Gospodarsko sodelovanje V trgovinski menjavi je zaznati dobre kazalnike rasti. Blagovna menjava se je v prvih devetih mesecih močno povečala in je dosegla 100 milijonov evrov, kar je osemkrat več kot v enakem obdobju leta 2010, pri čemer je slovenski izvoz zrasel na 47 milijonov, uvoz iz Cipra pa na 52,8 milijona evrov. Slovenija je tako lani imela primanjkljaj v blagovni menjavi. Septembra je začela veljati Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, ki je pomembna pravna podlaga za razvoj višjih oblik gospodarskega sodelovanja. V prvih desetih mesecih je Slovenijo obiskalo 630 ciprskih gostov (10,6 % manj kot v enakem obdobju leta 2010), ki so opravili 1759 prenočitev, kar je 15 % manj. V Ljubljani je bila 10. oktobra organizirana delavnica na temo Ciper - davčni, finančni in poslovni center Evrope. ČEŠKA Češko pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pragi. Odnosi med državama so zelo dobri. Veleposlanica je 24. februarja predala poverilna pisma češkemu predsedniku Vaclavu Klausu. Odličnost odnosov je potrdil obisk slovenskega predsednika dr. Danila Turka, ki ga je spremljala številčna gospodarska delegacija. Dokaz zelo dobrega sodelovanja je bila odločitev Češke kot predsedujoče Više-grajski skupini, da na srečanje zunanjih ministrov skupine kot posebnega gosta povabi ministra Žbogarja. Vsestransko uspešno in partnersko sodelujejo tudi druga ministrstva in službe, in sicer tako na multilateralni kot dvostranski ravni. Skozi leto se je, predvsem v okviru ministrstev za zunanje 46 zadeve in za kmetijstvo, okrepilo sodelovanje na delovni in izvedenski ravni. Posebna pozornost je bila namenjena praznovanju 20. obletnice samostojnosti. Slavnostni govornik na prireditvi v organizaciji veleposlaništva je bil predsednik Senata Parlamenta Češke republike Milan Štech. Gospodarsko sodelovanje Blagovna menjava je v prvih desetih mesecih znašala 913,8 milijona evrov, kar je 18,3 % več kot v enakem obdobju 2010. Vrednost izvoza iz Slovenije na Češko je znašala 428,6 milijona evrov, vrednost uvoza pa 485,2 milijona evrov. Obseg in tempo rasti blagovne menjave uvrščata Češko med najpomembnejše gospodarske partnerice Slovenije. Češka je bila v tem obdobju na 11. mestu po vrednosti izvoza iz Slovenije in na 8. po vrednosti uvoza v Slovenijo. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije je bila skupna vrednost naložb čeških podjetij v Sloveniji 50,1 milijona evrov, slovenskih na Češko pa 47,86 milijona evrov. Največja češka naložba je papirnica Vipap Videm Krško. Največja slovenska naložba na Češkem je Gorenjev nakup tovarne Mora Moravija, ki proizvaja gospodinjske aparate. Decembra 2011 je ČKD Blansko Engineering, ki je v stoodstotni lasti Litostroja, v svojem hidravličnem laboratoriju odprl drugo testno linijo za preizkušanje turbinskih modelov. Proizvodno podjetje dvižnih vrat Efaflexv kraju Oparani je skupna naložba slovenskih in nemških vlagateljev. Druga podjetja so komercialna in na Češkem prodajajo slovenske izdelke, hkrati pa precej čeških izdelkov izvažajo v Slovenijo. V okviru obiska predsednika države dr. Danila Turka je bilo organizirano srečanje slovenskih in čeških gospodarstvenikov ter obisk tovarne avtomobilov Škoda v Mladi Boleslav. Na sejmu Holiday World v februarju je skupaj s Slovensko turistično organizacijo pripravilo slovensko stojnico v Pragi. Na mednarodnem gradbenem sejmu International Building Fair v Brnu aprila je sodelovalo pri organizaciji srečanj podjetij, ki delujejo v gradbeništvu ali proizvajajo izdelke zanj. Veleposlanica je na predstavitvenih obiskih obiskala deželne glavarje, župane glavnih mest in regionalne gospodarske zbornice v Brnu, Ostravi, Olomucu, Chrudimu, Hradcu Kralove in Čeških Budjejovicah. Ekonomski svetovalec je soorganiziral in spremljal izlet okoli 50 županov, podžupanov in drugih članov Združenja zgodovinskih mest Češke, Moravske in Šlezije v Sloveniji med 7. in 13. majem. Septembra je Slovenijo obiskal namestnik ministra za industrijo in trgovino Milan Hovorka. Novembra je bil izveden obisk predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča. Veleposlaništvo je za podjetje Trimo gostilo predstavitev za njihove sedanje in potencialne poslovne partnerje, za Luko Koper pa slovesno kosilo za najpomembnejše poslovne partnerje ob koncu leta. Za podjetje C&G je bila organizirana predstavitev na državnem elektrodistribucijskem podjetju ČEPS, za ELPA, d. o. o., pa sestanek na Podjetju za mestni transport Prage. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Pihalni orkester Logatec je na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov 7. in 8. januarja v Pragi prejel zlato plaketo. Obenem je postal zmagovalec tekmovanja, saj je osvojil prvo mesto v najvišji, koncertni kategoriji, v kateri se je meril z orkestri iz Nizozemske, Nemčije in Češke. Pianist Zoran Škrinjar je 30. januarja v Pragi gostoval kot član mednarodne zasedbe osmih solistov iz Češke, Japonske in Slovenije ter na dobrodelnem koncertu s Praško komorno filharmonijo na odru Stavovskega gledališča v Pragi izvedel Mozartov Koncert št. 20, K. 466, d-mol. Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika 8. februarja je bila na ogled mednarodna slikarska razstava Sanje in resničnost, udeleženci praznovanja pa so lahko tudi prisluhnili koncertu avtorskih priredb akordeonis-tke slovenskega rodu Vesne V. Caceres in Andraža Poliča, s katerima je nastopil še Siarhej Šupa. Predsednica Foruma slovanskih kultur mag. Andreja Rihter je bila 25. februarja na obisku na Češkem. Sestala se je s predstavniki Ministrstva za kulturo, predsednikom skupine Češko-slovenskega prijateljstva v Poslanski zbornici Parlamenta Češke republike in županom občine Česky Krumlov. Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Tomaža Pirna-ta je na tekmovanju Young2011prague 1. in 2. aprila v Pragi zmagal v svoji kategoriji. Na filmskem festivalu Dnevi evropskega filma, ki je sredi aprila potekal v Pragi in še nekaterih čeških mestih, je bil prikazan slovenski film Osebna prtljaga. Na začetku maja je bila v središču Prage prireditev ob dnevu Evrope, na kateri je sodelovala tudi Slovenija. Na 17. knjižnem sejmu Svet knjige, ki je v Pragi potekal od 12. do 15. maja, se je prvič po letu 2005 znova predstavila slovenska književnost. Predstavitev je ob pomoči slovenskega veleposlaništva pripravil češki slovenist in prevajalec Radek Novak, razstavljeni pa so bili prevodi del slovenskih avtorjev, ki so v češčini izšli v zadnjih šestih letih, učbeniki slovenščine in druga literatura. V prostorih Avstrijskega kulturnega foruma v Pragi so 1. junija odprli razstavo Triglavski narodni park in Alpska konvencija. Razstavo s poudarkom na uresničevanju Alpske konvencije pri razvoju in delovanju Triglavskega narodnega parka je uvedel direktor parka mag. Martin Šolar. 6. junija je bil v prostorih Nove scene Narodnega gledališča v Pragi v počastitev 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije koncert slovenskega pevskega zbora Perpetuum Jazzile. V Berounu in na gradu Krakovec je bil od 15. do 19. junija mednarodni literar- 47 ni festival Stranou/Ob robu - Evropski pesniki v živo, na katerem so sodelovali tudi slovenski literati Stanka Hrastelj, Andraž Polič, Nataša Burger ter Alenka Jensterle Doležal. Junija je potekal prvi krog pogovorov predstavnikov ministrstev za kulturo obeh držav o prizadevanjih za uvrstitev Plečnikove cerkve Presvetega srca Jezusovega na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO. Od 16. do 26. junija so na Praškem kvadrienalu, ki se je tokrat osredotočil na scenografijo kot interdisciplinarno umetnost, Slovenijo zastopali Ema Kugler, Dunja Zupančič, Miha Turšič in Belinda Radulovič. Slovenski gledališki muzej, ki je bil nosilec predstavitve, je v okviru kvadrienala predstavil monografijo Occupying Spaces. V Osenicah je na enajstem festivalu pevskih zborov pod naslovom Foer-sterjeve Osenice od 3. do 5. junija nastopil Dravograjski oktet. V galeriji Atrium v Pragi so 6. septembra odprli razstavo sakralnih del arhitekta Jožeta Plečnika. Na otvoritvi razstave so bili navzoči praški nadškof Dominik Duka, županja občine Praga 3 in kustos razstave dr. Damjan Prelov-šek. Veleposlanica je 9. septembra na pobudo lokalnih oblasti mesteca Oparany na tamkajšnjem osrednjem trgu skupaj z županjo zasadila lipo češko-slovenskega prijateljstva in v prostorih osnovne šole odprla fotografsko razstavo fotokluba Anton Ažbe iz Škofje Loke. V kraju Pribram na Moravi je 28. septembra skupaj z lokalnimi predstavniki odkrila spominsko ploščo prevajalcu Rajmundu Habrini. Oktobra so se na pregledu mednarodne arhitekturne ustvarjalnosti Architecture Week v Pragi predstavili tudi slovenski arhitekti. Slavnostnega koncerta Češke filharmonije ob 50. obletnici smrti Vaclava Talicha, sicer tudi prvega dirigenta Slovenske filharmonije, se je 18. oktobra v Pragi udeležil direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič. V Pragi je 4. in 5. novembra potekalo Strokovno srečanje čeških, slovaških in slovenskih književnih prevajalcev. Končalo se je z večerom slovenske poezije in gledališkim večerom Andreja Rozmana - Roze. V Pragi so 4. novembra pripravili celodnevno mednarodno konferenco o Plečnikovi sakralni arhitekturi. Konferenco je odprl dekan Fakultete za arhitekturo in oblikovanje, uvodno predavanje pa je imel dr. Damjan Prelovšek. Na delovnem obisku pri direktorju Narodne galerije Češke republike je bila 10.-11. novembra direktorica Narodne galerije Barbara Jaki. Veleposlaništvo je v prostorih koncertne dvorane festivala Praška pomlad v Pragi 12. decembra v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti priredilo koncert violončelistke Karmen Pečar in akordeonista Marka Hatlaka. Poleg Ministrstva za zunanje zadeve je izvedbo koncerta finančno podprlo Ministrstvo za kulturo. Na treh čeških univerzah (v Pragi, Brnu in Pardubicah) delujejo lektorati slovenskega jezika. Enkrat tedensko poteka v Pragi pouk slovenskega jezika za predšolske in šolske otroke, ki ga financira Ministrstvo za šolstvo. V izdaji založbe Lidove Novinyje izšla prva obsežna zgodovina Slovencev v češkem jeziku. Živahno je bilo tudi sodelovanje med posameznimi mesti in občinami, tako med formalno pobratenimi kot tudi tistimi, ki to (še) niso. Med predstavitvenimi obiski po regijah se je veleposlanica srečala s predstavniki vidnejših kulturnih ustanov. Obiski • 16. marec - delovni obisk predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka z gospodarsko delegacijo; • 20.-21. marec - delovni obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana v Pragi; • 15.-17. junij - delovni obisk predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Ernesta Petriča z delegacijo pri Ustavnem sodišču Češke republike; • 25. avgust - udeležba ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana na srečanju kmetijskih ministrov Višegrajske skupine v Čeških Budjejovicah; • 4. november - udeležba ministra Žbogarja na ministrskem zasedanju držav Višegrajske skupine v Pragi; • 23. december - udeležba predsednika republike dr. Danila Turka in bivšega predsednika Milana Kučana na pogrebnih slovesnostih za nekdanjim češkim predsednikom Vaclavom Havlom. ČILE Čile nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu. Dvostranski odnosi so dobri in prijateljski. Na obeh straneh narašča zanimanje za sodelovanje, ki je sicer skromno, a z veliko možnostmi za krepitev. Ob robu Strateškega foruma Bled sta se 10. septembra srečala ministra za zunanje zadeve Slovenije in Čila Samuel Žbogar in Alfredo Moremo Charme. Gospodarsko sodelovanje je razmeroma skromno, a se krepi. Trgovinska menjava je v prvih desetih mesecih leta 2011 znašala 19,1 milijona evrov, kar je 50 % več kot v primerljivem obdobju leta 2010. V omenjenem obdobju je Slovenija v Čile izvozila za 5,7 milijona evrov blaga, medtem ko ga je iz Čila uvozila za 13,5 milijona evrov. Obe državi sta začeli izvajati program dejavnosti za spodbujanje gospodarskih stikov. Veleposlaništvo je navezalo stike z državno agencijo ProChile in Nacionalno gospodarsko zbornico Čila, k čemur je dejavno prispeval častni 48 konzul Republike Slovenije v Santiagu Pedro Corona Bozzo. Veleposlaništvo je slovensko skupnost v Čilu, ki se združuje v novoustanovljenem Društvu Slovencev v Čilu, redno obveščalo o svojem delovanju, kulturnih prireditvah, razpisih Urada Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter drugih dejavnostih. ČRNA GORA Odnosi med državama so tradicionalno prijateljski. Državi sta razvijali in krepili institucionalne in partnerske vezi ter poglabljali sodelovanje. Dobro sodelovanje sega na vsa področja, okrepilo pa se je na gospodarskem. Po opravljenih mednarodnopravnih in protokolarnih postopkih je začel veljati Sporazum na obrambnem področju, podpisani pa so bili Administrativni dogovor o izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju, Memorandum o sodelovanju na področju zdravstva in medicine ter Sporazum o gospodarskem sodelovanju. S tem je bil dosežen napredek v odnosih med državama in vzpostavljen pravni okvir, ki bo omogočal sodelovanje na obrambnem, zdravstvenem in socialnem področju, ter postavljen nov temelj za spodbuditev gospodarskega in poslovnega sodelovanja, ki bo omogočal povečanje trgovinske menjave in finančnega pretoka med državama. Republika Slovenija je tudi v letu 2011 podpirala Črno goro na njeni poti približevanja Evropski uniji in zvezi NATO s svojimi izkušnjami in vsestransko pomočjo. Veleposlaništvo v Podgorici od 1. januarja 2011 opravlja naloge Natovega kontaktnega veleposlaništva (CPE) za Črno goro za obdobje 20112012. Kontaktno veleposlaništvo je živa povezava med Zavezništvom in Črno goro, zato med njegove pomembnejše naloge sodi seznanjanje črnogorske javnosti in institucij z Zavezništvom in njegovimi dejavnostmi. Poleg tega organizira redna srečanja vodij misij držav članic NATO (HoMs) v Črni gori in sproti usklajuje dejavnosti s predstavniki Ministrstva za obrambo RS, obrambnim atašejem in predstavnikom MORS, ki formalno deluje v okviru Ministrstva za obrambo Črne gore. Veleposlaništvo redno sodeluje tako z vladnimi organi Črne gore in z nevladnimi organizacijami. V sodelovanju z Oddelkom za javno diplomacijo NATO (PDD) prireja okrogle mize, seminarje in konference na aktualne teme znotraj Zavezništva. Republika Slovenija je Črni gori na njeni poti približevanja evroatlantskim povezavam zagotavljala posebno pozorno in intenzivno pomoč, zlasti v zadnji četrtini leta. Razvoju in krepitvi odličnih odnosov prispeva tudi zaključek postopkov za odprtje častnega konzulata in imenovanje častnih konzulov v Baru in Kranju. Gospodarsko sodelovanje V prvih desetih mesecih je blagovna menjava znašala 87,643 milijona evrov. Vrednost izvoza je dosegla 71,472 milijona evrov (Črna gora je na 29. mestu med slovenskimi izvoznimi trgi), uvoza pa 16,171 milijona evrov (Črna gora je na 49. mestu glede na vrednost uvoza v Republiko Slovenijo). Slovenski izvoz se je glede na enako obdobje lani povečal za 7,09 odstotka, uvoz iz Črne gore pa je bil manjši skoraj za petino. Indeks za januar-oktober 2011 glede na isto obdobje 2010 znaša 100,88. Veleposlaništvo je v sodelovanju z občino Žabljak izvedlo konferenco z naslovom Razvojni izzivi Žabljaka, v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Črne gore pa je priredilo konferenco z naslovom NATO in gospodarstvo. Ob obisku predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka je potekala slo-vensko-črnogorska poslovna konferenca. Iz Slovenije se je konference udeležilo 109 predstavnikov podjetij, ki so bili v spremljajoči gospodarski delegaciji, na črnogorski strani pa 163 predstavnikov javnega in gospodarskega sektorja. Podpisan je bil Sporazum o gospodarskem sodelovanju med Črno goro in Republiko Slovenijo, ki je podlaga za ustanovitev mešane komisije za gospodarsko sodelovanje. 4. avgusta je bil podpisan Program mednarodnega razvojnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Črno goro za leti 2011 in 2012. Ta podpira projekte za krepitev gospodarske in socialne infrastrukture ter varstva okolja, s čimer je Slovenija podprla strateške cilje Črne gore, zlasti pristop k Evropski uniji. Slovenski predstavniki sodelujejo pri izvedbi projektov tesnega medinstitu-cionalnega sodelovanja na področju varstva osebnih podatkov in pri izdelavi razvojnega načrta Črne gore do leta 2015, ki ju financira Evropska unija. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja V počastitev slovenskega kulturnega praznika in prevzema vodenja CPE NATO je bila v hotelu Maestral konec februarja prireditev na temo Mladi črnogorski glasbeni talenti s predstavitvijo slovenskih jedi in vin. Prireditev so pohvalili najvišji predstavniki Črne gore, drugi gostje in črnogorski mediji. Veleposlaništvo je ob 20. obletnici samostojnosti in dnevu slovenske vojske, 22. juniju, priredilo protokolarni sprejem, obogaten z razstavo Rojstvo Slovenije. V Narodnem muzeju Cetinje so 28. junija 2011 odprli razstavo Umetnost v državah jugovzhodne Evrope med dvema svetovnima vojnama ob robu srečanja predsednikov držav in vlad Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi. Na njej so bila na ogled tudi dela Tihožitje s cvetjem Mihe Maleša (1940), Krajina z dimnikom Riharda Jakopiča (1930) in Tihožitje z ribami in kozarcem Gojmirja Antona Kosa (1938). Ob robu dogodka je muzej izdal prospekt s predstavitvijo vseh razstavljenih del. Razstavo del je v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije omogočila Narodna galerija, ki je slike posodila. Črno goro pokriva Veleposlaništvo republike Slovenije v Podgorici. 49 V počastitev dneva samostojnosti in enotnosti je veleposlaništvo 24. decembra priredilo protokolarni sprejem in ob gostovanju Slovenskega narodnega gledališča Maribor ogled gledališke predstave Medejin krik v Črnogorskem narodnem gledališču v Podgorici. Ob isti priložnosti je bilo 21. decembra organizirano še srečanje z zdomci, člani slovenskega društva Vida Matjan. Na razpisu štipendij 2011/12 za študij v Sloveniji je bilo izbranih 11 študentov iz Črne gore. Slovensko društvo Vida Matjan v Podgorici je ob podpori državnih organov Črne gore pridobilo v brezplačno uporabo nove prostore. 25. oktobra je v Podgorici potekalo drugo zasedanje mešane komisije za znanstveno in tehnološko sodelovanje, ki se je sklenilo s podpisom protokola. Obiski • 17. in 18. marec - uradni obisk ministra za zdravje Republike Slovenije dr. Dorijana Marušiča v Črni gori; • 5. in 6. september - uradni obisk predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka s številčno gospodarsko delegacijo v Črni gori; ® • 10. september - delovni obisk ministra za zunanje zadeve Črne gore Milana Rocena na Bledu (Strateški forum Bled). • 17.-19. september - povratni uradni obisk ministra za obrambo Črne gore Bora Vučinica v Sloveniji. DANSKA Odnosi med Slovenijo in Dansko so bili tradicionalno zelo dobri. Zaradi rednih parlamentarnih volitev na Danskem in izrednih volitev v Sloveniji v letu 2011 ni bilo dvostranskih obiskov na visoki ravni. Sodelovanje je potekalo predvsem na delovnih ravneh med ministrstvi obeh držav, v okviru različnih mednarodnih organizacij. Delegacija Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Državnega zbora Republike Slovenije, ki so jo sestavljali predsednik odbora Vili Trofenik ter člana Anton Kampuš in Franc Bogovič, se je od 1. do 3. februarja mudila na obisku na Danskem. Sestala se je s Hansom Kristianom Skibbyjem, predsednikom Odbora za lokalne skupnosti Folketingeta (danskega parlamenta), s predstavniki Združenja danskih občin, Mestne občine K0benhavn in ministrstva za notranje zadeve, pristojnega za delovanje lokalne samouprave. Delegacija je obiskala tudi občino Hiller0d, kjer jo je sprejela županja Kirsten Jensen. V pogovorih z danskimi sogovorniki se je predvsem seznanila s potekom, rezultati in izkušnjami, pridobljenimi s strukturno reformo organiziranosti ter delovanja občin in regij. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je 10. aprila v K0benhavnu srečal s strokovnjaki slovenskega rodu, ki živijo na Danskem. Namen obiska je bil spodbuditi pretok znanja, ki so si ga Slovenci pridobili v tujini. Na povabilo stalnega državnega sekretarja danskega zunanjega ministrstva Clausa Grubeja se je državna sekretarka Dragoljuba Benčina 14. in 15. oktobra udeležila neformalnega srečanja državnih sekretarjev držav EU. Zaradi priprav na dansko predsedovanje Svetu Evropske unije v prvem polletju 2012 so se ob izteku leta 2011 stiki med Slovenijo in Dansko okrepili tudi na različnih delovnih ravneh. Gospodarsko sodelovanje V letu 2011 se je nadaljevala rast skupne blagovne menjave, ki je v prvih devetih mesecih znašala 205,5 milijona evrov, v enakem obdobju 2010 pa je dosegla vrednost 172,1 milijona evrov. Slovenski izvoz na Dansko se je pove- čal s 120,5 milijona, kolikor je znašal v devetmesečnem obdobju 2010, na 153,1 milijona evrov v enakem obdobju 2011, uvoz pa z 51,6 na 52,4 milijona evrov. Po vrednosti blagovne menjave se je Danska med gospodarskimi partnericami Slovenije v svetu uvrstila na 24. mesto; 22. mesto v slovenskem izvozu in 33. v slovenskem uvozu. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Slovenska skupina LJUD je od 22. do 24. avgusta s predstavo Invazija sodelovala na mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti The Wavesv danskem mestu Vordingborg. Na Festivalu v Aarhusu pa se je od 26. avgusta do 4. septembra predstavilo društvo slovenskih arhitektov Prostorož. Ob počastitvi 20. obletnice samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je veleposlaništvo v sodelovanju z Društvom slovensko-danskega prijateljstva 9. septembra organiziralo Slovenski večer na Višji šoli za dizajn in tehnologijo v K0benhavnu, na katerem je 48 maturantov iz 38 slovenskih srednjih šol v slovenščini in angleščini predstavilo Slovenijo z besedo, sliko, glasbo in plesom; njene pokrajine, geografske značilnosti, gospodarske potenciale, kulturne znamenitosti in turistične znamenitosti. 10. novembra je bil v Sct. Thomas Kirke v Frederiksbergu (K0benhavn) koncert znanega slovenskega organista, profesorja in skladatelja mag. Daliborja Miklavčiča. 21. novembra je bila prireditev v Designmuseum Danmark v K0benhavnu, na kateri je Tomaž Sešlar, direktor Impak-ta Les, d. o. o., danskemu muzeju podaril garnituro izdelkov znamke REX. S tem je stol REX, vrhunski dosežek slovenskega oblikovalca Nika Kralja, dobil svoje mesto v prestižnem danskem muzeju oblikovanja. Slovenska glasba se je prvič predstavila na svetovnem glasbenem sejmu Womex v K0benhavnu (World Music Dansko pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kobenhavnu. 50 Expo), ki je kot vsako leto potekal oktobra. Na njem se predstavijo različne glasbene organizacije, potekajo konference, koncerti, filmske predstave in podelitve nagrad. Vsako leto se ga udeleži več kot 2000 delegatov in 1000 podjetij, okoli 600 založnikov in distributerjev, več kot 700 menedžer-jev in producentov, okoli 900 organizatorjev festivalov in okoli 400 novinarjev ter predstavnikov medijev iz več kot 90 držav. Sejma se je udeležil Slovenski glasbe-noinformacijski center - SIGIC, ki si prizadeva za celostno predstavitev slovenske etno glasbe, njenih avtorjev in izvajalcev. Na njem je med drugim predstavil novo kompilacijo Etno: Glasbene poti - po dolgem in počez / Music Routes - Highways and Byways, Slovenia 2011. SIGIC je na posebnem dogodku skupaj s kolegi iz Avstrije in Švice pripravil sprejem za strokovno javnost, Meet Austria, Slovenia and Switzerland, na katerem so sodelovali tudi diplomatski predstavniki vseh treh držav. Mednarodno priznani umetnik in kulturni ambasador Slovenije Miha Pogačnik je 12. decembra predaval vodstvu Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije v K0benhavnu, 13. decembra pa podjetnikom in visokim danskim uradnikom v prostorih podjetja Carl Hansen&Sons na temo Identiteta in glasba - vodstvo v prenovi. EGIPT Odnosi med državama so tradicionalno odlični. V letu 2011 ni bilo dvostranskih obiskov na visoki ali najvišji ravni. Januarja so v Ljubljani potekale politične konzultacije med ministrstvoma za zunanje zadeve na ravni generalnih direktorjev. Slovenija je pozorno spremljala razmere v Egiptu po revoluciji 25. januarja in izvajala naloge na področju razvoj-no-projektnega sodelovanja. Maja je z napotitvijo petih egiptovskih zdravnikov in članov medicinskega osebja na izobraževanje v Slovenijo nadaljevala in dokončala projekt izobraževanja strokovnjakov egiptovskega Narodnega inštituta za nevrološki sistem in motoriko. Egiptovsko osebje se je izobraževalo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča na temo rehabilitacijske pomoči in storitev. Projekt, ki se je začel leta 2009, je bil omogočen z donacijo Republike Slovenije in izveden v sodelovanju z Mednarodnim skladom za razminiranje in pomoč žrtvam min. Vlada Republike Slovenije je junija sprejela sklep o namenitvi 200.000 evrov razvojne pomoči Egiptu in Tuniziji, in sicer v obliki štipendij za podiplomski študij v Sloveniji za akademsko leto 2012/13. Egiptovskim študentom bodo namenjene do tri štipendije. Gospodarsko sodelovanje Obseg blagovne menjave je v prvih desetih mesecih leta 2011 znašal 22,7 milijona evrov, za 67 % manj glede na enako obdobje leta 2010. Slovenija je v tem obdobju v Egipt izvozila za 13,8 milijona, uvozila pa za 8,9 milijona evrov blaga. V storitveni menjavi večji del obsega slovenski uvoz storitev iz Egipta, pri katerih so na prvem mestu turizem in potovanja. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Aprila so se nadaljevali pogovori z direktorjem diplomatskega inštituta Egipta dr. Badrom o izmenjavi mladih diplomatov na področju izobraževanja ter o sodelovanju med diplomatskim inštitutom Egipta in Evro-sredozemsko univerzo. Na sprejemu ob dnevu državnosti in 20. obletnici slovenske samostojnosti je v Kairu z obsežnim programom nastopil svetovni prvak v diatonični harmoniki Denis Novato. Na 27. mediteranskem filmskem festivalu septembra v Aleksandriji je bil nagrajen film režiserja Danisa Tanovica Cirkus Columbia, ki je nastal v koprodukciji sedmih držav, med njimi Slovenije. Na filmskem festivalu Panorama evropskega filma so novembra v Kairu predvajali slovenski dokumentarni film Aleksandrinke. Obiski • 5.-7. maj - udeležba evropskega poslanca Iva Vajgla (v delegaciji skupine liberalcev in demokratov Evropskega parlamenta) na mednarodni konferenci o demokratičnih spremembah v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu v Kairu. • 5.-6. september - udeležba ministra za administrativni razvoj Egipta dr. Ašrafa Abdelvahaba na mednarodni konferenci Mednarodnega centra za promocijo podjetij (ICPE) v Ljubljani; EKVADOR Ekvador nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Brasilii. Odnosi med državama so dobri in prijateljski. Ekvador Slovenijo pokriva iz Rima, Slovenija pa Ekvador iz Brasilie. Prva nerezidenčna veleposlanica je 28. oktobra v Quitu predala poverilna pisma ekvadorskemu podpredsedniku Morenu Garcesu. S tem je bil storjen pomemben korak k okrepitvi stikov. Veleposlanica je ob predaji poverilnih pisem v Quitu obiskala tudi slovensko podjetje Hidria Perles. V Ekvadorju od leta 2009 deluje konzulat na čelu s častnim konzularnim funkcionarjem. Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje je skromno in omejeno predvsem na slovenski uvoz sadja. Vrednost blagovne menjave je v prvih devetih mesecih leta 2011 dosegla 25,8 milijona evrov, kar je 48 % več kot v enakem obdobju v letu 2010. Rast blagovne menjave velja pri- Egipt pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kairu. 51 pisati predvsem rasti uvoza, ki je bil za 52 % večji kot v enakem obdobju 2010. Slovenski izvoz blaga v Ekvador je v navedenem obdobju 2011 znašal 1,4 milijona evrov, kar je za 2 % manj kot v enakem obdobju leta 2010. V Ekvadorju deluje podjetje Hidria Perles Ecuador S.A., ki je najpomembnejša južnoameriška izpostava kranjskega podjetja Hidria Perles. V podjetju je zaposlenih 45 ljudi, od tega jih 38 dela v Quitu, drugi so v Guayaquilu, ki je drugo največje ekvadorsko mesto. Zaradi statusa lokalnega proizvajalca lahko po sporazumu Združenja za latinskoameriško integracijo (ALAD) brez carine izvaža tudi v Kolumbijo in Venezuelo. Odnosi med državama so dobri in vsestranski. Doseženo raven sodelovanja je v maju potrdil in nadgradil uradni obisk predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka, ki so ga spremljali gospodarska delegacija in trije ministri. V pogovorih z estonskim predsednikom Toomasom Ilvesom, predsednikom vlade Andrusom Ansipom in drugimi najvišjimi predstavniki države so bile obravnavane vse pomembne teme, vključno z gospodarsko problematiko in možnostmi nadaljnjega razvoja gospodarskega sodelovanja. Septembra so bile konzultacije na ravni generalnih direktorjev za evropske zadeve na obeh zunanjih ministrstvih. Gospodarsko sodelovanje Blagovna menjava, ki je na splošno skromna, se je od januarja do septembra 2011 sicer za nekaj odstotkov povečala, na 24 milijonov evrov. Ob tem se je rahlo povečal slovenski izvoz, za več kot desetino pa je bil večji tudi uvoz iz Estonije. Tako se je indeks menjave v devetih mesecih leta 2011 povečal in je znašal 104 % glede na enako obdobje leto poprej. Ob robu uradnega obiska slovenskega predsednika je potekala tudi poslovna konferenca, na kateri so bili vzpostavljeni stiki na različnih področjih (IKT, e-trgovina, medicinski turizem, tehnologije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, gradbeništvo ...). Ob obisku poslovne delegacije so bile omenjene tudi možnosti gospodarskega povezovanja na tretjih trgih. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja V letu 2011 je veleposlaništvo ob robu uradnega obiska predsednika Republike Slovenije v dogovoru z vodstvom Narodne knjižnice v Talinu organiziralo postavitev razstave Identiteta Slovenije, ki je bila deležna velike pozornosti strokovne in širše javnosti. Sodelovalo je tudi na prireditvi ob dnevu Evrope, ki je bila namenjena predstavitvi kulina-rike držav članic EU. Ob tej priložnosti je bila predstavljena slovenska potica, obenem pa so bile obiskovalcem na voljo tudi druge informacije o Sloveniji. V letu 2011 sta bila v prostorih predstavništva Evropske komisije predstavljena dva slovenska filma. Nadaljevalo se je tudi operativno sodelovanje na področju izobraževanja in izmenjave študentov (Erasmus). FINSKA Finsko pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Helsinkih. Leto sta zaznamovala okrepljen politični dialog na operativni ravni - po državniškem obisku slovenskega predsednika 2010 - ter vsestransko sodelovanje na različnih vsebinskih področjih. V prvi polovici leta so bile konzultacije na ravni političnih direktorjev v Ljubljani. Prav tako je bil izveden obisk na ravni generalnega direktorja za gospodarsko diplomacijo Ministrstva za zunanje zadeve Finske, ki ga je spremljala poslovna delegacija. V veleposlaništvu in rezidenci je bilo skupaj organiziranih več kot 80 različnih dogodkov. Z rednim seznanjanjem finske strokovne in širše javnosti o stališčih in dogajanju v Sloveniji, v letu, ko smo praznovali 20. obletnico samostojnosti, in zlasti o dejavnostih in delu veleposlaništva v Helsinkih prek proaktivno delujočih spletnih strani nam je uspelo delo veleposlaništva približati javnosti in tako še izboljšati podobo Slovenije na Finskem. Na konzultacijah na ravni političnih direktorjev sta strani izmenjali stališča glede vseh aktualnih političnih tem tako znotraj EU kot tudi širše, kjer se je potrdila sorodnost v pogledih, posebno glede multilateralnih tem ter vsebin, povezanih s prihodnostjo EU. Veleposlaništvo je ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije organiziralo seminar o tej temi na Inštitutu za mednarodne odnose v Helsinkih ter postavilo razstavo Identiteta Slovenije v največji helsinški mestni knjižnici. Zelo dobre in prijateljske odnose so v letu 2011 zaznamovala tudi druga srečanja na različnih ravneh, na katerih se je potrjevalo vsestransko sodelovanje na področjih od notranjih zadev do kmetijstva, financ, infrastrukture, regionalne politike ter šolstva in znanosti. Veleposlaništvo si je prizadevalo za uresničitev pobud za krepitev sodelovanja na državni in tudi na lokalni ravni, na primer z izmenjavo in sodelovanjem med šolami (na podlagi pobude iz leta 2010 za vključitev novih slovenskih šol v program ENO), mednarodnega razvojnega sodelovanja, obrambnih zadev, civilnega kriznega upravljanja in drugih zadev. Gospodarsko sodelovanje Veleposlaništvo si je prizadevalo predvsem za nadaljevanje in uresničevanje pobud na gospodarskem področju in za krepitev gospodarskega sodelovanja. Maja je bila ustanovljena nova platforma SloHub, finsko-slovensko poslovno središče, ki skrbi za obveščanje o poslovnih priložnostih in posreduje primerne informacije ter tržne analize za predstavnike slovenskega gospodarstva. Na ta način so bili v letu 2011 vzpostavljeni številni novi stiki na podjetniški ravni. Veleposlaništvo je v sodelovanju s slovenskim gospodarstvom ob robu ESTONIJA Estonijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Helsinkih. 52 sprejema ob dnevu samostojnosti predstavilo deset slovenskih podjetij iz različnih panog (od živilske in vinarske industrije, turizma in športnih izdelkov pa do visokih tehnologij za upravljanje in sistemov za osvetlitev ter soproizvodnjo). Obenem je v prvi polovici leta ciljno predstavilo različna slovenska podjetja (npr. Blue Traker, Trimo). Še naprej je dejavno sodelovalo pri dialogu s potencialnimi gospodarskimi partnerji slovenskih podjetij (Riko, Seaway, Ema, Meteorit ...) ter pro-moviralo slovenske gospodarske interese tudi z uporabo izdelkov različnih slovenskih proizvajalcev v protokolarne namene (živilski izdelki in slovenska vina, športna oprema ipd.). Zastavljena je organizacija oblikovalske razstave Silent Revolutions, ki bo postavljena leta 2012 ob robu prireditev svetovne prestolnice oblikovanja v Helsinkih. Nadaljevali so se pogovori s finskimi institucijami in podjetji, za katere se zanimajo slovenski vinarji in živilska industrija. V povezavi s tem je bil decembra ob pomoči platforme Slo-Hub organiziran tudi večji športno-poslovni dogodek. Dokaj intenzivno je bilo tudi sodelovanje na področju turizma. V spomladanski in jesenski sezoni tako od leta 2006 obstaja tudi neposredna letalska povezava med Ljubljano in Helsinki. Število gostov iz Finske je v letu 2011 preseglo 15.000, s čimer se je Finska po obisku uvrstila na prvo mesto med skandinavskimi državami. Na začetku leta se je Slovenija v Helsinkih predstavila kot turistični cilj na osrednjem sejmu turizma in potovanj v nordijskih državah Matka. Statistično gledano se je gospodarsko sodelovanje okrepilo, izvoz se je povečal za več kot 30 %, vendar se skupno še ni vrnilo na raven, ko je leta 2008 znašalo slabih 160 milijonov evrov. Sodelovanje na področju kulture, znanosti, športa in izobraževanja Veleposlaništvo je priredilo razstavo Identiteta Slovenije v največji mestni knjižnici Pasila. Dejavno je promovira- lo tudi gostovanje Mladinskega gledališča, ki je v Helsinkih nastopilo s predstavo Preklet naj bo izdajalec svoje domovine, prav tako se je vključilo v promocijo gledališke predstave Malomeščanska poroka v gledališču Espoo v režiji Vena Tauferja ter namenilo vso pozornost nastopu mladih slovenskih znanstvenikov na evropskem tekmovanju mladih znanstvenikov jeseni v Helsinkih. Ob dnevu Evrope je bila na osrednjem trgu v Helsinkih postavljena posebna stojnica veleposlaništva. Sicer smo vzpostavili številne nove stike tudi na lokalni ravni (obisk veleposlanika in srečanje z vodstvom mesta Riihimaki) ter sodelovanje med šolami v okviru izobraževanja za trajnostni razvoj (ENO). Nadaljevalo se je operativno sodelovanje na področju izobraževanja in izmenjave študentov (Erasmus), veleposlaništvo pa je v neposrednem stiku s finsko akademijo dalo nove pobude za okrepitev konkretnih oblik sodelovanja v znanosti in raziskavah. Sodelovanje s slovensko skupnostjo na Finskem Veleposlaništvo je na podlagi pobude za ustanovitev Združenja slovenskih otrok in staršev s konca leta 2009 spodbujalo razvoj novih oblik sodelovanja s slovensko skupnostjo. Ob dejavnej-šem delovanju Združenja slovenskih otrok in staršev so skozi vse leto na veleposlaništvu potekale delavnice za slovenske otroke in otroke iz mešanih zakonov, katerih namen je bil, da se ob druženju in ustvarjalnih likovnih delavnicah in prebiranju slovenskih pravljic spodbuja stik s slovenskim jezikom in kulturo. Okrepili so se stiki med pripadniki druge ali tretje generacije Slovencev v smeri ohranjanja jezika in kulture ter občutka pripadnosti skupnim vrednotam. V prostorih veleposlaništva in rezidence so bile ob državnih praznikih - kulturnem prazniku, dnevu neodvisnosti ter dnevu samostojnosti in enotnosti - priložnostne proslave. FRANCIJA Francijo pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Parizu. Tradicionalno dobri odnosi so v letu 2011 dobili novo razsežnost s sklenitvijo strateškega partnerstva. Deklaracija o strateškem partnerstvu, katere izvedbeni del je akcijski načrt, predvideva krepitev in poglobitev sodelovanja na političnem, varnostno-obrambnem, gospodarskem, razvojnem, energetskem, okoljskem, pravosodnem, znanstvenem, kulturnem področju ter v izobraževanju, turizmu in kmetijstvu. Je plod obojestranske želje po nadaljnji krepitvi odnosov na področjih skupnega interesa in sodelovanja v okviru Evropske unije ter drugih mednarodnih organizacij. Deklaracijo o strateškem partnerstvu sta podpisala predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Francoske republike Nicolas Sarkozy 7. marca v Parizu med uradnim obiskom predsednika vlade Boruta Pahorja v Franciji. Predsednik Republike Slovenije se je ob udeležbi na 50. obletnici Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj v Parizu 24. maja srečal s predsednikom Senata Francoske republike Gerardom Larcherjem. Poleg vsebinsko bogate izmenjave mnenj o najbolj aktualnih političnih dogodkih s posebnim poudarkom na Zahodnem Balkanu sta predsednika v pariškem Luk-semburškem parku simbolno posvetila 20 let staro lipo 20. obletnici samostojnosti Slovenije. Za nadaljevanje dobrih stikov na ravni slovenskega Državnega zbora in francoske Narodne skupščine je poskrbel obisk slovenskih parlamentarcev, članov Skupine slovensko-francoskega prijateljstva, pod vodstvom predsednice Brede Pečan v Parizu. V Franciji se je zvrstilo večje število ministrskih obiskov, katerih namen je bila izmenjava mnenj in poglabljanje sodelovanja tako na bilateralnem področju kot v okviru mednarodnih povezav, predvsem znotraj EU in evro skupine. 53 Med ministrstvoma za zunanje zadeve so se nadaljevale redne delovne konzultacije. Maja je Slovenijo obiskal direktor za zadeve Evropske unije na francoskem zunanjem ministrstvu Jean-Michel Casa, novembra pa se je na konzultacijah v Parizu mudil generalni direktor za evropske zadeve in politično bilateralo mag. Igor Senčar. Veleposlaništvo v Parizu je skozi vse leto posebno pozornost namenilo počastitvi 20. obletnice, ki je pomenila priložnost za še intenzivnejše stike tako na nacionalni kot na lokalni ravni in sodelovalo pri več pomembnih dogodkih - pri pobratenju mest Seža-na-Montbrison, pri trilateralnem srečanju pobratenih mest Šentjur pri Cel-ju-St. Florent sur Cher-Neu Anspach, pri praznovanju 30-letnice pobratenja Idrije in Aumetza ter praznovanju pobratenja med mestoma Trbovlje in Sal-laumines. Prvič je tudi organiziralo skupno srečanje predsednikov vseh slovenskih društev v Franciji. Gospodarsko sodelovanje Francija je tradicionalno tretja do četrta gospodarska partnerica Slovenije in tretja med vlagatelji v slovensko gospodarstvo. Statistika v prvih desetih mesecih leta 2011 kaže, da se je blagovna menjava zaradi manjšega slovenskega izvoza zmanjšala za 3 %. Slovenija je v tem obdobju v Francijo izvozila za 1,2 milijarde evrov, uvozila pa za 0,9 milijarde evrov blaga. Saldo menjave je znašal 2,1 milijarde evrov. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2010 se je vrednost izvoza zmanjšala za 7 %, vrednost uvoza pa povečala za 2,5 %. Ob marčevskem obisku predsednika vlade Boruta Pahorja v Franciji je bila za spodbuditev gospodarskih odnosov in neposrednih naložb organizirana konferenca med slovenskimi in francoskimi predstavniki avtomobilske industrije in energetike, na kateri sta poleg predsednika vlade sodelovala tudi pristojna ministra obeh držav, ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radič in minister za industrijo, energijo in digitalno ekonomijo Eric Besson. Ob tej priložnosti je bila podpisana pogo- dba o sodelovanju med podjetjema Bisol in GDF Suez. Slovenska mala in srednje velika podjetja podjetja s področja informacijske tehnologije, farmacije, agroživilske, lesne, pohištvene, kovinske in elektronske industrije ter gradbene panoge so v letu 2011 zanimale predvsem informacije o francoskih distributerjih, agentih, sejmih ter gospodarskih predpisih. Francoska podjetja so povpraševala po izdelkih kovinske, lesne, pohištvene in tekstilne industrije ter turističnih aranžmajih in namestitvah. Slovenska podjetja so se zanimala tudi za svetovanje v primeru trgovinskih sporov ter razlag izrečenih odločitev sodišč in ustanavljanja podjetij v Franciji, medtem ko so se francoska podjetja zanimala za širše okolje in pravila poslovanja v Sloveniji, davčne stopnje, ustanovitev podružnic itd. Glede na panožna gospodarska gibanja v Franciji so bile perspektivne panoge avtomobilska, strojna, kovinsko-predelovana in gradbena industrija, turizem, obnovljivi viri energije, okolje, farmacija in informacijska tehnologija. V prvih devetih mesecih leta 2011 je Slovenijo obiskalo 58.483 turistov iz Francije, za 7,1 % več v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010; v istem času je bilo 124.461 prenočitev turistov iz Francije, kar pomeni 7,6-odstotno povečanje glede na enako obdobje leta 2010. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Sodelovanje v kulturi, znanosti, izobraževanju in medijih je bilo intenzivno in raznovrstno. Veleposlaništvo v Parizu je organiziralo in podprlo veliko promocijskih dogodkov, na katerih so se predstavili številni slovenski kulturniki. Veleposlaništvo je spodbujalo krepitev sodelovanja tudi v izobraževanju in športu ter namenjalo pozornost Slovencem, živečim v Franciji. Kultura • Januarja je bila slavnostna pred-premiera filma Slovenka v dvorani Nouveau Latina. Slovenka je prvi slovenski film, ki je bil del redne filmske distribucije v Franciji in je požel odlične kritike ter velik obisk. • Februarja je vrata odprla Hiša slovenske poezije znotraj ustanove Centre culturel de Tinqueux v mestu Tinqueux blizu Reimsa, pod vodstvom Mateje Bizjak Petit, s katero je veleposlaništvo v Parizu pripravilo veliko projektov skozi vse leto. • Marca je bil ob obisku ministrice za kulturo pripravljen večer slovenskih umetnikov v Franciji. • Aprila je bil v Pariškem ateljeju za slovanske jezike in kulture predvajan film Pokrajina št. 2; na Filmskem festivalu Jugovzhodne Evrope je z dvojezično pesniško zbirko Alica s tisoč rokami / Alice aux mille bras nastopila Mateja Bizjak Petit, slovenska pesnica, lutkarica in prevajalka. Na mladinskem gledališkem festivalu FETLYF v Saint-Maloju so predstavniki II. gimnazije iz Maribora nastopili s predstavo Roberto Zucco in dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika iz Ljubljane z gledališko priredbo Bizeto-ve opere Carmen; v kulturnem centru Entrepot v Parizu je bil v tekmovalnem programu Filmskega festivala Jugovzhodne Evrope na ogled slovenski film Piran -Pirano. • Maja so bili ob slovanskem kulturnem večeru v kulturnem urbanem centru La Bellevilloise v Parizu organizirani predvajanje filma Kajmak in marmelada, projekcija fotografij Klavdija Slubana Balkan - tranzit ter koncert Magnifica; v okviru projekta Reka jim gleda v oči so v Parizu gostovali slovenski pesniki Ivo Svetina, Meta Kušar, Tone Škrjanec in Barbara Pogačnik ter nastopili na pariškem Sejmu poezije; na Festivalu mediteranske fotografije PhotoMed v obalnih mestih Sanary-sur-Mer, Six-fours-les-plages in otokih Ile de Bendor in Ile des Embiez je Slovenijo zastopala foto novinarka Manca Juvan. • Junija so v okviru projekta Reka jim gleda v oči ter uradnem odprt- 54 ju Hiše slovenske poezije v Tinqueuxu gostovali še Boris. A. Novak, Brane Mozetič in Ivan Dobnik. • Julija je na koncertu dobitnikov nagrad Mednarodnega natečaja slovanske glasbe v okviru Znanstvenega centra poljske akademije za znanost v Parizu zastopal 9-letni pianist Matija Drofenik. • Julij-september: na 42. mednarodnem festivalu fotografije v Arlesu sta bila slovenska fotografa Bojan Radovič in Bojan Salaj izbrana med finaliste mednarodnega natečaja Galerie Huit Open Salon 2011. Slovenski fotograf Klavdij Sluban je sodeloval na srečanju Iz ene Amerike, druga. Zaprti prostori, odprte planjave ter vodil fotografske delavnice Mediteranski postanki za reportažo z občutkom v Maison des Rencontres. Avgusta so v Parizu posneli del slovenskega filma Vandima režiserke Jasne Hribernik. • Septembra je bila slovesna trgatev mariborske trte v pariškem Muzeju vina. • Oktobra je potekala prireditev v okviru Ilirskih provinc; Evgenija Jarc in Lucija Strmec sta se predstavili v Cité Internationale des Arts. • Novembra so se zvrstili pisateljsko srečanje Draga Jančarja in Borisa Pahorja v Nantesu, nastop skupine Terrafolk in Simboličnega orkestra v centru l'Ermitage, izid pesniške zbirke Skrajna ljubezen (L'amour extrême) Andréja Velter-ja v slovenskem prevodu Mateje Bizjak Petit, predstavitev Galerije Fotografija na pariškem fotografskem sejmu Paris Photo, kulturni večer s slovensko pisateljico Lucijo Stepančič in ilustratorjem Damijanom Stepančičem v pariškem Ateljeju za slovanske kulture in jezike ter lutkovna predstava za otroke z naslovom Opičja uganka ali Mamica, kje si? v izvedbi lutkovnega gledališča FRU-FRU v rezidenci veleposlanice. • Decembra sta bila organizirana ura pravljic in miklavževanje v rezidenci veleposlanice; slovenski večer v kulturnem urbanem cen- tru La BelleviUoise v Parizu, ki je kot finale praznovanja 20. obletnice slovenske neodvisnosti zajemal fotografsko razstavo Slovenia Press Photo, predvajanje slovenskih kratkometražnih filmov ter koncert skupine Terrafolk; podelitev knjižne nagrade Prix Littéraire Européen Madeleine Zepter slovenski pisateljici Brini Svit za roman Noč v Reykjaviku, gostovanje slovenske pesnice Taje Kram-berger na festivalu Les poètes n'hibernent pas (Pesniki zime ne prespijo) v Tinqueuxu in Parizu, svetovna premiera opere Jeana-Chrétiena Bacha Amadis de Gaule v sodelovanju z Opera Royal de Versailles, Opera Comique in SNG Opera in Balet. Izobraževanje Srednja gostinska šola CFA Saint Michel Mont Mercure v francoski pokrajini Vendée, ki je ena glavnih šol za izobraževanje gostinskega osebja, kuharjev, pekov ter slaščičarjev v regiji, je leta 2011 že četrtič organizirala Evropsko okroglo mizo, na katero je bila poleg Hrvaške, Bolgarije in Romunije povabljena tudi Slovenija. Slovensko kulinarično stojnico so odlično pripravili gostilna Rajh iz Murske Sobote, podjetje Proconi iz Murske Sobote, podjetje Žito, pekarna Hlebček ter predstavniki Izobraževalnega centra Piramida iz Maribora. Veleposlaništvo so obiskali tudi učenci osnovne šole Šmartno, ki so bili v okviru sodelovanja s pariškim Collège Paul Gaugin na obisku v Parizu. Tesno sodelovanje med Slovenijo in Francijo je na področju izobraževanja in nevladnih organizacij, inštitutov in univerz potekalo tudi v okviru Fundacije Anna Lindh, katere Svetu guvernerjev predseduje veleposlanica Veronika Stabej. Šport Veleposlaništvo je v okviru svojih rednih dejavnosti spremljalo in spodbujalo športne dejavnosti in dosežke slovenskih športnikov v Franciji (tretje mesto Urške Žolnir na svetovnem prvenstvu v judu; sodelovanje skupine 20 slovenskih kolesarjev na dirki Pariz- Brest; podpora petim slovenskim rokometašem, ki igrajo v francoskih rokometnih klubih). V tesnem sodelovanju s slovenskimi društvi v Franciji je bil organiziran obisk veleposlanice in stalnega predstavnika Republike Slovenije pri Svetu Evrope pri slovenskih društvih v pokrajini Loreni (Freyming - Merlebach). Veleposlaništvo je sodelovalo pri počastitvi 45. obletnice delovanja pevskega zbora društva Jadran, praznovanju 85. obletnice najstarejšega slovenskega društva v Franciji A.T.S.O. v Aumetzu ter 40. obletnice pevskega zbora društva A.T.S.O. V okviru celoletnega praznovanja 20. obletnice slovenske neodvisnosti je veleposlaništvo sadilo lipe po Franciji, s poudarkom na krajih, kjer prebiva slovenska skupnost, in pobratenih mestih (Montbrison, Sallaumi-nes). V Parizu je bila posajena lipa na vrtu županove palače v 16. okrožju, kjer je tudi slovensko veleposlaništvo, ob majskem obisku slovenskega predsednika v Parizu pa sta predsednik dr. Türk in predsednik Senata Larcher v znamenje francosko-slovenskega prijateljstva krstila 20-letno lipo v prestižnem pariškem parku Jardin de Luxembourg. Obiski • 12. januar - delovni obisk ministra za kmetijstvo Dejana Židana v Parizu; • 2. in 3. marec - delovni obisk ministrice za kulturo Majde Širca v Parizu; • 7. in 8. marec - uradni obisk predsednika vlade Boruta Pahorja v Parizu (v okviru obiska ločen program ministrice za gospodarstvo mag. Darje Radie); • 4. in 5. maj - sodelovanje ministra za zdravje dr. Dorijana Maru-šiča na evropski konferenci o zdravstvu v Parizu; • 24. maj - srečanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka s predsednikom francoskega Senata Gerardom Larcher-jem ob udeležbi predsednika republike na slovesnostih ob 50. obletnici OECD v Parizu; 55 • 17. junij - udeležba ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič na mednarodni delavnici o globalni varnosti v Parizu; • 15. julij - neformalno srečanje ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič s francoskim ministrom za obrambo Gerardom Longuetom v Parizu; • 22. november - konzultacije generalnega direktorja za evropske zadeve in politično bilateralo na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije mag. Igorja Senčarja v Parizu; ® • 30. in 31. maj - konzultacije direktorja za Evropsko unijo na francoskem zunanjem ministrstvu Jeana-Michela Casaja v Sloveniji. GRČIJA Dvostranski odnosi temeljijo na razvejenem prijateljskem sodelovanju. Državi povezujejo skupni interesi in zavezništva, predvsem v regiji Zahodnega Balkana in v okviru vključevanja držav regije v evro-atlantske povezave, katerih članici sta tako Grčija na jugu kot Slovenija na severu. Grška kriza in reševanje evra sta v letu privedli do konkretne preizkušnje prijateljstva in zavezništva v evrskem območju, ki ga je Slovenija izkazala s solidarnostnim posojilom sočlanici v težavah pod dogovorjenimi pogoji. Veleposlanik Republike Slovenije je predal poverilna pisma grškemu predsedniku Karolosu Papuliasu 15. februarja, medtem ko je grški veleposlanik v Sloveniji ob koncu leta sklenil svoj mandat. Gospodarsko sodelovanje Blagovna menjava se je v prvih devetih mesecih povečala na 159,1 milijona evrov, kar je 40 % več kot v enakem obdobju leta 2010. Od tega je Slovenija izvozila za 40,8 milijona evrov, kar je 10 % manj kot v enakem obdobju leta 2010, uvozila pa za 118,3 milijona evrov blaga, kar je 74 % več kot v enakem obdobju leta 2010. Grčija ostaja med najbolj priljubljenimi turističnimi cilji slovenskih turistov, iz leta v leto pa vztrajno narašča tudi turistični tok iz Grčije. V prvih desetih mesecih je Slovenijo obiskalo 6326 grških turistov, kar je 1,8 % več kot v enakem obdobju leta 2010; ti so opravili 13.937 prenočitev, 8,1 % več kot v letu 2010. Adria Airways je v Atenah 15. aprila skupaj s Slovensko turistično organizacijo in Kompasom Grčija za grške turistične agencije organizirala celostno predstavitev Slovenije kot privlačne turistične destinacije in turistično promocijo letalske povezave Ljubljana-Atene. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Veleposlaništvo je praznovanje Prešernovega dne 11. februarja počastilo s predavanjem o slovenski kulturni dediščini in ljudskem izročilu. Slovenska pisateljica in etnologinja prof. Dušica Kunaver je v Grčiji živečim rojakom približala stare šege in navade, ljudske pesmi, slovenske pregovore, legende in domača opravila. Ob tej priložnosti je bil na veleposlaništvu odprt knjižni kotiček, ki slovenskim zdomcem in njihovim otrokom pomaga približati slovensko besedo in negovati slovenstvo tudi v drugi, tretji generaciji. Državi na področju visokega šolstva že leta uspešno sodelujeta in si izmenjavata štipendije. Na podlagi bilateralnega Programa sodelovanja na področju izobraževanja, kulture in znanosti je Grčija za študijsko leto 2011-2012 odobrila štipendije za podiplomski študij in poletni seminar grškega jezika in kulture, prav tako je štipendije grškim študentom omogočila Slovenija. Februarja in novembra so veleposlaništvo med strokovno ekskurzijo po Grčiji obiskali dijaki Waldorfske gimnazije. Razgibano je bilo tudi športno delovanje. 13. poletnih iger Specialne olim-pijade v Atenah se je od 25. junija do 4. julija udeležilo 7500 športnikov z mot- njami v duševnem razvoju iz skoraj 180 držav, med njimi ekipa 24 borcev iz Slovenije, ki so slovensko državo uspešno zastopali v različnih športnih disciplinah. Ultramaratonka Ruth Pod-gornik Reš je oktobra postala prva Slovenka, ki ji je uspelo preteči 247 km od Aten do Šparte in doseči odlično drugo mesto - na cilj je pritekla v 32 urah in 17 minutah. GRUZIJA Gruzijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kijevu. Odnosi med državama so dobri in prijateljski. Sicer dokaj skromne stike je okrepil obisk predsednika parlamenta Gruzije Davita Bakradzeja v Sloveniji od 14. do 16. septembra. Slovenija jasno poudarja svojo podporo neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Gruzije v okviru njenih mednarodno priznanih meja. Pozitivno ocenjuje delovanje Opazovalne misije Evropske unije (EUMM), v kateri sodelujejo tudi pripadniki slovenske policije. Tako v dvostranskih stikih kot v okviru Evropske unije podpira dejavnosti Gruzije pri približevanju evropskim povezavam, hkrati podpira interes Gruzije za poglobitev partnerstva z zvezo NATO. Usklajen in za podpis pripravljen je Sporazum med Republiko Slovenijo in Gruzijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja. V konzularnem poslovanju Slovenijo v Tbilisiju zastopa Veleposlaništvo Republike Poljske. Pregled dvostranskih gospodarskih stikov kaže, da je kljub skokoviti rasti slovenskega izvoza blagovna menjava skromna. V prvih desetih mesecih se je povečala za skoraj 50 odstotkov in je dosegla vrednost 8,1 milijona evrov. Sestavlja jo izključno slovenski izvoz, v katerega strukturi več kot polovico zavzemajo zdravila, preostalo pa bela tehnika, barve in laki. Gruzija je zainteresirana za okrepitev sodelovanja na področju turizma, ekologije, hidroe-nergetike in kmetijstva. Grčijo pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Atenah. 56 HRVAŠKA V letu 2011 so se nadaljevali intenzivni stiki in sodelovanje tako na političnem in tudi na številnih drugih področjih. Predstavniki obeh držav so se pogosteje srečevali v prvi polovici leta, v drugi pa sta državi vstopili v predvolilno obdobje, kar se je zrcalilo tudi v manjši dinamiki srečanj. Predsednika držav sta se sešla šestkrat, predsednika vlad dvakrat, Slovenijo je uradno obiskal tudi predsednik Hrvaškega sabora. V Državnem zboru Republike Slovenije so gostili tudi delegacijo saborskega odbora za zunanje zadeve. Dodatno se je okrepilo politično sodelovanje na delovni ravni, še zlasti o dvostranskih, regionalnih in evropskih vprašanjih. Med drugimi področji sodelovanja je treba omeniti gospodarstvo, turizem in kulturo. Potem ko je ob izteku leta 2010 začel veljati arbitražni sporazum, sta ga državi 25. maja 2011 skupaj registrirali pri generalnem sekretarju Organizacije združenih narodov v New Yorku in s tem izpolnili še zadnjo obveznost iz 11. člena sporazuma. Skladno z določili arbitražnega sporazuma sta imenovali svoje agente, ki imajo nalogo komunicirati s sodiščem in drugo stranko v postopku pravno-procesnih opravil. Državi sta izvedli tudi notranjepravne postopke za imenovanje nacionalnega arbitra. Potem ko je Hrvaška 30. junija uspešno dokončala pristopna pogajanja na tehnični ravni, po pozitivnem mnenju Evropske komisije, formalni potrditvi hrvaške pristopne pogodbe v Evropskem parlamentu 1. decembra in po sprejetju sklepa o izpolnjevanju pogojev za podpis pogodbe o pristopu na Svetu za splošne zadeve 5. decembra, je Hrvaška 9. decembra z Evropsko unijo podpisala pristopno pogodbo. V imenu Republike Slovenije jo je podpisal predsednik vlade Borut Pahor v skladu s pobudo za podpis pogodbe, ki jo je z dvotretjinsko večino 19. oktobra sprejel državni zbor. Z dnem podpisa pristopne pogodbe so začeli teči postopkovni roki, določeni v arbitražnem sporazumu. V okviru mešane komisije za reševanje odprtih vprašanj med državama, ki se je na podlagi dogovora predsednikov vlad oblikovala v letu 2010, so se nadaljevale začrtane dejavnosti, usmerjene v reševanje vprašanj predvsem na področju vodnega gospodarstva, energetike in prometa. Pomemben prispevek k odpravi nerešenih vprašanj je tudi junijsko soglasje hrvaške strani glede prenosa zemljiškoknjižnih podatkov za katastrsko občino Pregara in vodenja zemljiške knjige za to katastrsko občino na Okrajnem sodišču v Kopru. Občinsko sodišče v Buzetu je na podlagi dogovora med ministroma za pravosodje sicer že 30. aprila 2005 preneslo vse elektronske zapise o podatkih iz glavne knjige in zbirke listin za katastrsko občino Pregara na Okrajno sodišče v Kopru, s svojim pisnim soglasjem pa se hrvaška stran tudi formalno strinja, da se od 1. maja 2005 naprej zemljiška knjiga za navedeno katastrsko občino vodi na sodišču v Kopru. Po daljšem premoru se je 14. junija znova sestala mešana komisija za premoženjskopravna vprašanja. Predsednika vlad, Borut Pahor in Jadranka Kosor, sta nadaljevala aktivno vlogo v okviru procesa Brdo in sta se 1. aprila v Smederevu sestala s predsednikom Republike Srbije Borisom Tadicem. Največ pozornosti so namenili krepitvi gospodarskega sodelovanja, dogovorili pa so se tudi za skupen nastop na tretjih trgih. Gospodarsko sodelovanje Zanimanje slovenskega gospodarstva za poslovanje na hrvaškem trgu je veliko. Poslovni rezultati slovenskih podjetij so bili, upoštevaje gospodarske razmere, dobri, zaradi česar je bil v blagovni menjavi že drugo leto zapored dosežen pozitiven trend. Veliko slovenskih podjetij se je odločilo za naložbe na hrvaškem trgu, hrvaška podjetja pa postajajo pomemben vlagatelj v Sloveniji. Po podatkih statističnega urada je vrednost slovenskega izvoza na Hrvaško od januarja do oktobra 2011 znašala 1148,63 milijona evrov, kar je 13,12 % več kot v enakem obdobju leta 2010, vrednost uvoza iz Hrvaške pa 725,70 milijona evrov, kar je 20,25 % več kot v enakem obdobju leta 2010. Skupna vrednost blagovne menjave je v tem obdobju dosegla vrednost 1874,33 milijona evrov, kar je v primerjavi z enakim obdobjem v letu poprej 15,78-odstotno povečanje. Slovenska podjetja s skupaj 1,17 milijarde evri naložb zasedajo osmo mesto med vlagatelji na hrvaškem trgu. Večje naložbe v Republiki Hrvaški so začela podjetja Petrol, Terme Tuhelj, Mlino-test, Calcit, Perutnina Ptuj in Keter Organica. V letu 2011 je Hrvaško obiskalo 1.090.545 slovenskih turistov ali 11,1 % vseh turistov. Slovenska turistična organizacija je 17. in 18. maja v središču Zagreba organizirala prireditev Dnevi slovenskega turizma. Po nekajletnem premoru se je okrepilo delo Poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. Ta je pridobil tudi lastne poslovne prostore, ki so na voljo slovenskim podjetnikom. Ob robu srečanj predsednikov držav in vlad v Tuhlju in Gospicu je potekala sloven-sko-hrvaška poslovna konferenca. Izveden je bil strokovni seminar o pridobivanju nepovratnih evropskih in sredstev Ministrstva za gospodarstvo, delo in podjetništvo Republike Hrvaške, ki je bil namenjen članom Poslovnega kluba ter članom območne enote Hrvaške gospodarske zbornice v Zagorski županiji. Veleposlaništvo je priredilo tudi posvet s slovenskimi društvi, ki delujejo na Hrvaškem, na temo vključevanja Slovencev na Hrvaškem v gospodarske projekte slovenskih podjetij in v delovanje Poslovnega kluba. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Sodelovanje med državama na področju kulture, znanosti in izobraževanja je bilo izredno bogato - tako na Hrvaško pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu. 57 državni ravni pa tudi med ustanovami in posamezniki iz Slovenije in Hrvaške. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je na povabilo ministra za znanost, šolstvo in šport dr. Radovana Fuchsa 14. marca obiskal Zagreb. Ministra sta v pogovorih največ pozornosti namenila izmenjavi izkušenj pri pripravi strateških dokumentov in zakonodaje s področja visokega šolstva in znanosti ter razmeram v visokem šolstvu in znanosti. Minister Golobič, rektor Univerze v Ljubljani dr. Stanislav Pejovnik in direktor Instituta Jožef Stefan dr. Jadran Lenarčič so se srečali tudi z rektorjem Univerze v Zagrebu prof. dr. Aleksom Bje-lišem in direktorico Instituta Ruder Boškovic dr. Danico Ramljak. V letu 2011 so bili izvedeni številni kulturni dogodki. V okviru prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku so se v februarju zvrstili predstavitev monografije Slovenski umetniki na hrvaških odrih z nastopom slovenskega igralca in pianista Jureta Ivanušiča v Zagrebškem lutkovnem gledališču, nastop moškega okteta Idrija, ki so ga pripravila slovenska kulturna društva Istre, in nastop mešanega pevskega zbora Triglav v Splitu. V istem mesecu je bila odprta tudi razstava Slike ne poznajo meja slikarjev Mariborskega likovnega društva v Galeriji Društva hrvaških likovnih umetnikovv Zagrebu in predstavljen hrvaški prevod dela Kozlovska sodba v Višnji Gori z odprtjem razstave slovenske ilustratorke Darje Lobnikar Lovak. V marcu je bila v prostorih Francoskega kulturnega inštituta Mediateka v Zagrebu odprta razstava Leona Zakrajška Fragmenti, v slovenskem Kulturnem domu na Reki pa je potekala tudi 42. revija pevskih zborov Primorska poje. April je bil bogato kulturno obarvan: odprtje retrospektive razstave del Jožeta Ciuhe Retrospektiva 1970-2011 v Galeriji Društva hrvaških likovnih umetnikov, odprtje razstave Človek v urbanem okolju fotografskega društva Svit iz Celja v prostorih Fotokluba Zagreb, gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča v Zagrebškem gledališču mladih v okviru cikla Evropsko gledališče v ZKM, sodelovanje slovenskih dokumentarcev režiserja Rudija Urana na Retrospektivi Mediteranskega filmskega festivala v Slavonskem Brodu, sodelovanje slovenske slikarke na Mednarodni umetniški koloniji 20 slikarjev iz 20 držav v Vukovarju; predstavitev hrvaškega prevoda knjige Drevo brez imena Draga Jančarja v prostorih Knjižnice Bogdana Ogrizovica v Zagrebu, tradicionalni obisk zelenega Jurija pri predsedniku Republike Hrvaške dr. Ivu Josipovicu. Maja je bila odprta razstava Ausstellung Laibach Kunst 1980-2011v Galeriji Društva hrvaških likovnih umetnikov v Zagrebu s koncertom skupine Laibach v zagrebškem klubu Boogaloo. V okviru predstavitve slovenskega turizma je maja na Trgu bana Jelačica v Zagrebu nastopila slovenska glasbena formacija Sounds of Slovenia. Med pomembnejšimi kulturnimi dogodki v juniju velja omeniti predstavitev slovenske izdaje znanstvene študije Fluminensia Slovenica o življenju in delovanju Slovencev na Reki in prireditev veleposlaništva v Zagrebu ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije in Republike Hrvaške s koncertom slovenske zasedbe Perpetuum Jazzile na Cvjetnem trgu v Zagrebu. V juliju sta Slovenska filharmonija in Zagrebška filharmonija v centru Arena v Zagrebu skupaj izvedli Simfonijo tisočih. Septembra je bilo odprtje razstave vizualnih komunikacij in grafičnega oblikovanja Ste morda mislili: studiobotas?v galeriji Ulupuh v Zagrebu, izvedena predstavitev slovenskega jezika na prireditvi Dnevi evropskih jezikov v Zadru skupaj s kratkim tečajem slovenščine ter odprta razstava Tehniškega muzeja Leteči človek Stanko Bloudekv Slovenskem domuv Zagrebu. Razstava je bila decembra predstavljena tudi v Mestnem muzeju Varaždin ter v Pomorskem in zgodovinskem muzeju na Reki. Oktobra je bila odprta razstava z naslovom Od vijaka do junaka - Josef Ressel Tehniškega muzeja Slovenije v Tehniškem muzeju Zagreb, v novembru pa razstava slovenske ilustratorke Alenke Sottler v Galeriji Klovicevi dvori v Zagrebu. V tem mesecu sta bila izvedena tudi koncert z radijskim prenosom Hrvaške radiotelevizije v čast slovenskima pevkama Majdi Sepe in Marjani Deržaj ter prireditev Spomini na Maistra v Slovenskem domuv Zagrebu. Kulturno dogajanje v letu 2011 je sklenilo decembrsko odprtje razstave Identiteta države - Oblikovanje za državo v Muzeju Mimara s predavanji prof. Ranka Novaka in dr. Vilka Žiljaka. V okviru sodelovanja Slovenije in Hrvaške na področju kulture je bila podpisana skupna izjava Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, Knjižnice Ivan Goran Kovačic Karlovac ter carinskih uprav Slovenije in Hrvaške o poenostavljenem postopku čezmejne izposoje knjig, ki sodi med dejavnosti projekta BeRi. Obiski • 23. marec - srečanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka s predsednikom Republike Hrvaške dr. Ivom Josipovicem na Otočcu; • 24. junij - srečanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka s predsednikom Republike Hrvaške dr. Ivom Josipovicem in udeležba na slovesnosti ob 20. obletnici neodvisnosti Republike Slovenije v Ljubljani; • 3. julij - srečanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka s predsednikom Republike Hrvaške dr. Ivom Josipovicem in udeležba na odprtju Festivala Ljubljana 2011 v Ljubljani. ® • 26. januar - srečanje ministrice za obrambo Republike Slovenije Ljubice Jelušič z ministrom za obrambo Republike Hrvaške Davorjem Božinovicem v Rakitju pri Zagrebu; • 11. februar - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku v Zagrebu; • 14. marec - srečanje ministra za visoko šolstvo, znanost, tehnologijo Republike Slovenije Gregorja Golobiča z ministrom za znanost, šolstvo in šport Republike Hrvaške Radovanom Fuchsom v Zagrebu; 58 15. marec - srečanje predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije Igorja Šoltesa z generalnim državnim revizorjem Vrhovne revizijske institucije Republike Hrvaške Ivanom Klešicem v Zagrebu; 12. april - srečanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka s predsednikom Republike Hrvaške dr. Ivom Josipovicem in udeležba na poslovni konferenci v Tuhlju; 29. april - udeležba ministra za okolje in prostor Republike Slovenije Roka Žarnica na III. vrhu držav Podonavske strategije v Vukovarju; 10. in 11. maj - uradni obisk predsednika Hrvaškega sabora Luke Bebica v Sloveniji; 8. junij - srečanje predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednice Vlade Republike Hrvaške Jadranke Kosor v Gospicu; 15. junij - srečanje ministrice za notranje zadeve Republike Slovenije Katarine Kresal z ministrom za notranje zadeve Republike Hrvaške Tomislavom Kara-markom v Valbandonu pri Pulju; 25. junij - srečanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka s predsednikom Republike Hrvaške dr. Ivom Josipovicem in udeležba na slovesnosti ob 20. obletnici neodvisnosti Republike Hrvaške v Zagrebu; 3. julij - srečanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka s predsednikom Republike Hrvaške dr. Ivom Josipovicem in udeležba na odprtju Festivala Ljubljana 2011 v Ljubljani; 4. julij - srečanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka s predsednikom Republike Hrvaške dr. Ivom Josipovicem in udeležba na koncertu Zagrebške filharmonije in Slovenske filharmonije ob 20. obletnici samostojnosti Hrvaške in Slovenije ter 140. obletnici Zagrebške filharmonije v Zagrebu; 8. in 9. julij - srečanje predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednice Vlade Republike Hrvaške Jadranke Kosor ob robu mednarodne konference Croatia Summit v Dubrovniku; 12. julij - obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša pri Slovencih v Varaždinu. INDIJA Indijo pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v New Delhiju. Odnose med državama je v juniju zaznamoval prvi državniški obisk predsednika vlade Boruta Pahorja v Indiji. Obisk je utrdil dobre odnose med državama in potrdil številne skupne poglede in stališča. Predsednika vlade so spremljali delegacija visokih predstavnikov posameznih ministrstev ter predsednik Parlamentarne skupine prijateljstva z Indijo. Plenarni pogovori so potekali 14. junija v Delhiju, kjer se je predsednik vlade sestal z najvišjimi političnimi predstavniki Indije. Med obiskom se je udeležil tudi poslovnih konferenc. V okviru državniškega obiska so bili podpisani Sporazum o zaščiti in promociji investicij, Memorandum o sodelovanju med Uradom Republike Slovenije za standardizacijo in Birojem za standardizacijo Indije ter Memorandum o sodelovanju med Univerzo v Novi Gorici in Indijskim inštitutom za znanost v Ban-galoru. Novo razsežnost v odnose med državama vnaša odprtje treh konzulatov Republike Slovenije na čelu s častnimi konzuli. Konzulat v Kalkuti je bil odprt 25. junija, v Mumbaju 23. decembra in v Čenaju 27. decembra. Gospodarsko sodelovanje Obseg trgovinske menjave med državama je bil v prvih desetih mesecih 230,5 milijona evrov, kar pomeni 17,2-odstotno povečanje glede na primerljivo obdobje v letu 2010. Slovenski izvoz v Indijo se je povečal za 13,7 % in je znašal 69,0 milijona evrov. Uvoz iz Indije se je povečal za 18,8 %, na 161,5 milijona evrov. Na uradnem obisku v Indiji v juniju je predsednika vlade spremljala tudi gospodarska delegacija. V okviru poslovnega dela obiska je bilo podpisanih več sporazumov o sodelovanju med podjetji. Oktobra je indijska gospodarska delegacija v organizaciji Konfederacije indijskih industrialcev obiskala Slovenijo. Gospodarska delegacija v organizaciji Sveta EU gospodarskih zbornic v Indiji je v maju v Ljubljani podpisala Memorandum o sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije. V aprilu je predsednik Zbornice za mala in srednja podjetja iz Mumbaja ob obisku v Ljubljani parafiral Memorandum o sodelovanju z Javno agencijo RS za podjetništvo in investicije. Septembra so indijska podjetja sodelovala na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Slovenska turistična organizacija in predstavniki podjetij so se v letu 2011 predstavili na različnih sejmih v Indiji. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Slovenija se je v okviru Filmskega festivala EU, ki je potekal marca in aprila predstavila s filmom Kajmak in marmelada v New Delhiju, Mumbaju, Čan-digarhu, Kalkuti, Čenaju in Thrisurju. Slovenski filmi, gledališke in plesne skupine bili predstavljeni na različnih mednarodnih in evropskih festivalih v indijskih mestih. Decembra so v Bangaloru pripravili predstavitev večjezične knjižne izdaje slovenskih in kanareških literatov z naslovom Beyond Barriers. Veleposlaništvo v Indiji je pred obiskom predsednika vlade v Indiji in na povabilo Urada za komuniciranje na začetku junija organiziralo obisk šestih indijskih novinarjev v Sloveniji, ki so objavili članke na spletnih medijskih portalih in v uglednih indijskih časopisih. Izdana je bila revija The Diplomatist, posvečena Sloveniji. Članek 59 zunanjih ministrov Zelene skupine z naslovom One Who Does Not Look Ahead Always Remains Behind je bil objavljen v decembrski številki revije Diplomatist Plus. Na povabilo Indijskega sveta za kulturne odnose v New Delhiju, Mumbaju in Bangaloru se 27. decembra začel obisk v Indiji predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Ernest Petrič. Obisk naj bi se zaključil 5. januarja 2012. IRAK Slovenija in Irak se diplomatsko še ne pokrivata. V letu 2011 sta se državi dogovorili o vzajemnem nerezidenč-nem diplomatskem pokrivanju. Vsi akreditacijski postopki so se že začeli na obeh straneh, vendar se je njihov zaključek prenesel v leto 2012. V okviru povečanega delovanja v širši bližnjevzhodni regiji je Slovenija okrepila sodelovanje z Irakom. Od 13. do 15. julija je potekal prvi uradni obisk ministra Žbogarja v Bagdadu, kjer se je srečal z visokimi političnimi predstavniki Iraka ter visokimi predstavniki Kurdistana. Gospodarsko sodelovanje Od 5. do 8. decembra se je v Erbilu mudila delegacija slovenskih poslovnežev pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, ki jo je vodil mag. Boris Sovič, predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve. Delegacija naj bi opredelila konkretne možnosti za krepitev dvostranskega gospodarskega sodelovanja. Dvostranski odnosi so dobri in se še poglabljajo. Politični dialog poteka na področjih skupnega interesa in tudi o temah, ki vzbujajo skrb mednarodne skupnosti, predvsem o vprašanjih iranskega jedrskega programa in razmerah na področju človekovih pravic v Iranu. Slovenija si prizadeva za dejaven pristop, skladen z usmeritvami skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije. Obiski visokih državnih predstavnikov so prispevali h krepitvi odnosov med državama. Julija se je iranski minister za zunanje zadeve Ali Akbar Salehi udeležil uradnega odprtja iranskega veleposlaništva v Ljubljani, s čimer je bilo vzpostavljeno ravnotežje v diplomatskem pokrivanju med državama. Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje med državama je dobro, obseg blagovne menjave je sledil rasti iz preteklega obdobja. V prvih desetih mesecih leta 2011 se je blagovna menjava povečala za 10,8 % v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2010 na 36,7 milijona evrov. Večino obsega slovenski izvoz, ki je znašal 35,2 milijona evrov. Slovenija se med sedemindvajsetimi državami članicami EU uvršča na dvanajsto mesto med izvozniki v Iran. Za vstop na iranski trg so se odločala mala in srednje velika podjetja. Ob aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu ostaja Iran eden najpomembnejših gospodarskih partnerjev Slovenije v regiji. Septembra se je v Teheranu mudila delegacija predstavnikov dvanajstih slovenskih podjetij v organizaciji Ministrstva za zunanje zadeve. Udeležili so se poslovne konference ter opravili srečanja z iranskimi podjetniki, s katerimi so sklenili več sporazumov o poslovnem sodelovanju. Ob tej priložnosti sta bila med državama podpisana Konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in Pismo o nameri ustanovitve mešane komisije za gospodarsko sodelovanje. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Državi si prizadevata pospešiti sodelovanje na področju kulture in izobraževanja. Julija je bil podpisan Dvostranski program izmenjav v kulturi, znanosti in izobraževanju. Sodelovanje je potekalo predvsem med posameznimi kulturnimi ustanovami in posamezniki na filmskem, likovnem in glasbenem področju, okrepilo so se je tudi stiki med športnimi organizacijami. V Sloveniji in svetovnih prestolnicah so bila predstavljena likovna dela otrok afganistanskih beguncev v Iranu in njihovih vrstnikov v Afganistanu. Na filmskih festivalih v Sloveniji so bili predvajani iranski filmi, med katerimi je film Prodali so me za 50 ovac prejel nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši dokumentarec na temo človekovih pravic. Države članice EU so s skupno razstavo Perzijski vplivi na evropsko kulturo, umetnost in znanost v Teheranu želele predstaviti vez med bogato perzijsko in evropsko kulturo. Slovenija je na razstavi sodelovala s projektom Alamut: vez med Slovenijo in Iranom. Obiski • 20.-22. september - delovni obisk generalnega direktorja za gospodarsko diplomacijo na Ministrstvu za zunanje zadeve Vladimirja Gaspariča in skupine slovenskih poslovnežev v Iranu; • 16.-19. februar - delovni obisk parlamentarne delegacije Skupine prijateljstva z Iranom, pod vodstvom Zmaga Jelinčiča Plemenitega, v Iranu; ® • 11. julij - uradni obisk ministra za zunanje zadeve Irana Alija Akbarja Salehija v Sloveniji. IRSKA Irsko pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Dublinu. Sodelovanje na različnih področjih in ravneh je dobro in utečeno. Nadaljevala se je izmenjava stališč, povezanih s članstvom v EU, in tudi glede drugih mednarodnih vprašanj. Od 9. do 12. oktobra se je na obisku na Irskem IRAN Iran pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Teheranu. 60 mudil minister za pravosodje v funkciji ministra za notranje zadeve Aleš Zalar. Nadaljevali so se stiki v okviru posameznih projektov ter delovna srečanja med predstavniki različnih ustanov. Delegacija Občine Moravče, ki jo je vodil župan Martin Rebolj, se je udeležila vseevropske konference predstavnikov občin članic Evropskega združenja podeželskih občin od 30. junija do 4. julija v Cashelu. Predstavniki občine Moravče so s tvorno udeležbo srečanje izkoristili za promocijo Slovenije in njenega podeželja. Dublin je od 28. do 30. septembra gostil prvo mednarodno konferenco Starosti prijazna mesta, ki je potekala pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije. V ta projekt je od aprila vključena tudi Ljubljana. V imenu Mestne občine Ljubljana je Deklaracijo starosti prijaznih mest podpisal predsednik Odbora za socialno skrbstvo, mestni svetnik dr. Miro Gorenšek. Mesto Ljubljana je v okviru razstave Globalna vas (Global Village) na lastni stojnici predstavilo starosti prijazna mesta v Sloveniji. Skupaj s predstavniki držav članic EU je veleposlaništvo 9. maja sodelovalo na dogodku odprtih vrat v počastitev dneva Evrope, ki je potekal na pobudo Predstavništva Evropske komisije. Srečanje sta odprla državna ministrica za evropske zadeve Lucinda Creighton in evropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Maire Geoghegan-Quinn. Veleposlaništvo je s predstavitvijo turistične ponudbe Slovenije 27. maja v Dublinu sodelovalo na glasbenem dogodku in promociji držav Balkana Goulash Disko. Prireditev je bila namenjena mlajši populaciji, zaposleni v sektorju informacijske tehnologije, ki rada potuje, se ukvarja s športom in uživa v dobri glasbi. Gospodarsko sodelovanje Po bistvenem povečanju obsega blagovne menjave v letu 2010 se je trgovinska dinamika v letu 2011 upočasnila. V prvih devetih mesecih je s 43 milijoni evrov dosegla le polovično vrednost menjave v primerljivem obdobju leto poprej. Zmanjšal se je predvsem uvoz irskega blaga, ki je znašal približno 28 milijonov evrov ali za okoli 40 % manj kot v enakem obdobju 2010. Slovenski izvoz na Irsko je ostal približno enak in je dosegel 15 milijonov evrov. Tako se je nekoliko popravilo ravnotežje v blagovni menjavi - irski presežek je v prvih devetih mesecih 2011 znašal 13 milijonov evrov. Nadaljevala so se prizadevanja za izboljšanje prometnih povezav med državama. Zlasti neposredna letalska povezava bi lahko postavila močnejše temelje za razvoj gospodarskega, turističnega in drugega sodelovanja. V okvir teh prizadevanj je sodil obisk državnega sekretarja na Ministrstvu za promet dr. Igorja Jakomina. Med delovnim obiskom 22. februarja se je pogovarjal z vodilnimi obeh letalskih prevoznikov s sedežem na Irskem, Ryanair in Aer Lingus, ter poudaril interes za vzpostavitev neposrednih letalskih povezav med državama. Predstavniki Združenja slovenskih regionalnih razvojnih agencij, v katerem sodeluje 12 razvojnih agencij iz vseh slovenskih regij, so se v sodelovanju z razvojno agencijo Shannon Development iz Limericka 15. novembra udeležili predstavitve najnovejših projektov za spodbujanje razvoja podjetništva v regiji Shannon ter se dogovorili o nadaljnjih dejavnostih. Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika in 20. obletnice samostojnosti je veleposlaništvo v Dublinu priredilo razstavo fotografij z naslovom Povezave (Connections). Slovesna otvoritev je bila 15. februarja v Evropski hiši. Razstava, ki sta jo pripravila Fotografski klub Anton Ažbe iz Škofje Loke in Fotografsko društvo iz Carlowa, sodi v okvir vsestranskega sodelovanja med mestoma Škofja Loka in Carlow. Razstavljal je slovenski umetniški fotograf Tomaž Lunder. Pod njegovim mentorstvom je fotografije predstavilo petnajst irskih umetnikov. Akademski pevski zbor Tone Tomšičse je odzval povabilu k sodelovanju na Mednarodnem zborovskem festivalu v Corku (Cork International Choral Festival - Fleischman International Trophy Competition) od 27. aprila do 1. maja. V tekmovalnem delu festivala je nastopil 30. aprila ter osvojil najvišje priznanje. Ob tem mu je bila podeljena tudi posebna nagrada za izvedbo dela Heinricha Schütza Die Mit Tränen Säen. Slovenska pianistka in skladateljica Kaja Draksler se je z Acropolis Quintetom 7. maja uspešno predstavila na Mednarodnem festivalu jazza 12 Points v Dublinu. K sodelovanju je bila povabljena v izboru najbolj obetavnih jazzovskih talentov v Evropi. V Limericku je od 12. do 15. oktobra potekal tradicionalni Mednarodni festival poezije CUISLE. Udeležilo se ga je osem avtorjev iz Slovenije. Na Slovenskem večeru so prebirali pesmi pesniki Iztok Osojnik, Tatjana Jamnik, Tina Kozin, Tone Škrjanec, Taja Kramber-ger, Špela Drnovšek Zorko, Veronika Dintinjana in Dejan Koban. Ob tej priložnosti je bila predstavljena Antologija slovenske poezije ter zbirka pesmi avtorja Iztoka Osojnika. Med 16. in 19. oktobrom sta imela solo klarinetist Jože Kotar, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in pianist Luca Ferrini, profesor na Umetnostni gimnaziji v Kopru ter spremljevalec na Glasbeni akademiji v Ljubljani, v Dublinu in Limericku tri solistične recitale. Umetnika sta z nastopi nadaljevala vzpostavljeno sodelovanje z Royal Irish Academy of Music, kjer je profesor Jože Kotar tudi tokrat izvedel seminar za študente. Njuni nastopi so naleteli na izredno dober odziv poslušalcev, slovenska umetnika pa sta uspešno predstavila slovensko kulturo na Irskem. V soorganizaciji Nacionalne knjižnice Irske in veleposlaništva Avstrije je 21. in 22. oktobra v Dublinu potekal seminar na temo Knjiga brez meja. Povabilu se je odzvalo tudi veleposlaništvo, ki je za razstavo otroških in mladinskih knjig v Nacionalni knjižnici Irske prispevalo otroško knjigo Maček Muri avtorja Kajetana Koviča. Odbor za Mednarodno knjižno nagrado IMPAC Dublin je šestnajsto leto zapored organiziral natečaj za najboljši roman leta. V natečaj je bilo vključenih 166 knjižnic iz 126 mest iz 43 držav, med njimi Knjiž- 61 nica Otona Župančiča iz Ljubljane. Med nominiranci iz Slovenije je bil roman Eve Petrič They all Ate Sushi. V okviru povezav med Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru in Univerzo na Primorskem ter jezikovno šol Dingle Language School je bilo na študijskem obisku več kot sto študentov iz Slovenije. Program je izhodišče za nadaljnji razvoj povezav in izobraževanja slovenskih študentov na Irskem. V potrditev tradicionalno dobrih odnosov med državama je slovenski predsednik prvikrat obiskal Islandijo. Na povabilo Ölafurja Ragnarja Grimssona, predsednika Republike Islandije, je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk od 3. do 5. maja na državniškem obisku v Republiki Islandiji. V delegaciji predsednika republike so bili trije ministri, spremljalo ga je tudi 24 predstavnikov slovenskih podjetij. Ob obisku sta si predsednika izmenjala državniški odlikovanji. Mag. Darja Radie, ministrica za gospodarstvo, Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo, in dr. Roko Žarnie, minister za okolje in prostor, so imeli v okviru uradnega programa obiska tudi dvostranska srečanja z islandskimi sogovorniki. Ministrica Radieeva se je sestala še z islandskim zunanjim ministrom Skarpheöin-ssonom in ob tej priložnosti sta ministra podpisala Konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja ter Memorandum o sodelovanju na področju obnovljivih virov energije med Slovenijo in Islandijo. Ob državniškem obisku je potekala tudi islandsko-slovenska poslovna konferenca, ki sta se je udeležila predsednika, slovenski gospodarstveniki in okoli 30 islandskih poslovnežev. Prvi državniški obisk pomeni prelomnico v odnosih med državama v smislu poglobitve in okrepitve meddržavnega sodelovanja na področju gospodarstva, obnovljivih virov energije, predvsem geotermalne, na področju kulture in skupnega nastopanja na mednarodnem prizorišču, predvsem v okviru Zelene skupine (Green Group). Državi sta nadaljevali partnersko sodelovanje v okviru Evropskega gospodarskega prostora, zveze NATO, Organizacije združenih narodov, Sveta Evrope in drugih mednarodnih organizacij. Slovenija je dejavno sodelovala v pristopnih pogajanjih med EU in Islandijo. Islandija je prek Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora skupaj z Norveško in Lihtenštaj-nom podprla projekte ekonomske in socialne kohezije v Sloveniji za obdobje 2009-2014. Gospodarsko sodelovanje Blagovna menjava je v prvih devetih mesecih dosegla vrednost 2,4 milijona evrov, v enakem obdobju leta 2010 pa je znašala 1,5 milijona evrov. Izvoz je v prvih devetih mesecih 2011 znašal 829.000 evrov, uvoz pa 1,6 milijona evrov. V enakem obdobju 2010 je izvoz dosegel vrednost 708.000, uvoz pa 814.000 evrov. Ob državniškem obisku slovenskega predsednika sta 4. maja, v okviru programa islandsko-slovenske poslovne konference, predstavnika slovenskega podjetja Duol in islandske občine HveragerSi podpisala 700.000 evrov vredno pogodbo o gradnji 5000 kvadratnih metrov velike športne dvorane, ki se bo ogrevala z geoter-malno energijo. Predstavnika slovenskega podjetja Geoeks in islandskega podjetja Mannvit pa sta podpisala dogovor o sodelovanju pri gradnji prve geotermalne elektrarne v slovenskem Dobrovniku. Ministrica Radiceva in islandski zunanji minister SkarpheSinsson sta podpisala Konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja ter Memorandum o sodelovanju na področju obnovljivih virov energije. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je med obiskom na Islandiji obiskal tudi Univerzo v Reykjaviku, kjer se je srečal z rektorico dr. Kristin Ingölfsdöttir in se udeležil okrogle mize z naslovom Slovenija v Evropski uniji in mednarodni skupnosti. Veleposlaništvo je 24. junija sodelovalo pri zasaditvi 82 dreves v parku Kjarna-skogur v bližini Akureyrija, drugega največjega islandskega mesta. Slovesni dogodek je potekal ob prvem čarterskem poletu med Ljubljano in Akureyrijem. Z zasaditvijo dreves so se Slovenci ob 20. obletnici samostojnosti simbolično zahvalili Islandiji, ki je kot prva zahodnoevropska država priznala samostojno slovensko državo, ter počastili leto gozdov 2011. O dogodku so pisali islandski časopisi, nacionalna televizija pa je pripravila prispevek o Sloveniji. ITALIJA Italijo pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu. Odnosi med državama so dobrososed-ski, partnerski in razvejeni. Slovenija in Italija sta kot sosednji državi razvili visoko raven sodelovanja na številnih področjih. Pomemben vezni člen sta obe manjšini. Državi, partnerici v Evropski uniji in zvezi NATO, povezuje skladnost pogledov na številna ključna vprašanja v okviru Evropske unije in mednarodne skupnosti. Vsestransko sodelovanje se kaže v rednem političnem dialogu, kar potrjujejo številni obiski na vseh ravneh. Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je bil na pobudo predsednika Italijanske republike Giorgia Napolitana od 17. do 19. januarja na prvem državniškem obisku v Italiji v zgodovini samostojne Slovenije. Obisk je potrdil odlične odnose na vseh ravneh in dal pospešek novemu sodelovanju. Posebno pozitiven vpliv je imel na krepitev dialoga in položaja slovenske manjšine v Italiji ter na rešitev vprašanja pri zagotovitvi ISLANDIJA Islandijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v K0benhavnu. 62 proračunskih sredstev za financiranje slovenske manjšine in finančnih obveznosti, ki izvirajo iz globalnega zaščitnega zakona. Nadaljevanje tega ozračja potrjuje tudi 3. zasedanje Koordinacijskega odbora ministrov, ki je bilo 17. februarja v Rimu in so se ga udeležili vsi ministri slovenske vlade. Italija želi strateško okrepiti odnose s Slovenijo ter konkretne projekte sodelovanja in povezovanja v Jadranu na logističnem, transportnem in energetskem področju. V letu 2011 sta se ministra za zunanje zadeve redno srečevala tako bilateralno kot ob robu številnih multilateralnih sestankov. Državi sta tesno sodelovali na področju Zahodnega Balkana pri pridobivanju podpore za nadaljnjo širitev evropskih povezav. Minister Žbogar in italijanski zunanji minister Frattini sta na evropske kolege naslovila pisma podpore nadaljnji širitvi povezave z državami jugovzhodne Evrope. Manjšini sta pomemben dejavnik povezovanja med državama. Slovenska manjšina v Italiji in italijanska narodna skupnost v Sloveniji sta temelj nadgradnje odnosov na vseh ravneh, predvsem pa krepitev povezovanja in sodelovanja v obmejnem prostoru. V letu 2011 je bil na podlagi intervencij v italijanski poslanski zbornici sprejet amandma, ki je uredil financiranje kulturnih dejavnosti slovenske manjšine za naslednja tri leta. Na zasedanju Koordinacijskega odbora ministrov 17. februarja je bila sprejeta deklaracija, ki je med drugim sprejela zavezo o ustanovitvi avtonomne sekcije glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini iz Trsta s slovenskim učnim jezikom. Slovenija in Italija sta zelo dobro sodelovali na območju Severne Afrike ob začetku arabske pomladi. V okviru skupnega projekta zunanjih ministrstev s področja razvojnega sodelovanja je bila 20. julija ob logistični pomoči Italije izvedena predaja slovenskega kontingenta zdravil in sanitetnega materiala v Bengaziju v Libiji. Ob državniškem obisku v Rimu januarja 2011 je predsednik republike dr. Türk predal italijanskemu predsedniku Napolitanu non paper Pot miru, ki bi od izvira do izliva Soče v duhu temeljnih in globalnih vrednot povezovala nekoč sprta območja in ljudi. Predsednika podpirata projekt Evropske poti miru ob Soči in priporočata Evropski komisiji, da ga kot celoto vključi med pomembne evropske projekte, ki ohranjajo spomin na našo tragično zgodovino in krepijo našo skupno predanost miru in prijateljstvu. V obdobju 20142018 bodo potekale številne slovesnosti ob spominjanju na dogodke, ki so se zgodili pred sto leti. V okviru skupnih in regionalnih pobud Slovenija in Italija dejavno sodelujeta znotraj Srednjeevropske pobude. Slovenija je z Italijo dejavna tudi pri vzpostavitvi Jadransko-jonske makro-regije, ki prerašča v oblikovanje nove evropske makroregije in vključuje vse države Jadranskega morja. Tretjega zasedanja Koordinacijskega odbora ministrov Slovenije in Italije so se 17. februarja v Rimu s slovenske strani udeležili zunanji minister Žbogar, gospodarska ministrica Radie, minister za promet Vlačič, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Židan, minister za okolje in prostor Žarnie ter državni sekretar ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Gyorkos. Minister Žbogar je po srečanju z italijanskim zunanjim ministrom podpisal Skupno izjavo o sodelovanju med državama. Gospodarsko sodelovanje Blagovna in storitvena menjava je v letu 2011 naraščala in se v prvih desetih mesecih povečala kar za 14 %. V prvih desetih mesecih leta je skupni obseg blagovne menjave med državama dosegel 5,5 milijarde evrov in se povečal za 13,5 %. Slovenski izvoz v Italijo je znašal 2,1 milijarde evrov in se povečal za 13 %. Uvoz iz Italije je znašal 3,4 milijarde evrov in se povečal za 14 %. Struktura slovenskega izvoza je ostala močno diverzificirana in izrazito usmerjena na severni del Italije. Povečalo se je zanimanje italijanskih podjetnikov za naložbe v Sloveniji. Z namenom povečanja blagovne menjave, pretoka naložb in razvoja dvostranskih gospodarskih odnosov se je veleposlaništvo vključilo v več projektov in promocijskih dogodkov: delovno kosilo predsednika Republike Slovenije dr. Türka s predstavniki slovenskih in italijanskih podjetij v Milanu ob državniškem obisku, zasedanje Koordinacijskega odbora ministrov 17. februarja, slovensko večerjo v okviru turistične predstavitve v Milanu 9. februarja, obisk župana Ljubljane v Rimu 20. januarja, turistično delavnico na temo srednje Evrope 5. aprila v Rimu, gospodarski forum Slovenija-Italija v Ljubljani 19. maja in obisk ministra za gospodarstvo Romanija, sestanek slovenskih podjetij na sedežu podjetja Fiat v Torinu 13. junija, poslovno srečanje med slovenskimi podjetji in italijanskimi prodajnimi agenti v Padovi 23. septembra; predstavitve slovenskih vinarjev in kuharskih mojstrov z vinsko degustacijo v Rimu 28. novembra, predstavitve slovenskih proizvajalcev montažnih hiš v reviji Case e ville in niza intervjujev z gospodarsko vsebino za italijanske tiskane medije. Dvostransko gospodarsko sodelovanje se je zrcalilo tudi na meddržavni ravni, v usklajevanjih med pristojnimi ministrstvi, predvsem na področju železniške infrastrukture, energetike in telekomunikacij. Po podatkih Banke Slovenije so neposredne naložbe Italije v Sloveniji konec leta 2010 znašale 675,5 milijona evrov. Vlada je na predlog Ministrstva za gospodarstvo dodelila finančno spodbudo podjetju Julon za investicijski projekt Econyl, inovativno in ekonomsko konkurenčno tehnologijo ter nov industrijski postopek (pridobitev surovine kaprolaktam) investitorja podjetja AQUAFIL S.P.A. iz Italije ter projekt uvrstila v načrt razvojnih programov za obdobje 2010-2013. V okviru projekta, ki je bil sklenjen z odprtjem 19. maja, je bilo ustvarjenih 46 visokokvalificira-nih delovnih mest. Med turisti, ki obiščejo Slovenijo, so gostje iz Italije najštevilčnejši, tudi po številu prenočitev so na prvem mestu. Slovenska turistična organizacija Italijo uvršča med pomembnejše turistične 63 trge, zato na njem izvaja številne dejavnosti pospeševanja prodaje. V Milanu ima tudi svoje predstavništvo. Največji in najpomembnejši dogodek, ki se ga STO s partnerji vsako leto udeleži, je BIT Milano, ki poteka v februarju. V prvih enajstih mesecih 2011 med ključnimi trgi slovenskega turizma je opaziti rast turistov iz Italije (1,5 % več prihodov in 1,2 % več prenočitev). Slovenija in Italija na področju turizma uspešno sodelujeta v delovni skupnosti Alpe-Jadran, v okviru Srednjeevropske pobude ter v delovni skupini za turizem Jadransko-Jonske pobude (JJP). Veleposlaništvo je usklajevalo dejavnosti na področju gospodarske diplomacije z generalnim konzulatom v Trstu in gospodarskim uradom v Milanu. V letu 2011 je bil urejen status gospodarskega urada v Milanu, ki je od italijanske vlade prejel status dislociranega gospodarskega oddelka Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanju Sodelovanje v znanosti in tehnologiji je dejavno tako na dvostranski in večstranski ravni. Med državama je bil 21. januarja podpisan Program znanstve-no-tehnološkega sodelovanja za obdobje 2011-2013. Slovenija in Italija sta potrdili sofinanciranje desetih najbolje ocenjenih projektov na področju bazičnih znanosti, znanosti o zemlji, energiji in okolju, informacijsko-komunikacijske tehnologije, medicine ter tehnologije za kulturno dediščino in treh skupnih raziskovalnih projektov posebnega pomena s področja bazičnih znanosti ter tehnologij za kulturno dediščino. V projekte Evro-sredozemske univerze (EMUNI) s sedežem v Portorožu je vključenih 21 italijanskih ustanov. Lektorati slovenskega jezika delujejo v Rimu, Padovi, Neaplju, Trstu in Vidmu. S svojimi dejavnostmi dejavno prispevajo k promociji slovenskega jezika in književnosti. Po državniškem obisku predsednika dr. Türka v Rimu je bil na zasedanju Koordinacijskega odbora sprejet dogovor o ponovni ustanovitvi katedre za sloveni-stiko na Univerzi La Sapienza. Sodelovanje v kulturi poteka na podlagi zad- njega podpisanega Izvedbenega programa kulturnega sodelovanja med državama v letih 2004-7, ki velja do podpisa novega in je pravna osnova za vse izmenjave, štipendije ter delovanje na področju kulture in izobraževanja. Ob državniškem obisku slovenskega predsednika v Italiji je bil 18. januarja koncert zbora Carmina Slovenca. Veleposlaništvo je sodelovalo pri pripravi razstave del slovenskega slikarja Zorana Mušiča z naslovom Če je to človek, ki je bila od 19. novembra 2011 do 19. februarja 2012 na ogled v Legnanu pri Milanu, in kataloga, ki je izšel ob tej priložnosti. Veleposlaništvo je skupaj z Italo-latinskoameriškim inštitutom in Fakulteto za arhitekturo univerze Roma Tre v Rimu od 6. decembra 2011 do 10. januarja 2012 pripravilo tudi razstavo arhitekta slovenskega rodu Viktorja Sulčiča. Podprlo je tudi naslednje projekte: v okviru mednarodnega fotografskega festivala v Rimu so bile od 23. septembra do 23. oktobra v Foto Libreria Gallería razstavljene fotografije iz Slovenske Benečije. Razstavo fotografije portretov Valentina Trinca je organiziral Študijski center Nediža. Slovenska skupina LJUD je s predstavo rožnatih vesoljcev z naslovom Invazija 15.-18. septembra nastopala na mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti v Sassariju na Sardiniji. Slovenska umetnica Karmen Corak je ob mednarodnem fotografskem festivalu pripravila razstavo z naslovom AWARE.Oltre l'apparenza od 28. septembra do 12. oktobra v Galeriji Camera 21 v Rimu. Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem se je pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija od 6. do 10. oktobra udeležil uglednega zborovskega festivala Concordia Vocis na Sardiniji. Znova so nastopili v Italiji 17. decembra, in sicer na festivalu zborovske glasbe Cori in Coro v Salernu, kjer so izvedli dela slovenskih skladateljev Ambroža Čopija, Alda Kumarja ter Andreja Makorja. Pri koncertu na poljskem kulturnem inštitutu v Rimu sta 27. oktobra sodelovali Alessandra Schettino in Neva Klanjšček, ki sta študirali glasbo na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Sopranistka Alessandra Schettino je pela pesmi pesnika Pierluigija Cappel-le, Neva Klanjšček pa jo je spremljala na klavirju. Na Mediteranskem filmskem festivalu Medfilmv Rimu je bil v Casa del Cinema 20. novembra predvajan film slovenskega režiserja Janeza Burgerja Silent Sonata. Sodelovanje na vojaškem in obrambnem področju Na tem področju državi zelo intenzivno in razvejeno sodelujeta, predvsem zaradi skupnega delovanja v mednarodnih operacijah in misijah, na katerih Italija za kontingente Slovenske vojske zagotavlja pretežno ali delno logistično podporo. Težišče dvostranskega sodelovanja je bilo na vojaškem izobraževanju in usposabljanju, sodelovanju na različnih oblikah vaj ter izvedbi strokovnih obiskov predstavnikov Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo v Italiji. Državi dobro sodelujeta v okviru regionalnih pobud, še posebno uspešno v brigadi Večnacionalnih sil kopenske vojske, katere poveljstvo, tudi s tremi pripadniki Slovenske vojske, je v Vidmu. Italijanski brigadni general Antonio Moggi je 15. novembra s predstavniki Slovenije, Avstrije in Madžarske v Sloveniji podpisal sporazum o sodelovanju v Večnacionalnem centru odličnosti za gorsko bojevanje. Slovenija in Italija sodelujeta tudi pri razvoju obalne straže na Jadranskem morju. Sodelovanje na policijskem področju Maja je delo na veleposlaništvu v Rimu nastopil policijski ataše. Gre za prvo napotitev slovenskega policijskega atašeja v Italijansko republiko. Njegovo delo je usmerjeno predvsem v spodbujanje, pospeševanje in krepitev mednarodnega policijskega sodelovanja. Obiski • 19. maj - srečanje ministrice za gospodarstvo mag. Darje Radič z italijanskim ministrom za gospodarski razvoj Paolom Romanijem in Poslovno-investicijski forum Slovenija-Italija v Ljubljani; • 19. maj - srečanje državnega sekretarja na ministrstvu za viso- 64 ko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Józsefa Györkösa z italijanskim ministrom za gospodarski razvoj Paolom Romanijem v Ljubljani; • 24. junij - udeležba italijanskega predsednika Napolitana na proslavi ob 20. obletnici osamosvojitve v Ljubljani. ® • 17.-19. januar - državniški obisk predsednika Republike Slovenije dr. Türka v Rimu in Milanu; ob tem srečanje zunanjih ministrov Žbogarja in Frattinija; • 17. februar - 3. zasedanje Koordinacijskega odbora ministrov med Slovenijo in Italijo v Rimu; • 27. maj - srečanje državne sekretarke Benčine in italijanskega zunanjega ministra Frattinija ob počastitvi Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) v Gorici; • 1.-2. junij - obisk načelnika Gene-ralštaba Slovenske vojske gene-ralmajorja mag. Alojza Šteinerja v CASD-Centro Atti Studi per la Difesa ter udeležba na vojaški paradi v Rimu ob 150. obletnici združitve Italije v Rimu; • 2. junij - udeležba predsednika dr. Türka na praznovanju 150-letnice združitve Italije v Rimu; • 9. junij - sestanek zunanjih ministrov Žbogarja in Frattinija ob robu sestanka Srednjeevropske pobude (SEP) v Trstu. Sodelovanje z deželami v pristojnosti Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu je bilo dobro, še zlasti intenzivno in vsestransko pa je bilo sodelovanje z Avtonomno deželo Fur-lanijo - Julijsko krajino (tudi v okviru Mešane komisije za obravnavo skupnih razvojnih vprašanj med Republiko Slovenijo in AD FJK). Državniški obisk predsednika dr. Danila Turka v Rimu in Milanu januarja je dal utečenemu sodelovanju nov zagon tudi na lokalni ravni. Leto so zaznamovale tudi številne obletnice in s tem povezani dogod- ki: 20-letnica samostojnosti Republike Slovenije, 10-letnica Zaščitnega zakona za Slovence v Italiji št. 38/2001, 70-letnica Osvobodilne fronte in 70-letnica drugega tržaškega procesa, 150-letnica enotnosti Italijanske republike. Slovenska narodna skupnost Generalni konzulat je v letu 2011 opravljal raznovrstne konzularne dejavnosti, tako v deželi Furlaniji - Julijski krajini in tudi v Lombardiji (Milano), kjer je aktivna slovenska skupnost. Spremljal je politično, družbeno, gospodarsko dogajanje in se udeleževal številnih srečanj, ki so jih prirejala slovenska društva in organizacije. Večino svojih dejavnosti je namenil reševanju odprtih vprašanj in spremljanju položaja avtohtone slovenske narodne skupnosti, z upoštevanjem izvajanja dvostranskih in večstranskih mednarodnih pogodb, ki zadevajo položaj in pravice slovenske skupnosti, pa tudi notranje zakonodaje Italijanske republike (manjšinski zakon, deželni zakon). Tesno je sodeloval z vsemi pomembnimi komponentami slovenske manjšine. Ta se je uskladila o svojem uradnem zastopstvu, kar je generalni konzulat spoštoval. Tudi v letu 2011 se je slovenska skupnost v Italiji soočila z vprašanjem pravočasnega izplačila ustreznih finančnih sredstev Italije za njene kulturne dejavnosti (16. člen zakona 38/01). Dežela je v decembru podprla predlog, da vnaprej izplača finančna sredstva slovenski manjšini v okviru v proračuna dežele 2012. Formalno je priznala krovni organizaciji Slovencev v Italiji in s ju tem institucionalizirala kot uradni sogovornici italijanskim institucijam (6. člen zakona AD FJK št. 26/2007). Aktualna vprašanja slovenske manjšine so bila tudi zagotovitev ustreznega sogovornika v italijanskih institucijah (omizje pri predsedstvu italijanske vlade), zaščita manjšinskega šolstva, tudi glasbenega šolstva, ureditev vprašanja frekvenc in vidnosti slovenskih programov po digitalizaciji v Italiji, zaščita založništva in delovanja slovenskih medijev, reševanje položaja dvojezične šole v Špetru Slovenov za tekoče šol- sko leto ter obnova starega poslopja. Šola je letos pridobila šolski avtobus. Predstavniki Generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu so spremljali položaj rajonskih svetov, ukrepe glede reorganizacije krajevnih uprav ter morebitne vplive federalizma na pridobljene pravice manjšine. Aktualno je bilo tudi vprašanje volilne zakonodaje in zastopstva slovenske manjšine v izvoljenih funkcijah italijanskih institucij. Spremljali so izvajanje vidne dvo-jezičnosti v 32 občinah, poučevanje slovenskega pouka v Kanalski dolini, v Bardu, Tipani, kjer je bila izražena želja po izvajanju večjezičnega pouka. Sledili so dogajanju v Reziji, kjer je prihajalo do poskusov prikazovanja neob-stoja Slovencev in s tem slovenskega jezika. Občina Rezija ni bila izključena s seznama občin, kjer se izvaja vidna dvojezičnost. Gospodarsko sodelovanje Največji vlagatelji v Sloveniji so dežele Furlanija - Julijska krajina, Veneto in Lombardija, od koder prihaja 80 % italijanskih naložb v Slovenijo. Slovenska podjetja imajo predstavništva le v severni Italiji, pri čemer velja omeniti podjetje Bisol S.r.l. pri Bologni (Emilija Romanja) ter slovenske proizvajalce montažnih hiš Riko, Lumar s sedežem v Tavagnaccu pri Vidmu, Marles s sedežem na Proseku pri Trstu, Kager, Rima in Jelovico. Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo (še posebno Furlanijo -Julijsko krajino) je za prebivalce obmejnega prostora izrednega pomena. V njem delujejo tudi manjšinske gospodarske organizacije, kot je Slovensko deželno gospodarsko združenje. Za promocijo slovenskega gospodarstva in tesnejše sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi podjetniki delujeta tudi Gospodarski urad v Milanu, ki sodi pod generalni konzulat, ter predstavništvo Slovenske turistične organizacije (STO) v Milanu. Slovensko deželno gospodarsko združenje je novembra praznovalo 65-letnico delovanja in organiziralo okroglo mizo Vključevanje lokalnega gospodarstva v regijske in globalne tokove Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu 65 ter predstavitev jedi in vin iz ponudbe Okusi Krasa. Projekti čezmejnega sodelovanja dodatno bogatijo in ponujajo nove možnosti razvoja obmejnemu prostoru. V njih najdejo ustrezno mesto tudi projekti manjšin. Maja se je Slovensko-italijanskega ekonomskega foruma v Ljubljani udeležilo 19 italijanskih in 23 slovenskih podjetij. Gospodarski urad je junija sodeloval na mednarodnem nepremi-čninsko-investicijskem sejmu v Milanu, na milanski gospodarski zbornici pa so pripravili dogodek Incontri con le azi-ende slovene z udeležbo 32 slovenskih in več kot 60 italijanskih prodajnih agentov. Septembra je gospodarski urad v Padovi organiziral poslovno srečanje med slovenskimi in avstrijskimi podjetji ter italijanskimi prodajnimi agenti in zastopniki. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Ob 20-letnici samostojnosti Republike Slovenije je generalni konzulat pripravil sprejem s promocijo storitev in izdelkov slovenskih manjšinskih ustanov. V središču Trsta je bila v novembru posajena slovenska lipa. Minister Žbogar je senatorju Demetriju Volčiču v Trstu podelil priznanje za zasluge v prid razvoju slovensko-italijanskega prijateljstva in za pomemben prispevek slovenski manjšini. Ob 20-letnici slovenske samostojnosti so potekale tudi prireditve v organizaciji krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Slovenska skupnost in krožek Virgil Šček sta junija pripravila predstavitev obdobja in okoliščin osamosvajanja Slovenije. Leto 2011 je bilo zaznamovano z 10-letnico obstoja Zaščitnega zakona za Slovence v Italiji št. 38/2001. Krovni organizaciji sta v Narodnem domu pripravili tiskovno konferenco, društvo Edinost je pripravilo zborovanje o spoštovanju pravic, skupina Mladi za Mlade je predstavila zgoščenko o dvojezičnih tablah. Slovenska kulturna gospodarska zveza je v Trstu, Gorici in Špetru pripravila okroglo mizo o položaju in usmeritvah slovenske narodne skupnosti v Italiji. Ob 150-letnici enotnosti Italije so italijanske institucije organizirale številna srečanja in dogodke, v katere so bile vključene tudi ustanove slovenske manjšine v Italiji. Slovensko stalno gledališče v Trstu je uspešno zagnalo abonmajsko sezono in pritegnilo številno občinstvo. Ponudbo je razširilo tudi na goriško in videmsko pokrajino. Maja so v prostorih gledališča slovesno podelili nagrade Tantadruj. Generalni konzulat je okrepil kulturno sodelovanje z občino Trst in organiziral srečanje županov Trsta in Ljubljane. Dogovorili so se o intenzivnejšem sodelovanju na področju filma, operet, gledaliških predstav, razstavi slovenskih primorskih umetnikov, sodelovanju na področju arhitekture in turizma. Nadaljevale so se dejavnosti za postavitev spominske plošče Primožu Trubarju ter razstave Zorana Mušiča v Trstu. Udeležili so se Drage 2011 na Opčinah, ki ga v septembru organizira Društvo slovenskih izobražencev. Maja so pripomogli k uspešnemu nastopu ljubljanske glasbene akademije in predavanja prof. Primoža Parovela ter se udeležili koncertov Glasbene matice v Trstu. Sodelovali so pri promociji 59. Festivala Ljubljana. V Zgoniku je bila oktobra proslava ob 50-letnici športnega kluba Kras, decembra je športno združenje Bor počastilo 140-letnico ustanovitve Južnega sokola in 50-letnico delovanja. V novembru so v Legnanu pri Milanu v palači Leone da Perego odprli razstavo del umetnika Zorana Mušiča z naslovom Če je to človek. Junija so v Galeriji A+A v Benetkah uradno odprli Slovenski paviljon na 54. beneškem bienalu s predstavitvijo umetnika Mirka Bratuša. V Sestu al Reghena so pripravili razstavo slovenske sodobne umetnosti, na kateri so sodelovali umetniki Klemen Brun, Etko Tutta, Jože Šubic, Tomo Vran in Boris Zapla-til. V januarju so v Trstu potekale slovesnosti v čast dneva spomina na žrtve holokavsta, pri čemer so osrednji dogodek pripravili v taborišču Rižarna. Septembra je bila na bazoviški gmajni osrednja slovesnost ob 81. obletnici ustrelitve bazoviških junakov. Konec oktobra in na začetku novembra so se udeležili številnih komemoracij ob dnevu spomina na mrtve na tržaškem, goriškem in videmskem. V decembru je bila na strelišču na Opčinah slovesnost ob 70-letnici drugega tržaškega procesa. Nadaljevale so se tudi dejavnosti, da se uredi območje nekdanjega koncentracijskega taborišča v občini Visco. Ustanove s slovenskim učnim jezikom V slovenske vrtce in šole se vpisuje vse več otrok iz mešanih zakonov in italijanskih staršev, zato je povezava s slovenskim šolskim sistemom pomembna. Generalni konzulat si prizadeva, da bi v okviru šolskih reform slovenska šola ohranila svojo specifičnost ter da bi se dosledno izvajale določbe zakona 38/01. Sodelovali so z ravnatelji šol s slovenskim učnim jezikom in se udeležili tradicionalnega seminarja učiteljev. Spremljali so vprašanje vertikalizacije šol in posebno pozornost namenili reševanju položaja dvojezične šole v Špetru glede poteka rednega šolskega leta in obnove starega poslopja šole. Dežela je vprašanju večjezičnosti in šol namenila veliko pozornosti, podprla je tudi izdajo priročnika Šola na obronkih slovenščine. V Špetru je oktobra organizirala mednarodni posvet o večjezičnih šolah z naslovom Jeziki, šola in teritorij, ki je poudaril pomen večjezič-nosti in dvojezično šolo v Špetru. Deželni šolski urad za FJK, Urad za slovenske šole je predstavil nove slovenske osnovnošolske učbenike za zgodovino in zemljepis. Zvezna dežela Koroška, Avtonomna dežela Furlanija -Julijska krajina in Republika Slovenija so v novembru podpisale pismo o nameri za ustanovitev izobraževalne mreže Dreitretri, da bi vzpostavile čezmejno večjezično sodelovanje v izobraževanju. Oktobra so bila na Filozofski univerzi v Trstu predstavljena predavanja in lektorati slovenskega jezika in književnosti za leti 2011/12. Prvič je mogoče slovenistiko študirati tudi kot podiplomski, magistrski študij. Pogodbo o delu sta podpisali obe lektorici, Rada Lečič na Filozofski fakulte- 66 ti in Karin Marc Bratina na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalstvo in tolmačenje v Trstu. Obiski 6. januar - tradicionalnega dneva emigranta so se udeležili predstavnica Urada predsednika Tatjana Miškova, podpredsednik Državnega zbora Vasja Klavora, predsednik Komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu Milan Petek; 19. januar - predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk je obiskal Rim in Milano; 21. januar - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil seje Izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij v Gorici; 5. februar - predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor je obiskal soprogo slovenskega umetnika Zorana Mušiča Ido Cadorin Mušič; 6. februar - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil Prešernove proslave v Trstu; 25. februar - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil sprejema pesnika in kulturnega delavca Miroslava Košute, prejemnika Prešernove nagrade; 12. maj - ministrica za kulturo Majda Širca se je udeležila slovesne podelitve nagrad Tantadruj v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu; 18. maj - predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor je obiskal soprogo slikarja Zorana Mušiča Ido Cadorin Mušič v Benetkah; 25. maj - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil okrogle mize En prostor, ena prihodnost, ki je potekala v Kulturnem domu v Gorici; 2. junij - ministrica za kulturo Majda Širca se je udeležila odprtja 54. beneškega bienala; 4. junij - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil 38. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov v Trstu; 10. junij - minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar se je udeležil zasedanja zunanjih ministrov SEP v Trstu; 5. julij - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil tiskovne konference Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu; 10. julij - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je bil navzoč ob slovesni predstavitvi obnovljenih orgel in koncertu v Zavrhu v Terski dolini; 21. avgust - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil 20. srečanja z zamejci, ki živijo v Benečiji in bližnji okolici Vidma; 28. avgust - minister za finance dr. Franc Križanič je sodeloval na predstavitvi Ribiškega muzeja Tržaškega primorja v Križu; 2. september - minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič se je udeležil uradnega odprtja seminarja za učitelje v Trstu; 10. september - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je obiskal dvojezično šolo v Špetru ob uradnem prevzemu šolskega avtobusa; 11. september - minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič se je udeležil proslave ob 81-letnici ustrelitve bazoviških žrtev v Bazovici; 7. oktober - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je obiskal redakcijo Primorskega dnevnika v Trstu, se udeležil mednarodne konference o prosto-voljstvu ter podelitve diplom ob začetku šolskega leta v Gorici; 27. oktober - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je poklonil pred grobnico borcev na vojaškem pokopališču v Trstu, položil je venec na grob bazoviškim žrtvam na pokopališču pri Sv. Ani in pred spomenikom padlim borcem pri Sv. Ani na Škednju. Udeležil se je tudi slovesnosti v taborišču v Rižarni; 31. oktober - minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnic je položil venec na spomenik odporništva v Čedadu; 7. november - minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je sodeloval na okrogli mizi Vključevanje lokalnega gospodarstva v regijske in globalne tokove, posvečeni 65-letnici delovanja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja; 21. november - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil uvodnega sestanka italijansko-slovenskega projekta Trans2carev Trstu; 23. november - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je skupaj z županom Trsta Robertom Cosolinijem v središču Trsta posadil slovensko lipo; 27. november - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil 30-letnice delovanja Kulturnega doma v Gorici; 4. december - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je v Trstu udeležil proslave ob 70-letnici Osvobodilne fronte in 20-letnici samostojnosti Republike Slovenije; 9. december - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil proslave ob 140-letnici ustanovitve Južnega sokola v Trstu in 50-letnice delovanja športnega združenja Bor; 14. december - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil srečanja glavnega sveta Kmečke zveze v Repentaboru; 18. december - nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan se je udeležil 70-letnice drugega tržaškega procesa in proslave na Opčinah. IZRAEL Izrael pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tel Avivu. Intenzivnim stikom v letu 2010 je 25. julija 2011 sledil prvi obisk predsednika 67 vlade Republike Slovenije v Državi Izrael. Slovenija je nadaljevala projekt rehabilitacije otrok iz Gaze, ki se je začel na pobudo predsednika republike dr. Danila Turka. Tri skupine so odpotovale na rehabilitacijo v Slovenijo, spremljajoči fizioterapevti pa so se sočasno udeležili usposabljanja. Izraelske oblasti so ponudile vso potrebno pomoč in sodelovanje pri izvajanju projekta. Slovenija je 1. decembra 2011 postala polnopravna članica Mednarodne organizacije za spomin na holokavst (International Holocaust Remembrance Organization). Slovenija se je na članstvo pripravljala več let, pri čemer ji je kot partnerska država pomagal Izrael. Gospodarsko sodelovanje V letu 2011 sta bili formalno ustanovljeni in začeli delovati združenji poslovnežev v Izraelu in Sloveniji. Julija je v navzočnosti predsednika vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja potekala prva generalna skupščina in nato še inavguracija Izraelsko-slovenske bilateralne zbornice za trgovino in industrijo, Slovensko-izraelski poslovni klub pa je bil ustanovljen aprila in predstavljen javnosti ob inavguraciji novembra 2011. Blagovna menjava med državama v zadnjih nekaj letih zelo niha, tako se je po uspešnem letu 2010 spet precej zmanjšala (za nekaj več kot 70 %), predvsem zaradi precej manjšega uvoza iz Izraela (zmanjšanje za 85,3 %). Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je slovenski izvoz v Izrael v prvih desetih mesecih znašal 19,1 milijona evrov, kar je glede na primerljivo obdobje leta 2010 za 11,7 % manj, uvoz iz Izraela pa je v istem obdobju znašal 13,8 milijona evrov, 85 % manj kot v primerljivem obdobju leto prej. Tolikšno zmanjšanje je posledica manjšega uvoza goriv. Slovenska turistična organizacija že nekaj let sodeluje na sredozemski turistični borzi in tudi v letu 2011 je na njej predstavila Slovenijo in njene turistične zmogljivosti. Uspešnost nastopa potrjuje tudi rast števila izraelskih gostov v Sloveniji. V prvih desetih mesecih 2011 jih je v Slovenijo pripotovalo za 4,5 % več kot v enakem obdobju 2010, za 11 % pa je bilo več tudi prenočitev. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja V aprilu je v prostorih veleposlaništva gostovala razstava umetnice Emi Vega Dobro jutro, Izrael. Ob otvoritvi 11. aprila sta nastopili sopranistka Tali Ketzef in oboistka Eva Tušar Suhadolc. 13. aprila se je na dobrodelnem koncertu Solisti jutrišnjega dne v Ra'anani predstavil violinist Žiga Brank. Kontra Kvartet iz Maribora je 16. avgusta nastopil v Safedu na mednarodnem festivalu klecmer glasbe. Kulturno društvo Ljud se je predstavilo na festivalu v kraju Javne med 16. in 18. oktobrom. 27. decembra je na Univerzi v Tel Avivu gostovala prof. Renata Salecl s predavanjem Ideologija izbire. Slovenija z Izraelom intenzivno sodeluje na področju znanosti. Maja je bil izdan že peti poziv za skupne projekte v okviru EUREKA. 23. maja so na konferenci Znanje, pot v prihodnost sodelovali predstavniki Izraela, ki so predstavili izkušnje s prenosom tehnologije v proizvodnjo. JAPONSKA Japonsko pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tokiu. Odnosi med državama so tradicionalno prijateljski. Zaradi trojne katastrofe na Japonskem - potresa, popotresnega vala ter jedrske nesreče v jedrski elektrarni Fukušima - se je intenziteta medsebojnih stikov nekoliko zmanjšala, hkrati pa so se odprle nove možnosti sodelovanja. Vlada Republike Slovenije je namenila 150.000 evrov humanitarne pomoči za prizadeto območje ter skupaj s slovenskimi podjetji postavila dve manjši hiši v mestih Minami Sanriku in Higaši Macušima. Državi dobro sodelujeta v okviru mednarodnih forumov, predvsem v različ- nih organih in pobudah Organizacije združenih narodov. V letu 2011 ni bilo obiskov visokih predstavnikov, izvedene so bile konzultacije na delovni ravni med ministrstvoma za zunanje zadeve. Decembra sta Japonsko, ki je tradicionalna donatorica projektom Mednarodnega sklada za raz-miniranje (ITF), obiskala vodilna predstavnika ITF, ki sta se dogovorila o tesnejšem sodelovanju. Gospodarsko sodelovanje V Aziji je bila v letu 2011 Japonska četrta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Svetovna gospodarska in finančna kriza, predvsem kriza evrskega območja, sta vplivali na slabitev trgovinskih izmenjav. Tako je blagovna menjava v letu 2010 padla za 10 % glede na leto 2009. Med januarjem in oktobrom 2011 je znašala 57,716 milijona evrov, od tega je bilo za 17,35 milijona evrov izvoza in za 40,366 milijona evrov uvoza. Slovenija ima tradicionalno primanjkljaj v blagovni menjavi z Japonsko, ki je od januarja do oktobra 2011 znašal 23,016 milijona evrov. V letu 2011 so slovenska podjetja skupaj s Slovensko turistično organizacijo sodelovala na največjem turističnem sejmu JATA, na živilskem sejmu Foodex so se predstavila Goriška brda, slovensko podjetje Xlab pa se je udeležilo prireditve v organizaciji Evropske unije EU Gateway to Japan. Med storitvenimi dejavnostmi je najpomembnejši turizem. Od januarja do oktobra 2011 je predvsem zaradi naravne katastrofe na Japonskem prišlo v Slovenijo nekoliko manj gostov, skupaj 31.906, kar je 86,4 % v primerjavi z letom 2010. Nočitev je bilo 46.336, kar je 93,7 % vrednosti iz leta 2010. Pri slovenskem veleposlaništvu v Tokiu že drugo leto deluje slovenska turistična informativna točka. Možnosti, ki jih na področju turizma ponuja Japonska, je prepoznalo slovensko podjetje Panoramic Travels, ki je konec decembra v Tokiu odprlo svoje predstavništvo. 68 Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja JORDANIJA KANADA Kulturno sodelovanje je bilo nekoliko manj intenzivno kot prejšnja leta. Junija je v okviru slovenskega lektorata na univerzi v Tokiu potekal 2. slovenski filmski festival. Septembra se je slovenski pesnik Iztok Osojnik udeležil Mednarodnega festivala poezije v Tokiu. V Ljubljani sta junija v produkciji Hanna's Atelje sonorič-nih umetnosti in v koprodukciji Festivala Ljubljana v predstavi Nohsono gostovala japonska igralca iz Kjota. Japonska fundacija EU Japan Fest, ki tradicionalno sodeluje z evropskimi kulturnimi prestolnicami, je več slovenskim kulturnim delavcem in umetnikom omogočila udeležbo na večjih kulturnih prireditvah na Japonskem, med drugim na Tokio Performing Arts Market, v okviru priprav na evropsko kulturno prestolnico 2012 v Mariboru. Na področju visokega šolstva in znanosti ni podpisanega sporazuma o dvostranskem sodelovanju. Po dogovoru japonska stran Sloveniji vsako leto ponudi eno štipendijo za podiplomski študij na Japonskem. Japonski kandidati imajo prav tako možnost prijave za štipendije za podiplomski študij v Sloveniji, vendar le za nekajmesečno obdobje. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je oddelek za japonologijo, na univerzi v Tokiu pa je slovenščina izbirni predmet. Slovenska ekipa fizikov z Instituta Jožef Stefan v Ljubljani v sodelovanju z Univerzo Ljubljana in Univerzo Maribor sodeluje pri gradnji pospeševalnika SuperKekB v Cukubi, ki je novembra prešel v novo fazo gradnje. Japonska in Slovenija sodelujeta v petih projektih na področju znanosti v okviru VII. okvirnega programa EU, treh z Institutom Jožef Stefan, enem z Akademsko in raziskovalno mrežo Slovenije in enem z Zavodom za zdravstveno varstvo Maribor. Japonska s Slovenijo sodeluje tudi v devetih akcijah Evropskega sodelovanja v znanosti in tehnologiji. Jordanijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kairu. Odnosi med državama so dobri in se krepijo. Veleposlanik je januarja predal poverilna pisma jordanskemu kralju. V okviru projekta rehabilitacije otrok iz Gaze jordanska letalska družba Jordan Aviation izvaja brezplačne letalske prevoze otrok iz Jordanije v Slovenijo, za kar je predsednik dr. Danilo Türk maja odlikoval izvršnega direktorja Mohameda Al Hašmana. Gospodarsko sodelovanje Blagovna menjava je v prvih desetih mesecih leta 2011 znašala 5 milijonov evrov, od tega je izvoz iz Slovenije v Jordanijo znašal 4,6 milijona, uvoz iz Jordanije v Slovenijo pa 0,4 milijona evrov. Blagovna menjava je bila na ravni menjave v letu poprej. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Jordanija ima dejavno vlogo pri Evro-sredozemski univerzi, v katero je vključenih šest jordanskih ustanov, jordanski profesorji in strokovnjaki pa sodelujejo v organih univerze. Obiski • 7. in 8. september - obisk delegacije visokih jordanskih predstavnikov z gospodarsko delegacijo pod vodstvom predsednika Jordanske gospodarske zbornice senatorja Naela Al Kabaritija in častnega konzula Republike Slovenije v Jordaniji Ise Haiderja Murada. Ob tej priložnosti sta potekala sloven-sko-jordanski poslovni forum in srečanja med podjetji iz obeh držav; • 11.-13. december - obisk slovenske gospodarske delegacije v Jordaniji v organizaciji Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. Kanado pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Ottawi. Dvostranski odnosi so zelo dobri. Sodelovanje med državama je poleg dvostranske ravni potekalo tudi v okviru OVSE, NATO, OZN in Mreže za človekovo varnost. Na ravni EU-Kanada so se nadaljevala pogajanja o Poglobljenem gospodarskem in trgovinskem sporazumu (CETA) in o obnovljenem okvirnem sporazumu o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju. Veleposlaništvo je v letu 2011 zagotavljalo podporo delovanju slovenskega predstavništva pri Mednarodni organizaciji za civilno letalstvo v Montrealu (International Civil Aviation Organization - ICAO), ki je v imenu Madžarske in Poljske predstavljalo EU v Svetu ICAO. Gospodarsko sodelovanje Vrednost blagovne menjave je v prvih desetih mesecih leta 2011 znašala 71,4 milijona evrov in je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010 zrasla za 37 %, in sicer predvsem zaradi naglega povečanja slovenskega uvoza izdelkov iz Kanade, ki je v tem obdobju dosegel 197-odstotno rast in je znašal 24 milijonov evrov. Na izvozni strani se kaže skromna rast v vrednosti 8 %, in sicer je izvoz v tem obdobju znašal 47 milijonov evrov. Slovenska podjetja so imela konec leta 2010 za 10,2 milijona evrov neposrednih naložb v Kanadi, kar je precejšnje povečanje glede na leto 2009, ko je njihova vrednost znašala 6,8 milijona evrov. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja V okviru praznovanja kulturnega dneva je februarja v Montrealu in nato v Hamiltonu nastopila slovenska glasbena skupina Eroika. V Torontu je junija nastopila vokalna skupina Perpetuum Jazzile. Na filmskem festivalu EU je bil novembra v Ottawi in Vancouvru predvajan film Osebna prtljaga. 69 Januarja so se Mednarodnih iger otrok v Kellowni v Britanski Kolumbiji udeležile ekipe iz Maribora, Celja in Gorij pri Bledu. Slovenski veleposlanik je imel dve predavanji, s posebnim poudarkom na EU in transatlantskih odnosih, na Queens University in na visoki šoli (college) Ashburyv Ottawi. Slovenska skupnost v Kanadi Leto je zaznamovalo živahno sodelovanje s slovenskimi organizacijami, saj je večina društev proslavljala 20. obletnico neodvisnosti Republike Slovenije. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je 26. junija udeležil Slovenskega dneva v Beamsvillu v Ontariu. Državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih je od 27. maja do 4. junija obiskal slovensko skupnost v Torontu in St. Catherinesu, Winnipegu, Calgaryju in Vancouvru. Šport je še naprej povezoval mlade Slovence v Kanadi in kanadske Slovence z matično domovino. Slovensko športno društvo, ki prek športnih aktivnosti povezuje mnoge slovenske rojake iz Toronta, je praznovalo 50. obletnico delovanja, v okviru katere je bila organizirana proslava s predstavitvijo folklornih skupin. Slovensko skupnost v Torontu in južnem Ontariu sta zaznamovala dva dogodka, in sicer smrt Jožeta Kastelica - prejemnika državnega odlikovanja častni znak svobode - ki je bil velik pokrovitelj in mecen slovenske skupnosti v Torontu, in imenovanje novega častnega generalnega konzula Johna Dome, ki je nasledil dolgoletnega častnega generalnega konzula Jožeta Slo-bodnika. Veleposlaništvo je poleg obsežnega sodelovanja z rojaki v Ontariu vzdrževalo stike tudi z društvoma v Montrea-lu ter tudi z društvi v Calgaryju in Edmontonu, Kelowni in Vancouvru ter Winnipegu. Obiski • 26. junij - obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša, ki se je udeležil Slovenskega dneva v Beamsvillu, Ontario; • 18.-21. november - udeležba ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič na Mednarodnem varnostnem forumu v Halifaxu, Nova Škotska. KATAR Katar nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Egiptu. Odnosi med državama so dobri in se še krepijo. Veleposlanik je januarja predal poverilna pisma katarskemu emirju. Katar sodeluje v projektu rehabilitacije otrok iz Gaze v Sloveniji in v projektu rehabilitacije libijskih ranjencev v Sloveniji. Ob obisku predsednika dr. Danila Turka v Katarju februarja sta bila podpisana Sporazum o zračnem prometu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Katar ter Sporazum o sodelovanju med Geološkim zavodom Slovenije in Katarsko rudarsko družbo (Qatar Mining Company). Gospodarsko sodelovanje Obseg blagovne menjave je od januarja do oktobra 2011 dosegel 17,7 milijona evrov, kar je 360,4-odstotno povečanje glede na enako obdobje leta 2010. To je posledica večjega slovenskega uvoza iz Katarja, ki je v prvih desetih mesecih leta 2011 dosegel 14,7 milijona evrov, izvoz is Slovenije v Katar pa je znašal 2,9 milijona evrov. Obiski • 1. in 2. februar - delovni obisk predsednika dr. Danila Turka v Katarju, kjer ga je sprejel gostitelj, katarski emir šejk Hamad bin Halifa Al Thani. Na delovnem obisku sta ga spremljala minister za finance dr. Franc Križanič in minister za promet dr. Patrick Vlačič. • 9. september - srečanje ministra za zunanje zadeve Samuela Žbo-garja s katarskim državnim ministrom za mednarodno sodelovanje dr. Halidom Bin Mohamadom Al Atidžahom ob robu Strateškega foruma Bled. KAZAHSTAN Kazahstan nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo republike Slovenije v Moskvi. Odnosi med državama so dobri, sodelovanje se še naprej krepi. Dvostransko sodelovanje v letu 2011 je bilo posebno intenzivno na gospodarskem področju, pri nadgrajevanju pravnih podlag ter v okviru mednarodnih organizacij. Meddržavni dialog je potekal ob robu multilateralnih dogodkov in na delovni ravni. Ministra za zunanje zadeve sta se tako srečala 1. marca v Ženevi ob robu zasedanja Sveta za človekove pravice ter 29. julija v Astani ob zasedanju 38. sveta zunanjih ministrov držav članic Organizacije islamske konference, na katerega je bil kot gost povabljen minister Žbogar. Nadaljevala so se pogajanja za sklenitev Sporazuma o spodbujanju in vzajemni zaščiti investicij in Sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja, izmenjana pa sta bila tudi osnutka Sporazuma med Ministrstvom za šolstvo Republike Kazahstan in Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije o sodelovanju na področju izobraževanja ter Sporazuma med Ministrstvom za zdravje Republike Kazahstan in Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije o sodelovanju na področju zdravstvenega varstva. Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje se je občutneje okrepilo, saj se je slovenski izvoz v obdobju januar-oktober (v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010) povečal za 16,8 % na 42,1 milijona evrov, medtem ko se je uvoz iz Kazahstana zmanjšal za 59 % in je znašal 5,8 milijona evrov. V blagovni menjavi ima Sloveni- 70 ja tako še naprej presežek, ki se je v zadnjih letih povečal. Struktura blagovne menjave se ni bistveno spremenila: v slovenskem izvozu obsegajo največji delež farmacevtski izdelki, telekomunikacijska oprema ter laki in barve, medtem ko Slovenija iz Kazahstana uvaža predvsem surovine in ferozlitine. Državi sta okrepili tudi institucionalno sodelovanje na področju gospodarstva, saj je v Ljubljani 7. in 8. junija potekalo prvo zasedanje Slovensko-kazahstanske medvladne komisije za trgovinsko-gospodarsko sodelovanje, ki sta mu sopredsedovala minister za zdravje Republike Slovenije Dorijan Marušič in ministrica za zdravje Republike Kazahstana Salidat Kairbe-kova. Po zasedanju je bil podpisan protokol, v katerem sta strani opozorili na možnosti za razširitev dvostranskega gospodarskega sodelovanja. K poglobitvi dvostranskih gospodarskih odnosov pomembno prispeva Slovenska hiša v Astani, ki je začela delovati na začetku leta 2011. V sklopu Slovenske hiše se slovenska podjetja predstavljajo na kazahstanskem trgu in lahko centralizirano vodijo (pred)prodajne dejavnosti. V septembru je v Astani potekala predstavitev slovenskega gospodarstva, ki je vključevala Sloven-sko-kazahstansko poslovno konferenco, promocijo slovenskega turizma in kulinarike, dvostranska poslovna srečanja med podjetji ter srečanja z uradnimi vladnimi predstavniki Kazahsta-na. Aktivnosti so že pripeljale do konkretnih predlogov razširitve trgovinskega in investicijskega sodelovanja v panogah, kot so energetika, proizvodnja letal in turizem. Odnosi med državama so dobri. Srečanja predstavnikov obeh držav so večinoma potekala ob robu multilateralnih dogodkov, pogovori pa so se nanašali predvsem na sodelovanje v okviru mednarodnih organizacij. Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in začasna predsednica Kirgiške republike Roza Otunbajeva sta se srečala 8. junija na Dunaju ob robu Svetovnega gospodarskega foruma o Srednji Aziji ter 22. septembra ob robu 66. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku. Minister Žbogar se je med 66. zasedanjem Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, ki je bilo med 20. in 28. septembrom v New Yorku, srečal z namestnico ministra za zunanje zadeve Kirgiške republike Dinaro Kemelovo. V odnose med državama je v oktobru nov zagon vnesla akreditacija nerezi-denčne veleposlanice Republike Slovenije. Potrjeni so bili prijateljski odnosi med državama ter izražen obojestranski interes za poglobitev dvostranskega političnega in gospodarskega sodelovanja ter izoblikovanje ustrezne pravne podlage. Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje med državama je skromno. V prvih desetih mesecih je slovenski izvoz dosegel 5,4 milijona evrov, uvoz iz Kirgiške republike pa 99 tisoč evrov. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2010 gre za 7-oz. 110-odstotno rast. V slovenskem izvozu v Kirgizijo prevladujejo zdravila, ki obsegajo dobrih 70 % celotnega slovenskega izvoza. KITAJSKA Kitajsko pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pekingu. Odlične prijateljske odnose med Slovenijo in Kitajsko so potrdili medsebojni obiski na najvišji ravni in dialog na nižjih ravneh. Obiski predsednika državnega zbora dr. Pavla Gantarja in predsednika državnega sveta mag. Blaža Kavčiča na Kitajskem ter člana stalnega odbora Centralnega komiteja Komunistične stranke Kitajske Li Changchuna v Sloveniji so prispevali k poglabljanju tradicionalnega partnerstva ter okrepili dvostransko in večstransko sodelovanje. Politični dialog se je nadaljeval v okviru rednih letnih političnih konzultacij na ravni namestnikov ministrov za zunanje zadeve. V juniju sta Kitajsko prvič obiskala ministrica za obrambo in minister za pravosodje. Podpisan je bil Memorandum o sodelovanju med ministrstvoma za pravosodje. V Ljubljani so potekale obrambno-varnostne konzultacije. Septembra se je na Strateškem forumu Bled nadaljevala izmenjava pogledov o sodelovanju med EU in Kitajsko. Slovenija je v okviru dvostranskega sodelovanja s Kitajsko počastila 20. obletnico samostojnosti. Nadaljevalo se je dobro sodelovanje med pobratenima mestoma Ljubljano in Chengdu-jem. Gospodarsko sodelovanje Kitajska je najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije v Aziji. Slovenija je najpomembnejša trgovinska partnerica Kitajske v Jugovzhodni Evropi in Kitajska je že izrazila zanimanje za sodelovanje pri infrastrukturnih in drugih projektih v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu. Po slovenski statistiki je trgovinska menjava med državama v devetih mesecih znašala 446,9 milijona evrov (povečanje za 14,1 %), od tega je slovenski izvoz znašal 66,5 milijona evrov (povečanje za 8,7 %) in uvoz 380,3 milijona evrov (povečanje za 15,1 %). Slovenska podjetja so nadaljevala vlaganja in se odločala za nove naložbe na Kitajskem. V aprilu je potekalo prvo zasedanje slovensko-kitajske skupine za sodelovanje na področju železnic. Kitajska je na zasedanju in ob obisku visokih kitajskih predstavnikov v Sloveniji izrazila pripravljenost za sodelovanje pri infrastrukturnih projektih v Sloveniji. Zanima se za vlaganja v logistiko in distribucijo, bančništvo, turizem, energetiko, telekomunikacije in letalski prevoz. Pripravljena je sodelovati tudi KIRGIZIJA Kirgiško republiko nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Moskvi. 71 pri širšem infrastrukturnem povezovanju Zahodnega Balkana. Veleposlaništvo je med letom sodelovalo pri promociji slovenskega turizma na Kitajskem, odgovorilo na množico vprašanj slovenskih in kitajskih podjetij ter pripravilo štiri srečanja slovenskih poslovnežev na Kitajskem. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Junija je ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar odprl razstavo arhitekta Borisa Podrecce in posadil slovensko lipo v Pekinškem botaničnem vrtu. Med letom so v Pekingu gostovali slovenski pesniki, Akademski pevski zbor Tone Tomšič ter koncertirala violinistka Anja Bukovec in pianist Igor Vicentic. V večjih kitajskih mestih je nastopil glasbenik Vasko Atanasovski. Slovenska filma sta bila predstavljena tudi na filmskih festivalih EU. Slovensko-kitajski odbor za znanstveno in tehnološko sodelovanje je devetič zasedal 16. junija v Pekingu. Maja je bil izveden študijski obisk predstavnikov kitajske mladine v Sloveniji v okviru Leta mladih Evropske unije in Kitajske. Novembra je Konfucijski inštitut iz Ljubljane skupaj s Šanghajskim inštitutom za zunanjo trgovino organiziral strokovno ekskurzijo, v decembru pa strokovni obisk na Kitajsko. Začel se je projekt EU izmenjave gluhonemih otrok med pobratenima mestoma Ljubljano in Chengdujem. Aprila je bil podpisan Sporazum o sodelovanju med Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije in Generalno upravo za tisk in objave Ljudske republike Kitajske. Obiski • 20.-23. september - uradni obisk predsednika državnega sveta mag. Blaža Kavčiča v Pekingu; • 11.-16. september - uradni obisk ministra za pravosodje Aleša Zalarja v Pekingu; • 26.-30. junij - uradni obisk predsednika državnega zbora dr. Pavla Gantarja v Pekingu; • 27.-30. junij - uradni obisk ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelu-šič v Pekingu; • 15.-17. april - obisk člana stalnega odbora politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske Li Changchuna v Ljubljani. KOLUMBIJA Kolumbijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Brasilii. Kolumbija je 25. februarja podelila agrema za nerezidenčno veleposlanico Republike Slovenije v Kolumbiji, s sedežem v Brasilii. Do predaje poveril-nih pisem v letu 2011 ni prišlo. Kolumbija Slovenijo diplomatsko pokriva z Dunaja. Kolumbijski veleposlanik je poverilna pisma predal slovenskemu predsedniku dr. Danilu Turku 14. junija. Gospodarsko sodelovanje med državama je skromno. Blagovna menjava je leta 2011 znašala 7,6 milijona evrov. Izvoz je znašal 3,8 milijona evrov in uvoz prav toliko. Sodelovanje na področju razminiran-ja Sodelovanje Mednarodne ustanove -Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) s Kolumbijo pri rehabilitaciji žrtev min uspešno poteka že od leta 2007. Strokovnjaki iz Kolumbije so junija opravili izobraževanje o rehabilitaciji žrtev min na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča. Šlo je za drugo tovrstno izobraževanje, ki ga je za predstavnike Kolumbije ob pomoči slovenske donacije pripravil in financiral ITF. Skupaj s predsedniškim programom (PAICMA), Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom RS - Soča in Fundacijo REI je ITF med 5. in 9. decembrom v Cartageni v Kolumbiji uspešno izvedel tudi projekt strokovnega usposabljanja z naslovom Izboljšanje rehabilitacijskih storitev za osebe z amputiranimi udi. Usposabljanja se je udeležilo 37 rehabilitacijskih strokovnjakov iz 13 najbolj minsko onesnaženih delov Kolumbije, kjer je potreba po rehabilitacijskih strokovnjakih največja in je krepitev rehabilitacijskih storitev prednostnega pomena. Slovenska skupnost v Kolumbiji V Kolumbiji živijo posamezni Slovenci in potomci Slovencev, ki pa niso organizirani oziroma povezani v društva. KOREJA (DEMOKRATIČNA LJUDSKA REPUBLIKA) Demokratično ljudsko republiko Korejo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pekingu. Sodelovanje med Slovenijo in Demokratično ljudsko republiko Korejo je skromno. Gospodarsko sodelovanje je omejeno na naključne posle. Blagovna menjava je v prvih devetih mesecih leta znašala 78.000 evrov, kar je 114-odstotno povečanje glede na enako obdobje v letu 2010. Izvoz je znašal 57.000 evrov, uvoz pa 21.000 evrov. KOREJA (REPUBLIKA) Republiko Korejo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tokiu. Odnosi med državama so dobri, vendar se sodelovanje na različnih ravneh krepi nekoliko počasneje. Stiki na najvišjih ravneh in na delovni ravni so redki. Dodatno spodbudo za hitrejši razvoj dvostranskih odnosov ponuja Okvirni sporazum med Evropsko unijo in njenimi članicami ter Republiko Korejo, ki je bil podpisan že leta 2010, vendar še ni stopil v veljavo. Nova veleposlanica v Republiki Koreji je poverilna pisma predsedniku Li Mjung-Baku predala 3. maja. 72 Državi sodelujeta tudi na multilateralnem področju in Republika Koreja je podprla kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta v letih 2012 in 2013. Republika Koreja je tudi redna letna donatorica Mednarodnemu skladu za razminiranje ITF. Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje postopno narašča in ponuja še veliko možnosti za poglobitev. V Aziji je Republika Koreja peta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije in njena tretja najpomembnejša izvozna partnerica. Skupna blagovna menjava se je v desetih mesecih 2011 povečala za 11 % in je dosegla 183 milijonov evrov, od tega izvoz 31 milijonov evrov, kar pomeni 39-odstotno povečanje, uvoz se je povečal za 6 % na 152 milijonov evrov. Slovenija ima tradicionalni primanjkljaj v blagovni menjavi s Korejo, ki je v prvih desetih mesecih leta 2011 znašal 120 milijonov evrov. Državi sta 30. marca parafirali sporazum o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju. V usklajevanju je še sporazum o medsebojnem priznavanju vozniških dovoljenj, ki bo vplival tudi na boljše gospodarsko sodelovanje. Novih naložb ni bilo. Leta 2010 je bilo za 3,7 milijona neposrednih investicij Slovenije v Republiko Korejo. Najpomembnejša naložba je še vedno nakup korejskega proizvajalca komutatorjev pred nekaj leti, ki ga je kupilo slovensko podjetje Kolektor in ga poimenovalo Kolektor Sinyuang Industrial Co. Število korejskih turistov postopoma raste, v prvih desetih mesecih leta je Slovenijo obiskalo 11.117 korejskih gostov, kar je 178,8-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2010. V istem obdobju je bilo 14.237 prenočitev, kar je 75,6 % več. Kljub postopnemu povečevanju trgovinske menjave je možnosti za rast še veliko, predvsem na področju avtomobilske industrije, informacijske tehnologije in elektronske industrije, obnovljivih virov energije, raziskav in razvoja, zlasti ekologije, logistike in distribucije, kjer korejska podjetja sicer že uporabljajo Luko Koper. Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Korejo, ki je bil podpisan že leta 2010 in ga je Republika Koreja ratificirala 1. julija 2011, bo še dodatno poglobil gospodarsko sodelovanje med obema partnerjema. Slovenija sporazuma še ni ratificirala. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Državi nimata sklenjenega sporazuma o sodelovanju v kulturi. Sodelovanje poteka na podlagi interesa oziroma vabila med posameznimi kulturnimi ustanovami. Maja je na vabilo organizatorjev na mednarodnem festivalu Hi Seul nastopila slovenska poulična gledališka skupina KUD Ljud. Sodelovanje na področju visokega šolstva poteka na podlagi sporazumov med Univerzo v Ljubljani in tremi univerzami v Republiki Koreji, Kyungpook National University, University of Seul in Keimyung University. Obiski • 30. marca - obisk namestnika ministra za zunanje zadeve in trgovino Južne Koreje Kim Džae-šina kot sopredsedujočega Dialogu o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Korejo. Srečal se je tudi z državno sekretarko Dra-goljubo Benčina. Ob tej priložnosti je bil parafiran Sporazum med Republiko Korejo in Republiko Slovenijo o gospodarskem sodelovanju. Korejska delegacija si je med obiskom ogledala tudi Luko Koper. • 30. junij—3. julij - uradni obisk predsednika Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavleta Gantarja v Republiki Koreji. KOSOVO Kosovo pokriva Veleposlaništvo republike Slovenije v Prištini. Državi druži zgledno in bogato sodelovanje na različnih področjih, kar je potrdila tudi visoka dinamika političnih stikov. Slovenija je sodelovala v prizadevanjih za ureditev varnostnih razmer v državi ter za krepitev vloge vladavine prava. S tem namenom sodeluje v mirovni misiji KFOR s kontingentom slovenske vojske ter podpira skrbniški sklad NATO za vzpostavitev Kosovskih varnostnih sil. Na področju krepitve pravne države slovenski strokovnjaki sodelujejo v delu civilne misije EULEX, zlasti na policijskem in pravosodnem področju. Gospodarsko sodelovanje Slovenija je pomembna gospodarska partnerica Kosova. Je največja tuja vla-gateljica na Kosovu, ocenjuje se, da ima okoli 550 milijonov evrov neposrednih naložb. Poleg največje investicije podjetja Telekom Slovenija v hčerinsko družbo IPKO se med večje slovenske vlagatelje uvrščajo še Nova Ljubljanska banka, Pivovarna Union, Zavarovalnica Sava Re, Petrol ter Semenarna Ljubljana. V letu 2011 je svoje poslovanje na kosovskem trgu občutno razširila tudi Adria Airways. V septembru je Slovenijo obiskala večja skupina kosovskih podjetnikov v organizaciji Slovenskega poslovnega kluba iz Prištine. V prvih osmih mesecih leta je skupna vrednost blagovne menjave znašala 61,4 milijona evrov, kar pomeni 2,6-odstotno povečanje glede na primerljivo obdobje predlanskega leta, pri čemer v menjavi občutno prevladuje izvoz slovenskega blaga. Vrednost izvoza slovenskega blaga je v prvih osmih mesecih leta 2011 znašala 56,2 milijona evrov, kar pomeni rahel padec (0,75 odstotka) glede na primerljivo obdobje v preteklem letu. Na drugi strani je vrednost uvoza znašala 5,6 milijona evrov, kar pomeni povečanje za 61 odstotkov glede na primerljivo obdobje leto poprej. 73 Blagovna menjava je samo del gospodarskega sodelovanja med Kosovom in Slovenijo. Znatni delež gospodarskega sodelovanja zajemajo področja bančništva in zavarovalništva (NLB, Factor banka, Sava Re), telekomunikacij (Telekom - Ipko), prometa (Intereuropa, Adria Airways), in sodelovanja pri izvedbi projektov prometne infrastrukture (GP Novo mesto). Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Na podlagi sporazuma o razvojnem sodelovanju med državama je bilo na Kosovu izvedenih več projektov, med njimi usposabljanje kosovskih uradnikov na področju javnih financ in pravosodja ter prevzemanja standardov EU. Pomembno mesto pri izvedbi teh projektov je zavzemal Center za evropsko prihodnost (CEP). Ustanova Skupaj je izvedla izobraževalni projekt Preprečevanje samomo-rilstva in skrb za mentalno zdravje mladih na Kosovu. Slovenska filantropija je bila dejavna pri usposabljanju učiteljev pri delu z učenci, ki imajo posebne potrebe. Zaživel je sklad za štipendiranje kosovskih študentov v Sloveniji. Ta projekt v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve izvaja Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendiranje, Sektor za programe Ad futura. Obiski • 9. -10. maj - obisk ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal v Prištini; • 10. maj - obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana v Prištini; • 20. junij - obisk ministra za pravosodje Aleša Zalarja na Kosovu; • 9. junij - obisk ministrice za obrambo Ljubice Jelušič na Kosovu (srečanje s pripadniki Slovenske vojske v silah KFOR); • 18. november - obisk ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja v Prištini (udeležba na mednarodni konferenci); • 26. december - obisk ministrice za obrambo Ljubice Jelušič pri pripadnikih slovenske voske v silah KFOR. ® • 14. april - obisk podpredsednika vlade in ministra za pravosodje Hajradinaja Kuqija v Sloveniji na konferenci ministrov za pravosodje Jugovzhodne Evrope; • 7. junij - obisk podpredsednika vlade in ministra za lokalno samoupravo Slobodana Petrovica v Sloveniji; • 23. junij - obisk ministra za finance Bedrija Hamze v Sloveniji; • 18. julij - delovni obisk predsednice republike Atifete Jahjage v Sloveniji; • 22. avgust - obisk ministra za kmetijstvo Bleranda Stavilecija na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni; • 8. september - neformalni obisk predsednika vlade Hashima Thaqija v Sloveniji; • 9. september - udeležba ministra za infrastrukturo Fehmija Mujota na Strateškem forumu Bled; • 9. september - udeležba ministra za zunanje zadeve Enverja Hoxhe na Strateškem forumu Bled; • 9. september - obisk ministra za zdravje Ferida Aganija v Sloveniji; • 5. oktober - obisk podpredsednice vlade Edite Tahiri v Sloveniji; • 21. november - obisk ministra za zunanje zadeve Enverja Hoxhe v Sloveniji. KUBA Kubo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Madridu. Odnosi med državama so dobri in prijateljski. Kuba Slovenijo pokriva z Dunaja. Kubo je nerezidenčno pokrivalo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Madridu. Med konzultacijami generalnega direktorja za evropske zadeve in politično bilateralo Ministrstva za zunanje zadeve Igorja Senčarja konec januarja v Havani sta bila podpisana dva nepo-godbena akta: Memorandum o sodelovanju med ministrstvoma za zunanje zadeve ter Deklaracija o okrepitvi sodelovanja med vladama Republike Slovenije in Republike Kube. Namestnik ministra za zunanje zadeve Republike Kube Dagoberto Rodriguez Barrera je junija prišel na delovni obisk v Ljubljano. Na Kubi ni organizirane slovenske skupnosti, je pa navzočih nekaj slovenskih podjetnikov, ki si prizadevajo za poglobitev gospodarskega sodelovanja med državama. Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Kubo ostaja skromno. Na strani uvoza s Kube v obdobju januaroktober 2011 se kaže 13-odstotna rast; znašal je 35.000 evrov. Na drugi strani je izvoz na Kubo znašal 129.000 evrov, kar je približno na enaki ravni kot v letu 2010. KUVAJT Kuvajt nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Egiptu. Odnosi med državama so dobri in se krepijo. Slovenija si je prizadevala zlasti za poglabljanje gospodarskega sodelovanja. Blagovna menjava je prvih desetih mesecih leta 2011 dosegla 27 milijonov evrov, od tega je izvoz iz Slovenije v Kuvajt znašal 4,1 milijona evrov, uvoz iz Kuvajta v Slovenijo pa 22,9 milijona evrov. Blagovna menjava v letu 2011 je bila na ravni menjave v letu poprej. Od 3. do 5. oktobra se je v Sloveniji na delovnem obisku mudila delegacija Skupine prijateljstva parlamenta države Kuvajt s Slovenijo pod vodstvom podpredsednika parlamenta države 74 Kuvajt Abdulaha Jusufa Al Rumija, ki jih je sprejel predsednik državnega sveta mag. Blaž Kavčič. Odnosi med Slovenijo in Latvijo so dobri in državi sodelujeta tako dvostransko kot tudi v okviru mednarodnih organizacij ter se medsebojno podpirata. Latvija je podprla kandidaturo Slovenije za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN za obdobje 2012/2013. Državi imata sorodne poglede tudi na različna regionalna in svetovna vprašanja ter tematike. V ministrstvu so 4. septembra potekale konzultacije na ravni političnih direktorjev, ki se jih je iz Latvije udeležil politični direktor A. Razans. Gospodarsko sodelovanje Latvija se z 0,1-odstotnim deležem v slovenski zunanji trgovini ne uvršča med pomembnejše zunanjetrgovinske partnerice Slovenije. Obseg blagovne menjave je v prvih devetih mesecih leta znašal skoraj 21 milijonov evrov in se je glede na enako obdobje leta 2010 povečal za 6 %, kar kaže na nadaljevanje trenda iz leta 2010. Slovenija v blagovni menjavi z Latvijo tradicionalno dosega zunanjetrgovinski presežek. V Latviji imajo svoja predstavništva in distributerje slovenska podjetja Krka, Gorenje, Trimo, Elan in Studio Moderna. LIBANON Odnosi so se po akreditaciji nereziden-čnih veleposlanikov Republike Slovenije v Libanonu (2009, 2010) v letu 2011 krepili. Politična volja za tesnejše sodelovanje na vseh področjih se kaže na obeh straneh. Na dvostranskih posvetovanjih političnih direktorjev januarja v Bejrutu se je Libanon zahvalil Sloveniji za sodelovanje v mirovni misiji Organizacije združenih narodov v Libanonu (UNIFIL - United Nations Interim Force in Lebanon) in za aktivnosti pri razminiranju na jugu Libanona. Decembra je v Libanon prispel že 11. kontingent Slovenske vojske, ki sodeluje v mirovni misiji UNIFIL. Ta je pomemben del delovanja Slovenije v Libanonu. Diplomatski odnosi so se krepili z večkratnimi obiski veleposlanika. Dobro sodelovanje med državama se je nadaljevalo tudi ob zavzetosti slovenskega častnega konzula v Bejrutu, za katerega je libanonska stran 20. septembra dala soglasje k povišanju v rang častnega generalnega konzula. Dvostransko gospodarsko sodelovanje je razmeroma skromno, vendar državi izkazujeta pripravljenost za vzpostavitev tesnejših gospodarskih stikov. Maja so bili v Bejrutu organizirani trije koncerti violinskega virtuoza svetovnega slovesa in veleposlanika Slovenije v kulturi Mihe Pogačnika, ki je 20. maja izvedel priložnostni koncert na prvem slovenskem sprejemu ob državnem prazniku v Bejrutu. Obiski • 22. junij - veleposlanik se je skupaj z veleposlaniki držav EU srečal z novim predsednikom vlade Nad-žibom Mikatijem v Libanonu; • 17. januar - politična posvetovanja političnega direktorja Mateja Marna s predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve Libanona v Bejrutu. LIBIJA Stiki potekajo prek Veleposlaništva Republike Slovenije v Rimu. Zaradi zapletenih notranje-političnih razmer v Libiji je razvoj odnosov med Republiko Slovenijo in novimi libijskimi oblastmi (Nacionalnim prehodnim svetom) še v začetni fazi. 20. julija je Slovenija priznala Nacionalni prehodni svet kot zakonitega predstavnika libijskega ljudstva. Slovenija se zavzema za nadaljnji razvoj političnega dialoga z novimi libijskimi oblastmi ter za okrepitev gospodarskega sodelovanja. Humanitarna pomoč Republika Slovenija je za reševanje krize v Libiji namenila več kot 100.000 evrov; • marec: donacija 50.000 evrov za reševanje humanitarne krize v regiji (prek UNHCR); • april: donacija zdravil in sanitetnega materiala bolnišnici v Misrati v vrednosti 20.000 evrov; • julij: državna sekretarka Dragolju-ba Benčina je bolnišnici v Benga-ziju predala slovensko humanitarno pomoč v obliki zdravil in sanitetnega materiala v vrednosti 26.000 evrov (pošiljka je obsegala antibiotike, anestetike, zdravila za zdravljenje bolečin, protimikrobna zdravila ter sanitetni material, v pomoč je bila vključena tudi donacija podjetja Tosama - 3 m3 sanitetnega materiala), • september: predana je bila slovenska pošiljka zdravil in sanitetnega materiala v vrednosti 10.000 evrov ter šolskih potrebščin tuni-zijski bolnišnici v Tatauinu, ki se je soočala z velikim številom beguncev iz Libije. Republika Slovenija je izvedla tudi tri projekte rehabilitacije. Julija je bilo sedem libijskih mladostnikov, žrtev vojne, deležnih psihosocialne rehabilitacije v Zrečah. Od konca oktobra do začetka decembra je Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča izvedel fizično rehabilitacijo 24 libijskih pacientov. Druga skupina 25 libijskih pacientov je na fizično rehabilitacijo v Slovenijo (URI Soča) prispela decembra. Gospodarsko sodelovanje Na začetku leta 2011 se je blagovna menjava zmanjšala za 80 odstotkov. LATVIJA Latvijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Stockholms Libanon nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Ankari. 75 Vojna v Libiji je onemogočala gospodarsko sodelovanje med državama, po koncu spopadov pa se je povečalo zanimanje slovenskih podjetij za sodelovanje z Libijo, tudi tistih, ki so bila v Libiji prisotna v preteklosti. Priložnosti za slovenska podjetja so predvsem na področju energetike, gradbeništva, telekomunikacij, oskrbe s pitno vodo, zdravstvene opreme, strojništva, kmetijstva in turizma. Srečanja in obiski • 25. septembra se je ob robu zasedanja GS OZN minister Samuel Žbogar srečal s predsednikom začasne libijske vlade dr. Džibri-lom; • 20. julija je državna sekretarka Benčina v Bengaziju predala pošiljko slovenske humanitarne pomoči (zdravil in sanitetnega materiala). Ob tej priložnosti se je sešla s tedanjim podpredsednikom začasne libijske vlade dr. Al-Isavijem in ga uradno obvestila o slovenskem priznanju libijskega Nacionalnega prehodnega sveta kot legitimnega predstavnika libijskega ljudstva; • 17. junija se je veleposlanik Iztok Mirošič v Neaplju srečal s predsednikom začasne libijske vlade dr. Džibrilom. Sogovorniku je predstavil izvedene in načrtovane humanitarne aktivnosti Republike Slovenije v zvezi s krizo v Libiji; • 3. junija je predstavnik Nacionalnega prehodnega sveta veleposlanik Šalgam obiskal Slovenijo. Srečal se je z ministrom Žbogar-jem in predsednikom vlade Pahorjem. Predstavil jima je razvoj konflikta v Libiji ter načrt za izvedbo tranzicije v Libiji. LIHTENŠTAJN Lihtenštajn nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bernu. Dobri odnosi med državama so se opazno okrepili na političnem, gospodarskem in multilateralnem področju ob vzpostavitvi rednih kvadrilateralnih konzultacij na področju človekovih pravic, razvojnega sodelovanja, Alpske strategije ter konzularnega sodelovanja med Slovenijo, Švico, Avstrijo in Lih-tenštajnom. Prvo srečanje na ravni namestnikov zunanjih ministrov je bilo aprila v Vaduzu, udeležila se ga je državna sekretarka Benčina. Državi sta dobro sodelovali tudi v okviru mednarodnih organizacij. Avgusta je bil v Schaanu odprt Konzulat Republike Slovenije, ki ga vodi častni konzul dr. Donat P. Marxer. Lihtenštajnska ministrica za zunanje zadeve dr. Aurelia Frick se je 9. in 10. septembra udeležila Strateškega foruma Bled, kjer je bila panelistka. Sestala se je tudi z ministrom Samuelom Žbogarjem. Gospodarsko sodelovanje Obseg blagovne menjave Slovenije z Lihtenštajnom je v prvih devetih mesecih znašal 1,36 milijona evrov. Izvoz v Slovenijo v prvih devetih mesecih je znašal milijon evrov. Najpomembnejši izvozni izdelki so bili ročna orodja, konstrukcije in deli konstrukcij iz aluminija, izmenljivo orodje za ročno oblikovanje ter pohištvo. Uvoz iz Slovenije je v prvih devetih mesecih znašal 0,36 milijona evrov. Glavni uvozni izdelki so bili hrana za živali, farmacevtski izdelki, proizvodi kemične industrije in medicinski ter kirurški izdelki. Storitvena menjava je znašala 2,1 milijona evrov. Neposredne naložbe Lihtenštaj-na v Sloveniji so v letu 2010 znašale 17,3 milijona evrov. Med najpomembnejšimi koncerni z lihtenštajnskim kapitalom ali s sedežem v Lihtenštaj-nu, ki imajo v Sloveniji svoja zastopstva, so Hilti AG/Hilti Slovenija, Hovalwerk AG/Harting, Neutrik AG/AVC Group in Thyssenkrupp Presta AG/Unior. Maja se je v Sloveniji mudil častni konzul. Priznani švicarsko-lihtenštajnski podjetnik je obiskal 30 malih in srednjih inovativnih slovenskih podjetij z namenom njihovega povezovanja s potencialnimi lihtenštajnskimi in švicarskimi vlagatelji. Veleposlaništvo je septembra obiskalo Lihtenštajnsko zbornico za industrijo in trgovino ter lihtenštajnsko multinacionalko Hilti AG, ki ima prodajno enoto v Sloveniji. Ob povpraševanjih slovenskih podjetij za tržne možnosti in poslovne povezave v Švici je iskalo tržne možnosti v Lihtenštajnu. LITVA Litvo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v K0benhavnu. Odnosi med državama so dobri. 8. aprila so v Ljubljani potekale konzultacije med državnima sekretarjema slovenskega in litovskega zunanjega ministrstva, Dragoljubo Benčina in Egidijusom Meilunasom. Državi sta v okviru EU, zveze NATO in drugih multilateralnih organizacij nadaljevali dialog na politični in delovni ravni v smeri uresničevanja vzajemnih zunanjepolitičnih interesov. Posebno intenzivni so bili stiki v okviru Skupnosti demokracij in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki jima je Litva predsedovala v letu 2011. Gospodarsko sodelovanje Upadanje blagovne menjave med državama zaradi gospodarske in finančne krize se je leta 2011 ustavilo. V prvih devetih mesecih 2011 je blagovna menjava znašala 48,5 milijona evrov, medtem ko je v enakem obdobju 2010 dosegla vrednost 47 milijona evrov. Slovenski izvoz v Litvo je v devetmesečnem obdobju 2011 v primerjavi z enakim obdobjem 2010 ostal na enaki ravni - 42 milijona evrov, uvoz pa se je s 4,7 povečal na 6,5 milijona evrov. Slovenska podjetja, prisotna v Litvi so Krka, Trimo, Eti Izlake in Etol, medtem ko Gorenje litovski trg pokriva iz K0benhavna. Priložnosti za poglobitev sodelovanja in naložb se kažejo na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, okoljskih tehnologij in obnovljivih virov energije, biotehnologije, laserske tehnologije, strojev in električnih aparatov, izdelkov iz plastike, na področju lesne, pohištvene, papirne, tekstilne in živilske industrije 76 ter turizma, prometa in logistike. Možnosti pa se nakazujejo tudi pri gradnji infrastrukture in v energetiki, pa tudi pri iskanju zunanjih izvajalcev storitev in poslovnih procesov. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja V sklopu literarnih večerov z nagrajenci Vilenice, ki jih je Ljubljana kot svetovna prestolnica knjige gostila januarja, je nastopil tudi litovski pesnik, esejist, prevajalec, publicist, literarni zgodovinar in doktor znanosti Tomas Venclo-va. Na Filološki fakulteti Univerze v Vilniu-su je 14. in 15. maja potekal že 7. slovenski vikend, ki sta ga skupaj z litovskimi študenti slovenščine organizirali dr. Jelena Konickaja, vodja slovenistič-nega študija Filološke fakultete, in Lara Pižent, lektorica na fakulteti. Slovenski vikend 2011 je minil v znamenju stote obletnice Cankarjeve Lepe Vide pod naslovom Dramatika na Slovenskem. Posebne gostje študentov v Vil-niusu so bile znana gledališka in filmska igralka ter dramatičarka Dragica Potočnjak, dr. Katja Mihurko Poniž in dr. Danila Zuljan Kumar z Univerze v Novi Gorici. Slovenija in slovenska košarkarska reprezentanca sta bili med evropskim prvenstvom v košarki, ki je potekalo od 31. avgusta do 18. septembra v Litvi, deležni ustrezne medijske pozornosti. LUKSEMBURG Dvostranski odnosi so zelo dobri. Politični dialog o vrsti evropskih in svetovnih vprašanjih je reden, sodelovanje na različnih dvostranskih in večastranskih področjih pa se uspešno razvija. Redni meddržavni stiki na visoki ravni partnerstvo še utrjujejo. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavel Gantar se je med uradnim obiskom v Luksemburgu med 25. in 27. januarjem sestal z velikim vojvodo Henrijem, predsednikom vlade Jeanom Claudom Junckerjem, predsednikom parlamenta Laurentom Mosarjem in ministrom za zunanje zadeve Jeanom Asselbornom. Govorili so o dvostranskem sodelovanju, gospodarskih izzivih, Zahodnem Balkanu, drugih notranje- in zunanjepolitičnih temah, posebej pa so se spomnili 20. obletnice slovenske samostojnosti. V sklopu rednega dialoga med ministrstvoma za zunanje zadeve je Luksemburg 2. marca obiskal generalni direktor za evropske zadeve in politično bilateralo mag. Igor Senčar, ki se je srečal z generalnim direktorjem za mednarodne gospodarske zadeve Jea-nom Graffom in s političnim direktorjem Georgesom Fridnom. Opravil je tudi pogovore z diplomatsko svetovalko predsednika vlade Juriko Backes. Državi sta še naprej krepili stike na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Na podlagi obojestranskega interesa za tesnejše sodelovanje je septembra na Ministrstvu za zunanje zadeve stažiral luksemburški strokovnjak za mednarodno razvojno sodelovanje. Novi veleposlanik Velikega vojvodstva Luksemburg v Republiki Sloveniji s sedežem na Dunaju je 16. novembra predal poverilna pisma predsedniku dr. Danilu Türku. Gospodarsko sodelovanje Statistika prvih devetih mesecev leta kaže zmanjšanje skupne blagovne menjave za 26 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010. Uvoz se je v navedenem obdobju zmanjšal za 29 %, izvoz pa za 21 %. Slovenija je v Luksemburg v prvih devetih mesecih 2011 izvozila za 21 milijonov evrov in uvozila za 43 milijonov evrov blaga. Med sektorji v Luksemburgu so za slovenska podjetja zanimive predvsem finančne storitve, logistika, visoka tehnologija (vesoljska tehnika), in visokokakovostni materiali (jekla). Veleposlaništvo v Bruslju je sodelovalo z Luksemburško gospodarsko zbornico pri organizaciji obiska podjetij iz regije SarLorLux v Sloveniji med 26. in 30. junijem. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja V počastitev dvajsete obletnice slovenske samostojnosti in dneva državnosti je veleposlaništvo v Bruslju v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo v Bruslju in z Belgijsko-slovensko-luksemburško zbornico za trgovino, industrijo in turizem v prostorih Predstavništva Evropske komisije v Luksemburgu 15. junija pripravilo sprejem in odprtje razstave zmagovalnih fotografij natečaja Poslikajmo Slovenijo. MADŽARSKA Madžarsko pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti. Nadaljevala sta se dinamičen politični dialog ter sodelovanje na različnih področjih in ravneh, ki temelji na tradicionalnih dobrih sosedskih odnosih med Slovenijo in Madžarsko, njunih podobnih zunanjepolitičnih prednostnih usmeritvah, partnerstvu v Evropski uniji, zavezništvu v zvezi NATO ter pripadnosti srednjeevropskemu prostoru. Sodelovanje je bilo najbolj izrazito v zvezi z narodnima manjšinama, Zahodnim Balkanom in širitvijo EU, uveljavitvijo strategije EU za podonavsko regijo ter evropsko sosedsko politiko s poudarkom na vzhodnem partnerstvu. Državi sta si izmenjavali obiske na visoki in najvišji ravni, njuni predstavniki so se srečevali tudi ob robu mednarodnih dogodkov. Na pogostost srečanj na visokih ravneh je vplivalo tudi predsedovanje Madžarske Svetu EU v prvi polovici leta. V tem obdobju so se neformalnih zasedanj Sveta EU v Budimpešti in na gradu Gödöllo udeleževali ministri in državni sekretarji iz Slovenije. Minister Žbogar se je marca udeležil neformalnega Sveta EU za zunanje zadeve (Gymnich). Junija se je udeležil srečanja zunanjih ministrov držav članic EU in Azije. Slovenski predstavniki so sodelovali tudi na številnih dogodkih predsedovanja na strokovni ravni. Ob robu so se zvrstili mno- Luksemburg nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bruslju. 77 gi pomembni dvostranski stiki. Madžarska državna ministrica za zadeve EU Eniko Gyori je maja obiskala Ljubljano. Generalna direktorja za evropske zadeve sta se večkrat sestala in izmenjala mnenja o evropskih temah s poudarkom na širitvi EU. Državna sekretarka mag. Andreja Jerina se je novembra v Budimpešti udeležila sestanka skupine držav prijateljic kohezije EU in opravila pogovore o možnostih za krepitev sodelovanja v okviru strategije EU za podonavsko regijo. Nadaljevali so se redni medsebojni stiki na visoki in najvišji ravni. Predsednik dr. Danilo Türk se je aprila na povabilo madžarskega predsednika dr. Pala Schmitta skupaj s predsedniki Nemčije, Italije, Latvije, Madžarske, Avstrije, Poljske, Portugalske in Finske udeležil srečanja skupine Arraiolos. Namen srečanja je bila neformalna razprava o nekaterih pomembnih temah EU. Predsednik dr. Schmitt se je v spremstvu ministra za obrambo dr. Csabe Hendeja udeležil junijske državne slovesnosti ob dvajseti obletnici samostojnosti v Ljubljani. K poglobitvi odnosov na parlamentarni ravni je prispeval obisk predsednika madžarskega parlamenta Laszla Köverja maja v Ljubljani. Odlične odnose med ustavnima sodiščema je potrdil septembrski obisk delegacije Ustavnega sodišča Republike Slovenije pod vodstvom predsednika sodišča dr. Ernesta Petriča na Madžarskem. Pomemben pospešek je v stike med prestolnicama vnesel junijski obisk župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovica, ki je ob tej priložnosti odprl večdnevno odmevno prireditev Dnevi Ljubljane v Budimpešti. Uspešno se je nadaljevalo sodelovanje v mednarodnih organizacijah in regionalnih povezavah. Veleposlanica je še naprej delovala v posvetovalnem odboru madžarskega Mednarodnega centra za demokratično tranzicijo ICDT, ki partnersko sodeluje s slovenskim Centrom za evropsko prihodnost. Veleposlaništvo je bilo dejavno na oktobrskem Forumu o človekovih pravicah, ki ga je v Budimpešti četrtič pripravilo madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve. Predstavniki veleposlaništva so se udeležili Tretjega evrop- skega humanitarnega partnerskega foruma, ki sta ga oktobra v Budimpešti organizirala madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve in Urad OZN za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA). V novembru so v Ljubljani potekale dvostranske konzultacije na temo evropske sosedske politike s poudarkom na vzhodnem partnerstvu. Vsi dogodki in prireditve v organizaciji veleposlaništva so bili namenjeni počastitvi dvajsete obletnice samostojnosti Slovenije. Veleposlanica je junija na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti (CEU) predavala na temo dvajsetletnice samostojnosti. Septembra je skupaj s predsednikom Odbora za gospodarstvo v madžarskem parlamentu Antalom Roganom nastopila na srečanju Salona nova družba (New Society Salon) v Budimpešti. Januarja je bila v Budimpešti gostja na osrednji letni slovesnosti Prima Primissima, ki jo prireja Zveza madžarskih poslovnežev. Kot časna gostja je septembra sodelovala na slovesnosti Prima Pri-missimav Szolnoku. Veleposlaništvo je bilo dejavno na številnih promocijskih dogodkih ob madžarskem predsedovanju Svetu EU. Obe strani sta si še naprej prizadevali za uveljavitev manjšin kot povezovalnega dejavnika v njunih odnosih ter za reševanje manjšinskih vprašanj v medsebojnem dialogu. Veleposlaništvo je posebno pozornost namenilo zakonom, ki se nanašajo na pravice narodnosti in bodo pomembno vplivali na položaj slovenske manjšine na Madžarskem. Junija je bilo v Budimpešti XII. zasedanje Slovensko-madžarske mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski, ki je bil podpisan leta 1992. Veleposlanica in drugi predstavniki veleposlaništva so večkrat obiskali Slovence v Porabju ter vzdrževali tesne stike z Državno slovensko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem ter tudi s Slovenskim društvom v Budimpešti. V okviru prizadevanj za večjo prepoznavnost slovenske manjšine na Madžarskem je na pobudo veleposlanice Slovence v Porabju novembra obiskal Georg Habsburg-Lothringen, sin Otta von Habs-burga, predsednik Rdečega križa Madžarske in madžarski veleposlanik za posebne naloge. Veleposlaništvo je novembra pripravilo delovno srečanje predstavnikov manjšine z madžarskimi poslanci in vladnimi funkcionarji iz Železne županije in županije Zala ter poslovneži iz obeh držav. Delo so nadaljevale mešane komisije. Mešana slovensko-madžarska komisija za mednarodni cestni prevoz blaga in potnikov je zasedala junija v Moravcih, oktobra je bilo na Gradu zasedanje Mešane slovensko-madžarske komisije za čezmejno sodelovanje. Zasedanje Mešane slovensko-madžarske komisije za turizem v Sloveniji je bilo prestavljeno. Gospodarsko sodelovanje Obseg blagovne menjave je v prvih devetih mesecih znašal 1,16 milijarde evrov, kar pomeni 19,3-odstotno povečanje. Vrednost slovenskega uvoza dosegla 693 milijonov evrov, vrednost izvoza pa 465 milijonov evrov. V tem obdobju je bila Madžarska 6. najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije (7. izvozna partnerica s 3 % slovenskega izvoza in 5. uvozna partnerica s 4,2 % slovenskega uvoza). Slovenija ima v blagovni menjavi primanjkljaj, v prvih devetih mesecih 2011 je njegova vrednost znašala 227 milijonov evrov. Struktura slovenskega izvoza in tudi uvoza iz Madžarske je razpršena. Na strani slovenskega izvoza prevladujejo farmacevtski izdelki (14 %), vozila ter njihovi deli (14 %), električni stroji in oprema (13 %), mineralna goriva in olja (10 %), živila (8 %), medtem ko so na strani uvoza zastopani mineralna goriva in olja, bituminozne snovi in mineralni voski (19 %), vozila ter njihovi deli (15 %), električni stroji in oprema (10 %), farmacevtski izdelki (7 %) in žita (5 %). Luka Koper je najpomembnejše pomorsko pristanišče za madžarsko gospodarstvo. Na področju energetike 78 je v interesu obeh držav povezava energetskih omrežij, med njimi visokonapetostnega električnega omrežja. Proučuje se možnost povezave plinovodnih omrežij ter skupne gradnje novih zmogljivosti za skladiščenje zemeljskega plina. V skupnem interesu je tesno sodelovanje v projektih Nabucco in Južni tok, jedrskih elektrarn, na področju raziskav in razvoja, alternativnih energetskih virov ter usklajeno in živahnejše čezmejno sodelovanje, ob upoštevanju interesov obeh ob meji živečih manjšinskih skupnosti. V prvih desetih mesecih je Slovenijo obiskalo 57.349 madžarskih turistov, kar je skoraj 15 % več kot v enakem obdobju leta 2010. Skupaj so ustvarili za več kot 151.000 prenočitev, predvsem v zimski sezoni, vendar se madžarski turistični promet vse bolj enakomerno razporeja prek celega leta. V sodelovanju s Slovensko-madžarskim poslovnim društvom/klubom je veleposlaništvo organiziralo številne poslovne forume v regijah in večjih mestih z namenom predstavitve slovenskega poslovnega okolja in turistične ponudbe. Tako so se zvrstili poslovni forum marca v Deb-recenu, poslovni forum za podjetja elektroindustrije aprila v Budimpešti, poslovna foruma v Gyoru in Sombotelu oktobra. Na slednjem se je uspešno predstavila tudi Razvojna agencija Slovenska krajina, ki so jo ustanovili porabski Slovenci. Veleposlaništvo je marca sodelovalo na mednarodnem turističnem sejmu UTAZAS z udeležbo Slovenske turistične organizacije in slovenskih turističnih podjetij, podobno kot pri skupinskem sejemskem nastopu slovenskih podjetij na mednarodnem sejmu RENEXPO maja v Budimpešti ter novembra na Sejmu okusov in vin. Veleposlaništvo je oktobra organiziralo obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana na mednarodnem kmetijskem sejmu OMEK v Budimpešti. Aprila je priredilo delovno srečanje za veleposlanike, ki so iz Budimpešte akreditirani v Sloveniji, na katerem so se predstavila slovenska podjetja Krka, Luka Koper in Helios. Za podoben dogodek je poskrbelo junija za novinarje madžarskih tiskanih in elektronskih medijev. V okviru prireditev Dnevi Ljubljane v Budimpešti je junija organiziralo delovno srečanje župana Zorana Jankovica s predstavniki slovenskih in madžarskih podjetij ter predstavniki Društva slovensko-madžarskih poslovnežev. Junija je priredilo delovno srečanje z madžarskim delom Slovensko-madžarskega poslovnega sveta, na katerem je nastopila predsednica Madžarske agencije za investicije in trgovino Erzsebet Dobos. Jeseni so na turistični delavnici v organizaciji Slovenske turistične organizacije nastopila številna slovenska turistična podjetja. Veleposlanica je bila častna gostja na festivalu golaža v Szolnoku, ki so ga pripravili septembra pod pokroviteljstvom ministra za razvoj podeželja Sandorja Fazekasa. Ob tej priložnosti sta bili predstavljeni gospodarstvo in turistična ponudba Slovenije, nastopila je tudi mladinska folklorna skupina Zveze Slovencev na Madžarskem. V oktobru je bilo delovno srečanje ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana z madžarskim ministrom za razvoj podeželja Sandorjem Fazekasem. Posebna pozornost je bila namenjena krepitvi sodelovanja madžarske strani s predstavniki Pomurske gospodarske zbornice, Območne obrtne zbornice in Centrom za poslovno usposabljanje. Nadaljevale so se dejavnosti za uresničitev projekta novega potniškega središča v Ljubljani Emonika City Center, ki ga gradi madžarsko-kanadski konzorcij TriGranit. Veleposlaništvo je sodelovalo tudi v dejavnostih Regionalnega okoljevarstvenega centra v kraju Szen-tendre. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Sodelovanje na področju visokega šolstva in znanosti je bilo uspešno. Nadaljevalo se je živahno sodelovanje univerze v Ljubljani in Mariboru z Univerzo Eötvös Lorand (ELTE v Budimpešti v okviru programov Erasmus in Ceepus, podonavske rektorske konference, mreže nacionalnih kulturnih institucij Evropske unije EUNIC in konzorcija evropskih tehnoloških in inovacijskih projektov. Okrepilo se je sodelovanje med univerzama v Ljubljani in v Szegedu ter nadaljevalo sodelovanje Univerze v Mariboru z univerzami v Pecsu, Budimpešti in Debrecenu in Univerzitetnim centrom Savaria v Sombotelu. Študij slovenščine na Oddelku za slovansko filologijo Univerze ELTE v Budimpešti, ki se je začel v študijskem letu 2006/2007, privablja vse več študentov. Nadaljevali so se tudi dodi-plomski študij in drugi programi slovenskega jezika na Univerzitetnem centru Savaria v Sombotelu. Univerza v Mariboru in Univerza Gyula Andrassy z nemškim učnim jezikom iz Budimpešte sta si začeli izmenjavati gostujoče profesorje in študente. Na znanstvenem področju so se uspešno izvajali skupni projekti v okviru evropskih znanstvenih programov ter projekti dvostranskega znanstveno-tehnološkega sodelovanja. Rektor Univerze ELTE prof. dr. Barna Mezey je izrazil pripravljenost za strokovno sodelovanje znanstvenikov univerze, ki delujejo pri Madžarski akademiji znanosti, pri pripravi znanstvenega slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja, pri kateri na slovenski strani sodeluje Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Veleposlaništvo je sodelovalo pri organizaciji številnih kulturnih dogodkov v počastitev dvajsetletnice samostojnosti Slovenije. Mag. Vasja Klavora je januarja obiskal Budimpešto, kjer je v prostorih Inštituta in muzeja vojaške zgodovine predstavil svojo knjigo Doberdob. Kraško bojišče, 1915-1916, ki je izšla v madžarskem prevodu. Ob slovenskem kulturnem prazniku je veleposlaništvo v koncertni dvorani Muzeja Franza Lisz-ta v Budimpešti priredilo koncert Tria Amarilis z ljubljanske Akademije za glasbo. Trio Amarilis je nastopil tudi v Sombotelu in Monoštru. Aprila je na 79 Spomladanskem festivalu v Budimpešti sodeloval Mini teater, Mednarodnega knjižnega festivala v Budimpešti sta se udeležila slovenska pisatelja Drago Jančar in Dušan Šarotar. Na Festivalu prvega romana pa je Slovenijo zastopal Tadej Golob. Junijski Dnevi Ljubljane v Budimpešti, pripravljeni v sodelovanju Urada župana Budimpešte, Mestne občine Ljubljana ter veleposlaništva, so ponudili odmevno predstavitev slovenske kulture z bogatim programom. Septembra je veleposlaništvo sodelovalo pri predstavitvi slovenskih oblikovalcev na Tednu dizajna v Budimpešti. V prostorih Kulturnega centra MOM v Budimpešti je bila na ogled razstava slikarja Endreja Gönterja, v Ludwig muzeju pa sta na razstavi fotorealizma Vzhodno od raja sodelovala slovenska avtorja Franc Berko Berčič in Franc Mesarič. Veleposlaništvo je v prostorih Regionalnega okolj-skega centra (REC) v Szentendreju postavilo razstavo Voda, naše upanje, ki so jo odprli novembra ob zasedanju skupščine REC. Obiski • 20-21. januar - udeležba ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal in ministra za pravosodje Aleša Zalarja na neformalnem zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve na gradu Gödöllo; • 24.-25. februar - udeležba ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelu-šič na neformalnem srečanju ministrov EU za obrambo v Budimpešti in na gradu Gödöllo; • 11.-12. marec - udeležba ministra za zunanje zadeve Samuela Žbo-garja na neformalnem Svetu EU za zunanje zadeve na gradu Gödöllo; • 27.-28. marec - udeležba ministrice za kulturo Majde Širca na neformalnem srečanju ministrov EU za kulturo v Budimpešti in na gradu Gödöllo; • 28.-29. marec - udeležba ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukši-ča na neformalnem srečanju 80 ministrov EU za izobraževanje v Budimpešti in na gradu Godollo; 4.-5. april - udeležba ministra za zdravje dr. Dorijana Marušiča na neformalnem srečanju ministrov EU za zdravje v Budimpešti in na gradu Godollo; 8.-9. april - udeležba predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka na neformalnem srečanju skupine Arraiolos v Budimpešti; 8.-9. april - udeležba ministra za finance dr. Franca Križaniča in guvernerja Banke Slovenije dr. Marka Kranjca na neformalnem zasedanju Sveta EU za ekonomske in finančne zadeve na gradu Godollo; 6.-7. junij - udeležba ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na srečanju zunanjih ministrov držav članic EU in Azije na gradu Godollo; 28. september - udeležba ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana na 75. sejmu kmetijstva in prehrane OMEK ter konferenci o prihodnosti skupne kmetijske politike EU v Budimpešti; 29. september-1. oktober - obisk predsednika Ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča v Budimpešti; 4. november - delovno srečanje ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana z madžarskim ministrom za razvoj podeželja Sandorjem Fazekasem v Egerju; 12. november - obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša v Porabju. ® 17. maj - obisk državne ministrice za zadeve Evropske unije Eniko Gyori v Ljubljani; 24. junij - udeležba predsednika Pala Schmitta in ministra za obrambo dr. Csabe Hendeja na državni slovesnosti ob dnevu državnosti in dvajseti obletnici samostojnosti Republike Slovenije v Ljubljani; 24.-25. junij - obisk ministra za obrambo dr. Csabe Hendeja v Ljubljani. Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru Dejavnosti generalnega konzulata so bile živahne na vseh področjih, najtesneje pa so bile povezane z izvajanjem projektov Razvojne agencije Slovenska krajina, ki jo je leta 2006 ustanovila Zveza Slovencev na Madžarskem. Generalni konzulat je bil - ob opravljanju konzularno-pravnih zadev, pomoči slovenskim državljanom ob težavah in izvajanju drugih konzularnih nalog -vsestransko vključen v dejavnosti manjšine. V sodelovanju z ustanovami v Sloveniji in v regiji ter v tesnem sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Budimpešti je sproti reševal odprta vprašanja na področjih dvojezičnega šolstva, medijev in na drugih področjih delovanja in razvoja manjšine. Njegove naloge so močno opredeljevale posebne okoliščine sprejemanja ustavnih zakonov na Madžarskem. Gospodarsko sodelovanje Največja pozornost generalnega konzulata je veljala krepitvi gmotnega položaja manjšine v razmerah splošnega gospodarskega zastoja na Madžarskem. Dejavnosti so bile strnjene v promocijo slovenskih podjetij, povezovanje gospodarstva na obeh straneh meje, promocijo primerjalnih prednosti, zlasti obmejne lege območja, na katerem živi manjšina, in poslovne cone v Monoštru podjetjem iz Slovenije ter spodbujanje čezmejnih projektov, za katere je mogoče pridobiti sredstva evropskih in drugih skladov. Težišče kratkoročnih aktivnosti, ki pa bodo imele tudi pomembne dolgoročne učinke, je veljalo reševanju administrativnih ovir, spodbujanju in vsestranski vključitvi v izvajanje projektov Razvojne agencije Slovenska krajina (RASK) in drugih čezmejnih projektov, ki krepijo gmotno in gospodarsko osnovo manjšine, zlasti projektov po Sporazumu o spodbujanju čezmejnega sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti Madžarske in Slovenije. Med najpomembnejšimi projekti iz sklopa prvega razpisa tega sodelovanja (2009), ki so uspešno potekali, so Sosed k sosedu, namenjen ohranjanju in razvoju kulturne dediščine, katerega partnerji na madžarski strani so RASK, Občina Gornji Senik, Občina Dolnji Senik in Državna slovenska samouprava, na slovenski strani pa Krajinski park Goričko in Center za zdravje in razvoj iz Murske Sobote; Mura-Raba TV, namenjen sodelovanju obmejnih medijev v Porabju in gradnji optičnega omrežja, katerega madžarski partnerji so Zveza Slovencev na Madžarskem in TV Monošter, slovenski pa Regionalna razvojna agencija Mura in TV AS Murska Sobota; projekt trajnostnega razvoja, ureditve kmetijskih površin in obratov Krajina v harmoniji, pri katerem sodelujeta na madžarski strani Narodni park Orseg in Občina Števano-vci, na slovenski pa Krajinski park Goričko, Prleška razvojna agencija in Ekološki center Svit za razvoj podeželja in za povezovanje ekoloških pridelovalcev iz Murske Sobote, ter projekt sodelovanja muzejev Doživetje prostora, pri katerem sodelujeta Direktorat muzejev Železne županije in Pokrajinski muzej Murska Sobota. Projekti iz sklopa 2. razpisa tega čez-mejnega lokalnega in regionalnega sodelovanja (2011) so druga faza projekta Mura-Raba TV; projekt trajnostnega razvoja sadjarstva Upkač-Visokodebelni biseri, katerega madžarska partnerja sta RASK in Nacionalni park Orseg, slovenski pa Regionalna razvojna agencija Mura, Krajinski park Goričko in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic. Med projekti, ki jih manjšina pripravlja za 2012, so cesta Budinci-Andovci, kjer sta partnerja madžarska družba za razvoj nacionalne infrastrukture NIF Zrt. in Občina Šalovci; medijski projekt Brez meja Zveze Slovencev na Madžarskem in Radia Murski val iz Murske Sobote; projekt organizacije kulturnih prireditev Folklora, s partnerji RASK na madžarski strani in Centrom za zdravje in razvoj Murska Sobota ter občinama Moravske Toplice in Kobilje ter projekt Skupne priloge manjšinskih časopisov Zveze Slovencev na Madžarskem in uredništva časopisa Népújság iz Slovenije. Med najpomembnejše projekte, ki so se začeli v tem letu, sodi tudi Vzorčna porabska kmetija, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, njen izvajalec pa je RASK. Sodelovanje na področju kulture in šolstva Generalni konzulat je sodeloval na prireditvah, ki jih pod vodstvom obeh krovnih organizacij, Zveze Slovencev na Madžarskem in Državne slovenske samouprave, pripravlja 16 društev kulturno zelo dinamične manjšine. Pomembna nova pridobitev, ki je še poživila kulturno dogajanje, je Hiša rokodelstva v Andovcih, zgrajena z evropskimi sredstvi, ki je dopolnila prostorske možnosti za kulturne prireditve v Porabju. Težišče dejavnosti je slonelo na tradicionalni poletni likovni koloniji, razstavah v galeriji slovenskega kulturno-informativnega centra Lipa, obiskih pisateljev in drugih umetnikov iz Slovenije, predvsem pa zelo pestri glasbeni in zborovski dejavnosti v Monoštru in v Sombotelu. Generalni konzulat je sodeloval pri reševanju sprotnih vprašanj dvojezičnih šol, v katerih se povečuje število učencev, in pri reševanju težav, s katerimi se srečujejo manjšinski mediji. Položaj na področju dvojezičnega šolstva in medijev ostaja še naprej zapleten. Obiski • 8. april - obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana v Monoštru pri Razvojni agenciji Slovenska krajina in v Nacionalnem parku Orseg; • 9. julij - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na državnem srečanju Slovencev na Madžarskem v Andovcih; • 12. november - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na slovesnosti ob posaditvi simbolne lipe ob 20. letnici slovenske državnosti v Monoštru, na podelitvi priznanja za prispevek k utrjevanju položaja slovenskega jezika na Madžarskem rektorju Univerzitetnega središča prof. dr. Karolyu Gadanyiju in na kulturni prireditvi na povabilo slovenskih organizacij v Sombotelu. MAKEDONIJA Makedonijo pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Skopju. Nadaljevali so se tradicionalno zelo dobri in prijateljski odnosi med državama, kar se je zrcalilo v obiskih na najvišji in visoki vladni ravni in v odličnem sodelovanju na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Februarja in marca je Skopje obiskal zunanji minister Samuel Žbo-gar, sredi februarja pa se je na uradnem obisku v Sloveniji mudil makedonski predsednik dr. Gjorge Ivanov z obsežno gospodarsko delegacijo. Ob tej priložnosti sta minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič in makedonski minister za šolstvo in znanost Nikola Todorov podpisala Protokol o sodelovanju na področju izobraževanja med slovenskima ministrstvoma za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter za šolstvo in šport in makedonskim ministrstvom za šolstvo in znanost. Z uradnim obiskom načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajorja Alojza Šteinerja v Makedoniji in skupno vajo pripadnikov slovenske in makedonske vojske Izziv 2011 na vojaškem vadišču Krivolak se je okrepilo tudi obrambno in vojaško sodelovanje. Slovenija je podpirala Makedonijo na njeni poti približevanja EU in NATO s svojimi izkušnjami in vsestransko pomočjo. 8. marca je v Skopju potekal regionalni posvet slovenskih veleposlanikov iz držav Zahodnega Balkana, ki ga je vodil minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Gospodarsko sodelovanje Obseg blagovne menjave je v prvih devetih mesecih 2011 znašal 140,7 milijona evrov. Od tega je slovenski izvoz blaga v Makedonijo v prvih devetih mesecih znašal 109,8 milijona evrov, uvoz pa 30,8 milijona evrov. Skupaj se je blagovna menjava glede na primerljivo obdobje v letu 2010 povečala za 11 odstotkov. Izvoz se je povečal za 5 odstotkov, uvoz pa za 38,8 %. 81 Slovenska podjetja so nadaljevala vlaganja v Makedonijo. Podjetje Riko še naprej gradi velike infrastrukturne projekte v Makedoniji (Hidroelektrarna Sv. Petka, komunalna čistilna naprava Volkovo). Energoplan izvaja dela pri obnovi stavbe v središču Skopja, LTH Livarnica z Ohrida je investirala v nove programe za proizvodnjo avtomobilskih delov, podjetje Roto pa je odprlo nove prodajne prostore v Vinici. Na trg so aktivno vstopile Ljubljanske mlekarne. Nove proizvodne prostore je odprl Unior Zreče. Obe slovenski zavarovalnici sta se leta 2011 preimenovali, in sicer v Triglav Osiguruvanje in Sava Osiguruvanje. Ob tem sta izvedli številne promocijske dogodke in dobrodelne akcije. Predstavniki veleposlaništvo so v okviru izvajanja gospodarske diplomacije obiskali številna podjetja po Makedoniji, v Kočanih, Štipu, Prilepu, Bitoli, Ohridu in Gostivarju. Osrednji dogodek je bil sprejem ob 20. obletnici Republike Slovenije v Skopju, ki je bil hkrati namenjen promociji Slovenije, njenega gospodarstva, turizma in slovenskih podjetij v Makedoniji. H krepitvi gospodarskega sodelovanja sta prispevala tudi obisk predsednika Makedonije dr. Ivanova v Sloveniji v februarju in obisk ministra za zunanje zadeve Žbogarja v Makedoniji v marcu. Posebno vlogo pri spodbujanju gospodarskega sodelovanja je imel tudi Slo-vensko-makedonski poslovni klub, ki združuje več kot sto štirideset slovenskih in makedonskih podjetij. Poleg številnih srečanj članov kluba v Skopju so bila organizirana tudi srečanja z gospodarstveniki v Kumanovu in na Ohridu. Zaključno srečanje poslovnega kluba je bilo v Skopju. Veleposlanik Republike Slovenije in državni sekretar na Sekretariatu za evropske zadeve Jovan Andonovski sta 13. maja podpisala Memorandum o mednarodnem razvojnem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo v letu 2011. V njem sta se državi dogovorili za konkretne projekte razvojnega sodelovanja. Memorandum je prvi tovrstni dokument, usklajen med državama na podlagi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Makedonije o razvojnem sodelovanju, ki je začel veljati 10. julija 2006. V septembru se je začela gradnja osnovne in srednje šole v občini Ilinden, ki ga sofinancira Slovenija. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Sodelovanje je bilo zelo intenzivno in vsestransko razvejeno. Veleposlaništvo je organiziralo ali sodelovalo pri organizaciji vrste kulturnih dogodkov z namenom promocije slovenske likovne, fotografske, filmske, literarne in glasbene umetnosti ter Slovenije kot zanimive turistične destinacije. Slovenski kulturni praznik so počastili proslava in sprejem v Makedonski operi in baletu ter odprtje fotografske razstave v Muzeju sodobne umetnosti v Skopju. Na proslavi so z veseloigro Vasovalci nastopili Mešani pevski zbor France Prešeren, študentje slovenskega jezika Filološke fakultete Blaže Koneski na Univerzi Sv. Cirila in Metoda Skopje in cicibani Slovenskega združenja France Prešeren. Na Prešernov dan je veleposlaništvo priredilo tudi fotografsko razstavo slovenske in makedonske umetnice, Metke Vergni-on in Nataše Dimovske-Uzunovske, z naslovom Zbliževanja. Februarja so na Osnovni šoli Blaže Koneski v Velesu potekali Dnevi slovenske kulture. Učenci so ves teden spoznavali Slovenijo, se učili o njeni zgodovini, politični ureditvi, kulturi, književnosti, naravnih lepotah in turističnih znamenitostih ter spoznavali slovensko kulinariko, ki je bila predstavljena na sklepni prireditvi. Marca je veleposlaništvo sodelovalo pri odprtju prve samostojne razstave modne oblikovalke in profesorice tekstilnega oblikovanja na Strojni fakulteti v Mariboru Gabrijele Fužir Bauer z naslovom Body Wisdom - Rites of Passage v Galeriji Oko v Skopju. Aprila so v Kinoteki Makedonija premi-erno predvajali omnibus kratkih filmov petih mladih režiserk iz Hrvaške, Srbi- je, BiH, Makedonije in Slovenije z naslovom Neke druge zgodbe. Predstavljen je bil film slovenske režiserke Hanne Slak. V razstavnem prostoru Kulturno-informativnega centra (KIC) v Skopju je bil predstavljen prevod knjige Vsi so jedli suši in odprta fotografska in video razstava multimedijske umetnice Eve Petrič. 21. aprila pa je bil v Makedonski filharmoniji simfonični koncert z gostujočim slovenskim dirigentom Jankom Kastelicem in makedonsko solistko, pianistko Nino Kostovo-Janevsko. Ob praznovanju 9. maja - dneva Evrope je bila pripravljena predstavitev Slovenije v Makedonsko-evropskem informativnem centru in tudi v skopskem mestnem parku, kjer so se na slovenski stojnici v slovenskih narodnih nošah predstavili učenci OŠ Kuzman Josifovski Pitu iz Skopja. Od 21. do 24. maja je v organizaciji Slovenskega centra iz Skopja in akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane potekal seminar slovenskih narodnih plesov s predstavitvijo folklore, običajev in ljudskih plesov. Slovenski center iz Skopja je 1. junija v prostorih Gledališča za otroke in mladostnike pripravil slovesno proslavo ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije. Program proslave so izvedli otroci iz slovenske skupnosti v Makedoniji. 9. junija je veleposlaništvo v prostorih nevladne organizacije Dobrodošli -Welcome Macedonia Centre pripravilo predstavitev Slovenije in njenih dosežkov v prvih 20 letih samostojnosti. Veleposlanik je navzočim opisal politični, gospodarski in kulturni razvoj Slovenije ter imel ob tej priložnosti tudi kratko tematsko predstavitev Slovenije kot zanimive turistične destinacije. Veleposlaništvo je v sodelovanju s Slo-vensko-makedonskim poslovnim klubom (SMPK) v počastitev 20. obletnice samostojnosti in neodvisnosti 21. junija organiziralo sprejem, ki se ga je udeležil tudi predsednik makedonske vlade Nikola Gruevski ter številni ministri, poslanci itd. Program sprejema je povezoval znani makedonski igralec Igor Džambazov. Slovensko himno je zapela slovenska predstavnica na 82 Evroviziji 2011 Maja Keuc, makedonsko pa zmagovalec makedonskega Idola Ivan Radenov. Na velikem platnu je bil prikazan štiriminutni film o dogajanjih in dosežkih Slovenije od razglasitve samostojnosti do danes. Program so z glasbenimi nastopi popestrili Maja Keuc, znana makedonska pop-rock skupina Next Time in kvartet SaxTromb. Za tradicionalno slovensko hrano je poskrbelo podjetje Sava Hoteli, ki je v ta namen pripeljalo kuharje iz Slovenije. Na sprejemu so bila razstavljena dela študentov (20-letnikov) Fakultete za oblikovanje in multime-dijske študije Univerze FON iz Skopja na temo 20. obletnice samostojnosti Slovenije z naslovom Macedonia feels Slovenia. 23. junija je Slovensko združenje France Prešeren iz Skopja priredilo proslavo ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije in odprtje razstave Bizjak-Belčev Slovenija v razglednicah. Avgusta je v cerkvi sv. Pantelejmona v Velesu nastopil ljubljanski oktet Okte-tek. Komorni pevski zbor Ipavska iz Vipave pa je izvedel celovečerni koncert v katedrali sv. Klimenta Ohridskega v Skopju. 25. avgusta se je slovenska glasbena zasedba RDYOYO DJs: DJ K'Pow in DJ Zeds s svojimi hip-hop, funk, soul in disko ritmi predstavila na festivalu Bitola - odprto mesto. Septembra so v Mestnem muzeju v Skopju odprli razstavo slovenske modne oblikovalke Gabriele Fužir Bauer z naslovom lifE circlE savE. 29. septembra so v galeriji nove poslovne zgradbe NLB - Tutunske banke v Skopju v počastitev 20. obletnice samostojnosti in neodvisnosti Slovenije postavili razstavo Identiteta Slovenije - oblikovanje za državo. Oktobra je bila v Bitoli proslava ob 20. obletnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, na kateri so se prvič uspešno predstavili pevci novoustanovljenega pevskega zbora Klopotec. Na ogled je bila tudi razstava Macedonia feels Slovenia, ki so jo pripravili študentje Fakultete za oblikovanje in multimedi-je skopske Univerze FON. 20. oktobra so v prostorih Mestnega muzeja v Sko- pju odprli razstavo slovenskega arhitekta in ilustratorja Marka Novaka z naslovom Risbe. Novembra se je na mali sceni Makedonskega narodnega gledališča v okviru Mednarodnega filmskega festivala SkupiFestival 2011 predstavilo neodvisno gledališče Via negativa iz Ljubljane s predstavo Stegn se! 7. novembra so v prostorih Društva pisateljev Makedonije predstavili 6. številko literarne revije OtočjeO., ki jo je v sodelovanju z Društvom pisateljev Makedonije pripravilo in izdalo Kulturno-umetniško društvo Otočje iz Slovenije. Tokratna številka je bila posvečena novejši makedonski književnosti. V okviru 10. festivala evropskega filma Cinedays v Skopju se je 9. novembra s projekcijo filma Slovenka, na kateri je bil gost režiser Damjan Kozole, v Kinoteki Makedonija začel Teden sodobnega slovenskega filma, na katerem je bilo predvajanih sedem sodobnih slovenskih filmov. V tekmovalni del filmskega festivala Cinedays pa so bili uvrščeni še trije novejši slovenski filmi: Izlet Nejca Gazvode, Oča Vlada Škafarja in Stanje šoka Andreja Košaka ter glasbeni dokumentarec Kuzle. Sodelovanje z makedonskimi mediji je bilo zelo intenzivno. Veleposlanik je imel številne televizijske in radijske intervjuje ter izjave za elektronske in tiskane medije, povezane z dvostranskimi odnosi, promocijo slovenskega gospodarstva in turizma, vprašanjem reševanja grško-makedonskega spora in vključevanja Makedonije v EU in NATO. Obiski notranjih zadev za okolje na Ohridu. ® • 15.-16. februar - uradni obisk predsednika dr. Gjorga Ivanova v spremstvu namestnika predsednika vlade za gospodarske zadeve Vladimirja Peševskega in ministra za izobraževanje in znanost Nikole Todorova ter obsežne gospodarske delegacije v Ljubljani; • 28. februar-1. marec - udeležba ministrice za notranje zadeve Gordane Jankuloske na osmi letni ministrski konferenci o sodelovanju na področju varnosti meja v Jugovzhodni Evropi v Ljubljani; • 9. marec - udeležba ministra za okolje Nexhata Jakupija na I. dinarski konferenci na Brdu; • 15. april - udeležba ministra za pravosodje Mihajla Manevskega na Konferenci Zahodnega Balkana o izboljšanju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah v Ljubljani; • 23.-24 junij - udeležba namestnika predsednika vlade in ministra za finance Zorana Stavreske-ga na poslovnem forumu Regional Policy Forum on Growth Strategies after the Crisisv Ljubljani; • 19.-20. avgust - udeležba ministra za kmetijstvo Ljupča Dimov-skega na kmetijskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni. MALTA 2. februar - delovni obisk ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja v Skopju; 8.-10. marec - uradni obisk ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja v Skopju in posvet slovenskih veleposlanikov v regiji Zahodnega Balkana; 3.-4. oktober - udeležba ministra pravosodje Aleša Zalarja na Ministrskem forumu EU-Zahodni Balkan s področja pravosodja in Malto nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu. Odnosi med Slovenijo in Malto so prijateljski. Državi vodita stalen dialog. Poleg rednih srečanj predstavnikov obeh držav na večstranskih srečanjih na mednarodni ravni so leto med drugim zaznamovala prizadevanja Slovenije za pridobitev podpore Malte slovenski kandidaturi za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov. 83 Blagovna menjava je dosegla vrednost 5,9 milijona evrov, kar pomeni padec za 38,6 %. Izvoz se je zmanjšal za 13,6 %, na 2,8 milijona evrov, uvoz pa za 51,8 % in je dosegel vrednost 3 milijone evrov. Film Slovenka v režiji Damijana Kozo-leta je bil prikazan na Evropskem filmskem festivalu 29. oktobra na Malti. Odnosi med državama so dobri. Januarja so v Ljubljani potekale politične konzultacije med ministrstvoma za zunanje zadeve na ravni državnih sekretarjev. Ob tem obisku je bil podpisan tudi Sporazum o sodelovanju v znanosti in tehnologiji. Predsednika državnega zbora dr. Pavel Gantar se je na obisku v Maroku mudil od 13. do 16. marca. Gospodarsko sodelovanje je skromno. Blagovna menjava se je sicer v prvih devetih mesecih občutno povečala v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2010, na 12,6 milijona evrov; izvoz se je znatno povečal in je znašal 11,2 milijona evrov, uvoz se je zmanjšal na 1,4 milijona evrov. Častni konzul Maroka je junija v sodelovanju z Veleposlaništvom Maroka s sedežem na Dunaju organiziral posvet o poslovanju z Marokom z naslovom Morocco meets Slovenia. MEHIKA Mehiko nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Washingtonu. Dvostranski odnosi med državama so dobri. Veleposlanik Republike Slovenije je 20. januarja predal poverilna pisma predsedniku Mehike Felipu Calde-rónu. Ob obisku v Ciudadu de México je opravil več delovnih pogovorov, med drugim v agenciji za spodbujanje tujih neposrednih investicij ProMexico, Mehiškem poslovnem svetu za mednarodno trgovino, investicije in tehnologijo (COMClE) ter v spodnjem domu mehiškega kongresa, kjer se je srečal s predsednico Skupine prijateljstva s Slovenijo, poslanko Magdaleno Torres Abarca. Gospodarsko sodelovanje Vrednost blagovne menjave je v prvih desetih mesecih leta dosegla 51,9 milijona evrov, kar je 9,7 % več kot v enakem obdobju leta 2010. Uvoz blaga iz Mehike je v prvih desetih mesecih znašal 8,1 milijona evrov, kar je na enaki ravni kot v primerljivem obdobju leta 2010. Izvoz blaga v Mehiko je v prvih desetih mesecih leta 2011 znašal 43,8 milijona evrov, kar je 11,5 % več kot v enakem obdobju leta 2010. Slovenska podjetja so imela konec leta 2010 za 0,7 milijona evrov neposrednih naložb v Mehiki (na enaki ravni kot v letu 2009). MOLDAVIJA Moldavijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kijevu. Odnosi med državama so dobri. Slovenija podpira evropsko prihodnost Mol-davije in njena prizadevanja za tesnejše institucionalne odnose z Evropsko unijo in sklenitev pridružitvenega sporazuma. Ob robu 17. Vrha predsednikov srednjeevropskih se je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk 28. maja v Varšavi sestal z v. d. predsednika Republike Moldavije in predsednikom parlamenta Republike Moldavije Marianom Lupujem. Kakovost dvostranskih odnosov je potrdil uradni obisk ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja 15. in 16. novembra v Kišinjevu. Sprejel ga je ves državni vrh, v pogovorih je bil izražen moldavski interes za prenos slovenskih izkušenj pri približevanju Evropski uniji, slovenska stran pa je ponovila pripravljenost za poglobitev razvojnega sodelovanja z Moldavijo. V okviru tega sodelovanja se je minister Žbogar udeležil slovesnosti ob začetku projekta Izboljšanje izobraževanja in socialne integracije otrok, ki ga s sredstvi slovenske razvojne pomoči v pokrajini Ocnita izvaja Slovenska filantropija. Minister Samuel Žbogar minister za zunanje zadeve in evropske integracije Republike Moldavije Iure Leance sta se srečala 10. junija v Trstu. Obseg gospodarskega sodelovanja med državama, v katerega strukturi prevladuje slovenski izvoz, raste, a je še vedno razmeroma skromen. V prvih desetih mesecih je znašal 11,5 milijona evrov in se je glede na enako obdobje v letu 2010 povečal za 32,2 %. MONAKO Monako nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Parizu. Slovenija in Monako sta prijateljski državi s pomembnimi dvostranskimi vezmi, ki jih utrjujejo skupni interesi na multilateralnem področju. Na dvostranski ravni je v ospredju sodelovanje na področju varovanja narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti, v mednarodnih organizacijah pa se skupna prizadevanja usmerjajo v spoštovanje človekovih pravic, humanitarne dejavnosti in boj proti podnebnim spremembam. Uradni obisk predsednika dr. Danila Turka 11. januarja je pomenil nadaljevanje in krepitev dobrih odnosov. Državi delita veliko število pogledov na aktualna politična vprašanja ter teme, pomembne za razvoj našega planeta. Velik del pogovorov je bil namenjen sodelovanju pri varstvu okolja, zaščiti biotske raznovrstnosti in boju proti podnebnim spremembam. Med možnostmi za nadaljnje sodelovanje je bilo na področju varovanja okolja omenjeno sodelovanje slovenskih strokovnjakov pri dogodkih v organizaciji Monaka, možna nadgradnja sodelovanja med državama v okviru Unije za Sredozemlje ter nadaljnje podpiranje projektov MAROKO Maroko nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Lizboni. 84 slovenskega misijonarja Pedra Opeke na Madagaskarju. Knez Albert II. Monaški je ob uradnem obisku predsednika dr. Danila Turka odlikoval z velikim križem reda svetega Karla. Srečanja pobude Monaco Blue Initiative se je 13. in 14. februarja udeležil ministra za okolje in prostor dr. Rok Žarnic. V imenu predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka se je poroke kneza Alberta II. 2. julija udeležba veleposlanica Stabej. Gospodarsko sodelovanje Statistični urad Republike Slovenije od leta 2005 ne vodi več podatkov o blagovni menjavi med državama. Monaški statistični urad prav tako nima podatkov o blagovni menjavi med Slovenijo in Monakom. Državi imata tradicionalno dobre odnose in veliko možnosti za njihovo nadaljnjo krepitev. Zelo dobro sodelujeta na multilateralni ravni. Trgovinska menjava je v prvih devetih mesecih znašala 3,3 milijona evrov, kar je 66,4-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2010. Velik delež trgovinske menjave obsega slovenski izvoz zdravil, kozmetike, gospodinjskih aparatov in avtomobilskih delov. V februarju se je končal triletni evropski projekt za razvoj kmečkega turizma v Mongoliji, pri katerem je sodelovala Gospodarska zbornica Slovenije. NEMČIJA Nemčijo rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu. Sodelovanje med Slovenijo in Nemčijo je tako kot že leta poprej zelo dobro. To velja za neposredno dvostransko sodelovanje ter tudi za sodelovanje v okviru Evropske unije in mednarodnih organizacij. Pozitivna ocena velja tako za sodelovanje na ravni države , kot tudi na ravni zveznih dežel. K slednjemu je pripomoglo tudi odprtje konzulata v največji zvezni deželi, Severnem Porenju-Vestfaliji. Najpomembnejša dogodka, ki sta zaznamovala dvostransko sodelovanje, sta bila obisk predsednika državnega zbora dr. Pavla Gantarja v Berlinu v povezavi s sprejemom ob dnevu državnosti in obisk zvezne kanclerke dr. Angele Merkel v Ljubljani 30. avgusta. Ta je bil predvsem izraz pomena, ki ga nemška vlada pripisuje sodelovanju s slovensko. Ob obisku je bila podpisana Deklaracija o poglobljenem sodelovanju, ki je pomemben mehanizem za sodelovanje med vladama in ministrstvi na različnih ravneh, od najvišje politične ravni do ravni državnih uslužbencev. Eno najpomembnejših področij medvladnega sodelovanja je bilo reševanje krize evra, pri katerem so se pokazali mnogi skupni pogledi. Gospodarsko sodelovanje Nemčija ostaja največja zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Medtem ko se je menjava v letu 2009 zaradi finančne krize močno zmanjšala, se je začela v letu 2010 počasi krepiti. V letu 2011 je bilo zaznati že občutno povečanje, za približno 20 % v primerjavi z letom 2010. Po predvidevanjih bo blagovna menjava prekoračila mejo 8 milijard evrov, kar je bila že najvišja vrednost medsebojne menjave v letu 2008. Izvoz se bo povečal za slabih 25 %, uvoz iz Nemčije za približno 16 %. Poslovanje z Nemčijo krepi predvsem veliko svetovno povpraševanje po nemških izdelkih, slovenska industrija pa dobavlja sestavne dele za tamkajšnjo industrijo. Struktura izvoza in uvoza je ostala tako rekoč enaka. Državi trgujeta s širokim naborom izdelkov in surovin, največji delež obsegajo avtomobili, deli za avtomobilsko industrijo, stroji, elektrotehnika ter kemični izdelki. Med zveznimi deželami ostajajo najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije Baden-Württemberg, Bavarska, Severno Porenje-Vestfalija, Spodnja Saška in Hessen. V letu 2011 je Slovenija dodatno utrdila dobre odnose z Severnim Porenjem-Vestfalijo, saj smo uradno odprli konzulat, ki deluje predvsem na gospodarski ravni. Obisk nemških turistov se je po delnih podatkih povečal za najmanj desetino, kar kaže tudi na splošno pozitivno podobo, ki jo Slovenija uživa v Nemčiji. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Zvrstila se je obilica kulturnih prireditev, med katerimi velja omeniti zgolj največje. Januarja je v Hamburgu gostoval pisatelj Boris Pahor, v Leipzigu in Berlinu se je predstavil akademski slikar Mitja Ficko. Februarja je v Berlinu nastopil pisatelj in režiser Vinko Möderndorfer. V marcu je v Jenski filharmoniji gostoval dirigent Uroš Lajo-vic, na leipziškem knjižnem sejmu pa so se predstavili slovenski književniki. V istem mesecu so v Berlinu gostovali slovenski filozofi Slavoj Žižek, Alenka Zupančič in Mladen Dolar. Marca je v Berlinu z baletno predstavo gostoval Tomaž Pandur, maja pa nastopil nemški orkester Kammersymphonie s solistom Klemenom Lebnom. Na začetku junija je v Berlinski filharmoniji nastopil pihalni orkester iz Komna, nekaj dni pozneje pa se je z dvema koncertoma predstavila skupina Perpetuum Jazzile. Konec junija je bil v Sulzbachu izveden koncert Marka Hatlaka, v prostorih Evropske centralne banke v Frankfurtu pa je bila na ogled razstava slovenskih likovnih umetnikov. Veleposlaništvo je konec junija v prostorih nemškega Ministrstva za zunanje zadeve ob 20. obletnici razglasitve slovenske samostojnosti pripravilo razstavo Stran XX. V juniju je v Berlinu potekal celotedenski simpozij Germany meets Slovenia. Septembra je v Berlinu razstavljala slikarka Veronika Ban. Od oktobra do konca leta se je v nemškem mestu Essen Slovenija predstavila kot država gostja festivala Svetlobni tedni v Essnu. Oktobra je veleposlaništvo sodelovalo tudi pri odprtju razstave slovenske galerije Alkatraz v Berlinu in na umetniškem sejmu Preview Berlin, na katerem so se predstavili tudi slovenski galeristi. Novembra smo z berlinskim muzejem Altes Museum sode- MONGOLIJA Mongolijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pekingu. 85 lovali pri organizaciji simpozija o arhitektu Schinklu. Decembra je veleposlanik Mitja Drobnič sodeloval na okrogli mizi ob 20. obletnici nemškega priznanja Slovenije in Hrvaške. Veleposlaništvo je vzdrževalo redne stike z lektorji slovenščine in z večjimi nemškimi kulturnimi ustanovami ter z nemškimi mediji in dopisniki slovenskih medijev v Nemčiji. Med drugim je omogočilo organizacijo dveh večjih strokovnih ekskurzij nemških novinarjev v Slovenijo. Obiski 20.-22. januar - obisk ministra za kmetijstvo Dejana Židana na Zelenih tednih v Berlinu; 4.-6. februar - udeležba ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič na Varnostni konferenci v Münchnu; 9. marec - obisk ministrice za gospodarstvo mag. Darje Radie na sejmu ITB v Berlinu; 9.-10. marec - konzultacije generalnega direktorja mag. Igorja Senčarja v Berlinu; 25.-27. marec - udeležba državnega sekretarja dr. Borisa Jesiha na posvetu slovenskih društev, katoliških misij in učiteljev v Baasemu; april - obisk deželnega ministra za promet, gradnjo in razvoj podeželja zvezne dežele Mec-klenburg-Predpomorjansko Vol-kerja Schlotmanna v Ljubljani; 4. april - obisk nemške zvezne ministrice za kmetijstvo Ilse Aigner v Ljubljani; 5. april - obisk deželnega ministra za gospodarstvo in znanost Posarja dr. Christopha Hartmanna v Ljubljani; 14.-15. april - udeležba ministra za zunanje zadeve Samuela Žbo-garja na ministrski konferenci NATO v Berlinu; 7.-8. junij - delovni obisk predsednika državnega zbora dr. Pavla Gantarja v Berlinu; 8.-9. junij - delovni obisk ministra za pravosodje Aleša Zalarja v Berlinu; 23. junij - delovni obisk parlamentarnega državnega sekretarja ministrstva za obrambo Christiana Schmidta v Ljubljani; 30. avgust - obisk zvezne kan-clerke Angele Merkel v Ljubljani; 11.-13. september - udeležba predsednika dr. Danila Türka na svetovnem mirovnem srečanju in pogovor z nemškim zveznim predsednikom v Münchnu; 4. oktober - obisk ministrskega predsednika zvezne dežele Brandenburg Matthiasa Platzka v Ljubljani; 19. oktober - udeležba ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič na ogledu vaj Slovenske vojske; 30.-31. oktober - delovni obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša v Essnu; 2. december - konzultacije generalnega direktorja mag. Igorja Senčarja v Berlinu; 5. december - udeležba državne sekretarke Dragoljube Benčina na Mednarodni konferenci o Afganistanu v Bonnu. Generalni konzulat Republike Slovenije v Münchnu Generalni konzulat Republike Slovenije v Münchnu je pristojen za nemški zvezni deželi Bavarsko in BadenWürttemberg. Največ pozornosti je namenjal pomoči in varovanju interesov slovenskih državljanov na območju pristojnosti ter navezovanju in krepitvi celovitih odnosov z zveznima deželama Bavarsko in Baden-Württembergom. Bavarska Odnosi z Bavarsko, ki so bili še zlasti intenzivni v času osamosvajanja Slovenije, so bili umeščeni v širši okvir dvostranskega dialoga. Gospodarsko sodelovanje Bavarska je bila znotraj Nemčije ena najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije. Obseg trgovinske menjave se je v letu 2011 občutno povečal. Do oktobra je znašal več kot 1,3 milijarde evrov, Slovenija pa je imela pri tem več kot 200 milijonov evrov presežka. Sodelovanje na področju kulture in znanosti je večinoma potekalo neposredno med posameznimi ustvarjalci in akterji. Velik del kulturne izmenjave poteka prek mestnih partnerstev. Posebno intenzivna so bila sodelovanja Ptuj-Burghausen, ki je v juliju z odmevno prireditvijo v Burghausnu počastilo 10. obletnico formalnega partnerstva, in Durach-Pivka, ki je obletnico pobratenja proslavilo s skupno prireditvijo 8. julija v Durachu. Dejavno sodelovanje se je nadaljevalo tudi med Kamnikom in Andechsom. Posebno mesto v kulturnem sodelovanju zavzema Slovenska čitalnica, ki deluje v Regensburgu v okviru Inštituta za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo. Skladno z določili Protokola o ustanovitvi čitalnice je to novembra obiskala strokovna skupina predstavnikov Ministrstva za kulturo in Narodne in univerzitetne knjižnice iz Ljubljane. Strokovna skupina je na osnovi ugotovitev dala predloge in smernice za učinkovitejše delo čitalnice. Generalni konzulat je v sodelovanju z lektorico slovenskega jezika na Univerzi Ludwig-Maximilian v Munchnu in študenti slovenskega jezika v februarju priredil dobro obiskano gostovanje slovenskega pisatelja in dramaturga Vinka Moderndorferja. V počastitev 20-letnice slovenske samostojnosti je Bavarska narodna knjižnica razstavila faksimile Brižinskih spomenikov ter izvirnike nekaterih najstarejših slovenskih tiskanih knjig. Prireditev sta skupno izvedla generalni konzulat in predstavništvo Slovenske turistične organizacije v Nemčiji s sedežem v Munchnu. Obiski • 11. april - minister za kmetijstvo in gozdarstvo Dejan Židan se je v Oberammergauu udeležil mednarodne konference o problematiki gorskega kmetijstva, ki jo je gostila nemška zvezna ministrica za kmetijstvo in varstvo potrošnikov Ilse Aigner; 86 • 11.-12. september - predsednik dr. Danilo Türk se je v Münchnu udeležil Svetovnega mirovnega srečanja Družbe Sant Egidio. Ob tej priložnosti se neformalno srečal z ministrskim predsednikom Bavarske Horstom Seehoferjem. V Baden-Württembergu prebiva največja skupnost slovenskih zdomcev in izseljencev v Nemčiji, po neuradni oceni približno 15.000 oseb. Tesno je bilo sodelovanje predvsem na področju gospodarstva in kulture. Nosilci sodelovanja so bili podjetja, kulturne ustanove, društva in posamezniki. Gospodarsko sodelovanje S to nemško zvezno deželo ima Slovenija najbolj razvito in razvejeno gospodarsko menjavo znotraj Nemčije. Ta je narasla za več kot 10 %. Obseg menjave je v prvih devetih mesecih znašal 1,6 milijarde evrov, Slovenija pa je pri tem imela 500 milijonov evrov presežka. Sodelovanje na področju kulture je potekalo predvsem v okviru društev slovenskih zdomcev in izseljencev. Koordinacijo slovenskih društev Južne Nemčije je po volitvah konec februarja prevzelo novo vodstvo, ki se še bolj posveča delu z mladimi, kar je porok za nadaljnji obstoj organiziranega življenja največje skupine slovenskih zdomcev v Nemčiji. Obiski • 15. oktober - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je v Stuttgartu udeležil 25. folkloriade, vsakoletnega srečanja folklornih skupin slovenskih društev v Nemčiji. NEPAL Nepal nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v New Delhiju. Odnosi med državama ostajajo skromni na vseh področjih. Prvi nerezidenčni veleposlanik Republike Slovenije v Nepalu je predal poverilna pisma predsedniku Nepala 16. maja. Izmenjave dvostranskih obiskov ni bilo. Septembra se je ob robu 66. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku slovenski predsednik dr. Danilo Türk srečal s predsednikom vlade Nepala Baburamom Bhataraiem. Predsednik vlade Nepala je izrazil interes za slovenska vlaganja, predsednik Slovenije pa je predstavil možnost tesnejšega sodelovanja pri prenosu tranzicijskih izkušenj. Gospodarsko sodelovanje Obseg blagovne menjave je bil v prvih desetih mesecih 77.000 evrov in se je glede na primerljivo obdobje v letu 2010 zmanjšal za 51,9 %. Slovenski izvoz v Nepal je dosegel 10.000 evrov in se je zmanjšal za 16,7 %, uvoz se je 67.000 evri zmanjšal za 54,7 %. NIZOZEMSKA Nizozemsko pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Haagu. V dvostranskih odnosih je bil v ospredju delovni obisk predsednika republike 28. in 29. novembra. Ta je bil v prvi vrsti namenjen uradnemu obisku Meddržavnega sodišča (ICJ), predsednik pa se je ob tem srečal tudi s kraljico Beatrix, odprl izredno dobro obiskano sloven-sko-nizozemsko poslovno konferenco v Rotterdamu, podelil red za zasluge skupini Nizozemcev slovenskega rodu ter se srečal z mladimi slovenskimi mednarodnimi pravniki. Za dvostranski dialog je bila pomembna tudi izvedba političnih konzultacij med zunanjima ministrstvoma. Gospodarsko sodelovanje Blagovna menjava se je po zelo ugodnem letu 2010 krepila. Nizozemska ostaja sedma najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije in 13. najpomembnejši izvozni trg. Prav tako se je še okrepil položaj Nizozemske kot enega za Slovenijo najpomembnejših turističnih trgov. Med gospodarskimi dogodki sta bili najpomembnejši slovensko- nizozemska poslovna konferenca 28. novembra v Rotterdamu in razstava slovenska industrijskega oblikovanja Silent Revolution od 22. do 30. oktobra v Eindhovnu. Dogodka v Rotterdamu, ki ga je odprl predsednik republike dr. Danilo Türk, organiziran pa je bil v sodelovanju z regionalnima gospodarskima zbornicama za Haag in Rotterdam, se je udeležilo več kot osemdeset nizozemskih in okrog štirideset slovenskih podjetnikov, navzoča pa sta bila tudi nizozemski državni minister in nekdanji premier Ruud Lubbers ter predsednik zveze nizozemskih delodajalcev VNO-NCW Bernard Wientjes. Razstavo slovenskega industrijskega oblikovanja v Eindhovnu - potekala je ob vsakoletni nacionalni razstavi industrijskega oblikovanja Dutch Design Week - si je ogledalo okrog 18.000 obiskovalcev. Veleposlaništvo je predstavljalo poslovni profil Slovenije in gospodarske priložnosti v Sloveniji z obiskom regionalne gospodarske zbornice v Bredi, WTC centra v Arnhemu, WTC centra v Henglu in osrednje nizozemske vstopne točke za tuja podjetja na amsterdamskem letališču Holland Gateway. Slovenska podjetja so se med drugim predstavila na sejmih opreme za plovila METS in navtike HISWA. V Eindhov-nu je bil izveden seminar, namenjen povezovanju slovenskih inovatorjev z nizozemskimi strokovnjaki za komerci-alizacijo inovacij. Veleposlanik je obiskal nizozemsko biokemično podjetje DSM in se v pokrajini Limburg srečal s tamkajšnjimi podjetniki slovenskega rodu. V marcu je veleposlaništvo v sodelovanju z nizozemskim združenjem za mednarodno trgovino NCH pripravilo »veleposlanikovo kosilo« z več kot tridesetimi izbranimi gospodarstveniki. Na slovenski strani se je dogodka udeležilo več logističnih podjetij, na čelu z Luko Koper, katere predstavniki so ob tej priložnosti obiskali tudi luko Rotterdam. Ob podpori veleposlaništva je bilo ustanovljeno poslovno združenje SDBP-Benelux, ki želi povezovati nizozemska in slovenska podjetja ter jim pomagati pri prodoru na trg. Predstavnica veleposlaniš- 87 tva je kot informatorka dejavno sodelovala na vsakoletnem februarskem nacionalnem sejmu pohodništva in kolesarstva v Amsterdamu, veleposlanik pa na januarskem osrednjem počitniškem sejmu Vakantiebeurs v Utrec-htu. Med uspešnimi nastopi slovenskih podjetij na nizozemskem trgu je bila zlasti zanimiva postavitev orgel podjetja Škrabl iz Rogaške Slatine v cerkvah v mestih Rijswijk in Nijkerk, kar ima tudi pomembno kulturno in širšo promocijsko razsežnost. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja V prostorih veleposlaništva se je nadaljeval redni tedenski dopolnilni pouk slovenskega jezika za otroke, od jeseni pa tudi za odrasle. Društvo prijateljev Slovenije Lipa je februarja v Haagu pripravilo dogodek v počastitev kulturnega dneva. Ob dvajsetletnici osamosvojitve je društvo izdalo zgoščenko s pravljicami Svetlane Makaro-vič, posnetimi v nizozemščini. Roel Schuyt, nizozemski prevajalec iz slovenščine, je za prevod Kovačičevih Prišlekov prejel nagrado Aleida Schot, ki jo istoimenska fundacija vsaki dve leti podeljuje za najboljši nizozemski prevod iz slovanskih jezikov. Tokrat jo je prvič osvojil prevajalec slovenskega literarnega dela, dogodek pa je podprlo tudi veleposlaništvo. V pesniškem kulturnem centru Perduv Amsterdamu so se v organizaciji slovenske kulturne delavke Drage Rinke-ma in ob podpori veleposlaništva predstavili mladi slovenski pesniki Meta Kušar, Alja Adam, Gašper Matej, Gregor Podlogar in Aleš Mustar. Veleposlanik je nastopil na javni kulturni prireditvi v Haagu s pesmijo, ki je bila natisnjena tudi v knjigi pesmi o Haagu Poezie op pootjes. Glasbena šola z Vrhnike in glasbena šola iz nizozemskega Hengla sta krepili že dalj časa trajajoče vezi s koncertom vrhniške šole v Henglu. Na področju javne diplomacije je veleposlaništvo ob podpori sponzorjev izdalo dvojezično knjigo 20 let Slovenije. V spomin na to obletnico je bila 7. aprila v vrtu Palače miru zasajena slo- venska lipa, 6. junija pa organiziran posvet z Lojzetom Peterletom, poslancem Hendrikom Ormelom in Hansom van den Broekom. Častna konzulka Karin van Rooyen - Winkelman je v okviru slovensko-nizozemskega projekta 4 Days 4 Europe v prostorih predstavništva Evropske komisije pripravila razpravo o prihodnosti EU med nizozemskimi študenti in gosti iz poslovnega in političnega sveta. Dogodek sta finančno podprli podjetji Trimo in Bia Separations. Veleposlanik je o Sloveniji in srednji Evropi predaval študentom mednarodnih odnosov in zgodovine na univerzi v Groningenu, na poletni šoli univerze v Utrechtu, mladim nizozemskim diplomatom, na seminarju o širitvi EU v organizaciji nizozemske laburistične stranke, študentom prava haaške visoke šole in študentom prava univerze iz Tilburga. Veleposlaništvo je na rezidenci pripravilo srečanje mladih slovenskih mednarodnih pravnikov z visokimi predstavniki mednarodnopravnih ustanov v Haagu ter gostilo skupino slušateljev poletne šole Haaške akademije za mednarodno pravo. Prav tako je bil na rezidenci pripravljen dobrodelni bazar, na katerem je bilo s prodajo izdelkov na enajstih nacionalnih stojnicah zbranih več kot 3500 evrov za haaško mednarodno šolo za otroke s posebnimi potrebami Lighthouse. Časnik NRC je ob obisku predsednika Republike dr. Danila Türka objavil pogovor z njim, časnika Trouw in De Volkskrantpa sta predstavila vrsto slovenskih jedi. Bilten združenja etničnih skupnosti južne Evrope Lize je objavil pogovor z veleposlanikom. Obiski • 28. in 29. november - predsednik Republike dr. Danilo Türk je opravil uradni obisk na Meddržavnem sodišču v Haagu, se srečal z Njenim veličanstvom kraljico Beatrix, odprl slovensko-nizozemsko poslovno konferenco v Rotterdamu, podelil odlikovanje skupini Nizozemcev slovenskega rodu ter se srečal z mladimi slovenskimi mednarodnimi pravniki; • 21. in 22. november - državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec se je v Haagu udeležil konference o preiskovanju in preganjanju mednarodnih zločinov ter se ob tem srečal z državnim sekretarjem nizozemskega ministrstva za pravosodje Fredrikom Teevnom. NORVEŠKA Norveško nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kobenhavnu. Nadaljevali so se zelo dobri in prijateljski odnosi. Državi sta odlično sodelovali v okviru mednarodnih organizacij na prednostnih področjih varnosti, miru, človekovih pravic in enakih možnosti. Norveška je znova prispevala v Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) in se s svojimi prispevki uvršča med najpomembnejše donatorice sklada. Slovensko-norveški odnosi so dosegli vrh s prvim državniškim obiskom norveškega kraljevega para v Sloveniji. Na povabilo predsednika Türka sta bila norveški kralj Harald V. in kraljica Sonja 9. in 10. maja na državniškem obisku v Sloveniji. Slovenski predsednik je podelil kralju Haraldu V. odlikovanje red za izredne zasluge ter kraljici Sonji odlikovanje red za izredne zasluge, norveški kralj pa je predsednika republike dr. Danila Türka odlikoval z velikim križem Kraljevega norveškega reda sv. Olava ter soprogo predsednika republike Barbaro Miklič Türk z velikim križem Kraljevega norveškega reda za zasluge. Ob državniškem obisku norveškega kralja sta minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, pooblaščeni minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko, dr. Boštjan Žekš ter norveški državni sekretar Erik Lahenstein podpisala memorandum o implementaciji Norveškega finančnega mehanizma za obdobje 2009-2014 med Republiko Slovenijo in Kraljevino Norveško ter memorandum o implementaciji Finančnega mehanizma 88 Evropskega gospodarskega prostora za obdobje 2009-2014 med Republiko Islandijo, Kneževino Liechtenstein, Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo. Norveškega kralja je spremljala delegacija 60 gospodarstvenikov. Poslovno konferenco, ki se je je udeležilo približno 300 povabljenih, sta nagovorila norveški kralj in predsednik dr. Türk. Praktični del konference je vseboval pet vzporednih seminarjev o možnostih sodelovanja na področju obnovljivih virov energije, uporabnosti geografskih podatkov, obrambe, podzemnih gradenj in varstva bolnikov. Med pripravami na obisk norveškega kralja v Sloveniji je državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina 15. aprila opravila politične konzultacije z norveškim državnim sekretarjem Erikom Lahnsteinom in drugimi norveškimi sogovorniki. Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje je skromno. V prvih devetih mesecih leta 2011 je blagovna menjava znašala 50,4 milijona evrov, v enakem obdobju 2010 pa je dosegla vrednost 43,2 milijona evrov. Slovenski izvoz na Norveško se je povečal s 26,6 milijona, kolikor je znašal v devetmesečnem obdobju 2010, na 32,7 milijona evrov v enakem obdobju 2011, uvoz pa s 16,6 na 17,6 milijona evrov. Državniški obisk norveškega kralja v spremstvu šestdesetčlanske gospodarske delegacije, ki se je ob tej priložnosti udeležila poslovne konference v Ljubljani, je omogočil neposredno navezavo stikov med potencialnimi poslovnimi partnerji obeh držav in prinesel dodatne možnosti za tesnejše gospodarsko sodelovanje. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Temeljni mednarodnopravni okvir sodelovanja na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev sta Finančni mehanizem Evropskega gos- podarskega prostora in Norveški finančni mehanizem. Slovenija, ki je bila v programskem obdobju 2004-2009 upravičena do 18,5 milijona evrov, je nepovratna sredstva finančnih mehanizmov v celoti izkoristila in se s tem uvrstila v sam vrh po črpanju sredstev med državami prejemnicami sredstev. Mehanizma sta podpirala projekte s področja varstva okolja in spodbujanja trajnostnega razvoja, ohranjanja evropske kulturne dediščine, razvoja človeških virov, zdravstva, otroškega varstva in izobraževanja. Projekti, ki so se iz mehanizmov financirali na področju ohranjanja kulturne dediščine v Sloveniji, so bili npr. Etnološki park Cerknica, gledališče v Kopru, mestno jedro v Radovljici in drugi. V novem programskem obdobju 20092014 ima Slovenija na voljo 26,9 milijona - od tega 12,5 milijona evrov iz Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in 14,4 milijona evrov iz Norveškega finančnega mehanizma. Določena sredstva so predvidena tudi za ohranjanje kulturne in naravne dediščine v Sloveniji. Slovenije in Norveške ne zbližujejo samo politika, gospodarstvo in mednarodno sodelovanje, temveč tudi šport, predvsem zimski športi. Ob svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah, ki je bilo februarja in marca v Oslu, so norveški mediji namenili posebno pozornost tudi nastopom in dosežkom slovenske ekipe. Junija je skupina LJUD z interaktivno predstavo Invazija sodelovala na mednarodnem festivalu upri-zoritvenih umetnosti PIT (Porsgrunn Internasjonale Teaterfestival) v bližini Osla. Obiski • 15. april - obisk državne sekretarke Dragoljube Benčine v Oslu v okviru priprav na državniški obisk norveškega kralja v Sloveniji in političnih konzultacij med Slovenijo in Norveško; • 14.-16. junij - udeležba državne sekretarke na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanje Strniše na ministrski konferenci o varstvu evropskih gozdov v Oslu; • 14.-15. november - delovni obisk ministra za zdravje Dorijana Marušiča na Norveškem; • 9.-10. maj - državniški obisk norveškega kralja Haralda V. in kraljice Sonje v Sloveniji. NOVA ZELANDIJA Novo Zelandijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Canberri. Odnosi med državama so prijateljski. Sporazum o delovnih počitnicah v Sloveniji in na Novi Zelandiji se izvaja na obojestransko zadovoljstvo. Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje je bilo zaradi velike oddaljenosti in povezanosti obeh držav z regionalnimi trgi na razmeroma nizki ravni. Blagovna menjava je v prvih devetih mesecih znašala 1,7 milijona evrov in se je zmanjšala za 14 %. Slovenski izvoz na Novo Zelandijo je bil z 1,4 milijona evrov manjši za 15 %. Novozelandski izvoz v Slovenijo je znašal 0,3 milijona evrov, kar je bilo za 9 % manj kot leto poprej. Obstajajo možnosti za izboljšanje blagovne menjave, zato so bili izoblikovani okviri konzularnega zastopanja Slovenije na Novi Zelandiji z nalogo razvoja gospodarske diplomacije. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Slovenija se je s filmom Borisa Palčiča Prehod predstavila na filmskem festivalu EU Windows on Europe, ki je od februarja do aprila potekal v Aucklan-du. Veleposlaništvo je sodelovalo pri kulturnem življenju slovenske skupnosti na Novi Zelandiji. Obiski • 6.-9. september - udeležba veleposlanika na Forumu pacifiških otokov v Aucklandu, ob katerem se je srečal z zunanjimi ministri 89 Nove Zelandije, Nauruja, Salomonovih otokov, Tuvaluja, Vanuatuja, Maršalovih otokov, Mikronezije in Palaua. PALESTINSKA OZEMLJA Palestinska ozemlja pokriva Predstavniška pisarna Republike Slovenije pri Palestinski upravi v Ramali. Po intenzivnih stikih v letu 2010 je predsednik vlade Borut Pahor v juliju prvič obiskal Ramalo. Slovenija je 8. aprila dvignila status palestinskega predstavništva s sedežem v Rimu, ki nerezidenčno pokriva Republiko Slovenijo, iz Palestinske generalne delegacije v Palestinsko misijo. Ministrstvo za zunanje zadeve je nadaljevalo sodelovanje pri projektu rehabilitacije otrok iz Gaze na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Blagovna menjava je bila zanemarljiva, predvsem zaradi objektivnih ovir in izoliranosti Gaze. Ob robu obiska predsednika vlade Pahorja je bilo v vzhodnem Jeruzalemu organizirano srečanje palestinsko-izraelskih podjetnikov z namenom izvajanja skupnih projektov. 26. novembra je na mednarodnem festivalu lutkovnih gledališč v palestinskem narodnem gledališču v vzhodnem Jeruzalemu gostovalo slovensko lutkovno gledališče Nebo iz Kranja. Dvostranski odnosi so dobri. Veleposlaništvo in častni konzul Republike Slovenije v Asuncionu izvajata dejavnosti za okrepitev prepoznavnosti Slovenije v Paragvaju. Gospodarsko sodelovanje je razmeroma skromno. Blagovna menjava niha in je bila v letu 2011 neuravnotežena. V prvih desetih mesecih leta je izvoz v Paragvaj znašal 334.000 evrov. Večino blagovne menjave v tem obdobju je obsegal slovenski uvoz paragvajskih surovin v vrednosti 62,5 milijona evrov. V Paragvaju deluje manjša slovenska skupnost, s katero veleposlaništvo vzdržuje redne stike in jo obvešča o svojem delovanju, kulturnih prireditvah, razpisih Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter drugih dejavnostih. PERU Peru nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu. Dvostranski odnosi so dobri in prijateljski s številnimi možnostmi za nadaljnjo krepitev predvsem na gospodarskem področju. Na obeh straneh je zaznati naraščajoče zanimanje za tesnejše dvostransko sodelovanje. Gospodarsko sodelovanje je skromno. Blagovna menjava je v prvih desetih mesecih leta 2011 znašala 1,3 milijona evrov. Hitro razvijajoči se perujski trg postaja vse bolj zanimiv tudi za slovenska podjetja. Veleposlaništvo je začelo izvajati projekte gospodarske diplomacije. Pomemben stik za promocijo slovenskega gospodarstva v Peruju je častni konzul Republike Slovenije v Limi Milan Repše. Na VII. filmskem festivalu INKAFEST Mountain Film v Peruju je film režiserja Vojka Anželjca The Sphinx prejel nagrado v kategoriji Plezanje. Veleposlaništvo je prek Društva Slovencev v Peruju in konzulata v Limi obveščalo slovenske izseljence in njihove potomce v Peruju o delovanju in o razpisih Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter drugih možnostih sodelovanja z matično državo. POLJSKA Poljsko rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Varšavi. Leto so zaznamovali dobri politični odnosi, razvejeni odnosi na področju kulture, izobraževanja, znanosti in športa ter nadaljnja krepitev gospodarskega sodelovanja. Obiski na najvišjih ravneh so dokaz, da državi delita skupne interese in si želita tesnejšega sodelovanja. Gospodarsko sodelovanje V prvih desetih mesecih se je blagovna menjava povečala za 10,5 % v primerjavi z enakim obdobjem 2010 in z 953,9 milijona evrov spet dosegla visoko raven, ki je zaznamovala obdobje pred izbruhom gospodarske krize. Uvoz iz Poljske je znašal 390,5 milijona evrov, izvoz na Poljsko pa 563,4 milijona evrov. Poljska je sedma najpomembnejša partnerica Slovenije z 2,8-odstotnim tržnim deležem. Vrednost slovenskih naložb na Poljskem znaša 87 milijonov evrov, kar državo umešča na peto mesto slovenskih partneric na področju neposrednih tujih naložb. Na Poljskem je dejavnih okrog 30 slovenskih (ali mešanih) podjetij. Dosedanje dvostransko gospodarsko sodelovanje se usmerja predvsem na farmacevtske izdelke, elektrotehniko, avtomobilsko industrijo, kemično industrijo in strojništvo. Možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja se kažejo zlasti v panogah, kot so obnovljivi energetski viri, infrastruktura in logistika ter turizem. V organizaciji predsednika uprave Varšavske borze, Poljskega združenja individualnih investitorjev in Vseslovenskega združenja malih delničarjev je bil 6. oktobra prvi Slovenski dan na Varšavski borzi. Na dogodek so bile vabljene gospodarske družbe iz Slovenije in jugovzhodne Evrope, ki so vključene v program Invest to Slovenia. Namen srečanja je bila predstavitev poljskega trga kapitala in vseh predno- PARAGVAJ Paragvaj nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu. 90 sti, ki jih podjetjem prinaša kotacija delnic na varšavski borzi, ter predstavitev sodelujočih slovenskih podjetij in kapitalskega trga tujim investitorjem, skladom in medijem. Med 26. in 28. oktobrom je potekal slo-vensko-poljski poslovni forum v Varšavi in Lodžu. Dogodka se je udeležilo več kot sto slovenskih in poljskih podjetij s področij, kot so strojništvo, kemična industrija, energetika, avtomobilska industrija, inženirstvo, gradbeništvo, farmacevtska industrija, kmetijstvo, logistika in bela tehnika. 21. novembra je potekala doslej največja predstavitev slovenskih vin na Poljskem. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Sodelovanje v kulturi, znanosti in izobraževanju je izjemno bogato in razvejeno. Slovenske in poljske univerze ter znanstveni inštituti sodelujejo na akademski in raziskovalni ravni. Iz leta v leto se povečuje tudi število slovenskih študentov na poljskih univerzah in visokih šolah, v skladu s sporazumom o izmenjavi študentov, predvsem pa po programu Erasmus. Pomemben je tudi prispevek lektoratov slovenskega jezika na Poljskem. Medmestno sodelovanje, ki zajema tudi kulturno izmenjavo in izmenjavo mladine, intenzivno poteka med Novim mestom in Torunjem, navezujejo pa se tudi stiki med Izolo in baltskim mestom Mi^dzizdroje. V Krakovu so 22. marca v okviru projekta Central European Science Adventure odprli razstavo Igraj z raziskovalci. Ta je bila organizirana v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije in Tehničnim muzejem iz Krakova, ki že več let sodelujeta. Razstavo je odprl slovenski veleposlanik na Poljskem. V Krakovu je 9. junija na festivalu Gustava Mahlerja gostoval Orkester slovenske filharmonije. Na koncertu so zaigrali Mahlerjevo 3. simfonijo v d-molu. V Pszczyni je bil 26. junija 9. veliki piknik Regije Evrope in sveta, ki ga je ob dnevu državnosti priredil slovenski častni konzul v Mystowicah, posvečen je bil 20. obletnici slovenske neodvisnosti. Nastopila je slovenska pevka Nina Osenar. Častni pokrovitelji dogodka so bili slovenski predsednik dr. Danilo Türk, predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, poljska ministrica za regionalni razvoj Elzbieta Bienkowska ter poljski minister za zunanje zadeve Radostaw Sikorski. Slovenski veleposlanik je goste pozdravil v imenu predsednika Türka, v imenu konzularnega zbora južne Poljske pa ministrici Bienkowski podelil plaketo Prijateljica Slovenije. 23. septembra se koprodukcija z Zavodom Exodos Fake it nastopila na 10. mednarodnem festivalu sodobnega plesa v Varšavi, s poudarkom na dialogu med zgodovino in današnjostjo. Od 6. do 9. oktobra je na Varšavski jeseni poezije svoje pesmi v poljskem jeziku predstavila slovenska pesnica Lucija Stupica. Na festivalu Dialog je Slovensko mladinsko gledališče 12. oktobra v Vrocla-vu uprizorilo predstavo Preklet naj bo izdajalec svoje domovine. Med 2. in 7. novembrom je na Poljskem gostoval Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj. Udeležil se je tekmovanja na 7. varšavskem mednarodnem festivalu Varsovia Cantat2011in v svoji kategoriji osvojil prvo mesto. V Varšavi je od 2. do 4. decembra potekal festival Balkan Fever, ki ga je organiziral Avstrijski kulturni center v Varšavi v sodelovanju z veleposlaništvi Slovenije, Srbije, Hrvaške, BiH, Makedonije, Grčije, Albanije, Romunije in Bolgarije. Na literarnem večeru v okviru festivala je 2. decembra redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na ljubljanski filozofski fakulteti prof. dr. Božidar Jezernik govoril o zgodovinskem razvoju in kulturi pitja kave na Balkanu. Prevod njegove knjige z naslovom Kawa je izšel tudi v poljskem jeziku. Obiski • 27.-28. maj - udeležba predsednika Danila Türka na 17. srečanju srednjeevropskih predsednikov v Varšavi; častni gost je bil ameriški predsednik Barack Obama; • 28. maj - slavnostna otvoritev Slovenskega trga v Varšavi, ki so ga odprli slovenski predsednik Danilo Türk, predsednik Poljske Bronistaw Komorowski in predsednica Varšave Hanna Gronkiewicz Waltz; • 27.-28. julij - uradni obisk predsednika državnega sveta Blaža Kavčiča na povabilo predsednika poljskega senata Bogdana Borusewicza v spremstvu delegacije slovenskih gradbenih podjetij. Ob predsedovanju Svetu Evropske unije v drugi polovici leta se je na Poljskem zvrstilo 425 dogodkov, od tega 20 neformalnih srečanj Sveta EU in srečanj ministrov EU. V istem obdobju je bilo organiziranih 30 ministrskih konferenc in številna parlamentarna srečanja, ki so se jih udeležili predsednik vlade, ministri in drugi visoki predstavniki Republike Slovenije. PORTUGALSKA Portugalsko pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Lizboni. Odnose med državama odlikuje dobro sodelovanje, ki gradi tudi na dobri osnovi iz časa trojnega predsedovanja Svetu Evropske unije. Portugalska v okviru Evropske unije deli stališča s Slovenijo na mnogih področjih, tudi glede širitve Unije in številnih globalnih izzivov. Gospodarsko sodelovanje Blagovna menjava se je v prvih devetih mesecih leta zmanjšala za 2,2 %, na 57 milijonov evrov. Njen obseg je še vedno pod doseženimi 90 milijoni evrov letno v letih pred krizo 2005-2007. Izvoz se je s 37,4 milijona evrov zmanjšal za 8 % glede na enako obdobje v letu 2010, 91 medtem ko se je uvoz z 19,6 milijona evrov povečal za 11,2 %. V prvih desetih mesecih leta 2011 je Slovenijo obiskalo 7162 portugalskih turistov, kar je po približno desetod-stotnem padcu v letu 2009 za 3 % več kot v enakem obdobju v letu 2010. Prenočitev portugalskih turistov je bilo v tem obdobju 12.966, kar je za 6,7 % manj kot v letu 2010. Slovenska podjetnica Brigita Jurišič, ki deluje na Portugalskem, je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije novembra v Ljubljani pripravila delavnico o poslovanju s Portugalsko. Predstavniki veleposlaništva v Lizboni so se januarja udeležili odmevnega mednarodnega turističnega sejma Bolsa de turismo Lisboa ter mednarodnega sejma v organizaciji Gospodarske zbornice in Agencije za tuje investicije Portugal Exportador, ki je potekal oktobra. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Slovenski lektorat in veleposlaništvo sta sodelovala na konferenci iberskih in slovanskih kultur COMPARES. Lektorat je na Faculdade de Letras pripravil teden slovenske kuhinje. ROMUNIJA Sodelovanje med državama je dobro in prijateljsko in poteka na vseh delovnih področjih ministrstev. Stiki so redni in na visoki ravni. Državi sta vodili redni politični dialog o vprašanjih skupnega interesa, predvsem glede razmer v regiji, na Zahodnem Balkanu, o reševanju gospodarske krize, evropskem širitvenem svežnju, regionalnem sodelovanju in energetskem povezovanju ter aktualnih mednarodnih temah (Bližnji vzhod, arabska pomlad, Afganistan). Politični predstavniki in predstavniki parlamentov se redno sestajajo na srečanjih v okviru institucij EU. Poleg delovnega obiska ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja 9. novembra so 17. oktobra v Ljubljani potekale politične konzultacije generalne direktorice Lumini^e Odobescu z generalnim direktorjem mag. Igorjem Senčarjem. Slovenija je dvignila raven diplomatske zastopanosti na raven rezidenčne veleposlanice. V Targu Murešu je bil 3. junija odprt slovenski častni konzulat za območje Transilvanije. Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje se je v primerjavi z letom 2010 povečalo. Gospodarska menjava v obe smeri je dosegla skoraj 500 milijonov evrov in skoraj dosegla raven menjave iz leta 2008. Približno dve tretjini menjave je v korist slovenskega izvoza. Prevladujejo tradicionalne panoge, kot so farmacevtska industrija, bela tehnika, transportne storitve. Nove možnosti se kažejo predvsem na področju informacijskih tehnologij, finančnih storitev, turizma, zelene energije, infrastruk-turnih projektov in različnih projektov v sklopu podonavske strategije, ki jo Romunija vidi kot gibalo razvoja tako v gospodarstvu kot pri varovanju okolja, v sociali in izobraževanju. Evropska komisija je Romunijo izbrala za enega od koordinatorjev projektov, ki se bodo financirali iz evropskih sredstev in katerih namen je razvoj novih informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij. Tesno sodelovanje s slovenskimi podjetji se je nadaljevalo na način, ki se je v dosedanji praksi izkazal za uspešnega in učinkovitega. Organiziranih je bilo osem individualnih obiskov slovenskih podjetij, katerih namen je bil poiskati ustrezne poslovne partnerje za dolgoročno gospodarsko sodelovanje. Romunski trg poslovnežem ponuja še veliko možnosti. Nadaljevalo se je uspešno sodelovanje s slovensko-romunskim poslovnim klubom Triglav-Karpati, ki deluje v Bukarešti že tretje leto. Veleposlaništvo je pokrovitelj in udeleženec njihovih devetih dogodkov, na katerih so bila predstavljena slovenska podjetja ter možnosti navezovanja stikov in poslovanja v gospodarstvu, turizmu in kulturi. V Bukarešti uspešno deluje lektorat slovenskega jezika. RUSIJA Rusijo pokriva Veleposlaništvo republike Slovenije v Moskvi. Zelo dobri dvostranski odnosi so se zrcalili v številnih obiskih na najvišjih ravneh, intenzivnem političnem dialogu ter konstruktivnem sodelovanju na nekaterih področjih. Med državama je potekal poglobljen politični dialog. Izvedene so bile politične konzultacije med generalnim direktorjem za globalne zadeve in politično multilateralo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije Andrejem Benedejčičem in namestnikom ministra za zunanje zadeve Ruske federacije Aleksandrom Gruškom, med generalnim direktorjem za evropske zadeve in politično bilateralo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije Igorjem Senčarjem in direktorjem četrtega departmaja Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije Andrejem Maslovom ter na ravni vodij sektorjev o problemih mednarodne varnosti, nadzora nad oboroževanjem in razorože-vanjem, o zunanjepolitičnem načrtovanju ter o vprašanjih s področja delovanja Organizacije združenih narodov. Veleposlaništvo je pripravilo številne kulturne dogodke tako v prostorih veleposlaništva kot v ruskih kulturnih ustanovah. Posebno je bilo dejavno pri promociji 20. obletnice slovenske samostojnosti. Ob tej priložnosti je bila izdana posebna priloga o Sloveniji v ruskem tedniku Expertter ločena publikacija o 20. obletnici samostojnosti, ki jo je pripravilo veleposlaništvo ob pomoči sponzorskih sredstev. V sodelovanju s Slovensko-ruskim poslovnim klubom je veleposlaništvo 8. junija v Moskvi organiziralo uspešen poslovni forum Ideje, inovacije in zelene tehno- Romunijo pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bukarešti. 92 logije - katalizatorji gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Rusijo. Minister za promet Patrick Vlačič je 12. septembra prejel nagrado za prispevek k izboljšanju dvostranskih odnosov zlata kočija, ki jo podeljujeta Komite Dume Ruske federacije za promet in Ministrstvo za promet Ruske federacije. Rusko zgodovinarko Iskro Čurkino je predsednik Republike Slovenije odlikoval z redom za zasluge. Častni konzul v Samari Nikolaj Uljanov je bil povišan v častnega generalnega konzula. Slovenska filantropija je bila še naprej aktivna na Severnem Kavkazu, kjer že vrsto let izvaja seminarje za šolske psihologe in mentorje prostovoljnega dela. Veleposlaništvo je za božične praznike priredilo srečanje za otroke slovenskih staršev ter med letom organiziralo družabna in športna srečanja za slovensko skupnost. Gospodarsko sodelovanje Zanimanje slovenskih podjetij za nastopanje na ruskem trgu je še naprej veliko. Osrednja dogodka v gospodarskem sodelovanju sta bila obisk predsednika ruske vlade Vladimirja Putina z vladno delegacijo v Sloveniji in osmo zasedanje Medvladne slovensko-ruske mešane komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Ob obisku predsednika ruske vlade v Sloveniji je bilo podpisanih več dokumentov s področja gospodarskega sodelovanja, uradno je bil ustanovljen tudi slovenski del Sloven-sko-ruskega poslovnega sveta. Blagovna menjava se je obdobju od januarja do oktobra povečala za 8,3 %. Slovenski izvoz se je zmanjšal za 2,6 %, kar je tudi posledica prehoda največjih slovenskih izvoznikov na transferne cene. Vrednost uvoza je bila večja za 29,9 %, kar gre pripisati višjim cenam energentov, ki jih Slovenija uvaža iz Rusije. Razmerje med izvozom in uvozom je bilo še vedno v korist Slovenije. V prvih desetih mesecih je izvoz znašal 432 milijonov evrov, uvoz pa 291 milijonov evrov. V prvih sedmih mesecih se je število nočitev ruskih gostov povečalo za kar 42 %. Ustvarili so 5,2 % vseh prenočitev in se uvrstili takoj za turisti z bližnjih trgov, na peto mesto. Ruska federacija je ostala pomembna država za slovenske izhodne investicije in se je med vsemi državami uvrstila na peto mesto takoj za trgi nekdanje Jugoslavije. Struktura blagovne menjave je ostala približno enaka kot v preteklih letih. V slovenskem izvozu so prevladovali zdravila, premazi, bela tehnika, telekomunikacijska oprema in električni stroji. Nadaljevalo se je poglabljanje sodelovanja s posameznimi regijami Ruske federacije. Z Altajsko pokrajino je bil podpisan Memorandum o sodelovanju na področju turizma. Podpisan je bil tudi Memorandum o sodelovanju med ministrstvom za gospodarstvo Slovenije in Administracijo Uljanovske pokrajine. Veleposlaništvo je pripravilo in izvedlo obiske Novosibirske, Permske in Jaroslavske pokrajine, kjer je bilo največ pozornosti namenjene poglobitvi gospodarskega sodelovanja in promociji slovenskih turističnih zmogljivosti. K promociji slovenskega gospodarstva je prispeval tudi Slovensko-ruski poslovni klub z organizacijo različnih okroglih miz in predavanj slovenskim in ruskim podjetnikom. Izvedenih je bilo več dejavnosti s področja gospodarske diplomacije, usmerjenih v promocijo slovenskega gospodarstva, dvostranskih stikov in spodbujanja neposrednih tujih naložb v Slovenijo. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Sodelovanje na področju kulture je bilo zelo intenzivno. Veleposlaništvo je slovenski kulturni praznik počastilo s sprejemom v prostorih veleposlaništva in s predvajanjem filma režiserja Igorja Šterka 9:06, razstavo Interieri9+1arhi-tekta Primoža Jeze ter recitalom pesmi Prešernovega nagrajenca Miroslava Košute. 27. marca je bil na Šestem mednarodnem simpoziju orgelske glasbe v Ruski akademiji glasbe Gnesinih izveden orgelski koncert na orglah - pozitivih Antona Škrabla iz Rogaške Slatine. Od 3. do 6. aprila je Moskva gostila sestanke Foruma slovanskih kultur, ki jih je vodila predsedujoča odboru Andreja Rihter. Maja je na XII. mednarodnem festivalu Pomlad v Melihovem v mestu Čehov gostovalo Slovensko narodno gledališče Drama s predstavo Platonovv režiji Vita Tauferja. Od 25. do 28. maja je v mestu Tver potekal Tretji festival slovanskega pesništva. Slovenijo sta zastopala tržaški pesnik Miroslav Košuta in prevajalka Žana Perkovskaja, ki je prejela nagrado v kategoriji za uspešne pesniške prevode. V literarni zbirki festivala Iz veka v vek je izšlo dramsko delo Borisa A. Novaka Kasandrav prevodu Žane Per-kovskaje. 2. junija je v prostorih Ruske akademije nacionalnega gospodarstva nastopal violinist Miha Pogačnik. Od 11. do 18. junija je na številnih nastopih v Moskvi in Kalugi nastopila Vokalna skupina Chorus '97 iz Mirna pri Novi Gorici. 22. junija je na pobudo Društva France Prešeren v Rusiji izšel roman Nekropo-la Borisa Pahorja. Veleposlaništvo je v sklopu počastitve 20. obletnice samostojnosti priredilo predstavitev romana v Knjižnici tuje literature v Moskvi. Odprava starodobnih vozil je prispela v Moskvo 10. avgusta v sklopu Moskva Tour 2011. Na poti se je odprava sedmih vozil ustavila tudi v St. Peterburgu. Folklorna skupina Plamen in moški oktet Spomin iz Škocjana sta 4. septembra nastopila na Četrtem mednarodnem folklornem festivala, poleg Moskve so nastopili tudi v Vladimirju in Suzdalu. 93 Septembra je v Moskvi gostoval Mešani pevski zbor Zarja Akvonij iz Šentvida pri Planini z dvema koncertoma. 29. septembra so v prostorih veleposlaništva predstavili dvojezično monografijo Rusko-slovenski odnosi v dokumentih (12. stoletje-1914) in Zgodovina Slovenije, predstavitve pa so se udeležili tudi sodelavci Arhiva Republike Slovenije, predstavniki Rosarhiva, Ruskega državnega arhiva starih aktov, znanstveniki Inštituta za slovanske študije Ruske akademije znanosti in predstavniki Univerze Lomonosov. 2. oktobra sta na Četrtem moskovskem festivalu monospektaklov SOLO gostovala Sašo in Mojtina Jurcer s predstavo Medejin krik. Na abonmajskem koncertu Moskovske filharmonije Melodije najljubših filmov je 4. oktobra kot posebna gostja nastopila Manca Izmajlova. Od 13. do 15. oktobra je veleposlanica obiskala Perm ob 10. obletnici delovanja permskega oddelka Društva Slo-venija-Rusija. Ob 95. obletnici Permske državne univerze je v njenih prostorih potekal Teden slovenskega filma. Prof. dr. Žigi Knapu z Univerze v Ljubljani je namestnica ministra za izobraževanje Perskega kraja podelila priznanje ministrstva za prizadevanja pri sodelovanju med Slovenijo in Permom. Novembra je na Tretjem mednarodnem festivalu Vzhajajoče zvezde na osrednjem koncertu v Kremlju ter dveh dodatnih koncertih nastopila flavtistka Eva-Nina Kozmus. Nadaljevalo se je vzpostavljeno znanstveno sodelovanje med Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Univerzo na Primorskem in Rusko akademijo znanosti. Uspešno je bilo tudi znanstveno sodelovanje med Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter Rusko akademijo znanosti. 28. junija sta prof. Igor Emri z Inštituta za inovacijske tehnologije Univerze v Ljubljani in Boris Gisev, predsednik Ruske inženirske akademije, podpisala dogovor o ustanovitvi tehnološkega centra za izdelavo in predstavitev ruskih in slovenskih znanstvenih dosežkov za evropsko skupnost. Na podlagi sporazumov so še naprej uspešno delovali lektorat slovenskega jezika na Moskovski državni univerzi Lomonosova ter v St. Peterburgu in Permu, prav tako je uspešno potekala stalna izmenjava študentov. Urad vlade za komuniciranje je omogočil štirim novinarjem študijski obisk Slovenije ob obisku predsednika Državne dume Borisa Grizlova v Sloveniji ob 95. obletnici Ruske kapelice. V Moskvi je bila akreditirana tudi tretja slovenska novinarka, in sicer Vida Rus iz revije Novi Svet. Obiski • 14.-16 februar - obisk ministra in sopredsedujočega Medvladni slo-vensko-ruski komisiji za gospodarsko, trgovinsko in znanstveno tehnično sodelovanje Samuela Žbogarja v Moskvi; • 18. april - obisk ministra za promet dr. Patricka Vlačiča v Moskvi; • 28.-29. april - minister za zdravje Dorijan Marušič se je udeležil prve svetovne ministrske konference o zdravem načinu življenja in nena-lezljivih boleznih v Moskvi; • 16. maj - obisk predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka v Moskvi; • 16.-18. maj - obisk nekdanjega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana v Moskvi; • 19. -21. maj - minister za pravosodje Aleš Zalar se je udeležil prvega Sanktpeterburškega mednarodnega pravnega foruma; • 24.-26. maj - obisk delegacije Državnega sveta Republike Slovenije v Moskvi pod vodstvom predsednika Komisije za državno ureditev Bogomirja Vnučca; • 16.-18. junij - obisk ministrice za gospodarstvo Darje Radie na San-ktpeterburškem ekonomskem forumu; • 23.-25. november - soproga Predsednika Republike Slovenije Barbara Miklič Türk se je udeležila osrednjega koncerta tretjega mednarodnega festivala Vzhajajoče zvezdev moskovskem Kremlju; • 27.-30. oktober - obisk predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Ernesta Petriča v Moskvi in St. Peterburgu ob 20. obletnici ustanovitve Ustavnega sodišča Ruske federacije; ® • 22. marec - obisk predsednika vlade Ruske federacije Vladimirja Putina v Ljubljani; • 20.-21. april - obisk ministra za zunanje zadeve Ruske federacije Sergeja Lavrova v Ljubljani; • 31. julij - obisk predsednika Državne dume Ruske federacije Borisa Grizlova v Kranjski Gori in udeležba na proslavi pred Rusko kapelico pod Vršičem; • 9. september - obisk ministra Ruske federacije za zveze in množične komunikacije Igorja Šjogol-jeva na Strateškem forumu Bled. SAN MARINO San Marino nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu. Odnosi med Slovenijo in San Marinom so dobri in prijateljski. V letu 2011 je poverilna pisma predal novi veleposlanik Republike San Marino v Republiki Sloveniji. V drugi polovici leta je bilo opaženo večje zanimanje podjetij iz San Marina za sodelovanje s slovenskimi podjetji. Prišlo je do prvih poslovnih stikov med podjetji. Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in San Marinom se poskuša okrepiti s sodelovanjem med podjetji in gospodarskimi združenji iz obeh držav, pri čemer obstajajo priložnosti za poglobitev sodelovanja, iskanje poslovnih partnerjev za podjetja iz realnega sektorja San Marina ter preoblikovanje tamkajšnjega finančnega sektorja. Dodatne možnosti so pri skupnih nastopih na oddaljenih trgih, zlasti pri trženju turizma. Slovenija je San Marinu predložila osnutek sporazuma 94 o izmenjavi podatkov na davčnem področju, medtem ko je San Marino Sloveniji pred tem predlagal sklenitev sporazuma o preprečevanju dvojnega obdavčevanja. Slovenija in San Marino in si prizadevata za pospešitev kulturnega sodelovanja med državama. Odnosi med državama so dobri in se krepijo. Dejavnosti Slovenije so usmerjene v poglabljanje gospodarskega sodelovanja. Saudova Arabija se uvršča med najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice Slovenije v regiji Zaliva in širšega Bližnjega vzhoda. Oktobra je v Džedi začel delovati častni konzul Republike Slovenije. Obseg blagovne menjave je od januarja do decembra 2011 dosegel 65,5 milijona evrov, kar pomeni 58,5-odstotno povečanje glede na primerljivo obdobje leto pred tem. Slovenija je v Saudovo Arabijo izvozila za 42,1 milijona evrov blaga, uvozila pa za 23,4 milijona evrov. Dvostranski diplomatski odnosi so bili na začetku leta 2011 dinamični, pozneje so zaradi varnostnih razmer v Siriji zastali. Prvi nerezidenčni veleposlanik Republike Slovenije v Siriji je 31. januarja predal poverilna pisma sirskemu ministru za zunanje zadeve. V Daqmasku so 18. in 19. januarja potekale dvostranske konzultacije med političnim direktorjem Matejem Marnom in sirskim namestnikom zunanjega ministra Abdulom Fatahom Amurahom, na katerih so bile opredeljene konkretne možnosti za krepitev dvostranskega sodelovanja. Marca so se v Siriji začeli nasilni protesti in takrat je tudi dvostransko sodelovanje v celoti zastalo. Sirija se je čez leto soočala z mednarodno izolacijo, v nemirih je do konca leta izgubilo življenje več kot 5000 oseb. V mednarodnih forumih je Slovenija podprla prizadevanja za ustavitev nasilja nad civilnim prebivalstvom. V okviru EU je sooblikovala stališča in omejevalne ukrepe zoper režim v Damasku ter sodelovala pri drugih ukrepih EU. V okviru EU so bili vzpostavljeni tudi prvi stiki s Sirskim nacionalnim svetom, ki je bil ustanovljen oktobra v Carigradu. Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje je v celoti zrcalilo dogajanje na terenu. Državi tudi sicer nimata večje tradicije medsebojnega gospodarskega sodelovanja, možnosti za njegovo krepitev pa so se dodatno zožile zaradi mednarodnih pritiskov in omejevalnih ukrepov EU zoper Sirijo. SLOVAŠKA Slovaško pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bratislavi. Dvostranski odnosi so tradicionalno dobri in prijateljski. Reden in odprt politični dialog temelji na medsebojnem razumevanju in sodelovanju, zlasti pri temah, kjer imata državi podobne interese. V dvostranskih srečanjih na različnih ravneh je bilo največ pozornosti namenjene evropskim temam, zlasti s področja gospodarstva in financ, ter vprašanjem, povezanim z reševanjem evropske dolžniške krize. Dvostranska izmenjava mnenj je obsegala tudi vprašanja varnostne politike in teme, povezane z Zahodnim Balkanom. Državi sta v okviru Evropske unije in NATO pogosto delili poglede in zagovarjali podobna stališča. Njuno sodelo- vanje je bilo intenzivno tudi v regionalnih okvirih. Najpomembnejši bilateralni dogodek je bil uradni obisk predsednice slovaške vlade Ivete Radičove v Sloveniji 30. maja. Obisk je potrdil visoko raven dvostranskih odnosov in odprl nove možnosti za krepitev vsestranskega sodelovanja. Predsednico vlade je ob obisku v Sloveniji spremljala močna gospodarska delegacija, ki je imela več srečanj s slovenskimi poslovneži. Gospodarsko sodelovanje Nadaljeval se je ugoden trend razvoja dvostranskega gospodarskega sodelovanja. Blagovna menjava je v prvih desetih mesecih 2011 znašala 529 milijonov evrov, kar je 11,5 % več kot v enakem obdobju 2010. Vrednost slovenskega izvoza na Slovaško je v tem obdobju znašala 255 milijonov evrov, vrednost uvoza pa 273,7 milijona evrov. Po podatkih Banke Slovenije so konec 2010 neposredne naložbe slovaških gospodarskih subjektov v Sloveniji znašale 6,8 milijona evrov, kar je 1,9 milijona evrov manj kot 2009. Neposredne naložbe slovenskih podjetij na Slovaškem so znašale 46,7 milijona evrov, kar je 4,6 milijona več kot 2009. Slovenskih vlagateljev je bilo leta 2010 na Slovaškem šestnajst, slovaških v Sloveniji pa devet. Najpomembnejši slovenski podjetji na Slovaškem sta Gorenjein Krka. V Bratislavi je bilo 18. maja ustanovljeno Združenje občanov in podjetij Republike Slovenije in Slovaške republike (Združenje SLO/SLO). To povezuje vse slovenske in slovaške pravne in fizične osebe, ki sodelujejo na področju gospodarstva in želijo prispevati k nadaljnji krepitvi vsestranskih odnosov med državama. Združenje SLO/SLO spodbuja vzajemno sodelovanje, pomoč in informiranje gospodarskih subjektov obeh držav ter ustvarjanje skupnih projektov in tudi skupen nastop podjetij obeh držav na tretjih trgih. Veleposlaništvo je intenzivno spodbujalo vse oblike promocije slovenskega gospodarstva. Tako je med mednarodnim turističnim sejmom International SAUDOVA ARABIJA Saudovo Arabijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Egiptu. SIRIJA Sirijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Ankari. 95 Travelling Fairv Bratislavi v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo priredilo sprejem za slovaške turistične delavce in turistične agente. 15. novembra je organiziralo obisk predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča, ki je na veleposlaništvu predaval o stanju slovenskega gospodarstva. Predavanja so se udeležili številni slovenski in slovaški poslovneži ter člani Združenja SLO/SLO. Sodelovanje v kulturi, znanosti, izobraževanju in športu Veleposlaništvo je izpeljalo številne dejavnosti, namenjene predstavljanju slovenske kulture, ustvarjalnosti in umetnosti. Večina dogodkov je bila izvedena v sodelovanju z lektorico in študenti lektorata slovenskega jezika, ki deluje na Katedri slovanskih filologij Filozofske fakultete Univerze Komen-skega v Bratislavi. Na lektorat slovenskega jezika je letos vpisanih več kot 100 slovaških študentov. Večina dogodkov je bila izpeljana v prostorih veleposlaništva v središču Bratislave, kar je dodatno pripomoglo k splošni promociji Slovenije kot prijateljske države, poslovne partnerice in turistične destinacije. Nekateri dogodki so bili organizirani posebej v počastitev 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije. Veleposlaništvo je začelo izdajati elektronski časopis Občasnik v slovaškem jeziku, ki zajema mesečni pregled novic in dogodkov ter kratke reportaže iz Slovenije. Občasnik obvešča slovaško občinstvo, slovaške medije ter izseljence in zdomce o izvedenih in načrtovanih dogodkih na veleposlaništvu. Ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika je bila v galeriji veleposlaništva februarja na ogled razstava slik slovenskega rojaka Staneta Kozjeka iz Bohinja in ob tem priložnostni literarni večer. Veleposlaništvo je 21. marca priredilo literarni večer z enim najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih režiserjev in pisateljev mlade generacije Goranom Vojnovicem. Avtor je predstavil tudi svojo uspešnico Čefurjiraus!. Odlomke iz knjige so v slovaščino prevedli in predstavili študenti lektorata slovenskega jezika. V sklopu praznovanja 20. obletnice samostojnosti je bila v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine 16. junija v galeriji veleposlaništva odprta razstava fotografij z naslovom Izgubljeni pogledi. V galeriji veleposlaništva je 27. junija nastopila skupina Vivere iz Slovenske Bistrice, ki je predstavila več slovenskih ljudskih pesmi ter dela sodobnih slovenskih in mednarodnih skladateljev. Na veleposlaništvu je bila septembra javnosti dostopna razstava Slovenska mladinska in otroška literatura 2010201. Ljubitelji književnosti so si lahko ogledali najnovejše slovenske knjige, namenjene otrokom in mladostnikom, ter knjige, ki so se potegovale za nagrado na Bienalu ilustracij Bratislava 201. 29. septembra je na veleposlaništvu potekala delavnica, ki so se je udeležili učenci prvih razredov osnovne šole Milana Hodže iz Bratislave. Ustvarjalni del delavnice je potekal pod naslovom Pesmarica prvih besed po istoimenski knjižici Milana Dekleve. Veleposlaništvo se je novembra vključilo v projekt Mesec fotografije, ki vsako leto poteka v Bratislavi. Svoja umetniška dela je predstavil koroški Slovenec Marko Lipuš, ki živi in dela na Dunaju. Otvoritev razstave Scratches Real Model Figure 1-10; Water and Bread 4. novembra je požela veliko zanimanja laične in strokovne javnosti, vključno s poklicnimi fotografi z vsega sveta. 9. novembra so se na veleposlaništvu na literarnem večeru v sklopu projekta Zlati čoln - Slovanski most predstavili sodobni slovenski pesniki Iztok Osoj-nik, Tatjana T. Jamnik, Tomislav Vrečar in Ksenija Jus - Xenia. Istega dne je bila odprta knjižnica, ki nosi ime po danes 95-letnem slovaš- kem profesorju Melicharju Vaclavu, ki je v 40 letih prevajalskega in lektorskega ustvarjanja močno prispeval k poglabljanju slovensko-slovaških odnosov. V knjižnici, ki je odprta za javnost, je več kot 500 del v slovenskem jeziku, večinoma slovenskih avtorjev. 6. decembra je bila odprta razstava slovenske grafične oblikovalke in foto-grafinje Ade Poklač, ki se predstavlja z zaokroženo serijo računalniških grafik Magična skrivnost liričnih podob. 12. decembra je veleposlaništvo v sodelovanju s Katedro slovanskih filo-logij Filozofske fakultete Univerze Komenskega v Bratislavi gostilo Slovansko božično akademijo, ki so jo pripravili študenti lektoratov bolgarščine, hrvaščine, poljščine, slovenščine in srbščine. Navzočim so bili božične običaje posameznih držav predstavili z branjem božičnih tekstov, petjem božičnih pesmi in igranjem božične glasbe. Obiski • 29.-30. april - neuradni obisk predsednika državnega zbora dr. Pavla Gantarja, ki se je na povabilo predsednika Narodne rade Slovaške republike Richarda Sulika udeležil skupne neuradne večerje in hokejske tekme med Slovenijo in Slovaško na svetovnem prvenstvu skupine A v hokeju na ledu v Bratislavi; • 19.-20. maj - udeležba predsednika državnega sveta mag. Blaža Kavčiča na 13. srečanju predsednikov in podpredsednikov parlamentov držav članic Regionalnega partnerstva v Bratislavi; • 15. november - delovni obisk predsednika Gospodarske zbornice Slovenije mag. Sama Hribarja Miliča. ® • 30. maj - uradni obisk predsednice vlade Slovaške republike dr. Ivete Radičove z gospodarsko delegacijo v Sloveniji. V delegeciji je bil tudi slovaški minister za gospodarstvo dr. Juraj Miškov. 96 SRBIJA Srbijo pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu. Politični, gospodarski in kulturni odnosi so tradicionalno intenzivni. Sodelovanje med državama je dobro. Slovenija podpira Srbijo v prizadevanjih za članstvo v evro-atlantskih povezavah in je dosledna zagovornica širitve Evropske unije na Zahodni Balkan. Dvostransko sodelovanje je zaznamovalo reševanje nasledstvenih vprašanj po nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, predvsem premoženja slovenskih podjetij v Srbiji ter razdelitve lastnine nekdanjih skupnih diplomatsko-konzularnih predstavništev. Gospodarsko sodelovanje Konec oktobra je letni izvoz Srbije znašal 7 milijard evrov in se je v primerjavi z enakim obdobjem leto prej povečal za 17,5 odstotka. Uvoz je znašal 11,7 milijarde evrov, kar je 14,1 odstotka več kot v letu 2010. Najbolj zastopani izvozni proizvodi so bili železo, jeklo, sadje in zelenjava, električni aparati ter kmetijski pridelki. Blagovna menjava je v prvih desetih mesecih leta 2011 znašala 843 milijonov evrov. Srbija je na prvem mestu med naložbenimi destinacijami Slovenije. Po podatkih Banke Slovenije je skupna vrednost slovenskih naložb v Srbiji konec leta 2010 znašala 1459 milijonov evrov, kar je 26,4 odstotka vseh naložb Slovenije v tujino. V Srbiji je registriranih več kot 1300 slovenskih podjetij. Tudi v letu 2011 so slovenska podjetja nadaljevala naložbene projekte. Podjetje Cablex je investiralo v nov proizvodni obrat v Platičevu, Gorenje je nadaljevalo delovanje v Zaječarju, kjer zaposlujejo že 80 delavcev (v Srbiji že več kot 1200), Mercator je uspešno širil prodajno mrežo, Peko je kupil tovarno čevljev v Knjaževcu, Motvoz je investiral v novo tovarno v Leskovcu, Drava Ptuj in Atrik sta sodelovala pri gradnji odlagališča v Užicu. Vrednost srbskih naložb v Sloveniji je konec leta 2010 znašala 34 milijonov evrov Med večje investicije v letu 2011 sodi nakup slovenskega podjetja Fruc-tal, ki ga je kupilo srbsko podjetje Nektar. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Januarja so v Beogradu počastili 100-letnico smrti slovenskega letalca Edvarda Rusjana. Veleposlaništvo je januarja sodelovalo na okoljsko-humanitarni akciji sajenja dreves v Beogradu. Februarja je v mestni hiši v Subotici Društvo Triglav priredilo sprejem ob slovenskem kulturnem prazniku. Marca je v Sava Centru z 90-članskim ruskim simfoničnim orkestrom nastopila Manca Izmajlova s koncertom Slovanska duša. V Novem Bečeju so na srečanju evropskega mladinskega gledališča nastopili celjski gimnazijci s predstavo Iščem svoje mesto pod soncem. V Beogradu je gostovala SNG Drama iz Ljubljane s predstavama Kad sam bio mrtav in Platonov. V Zrenjani-nu je bila na ogled razstava zgodovinskih arhivov Celja in Pančeva o starih obrtnih listinah. V Požarevcu so v zgodovinskem arhivu postavili razstavo Ko svetu zavlada kurent. Tega meseca je v Muzeju Vojvodine gostovala razstava fotografa Josipa Pelikana. Na beograjskem tednu mode se je predstavil slovenski oblikovalec Miro Mišljen. V domu vojske v Beogradu je nastopil idrijski rudarski godbeni orkester. Aprila je v beograjski cerkvi Kristusa kralja nastopil moški pevski zbor iz Dobrepolja. Maja sta se na mednarodnem festivalu oblikovanja v Beogradu predstavila slovenska arhitekta Rok Oman in Špela Videčnik. V beograjskem kulturnem centru je potekala predstavitev Maribora, evropske prestolnice kulture 2012. V beograjski galeriji Progres je svoja dela razstavila mlada umetnica Aleksandra Tisa Jelinčič Plemeniti. Maja je bila v rezidenci veleposlanika predstavitev projekta Saša Hribarja Heroji za vse čase. Junija je na Kalemegdanu potekala velika slavnostna počastitev 20-letnice slovenske samostojnosti. Tega meseca so v Beogradu predstavili turistično ponudbo Rogaške Slatine. V beograjskem klubu književnikov so na literarni turneji Slovanski most 2011 nastopili slovenski pesniki. Društvo Emona iz Rume je pripravilo koncert moškega pevskega zbora Maj iz Kranja. Julija je na Studenički akademiji pod naslovom Cianobakterije in zdravje ljudi predaval dr. Bojan Sedmak. Slovenski umetnik Gianni Rijavec je patriarhu Irineju predal ogenj miru in ljubezni. V Etnografskem muzeju v Beogradu so razstavili gumbe zbiratelja Franca Pajtljerja. Septembra so na 46. Mokranjčevih dnevih v Negotinu sodelovali slovenski glasbeni ustvarjalci. V Šabcu so beguncem slavnostno podelili ključe stanovanj, za kar je razvojna sredstva prispevala Slovenija. Oktobra je bilo v Subotici tradicionalno srečanje pevskih zborov slovenskih društev v Srbiji. V Beogradu so premi-erno predstavili film 20. stoletje Jurija Gustinčiča. Novembra sta bila v Nišu tradicionalno srečanje otrok slovenskega porekla in kviz Koliko poznam Slovenijo. Društvo Kredarica je v novosadski sinagogi priredilo koncert ob 10-letnici biltena društva. V Bitef Teatru v Beogradu je nastopila Polona Vetrih s predstavama Alma Karlin in Blagi pokojniki, dragi možje. V novem Sadu je bila otvoritev slovenskega konzulata in promocija častnega konzula Slovenije v Vojvodini. Decembra je v Beogradu potekal tradicionalni humanitarni božični bazar, ki se ga je udeležilo tudi slovensko veleposlaništvo. Obiski • 29. marec - udeležba predsednika vlade Boruta Pahorja na trila-teralnem sestanku v Smederevu; 97 15. aprila - obisk ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič v Beogradu; 13.-14. maj - delovni obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana v Novem Sadu; 21.-22. junij - delovni obisk ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja v Beogradu; 27. avgust - neformalni delovni obisk predsednika vlade Boruta Pahorja v Beogradu; 5.-6. september - udeležba ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na jubilejnem srečanju Neuvrščenih v Beogradu; 3.-6. oktober - delovni obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša v Beogradu, Nišu in Novem Sadu; 6. oktober - delovni obisk predsednika republike dr. Danila Turka v Arandjelovcu; 29.-30. november - delovni obisk ministra za pravosodje Aleša Zalarja v Beogradu. ® 15. april - udeležba ministrice za pravosodje Snežane Malovic na konferenci pravosodnih ministrov procesa Brdo na Brdu pri Kranju; 13. maj - delovni obisk glavnega pogajalca Srbije v dialogu Beo-grad-Priština Borka Stefanovica v Ljubljani; 15. junij - delovni obisk ministra za kmetijstvo Dušana Petroviča v Ljubljani; 9. september - udeležba ministra za zunanje zadeve Vuka Jeremica na Strateškem forumu Bled. SUVERENI MALTEŠKI VITEŠKI RED tarnimi projekti. Medsebojnih obiskov v letu 2011 ni bilo. SVETI SEDEŽ Sveti sedež (Vatikan) pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije pri Svetem sedežu. Suvereni malteški viteški red pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije pri Svetem sedežu. Odnosi so skromni, vendar dobri in prijateljski. Red je s svojimi prostovoljci v Sloveniji dejaven z različnimi humani- glasitvi papeža Janeza Pavla II. za blaženega; 24.-25. junij - udeležba dekana kardinalskega zbora, nekdanjega državnega tajnika Svetega sedeža kardinala Angela Sodana, na slovesnosti ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije. Srečal se je s predsednikom Republike Slovenije dr. Danilom Türkom. Odnosi med Slovenijo in Svetim sedežem so dobri. Z izvedbo prvih političnih konzultacij generalnega direktorja za evropske zadeve in politično bilateralo so dobili novo razsežnost. Udeležba dolgoletnega državnega tajnika, zdaj dekana kardinalskega zbora, Angela Sodana na državni proslavi ob 20. obletnici samostojnosti je bila znamenje pozornosti, ki jo Sveti sedež namenja odnosom s Slovenijo. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Februarja je veleposlaništvo v cerkvi Sacro cuore di Gesuv bližini Vatikana priredilo koncert komornega mešanega zbora Škofijske klasične gimnazije Zavoda sv. Stanislava iz Ljubljane. V počastitev 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije je veleposlaništvo na ekskluzivni lokaciji v cerkvi Governatorata v Vatikanu organiziralo slovesno bogoslužje, ki ga je vodil dekan kardinalskega zbora kardinal Angelo Sodano. Med mašo in po njej na sprejemu v vatikanskih vrtovih je pel slovenski oktet Deseti brat. Slovensko veleposlaništvo je prvo in doslej edino dobilo možnost organizacije sprejema v vatikanskih vrtovih. Veleposlaništvo je vzdrževalo dobre odnose s časnikom LOsservatore Romano in z Radiem Vatikan, pri katerem deluje tudi slovenska sekcija. Nadaljevalo je tradicijo srečanj s slovenskimi študenti, ki študirajo na papeških univerzah v Rimu. Obiski • 1. maj - udeležba ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na slovesnosti v Vatikanu ob raz- ŠPANIJA Španijo pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Madridu. Odnosi med državama so dobri, prijateljski in razviti predvsem na področju gospodarstva, kulture, turizma in obrambe. Državi sta dobro sodelovali v okviru Evropske unije ter drugih regionalnih in mednarodnih organizacij. Dvostranskih obiskov na visoki ravni v letu 2011 ni bilo. Predsednik državnega sveta mag. Blaž Kavčič je sodeloval na 13. srečanju Združenja evropskih senatorjev v Madridu od 16. do 18. junija. Gospodarsko sodelovanje V prvih desetih mesecih leta 2011 je skupna blagovna menjava znašala 586,3 milijona evrov, 5,58 % več kot v enakem obdobju leta 2010. Slovenski izvoz v Španijo je znašal 204,1 milijona evrov, uvoz iz Španije pa 382,2 milijona evrov. Turistična izmenjava je narasla. Do konca oktobra 2011 je Slovenijo obiskalo 33.724 turistov iz Španije, 5,4 % več kot v enakem obdobju leta 2010. 18. maja je v Barceloni potekala promocija Slovenije in neposredne letalske povezave Barcelona-Ljubljana, ki jo je Adria Airways vzpostavila v poletni sezoni. Tudi za Slovence je Španija ostala ena najbolj priljubljenih desti-nacij. Sodelovanje na področju znanosti in izobraževanja kulture, 29. junija so v Madridu odprli prostore Slovenskega kulturnega društva Tri- 98 glav. Omenjeni dogodek in 20. obletnico samostojnosti Republike Slovenije je pospremilo gostovanje pesnika Aleša Štegra, ki je v kulturnem centru Circulo de Bellas Artes v Madridu predstavil svojo knjigo Berlin, ki je izšla tudi v španskem jeziku. V Muzeju moderne umetnosti v Barceloni (MACBA) je bila od 13. maja do 6. julija na ogled razstava Moderne galerije Ljubljana z naslovom Muzej paralelnih narativov. Odprtja se je udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Širca. Velik uspeh je požela gledališka predstava Tomaža Pandurja Padec bogov, predstavljena na festivalu GREC v Barceloni ter v gledališču Matadero v Madridu. 8. junija je v kulturnem centru Pati Manning v Barceloni potekala konferenca z naslovom Slovenija in Evropska unija. Udeleženci konference so si lahko ob tem ogledali razstavo del Miljenka Licula Identiteta Slovenije - ustvarjanje za državo. 24. svetovnega srečanja mladih se je od 16. do 21. avgusta v Madridu udeležilo več kot 600 mladih katolikov iz Slovenije. ŠRILANKA Šrilanko nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v New Delhiju. Odnosi med državama ostajajo prijateljski, vendar skromni. Prvi nerezidenčni veleposlanik Republike Slovenije na Šrilanki je 14. februarja predsedniku Šrilanke predal poveril-na pisma. Slovenija želi poglobiti politični dialog in razširiti gospodarsko sodelovanje. Maja se je ob robu 16. ministrskega srečanja Gibanja neuvrščenih na Baliju minister Samuel Žbogar srečal s šri-lanškim ministrom za zunanje zadeve G. L. Peirisom v luči slovenske kandidature za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov. 20. septembra sta se ob robu 66. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku srečala predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in predsednik Šrilanke Mahinda Radžapaksa. Gospodarsko sodelovanje Posledice državljanske vojne in poplav so zaznamovale gospodarske razmere v državi. Šrilanška vlada si je prizadevala, da izboljša poslovno okolje, pospeši razvoj podeželja in izboljša infrastrukturo. Obseg blagovne menjave je v prvih desetih mesecih znašal 4,9 milijona evrov, kar pomeni 9,5-odstotno povečanje glede na primerljivo obdobje v letu 2010. Slovenski izvoz na Šrilanko je bil 2,1 milijona evrov in se je zmanjšal za 2,5 %, medtem ko je uvoz iz Šrilanke znašal 2,7 milijona evrov in se je povečal za 20,8 %. ŠVEDSKA Švedsko pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Stockholmu. Tradicionalno dobre odnose zaznamujeta reden politični dialog in dobro vsestransko sodelovanje. Tako so 10. septembra na Bledu potekale konzultacije med državno sekretarko Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije Dragoljubo Benčino ter državnim sekretarjem Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Švedske Frankom Belfragejem. Gospodarsko sodelovanje Povečevanje obsega blagovne menjave se je nadaljevalo. V prvih devetih mesecih leta 2011 je ta znašal 266 milijonov evrov in se je glede na enako obdobje leta 2010 povečal za 28 %. Povečanje blagovne menjave je bilo tako na strani izvoza (za 29 %) kot na strani uvoza (26 %). Vrednost izvoza je bila 174 milijonov evrov, vrednost uvoza 92 milijonov evrov. Med zunanjetrgovinskimi partnericami Slovenije je Švedska skupno na dvaindvajsetem mestu. Na Švedskem imajo predstavništva, zastopnike in prodajne mreže slovenska podjetja Krka, Gorenje, Iskraeme- co, Adria Caravan, Iskra Avtoelektrika, Elan, Adria Airways, Vinska klet Goriška brda, Eta, Pivovarna Laško, Fructal, Kras ter Perutnina Ptuj. Veleposlaništvo je 22. februarja v sodelovanju z zastopniki in distributerji slovenskih podjetij in izdelkov na Švedskem priredilo družabno-promocijsko-poslovni dogodek Slovenia Ski Open 2011 na smučišču Hammarbybacken v bližini Stockholma Najboljši tekmovalci so se v finalni vožnji pomerili z glavnima gostoma dogodka, smučarskima šampionoma Ingemarjem Stenmar-kom in Urško Hrovat, predstavnikoma slovenskega podjetja Elan. Na prireditvi so se s svojimi izdelki in promocijskimi materiali predstavili zastopniki in distributerji slovenskih podjetij in izdelkov na Švedskem, poleg tega je podjetje Elan imelo za poslovne partnerje in udeležence prireditve predstavitev novih smuči na švedskem trgu ter njihovo preizkušnjo. Na vodilnem turističnem sejmu v Skandinaviji TUR 2011 se je pod okriljem Slovenske turistične organizacije v Göteborgu od 24. do 27. marca predstavilo sedem slovenskih turističnih podjetij in zavodov. V Sto-ckholmu je bila 14. aprila turistična delavnica, ki se je je udeležilo skoraj trideset predstavnikov slovenskih in švedskih turističnih podjetij. Njen namen je bilo navezovanje stikov s poslovnimi partnerji za povečanje števila turističnih potovanj v Slovenijo, utrjevanje sodelovanja ter predstavitev neposredne letalske povezave med Stockholmom in Ljubljano, ki se je po poletnem voznem redu začela istega dne. Program delavnice je obsegal kratko predstavitev Slovenije, predstavitev neposredne letalske povezave in sodelujočih slovenskih podjetij ter srečanja med slovenskimi in švedskimi podjetji. V Stockholmu je 10. novembra potekala slovensko-švedska poslovna konferenca, ki je pritegnila skoraj štirideset udeležencev. Poslovne konference se je udeležilo šest slovenskih podjetij s področja živilske industrije, televizijske produkcije, storitev varovanja, mehanske industrije, farmacevtske industrije ter trgovine in letalske industrije. S 99 švedske strani se je je udeležilo dvanajst podjetij ter gospodarskih in trgovinskih združenj. Delovanje švedskih podjetij obsega naslednja področja: hotelska industrija in turizem, storitve poslovnega svetovanja, trgovanje in posredništvo, logistika in transport, storitve varovanja, televizijska produkcija, prevajalske storitve. Pri obveščanju švedske poslovne javnosti o poslovni konferenci in interesu slovenskih podjetij za švedski trg je veleposlaništvo sodelovalo tudi s švedskimi združenji s področja trgovine in gospodarstva: Švedskim svetom za trgovino, Združenjem gospodarskih zbornic Švedska-Jugovzhodna Evropa ter Švedsko trgovinsko zvezo. Program poslovne konference je obsegal plenarni del ter individualna srečanja med slovenskimi in švedskimi podjetji. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja V muzeju Armemuseumv Stockholmu so 25. maja odprli razstavo Ljubljanica - kulturna dediščina reke, na kateri so bile razstavljene arheološke najdbe v Ljubljanici od prazgodovine do moderne dobe. Razstava Narodnega muzeja Slovenije je bila na ogled do 8. januarja 2012. Uradno jo je odprla ministrica za kulturo Majda Širca. Odprtje je popestril nastop pevskega zbora Deorina iz Kočevja. Avgusta je umetniška skupina Ljuds projektom Invazija gostovala na Kulturnem festivalu v Stockholmu ter na festivalu v Malmoju. V Stockholmu je od 22. do 30. oktobra v prostorih Kulturfyren pod okriljem slovenskega društva Švedsko-slovenska skupina prijateljstva potekal Slovenski teden v Stockholmu. V okviru tedna so se zvrstili razstava del dvajsetih slovenskih slikarjev in grafikov, projekcije treh slovenskih filmov, predstavitev sodelovanja pobratenih mest Ljubljane in švedskega Karlstada, več aktivnosti za otroke na temo spoznavanja Slovenije, predstavitev prevodov knjižnih del iz švedskega v slovenski jezik, predavanje na temo govorice telesa in razlik med različnimi kulturami. V okviru programa sta bila tudi dva koncerta švedskih zborov pod vodstvom slovenske zboro-vodkinje Jerice Bukovec Gregorc z naborom švedskih in slovenskih pesmi. Slovenska skupnost na Švedskem Na Švedskem po neuradnih podatkih živi in dela okoli 5000 Slovencev, odrašča že tretja generacija. Največ jih živi v mestih Göteborg in Malmö na jugozahodu države. Slovenci so organizirani v desetih društvih, ki so združena v Slovensko zvezo na Švedskem s sedežem v mestu Landskrona. V Stockholmu deluje tudi Slovensko-švedska skupina prijateljstva, v Göteborgu pa Slovenska katoliška misija. Veleposlaništvo je dejavno sodelovalo z njimi pri praznovanju dvajsete obletnice samostojne Slovenije. ŠVICA Švico pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bernu. Zelo dobri odnosi so se nadaljevali in še poglobili na politični, gospodarski, kulturni, multilateralni ter drugih ravneh. Januarja so bile v Bernu konzultacije zunanjih ministrstev o globalnih izzivih. Dvostranske odnose je v aprilu dodatno spodbudila vzpostavitev rednih kvadrilateralnih konzultacij na področju človekovih pravic, razvojnega sodelovanja, Alpske strategije ter konzularnega sodelovanja med Slovenijo, Švico, Avstrijo in Lihtenštajnom. Novembra so bile v Bernu opravljene bilateralne politične konzultacije na ravni namestnikov zunanjih ministrov. V razvojni pomoči med državama je bilo dorečeno sodelovanje pri projektu ravnanja z odpadnimi vodami in projektu pitne vode v Unsko-sanskem kantonu v Bosni in Hercegovini. Končala so se pogajanja o sklenitvi dodatnega Protokola o izogibanju dvojnega obdavčevanja. S povratnim uradnim obiskom ljubljanskega župana Zorana Jankovica oktobra v Bernu se je še okrepilo sodelovanje obeh prestolnic. Novembra je bilo izdano soglasje za odprtje Konzulata Republike Slovenije v Sionu s častnim konzulom na čelu. Švica je tudi v letu 2011 namenila sredstva za projekte Mednarodne fundacije za razminiranje. Gospodarsko sodelovanje Švica ostaja druga najpomembnejša vlagateljica v Sloveniji. V prvih devetih mesecih je bila blagovna menjava 355 milijonov evrov, kar je za 9 % več kot leto pred tem. Slovenija je imela prvič presežek v blagovni menjavi, saj se je močno povečal izvoz v Švico, ki je bila 17. izvozna partnerica Slovenije. Vrednost izvoza v prvih devetih mesecih je bila 193,3 milijona evrov, 46 % več kot v enakem obdobju 2010. Vrednost uvoza je bila v prvih devetih mesecih 161,7 milijona evrov. Interes novih potencialnih švicarskih vlagateljev za Slovenijo kot proizvodno lokacijo se je še povečal, obstoječa investitorja Belimed in Geberit svojo dejavnost v Sloveniji širita. Belimed je uspešno konkuriral v programu Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije v Sloveniji. Nadaljevalo se je izvajanje projektov Švicarskega prispevka - slovensko-švicarskega programa za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik v razširjeni Evropski uniji. V okviru tega se je oktobra sklenil 2. javni razpis Sklada za nevladne organizacije in sklada za male projekte v okviru partnerstva. Maja je bil objavljen razpis za finančna sredstva za sodelovanje slovenskih in švicarskih inovativnih malih in srednjih podjetij v okviru projekta EUROSTARS, ki se je septembra uspešno končal s prijavo dveh skupnih projektov slovenskih in švicarskih podjetij. Veleposlaništvo je sodelovalo z več kot 150 slovenskimi in švicarskimi podjetji pri iskanju poslovnih priložnosti in poslovnih partnerjev ter informacijsko povezovalo predstavništva slovenskih podjetij v Švici. Da bi se spodbudilo nove investitorje, je junija v Zürichu skupaj s Švicarsko zbornico za srednjo Evropo, Švicarskim centrom za zunanjo trgovino ter Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije priredilo seminar Invest Slovenia. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Sodelovanje na področju kulture se je opazno okrepilo. Po uspešnem izteku projekta za vpis prazgodovinskih kolišč okoli Alp na seznam sve- 100 tovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, katerega nosilka je bila Švica, je bil septembra v Neu-chatelu podeljen certifikat tudi Sloveniji. Marca je v Bernu, Baslu, Zürichu in Winterthuru nastopil gledališki kolektiv Narobov (Kulturno-umetniško društvo France Prešeren) iz Ljubljane. V Baslu je septembra nastopila gledališka skupina Zavod Federacija iz Ljubljane. Aprila se je mladinski Zbor Antona Schwaba iz Celja predstavil na tradicionalnem Montreujskem zborovskem festivalu v Veveyu. Oktobra je v Baslu in Zürichu nastopil pevski zbor Perpetuum Jazzile. V občini Lützelflüh v kantonu Bern so maja s proslavo počastili 15-letnico partnerstva z občino Velike Lašče. V Oberdiessba-chu v kantonu Bern je maja v okviru večletnih vezi in tradicionalnih izmenjav osnovnošolskih otrok nastopil osnovnošolski pevski zbor iz Kamni-ce pri Mariboru. Maja je bilo na Univerzi v Bernu predavanje slovenskega veleposlanika z naslovom Identiteta Slovenije 20 let po osamosvojitvi. Veleposlanik je julija v Bernu predstavil Slovenijo dijakom največje gimnazije Kirchenfeld. Nadaljevalo in poglobilo se je dvostransko sodelovanje na temelju Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Slovenijo in Švico, ki vključuje sklad za štipendije slovenskim študentom na švicarskih izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah ter vse tesnejše sodelovanje v evropskih projektih Erasmus in Eureka. V zümkem mesečniku Religion und Gesellschaft in Ost und West je bil septembra objavljen daljši članek o Sloveniji 20 let po osamosvojitvi. Ugledni Neue Zürcher Zeitung je na spletnih straneh opazno in obširno zaznamoval dogodke v zvezi z osamosvojitvijo Slovenije. Neue Zürcher Zeitung je s posredovanjem veleposlaništva izročil arhivsko gradivo v zvezi s tem Uradu Vlade Republike Slovenije za komuniciranje. V SEC-INFO, publikaciji Švicarske zbornice za srednjo Evropo, so bili aprila, avgusta in decembra objavljeni članki o gospodarskih potencialih Slovenije. Obiski • 7. junij - udeležba dr. Andreja Horvata, državnega sekretarja v Uradu predsednika Vlade Republike Slovenije, na gospodarskem dogodku Invest Slovenia - Slovenija kot investicijska lokacija in gospodarska partnerica v Zürichu; • 14.-20. oktober - udeležba delegacije Državnega zbora Republike Slovenije (Janja Klasinc, Bogdan Barovič, Silva Črnugelj, Franc Žnidaršič in Tatjana Pandev) na 125. zasedanju Interparlamentar-ne unije v Bernu; • 20. oktober - uradni obisk župana mesta Ljubljane Zorana Jankovica v Bernu; • 23. november - udeležba državne sekretarke na Ministrstvu za zunanje zadeve Dragoljube Ben-čine v Bernu na bilateralnih političnih konzultacijah na ravni namestnikov zunanjih ministrov v Bernu. TADŽIKISTAN Tadžikistan nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo republike Slovenije v Moskvi. Dvostransko politično sodelovanje je skromno, dialog med državama pa poteka predvsem ob robu mednarodnih dogodkov in je osredotočen na sodelovanje v okviru mednarodnih organizacij ter razmere v Srednji Aziji. Minister Žbogar se je junija ob robu 38. sveta ministrov za zunanje zadeve Organizacije islamske konference v Astani srečal z namestnikom ministra za zunanje zadeve Tadžikistana Nizo-midinom Zohidovom, med 66. zasedanjem Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku pa z ministrom za zunanje zadeve Hamro-honom Zarifijem. Obseg blagovne menjave se je v prvih desetih mesecih v primerjavi z letom 2010 povečal za 18 %. Slovenski izvoz je dosegel 2 milijona evrov, uvoz pa 678 tisoč evrov. TAJSKA Tajsko nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pekingu. Sodelovanje med Slovenijo in Tajsko je dobro in prijateljsko. Okrepila sta se politični dialog in gospodarsko sodelovanje. Državi sta nadaljevali že ustaljeno dobro sodelovanje na multilateralnem področju v okviru Organizacije združenih narodov in Mreže za človekovo varnost. 31. januarja in 1. februarja je bil zunanji minister Tajske Kasit Piromja na delovnem obisku v Sloveniji. Z ministrom Žbogarjem sta opredelila tri področja sodelovanja: promet in sodelovanje z Luko Koper, gradbeništvo (skupni nastopi gradbincev v tretjih državah) in zeleno tehnologijo. Podpisan je bil Sporazum o gospodarskem sodelovanju, ki predvideva vzpostavitev Tajsko-slovenskega gospodarskega sveta. Junija sta se zunanja ministra srečala ob robu Azij-sko-evropskega srečanja v Budimpešti. Oktobra sta se v Bruslju ob robu Azijsko-evropskega vrha sešla predsednik vlade Borut Pahor in tajski predsednik vlade Abhisit Vedžadživa. Septembra je Slovenijo obiskala tajska vladno-gospodarska delegacija. Nova veleposlanica Kraljevine Tajske v Republiki Sloveniji s sedežem na Dunaju je predsedniku Republike Slovenije predala poverilna pisma 13. maja. Skupna blagovna menjava je v prvih devetih mesecih znašala 30 milijonov evrov, kar je 6 milijonov evrov več kot v enakem obdobju leta 2010. Slovenski izvoz na Tajsko je znašal 19,1 milijona evrov, uvoz pa 10,9 milijona evrov. 101 TUNIZIJA Obiski in srečanja manje slovenskega gospodarstva za poslovanje na turškem trgu. Tunizijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu. Odnosi med državama so dobri in prijateljski. Slovenija je ob več priložnostih izrazila podporo demokratični tran-ziciji v Tuniziji. Slovenija se zavzema za okrepitev političnega, gospodarskega in drugega dvostranskega sodelovanja s Tunizijo. Okrepili so se politični stiki na ravni zunanjih ministrov in državnih sekretarjev. V pripravi je tudi več dvostranskih sporazumov. Državi povezuje pripadnost sredozemskemu prostoru, ki je pomembna razsežnost zunanje politike obeh držav. V tej luči je bistveno njuno sodelovanje v okviru Unije za Sredozemlje, Fundacije Anne Lindh in Evro-sredozemske univerze (EMUNI). Gospodarsko sodelovanje V prvih osmih mesecih 2011 je bil opazen občuten padec blagovne menjave s Tunizijo, in sicer za 20 % v primerjavi z enakim obdobjem 2010, opazen je upad tako izvoza, za 19 %, ter tudi uvoza, za 40 %. Zmanjšanje blagovne menjave je bilo povezano s političnimi in gospodarskimi razmerami v Tuniziji. Humanitarna pomoč in razvojno sodelovanje 29. septembra je bila regijski bolnišnici v Tatauinu, ki se je soočala z velikim številom bolnikov in drugih beguncev iz Libije, predana slovenska humanitarna pošiljka zdravil in sanitetnega materiala v vrednosti 10.000 evrov ter šolskih potrebščin. Vlada je junija sprejela sklep o name-nitvi 200.000 evrov razvojne pomoči Egiptu in Tuniziji, in sicer v obliki štipendij za podiplomski študij v Sloveniji za akademsko leto 2012/13. Tunizij-skim študentom bodo namenjene do tri štipendije. • 28. in 29. september - veleposlanik Iztok Mirošič se je v Tunisu srečal z zunanjim ministrom Kefi-jem in državnim sekretarjem Dži-nauijem. • 5. september - minister Samuel Žbogar se je sestal z ministrom Kefijem ob robu zasedanja Gibanja neuvrščenih v Beogradu. • 10. september - srečanje državne sekretarke Dragoljube Benčine in državnega sekretarja Džinauija ob robu Strateškega foruma Bled. TURČIJA Turčijo pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Ankari. Odnosi med državama so odlični in temeljijo na vzajemnem spoštovanju. Vzpostavljen je stalen dialog na najvišji politični ravni. Slovenska stran si prizadeva poglobiti dvostransko sodelovanje s posebnim poudarkom na gospodarskem področju ob upoštevanju svetovne finančno-gospodarske krize. Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje raste. V prvih desetih mesecih se je krepitev blagovne menjave nadaljevala. Njena vrednost je v tem obdobju znašala 336,9 milijona evrov, kar pomeni 13,9-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010. Slovenski izvoz v Turčijo je v tem obdobju znašal 172,2 milijona evrov, kar pomeni 10,5-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010, medtem ko je vrednost uvoza iz Turčije znašala 164,7 milijona evrov, kar je za 17,8 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2010. Državi druži obsežna izmenjava storitev, zlasti na področju prometa, logistike in turizma, medtem ko je naložbenega sodelovanja sorazmerno malo. Obseg neposrednih naložb v obeh smereh ostaja skromen in znaša 10 milijonov evrov. V blagovni menjavi prevladujejo industrijski izdelki. V zadnjih letih je zaznati povečano zani- Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja se krepi. Poudariti velja dinamično izmenjavo študentov na bilateralni ravni (štipendije) in multilateralni ravni (programa Socrates-Erasmus ter Comenius). Likovni center mladih iz Celja uspešno sodeluje z mestom Gaziantep na področju otroške in ljubiteljske likovne ustvarjalnosti. Med 27. januarjem in 6. februarjem je na 25. zimski univerzijadi v Erzurumu ekipa slovenskih športnikov med 55 državami zasedla 6. mesto po številu dobljenih odličij in tudi s športnimi uspehi promovirala Slovenijo. V sodelovanju s turško nacionalno knjižnico in Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto je bil v februarju organiziran prvi teden slovenske kulture v Ankari. Turški televizijski kanal ShowTurk je aprila gostoval v Sloveniji in o njej posnel reportažo. Ta je nedvomno prispevala k večji prepoznavnosti Slovenije v vseh 57 državah, kjer oddaja omenjena televizija. Med 11. in 12. marcem je v slovensko-turški organizaciji potekal tudi prvi Carigrajski mednarodni oglaševalski festival koz uresničitev ideje nadgraditi Zlati boben in še tri kontinentalne festivale (Evropa, Latinska Amerika in Azija) ter jih povezati v globalni tradicionalni dogodek. Častna sopokrovitel-ja sta bila slovenski in turški predsednik. Dogodek je močno prispeval k prepoznavnosti Slovenije na najvišji politični in gospodarski ravni v Turčiji. 16. maja je veleposlaništvo v Ankari ob praznovanju slovenskega dneva državnosti priredilo koncert svetovno znanega violinista ter ambasadorja slovenske kulture Mihe Pogačnika. Izvedbo je sponzorirala turška zasebna univerza Bilkent, ki se uvršča med vodilne izobraževalne ustanove v svetovnem merilu. Izdana je bila tudi posebna številka mednarodne znanstvene revije European Perspectives o Turčiji (v izdaji Centra za evropsko prihodnost). Revija je bila predstavljena na univerzi §ehir v Istanbulu in univerzi Metu v Ankari, kar je dokaz dejavnosti Slovenije na področju javne diplomacije v mednarodnem delovanju. 102 Obiski 3.-4. marec - obisk predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja v Ankari in Carigradu. V Ankari se je srečal s predsednikom Vlade Republike Turčije Recepom Tayyipom Erdoganom, ob tem sta podpisala politično deklaracijo o strateškem partnerstvu. V Carigradu se je srečal s predsednikom Republike Turčije dr. Abdullahom Gülom. Sprejetje deklaracije pomeni zaokroženje dosedanjih odličnih odnosov med državama, hkrati pa ponuja boljši okvir za njihovo vsestransko krepitev, zlasti na gospodarskem področju; 26.-27. april - udeležba ministra za pravosodje Aleša Zalarja na Konferenci o prihodnosti Evropskega sodišča za človekove pravice v Izmirju; 9.-13. maj - udeležba ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogar-ja na Konferenci o najmanj razvitih državah v Carigradu; 11. september - udeležba ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika na XIX. svetovnem kongresu o varnosti in zdravju pri delu v Carigradu; ® 14.-15. april - obisk turškega ministra za evropske zadeve in glavnega pogajalca Turčije Egemena Bagi§a v Ljubljani. Pomemben vidik jasne in načelne politike Slovenije do Turčije pomeni slovenska podpora turškemu evropskemu pristopnemu procesu. Slovenija je trdno zavezana podpori polnopravnemu članstvu Turčije v Evropski uniji, v tej luči je bil opravljen tudi ta obisk. TURKMENISTAN no. Dialog med predstavniki obeh držav je potekal predvsem na delovni ravni in je bil usmerjen na sodelovanje v okviru mednarodnih organizacij. Gospodarsko sodelovanje Blagovna menjava se že več let zapored veča: v obdobju januar-oktober se je (v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010) blagovna menjava povečala za 19 %, pri čemer se je slovenski izvoz povečal na 2,8 milijona evrov (24-odstotna rast), uvoz pa znašal zgolj 93 tisoč evrov (padec za 48 %). V strukturi slovenskega izvoza prevladujejo farmacevtski izdelki, elektrotehnični aparati in stroji. Možnosti za sodelovanje se poleg tradicionalnih izvoznih panog kažejo v dobavi specializiranih tehnoloških rešitev za predelovalno industrijo (proizvodnja živil in pijač, shramba), energetiki ipd. UKRAJINA Ukrajino pokriva Veleposlaništvo republike Slovenije v Kijevu. Turkmenistan nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Moskvi. Politični odnosi med državama so dobri, gospodarsko sodelovanje pa skrom- Sodelovanje med državama je razvejeno, dobro in prijateljsko. Reden in odkrit je dialog o vseh dvostranskih ter regionalnih in mednarodnih vprašanjih. Slovenija podpira približevanje Ukrajine EU in je vključena v pogajalski proces za sklenitev Pridružitvenega sporazuma ter liberalizacijo vizumske ureditve med Ukrajino in EU. Hkrati opozarja na potrebo po doslednem spoštovanju človekovih pravic in okrepitvi demokratičnih institucij in norm za uspešno dokončanje ukrajinskega približevanja evropskim povezavam. Pravna podlaga sodelovanja med državama je ustrezno izoblikovana. Okrepljena je bila s Sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Kabinetom ministrov Ukrajine o sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu. Z namenom krepitve dialoga o evropskih temah sta ministrstvi za zunanje zadeve podpisali protokol o sodelovanju pri vprašanjih glede Evropske unije. Ker se turizem kaže kot eno najhitreje rasto- čih področij gospodarskega sodelovanja, je bil podpisan Memorandum o soglasju o sodelovanju na področju turizma. Za poglobitev sodelovanja carinskih služb sta Carinska uprava Republike Slovenije in Državna carinska služba Ukrajine podpisali pismo o nameri o sodelovanju na carinskem področju. Ukrajino je Slovenija večkrat pozvala k ratifikaciji sporazuma o razvojnem sodelovanju. Poleg uspešno delujočega lektorata za slovenski jezik na Univerzi Ivana Franka v Lvovu je bila v šolskem letu 2011/12 sprejeta odločitev o nadaljevanju pouka slovenskega jezika na Nacionalni univerzi Tarasa Ševčenka v Kijevu. Veleposlaništvo je tesnejše odnose navezalo še z Nacionalno univerzo Vasilija Nazareviča Karazina v Harkovu ter z Inštitutom za mednarodne odnose Nacionalne univerze Tarasa Šev-čenka. Veleposlaništvo je bilo vključeno v promocijske dejavnosti ob vsakoletni mednarodni turistični razstavi v Kijevu, tradicionalnem dnevu Evrope v Kijevu in v Mikolejevu ter s projekcijo filma Piran-Pirano na Filmskem festivalu EU. Ob uradnem obisku predsednika dr. Danila Turka v Ukrajini 11. in 12. oktobra je bila v Harkovu na ogled razstava sodobne slovenske arhitekture. Ob 25. obletnici jedrske nesreče v Černobilu se je Slovenija pridružila mednarodnim prizadevanjem za odpravo njenih posledic in na donatorski konferenci, ki je bila aprila v Kijevu, v Sklad za černobilski sarkofag napovedala prispevek v vrednosti 120.000 evrov. Že šestič zapored smo avgusta v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije na Debelem rtiču omogočili rehabilitacijo skupini ukrajinskih otrok, ki trpijo za posledicami černobilske jedrske nesreče. Poleg tega se je poglobilo sodelovanje med slovenskim in ukrajinskim Rdečim križem. Stopnja rasti blagovne menjave je glede na prejšnje leto nadpovprečna in je znašala 36,34 %. Slovenski izvoz se je v prvih desetih mesecih povečal za 25,2 % in dosegel 164,7 milijona evrov, kar je že blizu vrednostim celoletnega 103 izvoza v letu 2010. Njegova struktura ostaja nespremenjena, nekaj manj kot polovico zavzemajo zdravila, sledijo bela tehnika in gospodinjski aparati, črpalke, kozmetika, telekomunikacijska oprema, barve in laki ter talne obloge. Uvoz iz Ukrajine je v obravnavanem obdobju zrasel kar za dvainpol-krat ter je znašal 23,5 milijona evrov. Na uvozni strani prevladujejo polizdelki iz železa in jekla, kemične surovine ter les. V prvih enajstih mesecih 2011 se je za 52 odstotkov povečal pritok ukrajinskih turistov v Slovenijo. Okrepilo se je sodelovanje na področju kmetijstva ter živilske industrije, energetike in prenosa znanja ter tehnologij s področja ekologije. Okrepilo se je sodelovanje s carinsko službo. Oktobra je bilo izvedeno 6. zasedanje Medvladne komisije za trgo-vinsko-gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Ukrajino. Ob uradnem obisku predsednika dr. Danila Turka z gospodarsko delegacijo v Ukrajini je bila 11. oktobra organizirana slovensko-ukrajinska poslovna konferenca v Kijevu, 12. oktobra pa poslovna konferenca v Harkovu. V prostorih Slo-vensko-ukrajinskega poslovnega kluba katerega je bila odprta poslovna pisarna. URUGVAJ Dvostranski odnosi so dobri. Pomembno povezavo med državama pomeni slovenska skupnost v Urugvaju. Gospodarsko sodelovanje niha in ostaja skromno. V prvih desetih mesecih se je blagovna menjava z Urugvajem okrepila na 2,7 milijona evrov. Večino blagovne menjave obsega slovenski izvoz, ki je znašal 1,8 milijona evrov. Veleposlaništvo je začelo dejavnosti za boljše poznavanje in spodbujanje konkretnejših stikov med poslovnima skupnostma obeh držav. Veleposlaništvo vzdržuje redne stike s slovensko skupnostjo, ki je povezana v Prvem slovenskem prekmurskem društvu v Montevideu. UZBEKISTAN Uzbekistan nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo republike Slovenije v Moskvi. Dobri dvostranski odnosi so se krepili predvsem na gospodarskem področju in v okviru sodelovanja v mednarodnih organizacijah. Kaže se vzajemen interes za poglobitev vsestranskega sodelovanja in političnega dialoga, ki je bil potrjen ob pogovorih predstavnikov obeh držav. Slovenijo je med 7. in 11. novembrom v okviru projekta Pomoč pri izboljšanju gospodarske zakonodaje Uzbekistana v izvedbi Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi obiskala delegacija uzbekistanskih strokovnjakov s področja gospodarskega prava. Ob obisku so bila opravljena srečanja s predstavniki ministrstev za zunanje zadeve in gospodarstvo, državnega sveta, Gospodarske zbornice Slovenije, Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije, Mednarodnega centra za promocijo podjetij in nekaterih slovenskih podjetij. Med obiskom v Taškentu med 5. in 9. decembrom se je veleposlanica srečala z nekaterimi predstavniki nevladnih organizacij ter se udeležila konference ob dnevu ustave Uzbekistana in mednarodnem dnevu človekovih pravic. V tem času je potekala tudi slovensko-uzbeška poslovna konferenca, ki jo je veleposlaništvo organiziralo v sodelovanju s častnim konzulom. Pogovori z uzbekistan-sko stranjo so se nanašali na možnosti sodelovanja na področju gospodarstva, turizma, izobraževanja, nevladnih organizacij, človekovih pravic ter oblikovanje pravne podlage za sodelovanje. Taškent je med 15. in 16. decembrom obiskala namestnica varuhinje človekovih pravic mag. Kornelija Mar-zel, ki je nastopila na mednarodni konferenci Mednarodnopravni standardi in izkušnje Uzbekistana pri oblikovanju nacionalnega sistema zaščite človekovih pravic in svoboščin. Pomemben prispevek v dvostranske odnose vnaša odprtje podružnice slovenske nepridobitne nevladne organi- zacije Regionalni dialogv Uzbekistanu 30. marca. Njene dejavnosti se usmerjajo v mednarodno pomoč na socialnem in humanitarnem področju, delovanje na področju humanitarnega prava in človekovih pravic ter dialog med narodi in kulturami. Gospodarsko sodelovanje Dvostransko gospodarsko sodelovanje ostaja še vedno dokaj skromno, čeprav je Uzbekistan drugi največji trgovinski partner Slovenije v Srednji Aziji. Od januarja do oktobra se je blagovna menjava v primerjavi z enakim obdobjem leta 2010 občutno povečala, saj je znašala 20,8 milijona evrov, kar pomeni več kot 37-odstotno rast. Povečala sta se tako slovenski izvoz (na 20,1 milijona evrov, 36-odstotna rast) ter tudi uvoz iz Uzbekistana (625 tisoč evrov, 100-odstotna rast). Institucionalno sodelovanje je dokaj skromno, saj med državama ni rednega gospodarskega dialoga. Za vzpostavitev novih stikov in proučitev možnosti poglobitve gospodarskega sodelovanja je decembra Uzbekistan obiskala slovenska gospodarska delegacija, ki jo je vodila veleposlanica. Na Slovensko-uzbeški poslovni konferenci se je predstavilo šest slovenskih podjetij, ki se zanimajo za povečanje trgovinskega sodelovanja s partnerskimi organizacijami iz Uzbekistana. Ob robu poslovne konference so bili organizirani predstavitev slovenske kulinarike, turističnih krajev ter poslovna srečanja med podjetji obeh držav. S temi so slovenska podjetja uspešno vzpostavila stike s partnerskimi (tudi vladnimi) institucijami Uzbekistana in na nekaterih področjih se kažejo konkretne možnosti za gospodarsko sodelovanje. Obiski • 7.-11. november - obisk delegacije uzbekistanskih strokovnjakov za gospodarsko pravo (Fahridin Zai-rov in Ališer Sadikov, člana Odbora za industrijo, gradbeništvo in trgovino Zakonodajne zbornice Parlamenta Republike Uzbekistan, Dilšod Abduazizov, Ministrstvo za gospodarstvo Republike Urugvaj nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu. 104 Uzbekistan, Dilbar Ahrarova, vodja Raziskovalnega centra za pravna in zakonodajna vprašanja, in Jens Rasmussen, projektni koordinator pisarne OVSE v Uzbekistanu) v Ljubljani. Venezuela je 17. februarja podelila agrema za nerezidenčno veleposlanico Republike Slovenije v Venezueli s sedežem v Brasilii. Predaje poverilnih pisem še ni bilo. Venezuela je v Sloveniji odprla rezidenčno veleposlaništvo leta 2009. Vodi ga začasni odpravnik poslov. Gospodarsko sodelovanje med državama je skromno. Blagovna menjava je znašala 3,3 milijona evrov. Izvoz je znašal 2,2, uvoz pa 1 milijon evrov. Veleposlaništvo Venezuele v Ljubljani je zlasti dejavno na področju kulture. Aprila je bila v Slovenskem etnografskem muzeju odprta razstava Orinoko, Indijanci amazonskega deževnega gozda. Gre za največjo in najlepšo zbirko etnografskih predmetov v Venezueli. Istega meseca je bil v Kulturnem domu Grosuplje ogled dokumentarnega filma o glasbenem projektu - mladinskem orkestru Simón Bolívar, ki prikazuje model posebnega sistema poučevanja glasbe. V Caracasu od leta 1966 deluje Slovensko izseljensko društvo Sv. Cirila in Metoda, katerega prireditev in srečanj se udeležuje do 150 oseb slovenskega rodu. VIETNAM Dvostranski odnosi so dobri in prijateljski ter ponujajo veliko možnosti za nadaljnjo krepitev. Januarja je začel veljati Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Socialistične republike Vietnam o odpravi vizumske obveznosti za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov. V marcu so ob robu 16. zasedanja Sveta Organizacije združenih narodov za človekove pravice v Ženevi potekali pogovori med ministrom Žbo-garjem in namestnikom ministra za zunanje zadeve Vietnama Pham Binh Minhom. Skupna trgovinska menjava je v prvih devetih mesecih znašala 10,7 milijona evrov, kar je 1,9 % manj kot v enakem obdobju leta 2010. Izvoz je znašal 4,1 milijona evrov, kar pomeni padec za 9,7 %, uvoz pa 6,6 milijona evrov, 3,7 % več kot v enakem obdobju v letu 2010. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Združene države Amerike pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Washingtonu. Odnosi med državama so zelo dobri in partnerski. Z ameriško administracijo so potekali redni pogovori in izmenjava mnenj o številnih dvostranskih in globalnih temah. Na začetku februarja je Washington obiskal predsednik vlade Borut Pahor z delegacijo, v kateri sta bila tudi minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar in minister za finance dr. Franc Križanič. Med obiskom je delegacija opravila številne pogovore s predstavniki Bele hiše, Kongresa, gospodarstva ter civilne družbe. Poleg srečanja s podpredsednikom Joejem Bid-nom in predsednikom Barackom Obamo se je predsednik vlade z delegacijo sešel tudi z ameriškim sekretarjem za finance Timothyjem Geithner-jem in namestnikom državne sekretarke Jamesom Steinbergom. V Washingtonu so 20. in 21. maja potekale politično-vojaške konzultacije, ki jih je vodil generalni direktor za globalne zadeve in politično multilateralo na slovenskem zunanjem ministrstvu Andrej Benedejčič. Obsegale so štiri sklope vprašanj: evropska varnostna vprašanja, mednarodne operacije in regionalna vprašanja, obrambno transformacijo in varnostno pomoč ter dvostransko sodelovanje. Washington in Cleveland je 22. junija obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. V State Departmentu se je srečal z namestnikom posebnega predstavnika urada za pobude globalnega partnerstva Jimom Thompsonom. Na German Marshall Fund je predaval ob 20. obletnici slovenske samostojnosti, si ogledal kongresno knjižnico in se kot častni gost udeležil sprejema ob dnevu državnosti, ki ga je 22. junija pripravilo veleposlaništvo. Veleposlaništvo je ohranilo in nadgradilo odlično sodelovanje s častnimi konzuli in je v skladu z ustaljeno prakso 7. oktobra na veleposlaništvu priredilo redno letno srečanje konzulov. Veleposlanik Republike Slovenije je junija v Denverju odprl slovenski konzulat na čelu s častnim konzulom. Slovenija je uspešno sodelovala z ZDA prek Mednarodne ustanove - fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF). Sodelovanje je bilo usmerjeno predvsem na dejavnosti, povezane z razminiranjem v državah Zahodnega Balkana. Občutno se je okrepilo tudi sodelovanje pri zmanjševanju zalog konvencionalnega streliva in orožja. Vlada ZDA je z donacijami za dejavnosti ITF prispevala 15.774.000 ameriških dolarjev. Gospodarsko sodelovanje ZDA so ostale pomembna gospodarska partnerica Slovenije. Blagovna menjava je v prvih desetih mesecih 2011 dosegla 621,1 milijona evrov, kar je 47 % več kot v enakem obdobju leta 2010, ko je znašala 422,6 milijona evrov. Slovenski izvoz v ZDA je do konca oktobra dosegel 255,4 milijona evrov, za 14 odstotkov več kot v primerljivem obdobju v letu 2010, medtem ko je uvoz iz Vietnam nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pekingu. VENEZUELA Venezuelo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Brasilii. 105 ZDA znašal 365,7 milijona evrov in se je v primerljivem obdobju v letu 2010 povišal za 84 %. Blagovna menjava z ZDA pomeni 1,8 % skupne blagovne menjave Slovenije. Slovenija v ZDA izvozi 1,5 % in uvozi 2 % vsega izvoza in uvoza. Ameriške neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2010 znašale 59,6 milijona evrov ali 0,5 % vrednosti vseh neposrednih tujih naložb v Sloveniji. Naložbe slovenskih podjetij v ZDA so znašale 29 milijonov evrov, 0,6 % vrednosti vseh slovenskih naložb v tujino. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Veleposlaništvo je organiziralo 17 samostojnih dogodkov in sodelovalo pri petih skupnih projektih EU. Gostilo je dve fotografski razstavi: razstavo Alenke Slavinec in razstavo Jake Vin-ška. V sklopu niza koncertov in drugih nastopov EmbassySeriesje avgusta na veleposlaništvu nastopila vokalna skupina Oktet 9. Veleposlaništvo je v skladu z usklajeno prakso nadaljevalo predavanja, katerih rdeča nit je bila tokrat obletnica osamosvojitve Slovenije. Veleposlanik je aprila predaval na Univerzi Georgetown, maja pa se je udeležil Mednarodnega simpozija o kulturni diplomaciji. O odnosu Slovenije do EU in sveta po 20 letih državnosti je veleposlanik predaval na Univerzi Kolorado, na Humphrey School v Minnesoti, Državni univerzi Iowa in na visoki šoli (college) Grinnell. Novembra je bil gost letnega srečanja Združenja za slovanske, vzhodnoevropske in evrazijske študije. Maja so ob dnevu EU predstavništva držav članic Unije izvedla četrti dan odprtih vrat EU Open House, v septembru pa se je slovensko veleposlaništvo predstavilo na Euro Night 2011. Na največjem otroškem festivalu v ZDA Euro Kids Festival je veleposlaništvo organiziralo nastop slovenske umetnice Melite Osojnik. V okviru Evropskega filmskega festivala je bil predvajan slovenski film Silent Sonata. V sklopu European Union National Institutes for Culture (EUNIC) se je Slovenija predstavila s kratkim filmom Troskok (Hop, Skip, Jump). Veleposlaništvo je tretje leto sodelovalo v projektu Embassy Adoption Program. V šolskem letu 2011/12 je »posvojilo« Ross Public School, s katero bo izvedlo več medsebojnih obiskov. Veleposlaništvo je nadaljevalo izdajanje elektronskega tedenskega glasila Embassy's Newsletter, ki ima več kot tisoč petsto naročnikov. Povečalo je dejavnost v spletnih družabnih omrežjih - stran na Facebooku je aktiviralo kot organizacija ter odprlo račun na Twitterju. Obiski • 7.-9. februar - predsednik vlade Borut Pahor je uradno obiskal ZDA z delegacijo, v kateri sta bila tudi minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar in minister za finance dr. Franc Križanič; • 22. junij - v Washingtonu se je mudil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš; • 14.-15. april - ameriški pravosodni minister Eric Holder je sodeloval na srečanju pravosodnih ministrov držav Zahodnega Balkana v okviru procesa Brdo na Brdu pri Kranju. Generalni konzulat Republike Slovenije v Clevelandu Območje delovanja generalnega konzulata v Clevelandu obsega deset ameriških zveznih držav: Ohio, Wisconsin, Illinois, Michigan, Pensilva-nijo, Minnesoto, Misuri, Indiano, Iowo in Kolorado. Generalni konzulat je z rednimi stiki s predstavniki držav zastopanja ter častnimi konzuli v Clevelandu in generalnimi konzuli v Chicagu in Michiganu spodbujal razvijanje odnosov v gospodarstvu, kulturi, znanosti in izobraževanju. S predstavniki mesta Cleveland so se nadaljevali tesni stiki. Dobro sodelovanje med pobratenima mestoma Cleveland in Ljubljano je potrdil obisk clevelandskega župana Franka J. Jacksona v Ljubljani. Gospodarsko sodelovanje Zaradi zanimanja za sodelovanje slovenskih podjetij z ameriškimi podjetji ter vstop na gospodarski trg ZDA je generalni konzulat prirejal srečanja gospodarstvenikov iz Slovenije in ZDA ter prispeval k promociji slovenskih podjetij. Nadaljevalo se je delo pri projektu Slovenian American Business Association. Maja je Slovenijo obiskala gospodarska delegacija iz Clevelanda, ki jo je vodil župan Frank J. Jackson. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Težišče dela generalnega konzulata obsega sodelovanje s slovensko skupnostjo. Za slovensko skupnost v Clevelandu, ki je ena največjih slovenskih skupnosti zunaj Slovenije, je značilno aktivno kulturno in družbeno delovanje v vseh slovenskih kulturnih institucijah. Največjo podporo kulturnim ustanovam poleg Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in svetu namenjajo bratske podporne organizacije (kombinacija med kreditno-hranilniško in neprofitno narodnostno zasnovano ustanovo) Ameriško združenje za vzajemno življenje (American Mutual Life Association - AMLA), Kranjska slovenska katoliška jednota (KSKJ) in Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ). Posebna pozornost je bila namenjena sodelovanju z lektoratom slovenskega jezika na Cleveland State University, ki je v avgustu začel četrto leto delovanja na univerzi in Lakeland Community Collegeu. Generalni konzul je izvedel več predavanj pri slovenski skupnosti in konzularnih zborih v zveznih državah Ohio, Illinois in Michigan. Ob kulturnem prazniku je februarja v Clevelandu nastopil trio Eroika. Marca je bil na Mednarodnem filmskem festivalu predstavljen slovenski film Polka - The movie. Junija je v Milwaukeeju, Clevelandu in Pittsburghu nastopil pevski zbor Perpetuum Jazzile. Julija je v Clevelandu predaval slovenski ultramara-tonski plavalec Martin Strel. Novembra je bila odprta likovna razstava umetnikov iz Maribora, Clevelanda in Milwaukeeja. Na University Wisconsin-Milwaukee je imel decembra koncert slovenski skladatelj Damijan Močnik. Generalni konzulat je v počastitev 20. letnice diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in ZDA decembra 106 pripravil likovno razstavo v Lemontu v ILLinoisu. Obiski • 23.-25. junij - obisk ministra dr. Boštjana Žekša pri slovenski skupnosti v Clevelandu. Območje delovanja generalnega konzulata v New Yorku obsega osem zveznih držav: Connecticut, Maine, Massachusetts, New Hampshire, New Jersey, New York, Rhode Island in Vermont. Poleg zagotavljanja konzularne zaščite za slovenske državljane namenja generalni konzulat veliko pozornosti sodelovanju v gospodarstvu, kulturi, znanosti in izobraževanju ter sodelovanju s predstavniki slovenske skupnosti. Gospodarsko sodelovanje Z namenom povečati gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in severovzhodnim delom ZDA je generalni konzulat izvajal številne dejavnosti v podporo slovenskemu gospodarstvu. Vse leto so potekale predstavitve investicijskih priložnosti na poslovnih konferencah v New Yorku in neposredno ameriškim zasebnim in institucionalnim vlagateljem. Generalni konzulat je zagotavljal podporo slovenskim podjetjem pri pridobivanju informacij o vstopu na trg severovzhodnega dela ZDA, identificiral potencialne ameriške partnerje za sodelovanje ter pomagal pri stikih z lokalnimi oblastmi in gospodarskimi združenji. Slovenijo je oktobra obiskala skupina mednarodnih investitorjev s področja naložb v nepremičnine, (čisto) tehnologijo in biotehnologijo, množične medije, družabna omrežja, energetiko, transport in zdravstveni sektor. Po obisku so potekale follow-up dejavnosti v sodelovanju s svetovalnim podjetjem Going Global Ventures, Manhattansko gospodarsko zbornico in Ameriško- evropsko gospodarsko zbornico v New Yorku. V New Yorku je potekalo več dogodkov za promocijo slovenskih vin, gastro-nomije in turistične ponudbe. Marca sta potekali predstavitvi slovenskih vin Pullus v restavraciji Ai Fiori in slovenske kuhinje v rezidenci generalnega konzulata. Kuharska mojstrica Ana Roš se je septembra predstavila na dobrodelni kuharski prireditvi Le Foo-ding. Slovenska turistična organizacija je novembra v hotelu Marriott predstavila slovensko turistično ponudbo z gastronomskim in kulturnim programom. V hotelu Trump Soho je decembra potekala predstavitev kristala Steklarne Rogaška, vključena je bila tudi predstavitev turistične ponudbe Slovenije in pokušina vin slovenskih vinarjev. Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja Pri promociji slovenskih umetnikov v ZDA ima pomembno mesto Umetniški atelje v New Yorku, ki ga od leta 1998 financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, za njegovo tekoče delovanje pa skrbi generalni konzulat. V počastitev slovenskega kulturnega praznika je Aleš Debeljak februarja prebiral poezijo iz zbirke Brez Anestezije. Pesnik Aleš Šteger je v Lillian Vernon Creative House prebiral svojo poezijo iz Knjige reči V okviru Evropskega knjižnega kluba se je septembra z delom Saj razumeš predstavil Andrej Blatnik. Brane Mozetič in Boris Pintar sta oktobra nastopila na Inštitutu za tehnologijo v Hoboknu: prvi s svojo novo knjigo Izgubljena zgodba, drugi z branjem kratke proze iz zbirke Družinske parabole v prevodu Rawleyja Graua. V Slovenski cerkvi so maja odprli razstavo fotografij Josipa Pelikana, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Celja. Junija je bila v muzeju umetnosti in znanosti Belskie na ogled pregledna razstava Bogdana Groma. Eva Petrič je z likovnim delom sodelovala na skupinski razstavi v galeriji Walter Wickers ter na skupinski razstavi New Prints 2011/Summer, ki je bila na ogled v Print Center New York. V Galeriji MC so bile razstavljene fotografije lipicanskih konjev avtorice Alenke Slavinec, tam pa se je predstavila tudi modna oblikovalka Sanja Veličkovič. Petra Varl se je predstavila z razstavo Vedno dobim, kar si želim, ki je bila na ogled novembra v Galeriji MC. Nika Oblak in Primož Novak sta imela v Galeriji MC decembra razstavo fotografij/fotomontaž z naslovom Absolutno fantastično. Na newyorškem festivalu Perforations so marca sodelovala tri slovenska gledališča: Via negativa, Slovensko mladinsko gledališče ter Mini teater. V gledališču LaMama je decembra nastopil Mini teater s predstavo Macbeth po Shakespearu. Maja Osojnik z ansamblom je aprila nastopila v Avstrijskem kulturnem forumu v okviru niza koncertov svetovne glasbe. Jure Pukl je maja nastopil v klubu Jazz Gallery. V dvorani Gramercy Theater je bil konec junija koncert vokalne skupine Perpetuum Jazzile. Pevski zbor Oktet 9j e avgusta imel koncert v Slovenski cerkvi. Sopranistka Sabina Cvilak je z Londonskim simfoničnim orkestrom oktobra nastopila v Lincolnovem kutturnem centru z Vojnim rekviemom Benjamina Brit-tna. V organizaciji umetniške direktorice Maje Milenovič Workman je decembra na Akademiji plesa in laboratoriju glasbe v Montclairu potekal večer jazza in poezije. Na mednarodnem filmskem festivalu Dialog kultur je bil oktobra prikazan koprodukcijski film Cirkus Columbia režiserja Danisa Tanovica. Slovenska skupnost v ZDA Generalni konzulat je povezoval slovensko skupnost z rednim izdajanjem mesečnega glasila Kažipot, v katerem objavlja informacije o dogodkih na območju svojega delovanja, ki so povezani s slovenskimi temami. Izdal je deset rednih mesečnih glasil in 19 posebnih izdaj z napovedmi slovenskih dogodkov. V sklopu programov Ministrstva za šolstvo in šport za učenje slovenskega jezika v tujini je v prostorih Slovenske cerkve v New Yorku od januarja do novembra potekal pouk slovenskega jezika. Generalni konzulat Republike Slovenije v New Yorku 107 Ob slovenskem kulturnem prazniku je generalni konzulat februarja priredil sprejem za slovensko skupnost. Ob 20. obletnici slovenske samostojnosti je bil v prostorih OZN skupni sprejem slovenskega stalnega predstavništva pri OZN in generalnega konzulata. V Slovenski cerkvi so oktobra praznovali 95. obletnico slovenske župnije na Man-hattnu. ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI Odnosi med državama so dobri in se krepijo. Slovenija je spremljala razmere v državi in izvajala zlasti dejavnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja. Minister Samuel Žbogar sej je 20. aprila udeležil ministrskega zasedanja Evropske unije in Zalivskega sveta za sodelovanje v Abu Dhabiju, kjer se je srečal z zunanjim ministrom šejkom Abdulahom bin Zajedom Al Nah-janom. Obseg blagovne menjave je v prvih desetih mesecih leta 2011 znašal 43,8 milijona evrov, kar je 68,5-odstotno povečanje glede na enako obdobje leta 2010. Slovenija je v ZAE izvozila za 33,2 milijona evrov blaga, uvozila pa za 10,6 milijona evrov. Konference projekta Izobraževanje brez meja se je marca v Združenih arabskih emiratih udeležila študentka iz Slovenije. ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE Državi vzdržujeta in nadgrajujeta odlične dvostranske odnose, ki se kažejo v razvejenem in intenzivnem političnem dialogu in utečenem in tvornem sodelovanju na večini področij. Minister za zunanje zadeve Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske William Hague je v vlogi častnega govornika na sprejemu ob slovenskem nacionalnem dnevu, ki je bil ob praznovanju dvajsete obletnice samostojnosti Slovenije organiziran v britanskem parlamentu, izrazil zadovoljstvo nad doseženo ravnjo dvostranskih odnosov ter interes za nadaljnjo krepitev sodelovanja in okrepljen politični dialog. Gospodarsko sodelovanje Pri blagovni menjavi so se nadaljevali ugodni trendi - v prvih devetih mesecih leta se je blagovna menjava glede na enako obdobje v letu 2010 dvignila za približno 22 % in je znašala približno 644 milijonov evrov. Kar za okoli 43 % je poskočil predvsem slovenski uvoz. Občutno, za več kot 10 %, se je povečal tudi slovenski izvoz. Med dogodki s področja gospodarske diplomacije velja omeniti investicijsko konferenco v aprilu na sedežu Evropske banke za obnovo in razvoj v Londonu. Predstavitev Slovenije kot naložbene destinacije je pritegnila okoli 200 morebitnih vlagateljev, ki sta jih nagovorila tudi predsednik vlade Borut Pahor ter predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj Thomas Mirow. Septembra je sledila najobširnejša predstavitev sodobnega slovenskega oblikovanja v Londonu doslej. Razstavo z naslovom Silent Revolutions je v okviru londonskega oblikovalskega festivala v štirih dneh obiskalo okoli 9200 ljudi, doživela je zelo pozitiven odmev v strokovni javnosti. Okrepila se je tudi pravna podlaga za sodelovanje, predvsem na davčnem področju. Junija sta bila z oblastmi otoka Man podpisana Sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja ter Sporazum o izmenjavi davčnih informacij s protokolom. Septembra je bil podpisan tudi Sporazum o izmenjavi davčnih informacij z otokom Guernsey. Sporazuma o izmenjavi davčnih infor- macij sta sploh prva te vrste, ki ju je podpisala Slovenija. Veleposlaništvo na področju turistične promocije Slovenije še naprej tesno sodeluje s predstavniško pisarno Slovenske turistične organizacije. Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in športa Ob slovenskem kulturnem prazniku se je v prostorih predstavništva Evropske komisije s razstavo 3D modne fotografije predstavil Matjaž Tančič, aprila je bila na veleposlaništvu na ogled razstava slikarja Zorana Mušiča, junija je bil ob praznovanju 20. obletnice samostojne Slovenije v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo koncert Zorana Predina v dvorani The Forge v Londonu, julija je slovenski fotograf Arne Hodalič sodeloval na skupinski razstavi v počastitev evropskega leta prostovoljstva z naslovom Active Witness v prostorih Evropske komisije v Londonu, septembra je bila v okviru londonskega festivala oblikovanja {London Design Festival in v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje na ogled razstava sodobnega slovenskega oblikovanja z naslovom Silent Revolutions, oktobra je bila organizirana literarna okrogla miza s predstavitvijo v angleščino prevedene antologije sodobne slovenske poezije z naslovom Here avtorjev Tatjane Jam-nik, Milana Jesiha, Janija Kovačiča, Tine Kozin, Taje Kramberger, Iztoka Osojni-ka, Radharani Pernarčič in Toneta Škr-janca ter pesniške zbirke Elsewhere Iztoka Osojnika; ob omenjenih predstavitvah v Swedenborog Society v Londonu sta nastopili slovenska glasbena skupina Elvis Jackson in flavtistka Lana Kuščer. Oktobra je veleposlaništvo priredilo sprejem za predstavnike diplomatskega zbora ob koncertu sop-ranistke Sabine Cvilak v londonskem kulturnem centru Barbican in podprlo sodelovanje pisatelja Draga Jančarja na okrogli mizi o evropski literaturi v prostorih Evropske komisije v Londonu. Veleposlaništvo je sodelovalo pri novembrski predstavitvi filma Long Road Through Balkan History na festivalu We the Peoples Film Festival 2011, ki ga je priredila westminstrska izpos- Združene arabske emirate nereziden-čno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kairu. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Londonu. 108 tava Združenih narodov na univerzi London School of Economics, ter organiziralo decembrski koncert pevke Tanje Ravljan in sopranistke Irene Preda na tradicionalnem letnem sprejemu, organiziranem v sodelovanju z veleposlaništvom Bosne in Hercegovine. V londonskih delovno-bivalnih prostorih Ministrstva za kulturo se je izmenjalo devet slovenskih umetnikov. V sodelovanju z veleposlaništvom so se nekateri od njih predstavili britanskemu občinstvu, med njimi modna oblikovalka Almira Sadar, pisatelj Jani Virk, pesnica Lidija Dimkovska, umetnica Urša Vidic in intermedijska umetnica Maja Malus. Veleposlaništvo je decembra priredilo praznični sprejem za slovenske študente, ki študirajo v Veliki Britaniji, in za otroke slovenskih staršev, ki živijo v Veliki Britaniji. Lektorat slovenskega jezika deluje na Univerzi v Nottinghamu. Na University College London že tretje leto poteka pouk slovenskega jezika za slovenske otroke, živeče v Veliki Britaniji, v Buc-kinghamshiru pa sobotna šola. V državi delujejo klubi slovenskih študentov na londonski univerzi London School of Economics, na Univerzi v Cambridgeu in na univerzi v Aberdee-nu. Sodelovanje na področju športa je utečeno. Oktobra je bilo na veleposlaništvu organizirano srečanje lorda Coea, predsednika organizacijskega odbora olimpijskih iger v Londonu 2012, in slovenske delegacije, sestavljene iz predstavnikov Slovenskega olimpijskega komiteja, Gospodarske zbornice Slovenije, predstavnikov gospodarstva in športa. Tradicionalno uspešno in razvejeno je bilo sodelovanje v znanosti, predvsem multilateralno sodelovanje v okviru evropskih programov. Veleposlaništvo komunicira z javnostmi tudi prek Facebooka. Obiski • 10.-12. januar - obisk ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča v Veliki Britaniji, v okviru katerega se je udeležil zasedanja Svetovnega foruma za izobraževanje; • 29. marec - minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar se je udeležil mednarodne konference o Libiji v Londonu; • 12. april - obisk predsednika vlade Boruta Pahorja v Londonu; v okviru obiska se je srečal s predsednikom vlade Velike Britanije Davidom Cameronom, s podpredsednikom vlade Nickom Cleggom in se udeležil konference o investicijah v Sloveniji. V delegaciji sta bila tudi minister za finance dr. Franc Križanič in minister za promet dr. Patrick Vlačič. ® • 21.-22. februar - obisk Johna Bercowa, predsednika Spodnjega doma britanskega parlamenta, v Sloveniji; • 11. april - obisk ministra za pravosodje Velike Britanije Kennetha Clarka v Sloveniji; • 3. avgust - obisk ministra za šport in olimpijske igre Velike Britanije Hugha Robertsona v Sloveniji. ZELENORTSKI OTOKI Zelenortske otoke nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bruslju. Prijateljski odnosi med državama so se poglobili z akreditacijo nerezidenčnih veleposlaništev v letu 2010 in s programskim razvojnim sodelovanjem. Državi sta krepili sodelovanje skozi slovensko pobudo Zelene skupine, katere člana sta zunanja ministra obeh držav. V skupnih pozivih sta opozarjali na posledice podnebnih sprememb, osredotočali sta se na problematiko gospodarjenja z vodo. Državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve Zelenortskih otokov Jose Luis Rocha se je septembra udeležil petega Strateškega foruma Bled. Dvostransko se je srečal z državno sekretarko Dra-goljubo Benčino, drugimi predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve in rektorjem Univerze v Ljubljani dr. Stane-tom Pejovnikom. Zelenortski otoki so ena od štirih prednostnih držav slovenskega razvojnega sodelovanja. Veljati je začel Sporazum o razvojnem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Zelenortskimi otoki. Osrednji področji sodelovanja sta tehnično in normativno poenotenje standardov Zelenortskih otokov s standardi EU ter zdravstvo. Med junijem in julijem je bila predstavnica Ministrstva za gospodarstvo na obisku na Zelenortskih otokih, kjer se je dogovorila o podrobnostih dvostranskega sodelovanja. Slovenija je 29. junija in 24. novembra sodelovala v dejavnostih v okviru Posebnega partnerstva med EU in Zelenortskimi otoki. Novembra je potekal obisk predstavnikov Mednarodne ustanove Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min in IVeH (International Virtual e-Hospital Foundation) na Zelenortskih otokih v zvezi z vzpostavitvijo razvojnega projekta telemedicine in e-zdravja. Gospodarsko sodelovanje Gospodarsko sodelovanje je simbolično, blagovna menjava pa skromna. Obstaja zanimanje za sodelovanje je na področju obnovljivih virov energije in turizma. Slovenska podjetja imajo priložnosti za tuje naložbe na Zelenortskih otokih na področju turizma ter izkoriščanja vetrne in sončne energije. Okrepili so se stiki med Zelenortskimi otoki in Mednarodnim centrom za podjetja v javni lasti s sedežem v Sloveniji. Sodelovanje v kulturi, znanosti, izobraževanju in športu Slovenija je Zelenortskim otokom ponudila dve štipendiji za dodiplomski 109 študij medicine za študijsko leto 2012/13. Slovenija je izvedla prijavni postopek, na podlagi katerega bo za eno leto na Zelenortske otoke napotila prostovoljca, ki bo v skupni pisarni Organizacije združenih narodov pristojen za večje vključevanje načela enakosti spolov v okoljske politike. Geološki zavod Republike Slovenije in Nacionalni inštitut za geologijo in geofiziko Zelenortskih otokov sta vzpostavila stike na področju problematike podzemnih voda in plazov. V septembru sta se ob robu petega Strateškega foruma Bled državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve Zelenortskih otokov Jose Luis Rocha in rektor Univerze v Ljubljani dr. Stane Pejovnik pogovarjala o možnostih tesnejšega sodelovanja med Univerzo Zelenortskih otokov in Univerzo v Ljubljani. Obiski 14.-22. november - ugotovitveni obisk delegacije Mednarodne ustanove Fundacije za razmini-ranje in pomoč žrtvam min in IVeH (International Virtual e-Hospital Foundation) na Zelenortskih otokih; 23. september - srečanje ministra Žbogarja in državnega sekretarja ministrstva za zunanje zadeve Zelenortskih otokov Joseja Luisa Roche na srečanju ministrov Zelene skupine ob robu zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku; 8.-12. september - delovni obisk državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve Zelenortskih otokov Joseja Luisa Roche v Sloveniji in njegova udeležba na Strateškem forumu Bled; 26. junij—2. julij - obisk predstavnice Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije na Zelenortskih otokih; 26. junij - srečanje ministra Žbogarja z ministrom za zunanje zadeve Jorgejem Borgesom ob robu 19. rednega zasedanja Izvršnega sveta Afriške unije v Malabu v Ekvatorialni Gvineji. 110 VEČSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE 5 VEČSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE V poglavju je obravnavano večstransko sodelovanje Republike Slovenije v mednarodnih organizacijah in regionalnih povezavah. EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SVET IN VRH EVROOBMOČJA Evropski svet se je sestal na šestih zasedanjih, prav tako je bilo šest zasedanj voditeljev držav članic evro-območja. Največ pozornosti je pritegnila dolžniška kriza, v povezavi z njo pa tudi druge ekonomske in finančne teme, na primer ekonomsko upravljanje in rast. Dolžniška kriza Februarja so na neformalnem vrhu evroobmočja razpravljali o gospodarskem položaju Evrope in evroobmoč-ja. Sklenjeno je bilo, da bo marca sprejet celovit sveženj, katerega glavni del bodo testi za izjemne situacije v bančnem sektorju, dogovor o okrepljenem gospodarskem upravljanju, predlog za krepitev začasnega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), odločitev o manjši spremembi Pogodbe v zvezi z vzpostavitvijo Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), izvajanje programov v Grčiji in na Irskem ter izvajanje ukrepov za krepitev proračunskega položaja. V zvezi s tem je Evropski svet institucio- nalnim akterjem naložil nadaljnje ukrepe, da bi lahko bil sveženj sprejet v naslednjem mesecu. Na zasedanjih vrha evroobmočja in Evropskega sveta na začetku marca je bil kot nadaljevanje februarskih pogovorov voditeljev sprejet dogovor o vzpostavitvi Pakta za evro, ki je bil nato potrjen na zasedanju Evropskega sveta konec marca. Cilji pakta so bili vzdržnost javnih financ, konkurenčno gospodarstvo in zanesljivi finančni sistemi. Po novem bi v okviru pakta voditelji napovedali ukrepe, ki jih bodo izvedli na nacionalni ravni. V pogajanjih je bilo dogovorjeno, da bodo v paktu upoštevani tudi specifične danosti vsake države ter institucionalni okvir Evropske unije, ključna vloga Evropske komisije. Države članice, ki niso članice evroobmočja, so bile povabljene k pridružitvi. Države so se dogovorile tudi o treh elementih EFSF in ESM. Zapadlost posojil za Grčijo je bila podaljšana, prav tako jim je bila zmanjšana obrestna mera. Na zasedanju na začetku marca so bili pozitivno ocenjeni tudi ukrepi portugalske vlade. Konec marca so voditelji uradno potrdili sveženj ekonomskih ukrepov, o katerih so države članice razpravljale februarja in marca. Uradno je bil sprejet Pakt za evro, ki se je preimenoval v Pakt za evro plus, saj je pristop napovedalo še šest držav, ki niso članice evroobmočja. Na zasedanju konec marca je bil začet tudi nov evropski semester; dane so bile usmeritve za pripravo nacionalnih proračunov in načrtov reform. Države so sprejele končno odločitev o ESM, ki bo nadomestil predhodni začasni EFSF. Po pozitivnem mnenju Evropskega parla- menta se je Evropski svet dokončno dogovoril o spremembi Pogodbe, ki je nujna za zagotovitev polne pravne varnosti ESM. Evropski svet je potrdil dogovor o svežnju šestih zakonodajnih predlogov o proračunskem in makroekonomskem nadzoru, voditelji pa so dokončno potrdili izvajanje verodostojnih testov izjemnih situacij za banke. Na junijskem zasedanju Evropskega sveta so države sklenile prvi evropski semester, prvi del novega okvira za usklajevanje gospodarskih politik; potrjena so bila priporočila Evropske komisije. V razpravi o zavezah 23 držav članic, ki sodelujejo v Paktu evro plus, so se države strinjale, da so cilji povečanje konkurenčnosti, pospeševanje zaposlovanja, okrepitev finančne stabilnosti in izboljšanje položaja javnih financ, zlasti razmer v pokojninskem sektorju. Na junijskem zasedanju so razpravljali tudi o stanju svežnja gospodarskih ukrepov, ki je bil sprejet marca. V zvezi s tem je bilo potrjeno spremenjeno besedilo o EFSF in besedilo Pogodbe v zvezi z ESM, poudarjen je bil pomen popolne preglednosti testov izjemnih situacij za banke, prav tako pa je Evropski svet pozval k čimprejšnjemu sprejetju svežnja šestih zakonodajnih predlogov o proračunskem in makroekonomskem nadzoru, ki je bil tedaj v postopku pogajanj z Evropskim parlamentom. Evropski svet je preučil razmere v državah, v katerih se izvajajo programi Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada. Na julijskem vrhu držav članic evro-območja so se dogovorili o novem programu pomoči, s katerim bi se zmanjšal problem grškega dolga. Program bi 112 financirala EU in Mednarodni denarni sklad. Dogovorjeno je bilo zmanjšanje obrestne mere za prihodnja posojila Grčiji in podaljšanje njihove zapadlosti. Pri posojilih bi sodelovale tudi banke. Zasebni sektor bi sodeloval izključno pri posojilih za Grčijo. Sprejeto je bilo, da bo EFSF vseboval tudi preventivno pomoč, dokapitalizacijo bank ob pomoči vlad in posredovanje na sekundarnem trgu v izrednih razmerah. Ti ukrepi naj bi ustvarili tako imenovani požarni zid. Dolgoročno so se države članice evroobmočja dogovorile, da bodo poskusile doseči manjšo odvisnost od lastnih pravil o zunanjih bonitetnih agencijah, strinjale pa so se tudi, da bodo poskusile bolje organizirati krizno upravljanje v evroobmočju in izboljšati način dela, o čemer naj bi predsednik Evropskega sveta konkretne predloge predstavil na zasedanju v oktobru. 23. oktobra sta potekala zasedanje Evropskega sveta in nato vrh evroob-močja. Države članice so razpravljale o petih glavnih temah: ukrepih za zagotovitev vzdržnosti javnih financ in okrepitve rasti, trajnostni rešitvi za Grčijo, zadostnem požarnem zidu, ki bi preprečeval širjenje krize (v povezavi s čim večjim izkoristkom sredstev EFSF brez povečanja zneska jamstev, ki podpirajo inštrument), povrnitvi zaupanja v evropski bančni sektor ter boljšem upravljanju in močnejšem povezovanju evroobmočja. Sklenjeno je bilo, da je pet elementov tehnično in politično del enega svežnja, zato bo potrebno nadaljnje delo in dodatni zasedanji neformalnega Evropskega sveta in vrha evroobmočja, ki sta bili tri dni zatem. Na teh zasedanjih je 27 voditeljev z zadovoljstvom pospremilo soglasje finančnih ministrov za povrnitev zaupanja v bančni sektor. Sklenjen je bil dogovor, da morajo banke do junija 2012 doseči 9-odstotni delež najbolj kakovostnega kapitala. Na vrhu evro-območja so se strinjali, da so razmere iz vrste nacionalnih dolžniških kriz prerasle v sistemski problem, ki ogroža stabilnost območja kot celote. Države članice so sprejele odločitve na štirih področjih. Določeno je bilo, da bo do konca leta vzpostavljen nov program Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada s sredstvi v vrednosti do 100 milijard evrov. Dokončno so se dogovorili tudi o tako imenovanem požarnem zidu za preprečevanje okužb, vzpostavljenem z dogovorom o največ petkratnem povečanju moči reševalnega sklada - EFSF. Opredeljena sta bila dva pristopa za inštrument. S prvim bi se izboljšala kreditna kvaliteta državnih obveznic, ki jih izdajo države članice. Z drugim pristopom pa bi se ustanovila ena ali več namenskih družb za financiranje operacij. Kot tretji ukrep so države članice evroob-močja odobrile usklajen program za dokapitalizacijo bank v Evropi. Dogovorjena je bila tudi nadaljnja fiskalna konsolidacija v tistih državah članicah, ki potrebujejo bolj vzdržne javne finance in več strukturnih reform. Vrh evroobmočja je z odobravanjem pospremil jasno zavezanost Italije k uresničitvi teh ciljev, spoštovanju časovnega razporeda, ki si ga je sama zastavila, in reformnim ukrepom. Nazadnje so voditelji držav in vlad sklenili, da bodo premislili o dodatni okrepitvi ekonomske konvergence v evroobmočju, izboljšanju fiskalne discipline in poglobitvi ekonomske unije, tudi o možnosti omejenih sprememb ustanovitvenih pogodb. Na zadnjem zasedanju voditeljev držav in vlad decembra se je 17 držav članic evroobmočja zavezalo k novemu fiskalnemu paktu - novemu evropskemu fiskalnemu pravilu, ki bi bilo preneseno v nacionalno zakonodajo. Gre za dogovor o strožji fiskalni disciplini, več samodejnih sankcijah in strožjem nadzoru, ki bi postal zavezujoč na podlagi medvladne pogodbe. Skupaj s sekundarno zakonodajo naj bi fiskalni pakt postal najbolj učinkovit. Namero za priključitev paktu je izrazilo tudi devet držav članic zunaj evroobmočja; edina, ki te namere ni izrazila, je bila Velika Britanija. V procesu bi sodeloval tudi Evropski parlament. Nova pravila bi bila zajeta predvsem v obliki medvladne pogodbe, ki bi bila podpisana najpozneje na začetku marca 2012. Med kratkoročnimi ukrepi so se države decembra na ravni voditeljev držav in vlad dogovorile o povečanju finančnih sredstev za odziv na krizo. Območje evra, pa tudi druge države članice, bi Mednarodnemu denarnemu skladu skušali zagotoviti do 200 milijard evrov dodatnih sredstev. Dogovorili so se tudi za hitrejšo uveljavitev ESM; veljati bi začel julija 2012. Nazadnje je bil spremenjen pristop držav do udeležbe zasebnega sektorja. Zunanji odnosi Na področju zunanjih odnosov so bile na ravni Evropskega sveta v središču razmere v južnem sosedstvu EU. Februarja je Evropski svet s politično izjavo izrazil veliko zaskrbljenost nad razmerami v Egiptu. Poudaril je bil pomen spoštovanja mirovnih sporazumov v Sredozemlju in hitrega napredka v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Evropski svet je potrdil sklepe Sveta o Belorusiji, skupaj z odločitvijo o vzpostavitvi restriktivnih ukrepov. Na začetku marca so evropski voditelji na izrednem zasedanju Evropskega sveta o južni soseščini EU pohvalno ocenili začetek demokratizacije, hkrati pa znova izrazili zaskrbljenost, predvsem zaradi dogodkov v Libiji. Libijskim oblastem so sporočili, da se mora uporaba sile proti lastnim državljanom končati, in podprli začasni prehodni nacionalni svet s sedežem v Bengaziju. Evropski svet je izrazil stališče do dogajanja v Tuniziji in Egiptu. Voditelji so govorili tudi o humanitarni krizi v južnem sosedstvu. Hkrati so poudarili, da je nujna solidarnost do držav, ki se soočajo z migracijskimi premiki. Države članice so zato pozvali, da agenciji za meje (FRONTEX) zagotovijo dodatne človeške in tehnične vire, Evropsko komisijo pa k zagotovitvi dodatnih sredstev. Tudi marca je EU pozvala k nadaljevanju bližnjevzhodnega procesa, hkrati pa izrazila pripravljenost za pregled misij Unije za Sredozemlje. Na zasedanju konec marca je Evropski svet poleg izraza solidarnosti ob nesreči v jedrski elektrarni Fukušima poudaril strateški pomen odnosov med EU in Japonsko. Znova je obravnaval dogodke v Libiji in sprejel nadaljnje sankcije proti režimu, odločil se je za 113 več humanitarne pomoči ter potrdil politični cilj EU, da mora Gadafi oditi z oblasti in da mora slediti politična tranzicija, ki bi jo izvedli Libijci sami. Voditelji so izrazili izjemno zaskrbljenost nad razmerami v Siriji, Jemnu, Bahrajnu in Egiptu, znova pa je bilo v zvezi s tem obravnavano vprašanje migracij. Na zadnjem zasedanju Evropskega sveta pod madžarskim predsedstvom Svetu EU so znova govorili o arabski pomladi pa tudi o bližnjevzhodnem mirovnem procesu in Hrvaški. Voditelji so sprejeli deklaracijo o južnem sosedstvu. Strinjali so se, da želi EU prispevati k spremembam. Državam na tem območju je bilo ponujeno novo partnerstvo, to naj bi podprlo demokratične in gospodarske reforme, ki bi koristile predvsem državljanom. Pri tem naj bi se upoštevale uspešnost partneric pri udejanjanju reform in njihove potrebe. Posebej so bila obravnavana dogajanja v Tuniziji, Egiptu, Maroku, Jordaniji, Alžiriji, Siriji, Libiji in Jemnu. Voditelji so poudariii, da je mogoče razmere izboljšati le z nadaljevanjem neposrednih pogajanj ter tako doseči trajno in celovito rešitev na Bližnjem vzhodu. Evropski svet je podprl poziv visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj bliž-njevzhodna četverica poskrbi za verodostojno perspektivo za nadaljevanje mirovnega procesa. Junijsko zasedanje Evropskega sveta je utrlo tudi pot za pristop Hrvaške k EU, saj so se voditelji strinjali, da se bodo pred koncem junija končala pristopna pogajanja ter da bo nato pred koncem leta podpisana pristopna pogodba. Evropski svet se je strinjal, da bi bil pristop Hrvaške nova spodbuda za evropsko usmeritev držav Zahodnega Balkana. Začel se je pregled evropske sosedske politike (ESP), na junijskem Svetu za zunanje zadeve pa je bil sprejet nov okvirni pristop, ki je hkrati nov strateški okvir politike EU do držav v njeni soseščini. Novi pristop poudarja predvsem načeli »več za več« in »manj za manj« ter soodgovornost pri izpolnjevanju ciljev ESP, kar zajema zlasti položaj na področju demokracije, človekovih pravic in pravne države. Na ravni delovne skupine se usklajujejo posamezni instrumenti in mehanizmi ESP. V pripravi so nove smernice za akcijske načrte ESP, ki pomenijo politično zavezo partnerskih držav za doseganje posameznih prednostnih ciljev, omogočajo pa tudi učinkovitejšo oceno napredka. V skladu z revizijo bo prenovljen tudi finančni instrument ESP, ki se bo po novem imenoval evropski sosedski instrument (ESI). Med poljskim predsedovanjem so bile na ravni voditeljev držav in vlad teme s področja zunanjih odnosov obravnavane oktobra in decembra. Oktobra je Evropski svet potrdil zavezanost podpori demokratičnim spremembam v južnem sosedstvu prek evropske sosedske politike. Voditelji so se posebej opredelili do dogajanj v Libiji, Egiptu, Tuniziji in Siriji. V odgovor na nesprejemljive kršitve človekovih pravic so potrdili okrepitev omejevalnih ukrepov proti Iranu in sprejeli restriktivne ukrepe proti petim posameznikom. Evropski svet je Iran pozval h konstruktivnim pogovorom o jedrskem vprašanju. Prav tako je pozdravil drugi vrh vzhodnega partnerstva, ki je bil v Varšavi konec septembra. Voditelji so oktobra v ločeni izjavi z zadovoljstvom pospremili razglasitev prenehanja teroristične aktivnosti baskovske teroristične organizacije ETA. Evropski svet je decembra potrdil evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. Izrazil je cilj, da Svet februarja 2012 odloči o podelitvi statusa države kandidatke Srbiji, kar bi nato marca uradno potrdil Evropski svet. Pri tem sta pomembna tudi dialog in izboljšanje odnosov Srbije s Kosovom. Odločeno je bilo, da bi se pristopna pogajanja s Črno goro predvidoma lahko začela junija 2012. Hrvaška, ki je ob robu zasedanja Evropskega sveta podpisala pristopno pogodbo z EU, je pridobila status države opazovalke. Evropski svet je decembra izrazil zaskrbljenost nad dogajanjem v Iranu in pozval ministre za zunanje zadeve k sklenitvi razprave o novih sankcijah v naslednjem mesecu. Izrazil je globoko zaskrbljenost zaradi nadaljevanja uporabe vojaške sile sirskega režima. Voditelji so pohvalno označili izid mednarodne konference o Afganistanu in potrdili zavezo dolgotrajnemu delovanju EU v tej državi po letu 2014. Evropski svet je ne nazadnje izrazil resno zaskrbljenost zaradi izjav in groženj Turčije (Republiki Ciper) in pozval k spoštovanju vloge predsedstva Sveta EU. Druge teme Februarsko zasedanje Evropskega sveta je med drugim poudarilo pomen energije, tudi v zunanjih odnosih EU, in inovacij. Konec marca je EU izrazila solidarnost z japonskim prebivalstvom zaradi dogodkov v jedrski elektrarni Fukušima in izrazila pripravljenost pomagati. Poleg tega je bilo sklenjeno, da je treba preveriti varnost jedrskih elektrarn v Uniji s tako imenovanimi testi izjemnih situacij, Evropska komisija pa je bila pozvana, da pregleda obstoječe predpise o varnosti jedrskih objektov in po potrebi predlaga izboljšave. Tema junijskega zasedanja Evropskega sveta so bile tudi migracije. Odločeno je bilo, da se pritisk na južne meje lahko najbolje zmanjša tako, da se pomaga mladim prebivalcem Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, da si ustvarijo prihodnost v svoji državi. Evropski svet je podprl pospešitev pogajanj o vzpostavitvi skupnega azilnega sistema. Voditelji so poudarili pomen prostega pretoka oseb v schengenskem območju. Pri tem je bilo ocenjeno, da je treba izboljšati schengensko ureditev. Govorili so tudi o uvedbi klavzule, s katero bi omogočili ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah v resnično kritičnih razmerah, ko država članica ne bi mogla izpolnjevati svojih obveznosti. Potrjen pa je bil tudi dogovor o možnosti pošiljanja uradnikov za zvezo agencije za meje (FRONTEX) v tretje države. Na junijskem zasedanju je bil za novega predsednika Evropske centralne banke od 1. novembra imenovan Mario Draghi. Evropski svet je potrdil tudi Strategijo EU za Podonavje in pozval vse akterje k njenemu izvajanju. Voditelji so se seznanili s poročilom pred- 114 sedstva o vključitvi Romov in pozvali k uresničevanju sklepov Sveta o nacionalnih strategijah vključevanja Romov do konca leta. Nazadnje je Evropski svet junija tudi z odobravanjem pospremil letno poročilo EU o ciljih razvojne pomoči. Na oktobrskih zasedanjih so voditelji poleg ekonomskih in finančnih tem sprejeli sklepe o pripravah na vrh G-20 v Cannesu. Pri tem so poudarili, da je potrebna odločnost za ohranitev finančne stabilnosti, ponovno vzpostavitev zaupanja ter podporo rasti in odpiranju delovnih mest. Evropski svet je poleg tega potrdil sklepe Sveta o stališču EU za konferenco o podnebnih spremembah v Durbanu. Decembrsko zasedanje je spet obravnavalo tudi energijo. Evropski svet je med drugim poudaril potrebo po celovitem in hitrem izvajanju zakonodaje s področja notranjega trga. Navsezadnje pa so voditelji pohvalili intenzivno pripravljalno delo za večletni finančni okvir v drugi polovici leta in pozvali naslednje predsedstvo Sveta k nadaljevanju in okrepitvi dela, kar bi omogočilo razpravo o končni fazi pogajanj o večletnem finančnem okviru na zasedanju junija 2012. Prispevek Slovenije, zlasti na področju zunanjih odnosov Slovenija je tvorno sodelovala v pripravah na zasedanja voditeljev, skupaj s predstavljanjem stališč in pisnimi predlogi za izboljšavo besedil na ravni stalnih predstavnikov in na ministrski ravni. Pomembne prispevke, ki so omogočili kakovostno pripravo na zasedanja voditeljev na temo dolžniške krize, so prispevala tudi diplomatsko-konzularna predstavništva. V sklepe o širitvi je bila decembra prvič vključen sklic na nasledstvena vprašanja, z namenom da se državam naslednicam nekdanje SFRJ v luči dobrega sosedskega sodelovanja izrazi pričakovanje, da v dobri veri izpolnijo obveznosti, kot izhajajo iz sporazuma. Slovenija je v predhodnih dejavnostih in na ravni voditeljev aktivno zagovar- jala čimprejšnji začetek pristopnih pogajanj s Črno goro in podelitev statusa kandidatke Srbiji, kar je med drugim pripomoglo h konstruktivnemu besedilu sklepov o teh dveh državah na decembrskem Evropskem svetu. SVET ZA SPLOŠNE ZADEVE Večletni finančni okvir Evropska komisija je 29. junija objavila predlog za nov večletni finančni okvir 2014-2020, ki opredeljuje prednostna področja proračuna EU v naslednji finančni perspektivi. Na osnovi tega je Evropska komisija do konca leta objavila še zakonodajne predloge za posamezne politike in programe, ki se financirajo iz evropskega proračuna. Svet EU je obravnavo predloga Evropske komisije za nov večletni finančni okvir začel julija. Razprava med poljskim predsedstvom je bila namenjena podrobni tehnični obravnavi predloga v okviru skupine Prijatelji predsedstva za večletni finančni okvir. Vzporedno se je začela obravnava zakonodajnih predlogov Komisije v posameznih sektorskih delovnih skupinah. Opravljena je bila tudi prva izmenjava političnih stališč, deloma v Svetu EU deloma pa na sestankih stalnih predstavnikov (Coreper). Na decembrskem Svetu EU je predsedstvo predstavilo končno poročilo o opravljenem delu s ključnimi poudarki iz razprave. Predlog Evropske komisije za novi večletni finančni okvir je za Slovenijo razmeroma ugoden. Slovenija je v razpravah dejavno sodelovala in uspelo ji je doseči nekatere izboljšave predloga, na primer ohranitev ustrezne pomoči za regije, ki bodo zaradi višje stopnje razvitosti presegle prag upravičenosti za sredstva kohezijske politike (Zahodna Slovenija). Intenzivna pogajanja o novem večletnem finančnem okviru se bodo začela v prvi polovici 2012, končala pa naj bi se do konca leta. Širitev Evropska komisija je oktobra objavila letni dokument o širitveni politiki Širi t-veni sveženj 2011, na podlagi katerega je Svet EU decembra sprejel sklepe. Svet EU je tedaj potrdil, da je verodostojna širitvena politika ključna za ohranjanje reformnega zagona v državah kandidatkah ter javne podpore za širitev v državah članicah. Opozoril je tudi, da ključni izziv na področju širit-vene politike ostaja okrepitev pravne države ter reforma javne uprave. Pohvalno je ocenil predlog Evropske komisije za nov pristop k področjema pravosodja in temeljnih pravic ter pravice, svobode in varnosti, ki predvideva, da se ti obravnavata zgodaj v pristopnem procesu. Svoboda izražanja in medijev v državah širitve ostaja skrb zbujajoča. Prav tako se mora nadaljevati delo za izboljšanje socialne in gospodarske vključenosti ranljivih skupin. Glede na svetovno gospodarsko in finančno krizo je Svet EU širitvene države pozval, da okrepijo prizadevanja za izvajanje strukturnih reform, fiskalno konsolidacijo in evropske reforme. Ponovil je, da regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi ostajajo bistven del širitvenega procesa. Vse zadevne strani je spodbudil k čimprejšnji obravnavi dvostranskih vprašanj, ki so zunaj pristojnosti EU in/ali pogodbenih obveznosti do nje, v plodnem duhu in upoštevajoč interese EU. V decembrske širitvene sklepe je bil vključen sklic na nasledstvena vprašanja (Sporazum o vprašanjih nasledstva po bivši SFRJ). Svet EU za splošne zadeve je poudaril nujnost, da države naslednice nekdanje SFRJ, ki so vključene v širitveni proces, v luči dobrih sosedskih odnosov in regionalnega sodelovanja v dobri veri izpolnijo obveznosti iz navedenega sporazuma. Junija so se končala pristopna pogajanja EU s Hrvaško. Ta je decembra podpisala pristopno pogodbo z EU. Nadaljevala so se pristopna pogajanja z Islandijo. V pristopnih pogajanjih s Turčijo ni bilo odprto nobeno pogajalsko poglavje. 115 Hrvaška V sklepih o širitveni politiki je Svet EU z odobravanjem pospremil uspešen konec pristopnih pogajanj, kar je zgodovinski korak in nov trenutek za evropsko prihodnost Zahodnega Balkana. Decembra je EU ob robu Evropskega sveta s Hrvaško podpisala pristopno pogodbo, s čimer je ta pridobila status aktivne opazovalke, kar ji je, z izjemami, omogočilo sodelovanje pri delu institucij in delovnih teles EU. Po uspešno opravljenih ratifikacijskih postopkih bo Hrvaška lahko postala članica 1. julija 2013. Svet EU je v sklepih z zadovoljstvom ugotovil, da je Hrvaška dosegla visoko stopnjo pripravljenosti za članstvo, in jo spodbudil k nadaljnjim prizadevanjem za obravnavo vseh odprtih zadev, predvsem na področju pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti ter na področju politike konkurence. Država mora izvesti tudi strukturne reforme, ki bodo izboljšale mednarodno konkurenčnost njenega gospodarstva. V sklepih je izraženo pričakovanje, da bo Hrvaška še naprej prevzemala dejavno vlogo pri regionalnem sodelovanju na Zahodnem Balkanu, predvsem pri vračanju beguncev, pravosodnem sodelovanju in upravljanju meje. Upoštevaje pomen dobrih sosedskih odnosov je Svet EU spodbudil Hrvaško k reševanju vseh preostalih dvostranskih in regionalnih vprašanj, tudi vprašanj nasledstva. Poudaril je še pomen celovitega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Potekalo je tudi zasedanje Sveta in drugih organov po Stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu. Slovenija je z zadovoljstvom pospremila odločitev Sveta EU, da v sklepih sprejme njen predlog ter pozove Hrvaško in druge države v regiji, naj okrepijo prizadevanja za rešitev vprašanj nasledstva. Perspektiva članstva za države iz regije pomeni odlično priložnost in spodbudo zanje, da rešijo še odprta nasledstvena vprašanja. V pristopnih pogajanjih sta bili z vidika slovenskih interesov v ospredju področji ribištva ter pravosodja in temeljnih pravic. V skladu s pozivom EU se je Hrvaška vnovič zavezala k neizvajanju Zaščitne ekološke-ribolovne cone za države članice do dosega skupnega dogovora, pri čemer bo zavezo spoštovala od začetka veljavnosti arbitražnega sporazuma do izvajanja arbitražne odločbe v celoti. Na podlagi Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško je bila v pristopnih pogajanjih dogovorjena izmenjava ribolovnih možnosti znotraj 12-miljskega pasu obeh držav, ki bo začela veljati od izvajanja arbitražne odločbe na podlagi arbitražnega sporazuma v celoti. Dogovorjena je bila tudi sprememba uredbe Sveta 1198/2006 o Evropskem ribiškem skladu. Na področju pravosodja in temeljnih pravic si je Slovenija še naprej prizadevala za nadaljnje spodbude Hrvaški za okrepitev nepristranskosti, neodvisnosti in učinkovitosti pravosodja. Pri tem je še zlasti poudarjala dolgotrajne sodne postopke in velike sodne zaostanke ter težave pri delovanju zemljiške knjige. Turčija V decembrskih sklepih o širitveni politiki je Svet EU pohvalil potek junijskih parlamentarnih volitev in dinamično turško gospodarstvo, ki prispeva k blaginji evropske celine. Turčiji je priznal pomembno regijsko vlogo v podporo reformam, še posebno v povezavi z dogajanji v Severni Afriki. Svet EU je z odobravanjem sprejel turško zavezanost pogajalskemu procesu in poudaril, da je država naslovila pomembne prednostne naloge na področjih civilnega nadzora nad vojaškimi silami, reforme pravosodja, svobode veroizpovedi in ratifikacije Izbirnega protokola h Konvenciji OZN proti mučenju. Posebej jo je pozval, naj izboljša spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, še zlasti na področju svobode izražanja. Prav tako je ponovil potrebo po turški zavezi dobrim sosedskim odnosom in mirnemu reševanju sporov. Obžaloval je izjave Turčije, da bo zamrznila odnose s predsedstvom EU v drugi polovici 2012, in podčrtal, da je predsedovanje Svetu zagotovljeno v Pogodbi o EU. Obžaloval je, da Turčija še vedno zavrača izpolnitev zavez iz Dodatnega protokola k Ankarskemu sporazumu. To bi namreč bistveno spodbudilo pristopna pogajanja. Zaradi tega je Svet EU ohranil ukrep zamrznitve napredka v nekaterih pogajalskih poglavjih. Izrazil je pričakovanje, da bo Turčija dejavno podprla pogajanja za pravično in vseobsežno rešitev ciprskega vprašanja. Seznanil se je s predlogom Komisije za pozitivno agendo s Turčijo, ki bo podpirala pogajalski proces. Vanjo bi sodila številna področja skupnega interesa, kot so politične reforme, zunanjepolitični dialog, približevanje evropskemu pravnemu redu, vizumi, mobilnost in migracije, trgovina, energetika, boj proti terorizmu in sodelovanje v programih EU. Potekalo je tudi zasedanje Sveta in drugih organov po Pridružitvenem sporazumu. Turčija sicer v 2011 ni odprla dodatnih pogajalskih poglavij; skupno število odprtih pogajalskih poglavij tako ostaja 13 od 35, eno poglavje je tudi že začasno zaprto. Slovenija je nadalje podpirala pristopna pogajanja s Turčijo in predlog Komisije za pozitivno agendo EU s Turčijo, ki bi še okrepila razvejene odnose med partnericama. Islandija Nadaljeval se je pregled usklajenosti islandske zakonodaje z zakonodajo EU, ki se je skoraj končal. Nadaljevala so se tudi pristopna pogajanja z Islandijo. Ta ima tako skupaj odprtih enajst poglavij, od tega jih je osem že začasno zaprtih (od skupno 35 poglavij). Na podlagi širitvenega svežnja je Svet EU v decembrskih sklepih o širitveni politiki omenil visoko stopnjo pripravljenosti Islandije na prevzem zakonodaje EU, kar med drugim izhaja iz njenega članstva v Evropskem gospodar- 116 skem prostoru in schengenskem območju ter iz kakovosti islandske javne uprave. Svet EU se je zavezal k nadaljevanju pogajanj v skladu z zavezami pogajalskega okvira ter zavezami v okviru Evropskega gospodarskega prostora. Cilj pristopnih pogajanj je sprejetje zakonodaje EU in njena popolna uveljavitev do pristopa, upoštevaje načelo lastnih dosežkov. Svet EU je pohvalil islandski napredek pri stabilizaciji gospodarstva ter okrevanju po finančni in gospodarski krizi, ki je državo prizadela v letih 2008 in 2009. Avgusta je Islandija uspešno dokončala program Mednarodnega denarnega sklada. Slovenija je še nadalje podpirala pristopna pogajanja EU z Islandijo. A d hoc mehanizem za sodelovanje in preverjanje za Romunijo in Bolgarijo Evropska komisija je februarja pripravila vmesno in julija celoletno poročilo o izvajanju (leta 2006 vzpostavljenega) mehanizma o napredku dveh držav na področjih pravosodja in notranjih zadev. Svet EU je na podlagi vsakega od poročil sprejel sklepe. V njih je poudaril pomen političnih zavez za izpolnitev ciljev, ki izhajajo iz mehanizma. Obstoj nepristranskega, neodvisnega in učinkovitega upravnega in sodnega sistema je nujno potreben za primerno delovanje politik EU in za popoln izkoristek možnosti, ki jih državljanom ponuja članstvo v EU. Svet EU je ugotovil, da je zakonodajni okvir za reforme v Bolgariji in Romuniji na splošno vzpostavljen ter da se je treba nujno usmeriti k izvajanju. Mehanizem ostaja v veljavi, dokler ne bodo doseženi konkretni in trajni rezultati. Evropska komisija bo poleti 2012 v okviru mehanizma predstavila celovito poročilo o napredku obeh držav od 1. januarja 2007. Slovenija je podprla obstoj mehanizma do izpolnitve pogojev za njegovo odpravo Spremljanje sklepov o Cipru iz leta 2004 Maja je Evropska komisija sprejela letni poročili o izvajanju Uredbe o finančni pomoči in Uredbe o zeleni črti, ki ju je nato obravnavala pristojna delovna skupina Sveta EU. Evropska komisija je v okviru Uredbe o finančni pomoči poročala, da so se v referenčnem obdobju dejavnosti usmerjale v izvajanje in nadzor projektov in načrtovanje sredstev za 2011. V poročilu je navedla tudi pomanjkljivosti, ki vplivajo na izvajanje programa pomoči. V okviru Uredbe o zeleni črti pa je med drugim poročala, da so se v obdobju poročanja nezakonite migracije prek zelene črte s severnega dela Cipra na območja pod vladnim nadzorom zmanjšale, povečal pa se je nezakonit prehod državljanov tretjih držav. Vrednost blaga, ki je prešlo zeleno črto, se je drugič zapored zmanjšala. Še vedno obstajajo nekatere trgovinske ovire. Slovenija na splošno podpira uredbi, namenjeni odpravi izolacije severnega dela Cipra. Regionalna politika Ključni temi na področju regionalne politike EU sta bili dokončanje dveh predlogov sprememb splošne uredbe o strukturnih skladih (Uredba 1083/2006), ki sta vsebovala predvsem olajšave in poenostavitve s področja finančnega inženiringa ter ukrepe za doseganje finančne stabilnosti v državah članicah, ki so se znašle v finančnih težavah. Spremembi sta se za Slovenijo sicer izšli sprejemljivo; končnemu besedilu spremembe glede finančnega inženiringa je bila dodana izjava Slovenije glede povezave kohezijskega sklada in finančnega inženiringa, ki jo je podprlo pet držav članic. Spremembi sta bili po potrditvi v Evropskem parlamentu dokončno potrjeni 13. decembra. Evropska komisija je 29. junija sprejela predlog večletnega finančnega okvira za obdobje 2014- 2020, ki je proračun za izvajanje strategije Evropa 2020. Ključna vloga pri tem je bila namenjena kohezijski politiki, ki ji predlog dodeljuje 376 milijard evrov. Predlog novega zakonodajnega kohezijskega svežnja, ki bo opredelil način porabe teh sredstev, je Evropska komisija objavila 6. oktobra. Intenzivna obravnava svežnja šestih uredb, ki vsebuje splošna določila o strukturnih in kohe-zijskem skladu, o ribiškem skladu in skladu za razvoj podeželja, Evropskem socialnem skladu, o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Kohezijskem skladu, o Evropskem teritorialnem sodelovanju in Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (zadnja sicer ni del svežnja, ampak predlog za spremembo obstoječe uredbe), se je začela v Svetu EU in v Evropskem parlamentu takoj po objavi in se bo nadaljevala tudi v letu 2012. Svet EU za splošne zadeve je 16. decembra prvič zasedal v sestavi ministrov, pristojnih za regionalno politiko, in sprejel poročilo o dosedanjem poteku pogajanj v zvezi s predlogi kohezij-skih uredb med poljskim predsedovanjem. Sprejel je tudi nekatere pomembne sklepe o predlogih novih uredb, na primer potrditev skupnega strateškega okvira v Svetu EU in Evropskem parlamentu, kar si je sicer predlagatelj, Evropska komisija, zamislil drugače. Po tem predlogu naj bi skupni strateški okvir potrdila le Evropska komisija. Obravnavana je bila tudi slovenska vloga za dodelitev sredstev Solidarnostnega sklada EU za poplave, ki so septembra 2010 prizadele Slovenijo. Upoštevajoč dejavnosti slovenske diplomacije, predvsem Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri EU, je bilo vlogi ugodeno marca, nakar je Evropska komisija državnemu proračunu decembra nakazala 7,46 milijona evrov pomoči. Jedrska vprašanja Dogajanje po svetu je zaznamovala predvsem nesreča v japonski jedrski elektrarni Fukušima. Politični odziv v EU je bil takojšen, vendar pogodba Euratom ne predvideva posebnih pristojnosti Unije v podobnih primerih. Komisar za energijo Oettinger je kljub temu zahteval varnostni pregled vseh jedrskih elektrarn v EU ter pregled varovanja. Predvsem to je bilo za nekatere države članice nesprejemljivo. Dogovor o obsegu pregledov je bil naposled dosežen. Pregledi so se začeli 1. junija, v decembru je Evropska komisija poročala o vmesnem poročilu. Delo se bo nadaljevalo tudi v letu 2012. Na zakonodajnem področju se je Svet EU ukvarjal predvsem z obravnavo 117 direktive o varnem ravnanju z jedrskimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, ki se je sklenila med madžarskim predsedovanjem. Pristojna delovna skupina je obravnavala tudi direktivo o varovanju prebivalstva zaradi onesnaženosti pitne vode z radioaktivnimi snovmi ter predlog direktive o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja, kar se bo nadaljevalo tudi v letu 2012. Druge teme Ob siceršnjih temah, s katerimi se je Svet EU za splošne zadeve ukvarjal med pripravami na zasedanja Evropskega sveta, je med drugim obravnaval problematiko Romov, izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah, reformo Statuta Sodišča EU in 18-mesečnega programa tako imenovanega tria predsedujočih. Na januarskem zasedanju Sveta EU je predsedstvo državam članicam poročalo o prizadevanjih za integracijo romskega prebivalstva na ravni EU in se zavezalo, da mu bo maja predložilo poročilo. Posledično se je na majskem zasedanju Svet EU seznanil s poročilom predsedstva in sklenil, da ga bo dal Evropskemu svetu v odobritev. Svet EU je ob tem z odobravanjem sprejel ponovno zavezo vseh držav članic za spodbujanje vključevanja romskega prebivalstva v EU in se strinjal, da je treba uvajanju novega okvira EU dati močan zagon. Svet je maja sprejel sklepe o izvajanju Listine EU o temeljnih pravicah, ki so bili pripravljeni kot odgovor na poročilo Evropske komisije o izvajanju listine leta 2010 in v katerih so poudarjeni ukrepi, ki jih je Svet EU že sprejel, ter določena področja, za katera bi lahko pripravil nove pobude. Na junijskem zasedanju so poljska, danska in ciprska delegacija predstavile 18-mesečni program predsedovanja za obdobje od julija 2011 do decembra 2012. Svet EU je na julijskem zasedanju obravnaval vprašanje reforme statuta Sodišča EU in sklenil, da se bo delo na predlogu sprememb statuta nadaljevalo na ravni delovne skupine. V Svetu glede teh sprememb še ni bilo doseženega dogovora, zato se bodo razprave nadaljevale v letu 2012. SVET ZA ZUNANJE ZADEVE Zahodni Balkan Slovenija je znotraj struktur EU odločno in dosledno podpirala pridružitveni proces, tj. prizadevanja držav Zahodnega Balkana za napredek na poti v EU; to ostaja ena ključnih prednostnih nalog slovenske zunanje politike. Veliko energije je vložila v preseganje tako imenovane širitvene utrujenosti znotraj EU, ki se je okrepila tudi zaradi notranjih težav, povezanih z gospodarsko krizo in s krizo evroobmočja. Kandidatke in potencialne kandidatke za članstvo so bile pri izvajanju potrebnih reform različno uspešne, kar se je pokazalo tako v poročilih in mnenjih Evropske komisije ter tudi v sklepih decembrskega Sveta EU in Evropskega sveta. Zaradi napredka Črne gore pri izvajanju sedmih ključnih prednostnih nalog, ki jih je kot pogoj za začetek pristopnih pogajanj oblikovala Evropska komisija v letu 2010, ter vzpostavitve ustreznega zakonodajnega okvira si je slovenska diplomacija močno prizadevala, da bi Črna gora že decembra pridobila datum za začetek pristopnih pogajanj. Evropski svet je sklenil, da bo lahko začela pristopna pogajanja junija 2012, če bo v tem času tudi uspešno uresničevala sprejete reforme, zlasti na področju pravne države ter boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Albanija v tem letu ni izkazala napredka pri dvanajstih ključnih prednostnih področjih, ki so ji bila postavljena kot pogoj za začetek pristopnih pogajanj. Glavna ovira je bila nadaljnja odsotnost političnega dialoga med vlado in opozicijo, razkol pa se je še poglobil ob zapletih pri štetju založenih glasovnic na majskih lokalnih volitvah. Politična blokada je še naprej slabila delovanje državnih inštitucij in ovirala izvajanje potrebnih reform. V zadnji četrtini leta je prišlo do preboja, saj se je največji vladni in največji opozicijski stranki uspelo dogovoriti za sodelovanje pri pripravi sprememb volilne zakonodaje in parlamentarnega poslovnika ter za sprejetje nekaterih zakonov, ki potrebujejo tripetinsko parlamentarno večino. Makedonija je uspešno nadaljevala reforme v okviru pristopnega procesa, zato je Evropska komisija ponovila predlog, da naj EU začne pristopna pogajanja z njo in da naj ji omogoči prehod na drugo fazo izvajanja Stabili-zacijsko-pridružitvenega sporazuma. Makedonija je na haaškem sodišču zmagala v tožbi proti Grčiji zaradi kršitve bilateralnega sporazuma, s katerim se je Grčija zavezala, da ji ne bo onemogočala včlanjevanja v mednarodne organizacije pod začasnim imenom fYROM. Kljub temu nerešeno vprašanje imena še naprej ovira začetek pristopnih pogajanj. Srbija je z aretacijo in izročitvijo haaš-kega obdolženca Ratka Mladica sodišču izkazala politično voljo in sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY), zelo uspešna pa je bila tudi pri izvajanju evropskih reform. Evropski svet je sklenil, da bo lahko pridobila status kandidatke za članstvo v EU do marca 2012, če bo nadaljevala dialog s Prištino in uresničila vse dogovorjene rešitve. Normalizacija njenih odnosov s Kosovom pa je nadaljnji pogoj za pridobitev datuma za začetek pristopnih pogajanj. Odstopu predsednika države avgusta 2010 so na Kosovu decembra sledile parlamentarne volitve, nova skupščina pa je bila konstituirana šele februarja. Posledica tega je bil zelo omejen napredek na področju evropskih reform. Slovenska diplomacija je nadaljevala prizadevanja, da bi tudi Kosovo lahko čim prej začelo vizumski dialog, ki bi po izpolnitvi zahtevanih pogojev vodil do liberalizacije vizumske ureditve, kot jo uživajo preostali prebivalci regije. Evropska komisija je ocenila, da je Kosovo uspešno izpolnilo vse potrebne pogoje za ta korak, vključno z ureditvijo sistema za reintegracijo vrnjenih 118 nezakonitih migrantov. Naraščata previdnost in dvom držav članic, ki so žrtve vse večjega števila prosilcev za azil in nezakonitih migracij iz držav regije. Kosovskim oblastem je uspelo tudi občutno izboljšati odnose s srbsko skupnostjo južno od reke Ibar, velika težava pa ostaja sever države, kjer še naprej vladajo izredne razmere in cestne blokade. Kosovska vlada bo morala najti način, kako pridobiti zaupanje srbskega prebivalstva, nadaljevati pa mora tudi iskanje rešitev v dialogu z Beogradom pod pokroviteljstvom EU. V Bosni in Hercegovini spet ni bil dosežen pričakovani napredek pri izvajanju potrebnih reform na poti v evropske povezave, niti glede izpolnitve pogojev, potrebnih za zaprtje Urada visokega predstavnika, in nujnih ustavnih sprememb na podlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Po več kot letu od parlamentarnih volitev političnim strankam ni uspelo oblikovati vladne koalicije na državni ravni niti sprejeti državnega proračuna. Enti-tetna vlada v Federaciji BiH, ki jo je oblikovala zmagovita SDP Lagumdžije, ne vključuje hrvaških strank HDZ in HDZ90, zato ji hrvaška skupnost očita, da je izključno bošnjaška, in ji odreka legitimnost. Bosna in Hercegovina bo morala vzpostaviti učinkovito koordinacijo evropskih zadev na državni ravni. Države Zahodnega Balkana si bodo morale še naprej intenzivno prizadevati za dobre sosedske odnose, za tesnejše regionalno sodelovanje, za reševanje vseh dvostranskih in regionalnih vprašanj, skupaj z dokončno ureditvijo vprašanja nasledstva, za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter za strpen politični dialog in utrjevanje medijske svobode. Vzhodna Evropa in Srednja Azija Ruska federacija Na podlagi smernic, potrjenih med slovenskim predsedovanjem Svetu EU, so se nadaljevala pogajanja o novem sporazumu med EU in Rusko federacijo, ki bo nasledil Sporazum o partnerstvu in sodelovanju. V okviru Partners- tva za modernizacijo se je nadaljevalo sklepanje dvostranskih sporazumov držav članic EU z Rusko federacijo. Skupno jih je 23, dva pa sta v pripravi. Slovenija je dvostransko partnerstvo za modernizacijo z Rusko federacijo sklenila kot druga med državami članicami EU. Šest držav članic EU ima sklenjene tudi delovne načrte v okviru partnerstva s skupno več kot sto projekti. Decembra je bilo pripravljeno poročilo o napredku in dopolnjen delovni načrt. Vrha EU-Ruska federacija sta bila junija v Nižnjem Novgorodu in decembra, po ruskih parlamentarnih volitvah, v Bruslju. Na tem je bil potrjen seznam skupnih korakov za odpravo vizumov za kratkoročna potovanja med EU in Rusko federacijo. Slovenija je sprejetje seznama ukrepov vseskozi podpirala. Ruska federacija je konec leta sklenila tudi pogajanja za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji. Države vzhodnega partnerstva Septembra je bil v Varšavi drugi vrh vzhodnega partnerstva. Na njem so sprejeli tako imenovano Varšavsko deklaracijo, v kateri so bila potrjena načela za nadaljnjo krepitev sodelovanja, vključno s povečanjem mobilnosti. Nadaljevalo se je izvajanje akcijskih načrtov v okviru evropske sosedske politike. Z Ukrajino se je pred decembrskim vrhom EU-Ukrajina v Kijevu končal tehnični del pogajanj za pridru-žitveni sporazum, skupaj s poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini - DCFTA (Deep and Comprehensive Free Trade Area), vendar prid-ružitveni sporazum ni bil parafiran. Slovenija je čimprejšnji iztek tehničnega dela pogajanj dejavno podprla. EU je ob več priložnostih izrazila zaskrbljenost zaradi procesa in zatem obsodbe nekdanje premierke Julije Timošen-ko. Z Moldavijo so se nadaljevala pogajanja o pridružitvenem sporazumu, izpolnjeni pa so bili tudi pogoji za začetek pogajanj za DCFTA. Jeseni je prvič po letu 2006 prišlo do obnovitve formalnih pogajanj o statusu Pridnes-trja v formatu 5 + 2. S tem korakom je reševanje zamrznjenega konflikta prešlo v novo fazo, kar lahko pripelje do mirne rešitve vprašanja. V odnosih z Belorusijo ni bilo napredka, kar je predvsem posledica nadaljevanja politične represije in množice političnih zapornikov. EU je iz tega razloga razširila omejevalne ukrepe proti odgovornim za kršitve človekovih pravic in svoboščin. Udejanjenje odločitve, da se Belorusiji podeli status opazovalke v severni dimenziji, je bilo odloženo, na vrhu vzhodnega partnerstva pa je EU sprejela posebno izjavo glede razmer v tej državi. Precejšnja pozornost EU je bila namenjena tudi razmeram in sodelovanju z državami Južnega Kavkaza. Imenovan je bil novi posebni predstavnik EU za Južni Kavkaz in krizo v Gruziji veleposlanik Philippe Lefort. Z Gruzijo so se nadaljevala pogajanja za pridru-žitveni sporazum, decembra pa je bila sprejeta odločitev, da se lahko v kratkem začnejo tudi pogajanja za DCFTA. Zvrstilo se je več krogov ženevskih pogajanj o reševanju vprašanja gruzij-skih pokrajin Abhazije in Južne Osetije. Z Armenijo in Azerbajdžanom so se prav tako nadaljevala pogajanja za pridružitveni sporazum, pri čemer se Armenija pripravlja tudi na pogajanja za trgovinski sporazum DCFTA. Glede rešitve vprašanja Gorskega Karabaha v okviru tako imenovane skupine iz Minska Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ni bilo večjega napredka. Kljub temu se dialog med Armenijo in Azerbajdžanom na ravni predsednikov držav nadaljuje, kar prispeva k umirjanju napetosti na razmejitveni črti. Srednja Azija Nadaljevalo se je izvajanje Strategije EU za Srednjo Azijo. Poudarek je bil na krepitvi regionalnega sodelovanja, stabilnosti v regiji, dialogu o človekovih pravicah, energetiki, gospodarjenju z vodami, sodelovanju v boju proti terorizmu in zagotavljanju varnosti na mejah ter reformah pri delovanju pravne države. S Kazahstanom so se konec junija začela pogajanja za novi sporazum z EU, ki bo nadomestil sedanji sporazum o partnerstvu in sodelovanju (PCA). V odnosih EU s Kirgizijo je bila pozornost namenjena zlasti predsedniškim volitvam, izvajanju reform ter medetničnim odnosom v tej državi. Poudarek pri odnosih s 119 Tadžikistanom je bil namenjen predvsem reformam, energetiki, izkoriščanju vodnih virov ter odnosom s sosednjimi državami, zlasti Uzbekistanom. S Turkmenistanom je od januarja, ko ga je obiskal predsednik Evropske komisije Barroso, potekal dialog o energetskih vprašanjih, predvsem dobavi plina za EU in Transkaspij-skem plinovodu. Glavna pozornost EU v odnosih z Uzbekistanom je bila namenjena izvajanju demokratičnih reform, ki jih je napovedal predsednik Karimov, ter energetskim in okoljskim vprašanjem, vključno z izkoriščanjem vodnih virov. Sredozemlje, Severna Afrika in Bližnji vzhod Aktivnosti Sveta EU so bistveno zaznamovali dogodki v Severni Afriki, kjer so večinoma mladi protestniki dosegli zamenjavo režima, zlasti v Tuniziji in Egiptu. Svet je ob revolucionarnih dogajanjih ves čas odločno podpiral demokratične težnje in zahteve prebivalcev ter najostreje obsojal režimsko nasilje nad protestniki. Ves čas je izražal pripravljenost podpreti tranzicijske procese ter poudarjal pomen spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sprejel je številne sklepe tudi o Libiji. Najostreje je obsojal nasilje Gadafijevih sil nad protestniki in uporniki, pozival k takojšnji ustavitvi oboroženih spopadov in Gadafija k odstopu. Na drugi strani je priznaval ključno vlogo nacionalnega prehodnega sveta in po spremembi režima podprl vzpostavitev demokratične Libije, ki bo temeljila na spravi, načelih pravne države, nediskriminaciji, enakosti pravic za vse državljane, s posebnim poudarkom na pravicah žensk. Svet EU je večkrat obsodil nadaljevanje nasilja sirskih varnostnih sil nad civilisti ter uvedel - in postopoma krepil -omejevalne ukrepe zoper odgovorne predstavnike sirskega režima. EU se je v zvezi z razmerami v Siriji redno posvetovala z drugimi mednarodnimi akterji, stiki pa so bili vzpostavljeni tudi s sirsko civilno družbo. 18. julija je Svet za zunanje zadeve potrdil imenovanje Bernardina Leona za posebnega predstavnika EU za Južno Sredozemlje, čigar naloga je podpora demokratičnim spremembam in oblikovanju novega partnerstva EU z državami Južnega Sredozemlja. Bližnjevzhodni mirovni proces Svet EU je maja, julija in oktobra sprejel sklepe o bližnjevzhodnem mirovnem procesu. EU se je v okviru četverice, ki jo sestavljajo še Organizacija združenih narodov, Združene države Amerike in Ruska federacija, zavzela za oživitev pogajanj za dokončno rešitev spora z vzpostavitvijo dveh držav, ki bosta sobivali v miru in sožitju. Slovenija se je zavzemala za uravnotežen pristop, opozarjala na spoštovanje mednarodnega prava in zagovarjala celovito spoštovanje človekovih pravic. Slovenija priznava Palestincem pravico do lastne države na osnovi pravice vsakega naroda do samoodločbe, pri čemer zagovarja vzpostavitev dveh držav in na drugi strani ustrezno naslovitev izraelskih varnostnih zahtev. Slovenija je pričakovala zavezanost obeh strani časovnemu razporedu, predstavljenem v izjavi četverice 23. septembra. Obe strani je pozivala, naj se vzdržita vsakršnih dejanj, ki bi ogrozila medsebojno zaupanje, potrebno za pogajanja. Obsojala je nezakonito gradnjo naselbin prek meja izpred leta 1967, ker resno ogrožajo možnost vzpostavitve dveh držav in zmožnost delovanja prihodnje palestinske države in njenih institucij. Slovenija se je zavzemala za verodostojno uresničevanje spravnega dogovora ter izvedbo parlamentarnih in predsedniških volitev leta 2012. Opozarjala je na humanitarne in gospodarske potrebe Palestincev v Gazi ter podpirala postopno odpravo blokade za zagotovitev obnove Gaze z namenom zmanjšanja moči in vpliva radikalnih sil. Unija za Sredozemlje Novembra je potekalo ministrsko srečanje o trajnostnem urbanem razvoju. Za Slovenijo je ta proces še posebno pomemben zaradi Evro-sredozemske univerze s sedežem v Piranu. Zaliv Svet EU je sprejel številne sklepe o Iranu, Jemnu, Bahrajnu in Iraku. Aprilskega srečanja ministrov za zunanje zadeve EU in Zalivskega sveta za sodelovanje se je udeležil tudi minister Samuel Žbogar. Pogovori z Iranom o jedrskem vprašanju niso obrodili sadov, zato je EU skladno s svojim dvotirnim pristopom k vprašanju iranskega jedrskega programa okrepila omejevalne ukrepe zoper Iran. Vzporedno s tem je državo večkrat pozvala k nadaljevanju dialoga o iranskem jedrskem programu, vendar se Iran na te pozive vse do konca leta ni odzval pozitivno. Aprila je Svet EU sprejel tudi omejevalne ukrepe zoper odgovorne za resne kršitve človekovih pravic v Iranu. V odnosih z Irakom je EU vztrajno opozarjala na vprašanje smrtne kazni ter iraške sogovornike spodbujala k iskanju ustrezne rešitve za prebivalce begunskega taborišča Ašraf po njegovem načrtovanem zaprtju. Transatlantski odnosi Vrhunskega zasedanja z Združenimi državami Amerike 28. novembra v Washingtonu so se udeležili predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik Evropske komisije José Manuel Durao Barroso in visoka predstavnica za skupno zunanjo in varnostno politiko ter podpredsednica Evropske komisije Catherine Asthon. Slovenija se je v pripravah na vrhunsko zasedanje med EU in Združenimi državami Amerike dejavno zavzemala za pozitiven in uravnotežen izid okoljske konference v Durbanu, za varen in trajnosten razvoj energetskih virov skupaj z diverzifikacijo oskrbe, za okrepitev strateškega partnerstva med EU in zvezo NATO ter za oživitev gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest in zagotavljanje finančne stabilnosti. Razprava voditeljev se je usmerjala na svetovno gospodarstvo s poudarkom na krizi evroobmočja. Združene države Amerike so podprle prizadevanja EU za 120 izhod iz krize. Na zunanjepolitičnem področju je bila v ospredju razprava o bližnjevzhodnem mirovnem procesu in arabski pomladi. V okviru Transatlant-skega ekonomskega sodelovanja je bil sprejet dogovor o vzajemnem priznavanju varnih programov trgovine in delovni načrt za e-mobilnost (vključujoč pametna omrežja). Ustanovljena je bila delovna skupina na visoki ravni med EU in Združenimi državami Amerike za rast in delovna mesta. EU je nadaljevala pogajanja o Celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu s Kanado ter začela pogajanja o razširjenem okvirnem sporazumu iz leta 1976 na osnovi mandata, ki ga je Svet EU podelil Evropski komisiji 6. decembra 2010. Mandat za pogajanja o razširjenem okvirnem sporazumu širi obseg in poglablja sodelovanje in dialog na političnem področju, mednarodnih zadevah in varnostnih vprašanjih. Vključuje tudi pravosodje, migracije ter področja izobraževanja, energetike, znanstvenega tehnološkega sodelovanja, inovacij in makroekonomske politike. Latinska Amerika in Karibi Peto vrhunsko zasedanje med EU in Brazilijo je potekalo v Bruslju 4. oktobra. EU so zastopali predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso in visoka predstavnica za skupno zunanjo in varnostno politiko ter podpredsednica Evropske komisije Catherine Asthon. Brazilijo je zastopala predsednica Dilma Roussef, ki jo je spremljalo sedem ministrov. Voditelji so potrdili skupne vrednote in načela, ki povezujejo EU in Brazilijo. Potrdili so nadaljevanje skupnega akcijskega načrta za obdobje treh let, ki je odsev strateškega partnerstva in poudarja zavezanost k spodbujanju miru in mednarodne varnosti, krepitvi demokracije in pravne države, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse in spodbujanju traj-nostnega razvoja s socialno vključenostjo in varstvom okolja. Voditelji so obravnavali tudi mednarodne gospodarske razmere in se strinjali, da je treba uskladiti prizadevanja za podpo- ro gospodarske rasti v okviru skupine G-20, zagotoviti učinkovito reformo finančnega trga in sprejeti ustrezne reforme mednarodnega monetarnega sistema. Med zunanjepolitičnimi temami so obravnavali dogodke v Severni Afriki, razmere na Bližnjem vzhodu ter razmere v Libiji in Siriji. Afrika EU je na začetku leta pozorno spremljala izvedbo referenduma v Južnem Sudanu ter v sodelovanju z drugimi pomembnimi mednarodnimi akterji pripravljala ukrepe za primer morebitnega izbruha nasilja. Do tega ni prišlo in po uspešno izvedenem referendumu je bila 9. julija razglašena neodvisna država Južni Sudan. Kmalu po tem je sledilo priznanje in država se je kot 193. članica vključila v OZN. EU je posebno pozornost namenila tudi pomoči pri delovanju državnih institucij v Južnem Sudanu. Hkrati pa ni pozabila na težke varnostne razmere v Darfurju. Na junijskem zasedanju Sveta EU je bila sprejeta celovita strategija EU za Sudan. Po drugem krogu predsedniških volitev v Slonokoščeni obali je največje število glasov prejel Alassane Ouattara in si s tem pridobil priznanje mednarodne skupnosti, vendar je dotedanji predsednik Laurent Gbagbo temu nasprotoval in se oklepal oblasti. Zaradi tega so se vneli spopadi med njunimi privrženci, ki so mnoge ljudi pognali z domov. EU je sprejela sankcije proti Gbagboju in njegovi vladi, katerih namen je bil finančno izčrpati režim in demokratično izvoljenemu predsedniku Ouattari omogočiti prevzem oblasti, kar se je spomladi tudi zgodilo. Varnostne razmere v Sahelu so se slabšale. EU je zato pristopila k oblikovanju celovite strategije za to območje ter tudi za Afriški rog predvsem v luči boja proti piratom na obalah Somalije. V Kongu so decembra potekale predsedniške volitve, na katerih je zmagal dosedanji predsednik Kabila, kar je povzročilo proteste opozicije in dela mednarodne javnosti. Azija in Oceanija EU je poglabljala odnose s strateškimi partnericami v Aziji ter sodelovala pri zagotavljanju stabilnosti in krepitvi miru v predelih, ki jih še vedno zaznamujejo nemiri in politična nestabilnost. Kljub njenim prizadevanjem za tesnejše politično sodelovanje z nekaterimi ključnimi partnericami, kot sta Kitajska in Indija, sta bila vrha, načrtovana s tema državama, prestavljena. Tako je 28. aprila v Bruslju potekal le vrh EU-Japonska. V skupni izjavi sta se obe strani zavezali k nadaljnjemu sodelovanju pri zagotavljanju regijske in mednarodne stabilnosti, glede sodelovanja na gospodarskem področju pa je bila sprejeta odločitev, da je treba čim prej zagotoviti pogoje za začetek pogajanj za sporazum o prosti trgovini. Potekala so pomembna pogajanja za sklenitev sporazumov o partnerstvu in sodelovanju med EU in azijskimi partnericami. Pogajanja za podpis Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Mongolijo so se končala, aktivno pa so se nadaljevala pogajanja z Malezijo. Okrepili so se odnosi z Avstralijo, ki je predlagala nadgradnjo obstoječega sporazuma v pravno veljavni okvirni sporazum. Evropska komisija je prejela mandat in začela pogajanja za obširni okvirni sporazum med EU in Avstralijo. Prav tako pomemben pa je podeljeni mandat Evropski komisiji za začetek pogajanj za podpis sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z Afganistanom. Med redno obravnavanimi temami je bil v ospredju Afganistan. EU je tako sodelovala pri pripravi na bonsko mednarodno konferenco o tej državi in se v sklepih Sveta zavezala, da bo Afganistanu zagotavljala pomoč tudi po umiku mednarodnih vojaških sil, ki je predviden v letu 2014, tako na humanitarnem področju kot pri zagotavljanju varnosti ter predvsem vzpostavitvi in usposabljanju državne uprave in javnih institucij, obenem pa je sprejela zavezo za nadaljevanje mandata misije EUPOL. Na razmere v Afganistanu močno vpliva stabilnost celotne regije, predvsem 121 politične razmere v Pakistanu. EU je v odnosih do te države še naprej spodbujala razvoj državnih in civilnih inšti-tucij ter z njo sodelovala na področju varnosti. Oblikovana so bila skupna sporočila Pakistanu ter potrjen petletni načrt za delovanje EU v Pakistanu. Druga pomembna tema razprav so bile politične razmere v Mjanmaru, kjer je bila po prvih parlamentarnih volitvah po dvajsetletni vladavini vojaške hunte, ki so potekale že v jeseni 2010, v aprilu imenovana civilna vlada. V državi so sledile pozitivne spremembe, kot so možnost sodelovanja opozicijskih strank na nadomestnih volitvah ter sprememba splošne volilne zakonodaje z upoštevanjem demokratičnih načel in izpustitvijo dela političnih zapornikov. EU je v interni razpravi sprejela stališče, da se okrepijo politični stiki in obiski ter razvojna pomoč. Posebna pozornost, predvsem z vidika varnostnih razmer, je bila namenjena Korejskemu polotoku, kjer pa v odnosih med Južno in Severno Korejo ni bilo bistvenih sprememb. Pozornost se je okrepila zlasti proti koncu leta ob smrti voditelja Demokratične ljudske republike Koreje Kim Džong Ila. EU si je v stikih z azijskimi partnericami prizadevala za stabilizacijo in obnovo dialoga med državama. Slovenija je bila pri oblikovanju odnosov EU do držav Azije in Oceanije dejavna predvsem v razpravah o odnosih s strateškimi partnericami (Kitajska, Japonska, Indija), o varnostnih razmerah v Afganistanu ter oblikovanju sklepov o Afganistanu in Mjanmaru. Politična prizadevanja in zavzemanje EU za tesnejše odnose v Aziji so do konkretnih dosežkov pripeljala pri sodelovanju s strateškimi partnericami, na primer varnostno sodelovanje z Indijo in poglobitev sodelovanja z Južno Korejo po podpisu Sporazuma o prosti trgovini v letu 2010. Krepili so se tudi odnosi z nekaterimi drugimi pomembnimi azijskimi državami. Na podlagi leta 2010 sklenjenih sporazumov o partnerstvu in sodelovanju (katerih podpis pa še ni opravljen) sta bila pripravljena obsežna programa medsebojnega sodelovanja in projektov EU v Vietnamu in na Filipinih. Zunanja trgovina Na področju multilateralnih odnosov je bila v okviru zunanje trgovine glavni dogodek 8. ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije (WTO) od 15. do 17. decembra v Ženevi. Njen ključni dosežek je bila potrditev pristopa Ruske federacije. Pristop partnerice je pomemben tako z dvostranskega kot tudi večstranskega vidika. Ruska federacija je namreč edino večje svetovno gospodarstvo, ki še ni včlanjeno v WTO. S članstvom bo pridobila pravice in obveznosti, ki jih omogoča multilateralni trgovinski sistem WTO. Pristop pa je posebno pomemben tudi za EU, ki je največja trgovinska partnerica Rusije, saj bo prinesel veliko spodbudo za nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov, hkrati pa bo pomembna odskočna deska za tesnejše dvostransko gospodarsko povezovanje, tudi za sklenitev pogajanj o novem sporazumu. Pomemben dosežek konference je bil tudi pristop Črne gore. Ker je država kandidatka za članstvo v EU, je članstvo v WTO vsekakor pomemben mejnik pri njenem približevanju EU. Ministri so na konferenci potrdili tudi pristop Samoe, ki je po Vanuatuju v oktobru druga najmanj razvita država, katere pristop je bil odobren v letu 2011. Ob robu 8. ministrske konference so se 15. decembra uspešno sklenila pogajanja WTO o javnih naročilih, ko je 15 pogodbenic (Armenija, Kanada, EU, Hongkong, Islandija, Izrael, Japonska, Koreja, Lihtenštajn, Nizozemska v zvezi z Arubo, Norveška, Singapur, Švica, Kitajski Tajpeh ter Združene države Amerike) doseglo dogovor o posodobljenem sklopu pravil in dodatnih obveznostih dostopa na trg. Sporazum o javnih naročilih zajema trgovanje na področju javnih naročil v vrednosti 500 milijard evrov na leto po vsem svetu. Revizija vsebuje bolj pregledna pravila pri mednarodnih javnih naročilih, nove priložnosti za dostop do trga ter ugodnosti za države v razvoju. Po ocenah WTO bo prinesla dodatne priložnosti za javna naročila v vrednosti okoli 100 milijard evrov. V večstranskih pogajanjih o razvojni agendi iz Dohe, ki potekajo v okviru WTO, ni bilo posebnega napredka. Stanje pogajanj so kritično ocenili tudi na 8. ministrski konferenci. Ministri so izrazili razočaranje, ker od zadnje ministrske konference ni bil dosežen napredek, ter se zavezali k nadaljevanju pogajanj na podlagi že narejenega, vendar z možnostjo proučitve novih pogajalskih pristopov. Zaradi pomanjkanja zavezanosti na multilateralnem področju je bilo delo EU bolj usmerjeno v pogajanja za sklepanje dvostranskih in regionalnih trgovinskih sporazumov. Ti seveda ne morejo biti nadomestilo za sklenitev multilateralnega trgovinskega sporazuma, so pa lahko zanj pomembna odskočna deska. EU je tako nadaljevala pogajanja z Ukrajino, Kanado, Indijo, Singapurjem, Malezijo in Mercosurjem. Večina od teh je v zadnji fazi. Decembra je bila sprejeta odločitev o začetku pogajanj za poglobljen in celovit sporazum o prosti trgovini z Gruzijo in Moldavijo, predvsem z namenom spodbuditve gospodarske rasti in naložb z vzhodnoevropskimi partnericami. EU si s tesnejšim gospodarskim povezovanjem prizadeva okrepiti politično stabilnost in varnost v teh dveh državah. Obe morata nadaljevati delo v smeri stabilnosti, preglednosti in predvidljivosti zakonodajnih ureditev, kar je bistvenega pomena za izboljšanje prilivov neposrednih tujih naložb, ustvarjanje delovnih mest in dolgoročno rast. Svet EU je 14. decembra odobril začetek trgovinskih pogajanj z Egiptom, Jordanijo, Marokom in Tunizijo, in sicer takoj po izteku potrebnih pripravljalnih postopkov. Prihodnji sporazumi bodo del obstoječih pridružitve-nih sporazumov in bodo pokrivali ves razpon področij skupnega interesa, kot so trgovinske olajšave, tehnične ovire za trgovino, sanitarni in fitosani-tarni ukrepi, zaščita naložb, javna naročila in konkurenca. Namen trgovinskih pogajanj je izboljšanje dostopa na trg in stanja naložb v Egiptu, Jordaniji, Maroku in Tuniziji, poleg tega pa pomenijo podporo gospodarskim reformam. EU bo posebno pozornost namenila tudi ukrepom za 122 krepitev regionalnega gospodarskega povezovanja. Zaveze vsake od teh partneric za izvajanje približevanj zakonodaje, njihove interese in prednostne naloge v prihodnjih pogajanjih bo EU ocenjevala od primera do primera, v okviru temeljitega pripravljalnega procesa, ki se bo začel na začetku leta 2012. EU in Japonska sta se na vrhu 28. maja v Bruslju dogovorili za začetek vzporednih pogajanj za poglobljen in celovit sporazum o prosti trgovini ter zavezujoč sporazum, ki zajema politično, globalno in drugo sektorsko sodelovanje na celovit način. V ta namen sta partnerici začeli opredeljevati obseg in raven obojih pogajanj, ki bodo podlaga za potrditev pogajalskih smernic v Svetu EU. Nadaljevala sta se tudi procesa za podpis večstranskega sporazuma EU s Kolumbijo in Perujem ter pridru-žitvenega sporazuma s Srednjo Ameriko, s katerimi so se pogajanja končala že v letu 2010. S 1. julijem je začel začasno veljati sporazum o prosti trgovini EU-Južna Koreja, ki je bil sicer formalno podpisan 6. oktobra 2010 v Bruslju. Eden ključnih zakonodajnih dosežkov je Uredba Evropskega parlamenta in Sveta EU o spremembi Uredbe Sveta EU (ES) št 1215/2009 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana v EU s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom; z njo je EU 30. decembra znova vzpostavila izjemne avtonomne trgovinske pre-ferenciale za vse države Zahodnega Balkana do konca leta 2015. Gospodarstva na tem območju bodo tako še naprej imela dajatev prost dostop na trg EU za skoraj vse izdelke, saj je v uredbi določena njena retroaktivna veljavnost in lahko izvozniki zahtevajo odškodnino za dajatve, plačane v letu 2011. Skupaj z dvostranskimi stabilizacijsko-pridružitvenimi sporazumi, ki so sklenjeni z vsemi državami Zahodnega Balkana razen s Kosovom, ti trgovinski preferenciali pomenijo podporo gospodarskemu povezovanju z EU ter s tem spodbujajo politično stabilnost in gospodarski napredek v vsej regiji. Mednarodno razvojno sodelovanje Med najpomembnejšimi vsebinami, ki so jih obravnavala delovna telesa Sveta EU na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, so bile podpora EU Južnemu Sudanu (glede zagotavljanja virov kot tudi koordinacije bilateralnih razvojnih dejavnosti v obliki skupnega načrtovanja pomoči), državam Afriškega roga (humanitarna pomoč in usmeritev na trajne razvojne rešitve za prebivalstvo) ter Slonokoščeni obali. Z usmerjanjem razvojne politike je EU spodbujala države k trajnim demokratičnim rešitvam, na primer na Madagaskarju, Fidžiju in v Zimbabveju. Svet EU je na svoji strani dokončal drugo revidiranje Cotonouj-skega sporazuma. Ministri so na spomladanskem zasedanju Sveta EU potrdili odločitve, ki so se nanašale na izpolnjevanje zavez o financiranju za razvoj, učinkovitosti pomoči in doslednosti razvojnih politik. V času finančne krize in upočasnjenega doseganja zavez na področju financiranja za razvoj so države članice EU posebno težo namenile doseganju dogovora o dejavnem nastopu EU na Četrtem visokem forumu o učinkovitosti pomoči v Busanu v Južni Koreji in pripravi sklepnega dokumenta foruma (29. november-1. december). EU je zlasti poudarila vlogo skupnega načrtovanja in preglednosti za večjo učinkovitost pomoči. V Svetu EU se je na podlagi oktobrskih sporočil Evropske komisije začela razprava o prihodnosti razvojne politike EU kot celote in proračunske podpore kot pomembnega dela te politike. EU je začela tudi prve razprave o prihodnosti odnosov z državami Afrike, Kari-bov in Pacifika (AKP) po letu 2020. Slovenija se je v razpravah še naprej zavzemala za geografsko uravnoteženo razvojno politiko EU in za delovanje, ki ne bi ogrozilo doseganja razvojnih ciljev tisočletja. Glavna vodila pri obravnavi različnih dosjejev so bila zavzemanje za enakopravnost spolov, trajnostni razvoj ter za vsestranski, vključujoč in uravnotežen dialog. Slovenija je posebno pozornost namenjala večji vključenosti svojih potencialov v načrtovanje in izvajanje razvojne politike EU. Predstavila je možne rešitve za sistematično vključenost držav članic s tranzicijskimi izkušnjami (ob pomoči neuradnega dokumenta o operacionalizaciji tako imenovanega Evropskega tranzicijskega kompendija) in dejavno sodelovala pri aktivnostih drugih držav s sorodnimi težnjami. Stalno predstavništvo se je aktivno vključevalo v bilateralno delovanje na področju razvoja in humanitarne pomoči v državah podsaharske Afrike (Zelenortski otoki), Karibov (Gvajana) in Severne Afrike (Libija). Druge teme V zadnjem četrtletju so stalni predstavniki med drugim razpravljali o izjavah EU v mednarodnih organizacijah. Države so se dogovorile o novem splošnem pristopu. Slovenija je pri tem zagovarjala konstruktivnost in čimprejšnji dogovor, da bi se lahko znova nemoteno dajale izjave, tudi zaradi ciljev Lizbonske pogodbe, da se okrepi enoten glas EU v svetu. 3. maja je Generalna skupščina OZN sprejela resolucijo o statusu EU v OZN (s 180 glasovi za, dvema vzdržanima in brez glasov proti resoluciji), ki predstavnikom EU daje pravico, da se uvrstijo na seznam govornikov med predstavniki glavnih skupin na zasedanjih GS OZN, njenih odborov in delovnih teles. Slovenija si je kot članica EU dejavno prizadevala za glasovanje za resolucijo. Po sprejetju si EU aktivno prizadeva za njeno uresničevanje, pri čemer pa se srečuje z nasprotovanjem nekaterih drugih regionalnih skupin in organizacij (npr. CARICOM). Slovenija si je tudi med prizadevanji za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN prizadevala za ureditev statusa EU v organizaciji in za dvig ugleda Unije v OZN. 1. januarja je začela delovati evropska služba za zunanje delovanje (ESZD). 22. decembra je visoka predstavnica Catherine Ashton predstavila poročilo o prvem letu delovanja, v katerem je ugotovila, da je bila služba že na samem začetku delovanja soočena s težavnim mednarodnim 123 okoljem, kar je vplivalo na njeno vzpostavitev in konsolidacijo. Slovenija je aktivno iskala priložnosti za zaposlitev svojih predstavnikov v ESZD in zagovarjala načelo, da mora biti ta kot skupna služba vseh članic tako tudi predstavljana. Članice, tudi tiste manjše, morajo imeti občutek, da so njen del. EVROPSKI PARLAMENT V Evropskem parlamentu so bile v ospredju razprave o dolžniški krizi in reševanju evra. Poslanci iz glavnih političnih skupin so se do Sveta EU in do načina reševanja krize odzvali zelo kritično, še posebno so nasprotovali sprejemanju ukrepov z medvladnim načinom odločanja in ustvarjanju Evrope več hitrosti. V resoluciji, ki so jo sprejeli oktobra, so predlagali načrt ukrepov v osmih točkah: načrt EU za dokapitalizacijo evropskih bank; prenos Evropskega inštrumenta za finančno stabilnost (EFSF) in Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) v pristojnost Unije; evropski načrt za rast, naložbe in zaposlovanje; uskladitev delov davčnih sistemov; gospodarsko vlado za evroobmočje, ki bo temeljila na metodi Skupnosti; dokončanje prenove ureditve finančnega trga in uvedbo evroobveznic. V prvi polovici leta so potekala intenzivna pogajanja o svežnju šestih zakonodajnih predlogov o gospodarskem upravljanju, katerih namen je bil postaviti meje zadolževanju držav EU in preprečiti nastanek gospodarskih neravnotežij v Uniji. Evropski parlament ni popustil pri svoji zahtevi, tj. uporabi glasovanja z obrnjeno kvalificirano večino v preventivnem delu pakta, tako da je bil sveženj potrjen šele konec septembra, kljub vsem prizadevanjem madžarskega predsedstva, da bi instituciji dosegli dogovor že junija. V skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D) s podporo skupine Zelenih so ostali svežnju nenaklonjeni, ker so bili mnenja, da paket ne omogoča manevrskega prostora za nove naložbe, rast in delovna mesta. Zelo odmevno je bilo sprejetje resolucije o novem večletnem finančnem okviru za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo, tik preden je Evropska komisija predložila uraden predlog. Ne preseneča, da je Evropski parlament predlagal povečanje obsega na ravni 1,11 % BND EU, z obrazložitvijo, da bo le tako mogoče uresničiti zadane cilje iz agende 2020. Temu so oporekali le poslanci iz skupine konservativcev in evroskeptiki. Evropski parlament se zaveda danih gospodarskih in finančnih razmer v EU, zato je jeseni soorganiziral obsežno javno razpravo o uvedbi novih lastnih virov, davka na finančne transakcije in evropskega davka na dodano vrednost. S povečanjem finančne avtonomije večletnega finančnega okvira bi lahko pogajanja oddaljili od neplodnih razprav med državami članicami, ki potekajo za zaprtimi vrati na Svetu EU in se vrtijo okrog enega in istega vprašanja -kdo plača in kdo dobi. Ker je skladno z Lizbonsko pogodbo potrebna odobritev Evropskega parlamenta pred uveljavitvijo uredbe Sveta EU o večletnem finančnem okviru, se je madžarsko predsedstvo s Parlamentom dogovorilo o načinu sodelovanja med pogajanji (tako imenovano okrepljeno sodelovanje med institucijama), ki temelji na členu 324 Pogodbe o delovanju EU in členu 312(5) Pogodbe o delovanju EU. V zadnjem letu so se z ustanovitvijo posebne delovne skupine za en sedež Evropskega parlamenta, ki jo vodi britanski poslanec Edward McMillan-Scott (ALDE), okrepila prizadevanja, da se prekine položaj, ko o sedežu institucije odločajo države članice, in ne institucija sama. Podporniki kampanje vidijo možnost za uspeh v členu 48 Pogodbe o delovanju EU, ki omogoča Evropskemu parlamentu, da predlaga spremembe pogodbe. Vse več podpore je tudi med poslanci, ki so v resoluciji glede novega večletnega finančnega okvira za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo opozorili na velike prihranke, ki bi jih lahko zagotovili z enim samim sedežem Evropskega parlamenta. Poleg finančnih vsebin je bilo aktualno reševanje vrste politično-institucio- nalnih vprašanj, za katera Svet EU in Evropski parlament nista našla skupnega jezika pri razlagi določb Lizbon-ske pogodbe. Večina teh vprašanj je bila vsaj načelno rešenih (uporaba korelacijskih tabel, vprašanje uporabe delegiranih aktov, sodelovanje Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih sporazumov, sodelovanje evropskih poslancev na mednarodnih konferencah), druga, na primer podeljevanje razrešnice Svetu EU, pa so ostala nerešena, medtem ko se dogovor glede dostopa Evropskega parlamenta do tajnih podatkov v dokumentih Sveta EU pričakuje v prvi polovici 2012. Evropski parlament je aprila pretresla afera o podkupljivosti nekaterih evropskih poslancev. Z večanjem zakonodajnih pristojnosti in z vse obsežnejšo vključenostjo v sprejemanje zakonodaje EU je Evropski parlament namreč postal vabljiv za množico interesnih skupin, združenj in lobistov, ki želijo prek evropskih poslancev vplivati na sprejemanje evropske zakonodaje. Izbruh afere je pokazal, da nima primernih instrumentov, ki bi v takih primerih omogočali nadzor in preverjanje ravnanja v konkretnih zadevah ter uvedbo morebitnih sankcij. Posledično je maja potrdil sporazum med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, na osnovi katerega bosta registra obeh institucij za lobiste v prihodnje združena. Decembra je nato sprejel še kodeks ravnanja evropskih poslancev. Evropskega poslanca Zorana Thalerja je 9. maja nadomestila Mojca Kleva, ki je dejavna v odboru za regionalni razvoj, kot nadomestna članica pa v odborih za ekonomske in monetarne zadeve ter v odboru za pravice žensk. Ob koncu leta, točno dve leti po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, so se v državah članicah dokončali ratifi-kacijski postopki Protokola št. 36, ki omogoča, da se skladno z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati po volitvah v Evropski parlament, število poslancev poveča s 736 na 751. Tako se je na decembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta evropskim poslancem pridružilo 18 novih 124 kolegov, med njimi osma slovenska evropska poslanka Zofija Mazej Kuko-vič, ki je dejavna v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter v odboru za industrijo, raziskave in energetiko. Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar se je med delovnim obiskom v Bruslju 25. januarja udeležil skupnega zasedanja pododbora za var- nost in obrambo ter odbora za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu, na katerem je predstavil zunanjepolitične in varnostne prednostne usmeritve Slovenije s poudarkom na Mednarodnem skladu za razminiran-je - ITF. Po predstavitvi se je sestal s podpredsednico Evropskega parlamenta Rodi Kraco-Cagaropulu in ji predstavil delovanje Evro-sredo-zemske univerze v Piranu v širšem kontekstu evro-sredozemske regije, ter s predsednikom Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu Guyem Verhofstadtom, s katerim se je pogovarjal o finančni perspektivi, o predlogih parlamenta za oživitev evropskega gospodarstva in evropski zunanji službi. ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku Veleposlaništvo Republike Slovenije na Dunaju Med najpomembnejše dogodke OZN sodijo ponovna izvolitev Ban Ki Muna na položaj generalnega sekretarja (1. januarja 2012 je začel nov petletni mandat), sprejem Južnega Sudana kot 193. države članice v družino Združenih narodov ter palestinska prošnja za polnopravno članstvo v organizaciji. V ospredju obravnave sprotnih dogajanj za zagotovitev mednarodnega miru in varnosti so bile demokratične spremembe na Severu Afrike in širšem Bližnjem vzhodu, t. i. arabska pomlad, kjer je OZN dejavno prispevala k širitvi miru in napredka ter graditvi demokratičnih državnih institucij in njihovemu stabilnejšemu delovanju v Tuniziji, Egiptu, Bahrajnu, Jemnu in Libiji. Varnostni svet je februarja in marca sprejel resoluciji, s katerima je uvedel usmerjene sankcije, odobril uporabo sile za zaščito civilistov in prepoved poletov v Libiji. Po koncu posredovanja in ureditvi razmer je bila v to državo napotena nova mirovna misija OZN (UNSMIL). Ob robu splošne razprave 66. zasedanja Generalne skupščine je mednarodna skupnost na visokem zasedanju o Libiji podprla tranzicijske načrte nove prehodne oblasti ter se zavezala k nadaljnji pomoči Libiji pri vzpostavljanju delovanja pravne države, spoštovanju človekovih pravic ter gospodarski obnovi in zagotavljanju javne varnosti. To je potrdil tudi skupni obisk predsednika Generalne skupščine in generalnega sekretarja OZN v Libiji 2. novembra. V Generalni skupščini je bilo znova vzpostavljeno legitimno zastopstvo za tablico Libija ter libijsko članstvo v Svetu za človekove pravice. Kljub zaostrovanju političnih in varnostnih razmer v Siriji ter grobemu kršenju človekovih pravic Varnostnemu svetu zaradi veta Kitajske in Rusije ni uspelo sprejeti resolucije z obsodbo sirskih oblasti zaradi uporabe nasilja v državi. Generalna skupščina je 19. decembra z resolucijo obsodila nadaljevanje grobih in sistemskih kršitev človekovih pravic ter sirske oblasti pozvala k celovitemu izvajanju načrta Arabske lige. Nadaljevale so se razprave o razmerah na Bližnjem vzhodu in iskanju rešitve bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Zaradi veta ZDA v Varnostnem svetu ni bila sprejeta palestinska resolucija o judovskih naseljih. Palestina je na generalnega sekretarja OZN 23. septembra naslovila prošnjo za sprejetje v OZN. Odbor Varnostnega sveta za sprejem novih članic je obravnaval palestinsko prošnjo, a mu ni uspelo poenotiti stališč. Med regionalnimi vprašanji so bila obravnavana krizna območja na afriški celini in položaj v Slonokoščeni obali, Demokratični republiki Kongo, Somaliji, Eritreji, Zahodni Sahari ter Sudanu in Južnem Sudanu. S članstvom Južnega Sudana se je prenehala mirovna misija v Sudanu (UNMIS), vzpostavljena pa nova mirovna misija OZN v Južnem Sudanu (UNMISS). Za urejanje kriznih razmer na mejnem območju med državama, v pokrajini Abyei, je bila oblikovana misija UNISFA. Posebna pozornost je bila namenjena iskanju rešitve za ciprsko vprašanje, razmeram v BiH in na Kosovu ter Afganistanu in Iraku. Obravnavana so bila vprašanja razorožitve Korejskega polotoka in jedrskega razoroževanja Irana. OZN se je odzivala na številna žgoča vprašanja mednarodne skupnosti, od naslavljanja izzivov mednarodne finančno-gospodarske krize do iskanja dolgoročnih in trajnejših rešitev v boju proti podnebnim spremembam, dostopa do zdravljenja za vse ter zagotavljanja trajnostnega razvoja in izkoreninjenja revščine v luči priprav na konferenco OZN o trajnostnem razvoju, ki bo junija 2012 v Braziliji. Dejavna je bila na področju humanitarnih zadev pri odpravljanju tragičnih posledic uničujočih potresov na Veleposlaništvo Republike Slovenije v Parizu Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu 125 Japonskem in v Turčiji, številnih poplav v Aziji ter lakote v Somaliji in celotnem Afriškem rogu. 9. decembra je bil izveden prvi skupni obisk generalnega sekretarja OZN in predsednika Generalne skupščine v Somaliji, ki pomeni zavezo OZN za dolgoročno podporo razvoju države. V Generalni skupščini so bile organizirane številne tematske razprave o zmanjševanju tveganja nesreč, najmanj razvitih, mednarodnih migracijah in razvoju, zelenem gospodarstvu, delovanju pravne države, globalnem upravljanju in načelu odgovornosti zaščititi. Generalna skupščina je na predlog skupine prijateljev mediacije, katere članica je tudi Slovenija, sprejela resolucijo o krepitvi vloge mediacije v mirnem reševanju sporov ter preprečevanju in odpravi konfliktov. Za zagotovitev osrednje vloge OZN pri obravnavi vprašanj s področja globalnega upravljanja je bilo pred vrhom G-20 in po njem več neformalnih zasedanj Generalne skupščine. Z resolucijo Generalne skupščine je bil ustanovljen center OZN za boj proti terorizmu, ki bo prispeval k spodbujanju in izpolnjevanju globalne strategije za boj proti terorizmu. Generalna skupščina je sprejela tudi resolucijo o terorističnih napadih na mednarodno zaščitene osebe. 3. maja je Generalna skupščina sprejela resolucijo o sodelovanju EU pri delu OZN, s katero je sedemindvajseterica okrepila svoje enotno predstavljanje in dosegla priznanje svoje vloge globalnega dejavnika v OZN. Članice OZN so nadaljevale razprave o celostni reformi delovanja organizacije. Nadaljevala so se medvladna pogajanja o reformi Varnostnega sveta ter delo skupine za revitalizacijo dela Generalne skupščine. Junija je ta sprejela enoletni proračun za delovanje mirovnih operacij v vrednosti 7,1 milijarde dolarjev, decembra pa dvoletni proračun za delovanje organizacije v letih 2012-2013 v vrednosti 5,15 milijarde dolarjev, kar je 3,2-odstotno zmanjšanje v primerjavi s preteklim dveletnim obdobjem. Leto 2011 je bilo posvečeno ljudem afriškega porekla, do avgusta pa je trajalo tudi mednarodno leto mladih. Generalna skupščina OZN je s posebno komemorativno sejo zaznamovala deseto obletnico terorističnih napadov na New York in Washington ter petdeseto obletnico smrti tretjega generalnega sekretarja OZN Daga Hammarskjölda. S posebno sejo je bila počaščena petdeseta obletnica prvega poleta človeka v vesolje. OZN je 31. oktobra simbolično počastila rojstvo sedemmilijardtega Zemljana. Pomembni dogodki v OZN V Generalni skupščini sta bili v prvi polovici leta organizirani zasedanji na visoki ravni, ki sta obravnavali vprašanja virusa HIV/aidsa ter mladih. Na devetem zasedanju Foruma ZN za gozdove so poudarili pomen krepitve zavez mednarodne skupnosti do gozdov in njihovega prispevka k blažitvi in prilagajanju podnebnim spremembam ter ohranjanju biotske raznovrstnosti. Zasedanje se je končalo z razglasitvijo leta 2011 za mednarodno leto gozdov. 10. in 11. marca je potekalo redno visoko srečanje Ekonomsko-socialnega sveta s Svetovno banko, Mednarodnim denarnim skladom, Mednarodno trgovinsko organizacijo in Konferenco za trgovino in razvoj. Julija je Ekonomsko-socialni svet zasedal v Ženevi. Med 9. in 13. majem je bila v Carigradu četrta konferenca OZN o najmanj razvitih državah, na kateri so sprejeli nov desetletni akcijski načrt, katerega glavni cilj je omogočiti izstop iz skupine vsaj polovici držav do leta 2020. 65. zasedanje Generalne skupščine, ki mu je predsedoval Joseph Deiss, se je končalo 12. septembra, 13. septembra pa se je začelo 66. zasedanje, ki mu predseduje Nasir Al-Naser iz Katarja. Splošna razprava 66. zasedanja, ki je bila posvečena vlogi mediacije in mirnemu reševanju sporov, je potekala med 21. in 28. septembrom. Udeležila sta se je predsednik republike dr. Danilo Türk, ki je na njej nastopil z govorom v imenu Slovenije, in minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Pred začetkom splošne razprave sta med 19. in 21. septembrom potekali visoki zasedanji o nenalezljivih boleznih ter dezertifikaciji, degradaciji tal in suši ob upoštevanju trajnostnega razvoja in izkoreninjanja revščine, ki ju je gostil generalni sekretar Ban Ki Mun. Svoj aktivni prispevek k dogodkom ob robu in med splošno razpravo je s sodelovanjem predsednika republike dr. Danila Turka na visokem zasedanju o nenalezljivih boleznih, dialogu o podnebnih spremembah in visokem srečanju o Libiji dala tudi Slovenija. Generalna skupščina je ob deseti obletnici sprejetja Durbanske deklaracije in programa dela sprejela politično deklaracijo, s katero je potrdila zavezo za preprečevanje in odpravo rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in drugih oblik nestrpnosti ter boj proti njim. Generalni sekretar je ob robu splošne razprave gostil še visoki zasedanji o preprečevanju terorizma ter o jedrski varnosti, na katerih je v imenu Slovenije sodeloval minister Samuel Žbogar. Udeležil se je tudi drugih pomembnih dogodkov na ministrski ravni, ki so potekali ob robu splošne razprave, kot so srečanja držav v okviru pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), prijateljev Zavezništva civilizacij, Skupnosti demokracij, Mreže za človekovo varnost, o otrocih v oboroženih spopadih, zasedanja prijateljev skupine za odgovornost zaščititi, skupine 3G (Global Governance Group ter mini vrhov o preprečevanju spolnega nasilja v konfliktih in odzivanju nanj ter odpravi lakote na Afriškem rogu. Predsednik republike in zunanji minister v New Yorku opravila tudi številna dvostranska srečanja. V Busanu v Republiki Koreji je potekal četrti visoki forum o učinkovitosti pomoči. V okviru Generalne skupščine je bil organiziran peti visoki dialog o financiranju razvoja. Med 28. novembrom in 9. decembrom je v Durbanu v Južni Afriki potekalo 17. zasedanje Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. 126 Na 10. zasedanju skupščine pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča med 12. in 21. decembrom v New Yorku so bili izvoljeni novi biro, predsedujoča skupščini pogodbenic, nova tožilka sodišča in šest novih sodnikov. OZN in Slovenija Slovenija je dejavno sodelovala v številnih razpravah o aktualnih temah z dnevnega reda organizacije, imela nastope v okviru Varnostnega sveta, Generalne skupščine in njenih odborov ter se udeleževala zasedanj skladov, programov in komisij OZN. Tradicionalno je gostila srečanje zunanjih ministrov Zelene skupine ob robu splošne razprave Generalne skupščine. Kot predsedujoča Izvršnemu odboru Mednarodnega sklada Združenih narodov za pomoč otrokom (UNICEF) je redno vodila njegova zasedanja in bila vključena v pogajanja o sprejemanju njegovih številnih odločitev. Pomembno je delovala kot članica biroja medvladnega pripravljalnega odbora četrte konference OZN o najmanj razvitih državah ter ob robu visokega dogodka v Carigradu skupaj z gostiteljico Turčijo soorganizirala stranski dogodek na temo žensk in razvoja. Ob robu 55. zasedanja Komisije za status žensk je v sodelovanju z Uradom visoke komisarke za človekove pravice in pisarno posebne predstavnice generalnega sekretarja za nasilje nad otroki priredila dogodek o preprečevanju nasilja in zagotavljanju kakovostnega izobraževanja za ženske in deklice, na katerem je nastopila državna sekretarka Dragoljuba Benčina. Ob njenem obisku je bila na ogled tudi razstava Voda, naše upanje. Ob praznovanju dneva vode je Slovenija skupaj s članicami Zelene skupine priredila panelno razpravo Voda za energijo, energija za vodo. Skupaj z Unicefom ter posebnima predstavnicama generalnega sekretarja za otroke v oboroženih spopadih in nasilje nad otroki ter visoko komisarko za človekove pravice je organizirala dogodek ob prvi obletnici kampanje za univerzalno ratifikacijo izbirnih protokolov h Konvenciji o otrokovih pravicah. Slovenija je kot članica biroja Mednarodnega kazen- skega sodišča dejavno sodelovala pri pripravi 10. zasedanja skupščine pogodbenic ter ob njegovem robu v sodelovanju z Belgijo in Nizozemsko gostila stranski dogodek o komplementarnosti. Bila je aktivna v medvladnih pogajanjih o reformi Varnostnega sveta. Na panelni razpravi Generalne skupščine o vladavini prava je nastopil predsednik Ustavnega sodišča dr. Ernest Pet-rič, predsednik republike dr. Danilo Türk pa je bil glavni govornik na tematski razpravi o globalnem uprav-Ijanju. Slovenija je 27. junija s posebnim sprejemom v OZN, ki sta se ga udeležila predsednik republike dr. Danilo Türk in generalni sekretar OZN Ban Ki Mun, slavnostno počastila 20. obletnico samostojnosti. Na sprejemu je nastopil slovenski zbor Perpetuum Jazzile. Slovenija je nadaljevala dejavnosti v zvezi s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta za obdobje 20122013, a na volitvah 24. oktobra ni bila izvoljena. 17. novembra je bil za člana Komisije ZN za mednarodno pravo vnovič izvoljen dr. Ernest Petrič. Na zasedanju pogodbenic Mednarodne oblasti za morsko dno je bil v njeno pravno in tehnično komisijo izvoljen mag. Aleksander Čičerov. Slovenija je v mirovnih operacijah, ki jih vodi OZN, sodelovala z 18 predstavniki, tremi v mirovni operaciji na Golanski planoti med Sirijo in Izraelom (UNTSO) in s 14 vojaki v mirovni misiji v Libanonu (UNMIL), v misiji OZN na Kosovu (UNMIK) pa deluje tudi en policijski strokovnjak. Slovenija je do 31. decembra poravnala svoj redni prispevek v proračun OZN ter v skladu s svojimi finančnimi sposobnostmi tudi številne druge finančne obveznosti in prostovoljne prispevke dejavnostim posameznih uradov, skladov, programov, agencij ter komisij OZN. Obiski • 9.-11. februar - srečanje ministra za zunanje zadeve Samuela Žbo- garja z generalnim sekretarjem OZN Ban Ki Munom in udeležba na odprti razpravi Varnostnega sveta o povezavi med varnostjo in razvojem; • 22. februar-4. marec - udeležba državne sekretarke Dragoljube Benčine na 55. zasedanju Komisije za status žensk; • 11. april - udeležba dr. Ernesta Petriča, predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na interaktivni tematski razpravi Generalne skupščine o vladavini prava in globalnih izzivih; • 11. maj - udeležba ministra za okolje dr. Roka Žarnica na visokem segmentu Komisije OZN za trajnostni razvoj; • 12.-14. junij - obisk ministra Samuela Žbogarja ter srečanja z visokimi predstavniki OZN; • 26.-29. junij - srečanje predsednika republike dr. Danila Turka z generalnim sekretarjem Ban Ki Munom in predsednikom 65. zasedanja Generalne skupščine Josephom Deissom ter udeležba na tematski razpravi Generalne skupščine o globalnem upravljanju in sprejemu ob 20. obletnici slovenske neodvisnosti; • 19.-28. september - udeležba predsednika republike dr. Danila Turka in ministra Samuela Žbogarja na visokih dogodkih in splošni razpravi 66. zasedanja Generalne skupščine OZN; srečanje predsednika dr. Danila Turka z generalnim sekretarjem Ban Ki Munom in predsednikom 66. zasedanja Generalne skupščine Al-Naserjem; • 18.-25. oktober - udeležba ministra Samuela Žbogarja na volitvah nestalnih članic Varnostnega sveta OZN ter srečanje s predsednikom 66. zasedanja Generalne skupščine Al-Naserjem. Podpisi in ratifikacije mednarodnih pogodb ter notifikacije • 11. maj - podpis dopolnilnega protokola iz Kuala Lumpurja o odgovornosti in nadomestilih za škodo h Kartagenskemu protokolu o biološki varnosti; 127 • 25. maj - registracija Arbitražnega sporazuma med Vladama Republike Slovenije in Republike Hrvaške; • 27. september - podpis Nagojske-ga protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njegove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti. Vzpostavitev diplomatskih odnosov • 25. februarja je bila podpisana skupna izjava o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z Demokratično republiko Kongo; • 11. marca je bila podpisana skupna izjava o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z Naurujem; • 27. aprila je bila podpisana skupna izjava o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Komori; • 10. maja je minister Samuel Žbo-gar v Carigradu podpisal skupno izjavo o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Sierro Leone; • 21. julija je bila podpisana skupna izjava o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z Malavijem; • 23. septembra je minister Samuel Žbogar v New Yorku podpisal skupno izjavo o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z Južnim Sudanom. Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Uradu Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi Stalno predstavništvo je še naprej dejavno sodelovalo s sistemom mednarodnih organizacij s sedežem v Ženevi, bodisi v okviru OZN bodisi zunaj nje. Na posameznih področjih je delovalo kot aktiven udeleženec na podlagi izhodišč zunanje politike Slovenije in navodil matičnega ministrstva, na področju drugih specializiranih mednarodnih organizacij pa kot posrednik med temi organizacijami in pristojnimi organi v Sloveniji. Urad visokega komisarja za begunce (UNHCR) UNHCR je ob 60. obletnici Konvencije OZN o statusu beguncev in 50. obletni- ci Konvencije OZN o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva 7. in 8. decembra v Ženevi organiziral mednarodno konferenco. Upoštevajoč številne krizne razmere je UNHCR deloval na vseh celinah. Finančno najzahtevnejše operacije so bile v Vzhodni Afriki in na Afriškem rogu, na Bližnjem vzhodu, v Jugovzhodni Aziji in v osrednji Afriki. Slovenija, ki je od aprila 2010 članica Izvršnega odbora UNHCR, je poleg plačila rednega prispevka 120.000 evrov namenila projektom UNHCR za pomoč razseljenemu prebivalstvu in beguncem iz Libije, Darfurja in Južnega Sudana. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) in Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) V Ženevi je bila od 28. novembra do 1. decembra 31. mednarodna konferenca Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki jo prirejajo vsaka štiri leta. Na njej so sprejeli devet resolucij, med njimi o štiriletnem akcijskem načrtu za uresničevanje mednarodnega humanitarnega prava, o okrepitvi pravne zaščite žrtev v oboroženih konfliktih, o migracijah ter o zagotavljanju zdravstvenega varstva. Najobsežnejše operacije ICRC so bile v Somaliji, Afganistanu, Iraku, Sudanu in Pakistanu. Slovenija je ICRC namenila 100.000 evrov, in sicer za dejavnosti organizacije v Afganistanu. Za podporo projektom v okviru delovanja IFRC je namenila 27.000 evrov za projekte na Sv. Luciji, Sv. Vincentu in Grenadinih ter v Kostariki. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) IOM je praznoval 60-letnico obstoja, čemur je bila namenjena tudi splošna razprava na 100. zasedanju Sveta IOM v Ženevi od 5. do 7. decembra. Nove države članice so postale Džibuti, Čad, Etiopija, Maldivi, Gvajana, Nauru, Komori, Antigva in Barbuda, Sveti sedež, Mikronezija, Južni Sudan, Mozambik, Sejšeli in Vanuatu. IOM tako zdaj šteje 146 držav članic. Mednarodna organizacija za migracije je bila kot projektna organizacija prisotna na 440 krajih na vseh celinah. Mednarodna telekomunikacijska zveza (TU) Slovenija je v ITU sodelovala na sestanku držav s predstavniki Italije o problematiki radijskih frekvenc. ITU odtlej objavlja podatke o nespoštovan-ju mednarodnih sporazumov o razdelitvi radijskih frekvenc. Svetovna trgovinska organizacija (WTO) Glavni dogodek je bila osma ministrska konferenca WTO (MC8) decembra v Ženevi. Državam članicam ni uspelo doseči dogovora o razvojnem programu iz Dohe (DDA). Pogajanj, ki trajajo že deset let, ni mogoče dokončati brez sporazuma o razporeditvi odgovornosti in obveznosti med razvitimi državami ter državami s hitro rastočim gospodarstvom. Organizacija je pridobila štiri nove članice, poleg Ruske federacije tudi Samoo, Vanuatu in Črno goro. Tako zdaj pokriva 97 % svetovne trgovine. Pri pristopu Črne gore je Slovenija imela dejavno vlogo, saj je delovni skupini za pristop predsedoval nekdanji slovenski stalni predstavnik pri WTO v Ženevi, veleposlanik Andrej Logar. V okviru plurilateralnih sporazumov WTO je bil na konferenci dosežen dogovor glede revidiranega Sporazuma o javnih naročilih (GPA), ki po oceni Evropske komisije zagotavlja izjemne poslovne priložnosti za podjetja iz EU, predvsem z vidika odprtja trgov ZDA, Koreje in Japonske. Slovenijo sta obiskala namestnika generalnega direktorja WTO Valentine Rugwabiza (Strateški forum Bled) in Alejandro Jara (Mednarodna konferenca o EU in Ruski federaciji). Slovenija je članica dvanajsterice ena-komislečih držav Evropske unije, ki se sestajajo neformalno ter izmenjavajo informacije glede nacionalnih intere- 128 sov držav na vseh področjih Svetovne trgovinske organizacije. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) Slovenija je nadaljevala vlogo enega od sedmih regionalnih koordinatorjev, ki predstavlja 17 srednjeevropskih in baltskih držav (CEBS). V tej vlogi se je udeleževala pripravljalnih sestankov, posvetovanj, zaprtih sestankov koordinatorjev in zasedanj stalnih odborov ter delovnih skupin. Pripravljala je pisna stališča glede posameznih vsebin, ki se obravnavajo na stalnih odborih, jih usklajevala z drugimi članicami regionalne skupine na koordinacijskih sestankih in jih nato v imenu skupine predstavila na zasedanjih. CEBS je uspešno kandidirala za položaj predsednika tekočih skupščin WIPO, ki ga je na njeno priporočilo zasedel stalni predstavnik Srbije Uglje-ša Zvekič. Regionalna skupina je pri pripravi stališč tesno sodelovala z drugimi članicami Evropske unije ter delegacijo EU. Strokovnjaki Urada RS za intelektualno lastnino so spremljali delo pomembnejših delovnih teles WIPO, kot so stalni odbor za patente, za blagovne znamke in geografske označbe, za avtorske in sorodne pravice in zasedanje Generalne skupščine. Strateškega foruma na Bledu se je udeležil generalni direktor WIPO Francis Gurry. Slovenija je zasedla mesto v Koordinacijskem odboru WIPO za obdobje 20112013. Evropska organizacija za jedrske raziskave (CERN) Svet Evropske organizacije za jedrske raziskave je na seji decembra 2010 soglasno ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji, da Slovenija s podpisom sporazuma pridobi status pridružene članice pred članstvom. V nadaljevanju se bodo začela individualna pogajanja, ki lahko trajajo od dve do pet let. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnolo- gijo Gregor Golobič je maja za vodenje pogajanj s CERN pooblastil dr. Jano Kolar. Ratifikacija sporazuma je predvidena za leto 2012. Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju Stalno predstavništvo je redno sodelovalo na zasedanjih delovnih teles mednarodnih organizacij iz sistema OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacij ter koordinacije EU na Dunaju in posredovalo ustrezna nacionalna poročila mednarodnim organizacijam v sodelovanju s pristojnimi resorji v Sloveniji in drugimi diplomatskimi predstavništvi Slovenije. V okviru OZN je dejavno sodelovalo v vzhodnoevropski regionalni skupini in ji marca predsedovalo. Kot opazovalec se je udeležilo tudi sestankov zahodnoevropske regionalne skupine. Septembra je Slovenija vodila zasedanja koordinacije NATO v okviru OVSE na Dunaju. Informacijska služba Združenih narodov (UNIS) Slovenija sodeluje z Informacijsko službo OZN na Dunaju pri organizaciji obiskov slovenskih študentov in profesorjev pri Uradu ZN na Dunaju in pri promocijskih dejavnostih OZN v Sloveniji, med drugim pri pripravi na izpite za delo v OZN (Young Professional Program). Ob slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta OZN se je sodelovanje okrepilo. V pripravi je učni pripomoček za osnovne šole o OZN in delovanju Slovenije v njej, ki bo predstavljen ob počastitvi 20-letnice članstva Slovenije v tej organizaciji. Urad Združenih narodov za vprašanja drog in kriminala (UNODC) V okviru UNODC je stalno predstavništvo spremljalo delovanje in se udeleževalo zasedanj dveh komisij Ekonom-sko-socialnega sveta OZN, ki delujeta na Dunaju, tj. 54. zasedanja Komisije ZN za droge (CND, 21.-25. marec) in 20. zasedanja Komisije ZN za preprečevanje kriminala in kazensko sodstvo (CCPCJ, 11.-15. april). Sklep CND je bil, da se problematika drog ne zmanjšuje, zato se je z njo treba še tesneje ukvarjati. Na okrogli mizi o regijskem in mednarodnem sodelovanju na področju problematike drog in povezave z organiziranim kriminalom je slovenska stališča predstavil koordinator slovenske medresorske skupine za droge Jože Hren. Tematika CCPCJ je bila zaščita otrok pred zlorabami in izkoriščanjem, povezanim s sodobnimi tehnologijami. Poleg stalnega predstavništva se je je udeležila Petra Sešek z Ministrstva za pravosodje. V okviru CCPCJ se je začela tudi vsebinska razprava o pripravi morebitne Konvencije OZN o kibernet-ski kriminaliteti. Slovenija je v njej sodelovala s predstavnikom Ministrstva za pravosodje Helmutom Hartma-nom. Zaradi racionalizacije sta letošnji redni ponovni srečanji v decembru potekali skupaj, priprava nanju pa je potekala na neformalnih in formalnih zasedanjih medvladne delovne skupine za izboljšanje upravljanja in finančnega položaja UNODC. Stalno predstavništvo si je v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi v Sloveniji in UNODC prizadevalo za uresničevanje sprejetih resolucij na teh področjih, še zlasti za redno poročanje Slovenije o uresničevanju konvencij o drogah, o boju proti korupciji in boju proti organiziranemu kriminalu ter o zasegih v primerih nedovoljene trgovine z narkotiki. V zvezi s tem je novembra pomagalo pri organizaciji obiska predstavnikov UNODC v Sloveniji. Intenzivnost dela se je povečala v okviru Pariškega pakta, ki obravnava z drogami povezana vprašanja v Afganistanu, saj je bilo 3. ministrsko zasedanje napovedano že za december, nato pa prestavljeno na februar 2012. Na rednem letnem zasedanju politič-no-posvetovalne skupine Pariškega pakta so bila pregledana in potrjena poročila delovnih skupin, predstavljeni razmere in delo v Afganistanu, regionalne pobude pa tudi osnutek sklepnega dokumenta za 3. ministrsko zasedanje. Delo pri uresničevanju Konvencije proti organiziranemu kriminalu (UNTOC) je bilo posvečeno predvsem izvajanju 129 odločitev 5. zasedanja držav pogodbenic konvencije na visoki ravni iz oktobra 2010. Delovati je namreč začela delovna skupina za oblikovanje preglednega mehanizma za izvajanje konvencije. V okviru Konvencije OZN za boj proti korupciji (UNCAC) je Slovenija nadaljevala pregled izvajanja konvencije v Ukrajini, hkrati pa je bila izbrana za pregled njenega izvajanja v letu 2012, ko bosta skupaj z Nikaragvo pregledovali Kolumbijo. To področje dela strokovno pokriva Komisija za preprečevanje korupcije. 4. zasedanja konference podpisnic konvencije v Marakešu od 24. do 28. oktobra se je udeležil njen podpredsednik Rok Praprotnik. Stalno predstavništvo se je udeleževalo tudi predstavitvenih srečanj sekretariata Oddelka za preprečevanje terorizma (TPB) z državami članicami, kjer smo bili obveščeni o njihovem delu ter dosežkih pri sprejemanju pravno zavezujočih instrumentov na področju boja proti terorizmu v državah članicah UNODC. Slovenija je sprejela 14 od 16 tovrstnih instrumentov. Mednarodna protikorupcijska akademija (IACA) Mednarodna protikorupcijska akademija je postala mednarodna organizacija 8. marca. Slovenija je 11. maja predala listino o ratifikaciji Sporazuma o ustanovitvi Mednarodne protikorupcijske akademije in se uvrstila med prvih deset polnopravnih članic. Začasna skupščina je 13. oktobra sprejela odločitev o vzpostavitvi začasne komisije in pravila o njenem delovanju ter izbrala izvršnega sekretarja Martina Kreutnerja. Začasna komisija je prvič zasedala 19. decembra in izvolila predsedujočega (Argentina) in štiri podpredse-dujoče (Avstrija/Izrael, Romunija/Ruska federacija, Tajska in Kenija). Slovenija namerava na prvi generalni konferenci, ki bo predvidoma jeseni 2012, kandidirati za mesto v svetu guvernerjev in v mednarodnem akademskem odboru. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) UNESCO je v organizacijskem smislu deloval skladno s sprejetimi cilji, kot so preglednejše delovanje organizacije, večja decentralizacija in bolj racionalna poraba sredstev, ter priredil več informativnih sestankov, na katerih je predstavil organizacijske in vsebinske prednostne naloge. Veleposlaništvo se je redno udeleževalo koordinacijskih sestankov članic Evropske unije v UNESCO, sestankov druge volilne skupine in skupine fran-kofonskih držav. Koordinacija Evropske unije je bila najbolj tesna med zasedanjem Izvršnega odbora in Generalne konference, ko je poskušala uskladiti stališče do vprašanja vstopa Palestine v organizacijo. Druga volilna skupina si je prizadevala najti soglasje glede usklajenih kandidatur v Izvršnem odboru, kar ji je na koncu tudi uspelo. Osrednji dogodek 36. Generalne konference UNESCO, ki je bila od 25. oktobra do 10. novembra in ki se je je udeležila tudi slovenska delegacija pod vodstvom ministra za šolstvo, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Igorja Lukšiča, je bil sprejem Palestine. Palestina je bila na plenarnem zasedanju 31. oktobra s 107 glasovi za, 14 proti in 52 vzdržanimi izvoljena za 195. članico UNESCO. Slovenija je glasovala za. Odziv Združenih držav Amerike in Izraela na palestinsko članstvo je bila ustavitev plačila članarine in drugih oblik financiranja, kar bo imelo posledice za proračun za obdobje 20122013, ki je bil sprejet v višini 653 milijonov ameriških dolarjev, saj prispevek ZDA znaša 22 % proračuna UNESCO. Generalna konferenca je potrdila slovenski predlog za preoblikovanje IZUM -Regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti v center UNESCO II. kategorije. S tem je Slovenija pridobila prvi center UNESCO II. kategorije doslej. Center bo sodeloval z mrežo nacionalnih knjižnic, z univerzami v regiji - še posebno z njihovimi oddelki za študij knjižničarstva in informacijskih znanosti ter s strokovnimi združenji knjižničarjev in informatikov. Na Generalni konferenci UNESCO so potekale volitve v Izvršni odbor in pomožne organe. Slovenija tokrat ni predstavila nobene kandidature. Za predsednico Izvršnega odbora za obdobje 2012-2013 je bila izvoljena Alissandra Cummins z Barabadosa, predsednica Generalne konference pa je postala madžarska veleposlanica pri UNESCO Katalyin Bogyay. Ob robu Generalne konference je od 7. do 9. novembra potekalo 18. zasedanje generalne konference pogodbenic Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, na katerem je bila Slovenija izvoljena za podpredse-dujočo državo zasedanja. Na Centru za svetovno dediščino je veleposlanica Veronika Stabej 1. februarja predala dosje revidirane kandidature Dediščina živega srebra: Almaden in Idrija za vpis na seznam svetovne dediščine. Namestnik generalne direktorice UNESCO za komunikacije in informacije Janis Karklinš se je udeležil Svetovnega vrha knjige 31. marca v Ljubljani, s katerim se je hkrati slovesno iztekel enoletni mandat Ljubljane kot svetovne prestolnice knjige. Predstavnica Slovenije je 7. aprila z referatom nastopila na posvetovalnem srečanju UNESCO na temo izobraževanja Romov. V organizaciji Mednarodne ustanove Forum slovanskih kultur s sedežem v Ljubljani je bila s sodelovanjem Stalne delegacije Ruske Federacije pri UNESCO in Veleposlaništva RS v Parizu 31. maja na sedežu UNESCO odprta razstava Svetovna dediščina v slovanskem svetu in Slovani: Legende preteklosti in sedanjosti. Na junijskem zasedanju Odbora za svetovno dediščino so bila prazgodovinska kolišča okoli Alp vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO, ki za Slovenijo pomeni prvi vpis kulturne dediščine na seznam. 130 Na pobudo in ob močnem zavzemanju Slovenije je bil projekt Dinarskega krasa izbran kot pilotni projekt za pripravo nominacije za vpis na seznam svetovne dediščine. V njem sodelujejo Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Črna Gora. Slovenija je bila tudi pobudnica prvega tehničnega sestanka na Centru za svetovno dediščino novembra. Obiski • 24. maj - srečanje predsednika republike dr. Danila Turka z generalno direktorico UNESCO Irino Bokovo ter njegov nastop na okrogli mizi z naslovom Izzivi zelenega gospodarstva in zelenih družb: ravnanje, politike, upravljanje; • 31. oktober - nastop ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča na Generalni konferenci. Mednarodni urad za razstave (BiE) Slovenija se je udeležila 149. in 150. rednega zasedanja generalne konference 14. junija ter 22. in 23. novembra, ki sta bili posvečeni predvsem predlogu dviga članarine. Ta je bil kljub pomislekom nekaterih držav sprejet z večino glasov. Na novembrskem zasedanju, ko so bile na dnevnem redu tudi volitve, je bila Slovenija izvoljena v Izvršni odbor. Novi predsednik BIE je postal Romun Ferdinand Nagy. Predstavljene so bile kandidature za mednarodno razstavo 2017 (Belgija, Kazahstan) in za svetovno razstavo 2020 (Brazilija, Tajska, Rusija, Turčija, Združeni arabski emirati). Slovenija se je kot članica Odbora za informacije in komunikacijo udeležila tudi vseh zasedanj tega odbora. NATO IN VARNOSTNA POLITIKA NATO Slovenija se je na vseh ravneh dejavno vključevala v oblikovanje politike in odločitev Severnoatlantskega zavezništva. Na ravni ministrov so potekala redno formalno (decembra) in neformalno (aprila) zasedanje zunanjih ministrov ter redno formalno (junija) in neformalna (oktobra, marca) zasedanja obrambnih ministrov. Čeprav vrhunskega zasedanja zveze NATO ni bilo, je bilo leto eno najbolj aktivnih. Dejavnosti so se usmerjale v uresničevanje novega strateškega koncepta in drugih pomembnih odločitev, sprejetih na vrhu novembra 2010 v Lizboni, ter pripravam na naslednji vrh maja 2012 v Chicagu. V zvezi s tem velja omeniti pregled odvračal-ne in obrambne drže Severnoatlant-skega zavezništva, ki bo predvidoma potrjen v Chicagu. Severnoatlantsko zavezništvo je imelo pomembno vlogo pri soočanju s širokim razponom izzivov in je še naprej zagotavljalo mir in varnost v Afganistanu, Iraku in na Kosovu. Marca se je začela in oktobra uspešno iztekla operacija Združeni zaščitnik v Libiji, konec leta pa se je končala tudi misija za usposabljanje zveze NATO v Iraku. Konec dveh operacij v enem letu lahko ocenimo kot zgodovinski. V strukturah zveze NATO in v stikih s predstavništvi drugih držav je Slovenija sodelovala pri oblikovanju enotne politike Severnoatlantskega zavezništva do varnostnih vprašanj ter glede operacij, misij in druge dejavnosti in projektov zveze NATO, v katerih sodeluje tudi Slovenija. Najpomembnejše obravnavane teme so bile Afganistan, Libija, razmere na Zahodnem Balkanu (s poudarkom na Kosovu), partnerstva (in v zvezi s tem odnosi z Rusijo), razmere v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, pregled odvračalne in obrambne drže ter transformacijske in reformne teme. Obiski • 26.-27. januar - udeležba načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajorja mag. Alojza Štei-nerja na zasedanju Vojaškega odbora v sestavi načelnikov v Bruslju; • 10.-11. marec - udeležba generalnega direktorja za obrambno politiko Primoža Šavca na neformalnem zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju; • 14.-15. april - udeležba ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov v Berlinu; • 4.-5. maj - udeležba načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajorja mag. Alojza Štei-nerja na spomladanskem zasedanju Vojaškega odbora v sestavi načelnikov v Bruslju; • 8.-9. junij - udeležba ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič na formalnem zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju; • 17.-18. september - udeležba načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajorja mag. Alojza Šteinerja na jesenskem zasedanju Vojaškega odbora v sestavi načelnikov v Sevilli; • 5.-6. oktober - udeležba državnega sekretarja Boruta Balanta na neformalnem zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju; • 7.-8. december - udeležba veleposlanika Andreja Benedejčiča na formalnem zasedanju zunanjih ministrov v Bruslju. Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri zvezi NATO v Bruslju 131 ® • 1.-2. junij - obisk direktorja direk-torata za jedrsko politiko v Mednarodnem sekretariatu zveze NATO Guya Robertsa v Ljubljani; • 15. junij - obisk vodje razvojnega oddelka kadrovske službe Mednarodnega sekretariata Juana Joseja Barinage de Diega v Ljubljani in udeležba na seminarju o možnostih zaposlovanja v strukturah zveze NATO; • 25. junij - obisk predsedujočega Vojaškemu odboru zveze NATO admirala Giampaola Di Paola v Slovenski vojski; Pregled delovanja zveze NATO po področjih Zahodni Balkan Slovenija je dejavno prispevala k ohranjanju pozornosti Severnoatlantskega zavezništva na regiji. Sodelovanje z državami Zahodnega Balkana se je dodatno poglobilo s tesnejšim sodelovanjem v najzahtevnejših partnerskih instrumentih zveze NATO. Črna gora je po uspešno končanem prvem ciklu Akcijskega načrta za članstvo (ANČ) jeseni vstopila v drugi cikel ANČ. V tem letu je tudi povečala svoj prispevek v operacijo ISAF. Bosna in Hercegovina je nadaljevala sodelovanje z zvezo NATO v okviru Individualnega partnerskega akcijskega načrta in podaljšala napotitev svojih sil v ISAF. Pomemben korak je naredila Srbija, ki je konec leta s predstavitvenim dokumentom za Individualni partnerski akcijski načrt napovedala svojo namero vstopiti v ta inštrument v letu 2012 in s tem poglobiti odnose z zvezo NATO. Makedonija je jeseni vstopila v trinajsti cikel ANČ. V sklepni izjavi ministrov za zunanje zadeve zveze NATO iz decembra je bilo znova zapisano, da je Zahodni Balkan strateško pomembna regija, za kar si je Slovenija dejavno prizadevala. Kosovo Sile KFOR so konec februarja dosegle t. i. vrata 2 odvračalne drže, s čimer se je njihova številčnost zmanjšala na približno 5000 pripadnikov. Varnostne razmere so se poslabšale zaradi dogodkov na severu Kosova konec julija, ki so zahtevali napotitev dodatnega rezervnega bataljona. Konec leta so sile KFOR štele okrog 6200 pripadnikov, nadaljevanje napetosti v jesen pa je prestavilo začetek razmišljanj o nadaljnjem koraku odvračalne drže, prehodu na t. i. vrata 3 v letu 2012. Slovenija je v skladu s svojo politiko do Zahodnega Balkana namenjala posebno pozornost položaju na terenu in ohranjala številčno razmeroma visok prispevek v KFOR. Februarja je vodja Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri zvezi NATO obiskal Kosovo. Slovenski kontingent v KFOR je sicer konec leta štel 302 pripadnika, v primerjavi s 329 z začetka januarja. Afganistan Za operacijo ISAF je bil ključen začetek tranzicije, s katero se je spomladi začel postopen prenos odgovornosti za varnost na Afganistanske varnostne sile (ANSF). Prva faza se je začela poleti na sedmih območjih in poteka uspešno. Zaradi spodbudnega poteka je predsednik Karzaj decembra razglasil novo skupino pokrajin, ki bodo zajete v drugi fazi tranzicije. Zaradi poteka tranzicije so se jeseni začele priprave na preusmerjanje dejavnosti sil pod vodstvom NATO z bojnih operacij na usposabljanje in podporo ANSF. Slovenski kontingent v ISAF je konec leta štel 77 pripadnikov. Jeseni je bila na pobudo držav Jadranske listine (A5) in Slovenije skupina inštruktorjev napotena na akademijo vojaške policije v Kabulu. Slovenija v pobudi sodeluje z dvema inštruktorjema, v njej pa so še državljani Hrvaške, BiH, Črne gore in Makedonije. Libija Kot odziv na dramatično poslabšanje varnostnih razmer v Libiji je VS OZN februarja in marca sprejel resoluciji št. 1970 in 1973, na podlagi katerih je zveza NATO pristopila k njunemu uveljavljanju. Severnoatlantsko zavezništvo je na osnovi jasne potrebe, pravne podlage in široke podpore v regiji pre- vzelo določeno odgovornost za uveljavljanje sprejetih resolucij, in sicer glede embarga na prodajo orožja, vzpostavitve prepovedi letenja in zaščite civilnega prebivalstva pred grožnjo Gadafijevih sil. Vojaška operacija Združeni zaščitnik, v kateri je sodelovalo tudi več partnerskih držav zveze NATO iz regije, se je začela 31. marca in se uspešno končala 31. oktobra. Irak Konec leta se je končala Natova misija usposabljanja v Iraku (NTM-I). Misija, namenjena usposabljanju iraških varnostnih sil in graditve varnostnih institucij, je bila ustanovljena leta 2004 na osnovi zaprosila iraške vmesne vlade in resolucije VS OZN 1546. Čeprav je delovala z razmeroma skromnimi sredstvi, je občutno pripomogla k umiritvi razmer v Iraku. Po končanju misije sta iraška policija in vojska prevzeli popoln nadzor nad varnostnimi razmerami v državi. Druge operacije in misije Zveza NATO je nadaljevala tudi operacijo Aktivno prizadevanje za boj proti terorizmu v Sredozemlju ter protipirat-sko operacijo Oceanski ščit na obalah Afriškega roga. Severnoatlantsko zavezništvo se v boju proti piratom zavzema za usklajen in celosten pristop ter za razširitev operacije z vzpostavitvijo mehanizmov za izgradnjo regionalnih zmogljivosti v Somaliji. Poudarja tudi pomen najboljših praks in vključitve industrije. Svet NA TO-Rusija (NRC) Potem ko je bil na novembrskem vrhunskem zasedanju Sveta NATO-Rusija (NRC) v Lizboni dosežen kakovostni preskok in odprto novo poglavje v odnosih med državami članicami NRC, ki naj vodi k vzpostavitvi resničnega in strateškega partnerstva med zvezo NATO in Rusijo, je bila glavnina dela v okviru NRC namenjena uresničevanju lizbonskih odločitev. Tako je bil na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov v Berlinu aprila ter tudi na veleposlaniškem zasedanju NRC v Sočiju julija poudarjen pomen ohranit- 132 ve lizbonskega duha in nadaljnjega izkazovanja strateške vizije odnosov NATO-Rusija. Formalno zasedanje zunanjih ministrov decembra v Bruslju je potrdilo, da sodelovanje ostaja strateškega pomena. Ugotovljeno je bilo, da je bil napredek dosežen na področju praktičnega sodelovanja, predvsem v Afganistanu (vzdrževanje helikopterjev, boj proti narkotikom), boja proti terorizmu ter boja proti piratom. Poudarjena je bila tudi želja po večji preglednosti. Pomembna tematika v odnosih NATO-Rusija ostaja raketna obramba. Čeprav še vedno ostajajo nekatere razlike v pogledih na prihodnje sodelovanje, obe strani puščata vrata za dialog odprta. Pomembno je, da te razlike niso vplivale na druga področja praktičnega sodelovanja, ki ostajajo temeljni kamen odnosov. Komisija NA TO-Ukrajina (NUC) Po izvolitvi nove vlade v Ukrajini so se odnosi z zvezo NATO spremenili. V skladu z novo zunanjepolitično strategijo in zakonom o načelih notranje politike Ukrajine, ki določa neblokov-sko opredeljenost države, odnosi s Severnoatlantskim zavezništvom niso več med njenimi zunanjepolitičnimi prednostnimi nalogami. Čeprav si Ukrajina ne prizadeva več za članstvo v zvezi NATO, pa se nadaljuje praktično in pragmatično sodelovanje na področjih skupnega interesa. Ukrajina je pripravila in izvajala svoj tretji Letni nacionalni program (ANP), ki ji pomaga tudi pri izvajanju notranjih reform. Poleg rednih srečanj Komisije NATO-Ukrajina (NUC) na različnih ravneh je v Berlinu potekalo zasedanje zunanjih ministrov NUC, na katerem je bila sprejeta skupna izjava. Ukrajina je tudi v tem letu pomembno prispevala v Natove operacije. Komisija NA TO-Gruzija (NGC) Vključevanje v Severnoatlantsko zavezništvo ostaja ena od prednostnih nalog zunanje in varnostne politike Gruzije. V okviru Komisije NATO-Gruzija (NGC) je tako pripravila in izva- jala svoj tretji Letni nacionalni program (ANP), ki ji pomaga pri sprejemanju reform v državi. Poleg rednih srečanj na različnih ravneh je potekalo tudi zasedanje zunanjih ministrov NGC v Berlinu, na katerem je bila prvič sprejeta tudi skupna izjava. Severnoat-lantski svet je 9. in 10. novembra obiskal Gruzijo, kjer se je seznanil z napredkom pri razvoju reform v državi, zaveznice pa so pohvalile tudi pomemben gruzijski prispevek v Nato-ve operacije. Reforma partnerstev Vrh zveze NATO v Lizboni je z novim strateškim konceptom, ki partnerstvom namenja velik pomen, dal pomemben pospešek njihovi reformi. Na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov v Berlinu je bila sprejeta bolj učinkovita in prilagodljiva partnerska politika zveze NATO. Evro-atlantski partnerski svet in Partnerstvo za mir V Evro-atlantskem partnerskem svetu (EAPS) se je nadaljevala razprava o prihodnosti partnerske politike, in sicer okrepitvi EAPS in drugih institucionaliziranih partnerskih okvirov ter zasnovi prilagodljivih oblik partnerstva z organizacijami in drugimi državami po svetu, ki do zdaj niso tradicionalno sodelovale s Severnoatlantskim zavezništvom. Sprejeti so bili nekateri ključni dokumenti, ki bodo omogočili bolj poglobljeno praktično sodelovanje in izobraževanje ter bolj odprt politični dialog, konzultacije in izmenjavo mnenj o političnih in varnostnih vprašanjih na vseh ravneh. K razpravi o poglobitvi odnosov s partnericami EAPS je prispevalo tudi neformalno zasedanje Svetovalne skupine za atlantsko partnerstvo jeseni v Moldavi-ji. Izvajanje Resolucije VS OZN 1325 v okviru zveze NA TO EAPS je na podlagi zadolžitev iz Lizbone uskladil skupno politiko izvajanja resolucije VS OZN 1325 o ženskah, miru in varnosti. Z drugimi operacijskimi partnerji v KFOR in ISAF pa je pripravil poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta za vpenjanje resolucije 1325 v operacije in misije pod Natovim vodstvom. Generalni sekretar zveze NATO Rasmussen je tako konec novembra izdal prvo letno poročilo o izvajanju resolucije 1325. Sredozemski dialog in Carigrajska pobuda za sodelovanje Kljub političnim napetostim v regiji se je nadaljevalo praktično sodelovanje v okviru Sredozemskega dialoga (sodelovanje zveze NATO z Alžirijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Mavretanijo, Marokom, Tunizijo) ter Carigrajske pobude za sodelovanje (Bahrajn, Kuvajt, Katar, Združeni arabski emirati). Septembra je bilo v San Remu prvo zasedanje politično-svetovalne skupine v okviru Sredozemskega dialoga. Februarja je bila v Katarju četrta konferenca Poglabljanje partnerstva med zvezo NATO in državami ICI. NATO-EU Severnoatlantsko zavezništvo se je še naprej zavzemalo za poglobitev strateškega partnerstva z EU. Generalni sekretar zveze NATO Anders Fogh Rasmussen je pri tem tesno sodeloval z visoko predstavnico EU Catherine Ashton in o stanju odnosov poročal na aprilskem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov. Maja je na podlagi dogovora zunanjih ministrov potekalo tudi neformalno zasedanje Severnoat-lantskega sveta (NAC) in Političnega varnostnega odbora (PSC) na temo Libije. Reforma poveljniške strukture Junija so obrambni ministri sprejeli končni dogovor o porazdelitvi Natovih poveljstev. Nova poveljniška struktura bo cenejša in manj številčna (obsegala bo 8800 ljudi, kar pomeni 4900 pripadnikov manj), hkrati pa bo omogočala vzporedno izvajanje dveh večjih skupnih operacij. Reforma agencij zveze NA TO Septembra so bili ustanovljeni začasni nadzorni odbori vseh treh novo nasta- 133 jajočih agencij (Agencija za komunikacije in informatiko, Agencija za podporo in Agencija za nabavo), ki bodo delovali do njihove formalne ustanovitve, za tem pa bodo imenovani novi. Začasni nadzorni odbori so pripravili poslovnike za delo odborov, ključne usmeritve za delovanje agencij in cilje, ki naj bi jim pri vodenju sledili direktorji, ter osnutke organizacijskih shem. Pametna obramba (Smart Defence) Pobuda, ki jo je na munchenski varnostni konferenci februarja predstavil generalni sekretar zveze NATO, vključuje večnacionalno sodelovanje zaveznic pri razvoju obrambnih zmogljivosti z namenom doseganja večje učinkovitosti in skupnega nastopa za nižanje stroškov pri gradnji zmogljivosti. Tema je bila predmet vseh ministrskih razprav in ostaja ključna prednostna naloga na obrambno-političnem področju do vrha v Chicagu 2012, s poudarkom na sodelovanju pri zagotavljanju kritičnih zmogljivosti, določanju pravih prioritet, konzultacijah ter specializaciji vlog. Pri tem je pomembno sodelovanje in usklajevanje z EU, ki razvija podobno pobudo. Generalni sekretar zveze NATO je za posebna odposlanca v okviru pametne obrambe imenoval svojega namestnika Bisogni-era in strateškega poveljnika za transformacijo generala Abriala, ki sta z obiski v prestolnicah zagotovila zagon pobude in krepitev zavez držav na poti do izvedbe prvih projektov. Javna diplomacija Slovenija je z januarjem prevzela in uspešno izvajala vlogo Natovega kontaktnega veleposlaništva v Podgorici in s tem vlogo povezovalnega člena med sedežem zveze NATO in državo gostiteljico, ki ima nalogo predstavljanja Sever-noatlantskega zavezništva v Črni gori. V tem letu je bila Črna gora v približevanju evro-atlantskim integracijam najuspešnejša država Zahodnega Balkana, slovenska stran pa ji je pri napredku pomagala s svojimi izkušnjami. Vodja Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri zvezi NATO je maja tudi obiskal Podgorico. Slovenija bo sicer vlogo opravljala do konca leta 2012. Sedež zveze NATO v Bruslju so obiskale štiri skupine obiskovalcev iz Slovenije, za katere je slovensko predstavništvo v sodelovanju z oddelkom zveze NATO za javno diplomacijo pripravilo izobraževalna predavanja. VARNOSTNA POLITIKA Mednarodne organizacije in konvencije s področja razorožitve Organizacija združenih narodov Osrednji mednarodni forum na področju mednarodne razorožitve je letno zasedanje I. odbora Generalne skupščine OZN, ki vsako leto poteka v New Yorku. Letošnje, že 66. letno zasedanje I. odbora je bilo v dneh med 3. in 31. oktobrom. Odbor je sprejel 52 resolucij in odločitev, kar je nekaj manj kot prejšnja leta. Letošnje razprave so bile manj intenzivne kot v prejšnjih letih, z izjemo razprav o deblokadi mednarodnih forumov na področju mednarodne razorožitve. Slovenija je v razpravah I. odbora sodelovala v tematskih razpravah o konvencionalnem orožju in o mednarodni razorožitveni institucionalni ureditvi. V njih se je zavzela za deblokado pogajanj, zlasti Konference za razorožitev v Ženevi, in za celovito reformo mednarodne razorožitvene institucionalne ureditve. Pri glasovanju o posameznih resolucijah se je usklajevala z drugimi članicami Evropske unije. Konferenca za razorožitev (CD) in skupina držav opazovalk (IGOS) Letno zasedanje Konference za razorožitev (CD) s sedežem v Ženevi se je začelo 25. januarja z nagovorom generalnega sekretarja OZN Ban Ki Muna. Zunanji minister Žbogar je 1. marca nastopil na visokem segmentu zasedanja Konference za razorožitev in pohvalil nov zagon v prizadevanjih za razorožitev na svetovni ravni in neširjenje jedrskega orožja. Poudaril je, da je širitev članstva nujna in bi pomenila del rešitve, in ne problem, ter oživila razorožitvena pogajanja. Letno zasedanje se je formalno končalo 16. sep- tembra s sprejetjem poročila o delu. Konferenci znova ni uspelo sprejeti programa dela za to leto. Slovenija je prek Stalnega predstavništva v Ženevi nadaljevala dejavnosti v vodstvu neformalne skupine 27 držav opazovalk (Informal Group of Observer States - IGOS), ki si prizadeva za sprejetje novih članic. Sodelovala je v skupini štirih držav, ki so opravile številne pogovore o širitvi konference z vsemi predsedujočimi letošnjega zasedanja in vsemi ključnimi delegacijami držav, ki sodelujejo pri delu konference. Opazovalkam je uspelo v osnutek resolucije o poročilu o delu konference za razorožitev vključiti operativni odstavek o pomenu širitve. To resolucijo je soglasno sprejel I. odbor Generalne skupščine OZN 27. oktobra v New Yorku. Konvencija o prepovedi protipehotnih min (Ottavska konvencija) Ob koncu sestankov Stalnih odborov konvencije junija v Ženevi je prihodnja predsedujoča Kambodža poročala o pripravah na 11. letni sestanek pogodbenic novembra v Phnom Penhu in prvič uradno obvestila pogodbenice o kandidaturi Slovenije za predsedovanje 12. sestanku pogodbenic Ottavske konvencije. Na 11. sestanku pogodbenic Konvencije o prepovedi protipehotnih min v dneh med 28. novembrom in 2. decembrom v Phnom Penhu so petim državam podaljšali rok za razminiranje minsko onesnaženih površin v skladu s 5. členom konvencije. Države pogodbenice so sprejele tudi poročilo o napredku pri izvajanju konvencije, ki vsebuje pregled in ocene stanja izvajanja konvencije. Pogodbenice so predstavnika Slovenije, veleposlanika Matjaža Kovačiča, imenovale za predsednika prihodnjega, 12. sestanka konference pogodbenic konvencije, ki bo od 3. do 7. decembra 2012 v Ženevi. Konvencija o prepovedi nekaterih vrst konvencionalnega orožja (CCW) Od 14. do 25. novembra je bilo v Ženevi četrto zasedanje pregledne konference pogodbenic Konvencije o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst kon- 134 vencionalnega orožja (CCW), ki poteka vsakih pet let. Uvod v zasedanje 4. pregledne konference pogodbenic CCW sta bili 5. konferenca pogodbenic protokola V o eksplozivnih ostankih vojne (ERW) ter 13. letna konferenca pogodbenic dopolnjenega protokola II od 8. do 11. novembra. V ospredju letošnjega zasedanja pregledne konference CCW je bila obravnava osnutka Protokola VI o kasetnem strelivu. Pogajanja so pokazala, da državam ni uspelo premostiti velikih razlik v pristopu in stališčih. Tako so največje proizvajalke, posestnice in uporabnice kasetnega streliva (ZDA, Rusija, Kitajska, Indija, Pakistan, Ukrajina, Belorusija in Izrael) ostale zunaj vsakršnega mednarodnega instrumenta oz. sporazuma o prepovedi kasetnega streliva. Slovenija se je v pogajanjih pridružila državam, ki so vztrajale pri načelu, da je treba ohraniti in spoštovati standarde, ki jih določa Konvencija o kasetnem strelivu (CCM). Konvencija o kasetnem strelivu Leto 2011 je bilo pomembno leto v življenju najmlajše konvencije na področju mednarodne razorožitve. Znova se je povečalo število njenih pogodbenic. Te so se sestale na drugem letnem sestanku med 12. in 15. septembrom v Bejrutu. Na tem sestanku je konvencija dobila potrebno institucionalno infrastrukturo, ki se zgleduje po deset let starejši Konvenciji o prepovedi protipehotnih min. Edina odločitev, ki še ni bila sprejeta, je formalna ustanovitev podpornega sekretariata, ki že ima neformalno sedež v Ženevi. Ta odločitev bo sprejeta v letu 2012. Konvencija o prepovedi biološkega orožja (BTWC) Sedma pregledna konferenca držav pogodbenic BTWC je bila v dneh med 5. in 22. decembrom v Ženevi. Sprejeti sklepni dokument ohranja dosedanjo strukturo in vsebino letnih sestankov držav pogodbenic za prihodnje pregledno obdobje do leta 2016. Dokument sicer ne prinaša posebnega vsebinskega napredka, zaradi česar so številne pogodbenice razočarane. Tako denimo pogodbenice niso sprejele odločitve o povečanju sekretariata konvencije, v katerem deluje le peščica zaposlenih. Dolgoročni cilj Evropske unije je vzpostavitev pravega sekretariata, ki bi deloval podobno kot sekretariat Organizacije za prepoved kemičnega orožja s sedežem v Haagu in ki bi omogočil pravi nadzor nad izvajanjem te pomembne konvencije. Ena od novosti, ki jih prinaša sklepni dokument pregledne konference, za katerega si je prizadevala tudi Slovenija, je sistematična ureditev doslej sprejetih ukrepov za krepitev zaupanja. Ta obsega izmenjavo informacij o nalezljivih boleznih, ki so dokaz za izmenjavo biološkega orožja. Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) Veleposlaništvo v Haagu je dejavno sodelovalo pri delu Organizacije za prepoved kemičnega orožja. Na šestnajsti konferenci držav pogodbenic so po skoraj dveh letih sprejeli sklep o roku za uničenje te kategorije orožij, in sicer z 29. aprilom 2012. Sklep zapolnjuje politično in pravno praznino po navedenem datumu, saj nekatere države, kot so ZDA, Ruska federacija in Libija, do takrat ne bodo mogle uničiti vseh preostalih zalog. Sklep omenjeni kategoriji držav nalaga dodatne obveze glede načrtovanja uničevanja, nadzora in poročanja. Dogovorjen je tudi mehanizem o povečanju števila inšpekcijskih nadzorov. OPCW je septembra začela razprave o prihodnosti Organizacije po uničenju kemičnega orožja, v okviru leta kemije pa je septembra pripravila mednarodno konferenco o sodelovanju pri zaščiti in varnosti na področju kemije. Organizacija Sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) Stalno predstavništvo pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah je spremljalo delo teles organizacije, predvsem zasedanji Pripravljalne komisije CTBTO (14. in 15. junija ter 24.-28. oktobra). Pomemben mejnik pomeni ratifikacija sporazuma v Indo- neziji, saj je ta ena od devetih držav, katerih ratifikacija je pogoj za uveljavitev sporazuma. Pod vodstvom zunanjega ministra Žbogarja se je slovenska delegacija 23. septembra v New Yorku udeležila Konference v podporo uveljavitve sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov. Minister Žbogar je v svojem nastopu izrazil podporo procesu in poudaril njegov pomen, na njej pa so sprejeli tudi deklaracijo s predlogi ukrepov za spodbujanje ratifikacije sporazuma. Širši pomen mreže nadzornih postaj organizacije se je potrdil tudi ob jedrski nesreči na Japonskem, saj je omogočil ugotavljanje širših vplivov na okolje. Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) Delo pristojnih organov, Ministrstva za zunanje zadeve, Stalnega predstavništva pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju, skupaj z Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost se je pretežno ravnalo skladno s posledicami marčnega potresa na Japonskem, ki je prizadel jedrsko elektrarno Fukušima. Stalno predstavništvo je sodelovalo na poročanjih o razmerah na Japonskem ter izrednih zasedanjih Sveta guvernerjev. Jedrski varnosti je bila v juniju posvečena izredna ministrska konferenca, na kateri so oblikovali akcijski načrt za krepitev jedrske varnosti, ki je bil pozneje potrjen na redni jesenski Generalni konferenci Mednarodne agencije za atomsko energijo (19.-23. septembra) in se je tudi že začel izvajati. Slovensko delegacijo na Generalni konferenci in ministrski konferenci o jedrski varnosti je vodil direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost dr. Andrej Stritar, ki je predstavil slovenska stališča glede jedrske varnosti ter civilne uporabe jedrske energije in tehnologije. Poleg aktualne problematike je IAEA veliko pozornosti namenjala razpravam o varovanju jedrskih materialov, tehnični pomoči, varstvu pred sevanji in tudi vprašanjem jedrskih programov v Iranu, Siriji in Demokratični ljudski republiki Koreji. Junijski Svet 135 guvernerjev (od 6. do 10. junija) je sprejel resolucijo o Siriji, s katero so sirski dosje zaradi nespoštovanja določil varnostnega sporazuma predložili v obravnavo Varnostnemu svetu OZN. Na novembrskem Svetu guvernerjev (17. in 18. novembra) so sprejeli resolucijo o nespoštovanju določil in obvez varnostnega sporazuma za Iran, med drugim zaradi domnev o vojaških razsežnostih iranskega jedrskega programa. V okviru IAEA je jeseni potekal Forum o izmenjavi izkušenj in nasvetov za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu (21. in 22. novembra), ki naj bi s svojimi ugotovitvami in izkušnjami o drugih tovrstnih območjih po svetu prispeval k uspešnemu začetku konference o Bližnjem vzhodu kot območju brez orožja za množično uničevanje in nosilnih sistemov, ki bo v letu 2012. Na področju uporabe jedrske tehnologije je agencija veliko pozornost namenila pridobivanju pitne vode. Slovenija je v povezavi s to tematiko, kot tudi v okviru sodelovanja držav Zelene skupine, skupaj s Kostariko junija v prostorih IAEA postavila razstavo Voda, naše upanje. 20. in 21. septembra je sodelovala tudi na seminarju IAEA o pomenu voda. Visoki predstavnik za nasledstvena vprašanja po nekdanji SFRJ Rudolf Gabrovec je s pristojnimi organi IAEA vodil dialog o problematiki nerazporejenih dolgov med države naslednice. Pogajanja o tej problematiki se bodo nadaljevala. Mednarodni nadzorni režimi na področju širjenja orožja za množično uničevanje Wassenaarski sporazum Stalno predstavništvo pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju je skupaj s predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za obrambo sodelovalo na rednih zasedanjih Wassenaarskega sporazuma, ki so potekala na ravni izvedencev, kakor tudi splošnih delovnih skupin, sestan- kih dunajskih kontaktnih točk ter na plenarnem zasedanju od 13. do 16. decembra, na katerem so bila sprejeta priporočila na podlagi ocene dela. Članice so na decembrskem plenarnem zasedanju medse sprejele Mehiko, katere kandidaturo je podprla tudi Slovenija. Članice so med drugim začele razpravo o imenovanju novega vodje sekretariata, ki bo sledilo v letu 2012. Zanggerjev odbor, Skupina jedrskih dobaviteljev (NSG) Stalno predstavništvo je v sodelovanju z Upravo RS za jedrsko varnost na zasedanju Zanggerjevega odbora (ZC) podprlo razpravo o pomenu odbora in možnosti njegove združitve s Skupino jedrskih dobaviteljic (NSG). Končna odločitev bo sprejeta v letu 2012. Posvetovalnemu odboru Skupine jedrskih dobaviteljic (NSG) na jesenskem zasedanju na Dunaju ni uspelo rešiti vprašanja indijskega članstva v NSG. A vstralska skupina (A G) V okviru Avstralske skupine so se nadaljevale dejavnosti na področju preprečevanja širjenja kemičnega in biološkega orožja ter biološke in kemične varnosti nasploh. Članice so na letnem plenarnem zasedanju, na katerem je sodelovala tudi Slovenija in je potekalo med 7. in 10. junijem v Parizu, sprejele spremembe seznama kemičnih in bioloških izdelkov, katerih izvoz je pod nadzorom. Razprave so bile namenjene sodelovanju z industrijo in prihodnjim širitvam članstva skupine. Haaški kodeks obnašanja (HCoC) Slovenija je konec maja sodelovala na 10. rednem zasedanju držav podpisnic Haaškega kodeksa obnašanja proti širjenju raketnih oz. balističnih izstrelkov (HCoC) na Dunaju, kjer so med drugim razpravljali o širitvi ter univerzalni veljavnosti kodeksa, pripravi letnih poročil ter najavah izstrelitev raket, čemur se je po premoru znova prid- ružila Ruska federacija, za kar si je prizadevala tudi Slovenija. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) - politično-vojaška dimenzija Forum za varnostno sodelovanje je v okviru varnostnega dialoga obravnaval izvajanje in dopolnjevanje Dunajskega dokumenta 99, ukrepov za krepitev varnosti in zaupanja, profesionalizacijo oboroženih sil, izvajanje Daytonskega sporazuma ter javno-zasebna partnerstva pri soočanju s sodobnimi grožnjami. Dolgotrajni oziroma zamrznjeni konflikti so močno zaznamovali razpravo. Forum je sprejel 20 odločitev, med drugim je dopolnil Dunajski dokument (DD 2011), akcijski načrt o osebnem in lahkem orožju, sprejel nov vprašalnik o Kodeksu vedenja OVSE o politično-vojaških vidikih varnosti ter odločitev o srečanju načelnikov verifi-kacijskih centrov. Slovenija je pri dopolnitvah Dunajskega dokumenta podpirala predvsem predloge za krepitev preglednosti in zaupanja. Dejavno je podprla nemški predlog o pripravi seminarja o vojaških doktrinah ter francoski predlog o zniževanju ravni najave vojaških aktivnosti. V sodelovanju z drugimi državami je podprla predlog za organizacijo letnega srečanja o Kodeksu vedenja OVSE o politično-vojaških vidikih varnosti. Forum je obravnaval tudi izvajanje resolucije Varnostnega sveta OZN 1540. V marcu je bil izveden 21. letni ocenjevalni sestanek o izvajanju zavez (AIAM), maja delavnica o vojaških doktrinah, junija letna pregledna varnostna konferenca in decembra srečanje načelnikov verifikacijskih centrov. Varnostni odbor Stalnega sveta je obravnaval dejavnosti na področju boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, varnosti medmre-žja, obmejne varnosti ter nezakonitih migracij. Predsedujoča Nemčija si je prizadevala za poglobitev pragmatičnega sodelovanja ter krepitev večdimenzionalnega pristopa. 136 Slovenija je septembra predsedovala posvetovanju članic zveze NATO na ravni veleposlanikov in vojaških predstavnikov glede aktualnih tem na dnevnem redu OVSE. Posvetovalni komisiji Sporazuma o odprtih zračnih prostorih pod predsedovanjem Španije, Estonije in Finske ni uspelo preseči zastoja pri sprejemanju dnevnih redov zasedanj komisije. Komisija je sprejela odločitve o metodologiji določitve najnižje višine, na kateri lahko delujejo senzorji pri opravljanju preletov, tehnični spremembi obrazcev, pregledu nadomestil stroškov na osebo pri opravljanju preletov v skladu s sporazumom in kvotah za prelete v skladu s sporazumom za 2012. Na podlagi predloga zveze NATO iz leta 2010 so se nadaljevala pogajanja o okrepitvi in posodobitvi nadzora nad konvencionalno oborožitvijo v Evropi. Pri tem so sodelovale vse članice zveze NATO (tudi 6 nepogodbenic Sporazuma o konvencionalnih silah v Evropi, med njimi Slovenija) in vse pogodbenice sporazuma, ki niso članice zveze NATO (skupaj 36 držav). Zaradi različnih pogledov pri ključnih vprašanjih, kot sta namestitev tujih sil na ozemlju države gostiteljice in preglednost, so bila pogajanja maja začasno prekinjena. Slovenija je kljub temu, da ni članica sporazuma, dejavno sodelovala pri iskanju ustreznih rešitev. Mednarodni vidiki boja proti terorizmu V okviru Delovne skupine Sveta Evropske unije za zunanje vidike boja proti terorizmu je Slovenija podpirala krepitev sodelovanja z mednarodnimi akterji s poudarkom na Organizaciji združenih narodov, regionalnih organizacijah in ključnih akterjih. Geografske prioritete so obsegale Sahel, Vzhodno Afriko, Južno in Osrednjo Azijo. Med tematske prednostne usmeritve so se uvrščali krepitev preventivnega stebra strategije EU za boj proti terorizmu, spoštovanje človekovih pravic in vpliv arabske pomladi na EU in regijo, izboljšanje učinkovitosti tehnične pomoči EU ter krepitev sodelovanja z notranjimi vidiki varnosti. SKUPNA VARNOSTNA IN OBRAMBNA POLITIKA EU (SVOP) EU je nadaljevala krepitev civilnih in vojaških zmogljivosti, razvijala neposredne in poglobljene stike z drugimi mednarodnimi organizacijami, zlasti z zvezo NATO in Organizacijo združenih narodov, nadaljevala svoje vojaške operacije in civilne misije po svetu. Hkrati se je soočala z zmanjševanjem proračunskih sredstev držav članic za varnostne in obrambne zadeve. V zvezi s tem se je ubadala z zagotovitvijo primernih zmogljivosti za izvajanje nalog kriznega upravljanja in z zapolnitvijo kritičnih vrzeli, vključno s tistimi, ki so bile odkrite v nedavnih operacijah. EU je v tem smislu na visoki politični ravni nadaljevala razpravo o nadaljnjem razvoju zmogljivosti, institucij in postopkov SVOP, ki naj naslovijo ugotovljene pomanjkljivosti. Razprava je potekala o različnih vsebinskih predlogih in na različnih ravneh. Na strateški, politični ravni je bila kot katalizator razprave pomembna predvsem t. i. weimarska pobuda. Glede vloge SVOP v SZVP, institucionalnega okvira in postopkov odločanja je bila pomembna tudi libijska kriza, kjer pa razprava ni dala končnih rezultatov. Krizno upravljanje - civilne misije EU je nadaljevala upravljanje civilnih misij na Zahodnem Balkanu, v Afganistanu, Iraku, Gruziji, Bližnjem vzhodu in Kongu. Glede prihodnosti misije EUPM BiH je odločeno, da se ta v manjšem obsegu nadaljuje do junija 2012, ko se popolnoma izteče in se vse preostale strateške naloge prenesejo na pisarno posebnega predstavnika EU. EULEX Kosovo ni uspelo okrepiti navzočnosti na severu. Zaradi poletnih incidentov in cestnih blokad, ki so sledile, je dejavnost misije v tem delu povsem ohromljena. Misija EUPOL Afganistan je še okrepila sodelovanje z misijo zveze NATO NTM-A. Določila so se merila za pripravo strateškega poročila, na podlagi kate- rega se bo odločalo o prihodnosti misije. EUMM Gruzija je ostala edini mednarodni akter v Gruziji in uspešno nadaljevala z izvajanjem mandata, vendar še vedno brez dostopa v Abha-zijo in Južno Osetijo. Misija EUJUST LEX v Iraku je uspešno odpravljala težave, na katere je naletela ob selitvi delovanja v državo. Za dodatno leto se je podaljšala misija EUPOL v Demokratični republiki Kongo, kjer so konec leta potekale predsedniške in parlamentarne volitve. EUPOL COPPS je uspešno nadaljevala delo, medtem ko je EUBAM RAFAH ostala v mirovanju. Obe misiji sta bili podaljšani za pol leta. Potekajo dejavnosti za njuno združitev. Slovenija je okrepila sodelovanje v misijah na Zahodnem Balkanu, kjer sta se napotenim policijskim strokovnjakom pridružila carinik in politični svetovalec. Prav tako si bo še naprej prizadevala za napotitev policijskih strokovnjakov v misijo na Bližnjem vzhodu. V okviru misije EUJUST LEX Irak je uspešno izpeljano usposabljanje za dva iraška policista. Uspešno je bila usposobljena tudi druga generacija javnih uslužbencev za napotitve v mednarodne civilne misije. Večina EU civilnih misij se sooča s problemom nezadostne zapolnitve mest s kakovostnimi strokovnjaki. Obenem se po triletnem premoru načrtujejo nove. V 2012 se obetajo v Južnem Sudanu, Nigru, Somaliji in morda tudi Libiji. Krizno upravljanje - vojaške operacije V drugi polovici leta je na ravni EU potekala dinamična razprava o prihodnosti operacije EUFOR Althea. Svet za zunanje zadeve je oktobra sprejel sklepe, v katerih je ohranil izvršilno vojaško vlogo v podporo bosanskim prizadevanjem za zagotavljanje varnega okolja. Operacija EUFOR Althea bo v prihodnje usmerjena tudi v gradnjo zmogljivosti in usposabljanje oboroženih sil Bosne in Hercegovine. EUFOR Althea bo ohranila strukture situacijskega zavedanja in zagotovila verodostojne rezervne sile za podporo lokalnim odvračalnim zmogljivostim. Slovenska vojska je sodelovala skladno z načrti. 137 V okviru EUTM Somalija sta bili do septembra usposobljeni dve generaciji somalijskih vojakov. Reintegracija prve in druge generacije se je uspešno končala. Usposabljanje tretje generacije se je začelo v oktobru. Vzporedno z drugo generacijo se je izvajalo usposabljanje afriških inštruktorjev, s čimer se je omogočilo izvajanje strokovnega usposabljanja pripadnikov somalijskih varnostnih sil tudi po koncu misije 2012. Sprejet je bil revidiran načrt misije, pri katerem je poudarek na usposabljanju nižjih častnikov, podčastnikov, specialistov in inštruktorjev ter izgradnji poveljniške strukture somalijskih varnostnih sil do ravni čete. Trenutni mandat EUTM preneha v letu 2012. Slovenska vojska v misiji ne sodeluje. Maja je bil potrjen revidiran načrt operacije EUNAVFOR Atalanta, ki je razširil območje delovanja sil in izvajanje dodatnih proti piratskih ukrepov. Ukrepi vključujejo povečano uporabo oddelkov za zaščito ladij, razvoj preusmerjanja civilnega ladijskega prometa z območij, kjer plujejo piratske matične ladje, nevtraliza-cijo mobilnosti zasidranih piratskih matičnih ladij in piratskih skifov na morju ter izvajanje operacij reševanja talcev. Konec leta se je operacija Atalanta srečala s primanjkljajem sil, zato so bili dodatno sprejeti ukrepi za povečanje učinkovitosti boja proti piratstvu s tako imenovanimi avtonomnimi oddelki za zaščito ladij ter motenjem piratskih baz na kopnem. Mandat operacije Atalanta je bil podaljšan do konca leta 2014. Slovenska vojska v operaciji sodeluje z enim pripadnikom v operativnem poveljstvu v Northwoodu. EUFOR Libija glede na okoliščine ni bila dejansko uporabljena. V Rimu je med libijsko krizo delovalo operativno poveljstvo, ki je bilo oktobra razpušče-no. Glavni vojaški prispevek je bil pri evakuaciji državljanov EU in tretjih držav. Vojaške zmogljivosti Na področju izgradnje vojaških zmogljivosti je bil poudarek na njihovem združevanju in souporabi. Države članice so v prvem polletju dale predloge projektov, kje bi želele sodelovati, v drugem polletju pa so jih dopolnile. Tako pridobljeni seznami bodo namenjeni za usklajevanje in spodbujanje sodelovanja v prihodnje. Bojne skupine EU (EUBG) EU si je prizadevala za poenostavitev uporabe EUBG pri operacijah skupne varnostne in obrambne politike, za tesnejše sodelovanje med državami članicami glede strateških možnosti in nišnih zmogljivosti, za okrepljene stike med bojnimi skupinami in ravnjo EU ter možnostmi za sodelovanje bojnih skupin s civilnimi akterji. Kljub načelni podpori in strinjanju o potrebi po dveh aktivnih EUBG državam članicam ni uspelo dopolniti primanjkljajev na seznamu EUBG za 2012 in tudi niso dosegle soglasja pri zagotavljanju novih pristopov k odpravljanju primanjkljajev. Kljub problemom pa države članice vsaj v tej fazi niso pripravljene odpirati koncepta EUBG. Evropska obrambna agencija (EDA) Na majskem in novembrskem usmerjevalnem odboru v sestavi obrambnih ministrov so bila dana priporočila, zadolžitve, potrditve in odobritve v zvezi z Evropsko zračno floto, kjer so ministri potrdili vzpostavitev ad hoc projekta kategorije A, s pobudo združevanja in souporabe in posledicami širših politik EU na obrambno področje so odobrili odločitev o evropski politiki radijskega spektra, potrdili so priporočila glede Evropskega obrambnega nabavnega trga, priporočila aktivnosti EDA v podporo in razvoj evropske politike v vesolju ter potrdili program usposabljanja posadk helikopterjev ter pobudo združevanja in souporabe. Na Svetu za zunanjo politiko v sestavi obrambnih ministrov so ti med drugim potrdili administrativni sporazum med EDA in Evropsko agencijo za vesolje ter poročilo o delu EDA, potrjeni so bili tudi proračun za 2012 in poročilo o delu za 2011. Svet se je tudi seznanil z razvojem posvetovanja glede industrijske politike na področju varnosti, pro- gramom za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba in posvetovanji Evropske komisije glede skupnega strateškega okvira za financiranje raziskav in inovacij v prihodnje. Sodelovanje EU z mednarodnimi organizacijami - zveza Nato Sodelovanje z zvezo Nato je bilo usmerjeno zlasti na tista področja, na katerih organizaciji delujeta ena ob drugi. Tesno je bilo sodelovanje na področju združevanja in souporabe ter pametne obrambe/večnacionalnih pristopov, ki prispevajo k skladnosti, dopolnjevanju in preprečevanju podvajanj. Potekali so redni sestanki skupine za razvoj zmogljivosti EU-zveza NATO. Sodelovanje EU z mednarodnimi organizacijami - Organizacija Združenih narodov Nadaljevalo se je operativno sodelovanje in dialog med EU in Organizacijo združenih narodov na področju kriznega upravljanja ter tesno sodelovanje in usklajevanje pri misijah in operacijah, kjer EU in OZN sodelujeta na terenu (Afganistan, Somalija, Kosovo, Demokratična republika Kongo). Prav tako je potekalo usklajevanje glede predvidenih novih operacij in misij (Libija). Vaje kriznega upravljanja Uspešno sta bili izpeljani vaja kriznega upravljanja CME 11 in vojaška vaja MILEX 2011. Usposabljanje na področju SVOP Izvajali so se programi usposabljanja EU na področju skupne varnostne in obrambne politike za obdobje 20102011. Slovenija je v Bruslju v okviru Evropske varnostne in obrambne akademije (ESDC) organizirala dva seminarja, in sicer seznanitveni tečaj o skupni varnostni in obrambni politiki od 31. maja do 4. junija ter seminar za stike z javnostmi, ki je potekal od 28. do 30. novembra. 138 IZVAJANJE STRATEGIJE SODELOVANJA SLOVENIJE V MEDNARODNIH OPERACIJAH IN MISIJAH Izvajanje strategije se je nadaljevalo z rednim medresorskim sodelovanjem pri pripravi operativnih stališč in zagotavljanju vsebinske podpore za delovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev pri mednarodnih organizacijah. Nadaljevali so se postopki za sodelovanje v civilni misiji OZN na Cipru. Vlada je državnemu zboru predstavila poročilo o sodelovanju v mednarodnih operacijah in misijah v letu 2010. ORGANIZACIJA ZA VARNOST IN SODELOVANJE V EVROPI (OVSE) os ce Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi na Dunaju OVSE je v letu 2011 predsedovala Litva. Julija je bil imenovan novi generalni sekretar organizacije Lamberto Zanni-er, maja pa je bil za tri leta podaljšan mandat direktorju Urada za demokratične institucije in človekove pravice OVSE Janezu Lenarčiču. Med pripravami na zasedanje Ministrskega sveta se je okrepljenega Stalnega sveta OVSE 18. novembra udeležil vodja Sektorja za mednarodne organizacije veleposlanik Andrej Logar, ki se je ob robu zasedanja srečal z generalnim sekretarjem OVSE Zannierjem. Ministrsko zasedanje OVSE je bilo 6. in 7. decembra v Vilni. Slovensko delegacijo je vodil politični direktor Matej Marn, ki se je ob robu zasedanja srečal s predstavnico OVSE za svobodo medijev Dunjo Mijatovic in političnim direktorjem Ministrstva za zunanje zadeve Litve Leškevičiusom. V Vilni je bilo sprejetih enajst ministrskih odločitev, in sicer o povečanju zmogljivosti OVSE pri zgodnjem opozarjanju, hitrem ukrepanju, spodbujanju dialoga in posredovanju pri mediaciji in pokonfliktni rehabilitaciji, o krepitvi sodelovanja s partnerji OVSE, o večji vlogi OVSE v Afganistanu, o zadevah v pristojnosti Foruma za varnostno sodelovanje, o osebnem in lahkem orožju (SALW), o vlogi OVSE pri izvajanju resolucije Var- nostnega sveta OZN 1540, o krepitvi koordinacije in usklajenosti prizadevanj OVSE pri soočanju z nadnacional-nimi grožnjami, o spodbujanju enakih možnosti za ženske v gospodarstvu, o krepitvi dialoga na področju prometa, o prošnji Mongolije, da postane sodelujoča država OVSE, in o prihodnjem zasedanju Ministrskega sveta OVSE 2012 v Dublinu. Odločitev o predsedovanju OVSE v letih 2014 in 2015 (Švica in Srbija) bo sprejeta, če ne bo prekinjena »tiha procedura« do 10. februarja 2012. Na zasedanju sta bili sprejeti tudi deklaracija o boju proti vsem oblikam trgovine z ljudmi in izjava o Gorskem Karabahu. Prvič po vsaj 15 letih ni bila sprejeta nobena odločitev s področja človekove dimenzije, soglasja pa po pričakovanjih vnovič ni bilo mogoče doseči glede politične deklaracije. Konec leta je bil sprejet proračun organizacije za leto 2012 v vrednosti 148 milijonov EUR. Lestvice prispevkov so ostale nespremenjene, kot so bile usklajene leta 2005 med slovenskim predsedovanjem OVSE. Ekonomska in okoljska dimenzija Med prednostnimi nalogami v drugi dimenziji so bila vprašanja energetike in prometa, krepitev regionalnega sodelovanja na tem področju, spodbujanje dobrega upravljanja, zagotavljanje varnosti in varovanja okolja ter upravljanje meja. Osrednji dogodek je bil 19. ekonom-sko-okoljski forum OVSE, ki je letos prvič potekal po spremenjenem sin-hroniziranem ciklu v skladu s programom predsedujoče države OVSE. V okviru foruma so priredili razpravo o krepitvi sodelovanja na področju traj-nostnih virov energije in prometa. Na prvi pripravljalni konferenci na Dunaju 7. in 8. februarja so sodelujoči razpravljali o razvoju trajnostne oskrbe z energijo, o energetskih dilemah 21. stoletja, uporabi tradicionalnih in novih virov energije, predstavljene pa so bile tudi učinkovite nacionalne politike za energijo iz obnovljivih virov. Na drugi pripravljalni konferenci 4. in 5. aprila v Druskininkaiu v Litvi so udeleženci razpravljali o spodbujanju razvoja prometa na območju OVSE. Sklepni del foruma 14. in 16. septembra v Pragi je obravnaval regionalno sodelovanje na področju energetike in prometa. Slovenija je sodelovala v razpravi, predstavnik gospodarstva (podjetje Keter Group) pa je predstavil izkušnje pri proizvodnji bioplina iz odpadnih snovi iz živinoreje in poljedelstva. Koordinator ekonomskih in okoljskih aktivnosti OVSE Goran Svilanovic se je marca v Ljubljani udeležil mednarodne konference o evropski energetski varnosti in odprtja Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev ter se srečal z ministrom za zunanje zadeve Samuelom Žbogarjem. Od 17. do 19. oktobra je bil prvi imple-mentacijski sestanek ekonomske in okoljske dimenzije, ki bo odslej potekal vsako leto in omogočal pregled dejavnosti in izvajanja mandata OVSE v drugi dimenziji. Slovenija je sodelovala v projektu projektnega koordinatorja OVSE v Uzbeki-stanu in v Sloveniji med 7. in 11. novembrom organizirala študijski 139 obisk parlamentarne delegacije iz Uzbekistana s področja gospodarske zakonodaje. Nadaljevala se je intenzivna razprava o prenovi te dimenzije in njeni večji vlogi. Sprejeta je bila odločitev Stalnega sveta o krepitvi učinkovitosti ekonomske in okoljske dimenzije OVSE. Človekova dimenzija V okviru človekove dimenzije so se obravnavale prednostne teme: nacionalne institucije za človekove pravice, svoboda medijev, preprečevanje sovražnih dejanj, volitve, Romi in Sinti, svoboda izražanja in zbiranja, svoboda gibanja, enakopravnost spolov, boj zoper trgovino z ljudmi, strpnost in nediskriminacija, pravna država, boj proti mučenju, svoboda veroizpovedi, narodnostne manjšine ter status beguncev in razseljenih oseb. Namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek se je aprila udeležil prvega dodatnega sestanka človekove dimenzije na Dunaju na temo nacionalnih institucij za človekove pravice, predstavniki Sektorja za mednarodne organizacije Ministrstva za zunanje zadeve pa so se udeležili seminarja o vlogi političnih strank maja v Varšavi in Konference o varnosti novinarjev junija v Vilni. Aprila je 14 držav OVSE proti Belorusiji sprožilo moskovski mehanizem zaradi kršitve človekovih pravic. Po preiskavi domnevnih kršitev zavez človekove dimenzije v Belorusiji je bilo junija predloženo poročilo Stalnemu svetu. Od 26. septembra do 7. oktobra je bil v Varšavi tradicionalni letni implemen-tacijski sestanek človekove dimenzije, na katerem so sodelujoče države, partnerske države, nevladne organizacije in druge mednarodne organizacije razpravljale o izpolnjevanju zavez s področja človekove dimenzije. Slovenija je sodelovala na temo izobraževanja o človekovih pravicah in s stranskim dogodkom na temo opolnomočenja romskih žensk (Julija Sardelič iz nevladne organizacije Misija S). Slovenija je v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi povabila Urad za demokratične institucije in človekove pravice OVSE (ODIHR) k opazovanju decembrskih predčasnih parlamentarnih volitev. Med 22. novembrom do 8. decembrom je v Sloveniji svoje delo opravljala ocenjevalna volilna misija ODIHR. Odbor za človekovo dimenzijo je postal bolj vsebinsko in tematsko naravnan, nanj so bili vabljeni gostje iz struktur OVSE, države so predstavljale uresničevanje svojih zavez na različnih področjih, nadaljevala pa se je tudi razprava o reformi dogodkov človekove dimenzije, z namenom da se zagotovita boljša organizacija in večja učinkovitost. Druge zadeve Stalno predstavništvo je kot chef de file EU za Turkmenistan (do junija) in Črno goro redno spremljalo politične razmere in dogodke v obeh državah. V okviru projekta projektnega koordinatorja OVSE v Uzbekistanu je bila pred- stavnica Slovenije maja na delovnem obisku v Taškentu. Mednarodni sklad za razminiranje (ITF) je nadaljeval sodelovanje z OVSE. Potekala so srečanja glede regionalnega projekta za Srednjo Azijo. S soglasjem vseh sodelujočih držav se je iztekel mandat Pisarne OVSE v Zagrebu. Tako ima OVSE še petnajst terenskih misij, ki delujejo na območju Zahodnega Balkana, Osrednje Azije, Južnega Kavkaza in Vzhodne Evrope. Slovenija je dejavno sodelovala na sestankih s sredozemskimi in azijskimi partnericami ter se udeležila Mediteranske konference v Budvi. Konferenca je bila v luči arabske pomladi namenjena krepitvi sodelovanja OVSE s sredozemskimi partnericami kot prispevek k varnosti in stabilnosti regije. Urad za demokratične institucije in človekove pravice OVSE (ODIHR) je sredozemskim partnericam predstavil možne oblike sodelovanja z OVSE. Mongolija je kot azijska partnerska država zaprosila za pridobitev statusa sodelujoče države OVSE. Nadaljeval se je dialog sodelujočih držav OVSE glede krepitve pravnega okvira OVSE. Predsedujoča Litva je v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki pripravila načela za razpravo o ustanovitvenem aktu OVSE. Sodelujoče države OVSE se zavedajo pomena krepitve pravnega okvira, vendar napredek pri zbliževanju stališč sodelujočih držav v tem letu ni bil dosežen. SVET EVROPE COUNCIL CONSEIL OF EUROPE DE L'EUROPE Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu Slovenija je še naprej aktivno sodelovala v Svetu Evrope, katerega članica je od leta 1993. Največ pozornosti je namenjala varstvu človekovih pravic, še posebno pravic narodnih manjšin, pravicam žensk, enakosti med spo- loma in socialnim pravicam, ter dejavno sooblikovala reformni proces organizacije. Odboru ministrov Sveta Evrope je do maja predsedovala Turčija, od maja do novembra Ukrajina, novembra pa je šestmesečno predsedovanje prevzela Velika Britanija. 140 Glavne teme, ki so bile obravnavane v okviru Sveta Evrope, katerega osnovno poslanstvo je varstvo človekovih pravic, demokracije in načel pravne države, so se nanašale na problematiko Romov, ustavno reformo v Bosni in Hercegovini, v zvezi s čimer je nastopil tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti Valentin Inzko, razmere na Kosovu ter v Gruziji. Več pozornosti je bilo zlasti ob koncu leta namenjene Ukrajini, še posebno zaradi sodnega postopka proti nekdanjim članom vlade ter s tem povezane reforme pravosodja. Nadaljevala so se prizadevanja za krepitev sodelovanja in približevanja Belorusije, ki poleg Kosova kot edina evropska država ni članica Sveta Evrope. Sicer je bilo veliko pozornosti namenjene varstvu narodnih manjšin ter manjšinskih in regionalnih jezikov, spodbujanju medkulturnega dialoga, svobodi veroizpovedi, problemu isla-mofobije, verski razsežnosti medkulturnega dialoga ter diskriminaciji na osnovi spolne usmerjenosti in identitete. Svet Evrope se je poglobljeno ukvarjal s pravico do svobode izražanja in svobode medijev ter z izzivi, ki jih prinašajo novi mediji in komunikacijske storitve. Pomembna tematika je bila tudi sosedska politika, predvsem v povezavi z arabsko pomladjo. Svet Evrope je potrdil, da je pripravljen ponuditi pomoč in podporo Egiptu, Tuniziji in Maroku pri demokratizaciji, varstvu človekovih pravic in vzpostavljanju pravne države - državam iz soseščine, ki za to izrazijo zanimanje. S tem povezana je tudi tematika migracij, predvsem nelegalnih migracij iz tretjih držav, ter azila. Evropska socialna listina, ki zagotavlja socialne in ekonomske človekove pravice, je praznovala 50. obletnico. Ob tej priložnosti je Odbor ministrov sprejel posebno deklaracijo. Sprejeta je bila Konvencija o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njemu, za podpis pa je bila odprta nova Konvencija Sveta Evrope o ponarejenih sredstvih za zdravljenje in podobnih kriminalnih dejanjih, ki ogrožajo javno zdravje. Začela se je priprava konvencije o preprečevanju nelegalne trgovine s človeškimi organi. Svet Evrope je nadaljeval kampanjo proti spolnemu nasilju nad otroki One in Five, katere namen je spodbujanje uresničevanja pravnih instrumentov Sveta Evrope za varstvo otrok pred spolnimi zlorabami in dvig ozaveščenosti o problematiki spolnega nasilja nad otroki ter ukrepih za njegovo preprečevanje. Nadaljevala so se pogajanja za pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, kar bo pomemben korak za varstvo človekovih pravic v Evropi. Evropska konvencija o človekovih pravicah ustanavlja Evropsko sodišče za človekove pravice, ki mu bo tako s pristopom zavezana tudi Evropska unija. Svet Evrope je izvedel temeljito notranjo reformo, ki še ni povsem končana. Poleg reorganizacije prednostnih nalog, proračuna ter samega sekretariata z namenom racionalizacije in večje učinkovitosti se je z reformo zmanjšalo število medvladnih odborov strokovnjakov, poudarjena pa je koordinacija in transverzalnost. Nadaljevala se je reforma Evropskega sodišča za človekove pravice, ki ga pesti veliko število vloženih pritožb, pri čemer je imela pomembno mesto ministrska konferenca za prihodnost sodišča v Izmirju v Turčiji. Uveljavitev Protokola št. 14 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic v letu 2010 je začela kazati prve rezultate, saj se je začel zmanjševati razkorak med številom novih vlog ter dokončanih primerov. Kljub temu je zaostanek sodišča še vedno velik in nadaljuje se sprejemanje ustreznih ukrepov. Novembra je svoj dolgoletni mandat končal predsednik sodišča Jean-Paul Costa, nadomestil ga je britanski sodnik Nicolas Bratza. Rednega letnega ministrskega zasedanja Odbora ministrov Sveta Evrope se je maja v Carigradu udeležil minister Samuel Žbogar. Na jem je bilo predstavljeno poročilo Živeti skupaj v Evropi 21. stoletja, ki ga je pripravila Skupina uglednih oseb. Med drugimi temami so bile reforma Sveta Evrope in Evropskega sodišča za človekove pravice, odnosi med Svetom Evrope in drugimi mednarodnimi organizacijami, zlasti Evropsko unijo, ter Gruzija. Ob robu zasedanja se je minister Žbogar srečal z zunanjima ministricama Lih-tenštajna in San Marina. Med najpomembnejšimi primeri, ki jih je obravnaval Odbor ministrov kot nadzornik izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, so bili primeri Fatulajev proti Azerbajdžanu, Sejdic-Finci proti BiH, Ciper proti Turčiji, skupina Hulki Gunes proti Turčiji, Ulke proti Turčiji ter Kašnijev proti Ruski federaciji. Primerov proti Sloveniji Odbor ministrov ni obravnaval. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, ki je poleg Odbora ministrov drugi najpomembnejši organ, je imela med drugim odmevno razpravo o poročilu švicarskega poslanca Dicka Martyja o nečloveškem ravnanju z ljudmi in nezakonitem trgovanju s človeškimi organi na Kosovu. Razpravljala je tudi o spravi in političnem dialogu med državami nekdanje Jugoslavije ter sprejela poročilo. Veliko pozornosti je namenjala sosedski politiki in podelila status partnerja za demokracijo maroškemu parlamentu. V okviru svoje bližnjevzhodne politike je tak status podelila tudi Palestinskemu nacionalnemu svetu. Sodelovanje med Slovenijo in Svetom Evrope Slovenija je dejavno sodelovala na vseh področjih in ravneh Sveta Evrope, tako političnih kot strokovnih. Sooblikovala je reformo organizacije ter se pri tem zavzemala za ohranitev in ustrezno obravnavo področij narodnih manjšin, zdravja, enakosti spolov ter izobraževanja in kulture v okviru medvladnih odborov, predvsem pa za racionalnost in učinkovitost delovanja organizacije. Posebno pozornost je namenjala izboljšanju sodelovanja Sveta Evrope z drugimi organizacijami, še posebno z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi. Dobro je bilo sodelovanje s komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice Thomasom Hammarbergom, ki je ob svetovnem dnevu Romov obiskal Slovenijo in romske naselbine ter sloven- 141 ske primere reševanja romske problematike vključil na seznam dobrih praks. Velik prispevek Slovenije k iskanju pravega odgovora Sveta Evrope na nove izzive, s katerimi se srečujejo države članice in med katerimi so naraščanje nestrpnosti in sovraštva do tujcev, sovražni govor ter naraščajoča neenakost, sta pomenili predstavitev in razprava o poročilu Skupine uglednih oseb Živeti skupaj v Evropi 21. stoletja na Strateškem forumu Bled 9. in 10. septembra, pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka. Na blejskem forumu je sodeloval tudi generalni sekretar Sveta Evrope Thorbj0rn Jagland in se ob tem srečal tudi z ministrom Žbogarjem. Veliko pozornosti je bilo namenjene varstvu narodnih manjšin. Začela se je obravnava 3. periodičnega poročila Odbora strokovnjakov o izpolnjevanju določil Okvirne konvencije o varstvu narodnih manjšin v Sloveniji ter izveden seminar po končanem tretjem ciklu poročanja o uresničevanju Evropske listine o manjšinskih in regionalnih jezikih. Slovenija je dejavno sodelovala pri obravnavah poročil o uresničevanju obeh listin v sosednjih državah, kjer živi slovenska manjšina. Kongres Sveta Evrope za lokalno in regionalno demokracijo je 18. oktobra sprejel poročilo o lokalni demokraciji v Sloveniji. S sprejeto resolucijo Odbora ministrov 15. in 16. junija se je končal primer kolektivne pritožbe št. 53/2008 po Evropski socialni listini FEANTSA (Federacija nacionalnih organizacij, ki delujejo na področju brezdomstva) proti Sloveniji. V resoluciji je Odbor ministrov pohvalil ukrepe, ki jih je sprejela slovenska vlada, ter njeno zavezanost, da razmere uskladi z določbami Evropske socialne listine. Slovenija je nadaljevala redno poročanje o uresničevanju Evropske socialne listine ter Evropskega socialnega kodeksa. Mandat predsednika Skupine držav za boj proti korupciji je s koncem leta končal Drago Kos ter za svoje dolgoletno delo - predsedoval je od leta 2002 - prejel posebno priznanje Sveta Evrope Pro Merito Medal, ki mu ga je na 53. plenarnem zasedanju GRECO od 5. do 9. decembra izročila namestnica generalnega sekretarja Maud de Boer-Buquicchio. Slovenija je dejavno sodelovala na konferencah pristojnih ministrov, kot so bile konferenca ministrov za pravosodje o reformi Evropskega sodišča za človekove pravice od 27. do 29. aprila v Izmirju, konferenca ministrov za zdravje septembra v Lizboni, konferenca ministrov za lokalno samoupravo novembra v Kijevu. Predstavniki Slovenije so se udeležili 1. evropskega vrha županov o romski problematiki, ki je bil v organizaciji Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope 22. septembra v Strasbourgu. 13. decembra je bilo v Ljubljani srečanje na visoki ravni Pompidoujeve skupine za sodelovanje v boju proti zlorabi drog in nezakonitemu trgovanju z drogami. Aprila je imel v okviru tematskih razprav o demokraciji v Svetu Evrope posebno predavanje nekdanji minister dr. Žiga Turk. Podpisi in ratifikacije pravnih instrumentov Sveta Evrope • 31. januar - Slovenija je deponirala listini o ratifikaciji Konvencije o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah in Protokola o spremembi Konvencije o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah. • 6. september - Slovenija je deponirala listini o ratifikaciji Dodatnega protokola k Evropski listini lokalne samouprave o pravici do sodelovanja pri vprašanjih lokalne oblasti (CETS št. 207) in Protokola št. 3 k Evropski okvirni konvenciji o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti ali oblasti glede združevanja in sodelovanja evropskih regij (CETS št. 206). • 8. september - Slovenija je podpisala Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima. Obiski • 28. januar - obisk predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Ernesta Petriča na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu; • 8. april - obisk komisarja za človekove pravice Sveta Evrope Tho-masa Hammarberga ob svetovnem dnevu Romov. Komisar se je udeležil prireditve v Kamencih v občini Črenšovci, med obiskom pa se je srečal z najvišjimi predstavniki Republike Slovenije, s predstavniki ustanov, ki se pri svojem delu srečujejo z varstvom človekovih pravic pripadnikov romske skupnosti, in s predstavniki civilne družbe; • 26. in 27. april - udeležba ministra za pravosodje Aleša Zalarja na Konferenci Sveta Evrope o prihodnosti Evropskega sodišča za človekove pravice v Izmirju; • 10. in 11. maj - udeležba ministra Žbogarja na 121. zasedanju Odbora ministrov Sveta Evrope v Carigradu; • 11.-12. maj - obisk delegacije Odbora strokovnjakov Evropske listine o manjšinskih in regionalnih jezikih Sveta Evrope v Sloveniji v okviru tretjega kroga poročanja slovenske vlade po Okvirni konvenciji Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin; • 9. in 10. september - obisk generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbj0rna Jaglanda v Sloveniji, udeležba na Strateškem forumu Bled (nastop na panelu Iskanje novega svetovnega reda v sredozemski regiji) ter sodelovanje na posebnem panelu o poročilu Skupine uglednih oseb Sveta Evrope pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka. Promocija Slovenije Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Svetu Evrope je v okviru akcije stalnih predstavništev ter Sveta Evrope na slovesnosti v Evropski šoli v Strasbourgu 10. junija prispevalo 20 otroških knjig Založbe Kres iz Ljubljane. 142 ORGANIZACIJA ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD) » OECD V nadaljevanju so predstavljene pomembnejše dejavnosti OECD. Svet OECD Svet OECD se je ukvarjal predvsem z naslednjimi temami: 50. obletnica organizacije: Praznovanju petdesete obletnice OECD je bila podrejena vsa dejavnost v prvem polletju. Na forumu in ministrskem zasedanju ob petdeseti obletnici v maju so sodelovali številni predsedniki držav, vlad, namestniki predsednikov vlad in ministri iz držav članic. Iz Slovenije so se foruma in zasedanja udeležili predsednik republike dr. Danilo Türk, ministri Mitja Gaspari, Darja Radie in dr. Roko Žarnie. Ministri so na zasedanju odobrili vizijo nadaljnjega razvoja organizacije, podprli strateške usmeritve generalnega sekretarja OECD Angela Gurrie, povabili Rusijo k pristopu h protikorupcijski konvenciji, potrdili dopolnitev smernic za multinacio-nalna podjetja, sprejeli priporočila o potrebni skrbnosti pri dobaviteljskih verigah mineralov na konfliktnih in visoko tveganih območjih ter podprli ustanovitev centra OECD za upravljanje trgov obveznic in javnega dolga v Afriki. Na zasedanju so podprli tudi strategijo zelene rasti, poročilo o enakopravnem vključevanju žensk v gospodarsko življenje, izhodišča nove razvojne strategije OECD in poudarili pomen zaposlitev, usposobljenosti zanje in inovacij pri oblikovanju vzdržnih in vključujočih pogojev rasti. Strategija zelene rasti: Strategija zelene rasti je bila v središču priprav na ministrsko zasedanje. Vendar je ministri na zasedanju niso potrdili, temveč samo podprli. Razlog je nasprotovanje nekaterih pomembnih držav potrditvi kazalnikov za ocenjevanje politik pri uresničevanju zelene rasti. Zato je bila sprejeta samo ocena o njihovi koristnosti in potrebi, da se dogovarjanje o njih nadaljuje. Forum o učinkovitosti pomoči v Busanu: Decembra je v Busanu v Republiki Koreji zasedal visoki forum o učinkovitosti razvojne pomoči. V pripravah na visoki forum, ki ga je soorganiziral OECD, je ta oblikoval ključne dokumente, ki so jih potrdile vse navzoče države. Nove poglede na razvoj in razvojno pomoč so kot izhodišče za svoje politike sprejela tudi hitro rastoča gospodarstva v svetu, Brazilija, Kitajska in Indija, ki so se pridružila globalnemu partnerstvu za učinkovito razvojno sodelovanje, ki ga podpirata OZN in OECD. V Busanu so bili doseženi mednarodni dogovori o novi politiki do šibkih držav, o akcijskem načrtu za enakopravnost spolov, o akcijskem načrtu iz Busana za statistiko, dosežen je bil nov dogovor o učinkovitih inštitucijah in sprejeto skupno stališče o javno-zasebnem partnerstvu za široko zasnovano, vključujočo in vzdržno rast. Razvojna strategija: Stališčem in sklepom jubilejnega zasedanja ministrov je v drugi polovici leta sledila priprava nove razvojne strategije. V pripravo so vključene države skupine BRIICS (Kitajska, Indija, Indonezija, Brazilija in Južna Afrika) ter Rusija, kandidatka za polnopravno članstvo v OECD. G-20: OECD je tesno vključen v vsebinsko pripravo dokumentov za G-20. Med francoskim predsedovanjem je pripravil prispevke za 12 področij, o katerih so v novembru razpravljale članice G-20 v Cannesu. Svet OECD se redno seznanja z napredkom na posameznih področjih v okviru G-20. EE5-Države partnerice: Razvoj novih oblik sodelovanja z vsako od držav nekdanje skupine okrepljenega sodelovanja (Brazilija, Kitajska, Indija, Indonezija in Južna Afrika) je OECD naložil jubilejnemu ministrskemu zasedanju. Med članicami OECD se kažejo precejšnje razlike v mnenjih, kako to sodelovanje zasnovati. Članstvo Rusije v OECD: Na jubilejnem zasedanju ministrov je Rusija dobila povabilo za pristop h protikorupcijski konvenciji, kar je pogoj za sprejem v organizacijo. Potreben pogoj za članstvo je tudi vstop v WTO. H preverjanju uresničevanja sprejete protikorupcijske zakonodaje v Rusiji je bila med članicami OECD ob ZDA povabljena tudi Slovenija. MENA: Arabska pomlad je pred OECD postavila nove izzive pri oblikovanju podpore novim oblastem, ki se v posameznih državah te regije postopno oblikujejo. Države članice G-8 so v Deauvillu in New Yorku skupaj s posameznimi državami (Tunizija, Egipt, Maroko) pripravile programe novega sodelovanja, ki so usmerjeni v dva stebra: upravljanje in naložbe. V organizaciji potekata intenzivna razprava in organiziranje za uresničevanje sprejetih dogovorov ter vloge OECD pri tem. Tekoča ekonomska, finančna in socialna gibanja: Svet redno obravnava svetovna gospodarska, finančna in socialna gibanja in ocene, ki jih v zvezi s temi gibanji daje OECD, posebno pozorno ob objavah Ekonomskega pregleda OECD. Proračunske reforme: Med notranjimi organizacijskimi temami je Svet OECD v novembru in decembru intenzivno razpravljal o treh pomembnih reformah znotraj sprejetega proračunskega okvira: prostem dostopu do podatkov za široko javnost, vzdržnem obnavljanju osnovnih sredstev in prenovi siste- 143 ma financiranja zdravstvenega zavarovanja za nekdanje zaposlene. Svet je v decembru po temeljiti predhodni razpravi v proračunskem odboru podprl predloge reform in nekoliko dopolnil pogoje, način in dinamiko njihovega uresničevanja. Vse reforme temeljijo na izhodišču, da se s tem ne bodo povečali prispevki držav članic za financiranje delovanja organizacije. OECD in Slovenija Za koordinacijo dejavnosti v zvezi z OECD je vlada ustanovila Stalno medresorsko delovno skupino za zadeve OECD na operativni ravni. Do reorganizacije vlade sta ji sopredsedovala veleposlanik dr. Janez Šumrada in Irena Roštan, njeno delovanje pa je bilo osredotočeno na naslednje vsebine: Pregledi posameznih področnih politik: V decembru 2010 je bil na pristojnem odboru OECD v Parizu obravnavan ekonomski pregled Slovenije, prvi med polnopravnim članstvom. Ob izdaji pregleda je bila marca na Brdu pri Kranju javna predstavitev ugotovitev in priporočil odbora. Junija je pristojni odbor OECD v Parizu obravnaval teritorialni pregled, ki je bil slovenski javnosti predstavljen jeseni. V novembru so bili na odboru OECD za javno upravljanje predstavljeni prvi predhodni rezultati pregleda javnega upravljanja. Končno poročilo bo pripravljeno in predstavljeno slovenski javnosti v juniju 2012. Novembra je bila med OECD in Ministrstvom za zunanje zadeve prek avdio konference opravljena razprava o pregledu učinkovitosti razvojne pomoči v Sloveniji. Opravljen je bil tudi pregled inovativnih politik v Sloveniji. Konferenca držav jugovzhodne Evrope: Konferenco je skupaj z OECD 24. novembra soorganizirala Slovenija. Na njej je pristojnost upravljanja Investicijskega odbora za jugovzhodno Evropo prešla z OECD na Svet za regionalno sodelovanje. Blejski forum: Blejskega foruma se je udeležil namestnik generalnega sekretarja OECD Richard Boucher. Članstvo v NEA: Slovenija se je maja včlanila v Agencijo za nuklearno energijo pri OECD. Na sestanku z zunanjim ministrom ob robu konference držav jugovzhodne Evrope je generalni sekretar OECD Angel Gurria povabil Slovenijo, da se včlani tudi v mednarodno agencijo za energijo (IEA). Razvojni center OECD: Med letom so potekali dogovori o včlanitvi Slovenije v Razvojni center OECD. Ta ima v zasnovi razvojne strategije osrednje mesto pri njenem uresničevanju. Povabilo k včlanitvi je bilo izrečeno tudi na pogovoru generalnega sekretarja Gurrie s slovenskim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem ob robu Konference držav jugovzhodne Evrope. Članstvo v centru letno znaša okoli 15.000 evrov, a jih doslej ni bilo mogoče zagotoviti. Sodelovanje z Državnim zborom: Generalni sekretar OECD Angel Gurria je povabil vse predsednike parlamentov držav članic k sodelovanju z OECD pri oblikovanju boljših politik za boljše življenje. Za poslance je OECD začel organizirati redne seminarje. Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri OECD v Parizu Stalno predstavništvo pri OECD se je osredotočalo na dejavnosti v Svetu OECD in na stalnih odborih. Ob tesnem sodelovanju s Stalno medresorsko delovno skupino za zadeve OECD v prestolnici je spremljalo dogajanja, povezana z OECD v Sloveniji, obravnavo vsebin pregledov OECD v Sloveniji na pristojnih odborih, delo odborov in teles ter sodelovalo pri usklajevanju pogledov držav članic EU v OECD. Stalni predstavnik redno sodeluje na sejah Sveta OECD. Generalni sekretar organizira tudi sestanke članov Sveta v povezovalnem odboru s predstavniki odbora delodajalcev (BIAC) in predstavniki odbora združenj sindikatov pri OECD (TUAC). Generalni sekretar TUAC je ob obisku stalnega predstavnika izrazil željo po sodelovanju s slovenskimi sindikati. Svet OECD je veleposlanika Andreja Ranta imenoval za namestnika predsednika v upravnem odboru rezervnega sklada pokojninskega proračuna OECD. O vsebinah, ki jih obravnava Svet, prej razpravlja Izvršni odbor. Pri obravnavi ruskega včlan-jevanja je bila v razpravah odbora v ospredju večja vloga odbora in njegovega predsednika pri tem. Ta želja se je uresničila z oblikovanjem usmeritev ob decembrskem obisku generalnega sekretarja v Moskvi. Odbor za zunanje zadeve se osredotoča predvsem na razvoj sodelovanja OECD s pomembnejšimi državami v svetu in posameznih regijah, se redno seznanja z delom in sklepi skupin za premislek za posamezne svetovne regije ter programe (MENA - Bližnji vzhod in Severna Afrika, SIGMA - Jugovzhodna Evropa, skupina za Kitajsko, Brazilijo in Latinsko Ameriko, Indijo, Južno Afriko, Indonezijo) ter obravnava razvojno pomoč in dogajanja v okviru skupine G-20. V delu Izvršnega odbora in Odbora za zunanje zadeve sodeluje namestnica stalnega predstavnika. Proračunski odbor je imel kot pred novim proračunskim ciklom 2013-14 nalogo oblikovati predloge za sveženj reform, namenjen dolgoročno vzdržnemu financiranju organizacije brez dvigovanja prispevkov držav članic in odpiranju dostopa do njenih statističnih podatkov široki javnosti. Na podlagi teh reform bodo čez čas vsi statistični podatki OECD širši javnosti dostopni brezplačno (zdaj jih je prosto dostopnih 70 %). Javnosti bodo ponujene tehnološko naprednejše storitve za njihovo uporabo. Kot podlago za strateško načrtovanje za prihodnji proračunski cikel je stalno predstavništvo s prestolnico usklajevalo tudi vprašalnike o izvajanju programa in srednjeročnih ciljev. Pri delu proračunskega odbora sodeluje svetovalka na stalnem predstavništvu. Vsebinske odbore praviloma pokrivajo člani teh odborov z različnih ministrstev. Predstavništvo je tudi dejavno sodelovalo na forumu regije MENA za okrepljeno vlogo žensk v poslovnem svetu in na sestankih GENDERNET, GOVNET in protikorup-cijske pobude cleangovbiz. Spremljalo je tudi številne pripravljalne sestanke pred zasedanjem vsebinskih odborov. Koordinacija EU: Države članice EU pri OECD se redno mesečno sestajajo na 144 ravni veleposlanikov in namestnikov veleposlanikov ter usklajujejo poglede članic EU do vsebin, ki jih obravnava Svet OECD. Koordinacija EU poteka tudi na ravni številnih vsebinskih odborov. Sestanki vodij delegacij: Na teh sestankih se v neformalni razpravi skušajo uskladiti stališča do vprašanj, glede katerih države članice nimajo enakih mnenj. Na podlagi neformalne razprave se nato oblikuje usmeritev za odločanje v formalnih postopkih. Obiski • 24.-26. maj - foruma ob 50. obletnici OECD se je udeležil predsednik države dr. Danilo Türk z uvod- nim govorom ob predstavitvi indeksa boljšega življenja in s sodelovanjem v razpravi Omogočiti ljudem, da spet delajo; • 2.-3. maj - minister dr. Ivan Svet-lik je sodeloval na ministrskem zasedanju o socialni politiki z govorom Graditev pravičnejše prihodnosti: vloga socialne države. V njem je predstavil slovenske izkušnje z gospodarsko krizo in pristop k medgeneracijski solidarnosti; • 17. junij - minister dr. Boštjan Žekš je sodeloval na odboru za politike teritorialnega razvoja OECD, ki je obravnaval teritorialni pregled Slovenije; • 8. november - minister mag. Mitja Gaspari je sodeloval na Odboru za javno upravljanje in na simpoziju Javni sektor na potezi: prilagajanje, dograjevanje in inovacije. Na simpoziju so izkušnje pri izboljševanju javnega upravljanja predstavile Francija, Mehika in Slovenija; • 24. november - minister Samuel Žbogar je sopredsedoval ministrski konferenci Ustvarjanje vizije 2020 za jugovzhodno Evropo ob 10. obletnici programa Investment Compact za jugovzhodno Evropo. Ob njej je bil podpisan memorandum o prenosu upravljanja Investicijskega odbora za jugovzhodno Evropo iz OECD na Svet za regionalno sodelovanje. MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA FRANKOFONIJO ORGANISATION M INTERNATIONALE OE la francophonie® Slovenija ima v Mednarodni organizaciji za frankofonijo (MOF) od leta 1999 status opazovalke in z njo odlično sodeluje. Po Memorandumu o izvajanju večletnega programa učenja francoskega jezika v slovenski javni upravi, sklenjenega z MOF, Francijo, Frankofonsko skupnostjo v Belgiji in Luksemburgom leta 2010 v Ljubljani, je sodelovanje zelo uspešno, saj je v prvem letu njegovega izvajanja tečaje francoskega jezika obiskovalo več kot sto uslužbencev slovenske javne uprave. Predsednik vlade Borut Pahor je 8. marca ob uradnem obisku v Franciji obiskal MOF in se sestal z generalnim sekretarjem Abdoujem Dioufom. V ospredju srečanja je bilo delovanje MOF ter sodelovanje s Slovenijo, ki kljub statusu opazovalke ostaja zelo aktivna. MOF je s svojo dejavnostjo podpirala in razvijala mir, demokracijo, človekove pravice, kulturno raznolikost, izobraževanje ter učenje francoščine. V ta namen je Stalni svet MOF organiziral več zasedanj. Ob spoštovanju temeljnih vrednot je Stalni svet nadaljeval obravnavo notranjepolitičnih razmer (stanje demokracije, spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin) v Gvineji, na Madagaskarju in v Nigru. Obravnaval in spremljal je raz- mere v Slonokoščeni obali in demokratična gibanja v državah Severne Afrike. Poseben poudarek ministrskega zasedanja 1. in 2. decembra v Parizu je bil namenjen demokratičnim procesom v nekaterih državah članicah na severu Afrike, predvsem Tuniziji in Egiptu. Ministri so pohvalno ocenili organizacijo neformalnega ministrskega srečanja o vlogi MOF v politični tranziciji, ki je bilo na pobudo predsedujoče Švice septembra v New Yorku ob robu zasedanja Generalne skupščine OZN. Srečanje je poudarilo vlogo in povečalo prepoznavnost organizacije v mednarodnem prostoru. Na ministrskem zasedanju pa so bile obravnavane tudi priprave na prihodnji vrh, ki bo leta 2012 v Kinšasi v Demokratični republiki Kongo. REGIONALNO SODELOVANJE JUGOVZHODNA EVROPA Proces sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) SEECP je bil ustanovljen na pobudo Bolgarije v letu 1996. Njegove ustanov- ne članice so Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Grčija, Makedonija, Romunija, Srbija (kot Srbija in Črna gora) in Turčija. Hrvaška je vstopila leta 2005, Moldavija leta 2006 (prej je imela status opazovalke) in Črna gora leta 2007. Temeljna področja njegove- ga sodelovanja so krepitev stabilnih varnostnih in političnih razmer v regiji, krepitev ekonomskih odnosov, sodelovanje na področju človeških virov, demokracije, pravosodja in notranjih zadev. Vrstni red enoletnega predsedovanja poteka po načelu rotacije. Do 145 junija 2011 je predsedovala Črna gora, nato je predsedovanje prevzela Srbija. Slovenija je aktivno delovala v političnem dialogu SEECP, poleg gospodarskega sodelovanja pa je spodbujala ohranjanje kulturne dediščine. Junija je bilo v Budvi srečanje predsednikov držav in vlad članic SEP. Svet za regionalno sodelovanje (RCC) Svet za regionalno sodelovanje je nasledil Pakt stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. Članstvo sestavlja 46 držav, organizacij in mednarodnih finančnih institucij. RCC ima sekretariat s sedežem v Sarajevu, ki ga vodi generalni sekretar. Članstvo RCC je sestavljeno iz držav SEECP, Začasne uprave ZN na Kosovu (UNMIK) v skladu z resolucijo VS ZN 1244, predsedstva EU, Evropske komisije in sekretariata Sveta EU ter držav donatoric, mednarodnih organizacij in mednarodnih finančnih ustanov, ki aktivno in vsebinsko podpirajo sodelovanje v JVE. Slovenija je bila dejavna v upravnem odboru RCC ter tudi v okviru varnostnega in obrambnega sodelovanja, pravosodja in notranjih zadev, infrastrukture, energetike in drugih področij. Ministrstvo za kulturo aktivno sodeluje v Delovni skupini za kulturo in družbo, ki je z vzpostavitvijo sekretariata v Cetinju prešla v novo fazo sodelovanja (Ljubljanski proces II). Pobuda za sodelovanje v Jugovzhodni Evropi (SECI) Članice SECI so Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Grčija, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Črna gora, Romunija, Srbija, Slovenija in Turčija. Mreža SECI vključuje regionalne mehanizme sodelovanja in strateške partnerje, sodeluje pa med drugim z Evropsko komisijo, Evropsko unijo, Srednjeevropsko pobudo, Svetovno banko, Mednarodnim denarnim skladom ter z regionalnimi in nacionalnimi trgovinskimi in gospodarskimi zbornicami. Sodelovanje s pisarno SECI na Dunaju poteka prek različnih aktivnosti in projektov, na primer v okviru Partnership for Improvement of Danube Infrastructure and Navigation (PID IN) ali logistične in politične podpore koordinatorja SECI. Slovenija (Ministrs- tvo za notranje zadeve - Policija in Ministrstvo za finance - Carina skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve) aktivno sodeluje v Centru za preprečevanje organiziranega kriminala (SELEC) v Bukarešti. Slovenski predstavniki so skupaj s kolegi iz preostalih dvanajstih držav članic sodelovali tudi v projektih, na primer pri vzpostavitvi nove organiziranosti na podlagi konvencije SELEC in v krepitvi sodelovanja z Europolom. Srednjeevropska pobuda (SEP) Pobudi, ki vključuje osemnajst držav članic, je predsedovala Srbija, ki je podrobnejši program dela predstavila na prvem sestanku Komiteja nacionalnih koordinatorjev pod srbskim predsedstvom februarja v Beogradu. Za prednostne naloge si je zastavila nadaljevanje dialoga in tesnejšega sodelovanja z EU ter nadaljnjo krepitev političnega dialoga na najvišjih ravneh. Po ustaljeni praksi je v program sodelovanja uvrstila tradicionalna srečanja predstavnikov parlamentov, ministrov za zunanje zadeve in predsednikov vlad držav članic. V juniju je minister Žbogar v Trstu sodeloval na srečanju ministrov za zunanje zadeve držav članic. Predstavniki Slovenije so se udeleževali ministrskih in strokovnih srečanj s področja kmetijstva, znanosti in tehnologije, energetike, na začetku novembra pa je bilo v Beogradu letno srečanje predsednikov vlad. Sestanka se je udeležila državna sekretarka Dra-goljuba Benčina. Dosežen je bil napredek v sodelovanju z Evropsko komisijo, ki SEP postopoma prepoznava kot zanimivega regionalnega partnerja. Iz posebnega sklada, ki ga ima SEP pri EBRD, bosta letos sofinancirana tudi dva slovenska projekta, katerih nosilec je skupaj s Svetovno banko Center za razvoj financ (CEF), namenjena pa sta Črni gori in Makedoniji. Srbija je predsedovanje predala Ukrajini. Jadransko-jonska pobuda (JJP) Namen pobude je krepitev sodelovanja v okviru delovnih omizij na področju gospodarskega in turističnega razvoja, zaščite morja in obmejnega pasu, razvoja prometne infrastrukture in pomorskih poti, sodelovanja med parlamenti, v kulturi in med univerzami ter v zadnjih letih v boja pred gozdnimi požari. Slovenija meni, da mora biti sodelovanje v JJP osredotočeno predvsem na vprašanja, povezana z morjem in obmorskim pasom. V pobudi delujemo kot sredozemska država ter kot odgovoren in dejaven subjekt skupnosti, v kateri potekajo intenzivni integracijski procesi. Sodelovanje je za Slovenijo pomembno z vidika potrditve njene vloge pomorske, jadranske in sredozemske države. Predsedovanje je junija od Črne gore prevzela Srbija. V času črnogorskega predsedovanja se je poleg formalnih srečanj s prvim Mednarodnim forumom o ribištvu v Jadransko-jonskem bazenu aprila v Anconi nadaljevalo delo na področju sodelovanja v ribištvu. Pomembna tema sodelovanja je bilo tudi povezovanje držav JJP v EU. V septembru je skupaj s Srednjeevropsko pobudo (SEP) in Procesom sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) v New Yorku priredila neformalno srečanje zunanjih ministrov treh pobud. Prednostne usmeritve predsedovanja so predvsem uveljavljanje strategije EU za Jadransko-jonsko makroregijo, sodelovanje med malimi in srednje velikimi podjetji, sodelovanje v prometu, varstvo okolja in varstvo pred požari, sodelovanje na področju turizma, kulture in univerz. V juniju 2012 prevzema predsedovanje JJP Slovenija. Delovna skupnost Alpe-Jadran (DS AJ) Delovna skupnost Alpe-Jadran (DS AJ) je bila ustanovljena leta 1989. Združuje dežele in regije z območja Alp in Jadrana. Slovenija, ki še nima regij, in Hrvaška sta edini, ki sodelujeta na državni ravni. Delovni skupnosti predseduje Hrvaška. Razprava o prihodnosti delovne skupnosti traja že nekaj let in naj se končala do konca leta 2012. Slovenija podpira razpravo o njenem preoblikovanju je 146 dejavna v adhocdelovni skupini o vsebini in prihodnjih ciljih skupnosti. Črnomorska organizacija za ekonomsko sodelovanje (BSEC) Organizacija je bila ustanovljena na podlagi ustanovne listine, ki je začela veljati 1. maja 1999. Ustanovne članice BSEC so Albanija, Armenija, Azerbajd-žan, Bolgarija, Gruzija, Grčija, Moldavi-ja, Romunija, Ruska federacija, Turčija in Ukrajina. Danes šteje dvanajst članic (pozneje se je vanjo včlanila še Srbija). Slovenija je začela z njo sodelovati kot partnerica na podlagi sektorskega dialoga (odločitev Sveta zunanjih ministrov BSEC 28. maja 2010 v Sofiji). Slovenija je kot pomorska država povezana s sosednjo črnomorsko regijo, posebno zanimiva področja pa so varstvo okolja, turizem, energetska učinkovitost, farmacija in ekonomsko sodelovanje. Proces Brdo Proces Brdo je prva pobuda samostojnega regionalnega sodelovanja Slovenije in držav Zahodnega Balkana na politični ravni. Je neposreden rezultat otoplitve odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Konferenca Skupaj za Evropsko unijo: Prispevek Zahodnega Balkana k evropski prihodnosti je potekala 20. marca 2010 na Brdu pri Kranju, gostila sta jo predsednika slovenske in hrvaške vlade. S skupno deklaracijo političnih voditeljev Zahodnega Balkana je bilo EU poslano sporočilo, da regija želi in je pripravljena na nadaljnje korake na poti približevanja k EU, na kateri si bodo države ponujale medsebojno podporo in pomoč. Cilj procesa je tudi krepitev medsebojnega zaupanja, spodbujanje dobrih sosedskih odnosov ter usklajevanje in spodbujanje regionalnega sodelovanja. Prvi dogodek, ki je izšel iz konference, je bilo srečanje prometnih ministrov 6. julija 2010 v Zagrebu. Konkreten rezultat je bila ustanovitev skupnega železniškega podjetja Slovenije, Hrvaške in Srbije Cargo 10, ki skrbi za razvoj železniškega prometa in omogoča večjo konkurenčnost na trgu (pozneje sta se pridružili tudi Makedonija in BiH). 15. aprila je sledila konferenca pravosodnih ministrov na Brdu. Posvečena je bila sistemu odvzema nezakonito pridobljene premoženjske koristi, učinkovitim finančnim preiskavam ter regionalnemu in mednarodnemu sodelovanju. Konference so se prvič udeležili vsi pravosodni ministri procesa Brdo (Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Slovenije in Srbije). Kot posebna gosta sta bila navzoča pravosodni minister ZDA Holder in Madžarske, kot predsedujoče EU, Navracsics. Na ministrstvu je bil 19. aprila prvi sestanek koordinatorjev procesa Brdo. Na njem je bil govor o vprašanjih, ki so v skupnem interesu držav udeleženk, in o konkretnih vsebinah, ki so pomembne za prihodnost regije. BLIŽNJI VZHOD Arabska liga Slovenija je pomembno okrepila stike in projektno sodelovanje z Arabsko ligo. Aprila je v sodelovanju z Uradom predsednika Republike Slovenije in Arabsko ligo ter pod pokroviteljstvom predsednika republike veleposlaništvo v Kairu izpeljalo projekt humanitarne pošiljke zdravil za Libijo, ki so jih prispevala slovenska farmacevtska podjetja. Pod pokroviteljstvom predsednika republike in v sodelovanju veleposlaništva v Kairu z Uradom predsednika Republike Slovenije, slovenskimi in egiptovskimi podjetji, Arabsko ligo, Libijskim komitejem za humanitarno pomoč ter Mednarodnim skladom za razminiranje in pomoč žrtvam min je bil julija izveden projekt psihosocialne rehabilitacije skupine sedmih libijskih mladostnikov v Sloveniji. Maja je veleposlanik dr. Robert Kokalj nastopil kot gostujoči govornik na konferenci z naslovom Humanitarni odziv za Libijo pod sopokroviteljstvom Arabske lige, Organizacije islamskega sodelovanja in Mednarodnega humanitarnega foruma. Maja je delegacija Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrt- vam min obiskala sedež Arabske lige. Organizaciji sta podpisali memorandum o sodelovanju. Junija je predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve na sedežu Arabske lige predstavila projekt izobraževanja o pravicah otrok Naše pravice, ki je bil deležen velikega zanimanja. Zalivski svet za sodelovanje Sodelovanje med Slovenijo in Zalivskim svetom za sodelovanje (GCC) je bilo pogojeno z okvirom rednega dvostranskega sodelovanja med EU in GCC. Tako se je Slovenija na diplomatski ravni udeležila 22. zasedanja Skupnega odbora za sodelovanje med EU in GCC in 17. zasedanja regionalnih direktorjev EU in GCC 4. in 5. aprila v Bruslju, zunanji minister Samuel Žbogar pa se je 20. aprila v Abu Dhabiju udeležil 21. ministrskega zasedanja med EU in GCC, ki je obravnavalo razvoj odnosov med EU in državami GCC, dogajanje v širši regiji, bližnjevzhodni mirovni proces ter Irak in Iran. Minister Žbogar je v svojem nagovoru podčrtal vlogo regionalnih organizacij in povezav, kot sta EU in GCC, tako pri pomoči pri iskanju mirne rešitve v državah širše regije, kjer napetosti še trajajo, ter tudi pri posredovanju znanja in izkušenj tistim državam, ki so že stopile na pot demokratične tranzicije. Poudaril je še, da je čas velikih sprememb v širši regiji hkrati priložnost, da se mednarodna skupnost spet bolj posveti bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. Ob tem je opozoril potrebo po novem zagonu in iskanju inovativnih pristopov za doseganje mirne in poštene rešitve bližnjevzhodnega vprašanja. Obenem je predstavil humanitarno delovanje Slovenije v Gazi. Minister Žbogar se je ob robu ministrskega srečanja med EU in GCC srečal tudi z nekaterimi zalivskimi kolegi. Organizacija islamskega sodelovanja Minister Samuel Žbogar se je na povabilo gostitelja, ministra za zunanje zadeve Kazahstana Jeržana Kazihano-va, od 28. do 30. junija v Astani udele- 147 žil 38. sveta zunanjih ministrov držav članic OIS z naslovom Mir, sodelovanje in razvoj. Glavni namen njegove udeležbe na ministrskem zasedanju OIS je bilo pridobivanje podpore slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta OZN v obdobju 2012-2013. Ministri so razpravljali o političnih, gospodarskih, kulturnih in razvojnih vprašanjih, ki zadevajo države članice OIS, posebno pozornost pa so namenili bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu, vprašanju Palestine ter razmeram v Sudanu, Libiji, Pakistanu in Afganistanu. Minister Žbogar je drugi dan zasedanja nagovoril udeležence. Opozoril je na zgodovinske procese demokratizacije v arabskih državah, vprašanje palestinske države ter nadaljnjo slovensko podporo večjemu vključevanju BiH v evropske povezave. Ob robu zasedanja je opravil tudi več dvostranskih pogovorov. Slovenija je z udeležbo na konferenci izkazala interes za dogajanje in razprave v organizaciji. Povečano slovensko zanimanje za vprašanja organizacije so opazile tudi države članice OIS, zelo pozitivne odzive pa je bilo zaznati tudi na nagovor ministra Samuela Žbogarja udeležencem ministrskega zasedanja. SEVERNA IN JUŽNA AMERIKA Organizacija ameriških držav Slovenija je kot država stalna opazovalka pri Organizaciji ameriških držav prvič dejavno sodelovala pri enem najobsežnejših programov organizacije, in sicer pri opazovanju volitev. V sklad za opazovanje drugega kroga splošnih in predsedniških volitev na Haitiju, ki so bile 20. marca, je prispevala 7000 evrov. Opazovanje volitev na Haitiju je Organizacija ameriških držav izvedla v sodelovanju s Karibsko skupnostjo (CARICOM). Rednega 41. zasedanja Generalne skupščine Organizacije ameriških držav se je v San Salvadorju od 5. do 7. junija udeležil posebni odposlanec za Varnostni svet OZN veleposlanik Matjaž Šinkovec. Na dialogu med vodji delegacij držav članic, salvadorskim zunanjim ministrom Hugom Martine-zem, generalnim sekretarjem Organizacije ameriških držav Josejem Migue-lom Insulzo ter vodji delegacij držav stalnih opazovalk je nastopil z izjavo na temo državljanske varnosti v Amerikah. Ob robu zasedanja generalne skupščine je v zvezi s slovensko kandidaturo v Varnostni svet Organizacije združenih narodov opravil pogovore z vodji delegacij štirinajstih držav članic Organizacije ameriških držav. V Organizaciji ameriških držav so pridobile status države opazovalke tri evropske države: Albanija, Makedonija in Malta. AFRIKA Afriška unija Slovenija je okrepila in institucionalizirala odnose z Afriško unijo. Odnosi s posameznimi članicami Afriške unije so se kvalitativno izboljšali. Vzpostavile so se nove razsežnosti humanitarnega in razvojnega sodelovanja ter okrepile dvostranske politične in gospodarske vezi. Prva stalna predstavnica Republike Slovenije pri Afriški uniji je 31. avgusta predala poverilna pisma predsedniku Komisije Afriške unije. Z akreditacijo pri Afriški uniji je Slovenija bolje obveščena o dogajanju v državah članicah organizacije, kar pripomore k nadaljnji krepitvi odnosov z afriškimi državami in k iskanju priložnosti za tesnejše sodelovanje na področjih skupnega interesa. To je pomembno, ker Slovenija diplomatsko pokriva le pet držav članic Afriške unije, od tega le eno rezidenčno. Slovenija je prvič sodelovala na obeh vrhovih Afriške unije. Minister Samuel Žbogar se je 27. in 28. januarja udeležil 18. rednega zasedanja Izvršnega sveta Afriške unije v Adis Abebi, 26. in 27. junija pa 19. rednega zasedanja v Malabu. Ob robu srečanja so se zvrstili drugi stiki z najvišjimi predstavniki držav članic Afriške unije. Minister se je 29. januarja v Bruslju srečal z veleposlaniki držav članic Afriške unije. Slovenija kaže interes za teme, ki zadevajo afriško celino, in želi v okviru EU ter tudi prek samostojne slovenske zunanje politike graditi partnerstvo za prihodnost z Afriško unijo in posameznimi afriškimi državami. Sedež Afriške unije je 20. junija obiskal posebni odposlanec predsednika republike, ki se je v Adis Abebi srečal s predsednikom Komisije Afriške unije Jeanom Pingom in komisarjem za mir in varnost Afriške unije Ramtanom Lamamro. 148 DRUGA POMEMBNEJŠA PODROČJA DELOVANJA 6 DRUGA POMEMBNEJŠA PODROČJA DELOVANJA ČLOVEKOVE PRAVICE Slovenija se je še naprej aktivno zavzemala za varstvo in spodbujanje človekovih pravic. Posebno dejavna je bila glede pravic otroka, pravic žensk, manjšinskih pravic, pravic Romov, pravic istospolno usmerjenih, izobraževanja za človekove pravice, pravice do vode in sanitarij ter v postopku univerzalnega periodičnega pregleda, v katerem je pripravila vprašanja in dajala priporočila vsem državam v pregledu. Slovenski predstavniki so na področju človekovih pravic delovali v okviru pristojnih teles OZN, Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Ministrstvo za zunanje zadeve pa je človekovim pravicam veliko pozornosti namenilo tudi na nacionalni ravni. Svet OZN za človekove pravice se je sestal na treh rednih in štirih izrednih zasedanjih, od katerih so bila kar tri namenjena položaju človekovih pravic v Siriji, eno pa v Libiji. Razprave v Svetu za človekove pravice so najbolj zaznamovali nemiri na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Posledicam ljudskih vstaj je svet namenil precej pozornosti tudi na treh rednih zasedanjih. Po pretresih v južnem Sredozemlju ter odzivih oblasti nanje je na marčnem zasedanju čezregionalna skupina, ki se ji je pridružila tudi Slovenija, izdala izjavo v podporo izvajanju načela odgovornosti zaščititi. Vzpostavitvi mandata posebnega poročevalca o pravici do svobode mirnega zbiranja in združevanja leta 2010 sta sledili pobuda za panelno razpravo o uveljavljanju in zaščiti človekovih pravic ob mirnih protestih in njena izvedba (septembra). Uspešna so bila tudi večletna prizadevanja za vzpostavitev mandata posebnega poročevalca o položaju človekovih pravic v Iranu. Na junijskem zasedanju je Svet za človekove pravice sprejel prve smernice za delovanje gospodarskih subjektov in človekove pravice, katerih slovenski prevod je v pripravi. Vse navedene pobude je Slovenija podprla oziroma je v njih sodelovala. V Svetu OZN za človekove pravice je bila Slovenija dejavna predvsem na področju svojih tradicionalnih prednostnih usmeritev: pravic otrok, nedis-kriminacije, izobraževanja in učenja za človekove pravice ter varstva okolja. Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar se je udeležil uvodnega dela marčnega zasedanja sveta, ki je bil namenjen udeležbi na visoki ravni. V delovnih skupinah Sveta za človekove pravice so se končala pogajanja o besedilih dveh novih instrumentov, glede katerih je bila Slovenija skupaj z drugimi državami zadnjih nekaj let zelo dejavna. Izbirni protokol, ki uvaja postopek sporočanja kršitev, je Generalna skupščina OZN sprejela 19. decembra. Pogajanja o njem so sicer potekala več let, Slovenija pa je skupaj s še sedmimi državami iz vseh delov sveta (Slovaško, Avstrijo, Nemčijo, Čilom, Maldivi, Tajsko in Urugvajem) pri tem prevzela vodilno vlogo. Namen protokola je uvedba pritožbenega postopka po Konvenciji OZN o otrokovih pravicah. Posameznikom iz držav pogodbenic izbirnega protokola bo po začetku veljavnosti protokola tako omogočeno, da se ob kršitvah pravic otrok po izčrpanju domačih pravnih sredstev obrnejo na Odbor OZN za pravice otroka s sedežem v Ženevi, ki nadzoruje izvrševanje določb konvencije. Pritožbeni postopek na mednarodni ravni bo predvidoma spodbudno vplival tudi na višjo raven zaščite imet- nikov pravic na drugih ravneh - državni in regionalni. Istega dne kot nov izbirni protokol je Generalna skupščina sprejela tudi Deklaracijo OZN o izobraževanju in usposabljanju za človekove pravice, pri sprejetju katere je imela pomembno vlogo tudi Slovenija. Kot članica Platforme za izobraževanje in usposabljanje za človekove pravice, ki jo sestavlja sedem držav iz vseh delov sveta (Filipini, Italija, Kostarika, Maroko, Senegal, Slovenija in Švica), je namreč na medvladni ravni vodila večletna prizadevanja za pripravo deklaracije. Ta je s sprejetjem v Generalni skupščini OZN postala politično zavezujoč mednarodni dokument o človekovih pravicah. Mednarodna skupnost je z njo soglasno potrdila pomen izobraževanja za človekove pravice za njihovo spoštovanje. V okviru boja proti diskriminaciji se je Slovenija v Svetu za človekove pravice zavzela za odpravo diskriminacije in nasilja nad ženskami. Junija se je prvič sestala nova delovna skupina za odpravo diskriminacije žensk v zakonih in praksi, za katero sta pobudo pred petimi leti skupaj dali Ruanda in Slovenija. Skupaj s Kolumbijo in ZDA je bila Slovenija dejavna v prizadevanjih za odpravo nasilja in diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti in identitete. Junija je Svet za človekove pravice sprejel resolucijo, ki razpravo o tem vprašanju prvič v zgodovini formalno uvršča na dnevni red kateregakoli organa OZN. Slovenija se je pridružila novoustanovljeni ožji čezregionalni skupini za vprašanje človekovih pravic in okolja. Skupina je na 16. zasedanju Sveta za člo- 150 vekove pravice predložila resolucijo, ki opozarja na slabo raziskane povezave med človekovimi pravicami in okoljem ter nalaga Uradu visoke komisarke OZN za človekove pravice izdelavo analitične študije o tej temi. Slovenija je sodelovala tudi v t. i. modri skupini, ki si prizadeva za spodbujanje pravice do čiste pitne vode in sanitarij, ter v ožji skupini držav, ki si prizadeva za splošno odpravo smrtne kazni. Na septembrskem zasedanju Sveta za človekove pravice je posebna poročevalka za človekovo pravico do vode in sanitarij poročala o misiji v Sloveniji, ki jo je obiskala maja 2010. Stanje v Sloveniji je na splošno ocenila kot dobro, kot problematično pa je omenila izvajanje pravice pri posameznih skupinah prebivalcev, zlasti pri Romih. Posebna poročevalka je v januarju Slovenijo povabila v Ženevo na predstavitev dobrih praks pri zagotavljanju pravice do vode in sanitarij, na kateri je prof. dr. Jernej Zupančič kot vodja Strokovne skupine za reševanje prostorske problematike romskih naselij predstavil delovanje strokovne skupine s posebnim poudarkom na zagotavljanju pravice do vode in sanitarij v teh naseljih. V okviru univerzalnega periodičnega pregleda spoštovanja človekovih pravic v Svetu za človekove pravice je bilo pregledanih 48 držav, s čimer se je sklenil prvi krog pregleda. Slovenija je z vprašanji in priporočili sodelovala pri pregledu vseh držav. Ob robu septembrskega zasedanja Sveta je bila v Palači narodov v Ženevi na ogled razstava Naše pravice, ki predstavlja istoimenski projekt o izobraževanju otrok za njihove pravice. Državna sekretarka Dragoljuba Benči-na je sodelovala na 55. zasedanju Komisije OZN za status žensk, ki je v New Yorku potekalo od 22. februarja do 4. marca. Ob tej priložnosti je imela uvodni nagovor na okrogli mizi na visoki ravni z naslovom Preprečevanje nasilja: zagotavljanje kakovostnega izobraževanja za ženske in deklice, ki ga je stalno predstavništvo pri OZN organiziralo skupaj z Uradom visoke komisarke OZN za človekove pravice in Pisarno posebne predstavnice generalnega sekretarja OZN za problematiko nasilja nad otroki. Slovenija je še naprej dobro sodelovala s posebnima predstavnicama generalnega sekretarja OZN za otroke v oboroženih spopadih in za problematiko nasilja nad otroki. Stalno predstavništvo je maja skupaj s posebnima predstavnicama, UNICEF in Uradom visoke komisarke OZN za človekove pravice priredilo dogodek ob prvi obletnici kampanje za univerzalno ratifikacijo izbirnih protokolov h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih in glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije. Slovenija je sodelovala tudi v razpravah o izboljšanju delovanja pogodbenih teles OZN, ki nadzorujejo izpolnjevanje zavez držav iz mednarodnih konvencij s področja človekovih pravic. Maja je Odbor OZN za preprečevanje mučenja pregledal izpolnjevanje obveznosti Slovenije po Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. Na tretje periodično poročilo je odbor Sloveniji dal več komentarjev in priporočil. Uresničevanje konvencije je v Ženevi zagovarjala 14-članska slovenska delegacija. V dveh pogodbenih telesih sta delovala tudi slovenska člana - Violeta Neubauer v Odboru za odpravo diskriminacije žensk in mag. Goran Klemenčič v Pododboru za preprečevanje mučenja. Ministrstvo za zunanje zadeve je posebno pozornost namenjalo problematiki slovenske manjšine v sosednjih državah, zlasti ob pregledu položaja človekovih pravic v teh državah v okviru univerzalnega periodičnega pregleda v Svetu za človekove pravice in nadzornih mehanizmov Sveta Evrope o izvajanju instrumentov o varstvu manjšinskih pravic v sosednjih državah. V Svetu Evrope se je začela obravnava 3. periodičnega poročila Odbora strokovnjakov o izpolnjevanju določil Okvirne konvencije o varstvu narodnih manjšin v Sloveniji, maja pa je bil v Ljubljani izveden seminar po končanem tretjem ciklu poročanja o uresničevanju Evropske listine o manjšinskih in regionalnih jezikih. Svet Evrope je aprila sprejel Konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima, ki je prvi mednarodnopravno zavezujoči dokument, namenjen izključno preprečevanju tovrstnega nasilja. Slovenija je konvencijo podpisala 8. septembra. Komisar za človekove pravice Sveta Evrope Thomas Hammarberg je na podlagi posredovanih dobrih praks glede vključevanja Romov v vzgojo in izobraževanje v Sloveniji (projekt Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje, ki ga izvaja Zveza Romov Slovenije) svetovni dan Romov 8. aprila praznoval v Kamencih v Sloveniji. Predstavitev dobrih praks glede Romov je Slovenija nadaljevala tudi na letnem implementacijskem sestanku človekove dimenzije OVSE v Varšavi od 26. septembra do 7. oktobra. Na stranskem dogodku, ki ga je organizirala Slovenija, je predstavnica nevladne organizacije Misija *S predstavila projekt opolnomočenja romskih žensk. Slovenija je sicer na sestanku tudi tokrat nastopila na temo izobraževanja za človekove pravice. V okviru vključevanja v Mednarodno organizacijo za spominjanje na holo-kavst je v januarju Slovenijo obiskala tričlanska skupina strokovnjakov iz Izraela in Nemčije, v septembru pa predsedujoči organizaciji, nizozemski veleposlanik Karel de Beer. Na plenarnem zasedanju organizacije v Haagu je 1. decembra Slovenija postala njena polnopravna članica. Slovenija je Švico, Lihtenštajn in Avstrijo poleti povabila na prvo skupno srečanje o človekovih pravicah v Ljubljani. Kvad-rilateralne konzultacije s temi tremi državami sicer potekajo od aprila. Ministrstvo za zunanje zadeve je pozorno spremljalo stanje človekovih pravic v 151 posameznih delih sveta in se odzivalo na grobe kršitve z lastnimi javnimi izjavami, prek skupnih izjav in stališč Evropske unije ter tudi ob rednih političnih stikih s posameznimi državami. Ministrstvo je vodilo in usklajevalo delo Medresorske delovne komisije za človekove pravice. Nadaljevali smo tudi z javno diplomacijo in predstavnike javnosti redno obveščali o dosežkih slovenske zunanje politike na področju človekovih pravic. Minister Samuel Žbogar se je maja že tradicionalno sešel s predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na področju človekovih pravic v Sloveniji. Ministrstvo za zunanje zadeve se je kot nosilec nekaterih poročanj o stanju človekovih pravic vključevalo v razprave o institucionalni ureditvi varstva pred diskriminacijo, pri čemer se je zavzemalo za izboljšanje sedanje ureditve na ravni oblikovanja politik ter na nadzorni ravni. RAZVOJNO SODELOVANJE V letu 2011 je ministrstvo tretjič zapored organiziralo Slovenske razvojne dni, ki jih je odprla državna sekretarka v vlogi ministrice za mednarodno razvojno sodelovanje Dragoljuba Benčina. Odločitev Vlade Republike Slovenije o ustanovitvi Direktorata za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč v okviru Ministrstva za zunanje zadeve je bila sprejeta v marcu in uresničena v juliju, kar potrjuje pomen razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči kot dveh prednostnih področij slovenske zunanje politike tako v bilateralnih kot tudi v multilateralnih odnosih. Opazno vlogo pri načrtovanju in izvajanju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči imajo tudi združenja civilne družbe. Razvojno sodelovanje V skladu z geografskimi prioritetami, ki so opredeljene v Resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za obdobje do leta 2015, si je ministrstvo sistematično prizadevalo za krepitev razvojnega sodelovanja. Za večjo učinkovitost in preglednost načrtovanja in izvajanja bilateralnega razvojnega sodelovanja je vlada na predlog ministrstva 17. marca sprejela drugi - tokrat dveletni - okvirni program mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije v letih 2011 in 2012. Okvirni program je bil oblikovan na podlagi področnih strateških dokumentov in natančneje opredeljuje geografske, vsebinske in izvajalske parametre v vrednosti 13.412.236 evrov (od tega 6.659.643 evrov za leto 2011) na področjih bilateralnega razvojnega sodelovanja, humanitarne pomoči in podpore izbranim mednarodnim organizacijam, ki se ukvarjajo z razvojnim sodelovanjem, ter krepitve zainteresirane civilne družbe in ozaveščanja jav- nosti o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja. Okrepila se je vloga medresorskega delovnega telesa za mednarodno razvojno sodelovanje na področju večletnih in letnih programov. Ustanovitev direktorata so kot pozitiven korak označili tudi ocenjevalci medsebojnega pregleda Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj s sedežem v Parizu (OECD/DAC Special Peer Review), ki je potekal na začetku septembra in katerega namen je bil pregled delovanja slovenskega sistema razvojnega sodelovanja. Predvidene so spremembe nekaterih zakonskih podlag, tudi Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in Zakona o javnih financah. Največji delež bilateralne pomoči je še naprej usmerjen v države Zahodnega Balkana, ki so ključna prioriteta slovenske zunanje politike in posebnega pomena za varnost, stabilnost in blaginjo vse Evropske unije. Z ustanovitvijo skupnih odborov so se okrepile dejavnosti za izvajanje razvojnih sporazumov s Črno goro in Makedonijo, s katerima se usklajuje program razvojnega sodelovanja, medtem ko se z drugimi državami v regiji to izvaja projektno. Pozornost je bila namenjena tudi vzhodni Evropi, ki je drugo prednostno območje slovenskih razvojnih prizadevanj, s poudarkom na Moldaviji. Slovenska razvojna pomoč, ki se v Afriko usmerja predvsem kot multilateral- 152 na pomoč, je še naprej potekala projektno, prednostno pa so bili podprti projekti nevladnih organizacij v najmanj razvitih državah te celine. Upoštevajoč razvojne potrebe Afrike ter zunanjepolitične in gospodarske interese Slovenije so se z Zelenortskimi otoki nadaljevale dejavnosti za konkretizacijo sodelovanja. Slovenija je prvič prispevala v Evropski razvojni sklad (EDF), ki je namenjen razvoju držav podsaharske Afrike, Karibov in Pacifika ter čezmorskih ozemelj. Prispevali smo 5,45 milijona evrov. S tem je Slovenija naredila korak naprej k uresničevanju zavez o namenjanju dodatnih razvojnih sredstev za Afriko. V EU si je Slovenija prizadevala za večjo uporabo tranzicijskih izkušenj novih držav članic. V marcu je bil predstavljen neuradni dokument (non-paper) s predlogi za ustanovitev posebnega sklada za financiranje uporabe tranzicijskih izkušenj. Evropska komisija je decembra pripravila interaktivno zbirko podatkov o ETC, s čimer se je uresničil del zamisli iz omenjenih predlogov. Na pomen tranzicijskih izkušenj je Slovenija opozorila tudi v razpravi o učinkovitosti pomoči v okviru EU pred 4. visokim forumom OECD o učinkovitosti pomoči v Busanu v Južni Koreji. Vsebinsko se je razvojno sodelovanje usmerjalo v razvoj programov in projektov, namenjenih dobremu vladanju in krepitvi pravne države, varovanju okolja s poudarkom na trajnostnem gospodarjenju z vodami ter enakopravnosti spolov in opolnomočenju žensk, ki so marsikje po svetu še vedno neenakopravne tako na socialnoekonomskem kot tudi političnem področju. Projekte razvojnega sodelovanja so izvajali različna ministrstva, javni zavodi in druge ustanove: Center za evropsko prihodnost (CEP), Center za razvoj financ (CEF), Mednarodni sklad za razminiranje (ITF), Ustanova Skupaj, Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), Center za podporo razvoju e-upravljanja za jugovzhodno Evropo (CeGD) ter nevladne razvojne in humanitarne organizacije. Za večjo učinkovitost uporabe sredstev medna- rodnega razvojnega sodelovanja si je ministrstvo prizadevalo za bolj sistematično usklajevanje načrtovanja in izvajanja bilateralne tehnične pomoči v okviru vlade. Posebna pozornost je bila namenjena vključevanju slovenskih gospodarskih subjektov v razvojno sodelovanje. Ministrstvo je krepilo dialog z nevladnimi razvojnimi in humanitarnimi organizacijami in se dejavno vključilo v delovanje strokovnega sveta platforme SLOGA. Prek javnega razpisa za leti 2010 in 2011 ter javnega razpisa za leta 2011, 2012 in 2013 so nevladne organizacije delovale v 28 razvojnih in humanitarnih projektih na Zahodnem Balkanu, v vzhodni Evropi, Afriki in drugod. Projekti zajemajo zlasti obnovljive vire energije, trajnostni razvoj, zagotavljanje pitne vode, rehabilitacijo in opismenjevanje otrok, psihosocialno pomoč otrokom in staršem, krepitev socialne in gospodarske vloge žensk, človekove pravice ter zagotavljanje zdravstvene oskrbe. Humanitarna pomoč Slovenija namenja humanitarno pomoč ob naravnih nesrečah, oboroženih konfliktih in v nujnih primerih takih razsežnosti, ki jih prizadeto območje ali država ne more sama obvladovati. Cilj humanitarne pomoči je reševati življenja, preprečiti ali olajšati človeško trpljenje in ohraniti človekovo dostojanstvo. Slovenija v zadnjih letih zanjo nameni približno milijon evrov letno. Največji delež je bil doslej posredovan v obliki prispevkov v podporo dejavnostim mednarodnih organizacij, saj ob njihovi podpori nujna pomoč ob humanitarnih katastrofah najhitreje doseže pomoči potrebno prebivalstvo. V letu 2011 je Slovenija s finančnimi prispevki podprla programe Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC), Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Svetovnega programa za hrano (WFP), Urada visokega komisarja OZN za begunce (UNHCR) in Japonskega Rdečega križa. Skladno s pozivi mednarodnih humanitarnih organizacij, upoštevajoč prioritete iz Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju in v skladu z Okvirnim programom mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, ki ga vsako leto potrdi vlada, se del sredstev nameni za podporo projektom v posameznih državah, ki so jih prizadele katastrofe (v letu 2011 na primer Japonski, Libiji, državam Afriškega roga - Etiopiji, Keniji, Somaliji) in državam, v katerih humanitarna kriza traja že dalj časa (Afganistan). Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je julija v Bengaziju predala drugo pošiljko slovenske humanitarne pomoči libijskemu prebivalstvu - zdravila in sanitetni material. 153 Slovenija letno nameni okvirno 15 odstotkov humanitarne pomoči neposredno za projekte, ki so izbrani na javnih razpisih in jih v posameznih državah izvajajo nevladne organizacije, ter za sofinanciranje humanitarnih projektov ustanov, katerih soustanoviteljica je slovenska vlada. Ob tem se posebna skrb namenja še posebno izpostavljeni in ogroženi družbeni skupini, ki je v kriznih razmerah pravzaprav najbolj nemočna - to so otroci in mladostniki. Tako je Slovenija nadaljevala podporo dejavnostim za pomoč otrokom v pokonfliktnih razmerah. Nadaljeval se je program rehabilitacije otrok iz Palestine, ki se je začel v letu 2009 na pobudo predsednika republike dr. Danila Turka in ga izvajata Mednarodna ustanova - Fundacija za razminira-nje in pomoč žrtvam min (ITF) in Univerzitetni rehabilitacijski inštitut (URI) Soča. Prav tako se je nadaljevala izvedba že nekaj let uspešnih projektov rehabilitacije otrok iz Ukrajine (v organizaciji Rdečega križa Slovenije) ter Bosne in Hercegovine, Kosova in Črne gore (v organizaciji Zavoda Krog), ki trpijo hude zdravstvene posledice černobilske nesreče ali vojne na Balkanu. Slovenija je z Belorusijo sklenila sporazum, ki bo omogočal izvedbo rehabilitacije otrok, ki v Belorusiji živijo na območjih, kjer prebivalstvo še vedno trpi zaradi dolgotrajnih vplivov černo- biLske jedrske nesreče, ki se je zgodila leta 1986. Sporazum je začel veljati 27. oktobra, prvi program rehabilitacije pa se bo začel v letu 2012. Posebna skrb je bila namenjena pomoči in sanaciji razmer ob dveh velikih naravnih nesrečah. Po uničujočem potresu, ki je prizadel Haiti v januarju 2010, se je Slovenija na donatorski konferenci 31. marca 2010 v New Yorku zavezala k dodatni pomoči porušeni državi. Tako je bila s slovensko donacijo, v sodelovanju s konzorcijem nevladnih organizacij pod vodstvom Platforme slovenskih nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč SLOGA, v sodelovanju z IRD Global zavod za pomoč in razvoj (IRD Slovenija) in Humanitarnim društvom Hrana za življenje ter ADRA Haiti, v Carrefourju, predmestju hait-ske prestolnice Port au-Prince, iz modularnih zgradb postavljena šola, ki je 5. oktobra odprla vrata za skoraj 300 otrok. Šola je poimenovana po Sloveniji École Communale de la République de Slovénie. Slovenija je tako omogočila nadaljevanje izobraževanja otrokom na prizadetem območju in prispevala tudi k uresničevanju drugega razvojnega cilja tisočletja. Na začetku leta je svet pretresel potres na Japonskem, ki mu je sledil rušilni popotresni val. Slovenija se je takoj po katastrofi odzvala in za blažitev posledic namenila prispevek Japonskemu Rdečemu križu; v naslednjih mesecih pa sta bili v sodelovanju s slovenskimi podjetji, ki so poklonila modularni hiši, ti postavljeni v mestih Minami Sanriku in Higaši Macušima, ki ju je prizadel potres. Naša država je pozorno in z zaskrbljenostjo spremljala dogajanja v arabskih državah in se po zaostrovanju razmer v Libiji odzvala s humanitarno pomočjo prizadetemu libijskemu prebivalstvu in sosednjim državam, v katere se je zateklo večje število Libijcev. V marcu je namenila humanitarno pomoč prek UNHCR, sledila je pomoč v zdravilih in sanitetnem materialu, namenjena bolnišnicam v okolici Misrate (konec aprila, zdravila so donirala slovenska farmacevtska podjetja, pomoč je bila dostavljena prek Arabske lige), splošni bolnišnici v Bengaziju (konec julija, donacija je vsebovala antibiotike, anestetike, zdravila za lajšanje bolečin, protimikrobna zdravila ter sanitetni material in bila dostavljena ob logistični podpori Italije) in regijski bolnišnici v Tatauinu v Tuniziji (v septembru), kamor se je zateklo več deset tisoč beguncev in ranjencev iz Libije. GLOBALNI IZZIVI Soodvisnost globalnih izzivov stopnjuje njihov vpliv na splošni družbeni, okoljski in gospodarski položaj posameznikov, držav in sveta. Zato varovanje okolja in s tem povezana vprašanja pridobivajo čedalje večjo težo na mednarodni ravni. Zelena skupina / Green Group Skupina, ki združuje ministre za zunanje zadeve Slovenije, Islandije, Kostarike, Singapurja, Združenih arabskih emiratov in Zelenortskih otokov in je bila ustanovljena leta 2009 na pobudo ministra Samuela Žbogarja, sodeluje na okoljskem področju, še posebno pri vprašanju podnebnih sprememb, vode, obnovljivih virov energije in podpore znanosti. Na tretjem srečanju ob robu septembrskega zasedanja Generalne skupščine OZN, ki ga je vodil minister Samuel Žbogar, so se zunanji ministri Zelene skupine dogovorili, da se bodo poleg dosedanjih v dejavnosti vključevali tudi gospodarstvo, znanost, civilno družbo in podobno. Dogovorili so se o tesnejšem sodelovanju pri pripravah na podnebna pogajanja, na forumih in vrhih v letu 2012 (WFES Abu Dhabi, WWF Marseille, WWW Singapur) ter pripravah na konferenco Rio + 20. Pred podnebno konferenco v Durbanu decembra je Zelena skupina objavila skupen članek na temo podnebnih sprememb in zelenega gospodarstva, opozorila pa je tudi na nujnost ukrepanja in napredka pri podnebnih pogajanjih. Generalni sekretar OZN Ban Ki Mun je v pismu izrazil priznanje in podporo delovanju Zelene skupine. Okoljska varnost, podnebne spremembe Stopnja okoljske ogroženosti se je še povečevala. Svet so prizadeli uničujoči 154 potresi na Japonskem in Novi Zelandiji, sušna obdobja na Kitajskem in v vzhodni Afriki, intenzivne sezone orkanov in tropskih neviht, zelo mrzel začetek zime v zahodni Evropi. Gospodarsko-finančne posledice naravnih nesreč strmo naraščajo, saj so v prvi polovici leta presegle 200 milijard ameriških dolarjev. Ministrstvo se je okrepljeno vključevalo v mednarodne okoljske dejavnosti, tudi ob podpori mreže okoljskih atašejev na veleposlaništvih v Buenos Airesu, K0benhavnu, Londonu, Pekingu in Skopju, ki so s svojim delom prispevali k pomenu okoljskih tem v zunanji politiki in dajali pobude za mednarodno okoljsko sodelovanje z izbranimi državami in regijami. V očeh mednarodne javnosti je bilo znova v ospredju vprašanje podnebnih sprememb. Tudi v državah, ki so odgovorne za največjo količino izpustov toplogrednih plinov, narašča zavedanje o nujnosti ukrepanja, kar se je potrdilo tudi na podnebni konferenci COP17/CMP7 v Durbanu v Južni Afriki med 28. novembrom in 11. decembrom. EU so se v prizadevanjih za odločitev o novem svetovnem sporazumu med drugimi pridružile Južna Afrika, Kitajska in Brazilija. Dosežen je bil dogovor, da se bodo začela pogajanja o pravno zavezujočem svetovnem sporazumu ter o časovnem razporedu za njegovo sprejetje. Sporazum bo zavezoval vse države, sprejeli naj bi ga do leta 2015, veljati pa naj bi začel leta 2020. Države so se zavezale (gre za politično, in ne pravno zavezo), da bodo nadaljevale izvajanje Kjotskega protokola tudi po 1. januarju 2013, saj se njegovo prvo ciljno obdobje izteče konec leta 2012. Drugemu ciljnemu obdobju Kjotskega protokola se ne bodo pridružile nekatere države iz Priloge I. Dosežen je bil dogovor o zelenem podnebnem skladu za pomoč državam v razvoju. Ob robu splošne razprave 66. zasedanja Generalne skupščine OZN je 20. septembra potekalo srečanje na visoki ravni o širjenju puščav, na katerem je sodeloval tudi slovenski predsednik dr. Danilo Türk. Oktobra je bila v Gjeong- namu v Južni Koreji konferenca pogodbenic Konvencije OZN o boju proti dezertifikaciji. Med njene glavne dosežke sodijo ustanovitev znanstvene fundacije, okrepljena politična podpora konvenciji ter pomenu učinkovitega ustavljanja širjenja puščav in degradacije tal za trajnostni razvoj. Trajnostni razvoj Začele so se intenzivne priprave na Konferenco OZN o trajnostnem razvoju, imenovano Rio + 20, ki bo junija 2012 v Riu de Janeiru. Na konferenci, ki jo prirejajo dvajset let po Konferenci OZN o okolju in razvoju, bodo ocenili napredek na področju trajnostnega razvoja in obnovili politične zaveze za trajnostni razvoj. Glavni temi bosta zeleno gospodarstvo v okviru trajnost-nega razvoja in izkoreninjenja revščine ter institucionalni okvir za trajnostni razvoj. Ministrstvo se kot koordinator nacionalnih priprav dejavno vključuje v priprave na svetovni in evropski ravni. Voda Voda je eno od glavnih področij Ministrstva za zunanje zadeve na področju globalnih izzivov. Ob svetovnem dnevu vode 22. marca je ministrstvo v okviru delovanja Zelene skupine v Ljubljani priredilo mednarodno konferenco Voda za energijo, energija za vodo. Udeležence je nagovoril minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar, video sporočila pa so poslali tudi vsi drugi zunanji ministri Zelene skupine, ki so poudarili povezanost gospodarjenja z vodo in obnovljivih virov energije, zlasti z vidika prehoda na nizkoogljično gospodarstvo. Dogodek se je neposredno povezoval z okroglo mizo, ki so jo v New Yorku organizirala stalna predstavništva držav Zelene skupine. Kot strokovnjaki so sodelovali predstavniki pristojnih agencij OZN. Za ozaveščanje o pomenu vode na svetovni ravni in promocijo Slovenije kot države, bogate z vodnimi viri in biotsko izredno raznolike države je bila marca v palači Organizacije združenih narodov postavljena razstava Voda, naše upanje, ki jo je odprla državna sekretarka Dragoljuba Benčina. Razstava je bila pozneje na ogled na Dunaju ter v mestecu Szentendre pri Budimpešti. Gozdovi Leto 2011 je bilo mednarodno leto gozdov. Glavni namen mednarodnega leta pod geslom Gozdovi za ljudi je bil oza-veščati javnost o njihovem pomenu za naše vsakdanje življenje. Gozdovi imajo veliko ekonomsko vrednost, od njih je odvisno preživetje okoli 1,3 milijarde ljudi. Prav tako so pomemben člen pri blaženju podnebnih sprememb, saj so velik ponor ogljika. Gozd je dom številnih rastlinskih in živalskih vrst ter tako ohranja biotsko raznovrstnost. Slovenija sodi med najbolj gozdnate države v Evropi in svetu. Slovenski gozdarski strokovnjaki se uvrščajo med vodilne tudi na mednarodni ravni. Nadaljnja promocija slovenskih dobrih praks in strokovnih izkušenj je pomembna za utrjevanje mednarodne podobe Slovenije. V mednarodno dvostransko sodelovanje Slovenije, še posebno z afriškimi državami, se vse bolj vključuje tematika gospodarjenja z gozdovi. Prehranska varnost Čeprav naj bi se v skladu s prvim razvojnim ciljem tisočletja do leta 2015 revščina in lakota po svetu zmanjšali za polovico, prehranska varnost na svetovni ravni zbuja vse več skrbi. Slovenija je bila dejavna pri delu ustreznih upravnih in izvršilnih organov v FAO in WFP, ki je usmerjeno v izboljševanje prehranske varnosti za najbolj ogrožene skupine ljudi, tudi z načrtnim dodatnim vlaganjem v manjše kmetije za zagotovitev bolj stabilne proizvodnje, kar je ob nenehnem naraščanju cen hrane še zlasti pomembno. Slovenija je v postopku za izvolitev novega generalnega direktorja FAO podprla pozneje izvoljenega brazilskega kandidata. Dejavnosti so namenjene tudi izboljšanju zaposlitvenih možnosti slovenskih strokovnjakov v tej organizaciji. Ministrstvo spremlja kmetijsko politiko in ocene OECD ter priporočila mednarodnih finančnih ustanov. Na prehransko varnost je s posebnim panelom opozoril tudi Strateški forum Bled. Njegove ugotovitve so potrdile 155 zavezanost Slovenije izpolnitvi prvega razvojnega cilja tisočletja. Slovenija je kot država članica sodelovala v izvršilnem odboru WFP zlasti pri sprejemanju odločitev o pomoči v hrani na ogroženih območjih in programih za izboljšanje prehranske varnosti ter izboljšanja prehranjenosti (šolska prehrana, programi za malčke do 1000 dni starosti, nosečnice in doječe matere, programi HIV/AIDS, elektronska in bonska plačila za hrano, programi dela za hrano itd.). Energetika, obnovljivi viri energije Zmanjševanje zalog fosilnih goriv, njihova vse višja cena in povečevanje koncentracij toplogrednih plinov v ozračju so razlogi, zakaj svet išče alternative prevladujočim energentom. Vlaganja v obnovljive vire energije še naprej strmo rastejo. Naložbe v nove projekte na področju obnovljivih virov energije so presegle 211 milijard ameriških dolarjev. Obnovljivi viri energije na svetovni ravni pokrijejo približno 16 % vse porabljene energije, iz njih se proizvede približno petina vse električne energije. Obnovljivi viri energije so deležni tudi vse večje pozornosti mednarodne politične skupnosti. S polnimi pooblastili je začela delovati Mednarodna agencija za obnovljive vire energije IRENA, ki ima sedež v Abu Dhabiju v Združenih arabskih emiratih. Prvo zasedanje njene generalne skupščine je potekalo 14. in 15. aprila. Statut agencije je do konca leta podpisalo že 148 držav, ratificiralo pa 86, tudi Slovenija. Migracije Na ministrstvu je bila ustanovljena stalna medsektorska delovna skupina za migracije, ki usklajuje stališča ministrstva, povezana z migracijskimi vprašanji. Področje migracij je bilo redna tema dvostranskih pogovorov s predstavniki držav z vseh delov sveta. V EU se je nadaljevalo izvajanje strategije Globalnega pristopa k migracijam iz leta 2005. Novembra je Evropska komisija objavila nov strateški dokument Globalni pristop k migracijam in mobilnosti (GAMM), ki vsebinsko in geografsko razširja usmeritev iz leta 2005. Ministrstvo je sodelovalo na zasedanjih delovne skupine na visoki ravni za migracije in azil, prav tako na širokih konzultacijah Komisije za novi strateški dokument. Udeležilo se je tudi migracijske misije EU v Azerbajd-žanu. Generalna skupščina OZN je na 66. zasedanju sprejela resolucije, ki se navezujejo na migracije - drugi odbor: mednarodne migracije in razvoj; tretji odbor: pravice migrantov in nasilje nad delavkami migrantkami. Svet OZN za človekove pravice je na 18. rednem zasedanju sprejel resolucijo o človekovih pravicah migrantov. Na mednarodni konferenci ob 60. obletnici Konvencije OZN o statusu beguncev je Slovenija sodelovala z lastno izjavo. Udeležila se je tudi letnega srečanja držav, ki sodelujejo v okviru Globalnega foruma za migracije in razvoj ter 100. zasedanja Sveta Mednarodne organizacije za migracije, na katerem so počastili njeno 60. obletnico. Dejavnosti so namenjene tudi izboljšanju zaposlitvenih možnosti slovenskih strokovnjakov v tej organizaciji. Ministrstvo je še naprej sodelovalo na zasedanjih medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi. Diplo-matsko-konzularna predstavništva so pristojnim organom v Sloveniji poročala o sumu trgovine z ljudmi v postopkih izdajanja dovoljenj za začasno prebivanje. Vlada je sprejela sklep, na podlagi katerega se Skrbniškemu skladu OZN za žrtve trgovine z ljudmi nameni prostovoljni prispevek, predvidoma v letu 2012. Ameriški State Department je glede na izpolnjevanje meril za leto 2011 Slovenijo znova uvrstil v skupino držav, ki dosegajo najvišje standarde v boju proti trgovini z ljudmi. Globalno upravljanje, skupina 3G Na junijski tematski razpravi Organizacije združenih narodov o vlogi OZN v globalnem upravljanju je sodeloval tudi predsednik države dr. Danilo Türk. Kot uvodni govornik je predstavil svoj pogled na reformo globalnega upravljanja. Ob poudarku, da so Združeni narodi vse od svojega nastanka nepogrešljiv forum globalnega upravljanja, je ocenil, da ostajajo še naprej glavni prostor za skupno politično razpravljanje in oblikovanje politik. Predsednikov prispevek so udeleženci sprejeli izredno pozitivno, bil pa je tudi med pomembnimi dejavnostmi v luči slovenske kandidature za Varnostni svet OZN. Spopadanje z globalnimi izzivi zahteva spremembe v globalnem upravljanju. Najbolj očitne so spremembe na ekonomskem in finančnem področju, kjer se je skupina G-20 izoblikovala kot ključen forum za usklajevanje politik največjih gospodarstev. Slovenija sodeluje v Skupini za globalno upravljanje (Global Governance Group, ki opozarja na vprašanja verodostojnosti, preglednosti in inkluzivnosti globalnega upravljanja, predvsem v povezavi s skupino G-20. Na srečanju skupine septembra je minister Samuel Žbogar poudaril pomen reforme OZN kot celote, ki je pogoj za zagotavljanje osrednje vloge OZN v globalnem upravljanju. Slovenski predstavniki v sistemu OZN Slovenija je bila kot premalo zastopana država v sistemu OZN znova izbrana za organizacijo in izvedbo izpitov za zaposlovanje mladih strokovnjakov (Young Professional Programe) v sistemu OZN, ki so bili v Ljubljani 7. decembra. Pred izpiti je ministrstvo v sodelovanju z začasnim direktorjem UNIS z Dunaja, Društvom za Združene narode za Slovenijo in FDV organiziralo seminar. Pisni del izpita iz administracije, humanitarnih zadev, informacij javnega značaja in statistike je opravljalo 50 slovenskih kandidatov, uspešni kandidati pa bodo povabljeni še na ustni del. Rezultate pisnega testiranja pričakujemo konec marca ali na začetku aprila 2012. 156 MEDNARODNOPRAVNE ZADEVE Sklepanje mednarodnih pogodb Ministrstvo je skladno s svojimi pristojnostmi dosledno izvajalo vse dejavnosti v zvezi s sklepanjem in ratifikacijo mednarodnih pogodb in sklepanjem drugih mednarodnih aktov. Pripravilo je 26 zakonov in 15 uredb o ratifikaciji mednarodnih pogodb ter 3 sklepe o potrditvi upravnih mednarodnih pogodb. Poleg tega je pripravilo še en zakon o spremembi zakona o ratifikaciji in akt o dopolnitvi akta o notifikaciji nasledstva, na podlagi katerega je objavilo nov slovenski uradni prevod Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb. Seminar o sklepanju mednarodnih pogodb in drugih mednarodnih aktov Ministrstvo je za uslužbence državne uprave, ki delajo na področju mednarodnega sodelovanja, priredilo seminar na temo sklepanja mednarodnih pogodb in drugih mednarodnih aktov, ki se ga je udeležilo več kot dvesto uslužbencev ministrstev, vladnih uradov in služb ter strokovnih služb Državnega zbora Republike Slovenije. Glavni namen seminarja je bil, da se udeleženci, predvsem tisti, ki v posameznih državnih organih delajo na področju mednarodnega sodelovanja, seznanijo s postopkom sklepanja mednarodnih pogodb in drugih mednarodnih aktov ali obnovijo svoje znanje, dodaten namen pa, da ministrstvo pridobi povratne informacije udeležencev o poteku postopkov in načinu sodelovanja v praksi. Pisno gradivo in predavanja predavateljev na seminarju ter tudi razprava, izmenjava mnenj in razjasnitev dilem bodo prispevali k uspešnejšemu delu vseh resorjev pri sklepanju mednarodnih aktov v naši državi in nadaljnjemu uspešnemu vključevanju Republike Slovenije v mednarodne odnose. Sodelovanje v delovnih skupinah Sveta/dejavnosti v okviru EU V okviru EU je ministrstvo sodelovalo pri delu štirih delovnih skupin Sveta EU s področja mednarodnega prava ter bilo dejavno pri oblikovanju stališč in mnenj, in sicer delovne skupine za mednarodno javno pravo (COJUR), delovne podskupine za Mednarodno kazensko sodišče (COJUR/ICC), delovne skupine za pravo morja (COMAR) in delovne skupine Relex v sestavi za omejevalne ukrepe (RELEX/Sankcije). Predstavniki ministrstva so sodelovali tudi v ad hoc skupini za pripravo pristopne pogodbe Republike Hrvaške k EU in se udeležili delovne skupine pravnikov lingvistov za redakcijo hrvaške pristopne pogodbe. Mednarodna sodišča Evropsko sodišče za človekove pravice - nadaljevanje reforme Ministrstvo za zunanje zadeve je sodelovalo z Ministrstvom za pravosodje pri pripravah na Konferenco na visoki ravni o prihodnosti Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jo je 26. in 27. aprila organiziralo turško predsedstvo Odbora ministrov Sveta Evrope v Izmirju. Konference, posvečene nadaljevanju reforme Evropskega sodišča za človekove pravice, so se udeležili predstavniki Ministrstva za pravosodje. Reforma sodišča se je intenzivno začela z uveljavitvijo Protokola št. 14 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, veljavnega od 1. junija 2010, ki spreminja nadzorni sistem konvencije. Na konferenci je bila sprejeta Izmirska deklaracija v kompromisnem besedilu (predvsem glede vprašanja morebitne uvedbe sodnih taks za dostop do sodišča). Izmirska deklaracija je potrdila zavezanost držav pogodbenic Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, potrdila načela in interlakenski načrt delovanja ter se zavzela za ohranitev gonilne moči reformnega procesa v zastavljenem časovnem okviru. Meddržavno sodišče v Haagu in Stalno arbitražno sodišče Predsednik dr. Danilo Türk je 29. novembra uradno obiskal Meddržavno sodišče v Haagu (International Court of Justice, ICJ). To je bil prvi obisk visokega predstavnika Slovenije v tej ustanovi nasploh. V nagovoru pred sodniki je dr. Türk poudaril tri elemente mednarodnega prava: načelo suverene enakosti držav, načelo svobodne izbire sredstev za miroljubno reševanje sporov ter koncept pravičnosti. Meddržavno sodišče je nadaljevalo postopke v zadevi Nemčija proti Italiji glede imunitete države, v kateri je intervenirala tudi Grčija, ter v ozemeljskem in morskem sporu med Nikaragvo in Kolumbijo. Aprila je odločilo, da ni pristojno za odločanje v tožbi Gruzije proti Ruski federaciji glede kršenja Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Maja je Kambodža vložila zahtevek za interpretacijo sodbe iz leta 1962 v zvezi s templjem Preah Vihear (Kambodža proti Tajski). Na začetku decembra je sodišče objavilo razsodbo v primeru Makedonija proti Grčiji, v kateri je ugotovilo, da je Grčija kršila začasni sporazum med državama o uporabi imena Nekdanja jugoslovanska Republika Makedonija, ko na vrhu zveze NATO v Bukarešti ni dala soglasja za pristop Makedonije k zavezništvu. Varnostni svet in Generalna skupščina Organizacije združenih narodov sta izvolila pet sodnikov, tri ponovno in dva nova. Septembra sta bila kot nova sodnika Stalnega arbitražnega sodišča (Permanent Court of Arbitration, PCA) iz Slovenije imenovana dr. Jernej Sekolec in dr. Rajko Knez (ob že obstoječih članih dr. Borutu Bohtetu in dr. Mirjam Škrk). Istega meseca je bil dr. Jernej Sekolec pri tem sodišču imenovan za člana Odbora za revizijo opcijskih pravil za arbitražo. Ministrstvo spremlja delo obeh sodišč še posebno na področjih, ki so z vidika mednarodnega prava posebnega pomena za Slovenijo. Mednarodna kazenska sodišča Med dejavnostmi Mednarodnega kazenskega sodišča (International 157 Criminal Court, ICC je bila mednarodna skupnost najbolj pozorna na libijski primer, ki ga je sodišču poveril Varnostni svet Organizacije združenih narodov, in z njim povezano izdajo zapornih nalogov za libijskega voditelja Moamerja Gadafija, njegovega sina ter vodjo libijske obveščevalne službe. Med 12. in 21. decembrom je bilo v New Yorku 10. zasedanje Skupščine pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki so ga zaznamovale predvsem volitve. Skupščina je soglasno izvolila novo tožilko Fatou Bensoudo, ki jo je predlagal posebni neformalni odbor. Za dve leti je bila izvoljena nova predsednica skupščine, izvoljenih pa je bilo tudi šest novih sodnikov. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil dosežen kompromisni dogovor o proračunu za leto 2012 v vrednosti 111 milijonov evrov, kar je pomembno z vidika širše razprave, kako naj v zaostrenih javnofinančnih razmerah sodišče izpolnjuje svoj mandat ob vse večjem številu primerov, ki mu jih predložijo države same ali Varnostni svet. Skupščina je poleg tega poudarila pomen pravočasnega in učinkovitega sodelovanja vseh držav s sodiščem. Slovenija je udeležence zasedanja obvestila, da je ena od prvih držav na svetu, ki je opredelitev zločina agresije vključila v svojo kazensko zakonodajo, s čimer je na dobri poti uresničevanja zavez z lanske pregledne konference v Kampali. Slovenija je ob robu zasedanja skupščine skupaj z Nizozemsko in Belgijo organizirala posvet o komplementarnosti, na katerem je bila ena od tem potreba po novi mednarodni konvenciji na področju sodelovanja v mednarodnih kazenskih zadevah. V tem letu je bila Slovenija močno dejavna tudi v delu Haaške delovne skupine Skupščine držav pogodbenic (sofa-cilitatorstvo na temo neodvisnega nadzornega mehanizma), decembra pa se je izteklo njeno članstvo v biroju ICC, v katerega je bila izvoljena leta 2008. Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo (International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia, ICTY) sta bili izročeni še zadnji dve osebi s seznama obtožencev sodišča, in sicer Ratko Mladic, glavni krivec za dogodke v Srebrenici, in Goran Hadžic, nekdanji predsednik samooklicane Republike Srbske krajine. Sodišče je izdalo sodbo v primeru Vlastimirja Bordevica, nekdanjega pomočnika ministra za notranje zadeve Srbije, in Momčila Perišica, ki je najvišji častnik jugoslovanske vojske, obsojen pred sodiščem. Prav tako se je končalo sojenje v primeru trojice obtoženih Hrvatov, Anteja Gotovine, Mla-dena Markača in Ivana Čermaka. Prva dva sta bila obsojena za zločine, storjene v operaciji Nevihta, zadnjega pa je sodišče oprostilo vseh obtožb. Delo sodišča je zaznamovala tudi predčasna izpustitev Veselina Šljivančanina, ki je služil desetletno zaporno kazen zaradi zločinov, storjenih v Vukovarju. Sodišče je nadaljevalo strategijo zapiranja in pripravo na vzpostavitev rezidualnega mehanizma s 1. julijem 2013, ki vključuje tudi oblikovanje dediščine sodišča. V zvezi s tem je bila novembra organizirana konferenca o globalni dediščini sodišča. Mednarodno humanitarno pravo Predstavnik ministrstva, predsednik Medresorske komisije za mednarodno humanitarno pravo, je nastopil na 31. mednarodni konferenci Rdečega križa in Rdečega polmeseca od 28. novembra do 1. decembra v Ženevi. Na zasedanju je bilo obravnavano vprašanje integralnega sistema za pregon hujših kršitev mednarodnega humanitarnega prava s poudarkom na pravnih ukrepih in nacionalnih mehanizmih njihovega spremljanja in vprašanje krepitve vloge nacionalnih komisij za mednarodno humanitarno pravo. Namen konference je bila krepitev mednarodnega humanitarnega prava in humanitarnega delovanja. Na konferenci so bile usklajene in sprejete tri resolucije z naslednjo vsebino: krepitev pravne zaščite za žrtve oboroženih spopadov, štiriletni akcijski načrt krepitve mednarodnega humanitarnega prava ter spoštovanje in zaščita zdravstvenega varstva v oboroženih spopadih in drugih izbruhih nasilja. V skladu z dosedanjo prakso so države udeleženke in nacionalni odbori Rdečega križa dali posebne obljube za delovanje v prihodnjih štirih letih na področju izvajanja mednarodnega humanitarnega prava in sorodnih dejavnosti. Slovenija je svoje zaveze uskladila s članicami EU in jih v »svežnju EU« predala na konferenci. Šesti odbor Generalne skupščine Organizacije združenih narodov Ministrstvo je spremljalo delo 6. odbora GS OZN na njenem 66. zasedanju, ki je obravnaval naslednje teme: mednarodni terorizem, vladavina prava na nacionalni in mednarodni ravni, kazenska odgovornost osebja OZN in strokovnjakov na misijah, reševanje delovnopravnih sporov uslužbencev OZN, univerzalna jurisdikcija, državljanstvo oseb ob nasledstvu držav, pravo čezmejnih vodonosnikov ter poročila Komisije ZN za mednarodno pravo, Komisije ZN za mednarodno trgovinsko pravo, Posebnega odbora za Ustanovno listino OZN in Odbora za odnose z državo gostiteljico. Ministrstvo je stališča do teh vprašanj usklajevalo v delovnih skupinah EU za mednarodno javno pravo (COJUR) in podskupini za mednarodno kazensko pravo (COJUR-ICC). Ministrstvo je spremljalo tudi razprave v okviru plenuma GS OZN. Aprila je potekala interaktivna razprava o vladavini prava, ki jo je organiziral predsednik GS OZN in na kateri je kot panelist nastopil mednarodni pravnik dr. Ernest Petrič, predsednik Ustavnega sodišča RS. Kot vsako leto so potekale razprave tudi o pomorskem mednarodnem pravu: usklajevanje resolucij o pravu morja in ribištva, razprave v okviru neformalnega posvetovalnega procesa o pravu morja od 20. do 24. junija ter 21. zasedanje držav pogodbenic Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu od 13. do 17. junija. Komisija za mednarodno pravo Ministrstvo je spremljalo delo Komisije Organizacije združenih narodov za mednarodno pravo (International Law Commission, ILC), posebej se je odzvalo na njene dejavnosti pri pripravi osnutkov določb na področju zaščite oseb v primeru nesreč, pridržkov, 158 odgovornosti mednarodnih organizacij ter vladavine prava. Slovenski mednarodni pravnik dr. Ernest Petrič je bil v tem letu vnovič izvoljen za člana komisije za obdobje petih let. Omejevalni ukrepi Ministrstvo je pripravilo pet uredb o izvajanju omejevalnih ukrepov, in sicer v zvezi s Tunizijo, Egiptom, Sirijo, Libanonom in Iranom. Predstavnik ministrstva je zagotavljal strokovno pomoč in koordinacijo pri izvajanju omejevalnih ukrepov drugim pristojnim organom z opravljanjem nalog namestništva vodenja in sekretariata Stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe. Vodenje in koordiniranje medresorskih delovnih teles Ministrstvo je usklajevalo delo Stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe in Odbora za kulturno dediščino (Priloga A Sporazuma o vprašanjih nasledstva) ter organiziralo delo in vodilo sestanke Strokovne skupine za redakcijo slovenskih prevodov mednarodnih aktov, ki se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije. Predstavniki ministrstva so tudi vodili odbore, ki so bili ustanovljeni po Sporazumu o vprašanjih nasledstva, ali v njih sodelovali. Še posebno velja poudariti, da je ministrstvo vodilo in usklajevalo delo Medresorske komisije za mednarodno humanitarno pravo, ki se je sestala dvakrat. Obravnavala je dejavnosti na področju mednarodnega humanitarnega prava, problematiko zaščite kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada, njeni člani so sodelovali pri pripravah mednarodnih in nacionalnih seminarjev po programu raziskovanja humanitarnega prava za osnovne šole, pri izobraževanju s področja mednarodnega prava za vojake in policiste, ki sodelujejo v mednarodnih mirovnih operacijah, ipd. Mednarodna komisija za Savski bazen Ministrstvo je z namestnikom člana Republike Slovenije v Mednarodni komisiji za Savski bazen sodelovalo na zasedanjih komisije, prav tako je opravljalo naloge depozitarja Protokola o preprečevanju poplavljanja na obalah reke Save. Na Brdu pri Kranju je bilo 31. maja in 1. junija 3. redno zasedanje držav pogodbenic Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu, pri organizaciji katerega so sodelovali tudi predstavniki ministrstva. Slovensko-hrvaška mešana komisija za reševanje odprtih vprašanj med državama Mešana komisija se ni sešla, 30. marca pa se je sestal njen slovenski del. Kljub temu so se izvajale dejavnosti, usmerjene v reševanje vprašanj, in sicer usklajevanje sopredsedujočih mešani komisiji, sestale pa so se tudi ad hoc podskupine mešane komisije za reševanje posameznih odprtih vprašanj. Predvsem velja omeniti področja vodnega gospodarstva, energetike in prometa. Največji dosežek mešane komisije je bil junija, ko je bilo s hrvaškim soglasjem preneseno vodenje zemljiške knjige za katastrsko občino Pregara na slovensko sodišče. Slovenija je v pogovorih s hrvaško stranjo poudarila, da zdaj pričakuje napredek pri reševanju premoženjskopravnih vprašanj, glede dogovora o pridobitvi izvirnika Osimskih sporazumov, skladiščenja odpadkov Jedrske elektrarne Krško in denacionalizacije na Hrvaškem ter da pričakuje nediskriminatorno obravnavo slovenskih državljanov v sodnih postopkih na Hrvaškem. Hrvaška stran od slovenske strani pričakuje tesnejše sodelovanje glede infrastrukturnih prometnih povezav, zaključek dela vodnogospodarske komisije, odgovor glede varstva Jadrana kot posebej zavarovanega morskega območja (Particularly Sensitive Sea Area, PSSA) in glede položaja narodne skupnosti Hrvatov v Sloveniji. Spletne strani ministrstva o mednarodnem pravu Ministrstvo je na svojih spletnih straneh v decembru vzpostavilo rubriko mednarodno pravo in s tem bralcem omogočilo vpogled v delo ministrstva na tem področju. Posebej so razdela-ne dejavnosti Sektorja za mednarodno pravo po področjih, ki sodijo v njegovo pristojnost, predvsem splošno mednarodno javno pravo, človekove pravice, mednarodno humanitarno pravo, mednarodno kazensko pravosodje, sankcije, vprašanja nasledstva držav, pravo morja, državne meje, Mednarodna komisija za Savski bazen. S spletnih strani je omogočen tudi dostop do publikacij, ki jih je Sektor za mednarodno pravo izdal ali soizdal v preteklih letih, ter dostop do gradiv v zvezi s postopkom sklepanja mednarodnih pogodb in drugih mednarodnih aktov, ki so bila predstavljena na istoimenskem seminarju. Vzpostavljena je tudi posebna podrubrika o aktualnih dogodkih s področja mednarodnega prava, ki so povezani z delom ministrstva. GOSPODARSKA DIPLOMACIJA Zasedanja mešanih komisij za gospodarsko sodelovanje Ministrstvo za zunanje zadeve organizira mešane bilateralne komisije za gospodarsko sodelovanje na podlagi sporazumov ali memorandumov o gospodarskem sodelovanju. Mešane komisije so bile usmerjene v iskanje novih konkretnih možnosti za gospodarsko sodelovanje, obravnavale so nekatera nerešena vprašanja, izmen- jane so bile informacije o poslovnih okoljih, priložnostih in protikriznih ukrepih, sprejeti dogovori o sodelovanju nekaterih institucij ter začrtane usmeritve za razvoj prihodnjega gospodarskega sodelovanja, z opredelitvi- 159 jo posameznih sektorjev. Ob zasedanjih mešanih komisij so bili organizirani poslovne konference in srečanja podjetij. Izvedena so bila zasedanja naslednjih mešanih komisij: • 15. do 17. februar, Moskva - Medvladna komisija za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje med Slovenijo in Rusko federacijo; • 7. marec, Ljubljana - sestanek delovnega omizja za gospodarske dejavnosti v okviru Mešane komisije za obravnavo skupnih razvojnih vprašanj med Slovenijo in Avtonomno deželo Furlanijo -Julijsko krajino; • 4. in 5. april, Sofija - Skupna slo-vensko-bolgarska komisija za gospodarsko sodelovanje; • 24. in 25. maj, Minsk - Medvladna komisija za gospodarsko-trgovinsko in znanstveno-tehnično sodelovanje med Slovenijo in Belorusijo; • 7. in 8. junij, Ljubljana - Sloven-sko-kazahstanska medvladna komisija za trgovinsko-gospodarsko sodelovanje; • 10. in 11. oktober, Kijev - Medvladna slovensko-ukrajinska komisija za trgovinsko-gospodarsko sodelovanje. Gospodarske delegacije Ministrstvo za zunanje zadeve je organiziralo gospodarske delegacije, ki so spremljale najvišje slovenske predstavnike na obiskih v tujini. Predsednik republike dr. Danilo Türk se je s spremljajočo gospodarsko delegacijo 16. marca mudil na Češkem, od 3. do 5. maja na Islandiji in v Estoniji, 5. in 6. septembra v Črni gori, 11. in 12. oktobra v Ukrajini ter 28. in 29. novembra na Nizozemskem. Predsednik vlade Borut Pahor je s spremljajočo gospodarsko delegacijo 3. in 4. marca obiskal Turčijo, od 13. do 16. junija pa Indijo. Generalni direktor za gospodarsko diplomacijo je z gospodarsko delegacijo obiskal Iran, vršilec dolžnosti generalnega direktorja pa Ekvatorialno Gvinejo. Ministrstvo je sodelovalo pri organizaciji srečanj slovenskih gospodarstvenikov s člani gospodarskih delegacij, ki so bile na obisku v Sloveniji, in sicer iz Makedonije, Slovaške, Češke, Norveške, Bolgarije in Azerbajd-žana. Posvet ekonomskih svetovalcev Od 12. do 15. aprila je bil v Ljubljani redni letni posvet ekonomskih svetovalcev, ki delujejo na diplomatskih predstavništvih in konzulatih v tujini. Na njem so obravnavali naslednje teme: • razmere v slovenskem gospodarstvu; • delovanje modela slovenske gospodarske diplomacije; • načrti nekaterih slovenskih podjetij na tujih trgih; • program dela STO in načrti za sodelovanje z mrežo slovenske gospodarske diplomacije; • razvojno sodelovanje kot del slovenske zunanje politike; • ukrepi in metode za krepitev integritete in preglednosti ter preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov. silent revolutions Na Gospodarski zbornici Slovenije in OZS so se ekonomski svetovalci seznanili z njunimi projekti in prednostnimi nalogami. Konkretni projekti in dejavnosti v podporo slovenskemu gospodarstvu in podjetjem Ministrstvo je v sodelovanju z diplomatskimi predstavništvi in konzulati ter podjetji dejavno delovalo pri iskanju potencialnih tujih investitorjev in pri promociji posameznih slovenskih podjetij v tujini, posredovalo številne poslovne priložnosti in potencialne poslovne partnerje ter uveljavljalo in ščitilo interese slovenskih podjetij, ki poslujejo na tujih trgih. Ministrstvo je v okviru svojih pristojnosti na pobudo slovenskih podjetij pomagalo reševati poslovne zaplete v tujini. Diplomatska predstavništva in konzulati, na katerih deluje 27 ekonomskih svetovalcev, so dnevno odgovarjali na povpraševanja slovenskih podjetij, ki so se nanašala na razmere, pogoje in priložnosti za poslovanje na tujih trgih. V skladu z zaprosili podjetij so sodelovala pri navezovanju stikov s tujimi gospodarskimi subjekti. Ministrstvo je podpiralo tudi razstavo o sodobnem slovenskem oblikovanju Silent Revolutions: Contemporary Design in Slovenia, ki je nastala v sodelovanju vladnih ustanov in gospodarstva. 160 Poslovne pisarne Pripravljene so bile ustrezne normativne podlage za delovanje poslovnih pisarn v tujini. Vzpostavljena je bila tudi osnovna infrastruktura za njihovo delovanje v okviru diplomatskih predstavništev in konzulatov v Moskvi, Carigradu, New Delhiju in Šanghaju. Oktobra je bil objavljen javni poziv za oddajo poslovnih pisarn v začasno uporabo v prvi polovici leta 2012 tudi v Bruslju, Budimpešti, Parizu, Tokiu in Washingtonu. Vzpostavitev projektnega gospodarskega sklada Na začetku leta je bil v proračunu ministrstva vzpostavljen projektni gospodarski sklad v vrednosti 300.000 evrov, ki obsega namenska sredstva za dejavnosti gospodarske diplomacije v obliki projektov ali gos-podarsko-promocijskih dogodkov v organizaciji ali soorganizaciji diplomatskih predstavništev in konzulatov. Odobreno je bilo financiranje več kot 80 projektov ali dogodkov, ki so bili izvedeni v organizaciji ali soorganiza- ciji 28 diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini. Posodobitev smernic za delovanje diplomatskih predstavništev in konzulatov ter ekonomskih svetovalcev in okvir njihovega periodičnega poročanja Ministrstvo je v sodelovanju z diplomatskimi predstavništvi in konzulati pripravilo podrobne smernice za njihovo delo na področju gospodarske diplomacije. Smernice so pripravljene za vsako predstavništvo posebej in so prilagojene posameznim trgom, na katerih predstavništva delujejo. V letu 2011 so bile smernice deloma posodobljene ter izvedena vsebinska analiza kvartalnih poročil ekonomskih svetovalcev in polletnih poročil vodij predstavništev, kar je bila ena od podlag za ocenjevanje uspešnosti javnih uslužbencev. OECD Predstavnik ministrstva je (poleg SVREZ) sopredsedujoči Stalni medresorski delovni skupini na zadeve OECD. Ministrstvo je izvajalo številne naloge, ki se nanašajo na oblikovanje slovenskih stališč do zadev OECD. Eden pomembnejših dogodkov, v katerega pripravo je bilo vključeno ministrstvo, je bilo ministrsko srečanje OECD (Investment Compact za JVE) novembra v Parizu. Slovenija je bila soorganizatori-ca navedenega dogodka, na katerem je sodeloval minister Žbogar. Promocija projektov in storitev gospodarske diplomacije po regijah in sejmih Minister Žbogar se je sestal z vodstvi OZS, TZS, GZS, nekaterimi območnimi zbornicami in regijskimi razvojnimi agencijami ter podjetji, ki so člani zbornic. Ministrstvo se je predstavilo na 43. in 44. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, 1. ljubljanskem obrtno-podjetniškem sejmu in 49. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni. V sodelovanju z drugimi ustanovami, ki delujejo na področju internacionalizacije, je sodelovalo pri izvedbi seminarjev o instrumentih podpore pri vstopu na tuje trge. Seminarji za podjetja so bili organizirani na območnih gospodarskih zbornicah. KULTURNO SODELOVANJE Ministrstvo v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah, Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov UNESCO, sklepi Evropskega sveta junija 2008, sklepi Sveta EU o spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga v zunanjih odnosih Unije in njenih držav članic (november 2008) ter zunanjepolitičnimi prednostnimi nalogami namenja pozornost spodbujanju sodelovanja ustvarjalcev v kulturi na Zahodnem Balkanu, njihovemu povezovanju z Evropsko unijo in njeno soseščino ter širši promociji njihovega ustvarjanja. Pri tem glede na usmeritve omenjenih dokumentov podpira zlasti sodelovanje s civilno družbo in njene samonikle pobude. S spodbujanjem medkulturnega dialoga, spoštovanjem kulturne 161 Deli rokopisa romana Alamut slovenskega pisatelja Vladimirja Bartola, ki ga je slovensko veleposlaništvo v Teheranu predstavilo iranskemu občinstvu v okviru razstave »Perzijski vplivi na evropsko kulturo, umetnost in znanost« mnogoterosti znotraj držav članic EU in med njimi, spodbujanjem mobilnosti umetnikov, umetniških del in zbirk ter z upoštevanjem načel evropske sosedske politike želi prispevati k čim večji pretočnosti zunanje meje Evropske unije ter k dialogu med civilizacijami. Najpomembnejši in hkrati največji kulturni projekt v letih 2010 in 2011 je bil literarni projekt na Zahodnem Balkanu - Sarajevski zvezki. Sarajevski zvezki so literarna publikacija, ki že od leta 2002 povezuje prostore nekdanje Jugoslavije. Projekt je nastal iz hotenja posameznih književnikov in kritičnih intelektu- alcev, da bi oblikovali forum za kritični dialog med pisatelji iz različnih jezikovnih, etničnih in kulturnih okolij, osredotočen na območje nekdanje Jugoslavije. Projekt Sarajevski zvezki je vključen tudi v Akcijski načrt za delovanje RS do Zahodnega Balkana z dne 9. maja 2011. V okviru izvajanja zunanje kulturne politike je bilo z organizacijsko in finančno pomočjo ministrstev za zunanje zadeve in kulturo izvedenih 86 odmevnih kulturnih projektov, ki so obsegali različna umetniška področja (razstave del slovenskih umetnikov in fotografov, udeležba na film- skih festivalih EU, koncerti, literarni večeri ipd.). Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov s sodelovanjem diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini (Uradni list RS, št. 26/201l) smo skupaj z Ministrstvom za kulturo prvič soodločali pri sofinanciranju kulturnih projektov. V prvem letu skupnega sofinanciranja kulturnih projektov sta ministrstvi tako omogočili izvedbo 54 kakovostnih projektov in omogočili pomembno delovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev na področju kulture. Ministrstvo je dejavno sodelovalo tudi v neformalni delovni skupini MK/MZZ/UKOM/STO, ki je bila ustanovljena za krepitev promocije slovenske kulture v tujini. S sodelovanjem vseh sodelujočih je bilo izvedenih že nekaj kulturnih projektov. V interesu ministrstev za zunanje zadeve in za kulturo je vzpostavitev takšne ravni sodelovanja, ki bi ob upoštevanju obstoječih pravnih podlag ter s sprejetjem morebitnih novih predpisov olajšala medresorsko sodelovanje in neposredno omogočila aktivnejše sodelovanje slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Razstava Silent Revolutions: Contemporary Design in Slovenia je plod odličnega sodelovanja pristojnih vladnih ustanov (MK, MZZ, UKOM, MG/JAPTI, MVZT, SVREZ, MAO) in gospodarstva. V okviru te pobude je Ministrstvo za kulturo prevzelo nosilno vlogo pri pripravi razstave slovenskega industrijskega oblikovanja, ki je bila zastavljena kot potujoča razstava v izbranih državah ob pomoči veleposlaništev. Začela se je v okviru London Design Festival 2011 in Dutch Design Week 2011 v Eindhovnu. Cilj te potujoče razstave je predvsem na zahtevnih razvitih trgih povečati prepoznavnost Slovenije in slovenskega gospodarstva skozi industrijsko oblikovanje z namenom, da postane Slovenija mednarodno prepoznavna in uveljavljena kot razvojno učinkovita država s kreativno produkcijo konkurenčnih izdelkov in storitev, visokotehnološko razvitimi 162 podjetji, prepoznavnimi blagovnimi znamkami in visokim poslovnim ugledom. Septembra je začel delati prvi kultur-no-informacijski center v tujini, SKICA, ki skrbi za promocijo slovenske kulture in umetnosti ter povezovanje Slovencev na Dunaju in širše v Avstriji. SKICA je skupni projekt treh ministrstev: Ministrstva za kulturo, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstva za zunanje zadeve, kar je bila hkrati novost za slovensko diplomacijo, saj deluje kot samostojna dislocirana enota veleposlaništva na Dunaju. S tem se Slovenija približuje modelom, ki jih za svoje kulturne centre uporabljajo druge evropske države (Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Španija, Francija). Poslanstvo SKICA je promoviranje slovenske kulturne, umetniške, znanstvene produkcije ter spodbujanje sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi posamezniki in ustanovami. Ena prvih nalog je promoviranje Maribora, evropske prestolnice kulture 2012, in produkcij, ki bodo nastale ob tej priložnosti. Ministrstvi za zunanje zadeve in za kulturo uresničujeta svoje kulturno politiko tudi znotraj mreže EUNIC - združenja nacionalnih kulturnih centrov, katerega člani so predstavniki kulturnih centrov vseh držav članic EU ter DKP. Gre za pomembno telo, ki se po eni strani vzpostavlja kot močen partner pri oblikovanju in reševanju aktualnih kulturno-političnih vprašanj, po drugi strani pa je z razvejeno mrežo tako imenovanih grozdov zelo priročna platforma za izvedbo konkretnih kulturnih projektov v tujini prek DKP. Nekatera veleposlaništva so včlanjena v lokalne grozde EUNIC in dejavno sodelujejo pri skupnih projektih mreže EUNIC. Posebno pozornost namenjamo skrbi za slovenski jezik. Dobro sodelujejo tudi veleposlaništva in slovenski lektorati v tujini, ki prirejajo literarne večere, branja ali filmske večere. V študijskem letu 2010/2011 je na tujih univerzah delovalo 57 lektoratov slovenskega jezika. Podpisani so bili naslednja sporazuma in krovni program: 22. marca je bil podpisan Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov, 9. junija Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Azerbajdžanske republike o sodelovanju na področjih kulture, izobraževanja in znanosti ter 11. julija Kulturni, znanstveni in študijski program izmenjave med Vlado Republike Slovenije in Vlado Islamske republike Iran v letih 2011-2014. Julija je bil Sektor za mednarodne odnose v kulturi ob širši reorganizaciji ministrstva preoblikovan v Oddelek za mednarodne odnose v kulturi znotraj Službe za javno diplomacijo. Dvostranske in večstranske dejavnosti • ministrstvo je v sodelovanju z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi in Slovenskim filmskim centrom sodelovalo na filmskih festivalih v tretjih državah in državah članicah EU. Slovenski filmski center je v sodelovanju z DKP organiziral tudi tedne retrospektive slovenskega filma (na primer Teden sodobnega slovenskega filma novembra v Skopju); • ministrstvo v okviru pobud EU in samostojno sodeluje z državami zunaj EU, predvsem državami Zahodnega Balkana, evropske sosedske politike in Sredozemlja, prek projektov EU (ALF, ASEF, EUNIC) in dvostranskega sodelovanja; • ministrstvo spremlja in podpira delovanje slovenske mreže Fundacije Anne Lindh (ALF); • ministrstvo spremlja in podpira delovanje Azijsko-evropskega sklada (ASEF - Asia-Europe Foundation); septembra je bila v Ljubljani odmevna mednarodna delavnica The Impact of the Crisis on Regional Economic and Financial Integration in Asia and Europe v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede, Prospex, ADBI in ASEF. Med 54 dogodki, ki so bili izvedeni s tako imenovano kulturno žepnino, velja omeniti naslednje projekte: • koncerte pevskega zbora Perpetuum Jazzile v Pragi, Berlinu in New Yorku; • gostovanje umetniške skupine Kud Ljud s predstavo Invazija na Švedskem; • gostovanje predstave Medejin krik v Moskvi; • gostovanje predstave Ko sem bil mrtev v Sarajevu; • odmevno predstavitev slovenskega filma v Parizu in Skopju; • sodelovanje z izbranimi sloven- Gostovanje umetniške skupine Kud Ljud na Švedskem s predstavo Invazija je bilo izvedeno v okviru kulturne žepnine (foto: Kud Ljud) 163 skimi filmi na tednih evropskega filma v Argentini, Avstraliji, Bosni in Hercegovini, Braziliji, na Češkem, Novi Zelandiji, v Egiptu, Indiji, Italiji, Kanadi, na Kitajskem, v Ruski federaciji, Ukrajini in Združenih državah Amerike; • razstavo Viktor Sulčič - arhitekt v Rimu; • razstavo Revisting the 1st m2 Ištva-na Išta Huzjana v Bruslju; • likovno-literarno instalacijo Rdeča pokrajina v Bruslju; • fotografske razstave v Parizu, Bruslju, Bratislavi in Luksemburgu; • razstavo Identiteta Slovenije -oblikovanje za državo v Canberri, Melbournu, Sydneyju, Sarajevu, Banjaluki, Barceloni, Helsinkih, Skopju, Talinu in Zagrebu; • koncerte Anje Bukovec v Pekingu, Žige Branka v Tel Avivu, Daliborja Miklavčiča v K0benhavnu, Nejca Lavrenčiča v Bruslju, Karmen Pečar in Marka Hatlaka v Pragi, Mance in Benjamina Izmajlova v Moskvi, Sabine Cvilak v Londonu, Tanje Ravljan v Londonu, Mojce Zlobko v Sarajevu, Denisa Novata v Kairu ter koncerte pevskega zbora Deorina v Stockholmu, tria Ero-ica v Kanadi in okteta Deseti brat v Vatikanu ter druge manjše kulturne projekte. ANALITIKA Na ministrstvu deluje skupina analitikov, ki spremljajo in analizirajo mednarodne politične, gospodarske, znanstvene in kulturne tokove ter se udeležujejo mednarodnih posvetov, simpozijev in srečanj s področja načrtovanja politik v okviru EU, zveze NATO in drugih mednarodnih forumov. Najpomembnejša strokovna diplomatska aktivnost analitike je priprava rednih in posebnih zbirov analiz s področja zunanje politike in mednarodnih odnosov ter spremljanje razmer v strateško pomembnih svetovnih regijah in državah. V okvir strokovne diplomatske dejavnosti se uvršča tudi urejanje tedenskih pregledov izbranih mednarodnih dogodkov in napovedi. Septembra je začela veljati nova organizacijska shema ministrstva, v kateri ni bilo več samostojnega Sektorja za načrtovanje politik in raziskave, ki je obstajal vse od ustanovitve ministrstva. Namesto tega je bila v okviru Službe za zadeve skupne zunanje in varnostne politike oblikovana skupina za načrtovanje politik ter analize pod vodstvom namestnika političnega direktorja za načrtovanje politik. Do organizacijske spremembe je Sektor za načrtovanje politik in raziskave izvajal intenzivno publicistično dejavnost, saj je bilo objavljenih 11 številk Biltena z analitičnimi prispevki o vseh pomembnih zunanjepolitičnih temah. Prav tako je opravljal druge naloge na področju javne diplomacije, strokovnega usposabljanja, akademskega študija ter tesnih dvostranskih stikov s sorodnimi institucijami. Sektor je v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja organiziral uspešen posvet ob 55. letnici podpisa avstrijske državne pogodbe in v sodelovanju z Univerzo iz Ženeve seminar o mediaci-ji, ki se ga je udeležilo 19 mlajših diplomatov. Koordiniral in izvedel je že četrti javni natečaj za najboljše diplomske in magistrske naloge ter doktorske disertacije, ki je bil objavljen v letu 2010. Minister Samuel Žbogar je v oktobru podelil priznanja avtorjem osmih diplomskih in treh magistrskih nalog ter ene doktorske disertacije, ki so bile izbrane med 55 nalogami, prijavljenimi na razpis. Izbrane so bile tiste naloge, ki najbolje združujejo teoretsko izvirnost in uporabno vrednost. Namen natečajev je spodbuditi študente na vseh ravneh študija k aplikativni uporabi teoretičnih znanj in krepiti sodelovanje ministrstva z akademskimi krogi. Sektor je uredil in na spletnih straneh ministrstva objavil tudi Poročilo MZZ za leto 2010 ter ob koncu leta začel urejati poročilo za leto 2011. Po reorganizaciji je bil pretežni del analitičnega dela prenesen na osnovne sektorje in zunanjo diplomatsko mrežo. Z ustanovitvijo Oddelka za strateško načrtovanje Evropske zunanje službe (EEAS) se je začelo novo področje sodelovanja tudi znotraj Evropske unije, nadaljevalo pa se je tudi tvorno sodelovanje s sorodnimi službami v okviru Sveta Evrope. Strokovne bilateralne konzultacije v Ljubljani so bile izvedene z Madžarsko in Rusijo, s Turčijo v Ankari pa so prestavljene na leto 2012. 164 O MINISTRSTVU 7 O MINISTRSTVU ZAŠČITA INTERESOV Zaščita slovenskih državljanov Zaščita slovenskih državljanov in njihovih interesov v tujini je glavna naloga Ministrstva za zunanje zadeve, kar se kaže tudi v številu konzularnih opravil, ki jih opravljajo Konzularni sektor ministrstva ter 49 diplomatsko-konzularnih predstavništev s pooblastilom za konzularno poslovanje. Ministrstvo za zunanje zadeve in diplomatsko-konzularna predstavništva so v letu 2011 izdali 3833 potnih listov, od tega 3419 navadnih, 323 diplomatskih in 91 službenih. V 347 primerih so diplomatsko-konzularna predstavništva izdala potni list za vrnitev, njihovi uslužbenci so evidentirali 230 pogrešitev potnih listin in v 28 primerih - v okviru konzularnega sodelovanja med državami članicami EU - sodelovali pri izdaji evropskega potnega lista za vrnitev (EU Emergency Travel Document) slovenskim državljanom. Največ potnih listov so izdali na generalnem konzulatu v Munchnu (732), nato na veleposlaništvih v Beogradu (335), Bernu (333), Buenos Airesu (299) in Berlinu (278). Diplomatsko-konzularna predstavništva so bila obveščena o 150 primerih pripora, izrečenega slovenskim državljanom v tujini, skoraj toliko pa naj bi bilo tudi v tujini zaprtih slovenskih državljanov (153). Uslužbenci so opravili 86 obiskov v zaporih, uspešno pomagali pri treh prenosih prestajanja kazni v Slovenijo in posredovali pri 13 deportacijah v Slovenijo. Slovenska predstavništva so bila obveščena o 83 nesrečah in 109 primerih smrti slovenskih državljanov v tujini. V okviru konzularnega kriznega upravljanja je Konzularni sektor šestkrat sprožil delovanje konzularne krizne celice (ob političnih konfliktih in nemirih v Egiptu, Tuniziji, Libiji, Siriji, Jemnu ter ob potresu, rušilnem popotresnem valu in jedrski nesreči na Japonskem), diplomatsko-konzularna predstavništva pa so bila dejavno vključena v sedem večjih konzularnih kriznih situacij (nemiri v Egiptu - Kairo, potres v Nepalu, ciklon na Andamanskih otokih in v Tamil Naduju, železniške nesreče v Indiji, teroristični napadi v Mumbaju in New Delhiju - New Delhi, potres in popotresni val na Japonskem - Tokio, Peking, nesreča na Jahorini - Sarajevo). Obravnavanih je bilo 174 primerov slovenskih državljanov z zdravstveni- mi, psihičnimi ali/in socialnimi težavami v tujini. Šlo je za kompleksne primere, ki so zahtevali posebna znanja in dodatno usklajevanje s pristojnimi organi v tujini in Sloveniji ter tesno sodelovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev in Konzularnega sektorja. V 19 primerih so diplomatsko-konzularna predstavništva posredovala finančno pomoč svojcev ali prijateljev tistim, ki so se v tujini znašli brez denarja. Konzularni uslužbenci so opravili okoli 130 konzularnih dni (delovni obisk konzularnega uslužbenca zunaj kraja predstavništva), največ (rednih) so opravila diplomatsko-konzularna predstavništva v Munchnu, Zagrebu, Berlinu in Bernu. 2007 2008 2009 2010 2011 državljanom Slovenije v tujini 3016 2496 2243 1898 3419 službeni potni listi 465 148 182 152 91 diplomatski potni listi 196 330 463 384 323 potni listi za vrnitev 312 324 329 350 347 Izdani potni listi v letih 2007-2011 166 Strankam so diplomatsko-konzularna predstavništva izdala 606 različnih potrdil, sodelovala v 23 postopkih posvojitve, vročila 194 sodnih listin ter ponudila več kot 2150 oblik pravne pomoči upravnim enotam in drugim organom Republike Slovenije. Pomoč so zagotovila tudi v 318 primerih preveritve verodostojnosti dokumentov ter izvedla 4529 različnih poizvedb. V Slovenijo je bilo vrnjenih več kot 975 najdenih predmetov, Konzularni sektor pa je preposlal različne najdene predmete za 1028 oseb in v 155 primerih posredoval pristojnim organom registrske tablice. Matične zadeve in državljanstvo Na področju matičnih zadev, ki so drugi večji tematski sklop opravil uslužbencev Konzularnega sektorja in diplomatsko-konzularnih predstavništev, so prvi posredovali 709 izpiskov iz matičnih registrov (v letu 2010 606), slednji pa 2659 (v letu 2010 3052). Vodili so 112 upravnih postopkov spremembe osebnega imena (v letu 2010 70), v matičnem registru in ob pomoči upravnih enot izvedli 2668 sprememb prebivališča (v letu 2010 1201) ter pripravili 96 zapisnikov o priznanju očetovstva (v letu 2010 101). Izdani potni listi v letu 2011 Diplomatsko-konzularna predstavništva so opravila 14.962 overitev, Konzularni sektor pa 2867, skoraj 240 na mesec. Za uporabo v tujini je bilo namenjenih 2174, za uporabo v Sloveniji pa 693 overitev, pri tem daleč najbolj prednjačijo listine, namenjene gospodarskim poslom v tujini ali s tujino. Največ overitev so opravila diplo-matsko-konzularna predstavništva v Prištini (10.242), Ottawi (963), Buenos Airesu (739) in Podgorici (670). Na področju državljanstev je bilo na diplomatsko-konzularnih predstavništvih sprejetih 1062 vlog (priglasitve, ugotovitve, izredna naturalizacija), kar v primerjavi z letom 2010 pomeni 22-odstotno rast. Konzularni uslužbenci so vročili 469 odločb ter opravili 257 slovesnih zapriseg novih državljanov (Buenos Aires 65, Beograd 42, Brasilia 32, Trst 21, Zagreb 15). Diplomatsko-konzularna predstavništva so v postopkih pridobitve državljanstva v skladu s 13. členom Zakona o državljanstvu pripravila 441 priporočil (od tega največ v Trstu, 122, Zagrebu, 82, Beogradu, 70, in Buenos Airesu, 56). Vizumi in dovoljenja za prebivanje Tretji izredno pomemben sklop obsega poslovanje s tujci, izdajo vizumov in sodelovanje v postopkih pridobivanja dovoljenja za prvo prebivanje. Po grobi oceni se z vizumskim poslovanjem zbere več kot 50 % vseh konzularnih taks. Diplomatsko-konzularna predstavništva so sprejela 39.786 vlog za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje (schengenski vizumi) ter pozitivno odločila v 38.154 primerih (95,89 %). Na veleposlaništvih v Podgorici in Prištini deluje skupni zajemni center (CAC), ki sprejema vloge in izdaja vizume za 12 drugih držav članic schengenskega prostora (t. i. vizumsko zastopanje). V letu 2011 je bilo v okviru 167 2007 2008 2009 2010 2011 obravnavane vloge 88.359 103.095 89.612 52.522 39.786 izdani vizumi 84.887 98.856 85.449 50.720 38.154 zavrnjene vloge 3.472 4.239 3790 1.802 1.632 Izdajanje slovenskih vizumov na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v letih 2007-2011 tega zastopanja v Podgorici v imenu drugih schengenskih držav izdanih 294 vizumov. Prav tako aktivno zastopanje opravlja tudi veleposlaništvo v Prištini. Od 11. oktobra Slovenija na veleposlaništvu v Kairu skupaj z drugimi državami članicami Schengenskega sporazuma v vizumskem poslovanju zajema tudi biometrične podatke (prstne odtise), ki se prek sistema VIS vpisujejo v centralni sistem vseh držav članic. Največ vizumov tipa C so izdali na naslednjih diplomatsko-konzularnih predstavništvih: Moskva (18.226), Kijev (8318), Priština (2804), Teheran (644), Peking (591), New Delhi (555), Podgorica (387), Kairo (335), Sarajevo (330), London (327) Beograd (293) in Zagreb (258). Diplomatsko-konzularna predstavništva so izdala tudi 166 vizumov za dolgoročno bivanje (vizum tipa D). Največ Priština (31), Teheran (29), Moskva (19), Peking (16) in Kijev (14). Ministrstvo za zunanje zadeve, ki je v nekaterih primerih pristojno za podaljševanje izdanih vizumov, je podaljšalo 19 vizumov za kratkoročno bivanje, največ zaradi nujnih zdravstvenih razlogov. Ministrstvo je kot drugostopenjski organ obravnavalo 9 pritožb v postopku izdaje vizuma za kratkoročno bivanje in 7 pritožb v postopku izdaje vizuma za dolgoročno bivanje. Diplomatsko-konzularna predstavništva so sprejela 3702 vlog za dovoljenja za prvo prebivanje v Sloveniji. Največ v Zagrebu (822), nato v Beogradu (720), Banjaluki (528), Skopju (402), Sarajevu (280), Moskvi (270) in Prištini (195). Glede na spremembo zakonodaje na področju tujcev diplomatsko-konzularna predstavništva od maja zajemajo tudi biometrične podatke. Do konca leta so postopek zajema prstnih odtisov opravila v 8176 primerih, največ v Banjaluki (1823), Sarajevu (1518), Zagrebu (1307), Beogradu (1229), Prištini (1054). Veliko količino dela diplo-matsko-konzularnih predstavništev v zvezi z dovoljenji za prvo prebivanje pomenijo vročitve dovoljenj, ki jih je bilo kar 10.646, in sicer največ v Banjaluki (2099), Beogradu (1973), Sarajevu (1962), Zagrebu (1307) in Prištini (1519). Skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku so diplomatsko-konzularna predstavništva v postopkih zagotavljanja pravne pomoči upravnim enotam izvedla skoraj 500 zaslišanj tujcev. Tako pridobljene informacije upravne enote potrebujejo pri odločanju o izdaji dovoljenj. V 39 primerih so diplomatsko-konzularna predstavništva predlagala upravnim enotam ponovno presojo prvotne odločitve. Zlasti so opozarjala na nekatere grobe zlorabe instituta dovoljenja za prebivanje, saj so v številnih primerih zaznala sum trgovine z ljudmi, prostitucije ali izkoriščanja za delo. V številnih primerih prosilk iz Dominikanske republike je veleposlaništvo v Buenos Airesu v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve na ta problem vztrajno opozarjalo pristojne organe v Sloveniji. O potencialnih zlorabah izdanih dovoljenj za prebivanje poročajo tudi diplo-matsko-konzularna predstavništva v Prištini, Skopju, Beogradu, Sarajevu, Pekingu, Trstu in Budimpešti. Potekalo je intenzivno medresorsko delo pri pripravi novega Zakona o tujcih, vendar številne konstruktivne pripombe sektorja niso bile upoštevane in podprte. Kljub temu je bil narejen velik korak naprej, predvsem zaradi pravne ureditve izdajanja vizumov za dolgoročno bivanje in nekaterih vprašanj, ki jih je bilo skladno z določbami pravnega reda EU treba urediti z nacionalno zakonodajo. Konzularni sektor je sodeloval tudi pri pripravi Zakona o prijavi prebivališča, Zakona o prekrških in številnih podzakonskih predpisov. Drugo Med drugimi nalogami na področju konzularne zaščite naj omenimo naslednje: Konzularni sektor dejavno sodeluje pri izvajanju projektov, financiranih iz Sklada za zunanje meje, ki je del skladov splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov. Skupaj z nekaterimi službami ministrstva (za informacijsko tehnologijo, finančno-računovodsko službo ter varnostno-logistično službo) je pripravil in izvajal dejavnosti v več kot 20 projektih, ki se bodo financirali iz sklada do sredine leta 2014. Ministrstvo za zunanje zadeve in diplomatsko-konzularna predstavništva so izvedli volilna opravila, povezana z naslednjimi referendumi in volitvami: • referendumom o Zakonu o malem delu (april); • referendumom o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (junij); • referendumom o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (junij); • referendumom o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (junij); • predčasnimi volitvami v državni zbor (december). Izdanih je bilo 755 diplomatskih dovoljenj za prelete in pristanke slovenskih in tujih državnih letal (610 za tuje in 145 za slovenske) ter 36 stalnih diplomatskih dovoljenj za prelete in pristanke tujih VIP in vojaških letal z veljavnostjo enega leta. Od tujih diplomat-sko-konzularnih predstavništev je ministrstvo za zunanje zadeve prejelo tri prošnje in posredovalo pri pridobitvi ustreznih dovoljenj za vplutje tujih državnih in vojaških ladij v notranje vode Republike Slovenije (Koper). Po diplomatski poti je ministrstvo prejelo 406 prošenj za tuje cestne in železniške tranzite ter tranzite EUFOR ter izdalo ustrezna dovoljenja. Prav tako je bilo izdano eno dovoljenje za snemanje iz zraka. Slovenski popotniki lahko od leta 2008 Konzularnemu sektorju prostovoljno pošljejo podatke o svojem potovanju. V letu 2011 je takšen obrazec predložilo 131 popotnikov. Med njimi je bilo tudi deset obrazcev Podatki o potovanju v tujino - alpinistične odprave, ki ga je Konzularni sektor po nekaj hujših nesrečah slovenskih alpinistov v tujih gor- 168 stvih v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije uvedel v letu 2010. Z elektronskega naslova Konzularnega sektorja je bilo strankam poslanih 913, prek e-portala državne uprave pa 308 odgovorov. Konzularni sektor je v svojem rednem delu začel in obravnaval 7115 najrazličnejših zadev. Upoštevaje dejstvo, da se vsaj polovica zadev obravnava več let, to pomeni več kot 12.000 aktivnih zadev v letu 2011. Diplomatsko-konzularna predstavništva in Konzularni sektor so pobrali in v državni proračun prispevali 2.226.363,35 evra konzularnih in upravnih taks. Izobraževanje Konzularni sektor zaradi neugodnih finančnih razmer ni dobil dovoljenja za izvedbo rednega letnega konzularnega posveta, zaradi česar je bil močno okrnjen pomemben vidik dodatnega izobraževanja konzularnih uslužbencev. Sektor je v sodelovanju s Kadrovsko službo ministrstva pripravil in izvedel konzularno izobraževanje, ki se ga je v treh enotedenskih terminih v marcu, juniju in oktobru udeležilo 25 kandidatov, napotenih na konzularno delovno mesto v tujini. Od teh je 20 uslužbencev pristopilo h konzularnemu izpitu, 18 ga je tudi uspešno opravilo. V pri- merjavi z letom 2010 je bilo organizirano eno usposabljanje več. Mednarodno sodelovanje Uslužbenci na diplomatsko-konzularnih predstavništvih se redno udeležujejo schengenskih in konzularnih sestankov v okviru lokalnega sodelovanja EU. Na njih se izmenjavajo mnenja in usklajujejo ter določajo najboljše lokalne prakse konzularnega delovanja. V septembru in decembru se je kvadri-lateralnih konzularnih konzultacij med Avstrijo, Lihtenštajnom, Slovenijo in Švico udeležil vodja sektorja. Bilateralne konzularne konzultacije so potekale z Avstrijo. Predstavnik Konzularnega sektorja je decembra sodeloval na sestanku konzularnih uslužbencev srednje in južne Evrope v Beogradu. Konzularni sektor je v okviru sporazuma o tehnični pomoči Makedoniji izvedel dva študijska obiska v Skopju in makedonskim kolegom pomagal pri pripravi nacionalne zakonodaje s področja vizumov. V okviru istega sporazuma je bil izpeljan tudi delovni obisk makedonskih uslužbencev v Sloveniji. Na ravni evropskega konzularnega sodelovanja uslužbenci konzularnega sektorja dejavno delujejo tudi v delovnih skupinah EU v Bruslju. Redno se udeležujejo zasedanj delovnih skupin za vizume (DS VISA), Odbora za izvajanje Vizumskega zakonika (VISA COMM), delovne skupine VISION in FoVIS ter delovne skupine za konzularno sodelovanje (DS COCON). Na sestankih DS VISA, VISACOMM in FoVIS se je obravnavala vzpostavitev VIS, ter dosjeji, ki so se nanašali predvsem na: • spremembe Uredbe 539/2001 (uvedba varnostne klavzule); • spremembe sporazumov o vizumskih olajšavah z Rusko Federacijo, Ukrajino in Mol-davijo; • sprejetje Sporazuma o vizumskih olajšavah z Gruzijo; • sprejetje Uredbe o priznavanju potnih listin za namene vizumskega poslovanja. Na sestankih DS COCON so veliko pozornosti namenili reševanju konzularnih kriznih situacij (že omenjeni dogodki v Egiptu, Libiji, Siriji ...), obravnavali so konzularno pomoč državljanom držav članic EU v tretjih državah, prenovo spletnega konzularnega foruma držav članic EU (Consular On Line - CoOL) ter druge prioritete predsedujočih držav (overitve, konzularni seminarji Erasmus, poenotenje konzularnih spletnih strani in nasvetov o varnosti potovanj ter razvoj pristopa »vodilne države«). ODNOSI Z JAVNOSTMI Služba za javno diplomacijo je svoje dejavnosti poleg sprotnega dela z različnimi javnostmi, predvsem novinarji, usmerjala v počastitev 20. obletnice slovenske samostojnosti, komuniciranje s slovenskimi javnostmi o postopkih glede imenovanja arbitrov za arbitražno sodišče za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško ter kampanjo ob kandidaturi Slovenije za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN za obdobje 2013-2014. V zvezi z 20. obletnico slovenske samostojnosti je ministrstvo v sodelovanju z UKOM pomagalo pri izvedbi dogodkov, povezanih z jubilejem, na diplomatsko-konzularnih predstavništvih ter v ob tem 17. maja organiziralo nastop ministra Samuela Žbogarja na Fakulteti za družbene vede, namenjen pregledu dela slovenske diplomacije v dveh desetletjih samostojne Slovenije. Ob koncu leta je ob dvajseti obletnici prvih mednarodnih priznanj pozvalo diplomate k pisanju spominov iz omenjenega obdobja, ki naj bi bili na začetku leta 2012 objavljeni na spletnih straneh ministrstva. Ministrstvo je sproti obveščalo novinarje o postopku imenovanja arbitrov za arbitražno sodišče, ustanovljeno na podlagi arbitražnega sporazuma o reševanju mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, ter o drugih za javnost pomembnih vidikih arbitražnega postopka. 169 Služba za odnose z javnostmi je samostojno ali v nekaterih primerih v sodelovanju s Projektno skupino za kandidaturo RS za nestalno članstvo v VS OZN za obdobje 2013-2014 izvajala komunikacijsko kampanjo kandidature. Pri tem je uveljavila kanale digitalne diplomacije, ki jih je postopoma uvajala že od konca leta 2010 (profila ministrstva in zunanjega ministra na Twitterju, profil ministrstva na Face-booku). Ob reorganizaciji je bila na začetku jeseni vzpostavljena Služba za javno diplomacijo, kamor sta prešla Služba za odnose z javnostmi in Sektor za mednarodno sodelovanje v kulturi. Dolgoročen namen njene vzpostavitve je odziv na razsežnosti vse bolj kompleksne in soodvisne sodobne mednarodne skupnosti, v kateri imajo vse pomembnejšo vlogo informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki širijo možnosti zunanjepolitičnega delovanja, zlasti z raznovrstnimi nevladnimi predstavniki. Tako si bo v nasprotju s tradicionalno diplomatsko dejavnostjo poleg posredovanja informacij in sporočil služba prizadevala tudi za vzpostavljanje procesov, prek katerih ministrstvo, tudi v sodelovanju z drugimi zunanjepolitičnimi akterji v Sloveniji in na tujem, vzpostavlja dialog z javnostmi po svetu in doma z namenom doseči boljše poznavanje pogledov, mnenj in stališč o Sloveniji in njenih politikah. KADROVSKE ZADEVE Na Ministrstvu za zunanje zadeve je bilo 31. decembra zaposlenih 637 uslužbencev (55 % žensk in 45 % moških). V to število se štejejo tudi zaposleni za določen čas, ki nadomeščajo začasno odsotne uslužbence zaradi bolniške odsotnosti, porodniškega dopusta ali mirovanja (41 uslužbencev), 3 uslužbenci, ki so zaposleni za čas dela Projektne enote za pripravo zagovora pred arbitražnim sodiščem, in 71 uslužbencev, ki so na ministrstvu zaposleni začasno med napotitvijo na diplomatska predstavništva in konzulate. V notranji službi je zaposlenih 372, v zunanji pa 265 uslužbencev. Delovno razmerje je prenehalo skupaj 29 uslužbencem, od tega sta se 2 uslužbenca upokojila. Na mirovanje je odšlo 7 javnih uslužbencev. Izobrazbena struktura na ministrstvu je naslednja: 16 uslužbencev ima opravljen doktorat, 114 magisterij ali specializacijo, 385 uslužbencev univerzitetno stopnjo izobrazbe, visoko strokovno izobrazbo 29, višjo izobrazbo 15, srednješolsko izobrazbo ima 67 uslužbencev, ostalo pa 11 uslužbencev. V tujini je delovalo 42 slovenskih veleposlaništev, 7 stalnih predstavništev, 6 generalnih konzulatov, 2 konzulata in 1 gospodarski urad. V letu 2011 je začelo delovati 14 konzulatov na čelu s častnimi konzuli, imenovana sta bila 2 častna konzula in 1 častni generalni konzul. Poleg tega je 2007 2008 2009 2010 2011 notranja služba 382 376 387 383 372 zunanja služba 389 258 254 265 265 skupaj 711 634 641 648 637 Število zaposlenih javnih uslužbencev na ministrstvu v obdobju 2007-2011 bilo 5 častnih konzulatov povišanih v častne generalne konzulate in posledično imenovanih 5 častnih generalnih konzulov. Slovenija ima skupno 17 konzulatov na čelu s častnimi generalnimi konzuli in 78 konzulatov na čelu s častnimi konzuli. V 24 diplomatskih predstavništvih je razporejenih 25 diplomatov, ki se ukvarjajo izključno z ekonomskim področjem (na preostalih predstavništvih so te naloge opravljali drugi diplomati). Za vojaško področje je bilo na diplomatskih predstavništvih 42 predstavnikov Ministrstva za obrambo (11 obrambnih atašejev na veleposlaništvih in 33 vojaških predstavnikov na stalnih predstavništvih). En obrambni ataše je iz Ljubljane nerezidenčno pristojen za štiri države. Na treh diplomatskih predstavništvih so službovali trije policijski atašeji. Na diplomatska predstavništva in konzulate Republike Slovenije v tujini je 170 razporejenih 264 uslužbencev, od tega 35 administrativno-tehničnih uslužbencev in 229 diplomatov. Na Ministrstvu za zunanje zadeve je bil julija ustanovljen nov, peti direktorat -Direktorat za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč. PRORAČUN Ministrstvo je imelo za izvajanje svojih programov na voljo proračun v skupni vrednosti 76.287.113 evrov. Finančni načrt je izpolnilo 98,4-odstotno, v znesku 75.083.125 evrov. Kljub finančni krizi in zmanjšanemu obsegu sredstev po rebalansu proračuna je uspešno zaključilo proračunsko leto. Dejavnost je izvajalo v petih podprogramih: • Politična diplomacija - vanj je vključeno plačevanje obveznosti RS, MZZ iz mednarodnih članarin, izvajanje zunanje kulturne politike in delovanje notranje službe. Sprejeti proračun podprograma je znašal 23.304.840 evrov, izpolnjen pa je bil 97,2-odstotno, v vrednosti 22.652.935 evrov; • Delovanje diplomatskih predstavništev in konzulatov in konzularna pomoč - iz sprejetega proračuna 41.801.385 evrov se je financiralo celotno delovanje diplomatsko-konzularne mreže, za kar je bilo porabljenih 41.723.073 evrov; • Gospodarska diplomacija - ta je izvajala svoje dejavnosti v breme proračuna, ki je znašal 208.222 evrov in je bil med letom povečan za izvedbo najnujnejših projektov, tako da je bil izpolnjen v vrednosti 239.242 evrov ali 114,9-odstotno; • Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč - za izvajanje vseh dejavnosti s tega področja je bilo namenjenih 10.404.766 evrov in izvedenih za 10.122.451 evrov projektov, kar je 97,29 %; Zaposleni na ministrstvu po spolu • Sklad za zunanje meje EU 20072013 - sprejet v višini 568.000 evrov, izveden pa 60,8-odstotno, za 345.424 evrov, vendar so bila ta sredstva dodeljena šele z rebalansom in je bilo za izvedbo na voljo samo nekaj mesecev. Za izvajanje dejavnosti ministrstva v Sloveniji je Finančno-računovodska služba spremljala izvajanje po 290 pogodbah in finančno ovrednotenih programih dela, plačanih je bilo 8730 računov in obravnavanih 1625 potnih nalogov, od tega 1207 za tujino in 418 na območju Slovenije. Služba je mesečno spremljala porabo diplomatskih predstavništev in konzulatov po 64 enotah za finančno poročanje v tujini in nekaj več kot 1300 ■ moški ženske ■ srednja ■ višja ■ visoka strokovna ■ univerzitetna ■ magisterij doktorat drugo pogodbah. Objavila je 1811 depeš. Izvedenih je bilo 12 sej Finančne komisije z 871 sklepi. Na začetku leta je ministrstvo postavilo okvire za delovanje Projektnega gospodarskega sklada in Kulturnega sklada. Zakonske pomanjkljivosti predvsem na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in pri poslovanju ministrstva v tujini je poskušala odpraviti s številnimi pripombami na predlog novega Zakona o javnih financah. Predlog novega zakona je bil umaknjen iz obravnave v Državnem zboru. Ministrstvo je pripravilo novo Navodilo o finančnem in materialnem poslovanju diplomatskih predstavništev in konzulatov ter Navodilo o uporabi službenega telefonskega omrežja in službenih mobilnih telefonov. 171 INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA Ob zmanjšanju proračunskih sredstev za obnovo in posodobitev posameznih delov informacijsko-komunikacijskega sistema je bila v letu 2011 prednost namenjena predvsem izpolnjevanju mednarodnih obveznosti Slovenije. Nadaljevalo se je intenzivno delo pri razvoju in povezovanju evropskega vizumskega informacijskega sistema VIS z drugimi nacionalnimi sistemi (vizumski informacijski sistem ministrstva, informacijski sistem Policije itd.). V predpisanih rokih so bile izvedene obveznosti Slovenije pri skupnem testiranju sistema VIS, na podlagi česar smo se sredi oktobra uspešno vključili v delovanje tega sistema na veleposlaništvu v Kairu, konec istega meseca pa se je prek sistema VIS začela izvajati tudi vizumska kontrola na meji. Vzporedno s temi dejavnostmi so bili v predpisanih rokih izvedeni drugi pomembni projekti, vezani na evropske direktive in nacionalno zakonodajo, predvsem s področja vizumske politike. Pri tem smo poseben poudarek namenili sredstvom evropskega Sklada za zunanje meje, iz katerega smo, kljub zahtevnim postopkom in dodatni administraciji, še povečali črpanje sredstev. Služba za informacijsko tehnologijo je bila dejavna pri razvoju, vzdrževanju, nadgradnji, razširitvi in posodobitvi strojne in programske opreme ter pri prenovi informacijsko- komunikacijskih sistemov na diplomatskih predstavništvih in konzulatih, dislociranih lokacijah ministrstva ter vključitvi v nekatera druga informacijsko-komunikacijska omrežja in sisteme. Pri tem je bila posebna pozornost namenjena zagotavljanju zmogljivejših in bolj zanesljivih komunikacijskih povezav. Izvedeni so bili ustrezni postopki za zamenjavo in nadgradnjo ključnih gradnikov centralne strežniške infrastrukture. V okviru prenove in spremembe zasnove domenskega sistema ministrstva, ki zajema tudi strežniško virtualizacijo ter nadgradnjo in prehod na nove različice sistemske programske opreme, so bili izdelane nove modelne postavitve strežnikov in delovnih postaj v diplomatskih predstavništvih in konzulatih. Hkrati s tem je bila v testno produkcijo uvedena distribucija sistemske in aplikativne programske opreme, sistemskih in drugih popravkov ter nadgradenj na novi programski zasnovi. Skladno s spremembami sistema so bile prilagojene tudi aplikacijska strežniška infrastruktura in posamezne aplikacije. Testna oziroma pilotna produkcijska postavitev novega sistema je bila uspešno izvedena na ministrstvu in dveh diplomatskih in konzularnih predstavništvih. Služba za informacijsko tehnologijo je sodelovala pri pripravi in izvedbi vrste javnih naročil s področja informacij-sko-komunikacijske tehnologije, kjer se vključuje v pripravo tehničnih specifikacij za javne razpise ter v pripravo tehničnih delov pogodb in aneksov. Pomembno je bilo tudi sodelovanje v vrsti mednarodnih, medresorskih in internih delovnih in projektnih skupin, predvsem s področij vizumske politike in elektronskih komunikacij Sveta EU pa tudi s področja prenosa in obravnave tajnih dokumentov, varovanja tajnih podatkov ter obrambnega načrtovanja in kriznega upravljanja, kjer so predstavniki ministrstva tvorno sodelovali pri načrtovanju, oblikovanju in sprejemanju pomembnih strokovnih odločitev na nacionalni in mednarodni ravni. PROTOKOLARNE DEJAVNOSTI Ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo: • 434 diplomatskih izkaznic; • 143 službenih izkaznic (adminis-trativno-tehnično osebje); • 15 konzularnih izkaznic; • 15 izkaznic častnim konzularnim funkcionarjem; • 11 službenih izkaznic za člane strežnega osebja; • 429 osnovnih potrdil za oprostitev davkov. Oddelek za privilegije in imuniteto ter diplomatsko korespondenco je: • pridobil 31 agremajev; • pridobil 15 soglasij za obrambne in vojaške atašeje; • pripravil 32 predaj poverilnih pisem; • pripravil 38 poverilnih pisem; • pripravil 22 patentnih pisem; • pripravil 10 eksekvatur. Obseg dela Oddelka za privilegije in imunitete ter diplomatsko korespondenco se je povečal zaradi začetka delovanja Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) ter zaradi okrepitve prizadevanj za nadaljnje sistemsko urejanje posameznih vprašanj, povezanih s privilegiji in imunitetami. Na spletni strani ministr- stva je objavljena diplomatska lista, Protokolarni vodnik za tuja diplomatska predstavništva, akreditirana v Republiki Sloveniji ter informacija o oprostitvi davkov za tuja diplomatska predstavništva, konzulate, predstavništva mednarodnih organizacij, mednarodne organizacije. Oddelek za ceremonial in organizacijo obiskov je v sklopu svojih delovnih obveznosti v celoti organiziral in protokolarno vodil štiri delovne obiske ministrov pristojnih za zunanje zadeve tujih držav. V omenjenem obdobju so zaposleni oddelka organizirali in izpeljali obiske osmih drugih visokih pred- 172 stavnikov tujih držav ali organizacij ter 110 drugih protokolarnih dogodkov, kot so organizacija konzultacij, sprejemov, obedov, podpisov sporazumov, diplo-matsko-športnih in drugih srečanj. Skupaj s Centrom za evropsko prihodnost je Oddelek za ceremonial in organizacijo obiskov sodeloval pri organizaciji šestega Strateškega foruma Bled. Prav tako je sodeloval s Koordi- nacijskim odborom za organizacijo državnih proslav in Protokolom Republike Slovenije pri pripravah in izvedbi državne proslave ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije. PREVAJANJE V okviru ministrstva je bilo v prevedenih skupno 5627 strani in lektoriranih 1616 strani besedil. V večje sklope besedil sodijo besedila s področja arbitraže, 1675 strani, note, članki, zapisniki in drugo, 676 strani, izjave, 552 stra- ni, teze, 208 strani, poročila, 195 strani in pisma, 144 strani. Pregled opravljenega dela 2007 2008 2009 2010 2011 prevodi (skupaj strani) 3246 3474 3894 5007 5627 lekture (skupaj strani) 2239 2639 2841 2772 1616 tolmačenje (skupaj ur) 84 302 113 67 7 PRAVNE ZADEVE Ministrstvo za zunanje zadeve je bilo aktivno pri pripravi predpisov in splošnih aktov. V letu 2011 so začeli veljati naslednji predpisi, katerih sprejetje je predvidel spremenjen in dopolnjen Zakon o zunanjih zadevah: • Pravilnik o diplomatskem in višjem diplomatskem izpitu, • Pravilnik o ocenjevanju uspešnosti javnih uslužbencev v Ministrstvu za zunanje zadeve, • Pravilnik o nadzoru v predstavništvih Republike Slovenije v tujini, • Pravilnik o preizkusnem testu in dodatnem usposabljanju; • Pravilnik o sofinanciranju kulturnih projektov s sodelovanjem diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini. Na področju notranje organizacije dela je ministrstvo pripravilo več splošnih aktov, s katerimi se ustrezno urejajo in posodabljajo notranji postopki in organizacija delovanja ministrstva: • Navodilo o dežurstvu v Ministrstvu za zunanje zadeve; • Navodilo o finančnem in materialnem poslovanju diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije; • Navodilo postopkih in kriterijih za dodeljevanje sredstev iz projektnega gospodarskega sklada; • Navodilo za oddajanje poslovnih pisarn v tujini v začasno uporabo slovenskim gospodarskim subjektom; • Navodilo o razpolaganju in uporabi daril, ki jih sprejme funkcionar; • Navodilo o spremembah in dopolnitvah Navodila o uporabi službenega telefonskega omrežja in službenih mobilnih telefonov v Ministrstvu za zunanje zadeve; • Navodilo o prevozih uslužbencev Ministrstva za zunanje zadeve za službene potrebe. Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za zunanje zadeve sta 27. maja sklenila krovni Sporazum o opravljanju dela v diplomatskih predstavništvih Republike Slovenije v tujini na obrambnem področju. Ministrstvo za zunanje zadeve je izvedlo prehod predstavništev slovenskega gospodarstva Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije v Milanu in Sao Paulu v organizacijsko strukturo ministrstva. V sodelovanju z Ministrstvom za kulturo ter Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je bil ustanovljen Slovenski kul-turno-informacijski center na Dunaju, ki je statusno dislocirana enota Veleposlaništva Republike Slovenije na Dunaju. Posebna pozornost je bila namenjena prevzemu nepremičnin diplomatskih predstavništev in konzulatov nekdanje SFRJ v tujini. Ministrstvo je prevzelo nepremičnino generalnega konzulata nekdanje SFRJ v Celovcu in v Milanu, postopek prevzema rezidence nekdanje SFRJ v Rimu pa še ni bil dokončan. Ministrstvo za zunanje zadeve je v skladu s predpisi pripravljalo vladna gradiva v zvezi z vprašanji notranjega prava, predloge vlog v delovnopravnih in civilnopravnih sporih, katerih stranka je Ministrstvo za zunanje zadeve, in mnenja za Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS glede pritožb javnih uslužbencev. Vodilo je postopke za dostop do informacij javnega značaja in skrbelo za kataloge zbirk osebnih podatkov, ki jih vodi ministrstvo. 173 GLAVNI DIPLOMATSKI NADZORNIK Ministrstvo za zunanje zadeve v skladu z 8. členom Zakona o zunanjih zadevah skrbi za urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje predstavništev v tujini ter zagotavlja ugledu države primerne in v posameznih državah primerljive personalne, materialne in prostorske pogoje za delovanje predstavništev, vključno z rezidencami vodij predstavništev. Za izvajanje nadzora nad delovanjem in izvajanjem nalog diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini je minister za zunanje zadeve imenoval glavnega diplomatskega nadzornika, ki deluje v okviru svojih pristojnosti na podlagi Zakona o zunanjih zadevah. Pri svojem delu je neodvisen in nepristranski. Glavni diplomatski nadzornik s člani nadzora preverja spoštovanje veljavnih predpisov, splošnih aktov in navodil ministra, ki so podlaga za zakonito, urejeno, gospodarno in učinkovito delovanje predstavništev. Z namenom zagotovitve temeljnega cilja nadzora pomaga ter svetuje vodji predstavništva, da ugotovljene nepravilnosti in slabosti odpravi ter izboljša svoje in delovanje predstavništva. Nadzor med drugim preverja in ocenjuje vsebinsko, diplomatsko dejavnost predstavništva, organiziranost dela, kadrovske zadeve in medosebne odno- se, finančno-materialno poslovanje, pogodbena stanja, konzularno poslovanje, varnostno-tehnično delovanje, varovanje tajnih in osebnih podatkov itd. Nadzor pregleda tudi poslovne prostore predstavništva, skupaj z delovnimi sredstvi in rezidenco veleposlanika. Na podlagi letnega načrta nadzorov diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije je bilo opravljenih pet rednih nadzorov predstavništev v tujini. Priprave na nadzor potekajo na podlagi načrta nadzora za posamezno predstavništvo. Glavni diplomatski nadzornik najprej opravi razgovore v pristojnih notranjih organizacijskih enotah ministrstva, na podlagi zbranih ocen in poročil pripravi analizo delovanja posameznega predstavništva, ki je podlaga za izvedbo nadzora. Glavni diplomatski nadzornik vodi priprave, organizacijo in izvedbo nadzorov. Za opravljanje posameznih nalog nadzora na konzularnem, finančnem, kadrovskem, varnostnem in drugih področjih v nadzorih na predlog glavnega diplomatskega nadzornika in po pooblastilu generalnega sekretarja ministrstva sodelujejo tudi uslužbenci drugih organizacijskih enot ministrstva. Glavni diplomatski nadzornik končno poročilo o nadzoru s predlogi ukrepov in priporočil za odpravo ugotovljenih slabosti, pomanjkljivosti ali nepravilnosti, potem ko jih odobri minister, predloži v vpogled tudi vodjem pristojnih notranjih organizacijskih enot ministrstva, ki so sprejete ukrepe dolžni izvesti. Glavni diplomatski nadzornik spremlja izvajanje sprejetih ukrepov in priporočil. Glavni diplomatski nadzornik sodeluje tudi pri pripravi in spremembah notranjih navodil ministrstva ter podzakonskih aktov. V letu 2011 je bil med drugim sprejet nov Pravilnik o nadzoru v predstavništvih Republike Slovenije v tujini (Uradni list RS, št. 12/2011), podzakonski akt, ki ureja organizacijo, postopek in oblike nadzora; poročanje ter predlaganje ukrepov in spremljanje izvajanja ukrepov v postopku nadzora. Glavni diplomatski nadzornik je bil vključen tudi v pripravo in oblikovanje Načrta integritete Ministrstva za zunanje zadeve na podlagi smernic, ki jih je sprejela Komisija za preprečevanje korupcije. Vseskozi je vključen tudi v priprave vodij diplomatskih predstavništev, ki odhajajo na delo v zunanjo službo. Hkrati je član Finančne komisije, sodeluje pri letnem ocenjevanju vodij predstavništev v tujini, enkrat pa je bil imenovan tudi v Komisijo za ugotovitev okoliščin po Uredbi o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave. LOGISTIKA, INVESTICIJE IN JAVNA NAROČILA Strokovnim službam ministrstva je v skladu z varčevalnimi ukrepi in rekon-figuracijo uspelo preurediti, preseliti in na novo urediti naslednje poslovne prostore in rezidence diplomatskih predstavništev in konzulatov: • Strasbourg: izbrana nova, cenejša rezidenca, selitev izvedena samostojno; • Brasilia: izbrani in preurejeni novi poslovni prostori in rezidenca -oprema delno kupljena v Ikei, del- no prepeljana iz rezidenc veleposlaništev v Beogradu in Zagrebu; • rezidenca v Ženevi je v novih, cenejših prostorih; • preseljeno je Veleposlaništvo RS v New Delhiju; • združitev prostorov veleposlaništva in stalnega predstavništva na Dunaju, s čimer so se mesečni stroški zmanjšali za 3.826 evrov; • zmanjšala se je površina najetih prostorov na Trubarjevi 3 v Ljubljani. Nasledstvo V okviru nasledstva sta bila prevzeta objekta v Celovcu in Milanu. V objektu v Celovcu sta že konzulat in rezidenca generalne konzulke. Objekt v Milanu je zaščiten in varovan, del opreme je bil odpeljan na ministrstvo in je potreben obnove. Objekt je namenjen odprodaji. Objekt v Rimu je prevzet zgolj delno, fizični prevzem še ni izveden. Izdelali smo projektno nalogo in predinvesticij-sko dokumentacijo zanj. 174 Med investicijsko-vzdrževalnimi deli so bili izvedeni zgolj menjava strehe na generalnem konzulatu v Celovcu in manjša vzdrževalna dela na objektih ministrstva. Ministrstvo je v okviru zmanjševanja stroškov prevzelo tudi prevoze in selitve v tujino. V 2011 se je na diplomatska predstavništva in konzulate opravilo 67 selitev, od tega jih je ministrstvo opravilo 49. V primerjavi s špediterskimi stroški je ministrstvo privarčevalo okoli 400.000 evrov. Izvedenih je bilo 7 javnih naročil male vrednosti do 40.000 evrov in 11 postopkov do vrednosti 125.000 evrov ter 3 postopki javnih naročil, objavljenih na portalu EU. Izdanih je bilo 935 letalskih vozovnic, od tega 337 za Bruselj in 598 za druge kraje. POSTA IN ARHIV Mednarodno sodelovanje Leto sta zaznamovala dva pomembnejša dogodka na področju delovanja diplomatskih arhivov in knjižnic. Septembra je v Jeruzalemu na 11. mednarodni konferenci o izdajanju diplomatskih dokumentov ministrstvo predstavilo svojo publicistično dejavnost. Ta obsega zbirki Mednarodno pravo in Zbirka mednarodnih pogodb ter publikacije, ki jih ministrstvo objavlja na spletnih straneh. Strokovne razprave na konferenci so bile namenjene metodologiji izbire diplomatskih dokumentov za objavo, pravici javnosti do informiranosti in vprašanjem, ki se porajajo v razmerju med to pravico in pravicami avtorjev do objave informacij. Oktobra je bila v okviru poljskega predsedovanja Evropski uniji v Varšavi Konferenca direktorjev diplomatskih arhivov držav članic in institucij Evropske unije (EUDiA), na kateri je sodelovala tudi predstavnica ministrstva. Poljsko predsedstvo konference je veli- OKOLJU PRIJAZNO DELOVANJE Ministrstvo za zunanje zadeve je v preteklosti s sistematičnim pristopom stopilo na pot okoljsko bolj odgovornega ravnanja. Zavedamo se, da je boj proti podnebnim spremembam naš skupni boj. Kot zeleno ministrstvo smo v sklopu dejavnosti za spoštljiv odnos do narave ko pozornost namenilo spremenjeni vlogi diplomatskega delovanja in pojavu javne diplomacije. Udeleženci so se strinjali, da morajo tem smernicam slediti tudi diplomatski arhivi s svojo raziskovalno dejavnostjo in popularizacijo zgodovine diplomacije. Sodelovanje pri razstavah Ob praznovanju dvajsete obletnice slovenske državnosti je ministrstvo sodelovalo z Narodnim muzejem Slovenije pri pripravi razstave Uresničene sanje. Osamosvojitev Slovenije in filatelistič-no zbiranje. Muzej je razstavljenim dokumentom iz obdobja oblikovanja slovenske diplomacije, del katerih je prispevalo ministrstvo, dodal novo vrednost z znamkami, ki so bile oblikovane ob teh prelomnih dogodkih. Z izborom dokumentov iz zbirk Diplomatskega arhiva je ministrstvo sodelovalo tudi pri razstavi Slovenija 19912008, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Upravljanje dokumentarnega gradiva Z namenom izboljšanja dokumentnega poslovanja in prehoda na čim bolj brezpapirno poslovanje je ministrstvo v letu 2010 začelo projekt uvedbe programske opreme za podporo dokumentnemu poslovanju SPIS4. Uvajanje SPIS4 v delo ministrstva se je po letu dni priprav začelo konec septembra in še poteka. V prihodnjih letih ministrstvo načrtuje dopolnitev te programske opreme z modulom za elektronski arhiv in postopno uvedbo na diplomatska in konzularna predstavništva. Aprila je ministrstvo sodelovalo v vseslovenski akciji zbiranja starega papirja. 175 Zaposleni na ministrstvu lahko za službene poti po Ljubljani uporabljajo službena kolesa. in okolja ter trajnostnega razvoja nadaljevali mnogo utečenih projektov ter se pridružili tudi novim pobudam. Aprila smo sodelovali v vseslovenski akciji Star papir za novo upanje v organizaciji društva Ekologi brez meja. Sredstva, zbrana s prodajo starega papirja, je društvo namenilo dvema naslovnikoma, polovico pomoči potrebnim v Sloveniji, drugo polovico pa financiranju humanitarnega projekta v Afriki. Poleg Ministrstva za zunanje zadeve je v akciji sodelovalo tudi Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri EU v Bruslju, k sodelovanju pa smo povabili še predstavnike diplomatskega zbora. S skupnimi močmi smo zbrali skoraj 4 tone papirja. V okviru evropskega tedna mobilnosti je Ministrstvo že tretje leto zapored organiziralo »zeleni dan«. Na ta dan se tudi uslužbenci Ministrstva za zunanje zadeve aktivno vključijo v prizadevanja za zmanjševanje negativnega vpliva na okolje. Tokratni slogan evropskega tedna mobilnosti, katerega cilj je uporaba alternativnih prometnih možnosti za bolj zdravo okolje in zdravje prebivalstva, je bil Potujmo drugače (Alternative Mobility). Ob tej priložnosti je ministrstvo vse zaposlene pozvalo, naj na delo pridejo brez avtomobila, ter pripravilo eko zajtrk za tuje veleposlanike, akreditirane v Sloveniji, in uslužbence ministrstva. Projektu se je pridružil tudi danski fotograf, promotor kolesarjenja, Mikael Colvill Andersen. V »zelenem duhu« je minil tudi Strateški forum Bled z naslovom Moč prihodnosti, kjer se je ministrstvo trudilo z ozaveščanjem udeležencev in jih spodbujalo k zeleni porabi energije. Ministrstvo nadaljuje tudi sodelovanje v reciklažnem programu kartuš Društva za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski. Do zdaj smo društvu predali 110 škatel oziroma 1586,60 kg starih kartuš. Vsaka reciklirana kartuša (prek podjetja Emstar, d. o. o.) pomeni donacijo za Rdeče noske, z donacijo pa je ministrstvo pomagalo društvu pridobiti sredstva, ki jih potrebuje za izvajanje obiskov v bolnišnicah. Z reciklažo kartuš poleg dobrodelnosti sodelujemo tudi pri ohranjanju čistega okolja. Na ministrstvu se trudimo k zelenemu okolju prispevati tudi z recikliranjem, ugašanjem luči, računalnikov, tiskalnikov in kopirnih strojev, z bolj racionalno uporabo dvigal, z obojestranskim tiskanjem, namesto plastenk z vodo smo uvedli vodo iz pitnika ali avtomata, ki je priključen na vodovod, ter z drugimi ukrepi spodbuditi vsaj bližje ministrstvu stanujoče zaposlene, da na delo prihajajo z okolju prijaznimi prevoznimi sredstvi. Zaposlene spodbujamo tudi, da za potrebe službenih poti po Ljubljani uporabljajo službena kolesa ali službeno kartico Urbana. 176 SEZNAM DVOSTRANSKIH POGODBENIH AKTOV, PODPISANIH V LETU 2011 8 Ime akta Ima akta v jeziku članice EU Podpis Ratifikacija Objava Velja od status narava Albanija Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Agreement between the Government of the Svetom ministrov Republike Albanije o poravnavi Republic of Slovenia and Ihe Council of Ministers dolga Republike Albanije üb Republike Slovenije of the Republic of Albania on the settlement of the debt of the Republic of Albania towards the Republic of Slovenia Avstrija Protokol med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo in Dodatni protokol o spremembah Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, podpisane v Ljubljani 1. oktobra 1997, spremenjene s protokolom, podpisanim v Ljubljani 25. septembra 2006 Azerbajdžan Sporazum med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Republike Azerbajdžan o obrambnem sodelovanju Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Azerbajdžan o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja Protocol and Additional Protocol amending the Convention for the avoidance of double taxation with respect to taxes on income and on capital, signed in Ljubljana on 1 October 1097 as amended by Ihe Protocol signed in Ljubljana on 26 September 2006 Agreement between the Ministry of Defence of the Republic of Slovenia and the Ministry of Defence of the Republic of Azerbaijan on Defence Co-operation Convention between the Government of the Republic of Slovenia and the Government o( the Republic of Azerbaijan for the Avoidance of Double Taxation and the Prevention of Fiscal Evasion with Respect to Taxes on Income and on Capital Sporazum med Vlado Republike Slovenije In Agreement between the Government of the Vlado Azerbajdžanske republike o sodelovanju v Republic of Slovenia and the Government of the kulturi, izobraževanju In znanosti Republic of Azerbajijan on Cooperation in the Fields of Culture, Education and Science Belorusija Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Belorusije o pogojih za rehabilitacijo mladoletnih državljanov Republike Belorusije v Republiki Sloveniji Bosna in Hercegovina Agreement between the Government of the Republic of Slovenia and Ihe Government of the Republic of Belarus on conditions for the recuperation of Be la rusi an minors Tirana*, 25.10.2011 Ur.l.RS neveljaven pogodbeni Ljubljana, 28.09.2011 Ur.l.RS neveljaven pogodbeni Baku. 02.03.2011 Ljubljana, 09.06.2011 Ljubljana, 09.06.2011 Ljubljana*, 29.07.2011 19.10.2011 01.12.2011 Ur.l.RS 93/11 Mednarodne pogodbe št. 14/11 Ur.l.RS Ur.l.RS ■ Ur.l.RS 108/11 Mednarodne pogodbe št. 16/11 27.10.2011 začasno od: 29 07 2011 neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni veljaven pogodbeni Ime akta Ima akta v jeziku članice EU Podpis Ratifikacija Objava Velja od status narava Ljubljana, 22.06.2011 Ljubljana, 22.06.2011 Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne In Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji Protokol o izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Agreement between the Government of the Ljubljana, 30.09.2011 Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o Republic of Slovenia and the Council of Ministers sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi of Bosnia and Herzegovina on Cooperation in the Ur.l.RS Ur.l.RS Ur.l.RS neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni Brazilija Sporazum o sodelovanju v izobraževanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Federativne republike Brazilije Črna Gora Administrativni dogovor o izvajanju Sporazuma med Republiko Slovenijo in Črno goro o socialnem zavarovanju Sporazum o gospodarskem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Črne gore Sporazum med Carinsko upravo Republike Slovenije in Carinsko upravo Črne gore o nevračljivi pomoči v obliki programske opreme modulov SAT (sistem analize tveganja) in SPP (sistem poslovnih pravil) Demokratična republika Kongo Skupna izjava o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Demokratično republiko Kongo Francija Area of Protection against Natural and Other Disasters Agreeement on Cooperation In the Field of Education between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of the Federative Republic of Brazil Ljubljana, 20.09.2011 Podgorica, 12.05.2011 Agreement on Economic Cooperation between Budva, 05.09,2011 the Government of the Republic of Slovenia and the Government of Montenegro Agreement between the Customs Administration Ljubljana, 08.12.2011 of the Republic of Slovenia and the Customs Administration of Montenegro on Non- Refundable Aid in the Form of the SAT (Sistem analize tveganja - Risk Analysis System) and SPP (Sistem poslovnih pravil - System of Business Rules) Software Modules 15.07.2011 17.11.2011 Ur.l.RS Ur.LRS 66/11 Mednarodne pogodbe št. 9/11 Ur.l.RS 99/11 Mednarodne pogodbe št. 15/11 Ur.LRS neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni Joint Communique on the Establishment of Diplomatic Relations between the Republic of Slovenia and the Democratic Republic of the Congo New YorK, 25.02 2011 25.02.2011 veljaven pogodbeni Ime akta Ima akta v jeziku članice EU Podpis Ratifikacija Objava Velja od status narava Sporazum o filmski koprodukcljl med Vlado Republike Slovenije in Vlado Francoske republike Dodatni sporazum k Sporazumu o sodelovanju med Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Re-publike Slovenije ter Komisariatom za atomsko in alternativne energije (CEA) na področju znanstvenih raziskav Accord de Coproduction Cinématographique entre le Gouvernement da la République de Slovénie et le Gouvernement de la République Française Bruselj, 19.05.2011 Pariz, 07.06.2011 23.06.2011 Ur.I. RS Ur.l.RS 53/11 Mednarodne pogodbe St. 7/11 Grenada Skupna izjava o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Grenado Guernsey Sporazum med Republiko Slovenijo in Guernseyjem o izmenjavi informacij v zvezi z davčnimi zadevami Hrvaška Sporazum med Vlado Republike Slovenije In Vlado Republike Hrvaške o sodelovanju pri varovanju prevoza gotovine In drugih vrednostnih Republic of Croatia on Cooperation in the pošiljk Protection of the Transport of Cash and Olher Valuables ICPE Memorandum o sodelovanju med Vlado Memorandum on Cooperation between the Republike Slovenije ir Mednarodnim centrom za Government of the Republic of Slovenia and the promocijo podjetij International Center for Promotion of Enterprises Indija Sporazum med Vlado Republike Slovenije In Agreement between the Government of Ihe Vlado Republike Indije o vzajemnem spodbujanju Republic of Slovenia and the Government of the in zaščiti investicij Republic of India on Mutual Promotion and Protection of Investments Joint Communique on the Establishment of Diplomatic Relations between the Republic of Slovenia and Grenada Agreement between the Republic of Slovenia and the States of Guernsey for the Exchange of Information Relating to Tax matters Agreement between the Government of the Republic of Slovenia end the Government of the Basseterre, 04.05.2011 St Peter Port, 26.09.2011 Valbandon, 15.06.2011 Ljubljana, 07.09.2011 Mew Delhi, 14.06.2011 Ur.l.RS 13,10.2011 Ur.l.RS 87/11 Mednarodne pogodbe it 13/11 08.12.2011 Ur.l.RS 108/11 Mednarodne pogodbe št. 16/11 Ur.l.RS neveljaven pogodbeni 05.07.2011 veljaven pogodbeni 04.05.2011 veljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni 30.12.2011 veljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni Iran Ime akta Ima akta v jeziku članice EU Podpis Ratifikacija Objava Velja od status narava Sporazum med Republiko Slovenijo in Islamsko republiko Iran o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja Islandija Konvencija med Republiko Slovenijo in Islandijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka Katar Sporazum o zračnem prometu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Katar Agreement between the Republic of Slovenia and the Islamic Republic of Iran for the Prevention of Fiscal Evasion with Respect to Taxes on Income and on Capital Convention between the Republic of Slovenia and Iceland for the Avoidance of Double taxation and the Prevention of Fiscal evasion with Respect to Taxes on Income Air Services Agreement between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of the State of Qatar Teheran. 20.09.2011 Reykjavik, 04.05.2011 Doha, 01.02.2011 Kitajska Sporazum o sodelovanju med Ministrstvom za Agreement on Cooperation between the Ministry Ljubljana. 15.04.2011 kulturo Republike Slovenije in Generalno upravo of Culture of the Republic of Slovenia and the za tisk in objave Ljudske republike Kitajske Kosovo Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Kosovo o sprejemu oseb, katerih bivanje je nezakonito General Administration of Press and Publication of the People s Republic of China Agreement between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of the Republic of Kosovo on the Admission of Persons Residing without Authorisation Protokol med Vlado Republike Slovenije in Vlado Protocol between the Government of the Priština, 10,05.2011 Priština, 10.05.2011 Republike Kosovo o izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Kosovo o sprejemu oseb, katerih bivanje je nezakonito Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Kosovo o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah Republic of Slovenia and the Government ol the Republic of Kosovo on the Implementation of the Agreement between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of the Republic of Kosovo on the Admission of Persons Residing without Authorisation Agreement between the Government of the Ljubljana, 23.06.2011 Republic of Slovenia and the Government of the Republic of Kosovo on Mutual Assistance in Customs Matters Ur.l.RS Ur.l.RS Ur.l.RS Ur.l.RS 19.10.2011 Ur.l.RS 93/11 Mednarodne pogodbe št. 14/11 19.10.2011 Ur.l.RS 93/11 Mednarodne pogodbe št. 14/11 Ur.LRS neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni Makedonija Ime akta Ima akta v jeziku članice EU Podpis Ratifikacija Objava Velja od status narava Protokol med Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologija Republike Slovenije, Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije in Ministrstvom za Izobraževanje in znanost Republike Makedonije o sodelovanju na področju izobraževanja Maroko Sporazum med Vlado Republike Slovenije In Vlado Kraljevine Maroko o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju Ljubljana, 15.02.2011 21.04.2011 Ur.l.RS 38/11 22.06.2011 veljaven pogodbeni Mednarodne pogodbe št. 5/11 Agreement between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of the Kingdom of Morocco on Scientific and Technological Cooperation Ljubljana, 01.02.2011 Nemčija Protokol o spremembah Sporazuma z dne 3. maja 2006 med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja Otok Man Sporazum med Republiko Slovenijo in otokom Man o izogibanju dvojnega obdavčevanja posameznikov Sporazum med Republiko Slovenijo in otokom Man o izmenjavi informacij v zvezi z davčnimi zadevami Protocol amending the Agreement of 3 May 2006 Ljubljana, 17.05.2011 between the Republic of Slovenia and the Federal Republic of Germany for the Avoidance of Double Taxation with respect to Taxes on Income and on Capital Agreement between the Republic of Slovenia and the Isle of Man for the Avoidance of Double Taxation with Respect to Individuals Agreement between the Republic of Slovenia and the Isle of Man for the Exchange of Information Relating to Tax Matters Romunija Sporazum med Vlado Republike Slovenije In Vlado Romunije o vojnih grobiščih Sporazum med Vlado Republike Slovenije In Agreement between the Government of the Vlado Romunije o medsebojnem varovanju tajnih Republic of Slovenia and the Government of podatkov Romania on the Mutual Protection of Classified information Rusija Sporazum o spremembi Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda na ozemlju Republike Slovenije Douglas, 27.06.2011 Douglas, 27 06 2011 Ljubljana, 15.06.2011 Bukarešta, 29.06.2011 Brdo pri Kranju*, 22.03.2011 Ur.l.RS 1S.10.2011 Ur.l.RS 93/11 Mednarodne pogodbe št. 14/11 Ur.l.RS Ur.l.RS Ur.l.RS neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni 19 10.2011 Ur.l.RS 93/11 Mednarodne pogodbe št. 14/11 Ur.l.RS neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni Ime akta Ima akta v jeziku članice EU Podpis Ratifikacija Objava Velja od status narava Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Agreement between ths Government of the Vlado Ruske federacije o ustanovitvi in delovanju Republic of Slovenia and the Government of the znanstveno-kulturnih centrov Sierra Leone Skupna izjava o vzpostavitvi diplomalskih odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Sierra Leone Srbija Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o izročitvi Pogodba med Republika Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah Švedska Sporazum med Vlado Republike Slovenije In Vlado Kraljevine Švedske o izmenjavi In medsebojnem varovanju tajnih podatkov Tajska Sporazum o gospodarskem sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Tajske Ukrajina Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Kabinetom ministrov Ukrajine o sodelovanju v boju proti kriminalu Russian Federation on Establishment and Operation of the Scientific and Cultural Centres Joint Communiqué on the Esta Wish m en I of Diplomatic Relations between the Republic of Slovenia and the Republic of Sierra Leone Brdo pri Kranju, 22.03.2011 Istanbul, 10.05.2011 Brdo pri Kranju, 15.04.2011 Brdo prt Kranju, 15.04.2011 Beograd, 30.11.2011 Stockholm, 16,11,2011 15,07.2011 Ur.l.RS 66/11 19.09.2011 veljaven pogodbeni Mednarodne pogodbe št. 9/11 10.052011 vnljaven pogodbeni Agreement between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of the Kingdom of Sweden on the Exchange and Mutual Protection ot Classified Information Agreement on Economic Cooperation between Ljubljana, 01.02.2011 the Government of the Republic of Slovenia and the Government of the Kingdom of Thailand Agreement between the Government of (he Kijev, 11.10.2011 Republic of Slovenia and the Cabinet of Ministers of Ukraine on Cooperation in the Fight Against Crime Ur.l.RS Ur.l.RS Ur.l.RS Ur.l.RS neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni 09.06.2011 Ur.l.RS 68/11 01.11.2011 veljaven pogodbeni Mednarodne pogodbe žt. 10/11 Ur.l.RS neveljaven pogodbeni Združene države Amerike Ime akta Ima akta v jeziku članice EU Podpis Sporazum med upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) in Jedrsko regulatonno komisijo Združenih držav Amerike (NRC) o izmenjavi tehničnih Informacij In sodelovanju na področju jedrske varnosti Memorandum o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o Fulbrlghtovem programu Izmenjav Arrangemenl between the Slovenian Nuclear Safety Administration (SNSA) and the United States Nuclear Regulatory Commission (NRC) for the Exchange of Technical Information and Cooperation in Nuclear Safety Matters Memorandum of Understanding between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of the United States concerning the Fulbright Exchange Program Dunaj, 04.04.Z011 Ljubljana. 06.10.2011 Ratifikacija Objava Velja od status narava Ur.l.RS neveljaven pogodbeni 19.10.2011 Ur.l.RS 93/11 05.12.2011 veljaven pogodbeni Mednarodne začasno od: pogodbe št. 14/11 06.10.2011 IZBRANI DOKUMENTI MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE 9 IZBRANI DOKUMENTI MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Azerbajdžanske republike o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti Vlada Republike Slovenije in Vlada Azerbajdžanske republike (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) sta se v želji po razvoju in krepitvi prijateljskih odnosov med državama, poglobitvi sodelovanja ler izmenjavi v kulturi, izobraževanju in znanosti. v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava ter Ustanovne listine Združenih narodov in odločeni, da podpišeta ta sporazum o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti (v nadaljnjem besedilu: sporazum), dogovorili: 1. člen Pogodbenici v skladu z načeloma enakopravnosti in obojestranske koristi spodbujala in podpirata izmenjavo ter sodelovanje na področju izobraževanja, znanosti, kulture, umetnosti, športa, turizma in mladine. 2, člen Pogodbenici v skladu s svojo notranjo zakonodajo spodbujata sodelovanje v izobraževanju in znanosti, in sicer z: - izmenjavo predavateljev, znanstvenikov in strokovnjakov, udeležbo na konferencah, s predavanji in raziskovanjem, da bi se seznanili s šolskim sistemom druge pogodbenice; - izmenjavo dodiplomskih in podiplomskih študentov, ki temelji na neposrednem sodelovanju med zainteresiranimi ustanovami; - vzpostavitvijo neposrednega sodelovanja in stikov med univerzami in drugimi izobraževalnimi, znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami, tudi diplomatskima akademijama; izmenjavo pripravnikov na usposabljanju, ki temelji na neposrednem sodelovanju med zainteresiranimi ustanovami; spodbujanjem študija jezika, književnosti, kulture in zgodovine druge države. 3. člen Pogodbenici preučita možnosti za vzajemno priznavanje izobraževalnih programov. 186 SPORAZUM med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov Vlada Republike Slovenije in Vlada Ruske fcderacije (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) sla se ob upoštevanju interesa narodov Republike Slovenije in Ruske federacije za izmenjavo humanističnih in kulturnih vrednot ter ohranjanje, plcmenitcnjc in razvijanje tradicionalnih vezi med njima, ob upoštevanju pomena ozaveščanja o dogajanju na političnem, gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in izobraževalnem področju v Republiki Sloveniji in Ruski federaciji, v želji prispevati k razvoju dvostranskih kulturnih, znanstvenih, tehničnih in informacijskih vezi ter izobraževanja in znanosti dogovorili: 1. člen Ruska stran ustanovi Ruski znanstveno-kulturni center v Ljubljani. Slovenska stran sme ustanovili znanstveno-kultumi center Republike Slovenije v Moskvi pod pogoji iz tega sporazuma, če o tem rusko stran vnaprej uradno obvesti. Za Ruski znanst veno-kultumi center v Ljubljani in znanstveno-kultumi center Republike Slovenije v Moskvi se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz centra. Pogodbenici se lahko dogovorita o ustanovitvi centrov v drugih mestih v obeh državah. Dejavnosti centrov temeljijo na splošno priznanih normah mednarodnega prava in določbah tega sporazuma, pri čemer se upošteva zakonodaja države gostiteljice. 2. člen Ruski znanstveno-kultumi center v Ljubljani deluje pod pokroviteljstvom vodje diplomatskega predstavništva Ruske fcderacije v Republiki Sloveniji. Za njegove dejavnosti je odgovorna Zvezna agcncija za Skupnost neodvisnih držav, rojake po svetu in mednarodno človekoljubno sodelovanje. Znanstveno-kultumi center Republike Slovenije v Moskvi deluje pod pokroviteljstvom vodje diplomatskega predstavništva Republike Slovenije v Ruski federaciji. 3. člen Centra lahko za izvajanje svojih dejavnosti navežeta neposredne stike z ministrstvi, drugimi vladnimi agencijami in ustanovami, organi lokalnih oblasti, društvi, združenji, skladi ter posamezniki v državi gostiteljici. V skladu z notranjo zakonodajo države gostiteljice lahko centra izvajata dejavnosti tudi zunaj 187 ABSTRACT 10 ABSTRACT The 2011 Report of the Ministry of Foreign Affairs is a yearly overview of the diplomatic activities conducted by the Republic of Slovenia in all spheres of its operation, taking the reader on a journey through a series of events that grabbed the attention of the global public. The euro crisis was one such event: having started as a debt crisis in Greece, by the end of the year it had become "systemic" according to Europe's political leaders. The European Union concluded the year with several measures aimed at saving the euro, urging all global partners to help prevent unforeseeable ramifications for the entire global economy. The year was marked by the Arab Spring, which gave rise to profound change in the Arab world in less than a year. In Tunisia, Egypt and Libya, mass protests and demands for democracy and a better life led to regimes which had persisted for decades being toppled. The uprisings spread to other Arab countries, with tensions boiling over in Syria: between March and December, some five thousand lives were claimed. In March, the world was shaken by the nuclear disaster in the Fukushima nuclear power plant that followed the devastating earthquake and tidal wave that demolished most of Japan's east coast, leaving over fifteen thousand dead. Focusing on major events and information of interest, the first chapter features a review of the situation in the Western Balkans, where its countries pursued reform processes on their path towards Euro-Atlantic structures with varying success. In late June, Croatia concluded its negotiations with the European Union and, on 9 December, signed the Treaty of Accession, whereby all the procedural timelines contained in the Arbitration Agreement began to apply. At the end of February, Serbia adopted a decision to join NATO's Individual Partnership Action Plan initiative; at the end of the year, the country was still awaiting candidate status for full membership of the European Union. The arrest of the last of the remaining Hague fugitives, Ratko Mladic and Goran Hadzic, removed a major obstacle on the path towards this goal. The security situation in Kosovo was stable, but tense; no progress was made on integrating the northern part of the country into the institutional framework. In its 2011 Enlargement Package, the European Commission called on the country to draft a strategy for North Kosovo. In late 2011, agreement on a feasibility study for the Stabilisation and Association Agreement was still pending. Some progress was made in the Pristina-Belgrade dialogue after the entry into force of the agreement on the freedom of movement between citizens of Kosovo and Serbia, and other technical agreements. On 5 December, the International Court of Justice ruled that Greece had violated the 1995 Interim Agreement with Macedonia after it had blocked Macedonia's entry into NATO in April 2008 owing to a protracted dispute over the country's name. By the end of the year, after the fifteen months of futile negotiations that followed the general elections held in October 2010, the leading political parties in Bosnia and Herzegovina finally reached agreement on the composition of the Council of Ministers, allowing the reform process to continue. According to an assessment made by the European Commission, which was issued in the autumn of 2011, Montenegro had fulfilled the conditions required to begin accession negotiations with the European Union. However, after reservations expressed by some member countries, the December European Council ordered a new report to be drafted on the country's progress by June 2012. The report also features three selected topics concerning the activities of Slovenian diplomacy in 2011: Slovenia's candidature for a non-permanent seat on the UN Security Council, the Bled Strategic Forum, and the Slovenian Development Days. A vote to elect non-permanent members to the UN Security Council was held in New York between 21 and 24 October. As an Eastern European Group candidate, Slovenia was up against Azerbaijan and Hungary. Having received the lowest number of votes, Hungary was eliminated after the first round. After the sixteenth round, when Azerbaijan received 116 votes to Slovenia's 77, we decided to withdraw our candidature. In his address to the General Assembly, the former Foreign Minister, Samuel Zbo-gar, underlined that Slovenia had entered the competition eleven years earlier; a good candidate, Slovenia would have undoubtedly been a success in this organisation. He confirmed that our campaign had always been run for Slovenia and the values it represented. Our candidature was not simply an objective in itself, but rather represented an important foreign policy tool for enhancing dialogue with countries in all regions, even those that were not the primary focus of our foreign policy activities. This increased Slovenia's visibility and opened up opportunities for new partnerships in the political, economic and development spheres. From 9 to 10 September, the Ministry of Foreign Affairs and the Centre for European Perspective organised the 6th Bled Strategic Forum on the theme 'The Power of the Future'. Statesmen, 189 politicians, representatives of the economy and experts focused on the strategic challenges of the future and addressed the power shifts in the international community, both among states and in the economy, with special emphasis on emerging economies. An important addition to this forum was the 'Young BSF', which sought to attract the attention of young people, the decision-makers of the future. China assisted in the organisation of the panel addressing EU-China relations. On the margins of the event, a meeting entitled 'Living Together: Merging Diversity and Freedom in 21st Century Europe' was held between distinguished representatives of the Council of Europe under the patronage of President Danilo Türk. For the third consecutive year, the Ministry of Foreign Affairs organised the Slovenian Development Days on 19 and 20 October, which were opened by the then State Secretary at the Ministry of Foreign Affairs, Dragoljuba Bencina, in her capacity as the former minister for development cooperation. The event was aimed at raising public awareness of Slovenian development cooperation and its importance, providing a forum for discussions between Slovenian and foreign experts, representatives of governmental and non-governmental organisations, international organisations and academia on current topics concerning international development cooperation. The chronology of events lists the key activities carried out in 2011 by the former Foreign Minister, Samuel Zbo-gar, and the then State Secretary Dragoljuba Bencina. What follows is a broad overview of the rich and dynamic levels of bilateral cooperation between Slovenia and those countries in which we have diplomatic missions and consular posts, those with non-residential coverage, and those without diplomatic representation in place. As ever, particular attention was devoted to cooperation with our neighbouring countries and the situation of the Slovenian communities living there. The year of 2011 saw the launch of negotiations and an agreement on the installation of bilingual sign posts in settlements with a significant Slovenian minority in Carinthia, Austria. The level of interstate relations was raised and enhanced. The Slovenian and Austrian presidents met four times, and on the margins of some multilateral events. The former Prime Minister, Borut Pahor, visited Austria twice, and regular consultations continued between the foreign ministers of both countries. As for Croatia, intensive contacts and cooperation continued in the political sphere as well as a number of other areas. The two countries' presidents met six times, their prime ministers twice, and the speaker of the Croatian Parliament paid an official visit to Slovenia. The Slovenian National Assembly hosted a delegation of the Croatian Foreign Policy Committee. Political working relationships were further strengthened, particularly on bilateral, regional and European matters. Relations between Slovenia and Italy are founded on a high level of cooperation in several fields. The two minorities are an important link between the two countries. The all-round cooperation in place is also reflected in regular political dialogue and a number of official visits. Between 17 and 19 January, following the proposal of the Italian President, Giorgio Napolitano, President Türk paid the first state visit to Italy in the history of the independent Slovenia, confirming the excellent relations in place at all levels and providing further impetus for enhanced cooperation. The third session of the Coordination Committee of Ministers, held on 17 February in Rome, attended by all the Slovenian ministers, only served to reinforce this constructive atmosphere. A dynamic political dialogue was held with Hungary - along with cooperation in a variety of areas and at all levels -on account of our traditionally good neighbourly relations, similar foreign policy priorities, partnership within the European Union and NATO, and our common home in the central European region. This cooperation was at its most pronounced with regard to national minorities, the Western Balkans and EU enlargement, the EU Strategy for the Danube Region, and European neighbourhood policies, with an emphasis on the Eastern Partnership. The two countries also exchanged highlevel visits, with our representatives also meeting on the margins of international events. In addition to countries with which Slovenia has forged traditionally good and friendly relations as well as highlevel contacts, bilateral cooperation was also enhanced with several other countries in political and economic terms. The range of international cultural cooperation performed was diverse, and Slovenian diplomacy attached particular importance to this area within the scope of its abilities. The ministry assembled high-powered business delegations to accompany high-ranking officials on their visits abroad, such as President Danilo Türk on his visit to the Czech Republic on 16 March, Iceland and Estonia between 3 and 5 May, Montenegro on 5 and 6 September, Ukraine on 11 and 12 October, and the Netherlands on 28 and 29 November. The former Prime Minister, Borut Pahor, and an accompanying delegation visited Turkey on 3 and 4 March, and India between 13 and 16 June. Business delegations also joined the Director-General for Economic Diplomacy on his visit to Iran, and the acting Director General on his trip to Equatorial Guinea. The Ministry helped organise meetings between Slovenian business representatives and members of business delegations visiting Slovenia, such as those from Macedonia, Slovakia, Czech Republic, Norway, Bulgaria, and Azerbaijan. The regular Annual Conference for Economic Advisers was held between 13 and 15 April in Ljubljana for those 190 working at diplomatic missions and consular posts. Through the promotion of intercultural dialogue and respect for cultural diversity within and between the EU's member countries, as well as through the promotion of the mobility of artists, works of art and collections, and by observing the principles of the European Neighbourhood Policy, Slovenia sought to facilitate exchange across the EU's external borders and contribute to intercivilisational dialogue. The most important and largest cultural project in 2010 and 2011 was Sarajevo Notebooks, a literary project carried out in the Western Balkans. In all, 86 high-profile cultural projects were realised with the organisational and financial assistance of the Ministry of Foreign Affairs and the then Ministry of Culture as part of their foreign cultural policy efforts. The Ministry of Foreign Affairs was also engaged in the informal working group that brought the Government Communication Office, the Slovenian Tourist Board and the then Ministry of Culture to the table - the objective was to enhance the visibility of Slovenian culture abroad. As a result, several cultural projects were implemented in cooperation with the above institutions. SKICA, the first cultural information centre abroad, which was established in September, was tasked with promoting Slovenian culture and art, and establishing contacts between Slovenians living in Vienna and the rest of Austria. This was a joint project undertaken by three ministries: the Ministry of Culture, the Ministry of Higher Education, Science and Technology, and the Ministry of Foreign Affairs. Operating as an independent and separate unit of the Slovenian Embassy in Vienna, it represented something new for Slovenian diplomacy. The promotion of the Slovenian language received particular attention. Slovenian embassies and Slovenian language departments organised a number of reading, literary and film evenings. In the 2010/2011 academic year, there were 57 Slovenian language departments in foreign universities. Slovenian diplomacy's engagement in discussions on major global issues and efforts to find solutions to the world's challenges was evidenced by Slovenia's multilateral international cooperation and its active role in regional organisations throughout 2011. Slovenia also played a constructive role in the EU's preparations for the meetings between leaders on the debt crisis. In October, the European Commission published the 2011 Enlargement Package, an annual document which served as the basis for the conclusions adopted by the Council of the European Union in December. It confirmed that a credible enlargement policy is vital in order to preserve the reform momentum in candidate countries and public support for enlargement in member countries. It also noted the enlargement policy's two main challenges: strengthening the rule of law and public administration reform. The December conclusions included, for the first time, a reference to succession issues so as to convey to the successor states of the former SFRY the expectation they would, in light of good neighbourly relations, meet the agreement's obligations in good faith. Within the EU, Slovenia has resolutely and consistently supported the accession processes and efforts made by the Western Balkan countries on their paths towards the European Union. At the level of heads of state and government, Slovenia spoke in favour of the prompt launching of accession negotiations with Montenegro and the granting of candidate status to Serbia, which facilitated the constructive wording of the decisions of the December European Council regarding the two countries. The United Nations will remember the re-election of Ban Ki Moon as Secretary-General, the welcoming of South Sudan as the 193rd member state of the United Nations family, and the Palestinian request for full membership of the organisation. At the forefront of efforts to ensure international peace and security was the Arab Spring, bringing about democratic change in North Africa and the Middle East. The United Nations contributed to peace efforts and progress as well as the establishment of democratic state institutions and their stable operation in Tunisia, Egypt, Bahrain, Yemen, and Libya. In February and March, the Security Council adopted two resolutions introducing directed measures, sanctioning the use of force for the protection of civilians, and prohibiting flights to Libya. Following intervention and stabilisation, a new support mission was deployed there (UNSMIL). The United Nations also responded to a number of pressing problems faced by the international community. Slovenia played an active role in debates on a number of topics, delivered speeches within the Security Council and the General Assembly and its committees, and participated in different sessions of UN funds, programmes and commissions. In parallel with the General Debate in the General Assembly, it hosted the now traditional meeting between the Green Group's foreign ministers. Presiding over the UNICEF Executive Board, Slovenia regularly chaired its sessions and was included in negotiations on the adoption of a number of decisions. It also made an important contribution as a member of the Intergovernmental Preparatory Committee for the Fourth United Nations Conference on the Least Developed Countries and organised, with Turkey as host, a high-level side event on women and development in Istanbul. In respect of security policy, Slovenia was actively engaged at all levels in NATO's policy and decision-making processes, ending 2011 as one of the most active years for the Alliance. The activities focused on the implementation of the new Strategic Concept and other important decisions adopted at the 2010 Lisbon Summit and the prep- 191 arations for the next summit in May 2012 in Chicago. Through NATO structures and its contacts with other foreign missions, Slovenia took part in the formulation of a comprehensive NATO policy on current security issues and operations, missions and other NATO activities and projects. The leading topics concerned Afghanistan, Libya, the situation in the Western Balkans with an emphasis on Kosovo, partnerships and relations with Russia, North Africa and the Middle East, the Deterrence and Defence Posture Review, and transformation and reform. NATO strove to enhance its strategic partnership with the European Union. In September, Slovenia chaired a consultation of NATO members at the level of ambassadors and military representatives about current matters on the OSCE agenda. The European Union continued its efforts aimed at strengthening civilian and military capacities, developed direct and close contacts with other international organisations - particularly NATO and the UN - and pursued its military operations and civilian missions across the globe. The discussion on the further increase of capacities, and the development of common security and defence policy institutions and procedures continued at a high political level. It managed the activities carried out by civilian missions in the Western Balkans, Afghanistan, Iraq, Georgia, the Middle East and DR Congo. Within the OSCE, 2011 was the year of Lithuania's chairmanship. In July, Lamberto Zannier was appointed new Secretary General, while Janez Le-narcic's mandate as Director of the OSCE Office for Democratic Institutions and Human Rights was extended for three years. The OSCE ministerial council was held on 6 and 7 December in Vilnius, with Political Director Matej Marn heading the Slovenian delegation. Featuring high on the Council of Europe's agenda were the Roma issue, the situation in Kosovo and Georgia, and the constitutional reform in Bosnia and Herzegovina; Valentin Inzko, the High Representative of the International Community outlined the situation in the country. By the end of the year, attention shifted to Ukraine owing to the trial of former members of the government, and related judicial reforms. Efforts to intensify cooperation and the rapprochement of Belarus continued; apart from Kosovo, it remained the only European country not to be a member of the Council. Slovenia was engaged in all areas and at all levels of the Council of Europe, both from the political and expert viewpoints. It remained a staunch advocate of the protection and promotion of human rights and defended the rights of the child, women and minority rights, the right of Roma, gay rights, education for human rights, and the right to water and sanitation. During the universal periodic review, it prepared questions and gave recommendations to all the countries undergoing the review. In this respect, Slovenian representatives played an active role within the relevant UN bodies, the Council of Europe, and the OSCE. The Ministry of Foreign Affairs devoted particular attention to human rights at the national level. The ministry closely followed the human rights situation in various parts of the world and responded to grave violations directly, through EU positions and in the context of regular political contacts with individual countries. In accordance with the geographical priorities defined in the Resolution on International Development Cooperation of the Republic of Slovenia for the period up to 2015, the Ministry of Foreign Affairs sought to enhance bilateral development cooperation. With a view to enhancing the effectiveness and transparency of planning and implementation of bilateral development cooperation, the government, on the ministry's proposal, adopted the second Framework Programme on International Development Cooperation and Humanitarian Assistance for 2011 and 2012 on 17 March. The Framework Programme was drafted on the basis of the relevant strategic documents and defined, in more detail, geographic, topic-related and implementation parameters, totalling EUR 13,412,236 (EUR 6,659,643 of which was earmarked for 2011) for bilateral development cooperation, humanitarian assistance and support to selected international organisations dealing with development cooperation, as well as to the interested civil society, and raising awareness of the significance of international development cooperation. The lion's share of bilateral assistance was earmarked for the Western Balkan countries, which are a Slovenian foreign policy priority and of particular importance for the EU's security, stability and prosperity. For the first time, Slovenia contributed EUR 5.45 million to the European Development Fund, which provides assistance to the countries of Sub-Saharan Africa, the Caribbean and the Pacific, as well as overseas countries and territories. In terms of content, development cooperation was focused on programmes and projects promoting good governance and the rule of law, environmental protection with an emphasis on sustainable water management, and gender equality. Special attention was devoted to integrating Slovenian business entities into development cooperation. Slovenia provided humanitarian aid through activities aimed at assisting children in post-conflict situations, notably through rehabilitation programmes for children from Palestine, Ukraine, Bosnia and Herzegovina, Kosovo, Montenegro, and Belarus. In the aftermath of the devastating earthquake that struck Haiti in January 2010, Slovenia pledged additional aid at the donor conference held in New York on 31 March 2010. In Carrefour, a neighbourhood in the Haitian capital, Port-au-Prince, Slovenia constructed a school from prefab units which opened its doors to almost 300 children on 5 October. 192 To mitigate the consequences of the catastrophic earthquake and tidal wave that had hit the east coast of Japan, Slovenia allocated funds through the Japanese Red Cross. In cooperation with Slovenian companies, two prefab houses were assembled in the towns of Minamisanriku and Higashimatsu-shima, both of which were badly affected by the earthquake. After the escalation of tensions in Libya, Slovenia provided humanitarian aid to the afflicted Libyan population and the neighbouring countries, to which large numbers of refugees fled. In March, humanitarian aid was channelled through the UNHCR, followed by assistance with medication and sanitary materials for hospitals near Misrata, Libya, the general hospital in Benghazi, Libya, and the regional hospital in Tataouine, Tunisia, where several thousand Libyan refugees and wounded were admitted. Global challenges are closely related, which only serves to exacerbate their effect on the general social, environmental and economic position of individuals, countries and the world. At the international level, environmental protection and related issues are therefore becoming increasingly important. At the third meeting, which was held in parallel with the September session of the UN General Assembly and headed by the former Foreign Minister, Samuel Zbogar, the foreign ministers of the Green Group agreed to factor the economy, science, and civil society, among other issues, into their activities. They decided to enhance cooperation in preparations for the climate negotiations, forums and summits scheduled to take place in 2012 (WFES Abu Dhabi, WWF Marseille, WWW Singapore) and Rio+20. The ministry ramped up its efforts to become more involved in environmental activities in a variety of ways, including through the network of environmental attachés at the embassies in Buenos Aires, Copenhagen, London, Beijing, and Skopje. An important con- tribution was made towards raising the visibility of environment-related foreign policy topics while initiatives were put forward for international environmental cooperation with selected countries and regions. Between 28 November and 11 December, climate change talks were held in Durban, South Africa. South Africa, China and Brazil joined the efforts made by the European Union towards a decision on a new global pact, thereby reaching an agreement to launch negotiations on a legally binding global accord and the roadmap for its adoption. The agreement will be binding on all countries and should be adopted by 2015, entering into force in 2020. The countries made a political, but not a legal, commitment to implement the Kyoto Protocol after 1 January 2013, given that its first period is to expire by the end of 2012. When it came to global challenges, water was one of the main areas in the Ministry's activities. On 22 March, World Water Day, the ministry organised an international conference in Ljubljana as part of the Green Group entitled 'Water for Energy, Energy for Water'. The event was directly linked with the round table organised in New York by the permanent missions of the Green Group countries. Slovenia also engaged in the work of the relevant administrative and executive bodies in the FAO and the WFP, which seek to improve food security for the most vulnerable groups through additional investments in small farms with a view to ensuring more stable production. This is all the more important in light of soaring food prices. Food security was the topic dealt with by a special panel at the Bled Strategic Forum. President Türk participated at the June debate on the UN's role in global governance. Facing global challenges head on requires a shift in global governance. The most noticeable changes took place in economy and finance, with the G-20 becoming the leading forum for harmonising the policies of the world's largest economies. Slovenia is part of the Global Governance Group, which addresses the issues of credibility, transparency and inclusive-ness of global governance, particularly with regard to the G-20. At the September meeting, the former Foreign Minister, Samuel Zbogar, stressed the importance of holistic reform of the United Nations, which is a condition to ensuring its central role in global governance. In accordance with its competences, the Ministry consistently implemented all activities relating to the adoption and ratification of treaties and other international instruments. It drafted twenty-six acts and fifteen regulations on the ratification of international treaties, and three decisions confirming administrative approval of international treaties. It also drew up the Act amending the Ratification Act and the Act amending the Act Notifying Succession to Agreements, on the basis of which it published the new official Slovenian translation of the Vienna Convention on the Law of Treaties. The Ministry of Foreign Affairs worked together with the then Ministry of Justice during the preparations for the High-Level Conference on the Future of the European Court of Human Rights, which was organised on 26 and 27 April by the Turkish Chairmanship of the Committee of Ministers in Izmir. On 29 November, President Türk paid the first ever official visit by a highlevel Slovenian representative to the International Court of Justice in The Hague. Dr Jernej Sekolec and Dr Rajko Knez were appointed new members of the Permanent Court of Arbitration (alongside the current members, Dr Borut Bohte and Dr Mirjam Skrk). That same month, Dr Jernej Sekolec was also appointed a member of the Committee for the Revision of the Optional Rules for Arbitration of the Permanent Court of Arbitration. Slovenia made a key contribution to the activities of The Hague Working 193 Group, the Assembly of States Parties, and the subject of an independent oversight mechanism. In December, its membership of the ICC Bureau, to which it was elected in 2008, expired. The Ministry's representative, the President of the Interministerial Commission for International Humanitarian Law, addressed the 31st International Conference of the Red Cross and Red Crescent, which was held between 28 November and 1 December in Geneva. The issue of an integrated system for the prosecution of the gravest violations of international humanitarian law was addressed, with an emphasis on legal measures and national mechanisms for their monitoring and the issue of strengthening the role of national commissions for international humanitarian law. The Ministry created an International Law tab on its website, providing an insight to its endeavours in this area. In April, the Ministry took part in the national Used Paper for a New Hope initiative, organised by the Ecologists Without Borders Association. Half of the funds raised through the sale of scrap paper were donated to people in need in Slovenia, while the rest was allocated to a humanitarian project in Africa. The Permanent Representation of the Republic of Slovenia to the EU in Brussels also took part in the initiative. The ministry extended an invitation to the diplomatic corps to join in, and altogether almost four tonnes of paper were collected. As part of European Mobility Week, the Ministry of Foreign Affairs organised a 'Green Day' for the third consecutive year; on this day, the ministry's employees took a "hands on" role in reducing the burden on the environment. The 2011 slogan for Mobility Week, which promotes alternative and sustainable transport options in order to ensure a healthy environment and citizen wellbeing, was 'Alternative Mobility'. The Ministry also took part in the toner cartridge recycling programme run by Red Noses, a society providing assistance to the sick and suffering. A donation went to Red Noses for every cartridge recycled (the sponsoring company was Emstar, d.o.o.). The Ministry's donation helped raise the funds required for the group's hospital visits. As of 31 December 2011, 637 members of staff (55% women; 45% men) were employed at the Ministry of Foreign Affairs. The internal service comprised 372 employees, with 265 working in the foreign service. Slovenia had forty-two embassies, seven permanent missions, six consulates general, two consulates, and a commercial office. In 2011, fourteen consulates headed by honorary consuls were opened; two honorary consuls and one honorary consul general were appointed. Furthermore, five honorary consuls were promoted to honorary consuls general. Slovenia thus has seventeen consulates headed by honorary consuls general and seventy-eight consular posts headed by honorary consuls. 194 ZEMLJEVID SVETA Z DIPLOMATSKIMI PREDSTAVNIŠTVI IN KONZULATI 11 Tihi ocean ■ Država rezidenčnega pokrivanja ■ Država nerezidenčnega pokrivanja • Veleposlaništvo O Generalni konzulat ■ Stalno predstavništvo pri mednarodni organizaciji A Predstavniška pisarna RS pri PNO v Ramali Prirejeno po Zemljevidu št. 4136 Rev. 5 Organizacije združenih narodov September 2006 1 BOSNA IN HERCEGOVINA 2 HRVAŠKA 3 ČRNA GORA 4 SRBIJA 5 SLOVENIJA 6 MAKEDONIJA 7 KOSOVO 196 PORTUGALSKA VELIKA BRITANIJA MAROKO ALŽIRIJA TUNIZIJA 197