GLOSE IN KOMENTARJI
KRATKO POJASNILO
Razmišljanje, ki ga je Veljko Rus pod naslovom Neresnične dileme in resnična dilema napisal kot odgovor na moj članek Neresnične dileme za 21. številko PerspektiD, zahteva od mene pravzaprav le kratko pojasnilo v zvezi s Heideggerjem. V svojem članku sem napisal med drugim o Heideggerju tudi tole:
>Vsa ta vprašanja so tem bolj zapletena, ker je Heidegger v svojem Uvodu o metafiziko pripisal nemškemu narodu takšne izjemne lastnosti, da je očitno, kako je ravno ta narod poklican, da reši krizo zapadne misli in zapad-nega sveta.*
189
Veljko Rus energično protestira proti tem mojim opažanjem in je prepričan, da jih bo razkrinkal, brž ko »navedemo tekst, na katerega Pirjevec namiguje.« In res potem Rus navaja nekaj odlomkov iz Uvoda d metafiziko.
K temu njegovemu postopku, k njegovi interpretaciji Heideggerjevega besedila in k obsodbi mojih stališč naj dodam samo dve pojasnili. Prvič, potrebno je vedeti, da so Heideggerjeva besedila nastala v letu 1935. Na Heideg-gerjev tekst je treba gledati tudi iz perspektive tega preprostega zgodovinskega dejstva. Preberite še enkrat to, kar navaja Rus, in dodajte k temu leto 1935, pa boste morali priznati, da položaj nikakor ni tako zelo preprost, kot se zdi na prvi pogled.
Drugič pa Rus ne navaja prav vseh stavkov, ki v Uoodu v metafiziko govorijo o nemškem narodu in njegovi usodi, o Evropi in njenem položaju. Če bi Rus hotel ravnati zares korektno tako do Heideggerja kakor do mojega članka, bi moral navesti prav vse, kar je v zvezi z omenjenim problemom. Ne bom zdaj dodajal tega, kar je Rus izpustil, niti ne bom poskušal interpretirati tiste Heideggerjeve stavke, ki jih Rus ni omenil. Naj mi bo dovoljeno, da opozorim le na nekaj tez, ki jih je o tem vprašanju napisal Jean Wahl, profesor za filozofijo na Sorbonni, v svoji obsežni študiji Vers la fin de Vonto-logie. Med drugim Wahl takole razlaga Heideggerjevo misel: »Et pourtant la question de 1'etre est en rapport tres etroit avec celle du destin de 1'Europe ou se decide le destin de la terre et ou notre Dasein, dit Heidegger, FAllemagne est le milieu.« To se pravi: »In vendar je vprašanje biti v najtesnejši zvezi z vprašanjem usode Evrope, kjer se odloča usoda zemlje in kjer je naš Dasein, Nemčija, sredina« (str. 63). Še na drugih mestih govori Wahl o istih vprašanjih. Opozorim naj samo še na njegovo razmišljanje na strani 72, kjer dobi pojem sredine svojo še bolj konkretno vsebino. Takole povzema tukaj Heideggerjeve teze: »[Heidegger] nadaljuje: ko bo prišla ura odločitve, ura velike odločitve za Evropo, se ta odločitev ne bo mogla izvršiti drugače kakor tako, da se bodo razvile nove duhovne sile, izhajajoče iz sredine.« Iz sredine torej, iz Nemčije.
Prav dobro vem, da Jean Wahl ni isto kot Heidegger, vendar mislim, da nas njegova interpretacija vodi do enega izmed resničnih notranjih problemov Heideggerjeve filozofije — čeprav ima ta problem mnogo večje razsežnosti, kakor pa je bilo to mogoče pokazati v članku o neresničnih dilemah.
Spričo dejstva torej, da Rus ni navedel vseh Heideggerjevih stvakov, na katere sem »namigoval«, spričo dejstva, da so vsi ti stavki iz leta 1935, in opirajoč se na interpretacijo, ki jo je dal Jean Wahl, sem prepričan, da mojega opažanja o Heideggerjevem pojmovanju nemškega t. j. metafizičnega ljudstva, ki je v sredini, ni mogoče likvidirati niti ne tako naglo niti ne s takšno pejorativno in ihtivo prizadetostjo, kakor je to storil Veljko Rus, ki mu s tem vračam v ponovni premislek naslednje njegove besede: »Vse te podrobnosti nisem navedel zato, da bi branil Sartra in Heideggerja, ampak slovenskega bralca itd.« (Perspektive, str. 27, od 24. do 31 VTste).
Dušan  Pirjevec
190