Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Dia l'5flL MM/HM*.'.'.«; ir/VttgOUAlIMjiVi TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo ftn obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. -r- Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953». LETO XL Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v sobota, dne 3. marca 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 26. Ratifikacija trgovinskih pogodb z Anglijo in Belgijo. Pretekli teden sta stopili v veljavo dve važni trgovinski pogodbi in sicer zakon o trgovinski pogodbi z Veliko Britanijo in Irsko z dne 12. maja 1927 in zakon o trgovinski pogodbi z Belgijo in Luksemburško z dne 16. decembra 1926. Obe pogodbi sta sklenjeni na dobo petih let z eno- odnosno polletnim odpovednim rokom ter imata kot taki značaj dolgotrajnih trgovinskih pogodb. Nas zanima danes predvsem carinsko-tarifni del obeh pogodb, v kolikor prinaša znižanje uvoznih carin. En del carinsko-tarifne pogodbe z Anglijo je bil pri nas avtonomno že uveljavljen 20. junija 1926 in je obsegal vsega 14 carinskih postavk. Sedaj objavljeni tarifni del pogodbe je mnogo obširnejši, ker obsega poleg že uveljavljenih več novih postavk, pri katerih je bila carina pogodbeno znižana in celo vrsto postavk, pri katerih je bila obstoječa carina vezana. Med vezanimi postavkami je predvsem omeniti carine prosti uvoz antracita in koksa ter minimalne carine za bombaževo predivo iz pozicije 274 in 275. Poleg koncesij, k>i so bile dane za znižanje uvozne carine m so bile objavljene v »Uradnem listu«; z dne 25. junija 1926, na-redba št. 249, pa so z ratifikacijo zakona po trgovinski pogodbi, torej s 1. marcem, stopile še nove znižane carine za bombaževo in volneno blago v veljavo in ki tangirajo našo trgovino in industrijo v občutni meri. Tu je omeniti znižanje uvozne carine na bombaževe tkanine in sicer za one, ki tehtajo preko 120 gramov na 1 mJ in štejejo na 1 cm! v votku in snutku: a) do 50 niti od sedanjih 150 zlatih dinarjev na 120 zlatih dinarjev; b) ako Blejejo od 50 do 80 žic od sedanjih 170 na 140 zlatih dinarjev; c) ako štejejo preko 80 žic od 200 na 180 zlatih dinarjev. Popust varira torej med 10 do 20% dosedanje carine. Obenem pa so vezane pogodbene postavke za bombaževo blago, ki tehta do 120 gr na 1 mJ. Carina na bombaževo prejo za nadrobno prodajo iz post. 276 je znižana pogodbeno za surovo prejo od 100 na 70 zl. dinarjev, za beljeno prejo od 120 zlatih dinarjev na 90 zl. dinarjev in za barvano ali tiskano prejo pa od 140 na 110 zlatih dinarjev. Dodatek za merceri-zirana prediva je znižan od 50 na 25 odstotkov. Za tul in bobinet ter bombažne čipke so pogodbeno vezane se-dai veljavne carinske postavke. , ,^a.volnena blaga iz post. 317, ki tehtajo nad 700 gr na 1 m2 je bila carina znižana od 250 na 180 zl. dinarjev, za blaga od 500 do 700 gr od 300 na 230 zl. dinarjev in pod 300 gr pa od 450 na 350 zl. dinarjev, dočim je za blaga od 300 do 500 gr vezana pogodbena carina 280 zl. dinarjev. Povprečna znižanja še gibljejo torej med 20 do 30% sedanje carine in se lahko reče, da je tu težišče pogodbe. Nadalje so v angleški pogodbi vezane znižane postavke glede računanja carinskih pribitkov za barvanje, beljenje in tiskanje, ki so bili konce-dirani v naši pogodbi z Avstrijo. Ti znižani dodatki se imajo računati od pogodbenih carinskih postavk na surovo blago. Velika pridobitev za našo tekstilno trgovino je določba v pogod- vrst predelave, ki spadajo pod en in isti pribitek. V primeru pa, da ima blago več vrst predelave, za katere se računajo razne vrste pribitki, potem se zaračuna samo najvišji pribitek, izvzemši, ako je blago merceri-zirano. Tudi je velika pridobitev za raanulakturiste, da se dodatki svile in volne pri posameznih vrstah blaga, ki ne presegajo 5% skupne teže, ne bodo upoštevali pri odmeri carine. One vrste blaga, pri katerih je osnova popolnoma iz bombaža, votka pa popolnoma ali deloma iz volne, se bodo carinile, ako volna ne presega 50 odstotkov celokupne teže, kot volneno blago, toda z 20% odbitkom. Te koncesije bodo poleg Angležev izrabili v znatni meri Čehi, Avstrijci in deloma tudi Nemci. Nadalje so v angleški pogodbi vezane carine na usnje za podplate, kakor se nahajajo v belgijski pogodbi ter carine na pocinkano in pocinjeno pločevino ter valovito pločevino iz poz. 537, nadalje carina na pregreje-valce pare, lokomobile, traktorje in parne vozove, parne sesalke in turbine ter zračne kompresorje, mlatilnice, šivalne in tekstilne stroje. Za predmete, ki spadajo pod post. 646, točka 3, 650 in 652, velja sloboden uvoz, dokler se ne pričnejo izdelovati v naši državi. Carine prosti uvoz mlatilnic in lokomobil ter traktorjev je dovoljen na dobo petih let, počevši od 1. marca t.1. Po preteku tega roka pa se bo uvedla carina samo v primeru, ako se bodo našteti predmeti začeli izdelovati v tuzemstvu. Pogodba z Anglijo obsega samo carinsko tarifo za uvoz iz Anglije in kolonij v našo državo. Tarifne pogodbe za uvoz v Anglijo ni, marveč velja v tem oziru le klavzula največjih ugodnosti. Ista velja tudi za trgovinski promet z angleškimi dominijoni in kolonijami, ki so carinsko avtonomne in ki imajo pravico samostojnega sklepanja trgovskih pogodb z inozemstvom. Na Indijo in kolonije se smejo raztegniti določbe trgovinske pogodbe z Anglijo samo na njih izrecno željo. Tarifni del trgovinske pogodbe z Belgijo predvideva znižanje uvozne carine na cikorijo od 15 na 5 zl. Din, na ultramarin od 30. na 20 zl. Din, nadalje odpravo uvozne carine v iznosu 2 zl. Din za tomaževo žlindro ali moko, kar indirektno znatno tangira interese naše industrije umetnih gnojil. Carina na ostalo podplatno usnje, izvzemši krupone, je znižana od 115 na 90 zl. Din, dočim je za gornje usnje, juto, kravino, teletino, svetlo usnje, boks in lakirano usnje vezana sedaj veljavna uvozna carina. Isto tako je vezana tudi carina za gonilne jermene iz usnja. Carina za znojalice za klobuke je znižana od 350 na 100 zl. Din, kar bo naša klobučarska in slamnikarska industrija gotovo živahno pozdravila. Važne so pogodbene določbe glede carine na steklo za okna in zrcala. Pri tem je znižana carina za brušeno, polirano itd. steklo, ki meri v dolžini in širini manj kot 100 cm, od 30 na 25 zl. Din. Za steklo nad 100 do 200 cm od 35 na 30 zl. Din in preko 200 cm pa od 40 na 38 zl. dinarjev. Za ostale vrste stekla, ki spada pod poz. 510 c. t., je vezana sedanja uvozna carina. Za steklo pod 5 mm debeline v dolžini iri Širini do 100 fcm je znižana carina od,40 na 35 zl. Din, od 100 do 200 cin od'45 na 40 zL‘Din ih preiko 200 cm od 50 na 45 zl. Din. Končno je znižana uvozna carina na prevozna sredstva in sicer za veloci-pede od 40 na 30 zl. Din ter na motocikle in njih dele od 30% na 20% od vrednosti. Pogodbena tarifa za naš uvoz obsega sledeče predmete: Za fižol in bob je dovoljen carine sloboden uvoz v Belgijo, za slive v sodih znaša carina 20 belgijskih frankov na 100 kg (multiplikator 2 do 4 po kvaliteti blaga). Nadalje je pogodbeno zajamčen sloboden uvoz belega, mehkega in polutrdega kamenja, apnenega dušika in taniuskih ekstraktov iz hrastovega, kostanjevega lesa in sumaha. Za salame znaša uvozna carina 12 frankov (multiplikator 1), za pekmez 25 frankov (multiplikator 1’2) za rezane grede v debelini nad 15 cm 5 frankov na 1 ma (multiplikator 6), za ostale vrste rezanega lesa 7 frankov (multiplikator 5), za doge p‘40 frankov za 100 kg (multiplikator 9) ter za parketne deščice 20 frankov (multiplikator 2). Kakor se iz gornjega vidi, so koncesije, ki jih je morala dati naša de- ! legacija Angliji, mnogo večje in pomembnejše za naš gospodarski razvoj, kakor pa so one, ki so jih dobili Belgijci. Pri pogodbi z Belgijo se je posrečilo zaščititi interese naše usnjarske, zrcalne, kakor tudi puškarske industrije v polnem obsegu in smo s pogodbo lahko v celoti zadovoljni. Pri pogodbi z Anglijo pa se je občutno zmanjšala zaščita tekstilne industrije, ki je uživala doslej visoko konjunkturo. DAVŠČINA NA POTROŠNJO PREMOGA V LJUBLJANSKI OBLASTI. Za ureditev zadovoljivega pobiranja te davščine je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani sklicala na dan 1. marca t. 1. sestanek interesentov, katerega se je na povabilo udeležil tudi oblastni odbornik g. dr. Adlešič. Sestanek je vodil zbornični predsednik g. Ivan Jelačin, ki je v svojem nagovoru pojasnil glavne želje in težnje interesentov, v prvi vrsti pa želje glede tolmačenja pojma porabe premoga za surovino pri industrijski predelavi in glede pričetka pobiranja nove davščine. V svojem nagovoru je nadalje naglašal, da je davščina trda in posebno za industrijo nevzdržna ter da jo bo treba za prihodnje leto ukiniti vsaj glede premoga, ki se porablja za industrijski proces. Po otvoritvenem nagovoru zborničnega predsednika se je o novi davščini razvila daljša debata, v katero so posegli gg.: Dragotin Hribar, R. Skubec, ing. šuklje, K. Noot, dr. Zupanc, dr. Windi-scher, Pečnik, Florjančič, Šumijeva in Detela. Tekom debate so posamezniki detajlno navajali in utemeljevali svoje želje glede pobiranja davščine, gospod dr. Windischer pa je pojasnil težavno stališče gospodarskih krogov spričo novih dajatev. Po sklenjeni debati je oblastni odbornik g. dr. Adlešič pojasnil stališče oblastnega odbora glede oblastnih davščin, ki so bile neogibne spričo stališča države, glede odkazovanja dohodkov. Na sestanku oglašene želje bo rad tolmačil oblastnemu odboru. Posvetovanje je zaključil zbornični predsednik g. Jelačin s kratkim povzetkom na sestanku izraženih želj in s ponovno prošnjo, da se vpoštevajo želje in prošnje prizadetih. Za ukinitev davka na poslovni promet. Beograjska industrijska trgovska in obrtna zbornica, udruženje bank in Centrala industrijskih korporacij so poslale finančnemu ministru spomenico, v kateri zahtevajo, da se davek na poslovni promet ukine. Spomenica se glasi: V gospodarskih krogih cele države je izzvala veliko iznenadenje in začudenj« vest, da se nameravajo med drugimi dohodki zastaviti tudi dohodki od davka na poslovni promet kot garancija za novo-zunanje posojilo za stabilizacijo in javna dela. To posojilo bo najeto za več desetletij in zato bi bila temeljna napaka vezati nanj davek na poslovni promet in dati značaj stalnosti tej davčni obliki, ki se pojavlja, kakor kaže zgodovina davčne politike, samo začasno kot izredno fiskalno sredstvo v slučajih nujne potrebe in ki je imel vedno za gospodarstvo države, v kateri je bil uveden, škodljive posledice, ker se ne more prilagoditi davčni moči. Začudenje, ki ga je izzvala vest o zastavljanju dohodkov od davka im poslovni promet, je tembolj upravičeno, ker gospodarske zbornice in organizacije v naši državi že celo leto zahtevajo, da se ta davek ukine in ker sta tudi vlada in Narodna skupščina priznali, da je neznosen in škodljiv. Med drugimi gospodarskimi organizacijami so Vam, gospod minister, predložile 30. januarja 1927 trgovska, industrijska in obrtna zbornica v Beogradu in Centrala industrijskih korporacij kraljevine SHS. skupno spomenico, v kateri so s podrobnimi razlogi dokazale upravičenost splošne zahteve naših gospodarskih krogov, da se davek na poslovni promet ukine. Ta zahteva se je ponovila malone na vseh zborovanjih gospodarskih krogov, zlasti pa je bila naglašena v resolucijah V. rednega kongresa trgovskih zbornic in organizacij a. in 4. septembra 1927. Gospod minister! Davek na poslovni promet je bil uveden pri nas v času zelo težkega stanja državnih financ kot začasen ukrep, dokler država ne dobi drugih virov stalnih dohodkov. Ti viri 8o zdaj otvorjeni in dajejo obilne rezultate. Zato so odpadli razlogi in motivi, ki so dali povod za uvedbo te v normalnem času nenavadne oblike davka. Naš davek na poslovni promet ima poleg drugih tudi to slabo stran, da obremenjuje večkrat eno in isto blago, da podpira inozemskega producenta in prodajalca ter obremenjuje enostransko trgovino, industrijo in obrt, dočim je kmetijstva glede svojih pridelkov oproščeno tega davka. V času povoljne konjunkture in velikega povpraševanja po blagu se je dal davek na poslovni promet prevaliti na konzumenta, dočim je zdaj, ko se je konkurenca poostrila, ko sta konzum in kupna moč konzumenta v zvezi s težko gospodarsko krizo nazadovala, to nemogoče. Zato pritiska ta davek z vso silo na trgovino, industrijo in obrt, torej na gospodarske panoge, ki so že z drugimi davki. neprimerno bolj obremenjene, nego kmetijstvo. Trgovina, industrija in obrt ne morejo več prenašati poleg dPru-gih davkov še davka na poslovni promet, tem manj, ker se mora ta davek plačevati ne glede na to, da-li se bilanea gospodarskega dela zaključi z izguba ali dobičkom. Gospod minister! Sklicujoč se na navedene razloge, prosimo ponovno, da se davek na poslovni promet kot nepravičen in duhu časa neprimeren ukine. Odločno zahtevamo, da se dohodki od davka na poslovni promet pod nobenim pogojem ne odstopijo.kot garancija za novo posojilo za stabilizacijo in javna dela;. Stran 2. . t 'Trurm t—.—r.vmrwau,r.vwm Trst v letu 1S27. Preteklo leto je bilo v znamenju provizoričnega tarifnega miru s Hamburgom, podaljšanega do 30. junija 1928. Blagovni promet je dosegel okoli 4,900.000 ton, in sicer 2,420.000 ton v železniškem in 2,470.000 ton v morskem prometu. Primerjanje lanskega tranzitnega prometa s prejšnjima dvema letoma nam pravi, da se je lanski promet napram letu 1926 nekoliko dvignil, za 2 7%, da mu pa še zmeraj manjka 10-4% do prometa leta 1925, ko znani tarifni boj s Hamburgom še ni bil popolnoma razplamten. Na prvem mestu tržaških naročnikov je še zmeraj Češkoslovaška; sledijo ji Avstrija, Jugoslavija, Poljska, Nemčija, Ogrska, Švica. Promet z notranjostjo jo — primerjan z letom 1926 — lani nekoliko nazadoval. Število ladijskih popotnikov 1. in 2. razreda se je nekoliko pomnožilo, a izseljeniška kup-žija je nazadovala. To nazadovanje ima svoj vzrok v znanih severoameri-ških doselitvenih odredbah, v zadnjem času pa tudi v sitnostih, ki jih dela Italija izseljevanju lastnih ljudi. Tržaške ladje so se lani pomnožile za lepo številko mogočnih enot; omenimo Cosulichevo motorno ladjo »Sa-turnia«, ki ji sledi letos »Vulcania«, dalje ladje Tržaškega Lloyda »Romo-lo« in >Remo«, >Esquilino« in »Vimi-nale« in razne tovorne ladje družbe >Navigazione Libera Triestinac. Na novo se je začelo prometovanje tvrdke Cosulich s Severno Ameriko, oziroma se je izpopolnilo (»Satumia« je odšla v Severno Ameriko prvič 1. februarja, drugič bo odšla 14. t. m.), dalje prometovanje z Južno Ameriko ter otvoritev bombaževe proge; >Lloyd Triestino« je izpopolnil promet z Levanto in je ustanovil lastne oceanske prometne proge; >Naviga-zione Libera« je pričela z rednim obratovanjem v Kongo, Srednjo Ameriko, v Kalifornijo in Kanado in bo vključila v najbližjem času tudi promet z afriško »zlato obaloc. Končno je tvrdka »Tripcovich« podaljšala svoje severoafriške zveze do Maroka. Zračni promet družbe »Sisac, ki obratuje deloma tudi pozimi, se čimdalje bolj širi, in je v letošnji pomladi zamišljeno tudi podaljšanje do Zagreba oziroma do Budimpešte. ■Glede notranje italijanske konkurence je velikega pomena za potniški promet Genova, dočim se v blagovnem prometu javljajo Benetke, ki se jim je v zadnjem letu že marsikaj posrečilo. Vse to pa velja samo za notranji italijanski promet. Važno vlogo v uvozu tržaškega pristanišča ima danes poleg uvoza kave tudi uvoz bombaža; podjetje »Sicmat« je postalo važno središče za import bombaža, za predelovanje volne in za eksport v zaledje. Uvoz zmrznjenega mesa, za katerega so napravili v zadnjih letih modeme hladilniške maga-cine, je bil lani v znamenju trajnega bolehanja. Za južnoitalijanske agrume (oranže in citrone), ki so šli doslej na sever večidel po železnici čez Brenner, bodo napravili v Trstu veliko prelagališče za nadaljni transport v zaledje; tarifarični predpogoji so dani že z letošnjim 1. januarjem. Vsled raznih težkoč, deloma mednarodnega značaja, trpi prav zelo tržaški lesni promet, v kojem je moral Trst zaznamovati velike izgube. Gradba ladij je v Trstu med vsemi italijanskimi pristanišči največja. Pa moramo pomisliti, da gradi Trst tudi za ostala italijanska pristanišča. Proti koncu leta 1927 se je nahajalo v novem italijanskem primorju (torej v našem Primorju) nad 100 delniških drtižb (102) s skupno glavnico 1745 milijonov lir in 22,250.000 zlatih lir; pridejo zraven še rezerve s 1597 milijoni lir in 1,347.000 zl. lirami. Med njimi je 12 bank z delniško glavnico 186 milijonov lir, 18 plovbnih družb š 635 milijoni, 6 ladjedelniških družb x 203 milijoni lir itd. (Po podatkih tržaške trgovske zbornice.) Občili zbor Greirija trgovcev v Ljubljani. (Glej poročilo v zadnjem »Trgovskem listu«!) j V poročilu gremijalnega tajnika g. ! L, Š m u c a, ki je obsegalo 43 tiskanih strani, so navedene vse važne akcije, ki jih je podvzel gremijalni odbor v prošlem letu v interesu ljubljanskih trgovcev. Posebno pozornost je vzbudilo poročilo o položaju naše gremijal-ne trgovske šole, katero poseča 305 vajencev. Lansko leto je doseglo vpisovanje v 1. letnik svoj višek. Mesto predvidenih 35 vajencev, vpisalo se jih je v I. letnik 126. Večina trgovskega naraščaja se rekrutira iz meščanskih šol. Glede vzdrževalnih stroškov gre-rnijalne šole se mora odbor boriti z velikimi finančnimi težkočami. Izdatki stalno in nerazmerno naraščajo. G remija! na šola občutno trpi vsled nezadostne drž. subvencije, ki je znašala pred vojno z/3 vzdrževalnih stroškov. Iz proračuna gremijalne šole vidimo, da znašajo celokupni stroški za vzdrževanje te šole 108.000*— Din, med tem ko znašajo dohodki na šolnini, sprejemnini in oprostarini, ki jo morajo plačevati učni gospodarji za svoje vajence 81.150*— Din. Primanjkljaj torej 27.450*— Din, kateri znesek si mora šolski odbor izposoditi od Gremija. Dosedanja drž. podpora Gremijalni šoli v Ljubljani znaša od leta 1918 (lo 1927 Din 20.000.—, dočim je ljubljansko freovstvo žrtvovalo do-sedaj preko 700.000 Din. V vsakem drž. proračunu je za vzdrževanje obrtnih nadaljevalnih šol v Srbiji določenih več milijonov, dočim se našim obrtno-trgovskim nadaljevalnim šolam v Sloveniji nakazuje znesek od 100—200.000*— Din, za trgovske nadaljevalne šole odpade od tega zneska le 30.000 Din. Vse intervencije za podelitev večje podpore so ostale brezuspešne. Država odteguje gremijalni šoli podporo z motivacijo, da naj si trgovci vzdržujejo šole sami. Mnenja smo, da ima država napram trgovstvu najmanj iste dolžnosti, kakor napram drugim krogom, in skrajni čas je, da so enkrat neha dosedanja praksa, da so ena pokrajina napram drugi izigrava. Država je dolžna posvetiti našemu strokovnemu šolstvu v Sloveniji večjo pozornost in mu podeljevati podporo v taki izmeri, kakoršne so deležni v južnih krajih naše države. Neodpustljivo in nedopustno je, da država odreka podporo onim, iz katerih delavnosti in podjetnosti črpa glavni vir svojih dohodkov. Gremijalno šolstvo je bilo glede podpor najbolj prizadeto sedaj, ko je finančni minister oblastni proračun ljubljanske oblasti reduciral glede podpor strokovnemu šolstvu od 200 tisoč na 161.000 Din. Ker država sama ne more ali noče podpirati strokovnega šolstva, ne dovoli tega niti oblastnim samoupravam, kar je popolnoma neumljivo. Menimo pa, da ta mera ni za vse pokrajine enaka, da se drugod meri z drugim merilom. Iz tega vidimo, da je našemu strokovnemu šolstvu zadan hud udarec in bodočnost bo pokazala, kako dolgo bodo mogle strokovne šole sploh še vzdržati pod takimi pogoji. Iz nadaljnega poročila g. tajnika o davkih je razvidna celotna slika o davčnem položaju Slovenije. Po tem poročilu vidimo, da je Slovenija po službenih podatkih ministrstva financ od leta 1916—1926 vplačala na neposrednih davkih eno milijardo 93 milijonov 525.997*97 Din. Tako odpade na posameznega davkoplačevalca v Sloveniji na vplačanih davkih 1035 dinarjev 8 par. Z uvedbo novega zakona o davkih vidimo, da trgovci in obrtniki vsaj pri nižjih dohodkih s tem zakonom ne bodo ničesar pridobili, odnosno je pri malih obrtnikih razlika jako malenkostna. V višjih stopnjah je nameravana obremenitev res nekoliko nižja, vendar pa še vedno tako občutna, da jasno kaže, da je davčni odstotek previsok. Trgovina, industrija in obrt je bila v povojni dobi z davki tako obremenjena, da nujno potrebuje izdatnej-! šega olajšanja, da pride do sape. Upo- števati bi se moral sedanji težavni po-spodarski položaj, vsaj v toliki meri, kakor pri zemljiškem in hišnem davku. S tajnikovim poročilom se bomo bavili še v eni prihodnjih številk. Za danes prinašamo nekatere podrobnosti o predlogih in resolucijah, ki so bile sprejete na občnem zboru. Naj-I važnejši izmed predlogov je bil pred-j log načelnika sekcije g. Antona Ver-; biča, glede poslovnega davka. Predlagatelj poziva novoizvoljeni odbor, ■ da podvzame na merodajnih mestih vse potrebne korake, da se ta davek odpravi. Nikakor ne smejo gospodarske korporacije cele države dovoliti, da bi se davek na poslovni promet zastavil za državno posojilo. Ako se to namerava storiti, predlaga, da skliče Zbornica TOI »Vseslovenski trgovski shod«, na katerem naj se zavzame sllišče proti vladnim ukrepom glede davka na poslovni promet. Ta predlog je našel dober odmev v vseh gospodarskih krogih tudi izven Slovenije. Vsi pozdravljajo to akcijo in zahtevajo, da se vse lastne organizacije pridružijo sklepu ljubljanskih trgovcev in skličejo slične sestanke. Ljubljanski Gremij bo tozadevno po-krenil potrebne korake pri predsedniku Zbornice g. I. Jelačinu ml. Nato je bila sprejeta resolucija o ukrepih, ki naj se pokrenejo proti nabavljalnim zadrugam drž. železnic in nabavljalnim zadrugam drž. nameščencev. Gremij trgovcev je že odposlal obširno spomenico velikemu županu, v kateri ga je opozoril na delovanje teh zadrug ter ga prosil, da po-krene potrebne korake v zaščito re-elne trgovine. Aktualen predlog je predložil načelnik sekcije trgovcev s sadjem in zelenjavo g. Pielick, glede obstoječega tržnega reda mesta Ljubljane. V predlogu se zahteva, da se sedanji tržni red spremeni in prilagodi potrebam časa. Opozarja na neznosne tržne razmere, ki so zavladale na Vodnikovem kakor na Pogačarjevem trgu. Dejstvo je, da razmere niso povsem zadovoljive, zato pričakujemo od 'novoizvoljenega občinskega sveta, da bo vprašanju posvetil posebno pozornost. Nadaljna resolucija zahteva popolno odpravo krošnjarstva v mestu Ljubljana, ki se je v poslednjih letih tako razpaslo, da škodi ugledu mesta samega. Če so v vseh drugih mestih odpravili krošnjarenje, mislimo, da se bo dalo to brez vsakih težav odpraviti tudi v Ljubljani. Glede inozemskih trgovskih potnikov, je, sklenil občni zbor, da se naprosi obrtno oblast in policijsko direkcijo, da se poostri nad temi kontrola, ker se poslužujejo v veliki meri obiska privatnih strank, pri katerih sklepajo razne kupčije, kar je pro-tivno odredbi notranjega ministra, ki jo je izdal lansko leto v zaščito legalne trgovine. V nadaljni resoluciji trgovca g. Sedlarja in drugih se odločno protestira proti nameravanemu pobiranju oblastne doklade s 1. februarjem in proti uvedbi registrov od strani oblastnega odbora. Zahteva se odpravo drž. trošarine na pivo in žganje, revizijo zakona o točilnih pravicah, taksnega zakona, znižanje poštno-pisemskih, paketnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. Za uvedbo loko-pristojbin za pisemsko pošto, odprava davka na poslovni promet s 1. aprilom; da se brzojavke in ekspresna pisma dostavljajo takoj po dospelosti. Znižanje voznih cen za trgovske potnike. Znižanje obrestne mere za hipotekarna in kreditna posojila; mestne uvoznine in užitnine, električnega toka v mestu Ljubljani. Konečno zahtevajo, da se v mestu Ljubljana odpravi beračenje. 0 nadaljnem poteku občnega zbora priobčimo v prihodnji številki. Prispevajte v fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo v Ljubljani! - Imenovanja t tarifni odbor prometnega ministrstva. Pri prometnem ministrstvu je bil 1. 1926 sestavljen in. imenovan tarifni odbor. Ta je bil na podlagi uredbe prometnega ministra z dne 24. avgusta 1927, ki se nanaša na reorganizacijo in komercijalizacijo prometne službe, razrešen svoje dolžnosti. Sedaj je podpisan nov ukaz, s katerim se imenujejo novi člani tega tarifnega odbora. Iz Slovenije so bili imenovani v la odbor: tajnik Zbornice TOI g. Ivan Mohorič, J. Lesničar, ravnatelj Zadružne zveze v Celju in prof. Bogumil Remec, ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani. Ko se je aktiviral tarifni odbor, so stavili gospodarski krogi vanj velike nade. Vsled kritičnega položaja pa njegov upliv ni mogel priti do prave veljave in največji in mogoče njegov edini uspeh je bil ta, da je preprečil povišanje tarife. Že tekom proračunske debate je prosvetni minister napovedal zvišanje tarif. Tudi so bili v zadnjem proračunskem lotu dohodki za 400 milijonov manjši od predvidenih; zato ne bo položaj tarifnega odbora tudi v bodočem preveč ugoden. KURZNI DVIGI NA PRAŠKI BORZI V LETU 1927. Po statistiki Čslov. Narodne banke j6, poskočilo lani 8 delniških vrst za 10 %, 5 do 20, 7 do 60, 4 do 70, 4 do 80, 2 do 90, 7 do 100, 2 do 120 in 3 za več kot za 120 odstotkov. Naložne listine so se dvignile povprečno za 75 %, državna posojila samanasebi za 13 %, in sicer najbolj tista, ki se malo obrestujejo. Bančne delnice so se dvignile povprečno za 19'5 odstotkov, industrijske delnice za 47.4 %, strojne delnice špecielno so pridobile na vrednosti celo 88 %, stavbne delnice 77 %, sladkorne pa samo 14-4 odstotke. Rekord v dvigu so dosegle ole-šovske papirne delnice s 170 %, za njimi Češkomoravska s 125 %. * * * TURŠKONEMŠKE TRGOVSKE ZBORNICE V NEMČIJI. Ob priliki občnrga zbora turškonem-ške trgovske zbornice v Frankfurtu so razmotrivali tudi vprašanje ustanovitve druge take zbornice na Nemškem. Berlinski turški poslanik paša Kemal Sami je poudarjal v svojem govoru, da so gospodarski stiki in gospodarsko sodelovanje obeh dežel dosegli že tako razvojno stopnjo, da je ustanovitev druge take zbornice že zelo nujna potreba. Sedež take zbornice bi bil Berlin. Tudi dejstvo, da je naseljenih na Nemškem že zelo veliko Turkov in da študira okoli 1000 mladih Turkov na nemških univerzah, govori za ustanovitev. Zbornica v Frankfurtu bi pri tem nič ne trpela. * * * NOVE TRANSAKCIJE ŠKODOVIH ZA VODOV V PLZNI. Škodovim tovarnam je uspelo izvršiti transakcijo, ki za nje pomeni uvolnitev večjih, do sedaj imobilnih, vrednot. Njeno jamstvo za angleško posojilo so sestavljali jugoslovanski boni in rumunske rente, katere so Škodove tovarne prejele kot protivrednost za svoje prejšnje dobave. Sedaj so škodovi zavodi ugodno v novčili rumunske rente in ker so jugo-slovenski boni itak zapadli v izplačilo, je celo to jamstvo bilo spremenjeno v gotovino. Angleški upniki so prejeli od Škodovke druge jugoslovanske bone kot jamstvo, pod pogojem, da angleško posojilo Škodovih tovarn ne bode pred letom 1932 konvertirano, iz česar se lahko sklepa tako na priljubljenost tega papirja pri angleških vlagateljih, kakor tudi na bojazen, ki je zvezana z možno konverzijo, ker bi vlagatelji itežko še našli slične vložitve svojega kapitala pod tako ugodnimi pogoji- S to transakcijo je bilo Škodovim tovarnam osvobojeno novih 150 milijonov Kč obratujočega kapitala, kar gotovo ne ostane brez vpliva na njeno trgovsko in investicijsko delovanje in s tem na njeno možnost dobavljanja, katera bode z osvoboditvijo velikega kapitala pojačana. Razširjajte »Trgovski list«! VIII. Ljubljanski velesejem. VIII. Ljubljanski velesejem se vrši letos od 2.—11. junija. Dasiravno ima ; mednarodni značaj, vendar mu je najvažnejša naloga pospeševanje naše domače industrije, obrti in trgovine. V dobi težkih kriz zadnjih let je naš velesejem činitelj, ki blažeče in najugodnejše vpliva na razvoj našega narodnega gospodarstva, posebno kar se tiče Slovenije. Ni dvoma, da temelji današnje upoštevanje slovenskega gospodarstva v ostalih pokrajinah naše države mnogo na gospodarsko - politični propagandi, ki so jo vršili in jo še vrše naši velesejmi. Industrija, obrt in trgovina se najbolj pospešuje z širjenjem kroga odjemalcev in z nazornim predočevanjem novih uspehov in pridobitev, ki i.ih zaznamuje naprednejša inozemska industrija. Velesejem privablja v Ljubljano nešteto interesentov, posebno onih iz južnih krajev naše države, ki tu naročajo od naših tvrdk ter jim tako prineso zaposlitve. Razstavljeni izdelki tuje industrije in obrti pa podajo našim podjetnikom novih pobud, da se skušajo čimbolj izpopolniti in modernizirati. Tako z velesejmom vsako leto pokažemo, kaj smo ustvarili na gospodarskem polju, z njim ai pridobivamo pot v srca naših bratov v južnih pokrajinah, na velesejmu se učimo. Zato je Ljubljanski velesejem glavni organ smotrene gospodarske politike slovenske pokrajine. Čeprav tvorita Maribor in Ljubljana dvoje samostojnih gospodarskih in politično upravnih središč, imata vendar ravno na gospodarskem polju tudi dosti skupnih ali vsaj vzporednih interesentov. Kot mesti 4 slično industrijo ob mejah države imata iste interese v carinskem oziru kakor tudi v trgovini z inozemstvom. Ker sta obe mesti na isti železniški progi, imata obe gospodarski središči tudi enake prometne interese. Javnosti je znano stremljenje v naši centrali, ki gre za tem, da se gospodarska podjetja od mej naše države prenesejo v njeno sredino. Zato se morata obe gospodarski enoti čim ožje strniti na skupni boj proti napačhi centralistični gospodarski politiki, da si zavarujeta svojo samostojnost in pogoje daljnega razvoja. Enake interese imata Ljubljana in Maribor tudi na davčnem in socialno - političnem polju. Tudi tukaj čutita obe mesti enake ali vsaj slične težave. Zato se ne smemo cepiti, ampak v gospodarskem pogledu združeni delovati za našo boljšo bodočnost. Viden znak našega složnega dela pa naj bo tudi letos Ljubljanski velesejem. Da za-more njegova uprava vztrajati na začrtani poti, je nujno potrebno, da sodelujejo z njo vsa naša gospodarska podjetja. Mi vsi potrebujemo gospodarsko vzajemnost in solidarnost. Prešibki smo, da bi mogli v naših vrstah pogrešati odlične industrijske panoge, še najmanje take, katere so začasno v ugodnem položaju, da ne potrebujejo niti reklame, niti novih odjemalcev. Potem bomo vsi solidarni tudi takrat, ko se morda prilike izpremenijo in bo taka solidarnost potrebna onim, ki se danes veselijo na solnčni strani. Ce si celo v industrijsko močno razvitih državah prizadevajo obraniti velesejme kot trajne institucije, ker črpajo dotična mesta iz njih neutaj-ljive koristi, imamo mi Slovenci tem manj vzroka zanemarjati naš velesejem, ki ga bomo tudi v bodočnosti še močno potrebovali. Naš boj za obstanek je trd. Ne smemo misliti, da smo si Slovenci s tom, kar smo dosedaj ustvarili na gospodarskem polju, res pridobili nekak monopol v državi. Tudi v ostalih pokrajinah se pojavljajo stremljenja po samostojnem industrijskem in obrtniškem proizvajanju. Zmaga je zasigurana oni strani, kjer se bo uveljavila največja organizacijska skupnost, najboljša kvaliteta in najmodernejša tehniška izpopolnitev. Od nas je torej odvisno, ali hočemo po pridnosti in po popolnosti organizacije še dalje obdržati vodilno mesto v ju-goslovenskem gospodarstvu, ali pa bomo padli na brezpomemben nivo obmejne pokrajine, brez smotrene gospodarske politike. Težka kriza, v kateri se danes nahajamo, je morala priti, ker nas vede do gospodarskega ozdravljenja. Ljubljanski velesejem pa nam bo pomagal, da jo čimpreje prebolimo. K. * * * Vizumske olajšave. Finančno ministrstvo, generalna direkcija davkov, je z razpisom št. 16.357/28 odredilo, da plačajo vsi inozemski posetniki VIII. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši letos od 2 — 11. junija, za jugoslovanski vizum zViižano pristojbino I)in 20’—. Ministrstvo zunanjih zadev je tozadevno obvestilo vsa naša diplomatska zastopstva in konzulate v inozemstvu ter jim naročilo, da gredo interesentom v vsakem oziru na roko. RAZNO. Trgovina. Trgovske pogodbe Bolgarije. Nedavno ratificirana in že veljavna trgovska pogodba Bolgarije s Turčijo je bila prva po vojski sklenjena trgovska pogodba Bolgarije. Z vsemi drugimi državami ima Bolgarija samo provizorične dogovore. Sedaj vidi bolgarska vlada, da je prišel čas za sklepanje trgovskih pogodb tudi z drugimi državami in hoče z nekaterimi takoj pričeti. Po poročilih bolgarskih listov so prve tozadevno v poštev prihajajoče države Avstrija, Čslov. in Estonska. Trgovske in obrtne zbornice so dobile že povabilo, naj izrazijo svoje želje In predloge. Industrija. Mednarodna premogovna kriza. Kranjski rudarji in njih zveze so preiskova-katastrofalne prodajne razmere v mednarodni premogovni industriji in so napotili Mednarodni odbor rudarjev, da se bo v prvi seji v Bruslju bavil 9 tem vprašanjem. Treba se je potruditi, da se dvigne poraba francoskega premoga pri železnicah v kolonialnih pristaniščih in v arzenalnih pristaniščih ter da se zgradijo v bližini premogovnikov po nemškem zgledu velike toplotne centrale. Izogniti se je treba odpuščanju delavcev, zapiranju jam in znižanju mezd. Denarstvo. Hranilne vlogo v Bolgariji. Bolgarska vlada se zelo trudi, da dvigne med prebivalstvom že prirojeni čut za varčevanje. Uspeh je prav dober. To vidimo na primer pri hranilnih vlogah Bolgarske centralne hranilnice, ki jo vodi ministrstvo pošt. Na koncu leta 1925 je imela ta hranilnica 256 milijonov levov hranilnih vlog, na koncu leta 1927 pa 508 milijonov. V lotu 1927 je bilo naloženih 365 milijonov levov, dvignjenih pa samo 238 milijonov. Sicer ne gre tako hitro kvišku kot na primer na Nemškem ali Oslov., gre pa stalno. Fuzija ogrskih vodilnih bank. Iz Budimpešte prihaja poročilo, da je vprašanje fuzije Ogrske Splošne Kreditne banke in Budimpeške Ogrske Komercialne banke že več mesecev javna tajnost. 2e v lanskem poletju so se za kulisami pogajali, v začetku brez vidnega zaključka. A sedaj se je za vuzijo obeh velebank zavzela vlada, ker je mnenja, da zadostuje za sedanjo Ogrsko ena sama vele-banka, ki bi mogla vsled znižanja skupnih stroškov dosti ceneje delati kot dva ločena zavoda. Delniška glavnica z odprtimi rezervami vred iznaša pri Kreditni banki 62 milijonov peng6, pri Komer-cealni banki 50‘68, skupaj 11068 mil. pengO. — To poročilo ogrska vlada de-mentira in pravi, da je brez vsake podlage. Odločno odklanja vse govorice o fuziji. — Jasno pa je, da take govorice ne morejo biti brez podlage, in jih vlada demontira zato, ker se ji zdi prezgodaj govoriti o tem. Ljubljanska borza. Tečai 2. marca t928 r*o» ji a ševanfp ■lin PoilUftO* On DEVIZE Amsterdam 1 h gold. . . M«rltn 1 II Bruselj 1 beljfa 22 855 13 57 22-915 13*60 7-9275 Budimpeita X pengO Curih too fr Dunaj 1 Šiling l,ondon 1 funt H*vryork 1 dolar .... Pari* 100 fr 9 9^15 1093 50 8O015 277-12 56-17 9-9615 1096'50 8-0315 277 92 56 97 223-82 Praga 100 fcroo .... 168-15 16&-95 ■Cjrat 100 Ur 300- 302*- Znižanje števila lekarn v Turčiji. S 5. februarjem je stopil v Turčiji v veljavo zakon o omejitvi števila lekarn. Zakon govori, da naj pride na 10.000 ljudi 1 lekarna. Druge naj se zaprejo. Da ne pride do krize, so določili lani likvidacijski rok enega leta. Ta rok je 5. februarja potekel. Zdravstveno ministrstvo študira sedaj seznam carigrajskih lekarn, ki jih je 250. Ker ima ves carigrajski okraj samo nekaj več »kot 700.000 prebivalcev, bo ostalo samo 70 lekarn, in je treba preštudirati, katere naj ostanejo. Napiavili bodo pa tudi izjeme in bodo pustili lekarne v nekaterih krajih z manj nego 10.000 prebivalci. To je pa res skrbna vlada! Slive Srbije. Znano je, da je izvoz sliv in čežane iz Jugoslavije zelo pomemben. Najvažnejše središče slivnih nasadov je valjevski okraj, ki pošlje on sam v normalnih letih na trg do 3000 vagonov slivne čežane. Okoli 1000 vagonov porabijo za napravo špirita, ca 1500 vagonov pa razpošljejo surovega blaga. V zadnjih letih ogroža valjevsko slivo v močni meri uš, ki je napravila že veliko škodo in ki grozi s še večjo. Te dni se je vršila v Valjevu konferenca vseh gospodarskih in kulturnih organizacij, kjer so ta vprašanja temeljito razmo-trivali in rešetali o možnostih, kako bi se dala preprečiti nadaljana oškodovanja slivnih nasadov. Sistematični boj proti uši zahteva velike vsote, ki jih kmetje ne morejo spraviti skupaj. Poslali bodo deputacijo na poljedelsko ministrstvo v Belgrad in bodo zaprosili za denarno podporo. Živinoreja v Besarabiji nazaduje. Besarabijo so med povojnimi homatijami vzeli Rumuni Rusom in nočejo o kakšni povrnitvi nič slišati. Leta 1926 so šteli tam živino in so našteli 305.322 konj, 543.369 glav goveje živine, 2,095.244 ovac in 327.456 prašičev. Leta 1916 so ruske vojaške oblasti izvedle zelo natančno izvedeno cenitev živine in vidimo, da je bilo tedaj kljub večkratnim oddajam za armado 27 % več konj, kot leta 1926, 26 % več glav goveje živine, 0 8 % več ovac in 35 % več prašičev. Povprečno se je stanje živine napram letu 1916 znižalo za 16 odstotkov. Po agrarni reformi so napravili v Besarabiji 94.207 novih kmetijskih gospodarstev in Kmet]e, ki se branijo prodajati, so isto kot protirevolucio-narji.« Nakup žita po vladi, čeprav razširjen med kmeti po velepotezni propagandi, je dal v oktobru, novembru in decembru 1927 ter v letošnjem januarju samo 60 odstotkov preračunjenega zneska. V mnogih okrajih Ukrajine gre polna oddaja blaga brez sitnosti od rok, v Sibiriji in ob Volgi pa dobijo komaj 35 do 50 odstotkov zahtevane množine. Vlada je v velikih skrbeh. Trockij je rekel svoj-čas, da je konfiskacija s primemo odškodnino edino sredstvo, da dobimo od kmetov žito. Tedaj so se mu smejali, sedaj pa sami segajo po tem sredstvu. Omejitveni načrti bombaževega pridelka v U. S. A. Konferenca guvernerjev 14 držav U. S. A., ki pridelujejo bombaž, je priporočila 10-odstotno skrčenje ploskve, na kateri se bombaž prideluje. Newyorški bombaževi krogi predlogom konference ne pripisujejo posebne važnosti in so zelo skeptični o praktičnih posledicah te konference. Konferenca je hotela z omejitvijo izvršiti pritisk na banke, da le-te skrčijo bombaževe kredite. Dalje bodo sklicali guvernerji bombaževih držav svoje parlamente na posebno zasedanje, če bodo padle cene bombaža za 15 odstotkov pod normalo. Pri tem posebnem zborovanju se bodo pogajali o sprejetju zakona glede reduciranja z bombažem obdelanega prostora. Dalje mislijo tudi na vpeljavo carine za inozemski bombaž in so razmo-trivali dejstvo, da se vrši 25 odstotkov bombaževe žetve po 8- do 15-letnih otro-kih, ki se s tem odtegujejo šolskemu pouku. To dejstvo bombažarjem pač ne dela posebnih skrbi, a prav jim pride. Po svetu. Po prvih poročilih o napetem razmerju med Italijo in Avstrijo so šle italijanske vrednote v Newyorku takoj navzdol. Sedemodstotno italijansko državno posojilo je zgubilo na primer 1 odstotek, prav tako tudi številne italijanske mestne obligacije. — Rumunska pogajanja za posojila ugodno potekajo. — Francoski parlament je sklenil, da se bo zgradila železnica skoz Saharo. Priobčimo o tem velevažnem podjetju še podrobnejše poročilo. — Premoženje nemške državne pošte se je v zadnjih štirih letih pomnožilo za milijardo mark in znaša sedaj dve milijardi in 500 milijonov mark. — Iz Newyorka je odšlo na naslov Francoske banke zopet 185 milijonov frankov v zlatu. — Okoli 62 odstotkov nemške delniške glavnice jo združenih v koncernih. — Davčni doneski na češkem so znašali leta 1927 za skoraj pol milijarde več kot v letu 1926, natančno za 475 milijonov več, in so dosegli vsoto 5543 milijonov Kč. — Podjetje škoda hoče vpeljati v obratovanje 150 milijonov Kč več, kar bi imelo za posledico razširjenje kupčijskih možnosti podjetja. — češke tovarne železa izkazujejo rastočo zaposlitev. V preteklem letu se je dvignila produkcija za več kot 400.000 ton na 2,080.000 ton, leta 1925 je znašala samo 1,530.000 ton. Sedanje dobro zaposlenje se javlja tako doma kot v eksportu in je deloma v zvezi s prihajajočo stavbno sezijo. Upajo, da prvo le- Spomlnjajte se ob vseh veselih in žalostnih dogodkih »Podpornega sklada Trgovskega društva Merkur v Ljubljani« in darujte pa svojih močeh! KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE. «-J- ------------------------------------- b'M S ■ a Ai -m. Za, t'r3var^5» vlnsStep kisa, d. s o. z., Lhiblisna nudi našfineiši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Zshltvait« ponudbo! ?®hni£no in higiieniZno naimoder-nele urejena kisarrsa ¥ Jugoslaviči. 1 Ptoanuu Uufc4]ttwa, Dv,it«£sfca cesta Ha, O. r M __________________________________________ * SALDA-KONTE * ‘ STRAOE - JOURNALE Šolske zvezke, mape ODJBMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. ■4 po Izredno nliMh cenah Veletrgovina kolonljalne tn Špecerijske robe lli JEliil LJUBLIA^A * ZALOGA aveže prstene kave, mletih dlSav Irt rudninske vode. Točna ln solidna postrežba! Zaliteva|te cenite! Trgovci! 1 SUPERIOR ADRIA OILJ je najboiiSe namizno olje. StaSno v salogi v vala« trgovinah v Ljubljani. Zastopniks I. Schuster, Ljubljana Telefon 2649. Stran 4. Tnitrriiinaaa^niTOtfimi^.tMjm/juMJJfAUJfiHMM— nrtffMM mii jrmr.ii:ig»«r_*aa težnje polletje glede višine produkcije ne bo zaostalo za lanskim letom. Cene so Be nekoliko zboljšale. — 15. lebr. so ustanovili v Belgradu društvo za pobijanje gospodarske krize. Društvo bo izdalo oglas na narod. — Praški pomladanski velesejem se vrši od 18. do 25. t. m. — Eno najstarejših osijeških industrijskih podjetij, vžigalična tovarna >Drava«, je sklenilo, da bo delo reduciralo. Zaloge v skladiščih so se ogromno nakopičile, povpraševanje pa ni posebno živahno. To je najbrž posledica velikega izvoza vžigalic iz inozemstva. Obrestno mero v Rumuniji hočejo polagoma znižati; tako na primer je hranilnica v Temešvaru znižala za bodočo polovico leta obrestno mero za vezane vloge na 12 %, pri enomesečni odpovedi na 10 in pri takojšnjem! dvigu na 8 %. Itd. Vidimo, da je obrestna mera še zmeraj zelo visoka. — Mestna občina v Sofiji hoče pričeti še v teku tega leta z zgradbo velike moderne klavnice. Predsednik študijskega odbora je holandski strokom- j njak za takšne zgradbe M. Slooten. — Od Tržaškega Lloyda je kupila bolgar- cVeletrgovina M. (Šarabon v Xjuhljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Xastna p ražama za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na ska vlada 3200 tonski parnik »Carnida«, ki bo vozil pod bolgarsko zastavo z imenom >Burgas«. Tako se imenuje veliko bolgarsko trgovsko pristanišče. — Tekom leta 1927 je dovolila Grška Narodna banka organizacijam kmečkih delavcev in delavcem samim kreditev v skupni vsoti 1200 milijonov drahem. Bili so to samo kratkoročni krediti z nizko obrestno mero. — Švabska Centralna banka v Rumunijd je imela te dni bilančno sejo. Hranilne vloge so se v lanskem letu dvignile od 370 milijonov ’e-jev na 502 milijona, čisti dobiček je znašal 7^>70.(XX) lejev. Za občekoristne, kulturne in gospodarske namene so dali 378 500 lejev. — V Kavali (ob Egejskem morju so ustanovili »Avstrijsko - grško tobačno d. d.« Namen ji je nakup tobaka za avstrijski tobačni monopol, predelovanje itd. Doba družbe 50 let, delniška glavnica 5000 angl. funtov. — Svojedob-no belgijskim družbam v gradbo oddane turške železniške proge bodo sedaj na novo oddane. Za zgradbo se zanima več turških finančnih skupin in kot eden najresnejših tekmecev nemška tvrdka Krupp. — Banca Ungaro - Italiana v Budimpešti bo izplačala iz čistega dobička dividendo 5 pengS ali 10% (1. 1926 8%) in bo dvignila glavnico od 9,200.000 na 20 milijonov pengo. Lastna njena glavnica bo s tem narasla na 26 milijonov pengo. — Cslov. je kupila leta 1926 v Bolgariji 4642 ton tobaka, lani pa 8288 ton. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Do 6. marca t. 1. sprejema: ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani ponudbe za dobavo vijakov (pogoji na vpogled pri tem ode-lenju vsak delavnik od 10. — 12. ure); mašinsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani za dobavo plošč iz klobučine (pogoji na vpogled pri tem odelenju vsak delavnik od 10. do 12. ure), direkcija državnega rudnika v Brezi za dobavo riža, pil in bukovega oglja. Dne 7. marca t. 1. se vrši pri intendantu-ri Komande III. armijske oblasti y Skop-1 ju ofertalna licitacija za dobavo kotlov za prenašanje jedi in za dobavo poljskih kuhinj. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 8. marca 1.1. ponudbe za dobavo kolesnih delov (Radsatze). — Dne 9. marca t. 1. se vršita naslednji ofertalni licitaciji: pri upravi radionice III. armijske oblasti v Skoplju za dobavo stavbnega lesa in pri Upravi državnih monopolov v Beogradu za dobavo platna za zavijanje tobaka. — Dne 10. marca t. 1. se vrši pri intendantu ri Moravske divizijske oblasti v Nišu ofertalna licitacija za dobavo drv. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. TRŽNA POROČILA. Trg hmelja v Žatcu. Od zadnjega poročila naprej so se izvršile le manjše kupčije in se je trgovalo v prvi vrsti samo s prima-blagom. Večina nakupov je šla na inozemski račun. Po deželi se je izvršilo več nakupov, deloma na domači račun, deloma na inozemski. Cene so v primeri z zadnjimi notacijami ostale v splošnem nespremenjene in so kupovali žatski pridelek 1. 1927 po 1800 do 2100 Kč za 50 kilogramov, poleg 2-odstotneoa prometnega davka. Do 24. februarja so balirali in overovili v Žatcu 65.000 bal ali nad 150.000 stotov po 50 kg. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 15 konj, 14 bikov, 262 volov, 385 krav in 1 tele, skupaj 677 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu 28. februarja 1928 so bile sledeče (za 1 kg žive teže): debeli voli 8 do 8\50 Din, poldebeli voli 7‘50 do 8, plemenski voli 7'25 do 7'50, biki za klanje 5'50 do 8, klavne krave debele 7 do 7’50, plemenske krave 5'50 do 6, krave za klobasarje 4 do 475, molzne krave 5 do 6‘50, breje krave 5 do 6'50, mlada živina 7'25 do 8 Din. Prodalo se je 439 komadov, od teh v Italijo 89 komadov, v Avstrijo 114 komadov. — Volovsko meso 10 do 18, telečje m oso 17'50 do 22'50, svinjsko meso sveže 15 do 22'50 Din za 1 kg. Tržno cene v Ljubljani dne 1. marca 1928. Govedina: V mesnicah po mestu Din 19, na trgu: 1 kg govejega mesa I. Din 19, II. 15 do 17, HI 9—13, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 8, jeter 17—19, ledic 17 20, moSganov 17—20, loja 5—10. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 22 50, II. 20, jeter 25—27-50. pljuč 19—20. Svinjina: 1 kg pra&ičjega mesa I. Din 25, II. 20—28, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, gilave 7-50, parkljev 6, slanine trebušne 22, slanine ribo in sala 24, slanine mešane 23, slanine na debelo 21'50—23, masti 26—28, šunke (gnjati) 30—35, prekajenega mesa I. 30—32-50, II. 25—27-50, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10. jezika 35. Drobnica: 1 kg koštrunovega mesa Din 13—14, jagnjetine 18—20. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. Din 8, II. 6 Klobase: 1 kg krakovskih Din 40, debrecin-skih 40, hrenovk 32, safalad 32, posebnih 32, tlačenk 20, pol prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranj.sldh 50, prekajeno slanine 25—30. Porutnina: kokoš 25—40, petelin 25 do 30, domač zajec, manjši 10—15, večji 18 do 25. Ribo: 1 kg karpa Din 25, Knja 25, ščuke 28—30, klina 15, mrene 15, pečenke 10. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 250 do 3 Din, 1 kg surovega masla 40—44, čajnega masla 40—55, masla 40—44, bohinjskega sira 28—32, sirčka 8—10, eno jajce 1-Pijače: 1 liter starega vina Din 14—20, dalmatinskega 12, 1 čaša piva 3, 1 vrček piva 4—4-50, 1 steklenica piva 5‘25—5.50. Kruh: 1 kg belega Din 6, črnega 5, rženega 5. Sadje: 1 kg luksuznih jabolk Din 10, jabolk I-8, II. 6, III. 4—5, ena oranža 1-50—3, limona —-75—1. 1 kg rožičev 8, fig 10—16, dateljnov 24—28, mandeljnov 52—70, oi-ehov 10, luščenih orehov 30—32, suhih češpelj 10' do 12, suhih hrušk 8—9. Špecerijsko blagu: 1 kg kave Portoriko Din 64—72, Santos 48 do 52, Rio 36—40, pražene kave I. 90—100, 11. 72—80, III. 56—60, kristalnega belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, kavne primesi 20, riža I. 12, II. 8-50, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 16, vinskega kisa 4'50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli morske 2-50, kamene 3, celega popra 62, mletega popra 64, paprike III. vrste 28, sladke paprike, po kakovosti 52, 1 liter petroleja 7» 1 kg testenin I. 12, II. 10, pralnega luga 3-50. čaja 80. Mlevski iudclki: 1 kg moke št. 0 Din 5-50—5-75, št. 2 5'25, št. 5 5, št. 6 4 do 4-50, kaše 6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 10 do 12, otrobov 2-50—3, koruzne moke 3'50 do 4, koruznega zdroba 4—5 pšeničnega zdra-ba 6—7, ajdove moke I. 8—9, ajdove moke 11. 6—7, ržene moke 4-50—6. Žito: q pSeinice Din 395—400, rži 320—350, ječmena 840— 350, ovsa 300—320, prosa 200—300, nove, sušene koruze 300—305, ajde 280—290, fižola ribničana 425, prepeličarja 525, graha 430 do 500, leče 700—900. Knrivo: q premoga 42 do 44 Din, m’ trdih drv 150, mehkih dnv 60 do 75. Krma: q sladkega sena Din 80, pol sladkega sena 75, kislega sena 60, slame 50. Zelenjave in gobe: 1 kg ajserice 16—18, endivije 12—14, motovilac 18—20, radiča 12 do 20, poznega zelja 3—4, rdečega zelja 5—6, kislega zelja 4, ohrovta 5—6, karfijoi 10 do 12, kolerab, podzemljdc 1, špinače 14—16, čebule 5—6, česna 6—8, krompirja 1-25, korenja 2—4, peterfiilja 4—5, r^lr-ninv** r.n juho 4—5 Din. IBiMBWWW Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica Stav. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana s-: m Talafon itev.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806 Patarson International Banking Code r Obrestovanje vlog, nakup In prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, v predujmi In krediti vsaka vrsta, eskompt in Inkaso menic tar nakazila v tu- *n Inozemstvo, »afedepositl itd. TISKARNA MERKUR MERKUB> kol tatove«* i« A.SBVBR, Ljubljana.