Glasnik SED 20 <1980) 1
31
Narodna umjetnost prinaša v tem letniku dvoje študij tujih avtorjev, Stanislava Hafnerja in Ive Heroldove. Stanislav Hafner piše o ustni In pisani tradiciji v literaturi gradiščanskiti Hrvatov in koroških Slovencev. Študija Ive Heroldove, naslovljena Družina, družinski odnosi In običaji slavonskih Čehov, pa razgrinja rezultate raziskav med Cehi v Slavoniji, ki so potekale v letih 1965—1969.
V razdelku Kronika, ki sklepa revijo, pa so Dunja Rihtman-Avguštin, Vesna Turčln in Mirena Pavlovič Podale pregled dela Zavoda za istraživanje folklora v letih 1974—1970,
SLOVENSKV NÁRODOP1S, časopis Národoplsnóho ústavu Slovenskej akadémie vied; ročnik 27, čislo 1—4, Bratislava 1979, str, 1—667.
Strokovna revija, ki bi zaslužila večjo pozornost, je Prav gotovo bratislavski Národopis, ki zaradi tehtnih prispevkov In rednega izhajanja zasluži vso pohvalo. Kot običajno so tudi v letu 1979 izšli štirje zvezki Národopisa, Katerih vsebino bomo le preleteli.
Vse večje strokovne revije posvečajo posamezne Številke ali letnike le enemu problemu. Tematsko zasnovani zvezki že dolgo niso več novost tudi pri Národopisu, ki skuša to usmerjenost ohraniti tudi v 27. tetniku. Vse študije (3) prve številke so posvečene Honti. £ma Kahounová je prispevala članek Sistem kmetijskega gospodarstva v Honti v obdobju kapitalizma, Soña Svegová pa Izrazoslovje pristav v Honti. Razdelek študij ^nčuje članek Jarmile Pátkove: Izrazno-umetniška sredstva nekaterih vrst ljudske proizvodnje v Honti, Kot Poskusni komentar EAS objavlja Erna Kahounová članek Sušenje sadja. Pregledna In zanimiva je glosa Viere Urbancove Slovaška etnograflja v letih 1946—1977. Prva številka prinaša še šest krajših člankov — komentarjev In Knjižna poročila.
Oruga številka Národopisa je ubrana na témo zadružne vasi Sebechleby. O kontinuiteti tradicije in njenih sprememb v sodobnosti piše Viera Nosálova, *¡era Valentová pa o sodobnih bivanjskih spremembah v Sebechlebu, Peter Salner o strukturi današnje družine v Sebechlebu. Adam Pranda je prispeval uvodni — metodološki članek z naslovom Narodopisno raziskovanje zadružne vasi. Sledi članek Eme Kahounove Odsev Knfietijskega gospodarstva v spremembah ljudske kulture zadružne vasi. Zanimivi so še prispevki Elene Neumanove eiovna aktivnost starega človeka na vasi in njegov Položaj v sedanjosti skozi oči psihologa; Josefa Kanderta estno življenje in vedenje meščanov v očeh vaščana; lere Feglove Funkcija tradicionalnih prvin v današnjem svatbenem obredu v Sebechtebu itd. Pri komentarjih velja meniti članek Božene Filove Raziskovanje kulture in načina življenja zadružne vas! v kontekstu sedanjih nalog slovaške narodopisne vede.
Tretji zvezek prinaša pet študij. Ján Podolák piše o včarstvu na pristavah na področju Krupinske planine, asčani In okoliški svet Je naslov prispevka Josefa kanderta. Viera GaSpariková objavlja študijo Gelo »ebechlebsky v sedanji prozni tradiciji (prispevek k lokal-1 Karakteristiki); Máría Medvecká pa o dekorativnih P^mah zgradb v Honti. V poglavju Materiali objavlja clav Frolec članek Časovni in družbeni pomen pfememb letnih običajev. Poskusni komentar za EAS Je Prispevala Magdaléna Pariková z naslovom Transport s P močjo človeške sile. V razdelku Diskusije-glose piše ozena Filová o izsledkih in perspektivah Integracije eSkoslovaške etnografije in folklorisiike v okviru držav-ne9a p¡ana temeljnih raziskav.
2letnik zaključuje četrta številka, ki prinaša štiri ^azprave. v prvi piše Soña Burlasov o proznih, pesniških
upodabljajočih ljudskih stvaritvah o slovaški narodni . I1 in o njihovih vrednotah in medsebojnih zvezah,
orica se že dolgo ukvarja predvsem s pesniško ustvar-
jalnostjo o vstaji, zato je članek kratka sinteza njenih raziskav o tem problemu.
Na slovaško vstajo se navezuje tudi druga študija Ljudski spomeniki o slovaški vstaji in sodobnost, ki jo Je prispeval J&n Mich&lek.
Mednarodno leto otroka je našlo svoj odmev tudi v NArodopisu, saj sta dve študiji posvečeni prav otroku. Viera Gašparikovš razmišlja o pravljici in otroškem svetu, Peter Salner pa je prispeval članek o položaju otroka v sodobni vaški in mestni skupnosti.
Med gradivom naj omenim članek Vlere Urabancove Medsebojne zveze Cehov in Slovakov v obdobju preporoda in njihov odraz v slovaški etnografiji. Tokrat pa je poskusni komentar za EAS prispevala Eleon6ra Klepcičovš, ki piše o zelenju v letnih običajih.
Decembra predlanskim je bilo v Stražnicah mednarodno posvetovanje o ljudski arhitekturi v Karpatih in sosednjem balkanskem področju. Za Nžrodopis je posvetovanje glosirat brnski profesor Vžclav Frolec, ki je predsednik češke sekcije mednarodne komisije za študij ljudske kulture v Karpatih. V tej komisiji tvorno sodelujejo najrazličnejše področne skupnosti iz vseh področij ljudske ustvarjalnosti. Eno teh področnih skupnosti za ustno slovstvo je predstavil tudi Nžrodopis, ki v 4. številki objavlja članka,.Borisa N. Putilova iz Leningrada in Viere Gašparikove iz Bratislave pod skupnim naslovom Sinteza razbojniške tematike v folklori Karpatov In Balkana.
Precej Informacij o dogajanju vstroki na Slovaškem daje predzadnji razdelek NArodopisa z naslovom Razgledi. Iz Razgledov, v katerih pisci komentirajo strokovne sestanke, konference in simpozije, se da razbrati, koliko uspešnih strokovnih srečanj so priredili Slovaki.
Na koncu četrtega letnika N&rodoplsa pa so Še knjižna poročila in kazalo 27. fetnika.
Marko Terseglav
ŠTUDENTSKA RUBRIKA
ETNOLOGI IN NNNP
Od 30. 7. do 11. 8. 1979 je bil v organizaciji in izvedbi republiškega odbora gibanja "Znanost mladini" organiziran mladinski raziskovalni tabor v Šentjerneju pri Novem mestu. Tabor se je vključil v vsesplošno akcijo "Nit nas ne sme presenetiti". Tabora smo se udeležili tudi študentje etnologije, trije kot mentorji skupin (Ivica Anžič, Borut Cajnko in Ralf Čeplak) in še dve študentki (Breda Pajsar in Maja Doki), ki sta se priključili vsaka svoji skupini. Tabor je bil sestavljen interdisciplinarno, saj so se ga udeležili kemiki, biologi, geografi, fiziki, etnologi in arheologi. V okviru vsake znanstvene discipline so se razvile tri skupine, vsaka pa se je ukvarjala s svojo temo: prehrano, energijo, zdravjem.
Tabora so se udeležili slovenski srednješolci pa tudi sedem dijakov iz Državne poklicne šole (industrijske smeri s slovenskim učnim jezikom) iz Trsta in dva dijaka iz Zvezne republike Nemčije.
Skupina etnologov, katerih naloga je bila raziskovati prehrano, se je omejila na področje dveh vasi v neposredni bližini Šentjerneja: Drame in Roj. Imela je dovolj časa, da je lahko obdelala skoraj vse kmetije v teh dveh vaseh. V začetku se je namenila osredotočiti predvsem na vprašanje