UDK 811.143.6'373.6
Marko Snoj
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani
SLOVENSKO ITI Z^ IN PODOBNO
članek obravnava izvor in nastanek slovenskih zvez (starejše) iti ob, (zborno) iti za in (nižjepogovorno, narečno) iti se za. ugotavlja, da sta prvi dve, ki sta znani že pri starejših piscih, kalka po nemški gehen um, tretja pa je nastala iz druge pod vplivom zveze iti se v pomenu »igrati se«.
The author examines the origin and formation of Slovene phrases (archaic) iti ob, (standard) iti za, and (low colloquial, dialectal) iti se za. He establishes that the former two, already known to older authors, are calques from German gehen um, while the latter was derived from iti za, under the influence of the phrase iti se, meaning 'to play'.
Ključne besede: etimologija, besedne zveze, kalki, analogije
Key words: etymology, phrases, calques, analogies
Proti koncu 19. stoletja je Karel Štrekelj priobčil sestavek1 o brezosebni obliki prehodne zveze glagola in predloga iti za, ki izraža, da je predmet v središču dela, prizadevanja ali dogajanja, katerega izid je negotov,2 npr. gre za glavo. Uvodoma navaja, da po naših časopisih večkrat beremo stavke, kot je npr. na Koroškem se gre za obstoj slovenske narodnosti, v katerih se uporablja zveza iti se za namesto preproste iti za. Dalje trdi, da se je v prejšnjih časih zveza iti za uporabljala samo brez se, kakor se uporablja še pri drugih Slovanih, npr. hrv. ide mi za glavu poleg o glavu, češ. jde, bež^ o život, polj. idzie o co, chodzi o co, rus. delo idet o tom. Pleteršnik res navaja samo zglede brez splošnovršilskega3 se: ide za to, da izvršimo veliko misel; ne gre mi za kaka dva goldinarja, za glavo mu gre.4 V starejšem jeziku se je namesto predloga za uporabljal poredlog ob. Pri Dalmatinu beremo Kadar bi on k'fvojmu Gojpudu Saulu vjkozhil, taku bi nam ob glavo fhlu,^ Dokler je njemu s'ftrejlo jetre resklala, kakdr ena Ptiza k'fhtriku hity, inu nevej de ji ob shivot gre'6 in Dajte mozhnu pytje, tem, katerim ob shivot gre, inu Vinu reshalenim dufham."7 Pri Janezu Svetokriškem beremo shentoje-te, kakor de bi shlu sa vfe vashe blagu, inu telu,^ s' eno maihino shkodo fe praudate,
1	Štrekelj 1992: 365-366.
2	Po SSKJ: II, 80, da je kaj predmet dela ali prizadevanja.
3	o splošnovršilski funkciji povratnoosebnega zaimka se glej Toporišič 2000: 503 SSKJ IV: 605, navaja se v funkciji izražanje dejanja s splošnim, nedoločenim osebkom, npr. govori .se, da bo on postal direktor, in v funkciji izražanja pogostne uresničitve, možnosti dejanja, npr. tu se gre na Triglav. Za kritično branje osnutka tega sestavka, predvsem s funkcijskega stališča, se zahvaljujem kolegici Andreji Žele.
4	Primeri z zaimkovnim dajalnikom so neproblematični, ker izražajo določenega vršilca, in ni potrebe po splošnovršilskosti tipa se.
5	1 Krn 13,20. Podatek je izpisan s spletne strani http://www.biblija.net/biblija.cgi.
6	Prg 7,23. Podatek je izpisan s spletne strani http://www.biblija.net/biblija.cgi.
7	Prg 31,6. Podatek je izpisan s spletne strani http://www.biblija.net/biblija.cgi.
8	Janez Svetokriški 1691-1708: V, 406.
prepirate, kregate JOurashite, inu ulezhete ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleftvu'9 in da bi tebi fa glauo nashlu}° Štrekelj trdi, da je ta način govorjenja k nam prišel iz drugih slovanskih in neslovanskih jezikov. Domneva, da se je zaimek se v tej zvezi pri nas uveljavil pod vplivom nemške pomenske ustreznice es handelt sich um + tož.,11 ki se pogosto uporablja v istem pomenu kot es geht um + tož., in zagovarja stališče, da moramo v knjižni slovenščini v tej zvezi uporabljati glagol iti brez se. Temu stališču še danes sledi jezikovnonormativna praksa. SSKJ navaja večino primerov te rabe z glagolom brez se, zgled gre se mu za to, da bi bilo vse prav pa označi kot nižjepogovorni. podobno ravna Sp 2001, ki prepoveduje rabo tipa za kaj se gre in napotuje na zapis brez se.
Zato danes vsi, ki smo kaj odnesli od pouka slovenščine, govorimo in pišemo za kaj gre in ne za kaj se gre.12 Zborne slovenščine nevajeni sonarodnjaki pa že več kot sto let vsem napotkom in knjižnim zgledom navkljub govorijo (in manj pišejo) za kaj se gre, tukaj se gre za denar ipd. Raba zveze iti za s splošnovršilskim se v tej zvezi je v nižjih jezikovnih plasteh, predvsem v nižjepogovornem jeziku in narečjih, močno zasidrana in verjetno sistemsko utemeljena, saj se sicer ne bi niti pojavila, kaj šele vzdržala že več kot stoletni pritisk zborne različice brez te sporne prvine.
Namen tega članka je odgovoriti na dve vprašanji. (1) od kod je miselni vzorec »iti za« + tož. prišel v slovanske jezike? (2) Ali vpliv nemške sopomenske zveze es handelt sich um + tož. res zadošča za vzpostavitev splošnovršilskega zaimka se v po-govornoslovenski zvezi iti se za?
Nemškemu predlogu um v slovanskih jezikih pomensko ustrezata predloga o in ob, v nekaterih zvezah tudi za, npr. um jeden Preis »za vsako ceno«, hrvaško »za svaku cijenu« in »o svaku cijenu«, češko »za každou cenu«. Izmenična uporaba predlogov o in za v slovanskih jezikih torej najverjetneje kaže na to, da je brezosebna zveza »gre za/o« + tož. v slovanskih jezikih kalkirana iz nemške es geht um + tož. domnevo potrjuje dejstvo, da je obravnavana zveza znana predvsem v tistih slovanskih jezikih, ki so zemljepisno blizu nemščini, in da je v stari cerkveni slovanščini ni.13 Štrekljevo trditev, da »se je ta način govorjena k nam zatrosil od drugih Slovanov in Neslova-nov« moramo torej precizirati tako, da miselno predlogo zvezi gre za/o + tož. vidimo v nemščini. Vprašanje, ali je zveza es geht um + tož. vsebinsko izvorno nemška ali uvožena iz kakega drugega zahodnega jezika, za potrebe tega sestavka lahko ostaja neodgovorjeno. Tak ali zelo podoben miselni vzorec za izražanje pomena »iti za« pozna večina evropskih jezikov, npr. frc. ily va de, niz. het gaat om. dogajanje izražata tudi agl. go »iti«, npr. what is going on, in romanski passare »korakati« > »iti mimo«, npr. frc. que se passe t-il, špan. que passa.
Sodeč po dostopnih pisnih virih, se je splošnovršilski se v zvezi iti se za vzpostavil kot inovacija v drugi polovici 19. stoletja, in sicer samo v slovenščini. Štrekljeva dom-
9	Janez Svetokriški 1691-1708: V, 573.
10	Janez Svetokriški 1691-1708: II, 300.
11	Ta nem. zveza je motivirana kot lat. agitur, npr. agitur salus »gre za zdravje/blaginjo«, hrv. in srb. radi se o zdravlju.
12	Korpus Nova beseda (31. 12. 2009) pokaže 1760 izpisov za kaj gre in le 20 za kaj se gre. Izmed teh 20 je 12 izpisov iz državnozborskih magnetogramov.
13	SJS: I, 835 ss., ne navaja take zveze.
neva, po kateri naj bi bil razlog vzpostavitvi vpliv nemške sopomenke es handelt sich um, je iz tipoloških razlogov malo verjetna. Težko je namreč domnevati, da bi tisti, ki naj bi v slovenščini uvedel sporni se, znal toliko nemško, da bi poznal obe tujejezični sopomenki, hkrati pa bil tako nevešč tega, takrat glavnega državnega jezika, da bi ob tem pomešal njune sestavne dele. Kvečjemu bi lahko domnevali, da je nemška zveza es handelt sich um vplivala na es geht um tako, da je nastala nova es geht sich um, ki naj bi vplivala tudi na slovenščino. Vendar tudi ta domneva ni zelo verjetna, saj se v nemščini zveza es geht sich um pojavlja zelo redko in šele v zadnjem času.14 Verjetneje se zdi, da je se v naši zvezi iti se za pogojen znotraj slovenščine. Domnevati je mogoče vpliv glagola dogajati se, ki pomensko ustreza v zelo pogosto rabljenem vprašanju za kaj gre? »kaj se dogaja?«. Vendar tudi ta domneva ne zadošča, zlasti če upoštevamo, da se neknjižna zveza iti se za kljub preganjanju ohranja že več kot sto let. Ključni moment je mogoče videti v zvezi iti se v pomenu »iti se kako igro«, npr. iti se ravbarje in žandarje, ki drugotno izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo, npr. iti se znanstvenika}^ Glagol iti se v tej zvezi lahko razumemo kot primitiv, ki zamenjuje določnejši igrati se, od katerega je povzel formalno povratnost, tj. povratni nedoločni se. otroci, ki radi uporabljajo primitivne glagole, namreč ne govorijo igramo se ravbarje in žandarje, temveč gremo se ravbarje in žandarje.
povedano eksaktneje: Glagol iti v slovenščini pomeni tudi »goditi se, dogajati se«, npr. dobro mu gre »dobro se mu godi«, ki je potrjen že pri naših starejših piscih, npr. pri Janezu Svetokriškem nej gre na semli kakor hozhe^^ »naj se na Zemlji dogaja kar koli«, glagol iti se pa je primitiv, ki izraža tudi pomen »igrati se«. Ti dve ugotovitvi lahko izrazimo v enačbah
(1)	dogajati se = iti
in
(2)	igrati se = iti se.
če v drugi enačbi izraz iti skladno s prvo zamenjamo z izrazom dogajati se, dobimo enačbo
(3)	igrati se = dogajati se se = dogajati se^.
Med vsebino dogajati se, ki jo udejanja izraz iti za, in vsebino igrati se, ki jo udejanja izraz iti se, se je vzpostavilo razmerje,17 katerega tertium comparationis je glagol iti v
14	Nem. zveze es geht sich um, worum geht es sich ipd., se najdejo na spletnih straneh predvsem z nemškega severa. Starejši slovarji, kot sta Grimmov in Schmellerjev, jih ne navajata.
15	primera sta iz SSKJ: II, 81.
16	Janez Svetokriški 1691-1708: V, 461. Nemški glagol gehen pomeni tudi »dogajati se«, npr. so geht es in der Welt. Ker je ta metonimični pomen trivialen (»dogajati se« je pravzaprav »iti« v časovni dimenziji), se ne zdi nujno, da bi v slovenščini nastal pod nemškim vplivom. Nastanek pomena »dogajati se« glagola iti je sistemsko utemeljen (tudi) v slovenščini takole (matematična zamenljivost izraza igrati se z dogajati se X se je utemeljena nižje v glavnem besedilu):
igrati se : iti se = dogajati se : x;
_ iti se X dogajati se _ iti se x dogajati se_ , , igrati se	dogajati se x se
17	Sopomenskost izrazov sloven. gre za zdravje = v igri je zdravje, frc. il y va de sante = en jeu est la sante, nem. es geht um Gesundheit = es steht die Gesundheit auf dem Spiel(e) temelji na drugačni metafori, saj frc. izraz en jeu in nem. auf dem Spiel(e) dopuščata le navezavo na hazardno igro.
pomenu »dogajati se«. To razmerje je vplivalo na zvezo iti za tako, da se je analogno remotivirala kot iti se za. opisano analogijo predstavlja naslednje izvajanje, v katerega nadaljevanju vsebino igrati se skladno z desnim delom enačbe (3) izrazimo z vsebino
dogajati se^ = dogajati se x se:18
(4)	dogajati se : igrati se = iti za : x;
igrati se x iti za dogajati se x se x iti za
(5)	X =-=-= iti se za.
dogajati se	dogajat se
Preizkus tega izvajanja naredimo z jezikoslovno drugače zastavljeno predpostavko. Izraz iti se se je križal z izrazom iti za, ker je bil njun skupni imenovalec pomen »dogajati se« glagola iti. Navedena predpostavka narekuje postavitev naslednjega ulomka, ki ga razrešimo s pomočjo enačb (2) in (3) tako, da glagol iti se izrazimo z vsebinsko enakim igrati se, tega pa z matematično enakovrednim dogajati se se. Rešitev ulomka
(6)	je enaka rešitvi razmerja (4)-(5).
iti se X iti za igrati se x iti za dogajati se x se x iti za
(6)-=-=-= iti se za.
dogajati se dogajati se	dogajati se
Hibridna zveza iti se za + tož. (pogosto udejanjena v izrazu za kaj se gre), ki je dokazljivo nasledila prvotnejšo iti za + tož. (pogosto udejanjeno v izrazu za kaj gre), je torej zelo verjetno remotivirana v slovenščini pod vplivom zveze iti se + tož. (pogosto udejanjene v izrazih tipa kaj se greš), ne pa nastala pod vplivom nemške sopomenke sich handeln um + tož. Inovacija, ki je izvorno v nemščini motivirani zvezi iti za vdihnila slovenskega duha, v imenu ohranjanja tradicije ni bila sprejeta v zborni jezik, pa še nemškutarstva je bila obdolžena, resda po krivem.19 Zaradi svoje sistemske utemeljenosti, prikazane v tem sestavku, se je močno zasidrala v naših narečjih od Prekmurja do Primorske in pogovornem jeziku.
Glagol iti ima v slovenščini sistemsko utemeljen pomen »goditi se, dogajati se«, po nemškem vzoru uvedena delno sopomenska zveza iti za pa ne, zato je labilna in se je pod vplivom domače iti se »igrati se« remotivirala v iti se za, s čimer je postala sistemsko utemeljena. Praktična potrditev sistemske utemeljenosti, ki je v tem sestavku prikazana z matematičnimi sredstvi, se nahaja v dejstvu, da organske zvrsti slovenskega jezika, predvsem pogovorni jezik in narečja, poznajo v pomenu »dogajati se« glagol
18	Izraz dogajati se^ je v spodnjem izvajanju razvezan v matematično enakovredni dogajati se x se, ker nabor računalniških znakov ne vsebuje prečrtanega eksponenta, potrebnega pri prikazu krajšanja nad ulomkovo črto.
19	Slovenski zborni jezik pogosto zavrača pristno slovenske zveze in namesto njih uvaja izvorno tuje. Večkrat je bilo že opozorjeno na to, da se po nepotrebnem preganja pristno slovenska zveza dež gre (ki ima vzporednice v drugih slovanskih jezikih, npr. stcslov. d^ždh idet^, rus. dožd' idet) - v našem starejšem jeziku celo dež hodi - in namesto nje priporoča pod vplivom hrvaške kiša pada nastalo dež pada ali v narečjih popolnoma neznani glagol deževati, ki je (verjetno Levstikov) kalk po nem. regnen.
iti in zvezo iti se za, ne pa tudi sopomenske zveze iti za,20 ki živi le v neorganskem zbornem jeziku in pod njegovim vplivom v njemu najbližjih zvrsteh.
Literatura
Nova beseda: http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html.
SJS: Slovn^k jazyka staroslovenskeho I-IV. Praha 1960-1997.
SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V. Ljubljana 1970-1991.
SP 2001: Slovenski pravopis. Glavni urednik Jože Toporišič. Ljubljana.
Janez Svetokriški, 1691-1707: Sacrum promptuarium I-V. Benetke, Ljubljana.
Karel Strekelj, 1892: Jezikoslovne drobnosti. Ljubljanski zvon 12/6. Ljubljana. 366-369.
Jože Loporišič, 2000: Slovenska slovnica. 4. izdaja. Maribor.
Summary
The article treats the formation of and the relationships between the Slovene phrases iti za/ob + the accusative 'to be at stake; to be about', and iti se za + the accusative, used for the same meaning in almost all dialects and in low colloquial language. Considering the instability in usage of the prepositions za and (o)b in Slovene and other Slavic languages, the author finds that the phrase iti za/ob, which has been known in Slovene literary language since its inception in the 16'h century, is a calque from German gehen um + the accusative. The phrase iti se za is first attested in Slovene written texts in the second half of the 19'h century. The authors rejects an older hypothesis according to which se in this phrase came about under the influence of the synonymous German phrase sich handeln um + the accusative, and sets up the hypothesis that se has a systemic basis in Slovene. First he establishes synonymity of the verbs dogajati se = iti 'to go'and igrati se = iti se 'to play', hence the verb igrati se is mathematically interchanchable with the hypothetical phrase dogajati se se. Between the content dogajati se, realized by the expression iti za, and the content igrati se, realized by the expression iti se, the relationship is established in which the tertium comparationis is the verb iti meaning 'to be happening'. This relationship influenced the phrase iti za, i.e., it was remotivated as iti se za. The described analogy is represented by the following deduction: dogajati se : igrati se = iti za : x;
igrati se x iti za dogajati se x se x iti za
x =-=-= iti se za.
dogajati se	dogajat se
The deduction is tested by a different premise. The expression iti se intersected with the expression iti za because their common denominator was the meaning 'to be happening' of the
20 Zveza iti za v pogovornem jeziku in naših narečjih pomeni le »imeti vlogo«, npr. iti za pričo »imeti vlogo priče« = »biti priča«, in »učiti se za«, npr. iti za krojača »učiti se za krojača«, kar je domnevno prvot-neje. Oba pomena zveze sta tudi zborna. Nastanek zveze iti za v pomenu »učiti se za« je v skrajšavi zveze iti se učit za (v kateri prosti morfem se pripada glagolu učiti se, natančneje zvezi učiti se za), saj je tisti, ki se je želel izučiti nekega poklica, dejansko šel k mojstru v uk. Kdor gre za krojača, sčasoma postane krojač, igra vlogo krojača, zato se je iz tega pomena lahko razvil pomen »imeti vlogo«. Tudi ta zveza je sistemsko utemeljena, saj izraz imeti vlogo lahko zamenjamo z izrazom igrati (npr. on ima vlogo priče/krojača = on igra pričo/krojača). Skladno z enačbo (2) sta izraza igrati se in iti se sopomenska, iz česar sklepamo, da bila lahko sopomenska tudi izraza igrati in iti. Dejansko stanje je blizu tej ugotovitvi. Glagol igrati je delna sopomenka zvezi iti za (z neprehodnim iti, ki v nasprotju s prehodnim igrati ne dopušča neposrednega predmeta), v kateri je za ostanek izhodiščne zveze učiti se za.
verb iti. This premise dictates setting up a fraction, which can be solved with the help of the equations above, i.e., the verb iti is expressed with the content-wise equivalent verb igrati se, which is expressed with the mathematically equivalent dogajati se x se:
iti se x iti za igrati se x iti za dogajati se x se x iti za
-=-=-= iti se za.
dogajati se dogajati se	dogajati se
From the above illustration it is possible to conclude that the phrase iti za - a calque from German, non-motivated in Slovene and thus unstable - was remotivated under the influence of the phrase iti se 'to play' into iti se za. In the name of preserving the tradition, the remotivated phrase iti se za was not accepted into Slovene standard language, but it took strong root in dialects and low colloquial language.