novic Študijska knjižnica Mirana Jarca Novo mesto glednica LETO V.-št. 34 V KOČEVJU, DNE 20. AVGUSTA 1960 Cena 15 din DELAVSKA UNIVERZA TRIBUNA IZOBRAŽEVANJA Mejno- pol iti čno delo se bo razširilo od dosedanjih centrov na vsa večja naselja v občini. Vse izobraževano delo bo v tej sezoni zajelo širše oblike in še več državljanov, za kar bo Mpba vse vasi aktivno vključiti v delo. Težišče dela bo v razpravah o perspektivnem razvoju našega kmetijstva, vključevanju kmetov v zadružno obdelovanje in o vlogi, ki jo imajo družbena posestva pri napredku kmetijstva in socializaciji 'vasi. Vse to bo zajeto v primernih predavanjih s konkretnimi podatki o dosedanjih uspehih nove kmetijske politike. S predavanji in seminarji, nagnjenimi zaposlenim v organizator in ustanovah, se bo dvignila uai družbena zavest in splošno nanje, kar se bo nedvomno po-n ®!° tudi pri dvigu delovne storil-• stl in krepitvi vloge delavskega ,, družbenega samoupravljanja. Vse ane delovnih kolektivov bo treba Podrobneje seznaniti s perspekti-vami našega gospodarskega razvoja. zlasti z nalogami, ki nam 1™ da.;e novi, petletni plan. Skrbeti bo reba tudi za nadaljnje uveliavlja-nk novega načina razdeljevanja °3ebnih dohodkov in iskati nove načine, kako bi dosegli še lepše dspehe. Organizirali bodo tudi vrsto predavani, v katerih bodo seznanili Prebivalce z nalogami petletnega i Plana, še posebej s planom komu- | ne. Razpravljali bodo tudi o posameznih aktualnih vprašanjih in prirejali predavanja, ki naj bi javnost seznanjala s pomembnimi mednarodnimi političnimi problemi in dogodki ter z našimi notranjimi političnimi in gospodarskimi vprašanji. V tej sezoni bodo tudi ponovili Prvi del seminarja za nove člane Temu .seminarju bo sledil tudi drugi del za obe skupini. Prav tako ponovili tudi seminar za sejmarje osnovnih organizacij, orga- tziraij na bodo tudi večerno poljano šolo Za člane ZKS bo tudi Vse izobraževalno delo odraslih bo v ribniški občini v sezoni 1960 do 1961 vodila Delavska univerza ob podpori Obč. komiteja ZKS, ideološke komisije Obč. komiteja, izobraževalnih komisij SZDL, sM-dikatov, občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev ter Svobod in prosvetnih društev v posameznih krajih. V tem sestavku namerava-mo razčleniti sedanji idejni program Delavske univerze. S prvimi predavanji bodo pričeli že konec septembra in v začetku oktobra. — obvezen študij dveh poglavij iz Kardeljeve knjige »Problemi socialistične politike na vasi« (Socialistična kooperacija v kmetijstvu in Vloga subjektivnih sil v socialistični preobrazbi vasi). Teh predavanj se bodo lahko udeležili tudi člani SZDL. V začetku sezone bodo organizirali tudi seminar za domače predavatelje. priredili pa bodo tudi seminarje za člane DS podjetij in mlade člane delovnih kolektivov, za člane zadružnih svetov in Kmetijskih zadrug. Letos je bila ta oblika .izobraževanja zelo uspešna, zato jo je treba v novi sezoni še razširiti. Organizirali bodo tudi več predavanj za delovne kolektive, ker so predavatelji iz Ribnice, pomagali pa si bodo tudi z audio-vizuelndmi sredstvi (magnetofon, kinoprojektor). Aktualna predavanja in študij bodo prirejali preko aktivov, sindikalnih podružnic, vaških odborov SZDL itd ... (fg) DETAJL LESNE GALANTERIJE V SODRAŽICI (Foto: ing. Lojze Čampa) Razširili bodo tudi strokovno in splošno izobraževanje (šola za odrasle in tečaji za pridobitev kvalifikacije). Organizirali bodo tudi izobraževalne službe v podjetjih. Ker -razen Lesnoindustrijskega podjetja ostala podjetja nimajo možnosti in pogojev za tovrstno delo, bodo pri DU sestavili posebno komisijo, ki bo skupno z gospodarskimi ustanovami na podlagi analiz in proučevanja pripravila gradivo za to delo. Poseben poudarek bo imelo tudi poljudnoznanstveno izobraževanje. V okoliških vaseh bodo organizirali prvi del šole za starše, drugi del pa v Ribnici. Imeli bodo tudi vrsto predavani iz tehnike, geografije, Srečanje z roiaki v ^ ugotovili, da si delavci takih pre- kulture zdravstva, naravoslovja in davanj močno žele, priredili pa bo- j kmetijstva... do tudi poseben seminar za člane To bi Ml le okviren program dela svetov in komisij pri O-bLO. Na-1 Delavske univerze v novi sezoni, daljevali bodo tudi s kmetijsko go- Program bodo po potrebi še razši-spodarsko šolo za mlade zadružnike. I rili. Predavali bodo v Predsednik pododbora Slovenske izseljeniške matice Kočevje, tovariš Gole, je v krajšem nagovoru toplo Pozdravil izseljence in jim zaželel, da bi se najbolje počutili na obisku v domovini. Dejal je tudi, naj se seznanijo z življenjem in razmerami v stari domovini. Zelo je navdušil nastop 15-let-nega harmonikarja Karli j a Pavč-nika iz Marlebaoha. Francija, ki je zaigral več skladb na harmoniko kot pravi virtuoz. Prisrčno pozdravljen od rojakov in domačinov ie spregovoril ljudski poslanec Tomo Brejc. Najprej je v imenu Slovenske izseljeniške ma-glavnem le tiče izrekel pozdrave vsem rojakom, ZAVAROVANJE NAJ SE ŠE RAZŠIRI Za, izvedbo priprav za zavarovanje in izdajo zdravstvenih izkaznic za kmečke zavarovance, je imela ribniška podružnica Zavoda za socialno zavarovanje malo časa. Uprava za dohodke pri ObLO je izdelala seznam vseh davkoplačevalcev, nato pa so uslužbenci po družnice na podlagi osebnih listov I na tem območju 1.201 nosilec zdrav- aktivnih zavarovancev, s pozna- | stvenega zavarovanja s 3.950 zava- njem razmer in v sodelovanju z rovanci Pri prvem ,»opisu je bilo, nQl dohodka v naši deželi. »V zajet,h 1.021 nosilcev zavarovanja^. ^ bomQ m višlni ustvarjenega nacionalnega dohodka dosegli razvite države. Kljub temu, da smo v 15 letih svobode veliko zgradili nas čaka še veliko dela. Obnoviti in modernizirati bomo mo- Ijudskimi odborniki na vaseh in s krajevnimi uradi izdelali natančen seznam kmetijskih proizvajalcev, ki bi prišli v poštev za zdravstveno zavarovanje. Po prvotnih seznamih naj bi bil n ansko leto so pričeli na Rudniku v Kočevju graditi novo separacijo. Separacija bo letos pod streho, dograjena pa 'bo prihodnje leto junija. Doslej so porabili že preko 150 milijonov dinarjev. V novi separaciji bosta delali le dve izmeni, na uro pa bodo očistili 50 do 60 ton premoga. Ker bo separacija popolnoma avtomatizirana, bo delo teklo hitreje, premog pa bo mnogo bolj čist, ali 3.402 kmetijska zavarovanca (83,4 ). Do konca junija so jih pritegnili še nekaj, tako da je bilo 30. junija vključenih že 1.121 nosilcev zavarovanja ali 3.694 kmetijskih zavarovancev (94 %). Menijo, da je še okrog 80 nosilcev zavarovanja, ki še niso zavarovani. To so predvsem kmetje v odročnih vaseh. Še preostale kmetovalce bodo vključili v najkrajšem času. Velika večina kmetijskih zavarovancev je z uvedbo osnovnega zdravstvenega zavarovanja močno zadovoljna, mnogi pa so tudi izrazili željo, da se zavarovanje kmetijskih proizvajalcev še razširi. To bi se lahko storilo, vendar pa predstavlja močno oviro veliko pomanjkanje zdravstvenega kadra, saj odpade v občini na enega zdravnika 3.500 ljudi, na zobozdravnika pa 10.000 ljudi!... Prepričani pa smo, da se bo to stanje kmalu izboljšalo, ker bodo kmalu prišli iz šol novi zdravstveni delavci. V nedeljo 14. avgusta se je kljub dopoldanski oblačnosti naredil lep dan. Zato je brez dvoma tudi lepo vreme pripomoglo, da je prireditev pododbora Izseljeniške matice Kočevje v počastitev rojakov iz zamejstva, ki se mude na obisku v domovini, lepo uspela. Na vrtu Kolodvorske restavracije v Kočevju se je zbralo lepo število izseljencev iz Francije, Nemčije in nekaterih drugih dežel ter prebivalcev Kočevja in okolice. Prireditve se je udeležil tudi predsednik Slovenske izseljeniške matice in ljudski poslanec Tomo Brejc, kar je dalo vsemu še večji pomen. rali železnice, modernizirati proizvodnjo v tovarnah, s tem bomo dvignili tudi proizvodnjo...« Tovariš Brejc je med drugim tudi delal, da ie mir v svetu najpomembnejši. Za mir se moramo vsi boriti. -»Naša osnovna naloga je mir in prijateljstvo med narodi vsega sveta.« Na kraju je tov. Brejc dejal: »Rojaki! Bodite ponosni na svojo domovino. Danes poznajo Jugoslavijo v vseh krajih sveta. Vzgajajte svoje otroke v Vubezni do stare domovine, da se bodo radi vračali v domovino svojih staršev in da jo bodo enako ljubili...« S tem je bil uradni del proslave končan. Potem so poskočne melodije privabile na plesišče pare. Vladalo je zelo prijetno vzdušje in prepričani smo. da so rojaki in rojakinje odnesli s tega prijetnega srečanja najlepše vtise ... ki se mude na obisku v domovini. V daljšem govoru se je najprej dotaknil razmer, truda in naporov, ki so bili vloženi za napredek v domovini v povojnem obdobju. Med drugim je dejal: »Leta 1950 ie bilo v naši državi precej drugače kot pa ie danes. V obdobju zadnjih desetih let se je pri nas ogromno gradilo. Zrasle so nove tovarne, zgrajene so bile nove ceste, železnice. Naši delovni ljudje so si pritrgovali od ust, da smo ustvarili to, kar imamo danes... Sedaj imamo ustvarjene pogoje, da nam bo iz leta v leto boljše. In že sedaj nam je boljše ...« Potem je govoril o dvigu naoio- nova j 83 km • * sepanacifa NA RUDNIKU Letos bodo v rudniku dosegli tudi maksimalno proizvodnjo — dvesto tisoč ton premoga. To je najvišja letna proizvodnja, ki je ne nameravajo prekoračiti. Gradnja nove separacije je bila nujno potrebna, če hočejo obdržati tako proizvodnjo. Vsekakor bo Rudnik z moderno separacijo mnogo pridobil ... Zaloge premoga v kočevskem rudniku cenijo približno za 20 let... nove avtoceste Doslej so na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti« popolnoma zgradili 27 km cestišča. V začetku avgusta je na trasi avtoceste delalo 297 brigad, zdaj pa jih dela 93. Na področju Srbije delajo letos brigade na 105 km dolgi trasi in bodo dokončale 53 km ceste letos. V Grdelički Klisuri izvajajo namreč samo zemeljska dela. asfaltirali pa bodo drugo leto. Na področju Makedonije bodo do 29. novembra dokončali vseh 30 km ceste. Tako bo do Dneva republike — zgrajeno v Srbiji in Makedoniji S3 km nove ceste, ki bo tega dne izročena svojemu namenu. V Srbiji in Makedoniji, na obeh odsekih, gradijo sedem velikih mostov čez Moravo in Vardar, ter dva večja viadukta. Pri gradnji ceste je doslej sodelovalo v 279 vaških, srednješolskih in študentovskih brigadah nad 35.000 fantov in deklet. Zdaj dela na trasi 98 mladinskih delovnih brigad in 19 gradbenih podjetij. LEOPOLDVILLE. — Predsednik kongoške vlade Lumumba ie poslal glavnemu tajniku OZN Hammar-skjoldu pismo, v katerem mu je sporočil, da se ne strinja z načinom, s katerim izv--- resolucije Varnostnega sveta. Lumumba zahteva, naj izroče vsa kongoška letališča kongoškim enotam, naj hitro pošljejo kongoške enote in enote afriških dežel v Katango. Zahteva tudi. da se neafriške enote umaknejo iz te province. Premier Lumumba zahteva od Varnostnega sveta, naj takoj imenuje komisijo, sestavljeno iz 14 afriških in azijskih dežel. Njena naloga naj bi bila, takoj dosledno izvesti resolucijo VS. Zaradi teh zapletijajev se bo ponovno sestal Varnostni svet, in sicer na zahtevo Hammarskjolda in kongoške vlade. NIKOZIJA. — Opolnoči med 15. in 16. avgustom je postal Ciper neodvisna republika. Na slovesnem zasedanju parlamenta so člani parlamenta zaprisegli, potem pa so izvolili predsednika in podpredsednika skupščine. Na seji so proglasili za predsednika republike nadškofa Makariosa, za podpredsednika pa dr. Kučuka. Makarios ie sestavil novo ciprsko vlado. MOSKVA. — 17. avgusta se je v Moskvi začel sodni proces proti ameriškemu piloti Fowersu. Prvega maja je bil sestreljen z višine 21.000 km, dva tisoč kilometrov globoko nad sovjetskim ozemljem. Pilot letala »U-2« je zbiral obveščevalne podatke o ZSSR. Powers je bil agent ameriške obveščevalne službe. Zanimanje svetovne javnosti za ta proces je zelo veliko. Procesu bo prisostvovalo kakih 1130 tujih in posebnih tujih dopis- nikov največjih svetovnih listov in agencij, radia in televizije. Število sovjetskih novinarjev ni znano. Procesu bodo prisostvovali tudi Powersovi starši in njegova soproga. DŽAKARTA. — Indonezijski minister za gradnjo in industrijo je izjavil, da bodo ob pričetku prihodnjega meseca obiskali Indonezijo zahodnonemški. sovjetski, poljski, madžarski, češkoslovaški, romunski. jugoslovanski in italijanski izvedenci. Izdelali bodo načrte za 'gospodarsko sodelovanje med Indonezijo in imenovanimi državami. MANILA. — Na Filipinih nadaljujejo vojaške operacije proti pripadnikom odporniškega gibanja. Po izjavi filipinskega obrambnega ministra operirajo redne enote filipinske vlade na otoku L/uzonu. NEW DELHI. — V Indiji so slovesno proslavili obletnico neodvisnosti. Pred več sto tisoč ljudi sta govorila predsednik Indije Prasad in premier Nehru. Poudarila sta potrebo do krepitvi notranje enotnosti države, kar je osnovni pogoj za nadaljnji napredek in ohranitev svobode. SAJGON. — Za novega predsednika vlade y Laosu je bil imenovan princ Suvana Puma, ki zastopa nevtralistično politiko. Kakor smo že poročali, je bil v tej deželi izvršen državni udar pod vodstvom padalskega kapetana Kong Leja. Gibanje, ki ga vodi ta kapetan je objavilo, da so njegovi poglavitni cilji, spremeniti Laos v nevtralno državo, izvesti notranje reforme in ■vzpostaviti mir v deželi. TOKIO. — Področje centralne Japonske je zajelo neurje, ki je terjalo mnogo žrtev in hudo škodo,- Ko se popotnik pelje z vlakom od Stare cerkve proti Kočevju, opazi na desni strani proge, na kraju, kjer sta se še pred leti razprostirala gozd in gmajna, velika žitna polja in pašnike. Pred dnevi so se v širno pšenično njivo zagrizli trije kombajni, požirali rumeno, težko klasje, za njimi pa so ostajali kupi slame in vreče, polne debelega zrnja. Takoj za kombajni, ko še niso bili gotovi, so na njivo prihrumeli traktorji in razrezali rjavo, plodno grudo. Na rumenorjavi prostranosti so se kar izgubili, bili so kot otroci, ki se igrajo na velikem dvorišču. V njivi pa so se odpirale nove in nove rane, prislanjala se je brazda k brazdi... Vendar ropot kombajnov in traktorjev niti malo ni motil številnih ptic, ki so letale nad njimi, se spuščale v razkopano grudo in iskale zgubljenih zrn in črvov... nekaj sena. Vsak dan se zredijo približno za 85 dekagramov!« ... In tako je pogovor tekel, beležnica se je vedno bolj polnila. Druga najvažnejša panoga, s katero se na posestvu ukvarjajo, je živinoreja. Trenutno redijo 400 plemenskih svinj, 730 sesnih pujskov, 1160 tekačev (bekonov) pa pitajo. »Pričeli smo namreč uvajati novo, mesnato švedsko pasmo. Svinje so dolge in imajo velike šunke. Tudi košnja je bila dobra, saj so nakosili nad 1,600.000 kg SENA Skoraj vso travo so pokosili s kosilnicami. Za to delo so uporabljali sezonske delavce, ki so kmalu ugotovili, da je bolje, če kosijo v skupinah s kosilnicami. Delo gre hitreje od rok, pa tudi zaslužek je boljši. »Deteljo smo skoraj vso silirali. MLAKA - SIMBOL NAPREDNEGA KMETIJSTVA Nad gozdičkom na koncu njive se v poletnem soncu bieščijo strehe gospodarskih in upravnih zgradb in silosov... Sredi velikih njiv, travnikov in našnikov leži ob cesti proti Novemu mestu v bližini Novogradnje KMETIJSKA UPRAVA MLAKA, naš največji in najmodernejši socialistični obrat... Dopoldne je bilo. ko sem prišel tja. Ob poti je na robu na pol požete pšenične njive stal rdeč kombajn, okrog njega pa se je vrtilo nekaj mladih bodočih kmetijskih tehnikov, ki so tu na praksi. Ogledovali so stroj, prijemali posamezne dele in spraševali čemu služijo posamezni vzvodi. Vprašani je balo precej, odgovori pa so sledili počasi, z natančnostjo. tako da se je moral s pojasnilom vsak zadovoljiti... V mali upravnikovi sobici se nas je kmalu precej zbralo. Eden mi je pripovedoval o goveji živini, drugi o svinjah, tretji o poljedelstvu. »Trenutno imamo 375 krav,« je pripovedoval prvi.« V dveh mesecih bosta dograjena dva hleva za 200 glav živine. Naj pripomnim, da smo s prostorom precej v stiski!... Po letošnjem planu bi morali imeti do konca leta 650 krav. vendar bomo to številko lahko dosegli le. če bomo imeli dovoli hlevov.« /i! I 1 Hi 1 pasme, ampak največ od pravilnega ravnanja in krmljenja živine. V bližini posestva imajo 57 hektarov velik čredinski pašnik, na katerem pasejo živino med letom, pozimi pa jo krmijo s silažo. In rezultat? Milijon in pol litrov mleka letno! V Starem bregu nad Zeljnami in v Polomu imajo 330 telet. Ko je telička stara tri mesece, jo pošljejo tja, kjer ostane vse leto, dokler se ne vbreji. »Imamo tudi 60 do 70 sesnih telet. Bikce pitamo za prodajo, teličke pa ostanejo za pleme. Povedati moram tudi to, da so vse KRAVE BREZ ROG Se prej. ko jim jih nismo porezali, je balo na pašniku vedno kaj narobe. Ko so bile krave »oborožene«, so se med seboj večkrat po-bodle, sedaj pa so zelo krotke. Tudi teletom porežemo rogove takoj ko jim prično rasti...« Trenutno redijo 1300 BABY BEEF telet. Domačih junčkov je okrog 150, ostale pa so nakupili od Kmetijskih zadrug. Po planu bi jih morali imeti do konca leta 2000, vendar bodo dosegli tolikšno število le, če bodo imeli dovolj hlevov. Bikce pitajo do enega leta starosti, ko so težki 350 do 400 kilogramov, nato pa jih prodajo. Največ jih izvažajo v Italijo. V prvem polletju so jih prodali 478, do konca leta pa jih bodo še približno toliko. Nekaj jih prodajo tudi kočevskim mesnicam. »Kako jih pa hranite?« »Njihova vsakodnevna hrana so močna krmila, posneto mleko in 140 smo jih kupili na Švedskem, okrog 100 pa je že domačih. Be-kone krmimo do 85 ali 95 kg. nato pa jih prodamo v Zalog pri Ljubljani.« Zanimivo je tudi to, da oskrbujeta dve ženski no 250 do 280 svinj tekačev! Pogovorili smo se tudi o poljedelstvu. Obrat ima 430 hektarov ornih površin, 1100 ha travnikov in zaraščenih košenic 450 ha. Lansko leto so posejali 32 ha pšenice. 85 rži. 24 ha ječmena, 26 ovsa ter 168 Pripravili smo nad milijon in pol ton silaže (na prostem), v silose pa bomo dali koruzo. Jeseni bomo že delali tudi s krmnimi kombajni!« Na koncu smo se pogovorili tudi o delavskem samoupravljanju in o nagrajevanju. Na Mlaki je devetčlanski obratni DS, centralni pa je na KGP... — »Delavce plačujemo po enoti proizvoda,« so mi pripovedovali. »Pri kravah imajo 2,60 dinarja od litra mleka, pri prašičih 5,5 diin od kg prirastka, od ... m ur ...- vr m* » LJ 1 wSTwm f MW hektarov krompirja, pese. silažne koruze in deteljno-travnih mešanic, Letos so tudi prvič sejali pšenico, pridef.ek oa je bil zelo len (36—38 stotov na hektar), ječmena pa so pridelali skoraj 40 stotov na ha! Tudi vse ostale kulture dobro kažejo. Pridelek ie bil tako lep zaradi izboljšane agrotehnike in uporabe umetnih gnojil (od 700—1006 kilogramov na hektar). mlade živine 22 din od kg. Traktoristi imajo 10 odstotkov zaslužka traktorja. Zaslužek, ie tudi odvisen od uspeha posameznih grup... To bi bil le miniaturen prikaz Mlake, kakor jo lahko vidi človek pri bežnem sprehodu med številnimi gospodarskimi poslopji; prepričan sem, da odhaia od tu vsak obiskovalec uverjen, da ie to res — simbol naprednega kmetijstva! Snemik btigade Dolenja vas, petek, 12. avg. — Danes popoldne ie ob vodovodnem kanalu zaropotala gasilska brizgalna. Na tem odseku poteka kanal no močvirnem svetu, zato je pričela od vseh strani vdirati vanj voda. Delo je bilo onemogočeno, zato so brigadirji naprosili dolenje-vaške slice, da bi jim izčrpali vodo. Gasilci so jim to uslugo radi napravili. Fantje in dekleta so čofotali po vodi in biatu v kanalu in porivali vodo proti črpalki... Zvečer je pričelo deževati in kanal je bil zopet poln vode! Voda jim močno otežkoča delo. Najlažje bi delati, če bi talno vodo iz kanala črpali sproti... Sobota, 13. avg. — Danes zvečer ie za šolo vzplamtel šesti taborni ogenj. Brigadirji pravijo, da je bilo ta večer najlepše!... Ogenj je osvetljeval ves prostor pred šolo, kjer so bili zbrani brigadirji in veliko vaščanov. Večerno nebo je bilo temno prepreženo, oblaki nad Veliko goro pa so v zahajajočem soncu krvavo žareti ... Plameni tabornega ognja so bili vedno močnejši in nenadoma so z vso silo SEJEM TEHMIKE V BEOGRADU V času od 23. avgusta do 2. septembra bo na beograjskem velesejmu četrti mednarodni sejem tehnike. Na njem bodo zastopane štiri najpomembnejše industrijske dejavnosti — strojništvo, predelovalna industrija, kemična industrija in elektro industrija. Posebej je treba opozoriti na novost tega sejma; prvič bodo prikazani v celoti dosežki rezultatov in perspektiva nuklearne tehnike v zvezi z avtomatizacijo in elektroniko. planili v nastajajočo temo. Kmalu se je pod nebo dvignil oblak isker, se razpršil in se pričel počasi spuščati na zemljo ... Oglasila se je vesela pesem, pričel se je zabavni program. Fantje in dekleta so naštudirali več skečev, recitirali nekaj pesmi in prebrati kroniko brigade. Vsako domiselno šalo pa ie spremljal neukrotljiv smeh prešerne mladosti... In nato se je ob pojemajočem ognju še dolgo oglašala vesela pesem; ko oa je pepel prekril svetlikajočo žerjavico, so pesem in pogovori potihnili. Nebo so prekrili temni oblaki, na zahodu se je temnila Velika gora. na dolino in šolo pa je legel mir ... Nedelja, 14. avg. — Brigada je dopoldne delala, pomagalo pa ji je sedem mladincev iz Dolenje vasi. Ze dopoldne se je nebo zjasnil o, pokazalo se ie vroče sonce. Trasa ie dihala, zemlja stokala pod udarci krampov... Popoldne je bila v Dolenji vasi gasilska veselica. Brigadirji so gasilcem posoditi gramofon in magnetofon ... Pravijo, da so nedeljo zelo lepo preživeli... V ponedeljek so s prigoriškimi fanti odigrati razburljivo nogometno tekmo in zmagali s 5 :4. Skoraj vsak drugi dan imajo tudi različna politična predavanja. Predavajo sami brigadirji, želeli pa bi tudi, da bi predaval kdo iz Kočevja. Tudi delo na trasi dobro napreduje, tako da bodo čez nekaj dni (25. avg.) že odšli domov. Tako bo velika obveza, ki jo ie kočevska mladina sprejela, izpolnjena! Vodovodni kanal bo v glavnem skopan, v Dolenji vasi bo utihnil živžav brigadirjev ... Šola se bo umirila, vendar samo za nekaj dni; vrata se bodo v začetku septembra ponovno odprla. pričel se bo pouk ... b. b. Udeležba na vinskem sejmu j m / M .jeI jfila Pred letnimi sestanki Ljudske mladine A «1 f 1 Na Mlaki redilo samo sivoriavo pasmo, ki jo dobijo iz Livolda in Cvišlerjev, kjer postopoma uvajajo pisano pasmo. Krave molzejo strojno, povprečna molznost pa je 3800 litrov mleka letno. Samo ena krava ima 7750 LITROV MLEKA na leto, ena pa 7500. Vsekakor je to zelo lepa številka. Ko sem si eno teh krav ogledal, sem bil prepričan, da je res tako. To je bila prava palekarna!... Tudi mleko je zelo dobro, povprečna mastnost je 3,65. Seveda tako visoka molznost ni odvigna samo od dobro Letni ali volilni sestanek aktiva je pomemben dogodek. Sekretariat poda obračun dela aktiva, člani pa lahko povedo svoje mnenje. Na sestanku izvolijo tudi novo vodstvo aktiva, delegate za občinsko konferenco ter sprejmejo program nadalj-nega dela.. Zato ne smemo podcenjevati pomen sestanka. ČITAJTE IN ŠIRITE »NOVICE« Letošnje volitve v vodstva LMS so še posebej važne. Organizacije nameravamo razširiti in jih organizacijsko in kadrovsko okrepiti. Vsa vodstva naj pripravijo obširen program dela. V pripravah na volitve in na letnih sestankih bo potrebno kritično presoditi, če so smernice in stališča VI. kongresa Ljudske mladine Slovenije ter VI. kongresa LMJ znane vsem vodstvom ter če se zaključki konference uresničujejo. In študij ter obravnava gradiva VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in V. kongresa SZDL J? V programu dela vsakega aktiva mora proučevanje tega gradiva biti na prvem mesitu! Tudi številne naloge Ljudske mladine lahko in mo- ramo črpati iz bogatega gradiva VII. kongresa ZKJ in V. kongresa SZDLJ, predvsem pa iz programa ZKJ. V preteklih letih smo na letnih sestankih analizirali probleme ter sprejemali zaključke preveč načelno. ne da bi jih prilagodili prilikam in razmeram kraja, tovarne, šole in komune. Programi dela so biti preveč splošni in načelni tako da člani mnogokrat niso vedeli, kaj naj delajo. Če se hočemo izogniti napakam zadnjih let, mora dosedanje vodstvo dobro poznati razmere, probleme in naloge svojega kraja in komune. Naj omenimo še udeležbo mladine na zvezni delovni akciji. Naloge v prihodnjem letu bodo še večje, kot so bile letos. Iz kočevske ob- j čine bo odšlo na avtocesto še več brigadirjev. Letni sestanek aktiva je primemo mesto za agitacijo za mladinske delovne brigade. Vsi aktivi naj na tem sestanku predvidijo, koliko mladincev bo šlo na delovno akcijo. Kjer delajo klubi mladih proizvajalcev, aktivi mladih zadružnikov in razni kulturni klubi ter sekcije, naj na letnem setanku pregledajo tudi njihovo delo. Program aktiva naj zajame tudi njihovo delo. To je le del splošnih nalog, ki stoje pred organizacijami v času, ko se pripravljamo na volitve. Na letnih sestankih naj bi razpravljali predvsem o razširitvi organizacije in vključevanju še neorganizirane mladine, o organizacijski okrepitvi organizacije in o vodstvu aktivov. V tem sestavku so navedene le nekatere misli, ki naj služijo vodstvom mladinskih organizacij v pripravah na volitve. Ze šesto leto je Ljubljana prizorišče velikih mednarodnih vinskih sejmov, ki dobivajo iz leta v leto večji pomen. To nam potrjujejo številne prijave za letošnji sejem iz Avstralije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Italije, Romunije, Demokratične republike Nemčije, Francije, Grčije, Španije, Mehike, Kanade. Velike Britanije, Nove Ze-landlje itd. Največ vzorcev pa bo po vsej verjetnosti iz domačih krajev. Tako je do sedaj prijavljenih 130 vzorcev iz Slovenije, 98 iz Srbije, 38 iz Hrvatske, 30 iz Makedonije in 5 iz BiH. Te številke bodo še narasle ker se mnogi izmed naših raz-stavljalcev prijavijo zadnje dneve pred začetkom dela ocenjevalne komisije, ki jo letos sestavljajo vinski strokovnjaki iz Francije, Italije, Avstrije, Romunije, Nemčije, Velike Britanije in Jugoslavije. Za najboljša vina bo komisija podelila zlate, srebrne in bronaste kolajne. Prijetno presenečenje letošnjega vinskega sejma je tudi razstava sadnih sokov in grozdja. Posebna komisija bo ocenjevala sadne sokove in podelila najboljšim kolajne. Za ta del sejma je veliko zanimanje ln bo verjetno pozitivno vplival na večjo potrošnjo sadnih sokov. Uspeh Gorenjskega sejma Pretekli teden je bil zaključen X. jubilejni Gorenjski sejem turizma in široke potrošnje. Sejem je obiskalo nad 90.000 obiskovalcev. Na sejmu so biti doseženi lepi poslovni uspehi. Sklenjeno je bilo za 1,392 milijonov dinarjev pogodb za razno trgovsko blago. Promet v maloprodaji. kar je bila posebnost letošnjega Gorenjskega sejma, je znašal nad 340 milijonov dinarjev. Poseben uspeh ie dosegla tudi kulinarična razstava, na kateri je sodelovalo 38 gospodarskih organizacij in 46 kuharjev in slaščičarjev, ki so skupno razstavili 208 izdelkov. Cepci so utihnili Ob cesti proti Rakitnici že od žetve sem po cele dneve brni elek-tro-strojna mlatilnica, ki jo je do-lenjevaška zadruga dogradila 1958. leta. Kako so ljudje zadovoljni z novo pridobitvijo, kažejo že dolge vrste voz. naloženih z žitom, ki dan na dan čakajo, da pridejo na vrsto. Kako lepa je žetev sedaj, ko snope zmečeš v nenasitno žrelo stroja in nekaj minut kasneje že zavežeš polne vreče prečiščenega zrnja!... Včasih so se ljudje mučili z ročnimi mlatilnicami ali cepci. Po cele dneve je po vaških skednjih odmeval pika-ook oeocev. ljudem pa ie lil vroč pot po telesu, prašni zrak pa jih je dušil... VREME Vremenoslovci pravijo, da bo pri bližno do 26. avgusta lepo in topi vreme, samo včasih bodo krajše pa davine. Okrog 27. avgusta padavin z ohladitvijo. MARJAN TRATAR; mm petnajstimi LETI redi maja pred 15 leti se je vrnila iz Zadra v Ljubljano ekipa tiskarjev-partizanov. Ko so nas na takratni Začasni upravi tiska razporedili po tiskarnah Slovenije in osvobojene domovine, me je tovariš Fiks poslal na delo v Trst, kjer sem prevzel v naj večji tiskarni PIC-COLLO posle glavnega korektorja. Dobro se še spominjam tiste vožnje iz Ljubljane do Vrhnike, pešačenja do Verda in poti z vlakom do cilja. Pri Verdu smo nekaj časa čakali vlak iz Postojne. Se danes mi doni v ušesih vesela partizanska pesem o vetru potepuhu, ki jo ie ob spremljavi kitare tako toplo zapel nek primorski partizan... Vendar pa so bile moje misli že v Trstu, prelepem velikem obmorskem mestu!... V Postojni sem se spomnil tistega žalostnega avgustovskega dne 1942. leta, ko smo na .postaji, zabiti v živinske vagone in namenjeni v Italijo zaman prosili ljudi vode; toda slišati smo samo kletvice o »ribellih« ... Ko smo zjutraj zagledali Trst, ki se je ves kopal v na morski gladini odbijajočih se sončnih žarkih, sem se zopet spomnil tiste žalostne vožnje, ko smo izza rešetk zastraženih vagonov občudovati to mesto. Vendar je bil takrat svoboden sprehod po mestnih ulicah za nas le iluzija, neizpolnjena želja in sanje... Da, tokrat na sem se svoboden in prost vozil ob obali! Bilo je še zgodaj in ulice so bile skoraj prazne, vendar pa je v nas bilo in pelo in biti smo najboljše volje. Številne ruševine so nam pripovedovale, da so se tu bile ostre borbe s fašisti. Vendar, proč črne misli! Ozirali smo se po veselih obrazih ljudi, ki so se že pričeli odpravljati v službo. Tudi mi smo se razšli. Kmalu sem se znašel v črni, visoki stavbi tiskarne PICCOLLO, kjer sem hitro našel dobre tovariše in sodelavce. Malo tesno mi je bilo pri srcu. ko sem zvečer prvič sedel k svoji mizi v korekturni sobi in dobil prve odtise člankov za Primorski dnevnik, ki so ga tu tiskali. Po vseh prostorih tiskarne je ropotalo in šumelo kot v panju. Kakšna razlika je bila med to tiskamo in našimi partizanskimi stavnicami sredi gozdov na Goteniškem Snežniku — na našem »Triglavu«. Vse to so morale postavljati mlade, neizkušene roke mladink in mladincev s črkami, ki so jih »fecali« in postavljali iz črkovnikov na posebne »mostičke«, kakor smo jim takrat pravili... V tej veliki tiskarni pa so pravi stroji tiskali nag partizanski Primorski dnevnik!... Stavek za stavkom se je nizal izpod rok stavcev, jaz pa sem črtal, popravljal in jim vračal tekst. Okrog četrte ure zjutraj so se že izvile prve številke časopisa iz tiskarskega stroja, dve uri kasneje pa so bile že v kolportaži, med čitatelji. V tistih prvih dneh svobode smo še videli na tržaških uticah vesele poglede in nasmejane obraze in ljudje so se na vsakem koraku zahvaljevali osvoboditeljem. Tedaj jim je postajal tudi Primor- ski dnevnik iz dneva v dan večji prijatelj, tovariš in voditelj v novo življenje. Po vsem Tržaškem so ga sprejemali z vso ljubeznijo! Vzporedno z njim pa je prihajal med napredne Italijane tudi list II LAVATOiRE, ki smo ga tudi tiskali v tej tiskarni. Takrat je bilo res lepo, skupaj smo delali v stavnici, strojnici in korektumici. V tistih lepih dneh sožitja je naš tisk iz dneva v dan napredoval in postajal sestavni del življenja naših ljudi na Tržaškem... In nato je prišel težki, nepozabni črni dan — 11. junij, ko so se morati naši borci na podlagi posebnega sporazuma umakniti iz Trsta. Ze v naslednjih dneh so se pojavili na hišah fašistični plakati in hujskali k sovraštvu. Tedaj se je tudi pričela trnjeva pot Primorskega dnevnika in našega življenja, ki je veroval besedam usodnega sporazuma ... Tudi v tiskarni smo kaj hitro občutili novi veter. Za direktorja smo dobili nekega angleškega oficirja in predi tiskarno sem nekega dne opazil trojno stražo — našega borca, Angleža in Ameri-kanca. Novi gospodarji, ki niso hoteli razumeti, da je svoboda tiska osnovna vrednota demokracije, ki so jo tako propagirali, so začeli ovirati izdajanje in izhajanje Primorskega dnevnika. Pridno so brskali po naših člankih in še pred tiskom večkrat zahtevali, naj vnesemo njihove popravke, mnogokrat "a so tudi zavrgli cele članke, ki jim niso bili všeč! Dobro se še spominjam, kako se je službujoči cenzor-oficir razburil, ko smo v uvodnem članku priobčili znano odprto pismo našega pesnika Otona Zupančiča angleškim prijateljem, ki je bil že prej natisnjen v Slovenskem poročevalcu v juniju 1945. Motil ga je predvsem tisti del pisma, v katerem sprašuje pesnik prijatelje v Angliji, kaj bi storili na njegovem mestu oni. No, kljub prepovedi smo takrat ves članek natisnili... Primorski dnevnik je bil takratnim oblastnikom na Tržaškem tm v peti, zato so ga hoteli uničiti. Kot protiutež so pričeli izdajati v slovenskem in italijanskem jeziku poseben časopis z naslovom GLAS ZAVEZNIKOV-VOCE ALEATO. O nas, ki smo bili v tiskarni zaposleni, so celo zahtevali, naj pri listu sodelujemo, ga popravljamo in urejujemo. Vendar smo se temu odločno uprli, zato so si morati poiskati potreben kader drugje... List je pričel izhajati, vendar so ga naši ljudje, čeprav so ga pošiljali po vsem Tržaškem zastonj, vračali-Tudi kolporterji v Trstu so se močno potili, ko s® GLAS ZAVEZNIKOV razpečavali!... Vrednost Primorskega dnevnika pa je iz dneva v dan rasla; • oblastniki so morali kloniti in ukiniti svoj osovraženi list. Primorski dnevnik pa je po tej prvi, težki zmagi nastopil novo ot, polno uspehov i* priznanj... Kmalu zatem smo morati mnogi iz Jugoslavije »domov«, ker so nastale v Trstu in na Tržaškem nove razmere. Kljub temu pa se še vedno rad spomnim tistih razburljivih dni pred petnajstimi leti. ki sem jih preživel v Trstu kot sodelavec Primorskega vestnika ... W TESTU Ribniški grad bo kulturno središče Starodavni ribniški grad so pričeli obnavljati v začetku 1959. leta. Najprej so odstranili vse ruševine, kar so ljudje opraviti največ s prostovoljnim delom. Glavno breme je nosila krajevna organizacija SZDiL. opravili pa so okrog 3000 prostovoljnih delovnih ur. Idejni načrt za ureditev gradu je napravil ing. Ciril Tavčar, strokovnjak za ureditev stare Ljubljane. Pri nadaljnih iz- Tedaj je bil uničen tudi bogat zgodovinski arhiv ... Pri restavracijskih delih so tudi ugotovili, da so ribniški grad 26 krat napadli Turki, vendar ga nikdar niso mogli zavzeti! Odkrili so tudi ostanke mogočnih obrambnih zidov... Z vsakim novim zgodovinskim podatkom, ki je pričal o starodavnosti in vrednosti tega gra- kopavanjdh na grajskem dvorišču so naleteli na temelje prvotnega gradu. Na podlagi teh temeljev so strokovnjaki ugotovili, da je bil grad sezidan leta 1000 ali celo nekaj desetletij prej. O tem starem gradu je pisal že zgodovinar Valvazor pred nekaj sto leti in je poudaril, da mora biti star že tri ali štiri sto let. Prvotni grad so pozidali ribniški Rospodie. ki izhajajo iz gradu 2ol-nek (od tu izhajajo tudi Celjski j2Z3e!). 1414. leta je grad pogorel. du. so morali tudi spreminjati ob-navljalni načrt. Glavni namen obnove je ohraniti zgodovinski videz gradu. Staro naj se združi z modernim, zgodovina naj se v odtenkih preliva v sedanjost. Zaradi tega so pri obnavljanju tudi upoštevali precej kombinacij med kamnom in betonom, kar na oči zelo prijetno vpliva. Obnovljeni grad bo pravo kulturno središče Ribnice. V njem bo spomenik padlim borcem v NOB (bežeča mati z otrokom v naročju). RAZPIS RAVNATELJSTVO OSNOVNE ŠOLE »MIRKO BRAČIČ« KOČEVJE razpisuje PROSTO DELOVNO MESTO ŠOLSKEGA HIŠNIKA Prošnja za sprejem, katero je treba dostaviti do 1. septembra t. 1. na ravnateljstvo šole, naj vsebuje tudi kratek življenjepis. Nastop službe č imp rej oziroma po dogovoru. Osebni prejemki po tarifni postavki oziroma Z JU. Prednost za sprejem imajo mlajši moški. RAVNATELJSTVO Prvotno so mislili, da bo spomenik stall na grajskem dvorišču, vendar so mu morali zaradi spremenjenega načrta poiskati drugo, boljše mesto pid mostu ob grajskem vhodu. V gradu bo tudi letno gledališče, kino, kavama, otroško in teniško igrišče ter zimska drsališča. V treh ali štirih sobah bo tudi etnografski muzej, kjer bo obiskovalec lahko dobil zanimive zgodovinske podatke o naselitvi Ribniške doline, o življenju naših prednikov, predvsem pa o razvoju domače obrti... Za obnovo gradu so preteklo leto porabili štiri milijone 700 tisoč dinarjev. letos pa imajo sedem milijonov (dva iz občinskega proračuna, pet pa so jih dooili iz Ljubljane). Grad bo dokončno urejen verjetno že prihodnje leto, za to pa bi potrebovali še štiri do pet milijonov dinarjev... -vec Veliko je bilo že napisanega o razvoju turizma na Kočevskem. Slabe prometne zveze, nerazvito gostinstvo, v zadnjem času tudi pomanjkanje vode in še nešteto takih zaprek je vzrok, da s turizmom res počasi napredujemo. Poleg tega pa vedno primanjkuje tudi finančnih sred- Hoteli: »Pri kmetu«, »Pri lovcu« »Rog«. No. to je vse in mislim, da bi bil tu skoro vsak komentar odveč. Rad bi videl obraz začudenega turista, ki bi iskal po tem vodiču v mestu stari grad in dvor nekdanjih kočevskih grofov, če bi se odločil leta 1956. ko je bil vodič izdan, za izlet IFSMiffllfe o turizem: Uspeh nogometašev NK »Kočevje” Zadnjo nedeljo je gostoval NK »Kočevje« v Zagorju, kjer se je pomeril v prvi tekmi z reprezentanco štajerske garnizije. Tekma se je končala neodločeno (0 :0). V drugi tekmi se je moštvo Proletarca hotelo rehabilitirati za poraz, ki ga je doživelo v Kočevju, toda tudi v tej tekmi so kočevski nogometaši zaigrali, kakor smo želeli ter zmagali s 4 : 3 (1 : 2). Z borbeno igro so si pridobili lep ugled, nakar so jih Trboveljčani povabili v nedeljo, 21. avgusta v goste. S’7' štev. Sicer pa ni moj namen o tem razpravljati, želel bi samo prikazati, kako napačno popisujejo naše kraje višji »turistično službeni krogi«. Prelistaval sem lepo knjigo z zemljevidi in popisi krajev, ki jo je izdala »Turistična štampa« v Beogradu. Knjiga ie tiskana v raznih jezikih. Jaz imam nemški izvod, torej namenjen za tuje turiste. Naslov knjigi ie »Autokarte Jugosla-vien«. Knjiga ie izšla že kot druga izdaja konec leta 1956. to je takrat, ko ie bilo Kočevje že povsem obnovljeno in urejeno. No, pa po-gleimo. kai bo turist po tem vodiču videl v Kočevju! Zato navajam dobesedni prevod, ki nam bo sam najbolj predočil, kako neresno je v tem besedilu prikazan naš kraj. »Kočevje, 8464 prebivalcev, 460 metrov nadmorske višine. Staro mesto na kraški planoti v sredini prostranih gozdov (visoki in nizki lov). Zanimivosti: Stari grad, farna cerkev in dvori nekdanjih kočevskih grofov. Izleti: Željnske jame. Mala gora, Kočevska Reka Promet: Železnica do Ljubljane. Kočevarji so uspeli Kakor vsako leto. se je tudi letos I vseh večjih krajev Slovenije. Uspe- vršilo atletsko tekmovanje za prvenstvo osnovnih, srednjih in vajeniških šol iz Slovenije za 1. 1960, Iz Kočevja so se tega tekmovanja udeležile vse šole v lepem številu. To je pohvalno za vodstva šol, posebno pa za profesorje in strokovne učitelje za telesno vzgojo na teh zavodih. Po uspehih se vidi, da se izvaja telesna vzgoja na naših šolah ne samo radi zadostitve predmetnega plana. Vse priznanje gre tudi vsem mladim tekmovalcem, ki so žrtvovali mnogo ur prostega časa. Udeležba šol na tem tekmovanju je bila razmeroma zelo močna iz Gibanje prebivalstva LOŠKI potok Rodila ie Ribič Ivanka, gospodi-11'a iz Retii 97 — deklico Marijo. DOLENJA VAS Rodila ie Čebokli Marija, gospodinja jz Grčaric 4 — dečka Marjana. Umrl je Boic Franc, kmetovalec ■tz Dolenje vasi 54, star 59 let. KOČEVJE Poročili so se: Troha Vladislav, logar iz Starega loga 19. star 30 let in Fridl Marta, šivilja iz Vrhe 22, stara 20 let" Sterbenc Vincencij. delavec iz Zagozdeca 16, star let in Segina Antonija, delavka Gorenje Podgore, stara 20 let; 2r°nta Anton, zidar iz Kočevja, "Tomšičeva ulica 3, star 26 let it» Bakan Marija, delavka iz Stare Perkve, ra 29 let; Samec Albert, "toet iz SodeVcev 6, star 24 let in Retrovčič Marija-Anastazija, krneli ca iz Dečine 2, stara 22 let; Schmitt Georges, rudniški stroje-v°dja iz Frey mi ng-Moselle, Franca, star 29 let in Somensari Ivanca, šivilja iz Zeljn 35, sitara 20 let. Rodile so: Zanoškar Marija, de-^vka iz Ljubljane, Miklošičeva ce-$*a 15 a — deklico Metko; Kerne Cmarila, trgovska pomočnica iz Mahovnika 31 — dečka; Hozjan Bar-.para. gospodinja z Mlake 5 — deč-*3 Franceta. PRODAM Poceni prodam dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco. Ra uh Alojz, Prešernova ulica. Kočevje, __*__ Prodamo njivo, ki ima 33 arov površine. Njiva leži ob cesti Ribnica—Hrovača. Interesenti naj se zglasijo pri Oničevih v Ribnici. Poceni prodam hišo, senik in 3 in pol hektarja zemlje. Prodam tudi brez zemlje. Hiša je v Primožih pri Kočevski Reki. Informacije dobite pri Zdraviču v Kočah ali pa pri lastniku Černetu Ivanu, Zagreb, Petrova ulica 14. SLUŽBA Rada bi se zaposlila v administraciji v podjetju ali ustanovi. Dovršila sem osemletko. Jelenc Irma, Bezgarji. pošta Plešce. Btfaja in tiska CZP »Kočevski usk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Matija Cetinski. Uredništvo in 'uorava v Kočevju. Ljubljanska ^sta 14 a, telefon uredništva in Uprave 3-89. Naročnina je 500 din, Polletna 250 din in jo je treba Plačati v naprej. Za inozemstvo din oziroma 3 ameriške dolarje Tekoči račun 600-713 pri Komu- KINO **alni banki 1-265 Ljubljana, za Kočevje podružnica JADRAN. Kočevje: od 19. do 21. avgusta amer. barvni film Največja predstava na svetu«, 21. in 22. avgusta mehiški film »Ko nekoč odidem«, 24. in 25. avg. franc, film »Velika iluzija«, od 26. do 28. avgusta ameriški barvni ci-nemasoopski film »Caj in simpatija«. SVOBODA, Rudnik: 20. in 21. avgusta ameriški barvni film »Ker veter ne zna brati«, 27. in 28. avgusta ameriški barvni film »Povabilo na ples«. RIBNICA: 20. in 21. avgusta franc, fffim »Rdečelasa Julija«, 27. in 28. avgusta jugoslovanski film »Pot prijateljstva«. SODRAŽICA: 21. in 22. avg. amer. barvni film »Kockar z Mississi-pija«, 27. dn 28. avgusta italijanski film »Ulica«. LOŠKI POTOK: 21. avgusta francoski film »Očka, mamica, moja žena in jaz«, 28. avgusta italijanski film »Bele noči«. DOBREPOLJE: 20. in 21. avgusta ameriški barvni cinemascopski film »Dekleta«, 24. avgusta italijanski film »V znamenju Venere«, 27. in 28. avg. francosko-italijanski barvni cinemascopski film »Notredamski zvonar«. PONIKVE: 25. avgusta italijanski fillm »V znamenju Venere«. VELIKE LASCE: 20. in 21. avgusta nem. film »Zadnji bo prvi«, 27. dn 28. avgusta jugoslovanski film »Kota 905«. KOČEVSKA REKA: 20. in 21. avgusta vzhodnonemški film »Lizi«, 24. avgusta ameriški film »Detektivska zgodba«, 27. in 28. avg. ameriški h—vnl film »Trobente opoldne«. PREDGRAD: 20. in 21. avgusta francoski film »To je čas morilcev«, 27. in 28. avgusta ameriški barvni film »Ponos in strast«. BROD NA KOLPI: 27. in 28. avg. francoski film »To je čas morilcev«. OSILNICA: 21. avgusta italijanski film »Poslednja kočija«. ZAHVALA VerteJ Kristini iz Zajčjega polja se lepo zahvaljujem za vrnjeno denarnico. Hiris Angela, Livold PREKLICA Podpisana Milka Rus iz Ribnice-Lepovče preklicujem besede, ki sem jih izrekla o Tomšič Francu iz Le-povč in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Rus Milka, Lepovče ___*__ Podpisana Korr>n Ana iz Grčaric št. 2 preklicujem besede, ki sem iih izrekla o Henigman Julki iz Grčaric št. 18 in se ii zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Koren Ana, Grčarice hi kočevskih šol so naslednji: * V skupini srednjih in vajeniških šol so dijaki gimnazije dosegli izmed 27 šol 10. mesto z 8722 točkami. V skupini osnovnih šal so pionirji dosegli izmed 51 šol naslednja mesta: Sola »Mirka Bračiča« I. skupina z 4429 točkami 23. mesto, II. skupina pa z 2863 točkami 44. mesto. Sola »Jožeta Seška« 1. skupina z 3901 točko 33. mesto, II. skupina z 2745 točkami 45. mesto. Pri ženskih oddelkih je v skupini srednjih in vajeniških šol dosegla gimnazija od 13 nastopajočih šol z 6464 točkami 10. mesto. V skupini osnovnih šol. Pionirke šole »Mirka Bračiča«, od 43 nastopajočih šol I. skupina s 6039 točkami •na 4. mesto in II. skupina s 4546 točkami na 27. mesto. Sola »Jožeta Seška« II. skupina s 5044 točkami na 17. mesto in I. skupina s 3758 točkami na 27. mesto. To so vidni uspehi posebno 4. mesto pionirk šole »Mirka Bračiča«. Pred njimi so samo pionirke iz Šoštanja, Maribora in Celja, za niimi so vse ostale šole iz Maribora in Celja ter iz Ljubljane, Velenja. Kranja, Murske Sobote, Žalca itd. Vsi ti kraji so znani, da imajo izdatno boljše pogoje za razvoj telesne vzgoje pa vendar so naša dekleta vztrajala in zmagala. v Kočevsko Reko in ko bi iskal v vodiču navedene hotele. Človek, ki mu ie vsai malo pri srcu domač krai. mora biti razočaran, kako mu ga je izmaličil nekdo, ki je pri tem skoro gotovo potegnil mastni honorar. Čudim se? kai delajo razne turistične zveze, gostinske zbornice itd., ki bi iim morale biti take publikacije znane. Osnova propagande za turizem je točno in objektivno prikazovanje turističnih krajev. Oči vidno se za take publikacije propagandni funkcionarji ne zanimajo v zadostni meri. ker bi morale biti take napake že v prvi izdaji ugotovljene in popravljene, ne pa, da so bile v drugi izdati ponovno natisnjene. Z veseljem bi povabil v Koče vie odgovornega urednika B. Vukoviča, da bi si ogledal zanimivosti Kočevja po njegovem vodiču seveda, potne stroške naj bi plačala Turistična štampa v Beogradu. Tak izlet bi bil zelo koristen in verjetno ne samo za Kočevje, temveč tudi za druge naše kraje. Arko Lepote Kolpske doline Kninska dolina je dobila ime po reki Kolpi, ki izvira pod mogočnim Risn jakom (1.528 m). Od Osilnice naprej je Kolpa mejna reka med Slovenijo in Hrvatsko. Bistra Kolpa se ves čas vijuga po kamniti strugi med strmimi hribi. Pot po dolini Kolpe je zelo lepa in turistično zanimiva. Dolina se tu in tam razširi, na zelenih ravnicah pa so našle mesto majhne vasi. Ponekod se nad reko dvigujejo mogočne pečine in vrhovi, najzanimivejša pa je vsekakor Loška stena s kamnitim možem, ki straži vhod v dolino. Od vrhov, ki se dvigajo nad Kolpo sta zelo znana tudi Krokar (1.121 m) in Krempa (941 m) s Turnom, od koder je zelo lep razgled na Risn jak in Notranjski Snežnik. Krempa je tudi znana po svojevrstni planinski flori. Pod Kremno izvirajo bistri studenci, ki dajejo zelo dobro vodo. Pri Brodu se Kolpa izvije iz objema poraščenih hribov in se razlije no prifarski dolini. Pod Slav-skim lazom reka zapusti dolino in med hribi teče proti Beli Krajini. Kolpsko dolino povezujeta z ostalim svetom cesti proti Delnicam in Kočevju. Kolpska dolina Ima zaradi svoje lege in izrednih naravnih lepot vse pogoje za turizem. V Kolpi in potokih ie veliko rib. v okoliških gozdovih pa mnogo raznovrstne divjadi (medvedi, gamsi itd.). Pogoj za razvoj turizma pa ie predvsem ureditev cest in gostinskih lokalov s prenočišči. J. 9. FRANCE TRAMPUŠ IDE AA intim Mesto je bilo po vrnitvi zame še bolj dolgočasno in neznosno. Manjkalo ml je živahno življenje v brigadi. Ljudje so še dolgo govorili o begu preko meje. Vedel sem. da pretiravajo in da so napravili iz tega že pravi kriminalni roman, pa vendar sem vselej prisluhnil pogovorom. Hodil sem na kopanje, raztreseno bral. nad domačimi sitnaril jn se ujeda 1, da so me komaj prenašali. Upal sem, da se ml bo Irena oglasila. Obenem sem se bal, da bi oče dobil v roke njeno pismo. Ne bi bil zadovoljen s tem. Bil je razumen mož in ni v ničemer pretiraval, a zdelo se ml je. da bi mu ne bilo prav. da si njegov sin dopisuje s takimi ljudmi. Ponosen je bil na neoporečnost svoje družine. Ze se ie začel pouk, ko je pismo prišlo. Irena mi je pisala na šolo. Prinesel mi ga je razrednik in mi ga z dolgim, vprašujočim pogledom izročil. Bil sem toliko vznemirjen, da nisem mogel storiti drugega, kot vložiti pismo v zvezek. Sele doma sem ga odprl. Irena ni pisala nič posebnega. Pozdravlja me in j$ je včasih žal, silno žal, da joka. Ali se bova še kdaj videla? Med nama da je meje in ona se ne bo mogla vrniti. Rada bi me pozabila, trudi si dopovedati, da ie tu vsega konec, pa tega le ne more verjeti. Obnavlja v mislih vsako srečanje, vsak pogovor, naš maiski izlet. Zdi se ji. da je postala mnog'' mnogo starejša. Edino veselje ji ie še igranje. je. Morda jo je glasba napravila tako. V Avstriji ni tako rožnato, kot sta z mamo pričakovali. Tam niso nebesa. Naslova ni napisala, obljubila pa ie da se bo še oglasila. Prišlo ie potem še nekaj pisem, na katera nisem mogel odpisati, ker Irena ni poslala naslova. Bila so to zadržana pisma, a slutil sem za temi vsakdanjimi stavki neznosno bol brez upanja na izhod. Ne najde poti. V vsakem pismu je pisala, da sta z mamo spoznali, da tu vendarle ni tako lepo. Bil sem najsrečnejši človek. Potem so pisma prenehala. Ljudje so pripovedovali vse mogoče reči in videlo se je. da nihče ničesar ne ve. Dolgo sem žaloval za Ireno, bil sem prepričan, da njene izgube ne preboiim. da nobeno dekle ne bo zame več toliko Domenilo kot Irena. Iskal jo bom... Za njo poidem in si jo privedem nazaj. Nikoli bi je ne mogel pozabiti. C as pa je zacelil tudi to rano. Zjutraj se bo prišla od mene poslovit k vlaku mola Ivanka. Skoro leto sva že zaročena. Srečen sem z njo. Cez kak mesec, ko se vrnem s tega službenega potovanja, bova mož in žena. * * * Moje bivanje v Avstriji se je že bližalo koncu, ko sem hotel obiskati Ireno. Kako se bova pogledala po teh letih? Kai poreko njeni starši? Bil je cerkven praznik, zato Včasih se ji zazdi, da ni več na-i sem si ta dan izbral za obisk. Iz metna, da nj taka kot drugi ljud-1 Celovca sem odšel proti Gospe zn h im g vosti • BREZMEJNA LJUBEZEN Zaradi tega, ker ga je njegova 21-letna ljubljenka na plesu po krajšem prepiru nenadoma zapustila, je pričel 19-letni Portugalec Vincente z gladovno stavko. Vročekrvni mladenič je odločno izjavil, da bo stradal tako dolgo, dokler ne bo dekle reklo, da ga ljubi. Dekle ga je pustilo stradati tri dni, četrti dan pa se je le omehčalo in izreklo rešilne besede. • RODILE NAJ BI SAMO V POČITNICAH Ravnateljica neke šole v Kairu je povabila učiteljice svoje šole v pisarno. »Ne morem vam dovoliti,« je razlagala stroga ravnateljica, »da bi v drugih mesecih, razen v juniju, rodile otroke.« Junija so namreč šolske počitnice. Koliko bo ta pouk zalegel, ne moremo povedati. • milijoni za »Čudežna ZDRAVILA« V ZDA Američani porabijo letno več kot 750 milijonov dolarjev za različna »čudežna zdravila«. Med temi »čudodelnimi zdravili« je na primer tudi nekakšna pipa, ki baje varuje kadilca pred pljučnim rakom. Pipo, ki jo izdelujejo na Japonskem za 6 centov, prodajajo v Ameriki po dva dolarja in 40 centov. Drugo »čudežno sredstvo«, ki ga Američani v zadnjem času posebno kupujejo, je vrečica iz plastične snovi, ki odpravlja vse krče. Treba je le v vrečico izdihniti svojo sapo in nato zopet vdihniti. Po petkrat ponovljeni vaji baje vsi krči izginejo. • POKOPALIŠČE AVTOMOBILOV V Parizu dnevno odstranijo zaradi izrabljenosti ali prometnih nesreč sto avtomobilov. Vse te avtomobile odpeljejo na ogromno avtomobilsko pokopališče v nekem pariškem predmestju. Preko 150.000 avtomobilov, ki so jih lastniki zapustili in pozabili, že teži tam. Ogromna količina razbitin leži brez haska na dragocenem pariškem zemljišču. Zdaj pa namerava neki pariški trgovec iz tega izvleči dobiček zase. Ta trgovec z odpadki je nabavil v Ameriki ogromno stiskalnico, za katero je odštel 250 tisoč dolarjev. Naprava je težka 150 ton in so potrebovali za njen prevoz iz Le Havra do Pariza sedem železniških vagonov. Orjaška stiskalnica spremeni v nekaj minutah dva evropska m en ameriški avtomobil v paket, ki je dolg poldrugi meter, širok in visok pa po 60 cm. Ti paketi bodo odpotovali v francoske plavže. • IZ TOKIA V PARIZ V ENI URI Potniki bodočega nadzvočnega letala na progi Tokio—Pariz bodo potovali takole: če se bodo vkrcali v letalo ob 6. zjutraj in bodo leteli z brzino 3000 km na uro proti zahodu, bodo prispeli v Pariz ob sedmih — seveda če se bodo ravnali po lokalnem času dežel, preko katerih bodo leteli in pristali. Sveti. Za oot mi ni bilo treba spraševati. ker so se zgrinjale množice romarjev proti cerkvi. Hodil sem med gozdovi travniki in njivami. Vse je tako kot pri nas doma. Misli so se mi vračale k zgodovinskim uram. kjer smo tolikokrat govorili o tem polju, o ustoličevanju. To sva poslušala skupaj z Ireno. Navdajalo me je nežno občutje, ki sem se mu po teh tednih med tujci rad prepuščal. Nekako domače ml ie bilo, ko sem hodil po teh bližnjicah. Prišel sem do roba gozda. Pred menoi se je razgrnilo Gosposvetsko polje s cerkvijo. Hitel sem. Bil sem že blizu cerkve, ko so se oglasili pojoči zvonovi. Ko sem prišel na streljaj od cerkve, so udarci zvonov prenehati, a je brnenje brona še kake minuto ščemelo po zraku. Ogledal sem si cerkev in okolico, od tam oa odšel do vojvodskega prestola. Opravilo v cerkvi je bilo končano in ljudje so se razhajali Sprehaja je se, sem vznemirjeno pričakoval srečanja. Starejšega moža sem vprašal za pot do sosednje vasi. kjer je Irena. Prispel sem v vas in gledal na hišne številke. Prehoditi sem moral že več kot polovico vasi, da sem zagledal številko petinšestdeset. Obstal sem pred nizko hišo, tako. kakršnih ie bilo tod okrog največ. Obotavljaje sem vstopil sV—-" vežn* vrata, potem sem pozvonil in čakal. Vrata je odprla Irenina mati. Bila je shujšana, siva in neznat-nejša kot nekdaj. Povedal sem svoje ime. (Konec prihodnjič) OB ROBU Vaške veselice Našel ga je dan spečega na vrtu. Sedel je in spal, kako dolgo, ne vemo. Tudi poznamo ga ne. Vemo le to, da je bil mlad fant in da je bila v tistem kraju veselica. V zadnjem času smo imeli vrsto veselic — največ so jih priredili gasilci. Veselice organizirajo zato, ker si na ta način pridobijo denarna sredstva za potrebe svojega društva. Vendar s temi veselicami nekaj ni v redu. Dogaja se, da se posamezniki opijajo do onemoglosti. Žalostno je, ko opazuješ med opitimi ljudmi tudi mlade ljudi, toda »glavno je, da je kšeft«! Oba, oče in mati, bi šla rada na veselico, ker pa otrok nimata komu pustiti v varstvu, gre vsa družina na veselico. Akohol stopi v glavo, zato se nikomur ne mudi domov. Ure sc vlečejo v hoč ... In otrok? Z očmi in ušesi požira besede, ravnanje odraslih, ki se pod vplivom alkohola obnašajo in govore besede, ki niso primerne za otroška ušesa. Da tako okolje kvarno vpliva na otrokovo duševnost, menda ni treba poudarjati. Naše veselice, če že morajo biti, naj bi bile bolj kulturne. Nihče ne trdi, da človek ne bi smel biti vesel, da je dobre volje, da pleše. Ni pa prav, da se ljudje na veselicah opijanijo, kar je posledica zaužitega vina sumljive kvalitete. To povzroči, da človek izgubi razsodnost in potem ne ve kaj govori in dela. Akohol je bil povzročitelj pretepov. Če ne drugega, povzroči alkohol glavobol in hudega mačka. Starši bi se morali zavedati kvarnih posledic, ki bodo ostale otroku, če bodo z njim hodili na veselice. Razvedrilo naj too zdravo, da bo človeka sprostilo, ne pa uničevalo njegove ustvarjalne sposobnosti. O teh stvareh naj bi razmislile tudi organizacije SZDL in prireditelji veselic. /Z NA51H IH**, h krajev' DESTILARNI a Soienfi vasi Destilarno v Dolenji vasi je pričela Kmetijska zadruga graditi v letih 1956—1957. Ker je bil teren zelo slab (destilarna stoji med potokom in hribom), so morali kopati precej globoko v hrib. Dokončna ureditev obrata je stala približno 14 milijonov dinarjev. Prvič so pričeli obratovati za po-skušnjo decembra lani. Prve mesece je bil uspeh slab. Kljub vsem naporom proizvodnja ni bila taka. kot so pričakovali, čemur je bila kriva slaba priuče-nost delavcev. Najprej so poslali nekoga za pet dni na prakso v destilarno v Robu, nato pa so dobili še enega strokovnjaka iz Sodražice. Kljub temu destilarna še februarja nj mogla doseči plana. Ko je marca prišel iz Ljubljane strokovnjak, ki je ljudi dobro izučil, je delo steklo s polno paro. Navzlic izgubi v prvih mesecih, je destilarna od marca naprej vedno presegla plan za 20 do 30 %! Sedaj obratujejo trije kotli, zaposleni pa so štirje delavci. Ko so ob polletju delali bilanco, so je se zaradi cene večkrat razburjajo. Zadruga bi za surovine zelo rada nudila več, vendar ne more. Če bo dosegla višjo prodajno ceno olja (cene olju so se skoraj za polovico zmanjšale!), bo tudi smrečje lahko plačevala dražje. Destilarna je trenutno še vedno v poskusnem IZ Črnega potoka V nedeljo 14. avgusta so vaščani Črnega potoka popravili lokalno cesto od Črnega potoka do odcepa ceste pri livoldskem mostu. Cesta je bila v slabem stanju, zato je bilo nujno, da so jo popravili. Sedaj je omogočen po cesti promet z vsemi vozili. S tem je omogočeno tudi voznikom motornih vozil, da bodo lahko prišli na gasilsko veselico v Črnem potoku, ki bo v nedeljo 21. avgusta. Na veselici bo tudi srečolov. Gasilci iz Črnega potoka vabijo na svojo veselico gasilce sosednjih društev in prebivalce okoliških vasi. Lepo je bilo na Krku Bila sem v počitniški koloniji na otoku v mestu Krku. Poleg Potočanov so bili v koloniji tudi otroci iz Starega trga. Loža in okoliških krajev. Že med potovanjem na Krk smo si postali dobri prijatelji. Ko smo prišli na Reko, smo naj-prei počivali, potem pa smo si ogledali živalski vrt. Bili smo nestrpni, ko smo se vkrcali na ladjo. Morje je bilo mirno, vreme pa prekrasno. Ko smo na Krku izstopili, smo se takoj odpravili proti šoli, kjer smo stanovali tri tedne. Najprej smo šli na večerjo, po večerji pa spat. Spanec se nam je dobro prilegel, počutili smo se kot da bi bili doma. Drugi .dan smo šli na kopanje. Brodili smo po vodi in se veselili. Prepričali smo se tudi, da je morska voda res Silana. Dopoldne je zelo hitro minilo. Po kopanju je sledilo kosilo, potem pa smo šli spat, nato pa spet na kopanje. Tako se je ponavljalo vsak dan. Skoro vsi smo se naučili plavati. Kdor se je naučil plavati, je dobil čokolado, kar nas je razumljivo vzpodbujalo. Nagrado v obliki čokolade je dobila tudi soba, ki seje najbolj odlikovala v urejenosti. Večkrat smo šli tudi na sprehode v bližnjo okolico. Kadar je deževalo smo bili doma, čitali smo in podobno. Povedati moram, da smo imeli kar dovolj sonca, zato smo se dovolj nasončili. Zato je naša koža precej porjavela. Krk je prijazno mesto, ima pa zelo ozke ulice. Hrana je tukaj precej dražja kot pri nas. Videla sem tudi njivice, ki so majhne in ograjene s kamenjem. Na njivicah sem vide'a krompir, paradižnik, papriko in čebulo. Videla sem otočane kako so pridno okopavali v vinogradih. Od živali sem videla dve kravi, nekaj oslov in koz, konja pa nobenega. Trije tedni počitniškega letovanja so kar prehitro minili. Imeli smo zelo dobro hrano, zato smo se vsi zredili. Tako so minile počitnice ob morju. Želim si, da bi jih preživela vsako leto ob morju. Milka Samsa, Loški potok LEP LOVSKI PLEN ugotovili, da je obrat imel 918 tisoč dinarjev čistega dohodka, s čimer niso le pokrili izgubo prvih mesecev, ampak so celo presegli plan ... Poudariti pa moramo, da uspeh tega obrata ni le uspeh zadruge, ampak vseh teh krajev. Kmetje lahko tu vnovčijo smrečje, ki bi sicer v gozdu propadlo!... Zaeru krat odkupuieio smrekovo in hojevo smrečje po 2,5 din kilogram. Kmet- obratovaniu, vendar si zadruga in kolektiv obrata močno želita, da bi bil obrat čim nrej dokončno urejen, da bi lahko prešli na redno poslovanje. Vsekakor pa je dolenjevaška destilarna dosegla v zadnjih mesecih res lepe uspehe, kar lahko potrdi polletna bilanca, in upamo, da bo. če že ne letos, pa vsaj prihodnje leto pričela obratovati s polno paro ... i 9 r 'ti * h. > ■ ■ '■ ■ ' Lovska družina Kočevje se trudi, da bi se zmanjšala škoda, ki jo povzroča divjad poljskim kulturam. Največ škode povzročijo divji prašiči, zato so jih tudi lovci vzeli najbolj na »piko«. Lovska družina je organizirala akcijo v lovu na divje prašiče. Prvi rezultati so zadovoljivi. V zadnjem času je padlo pod streli več divjih svinj. Posebno srečo je imel član LD Kočevje Anton Novak iz Željn. Tov. Novak se je 12. avgusta vračal z nočnega lovskega obhoda, ko se mu je v gozdu med Gorenjem in Mlako ponudila srečna priložnost. Bilo je ob treh ponoči. Na poti je bil divji prašič. Dobro namerjen strel in divji prašič je obležal. Bil Je mojstrski strel, ki je zadostoval, da merjasec ne bo več delal škode po polju. Težak je bil nad 130 kg. Razvili so prapor »AVTO«KOČEVJE sprejme v uk še VAJENCE ZA: S avtomehanski, • avtoelektričarski, • avtokolarski, • kleparski in • ključavničarski poklic. Pogoji: za prvo in drugo stroko popolna osemletka, za ostale pa sedem razredov osemletke. Pismene prošnje pošljite na upravo podjetja. Gasilsko društvo Mali log je preteklo nedeljo slavilo 25-letni jubilej. Ob tej nriliki so razvili društveni DraiDOr. Praooru sta botrovala Pavla in Anton Knavs iz Malega loga. Na svečanosti se je zbralo veliko prebivalcev in gasilci iz sosednjih društev in iz Loža. Na proslavi so govorili: prvi predsednik Gasilskega društva Matija Anzeljc, sedanji predsednik društva Franc Knavs, predsednik ObLO Loška dolina Jože Mlakar, v imenu političnih organizacij Loškega potoka pa je spregovoril nekaj besed Zdenko Mohar. Predsednik ObLO tov. Mlakar je v nagovoru med drugim dejal, naj bodo gasilci in vaščani Malega loga tudi v naprej tako složni pri delu in jim čestital k doseženim uspehom. Gasilci z ostalimi vaščani so pred vojno s /prostovoljnim delom zgra- dili gasilski dom. kjer je tudi dvorana. Gasilci so tudi pobudniki prosvetnega delovanja v tej vasi. Zato zas'užiio vso pohvalo in čestitke za plodno delo. Mlečna zbiralnica Kmetijska zadruga v Dolenji vasi je z lastnimi sredstvi uredila mlečno zbiralnico. Vsak mesec zberejo 14-15 tisoč litrov mleka, ki ga pošiljajo Ljubljanskim mlekarnam v Ljubljano... KZ je uredila tudi mesarijo s hladilnikom. Mesarija je zelo higienično urejena. &g.let v Koper Iz mladinskega obmorskega okre- j V sredo zjutraj smo šli do Val-vališča GO RK Slovenije. Debeli dol tre peš, potem pa z barko v Ko-rtič pri Ankaranu smo dobili pi- per. V Kopru smo izstopili in odšli semce, ki nam »a je poslala pionirka Biserka. Takole piše: Nogomet Po porazu - remi lepa prireditev v Karlovici V Idiličnem kraju, v Karlovici, smo imeli vojni invalidi v nedeljo 14. avgusta praznik — invalidsko prireditev. Pred1 vhodom na veselični prostor se je blestel napis: »Pozdravljeni med invalidi!« Imeli smo tudi srečolov. ki se je zelo dobro obnesel. Vsaka srečka je zadela. Duša vse prireditve je bila Angela Marolt. Najlepša hvala za njen trud! Njej so pomagali člani invalidske organizacije, in sicer: Modic, Jamnikova in Prijatelj. Invalidske prireditve so se udeležili tudi predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij. Prireditev je lepo uspela. Dobiček prireditve bodo uporabili za nabavo društvenega prapora. -P- V drugi letošnji nogometni tekmi mladincev Osilnice in Pleše, je Osilnica doživela visok poraz. Pleš-ce so zmagale s 6:0' (2:0). Med igralci Pleše je bilo polovico gostov, ki igrajo pri zagrebških in reških klubih, medtem ko so Osilničani sami amaterji. Sodnik je tudi držal za Plešce, saj je »spregledal« dve enajstmetrovki in več prekrškov, ki so jih naredili igralci Pleše. Osilničani tudi niso bili vajeni žoge. ki je bila plastična, Dole« teea Da so Imeli tudi slabo obrambo. Tudi pionirji so doživeli svoj prvi poraz s Pleščani. Tekmo so izgubili z 2:1, in to predvsem zato, ker so podcenjevali nasprotnika. Druga tekma se je zaključila neodločeno (1:1). V nedeljo 14. avgusta so se pomerili mladinci nogometaši iz Osilnice in Pleše. Prvi polčas se je končal neodločeno 0:0. Napadi so se neprestano menjavali. Osilniški igralci so imeli dve priložnosti za dosego gola. Pleščani so izvajali hitre napade, toda osilniška obramba je bila na mestu. V drugem polčasu so Osnničam začeli resneie ogrožati vrata Pleše. V 5 minuti drugega polčasa se je Kvaterniku posrečilo spraviti žogo v gol Pleše. Osilnica je vodila - z 1:0. Tekma je postala vse bolj borbena, oboji so se trudili za zmago. Pleščani so v 15 minuti izenačili. Gol je padel iz gneče pred vrati. Rezultat je bil 1:1. Pri tem je tudi ostalo do konca tekme. To je bila ena najlepših tekem, kar sta jih odigrali Osilnica in Hešce. Sodnik Os v alt je odlično sodil. O. J. najprej do hotela »Triglav« in ribarnice ter do starega vodnjaka Mude. Pot nas je vodila po Čevljarski ulici do čevljarja, kjer smo oddali v popravilo nekaj čevljev. Potem smo šli v muzej. V muzeju smo videli koprsko zastavo, na kateri je žareče sonce na modrem polju. Videli smo tudi benečansko zastavo s knjigo. Kadar je knjiga zaprta, pomeni, da se Benečani bojujejo, kadar Da ie odprta pa pomeni, da je mir. V muzeju smo še videli kuhinjo, starinska nosila, skrinjo, zibelko, turške nože (hand-žarie), starinske slike, razne puške in še mnogo drugega. Iz muzeja smo se napotili po trgu Revolucije in se napotili k Majdi. Majdina stara mama nas je lepo postregla. Tam smo tudi malicali. Prišel je tovariš Lilija. Sli smo v park. V parku smo počivali in tudi slikali smo se. Videli smo tudi vodomet. Potem smo Sli irčmu novega pristanišča. Videli smo tudi kopališče, kovinarsko šolo in osnovno šolo. Ko smo si vse ogledali, smo odšli k naši barki in se odpeljali nazaj. Pot nas je precej izmučila. zato nam je kosilo zelo dobro teknilo. Kordiš Biserka Smrt traktorista V nedeljo, 14. avgusta se je smrtno ponesrečil Jože Žagar, traktorist, zaposlen pri »Snežniku«, Kmetijska uprava Primoži. Žagar je po strmem klancu na Mlaki pri Kočevski Reki peljal na priklopniku drva za kurjavo. Priklopnik je močno pritiskal na traktor, zaradi tega je šlo vozilo vedno hitreje. Ko je zavil v desno, je sila priklopnika prevrnila traktor, ki je pokopal pod seboj traktorista. Bil je na mestu mrtev. Pokojnik je bil dober delavec. Bill je tudi član ZK. OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOOIOIOIOIO icDaoioiCoaoioaoioioioacDicaioicDacDiCDaoioioaoicDio ZLOČINCI io posebne vrste POSKUSI Z NALEZLJIVIM VIRUSOM ZLATENICE Tudi ni kliničnih ali poskusnih dokumentov, ki se nanašajo na proučevanja okužbe z virusom zlatenice. Obstaja le zahteva, naj se dovoli poskuse na ljudeh, da bi tako pojasnili način prenašanja okužbe. To se vidi iz dopisovanja med glavnim zdravnikom SS m policije dr. Grawitzom in Ileinrichom Himmlerjem. V pismu z dne 1. junija 1943, ki je bilo označeno za »strogo zaupno«, je Grawitz prosu Himmlerja, naj bi dobil dr. Dohmen v koncentracijskem taborišču Sachsenhausen »8 zapornikov, obsojenih na smrt, in to čimbolj mladih«, da bi bili lahko opravljeni poskusi, ki jih priporoča komisar Reicha za zdravje in socialno medicino dr. Karel Brandt. Himmler je strogo zaupno odgovoril 16. junija 1943: Prejel sem Vaše pismo od 1. junija 1943. 1. Odobravam, da se za poskuse uporabi 8 kriminalcev, obsojenih na smrt v Auschwitzu (8 Zidov iz Poljskega odporniškega gibanja). 2. Soglasen sem, da dr. Dohmen opravi te poskuse v Sachsen-hausenu. 3. Strinjam se z Vašim mnenjem, da bo boj proti nalezljivi zlatenici izrednega pomena. Prepis pisma je bil zaradi informiranja dostavljen generalnemu poročniku SS Pohlu v Berlin. V zvezi s »Skupnim programom raziskav o vprašanjih virusa hepatitisa«, je posvetovalni internist pri armadnem medicinskem in- špektorju, prof. Gutzeit iz Bratislave pisal profesorju Ilaagenu 24. junija 1944 v Strassburg. Med drugim piše, da je »poskušal ustvariti možnost, da opravlja poskuse usodnega pomena... Medtem je potrebno upoštevati določene varnostne ukrepe, ki se jih ne da omeniti v pismu.« Na to Gutzeitovo pismo je odgovoril Haagen 27. junija 1944 z naslednjim odlomkom: »Se vedno Vam ne morem definitivno odgovoriti na Vaše vprašanje o poskusih z ljudmi. Kot Vam je znano, delam s Kalkom, Buch-nerjem in Zuchschwerdom. Ujemam se posebno' s Kalkom, namreč da moramo opravljati takšne poskuse z našim materialom.« Nobene priče ni bilo najti, ki bi osebno sodelovala pri poskusih z nalezljivo zlatenico, ki smo jih pravkar omenili. POSKUSI S SULF AN AMIDOM IN PRESAJEVANJEM KOSTI To skupino poskusov, opravljali so jih v ženskem koncentracijskem taborišču v Ravensbrucku, je neposredno vodil profesor ortopedske kirurgije na vseučilišču v Berlinu, glavni kirurg medicinskega inštituta v Ilohenlychenu in glavni kirurg SS zdravnikov dr. Karel Gcbhardt. Najprej so preizkušali sulfanamid v okuženih ranah. Pozneje so sledile razne operacije, in sicer da so kosti in druge organe rezali pri zapornikih v taboriščih in jih prenašali na bolnike v Hohen-lychenu. Medtem so razne serije poskusov prehajale ena v drugo. Z njimi so začeli v avgustu 1942, končali pa v letu 1943. Klinične ugotovitve o izvršenih operacijah je bilo najti v izjavi poljske zdravnice dr. Zophije Maczkove, radiologinje, ki je bila takrat politična zapornica v Ravensbrucku. V taboriščni bolnici je asistirala pri rentgenu. Potem ko je prisegla je izjavila, da so delali: 1. operacije z okužbo, 2. poskusne aseptične operacije. V prvi skupini so operativno odstranjevali kožo in tako napravljeno rano okužili z bakterijami. V ta namen so uporabljali: Staphylo- coccus aureus, Clostridium oedematis maligni, Clostridium perfringeus (klice plinskega prisada, op. prev.) in bakterije tetanusa. Veronika Kraška je bila okužena s tetanusom. Umrla je že po nekaj dneh. Kazimicra Kurowska je bila okužena s Clostridium per-fringens. Tudi ona je umrla po nekaj dneh. Aniela Lapanowitz, Zofi* Kiccol, Alfreda Prus in Marija Kusmierczuk so bile okužene s Clostridium oedematis maligni. Prve tri so umrle čez nekaj dni, Marija Kusmierczuk pa je preživela zastrupitev. Ležala je bolna več kot leto dni, postala invalid in živi kot priča poskusov. Zakaj sta prof. Gebhardt in njegova šola opravljala te poskuse? Da bi preizkusili nove preparate nemške industrije zdravil. Najpogosteje so uporabljali cibazol in albucid (to so nemški nazivi za sulfatia-zol in sulfacitamid, op. pr.). Druga skupina je vsebovala poskuse na kosteh, mišicah in živcih. »Operacije na kosteh so bile kontrolirane s pomočjo rentgenskih žarkov. Ker sem delala v bolnišnici, sem napravila vse rentgenske slike. Na ta način sem lahko zasledovala večino tega dela. Izvedene so bile tele operacije: a) lomljenje kosti; b) presajevanje kosti; c) presajevanje kostnega mozga. a) Kosti obeh podgolenic sta bili na operacijski mizi s kladivi zlomljeni in takoj nato spojeni s kostnimi sponkami, ali pa tudi brez sponk Noga je bila nato zamavčena, mavec je bil odstranjen eez nekaj dni. Potem je ostala brez mavca vse dotlej, dokler se ni zacelila, b) presajevanje je bilo izvršeno na podoben način, toda med operacijo je bila izsekana cela fibula, včasih s pokostnico, včasih Pa brez nje; c) presajevanje kostnega mozga. Te operacije so bile povez.ane šolo prof. Gebhardta. Pri predhodni operaciji je bil pripravljen kost mozeg iz golenice obeh nog. Pri drugi operaciji je bil izsekan mo/e.. skupaj s kostjo, ki ga je ščitila in to odnešeno v Hohenlychen. Da to operacijo kar najbolje kontrolirali sta bili izvršeni dve P0