BRANKO BERČlČ Od povedane do natisnjene domoznanske besede (Ob 50-letnici Loških razgledov) Poleti 1937 ustanovljeno Muzejsko društvo v Skofji Loki je v svoja prva društvena pravila zapisalo, da je društveni namen pospeševati domoznanstvo na zgodovinskem, zemljepisnem, narodopisnem in prirodopisnem področju na ozemlju nekdanjega freisinškega loškega gospostva. Zato bo, prvič, zbiralo, sprejemalo v hrambo in s tem pospeševalo ohranitev naravnih, materialnih in duhovnih pričevanj o preteklosti in sodobnosti na širšem škofjeloškem območju ter ustanovilo muzejsko zbirko. zgodovinski arhiv in strokovno knjižnico; in drugič, zbiralo bo člane na strokovne razgovore, prirejalo poljudna znanstvena predavanja, izlete in razstave ter izdajalo znanstvene in poljudne publikacije. Pričujoči zapis želi obravnavati predvsem preda vateljska in publicistična društvena prizadevanja. Predavateljska prizadevanja Prvi dve leti društvenega delovanja sta bili predvsem posvečeni zbiranju gradiva in pridobitvi prostorov za načrtovani lokalni muzej. Na prvem društvenem rednem občnem zboru 2. septembra 1938 so na ustanov nem zboru izvoljeni odborniki pred vsem poročali o pripravah na otvoritev muzeja in o pridobivanju društvenih članov. V zvezi s slednjo aktivnostjo so na seji društvenega odbora 31. oktobra 1938 sklenili, da bodo. za informiranje o potekajočem delovanju in za utrjevanje podpore med loškimi občani, spomladi okrog velike noči priredili "propagandno predavanje o pomenu Muzejskega društva«. Tako je Muzejsko društvo v sredo, 12. aprila 1939. povabilo škofjeloške meščane v risalnico meščanske šole na 1. Loški večer in pripravilo zanj pester literarni in strokovni program. Prireditev je začel društveni podpredsednik, notar Stevo Šink. v sporedu srečanja pa so, poleg recitacij dveh Loki posvečenih literarnih del avtorjev Tineta Debeljaka in Jana Plestenjaka. bila tri predavanja: društveni predsednik clr. Pavle Blaznik je govoril o arhivskem gradivu za proučevanje loške preteklosti, društveni gospodar prof. France Planina je ob predavanju skioptičnih slik predstavljal vsebino bodočega loškega mestnega muzeja, društveni član dr. Tine Debeljak pa je predaval o pomembnih možeh z loškega ozemlja. - štiri mesece pozneje. 27 avgusta 1939. je sledila slovesna otvoritev društvenega oziroma škofjeloškega mestnega muzeja 15 z ogledom in predstavitvijo prve javne muzejske zbirke, s katero je bil vzpostavljen temelj za uresničevanje osnovnih društvenih nalog. Vzporedno z dejavnostmi za ustanovitev muzeja pa se je Muzejsko društvo v Letu 1938 prvič preizkusilo z objavo strokovne publikacije. Že na seji društvenega odbora 19. aprila 1938 je predsednik dr. Blaznik med slučajnostmi sporočil, da bo objavljena njegova znanstvena razprava o kolonizaciji Poljanske doline, in predlagal: »... bila bi lepa poteza za Muzejsko društvo, da bi le-to kakor koli založilo: fakttčno ali pa samo formalno. Tiskali bi potem reč izvodov, ki bi jih potem dali za malo ceno med ljudi.« Odbornik Oto Burdvch st. je predlog takoj podprl, rekoč, da naj bi ponatis razprave »Muzejsko društvo založilo /dktično. in sicer bi se tiskalo nekako 100-150 izvodov«. S tem predlogom so se soglasno strinjali vsi navzoči odborniki. Znanstvena razprava dr. Blaznika je bila objavljena v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo (19. letnik za leto 1938), škofjeloško Muzejsko društvo pa si je pridobilo dovoljenje, da določeno število njenih posebnih odtisov izda v obliki samostojne publikacije. Na naslovnici njene kartonirane vezave je bilo natisnjeno: Kolonizacija Poljanske doline. Napisal dr. Pavle Blaznik, ginin. profesor. Ljubljana 1938. Izdalo in založilo Muzejsko društvo v Škofji Loki. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (z. društveno štampiljko sredi naslovnice in 62 stranmi besedila). - In ta prvi društveni založniški podvig je vsestransko uspel. Društveni gospodar prof. Planina je na občnem zboru 2. septembra 1938 med drugim poročal: »Založili smo poseben odtis Blaznikove Koloiuzaclje Poljanske doline: Dobiček od te knjige nam je neobhodno potreben, ker bomo takoj sedaj dali delat prve vitrine za razstavljanje listin in drugih predmetov.« Vzpodbujena z uspehom prve je kaj kmalu sledila naslednja društvena založniška akcija. Društveni predsednik dr. Pavle Blaznik je na začetku leta 1939 v Vestniku prosvetnih zvez (18. letnik, št. 1-2) objavil poljudno zgodovinsko razpravo o naselje vanju Slovencev. Že na prvi naslednji seji. 15. aprila 1939, se je društveni odbor odločil za njeno izdajo v samostojni publikaciji in da zaprosi bansko upravo v Ljubljani za prevzem nastalih stroškov. Brošura s posebnim odtisom v reviji objavljene strokovne razprave je dobila naslednji ovojni naslov: Naselitev Slovencev. Sestavil dr. Pavle Blaznik, ginin. profesor. Izdalo in založilo Muzejsko društvo v Škofji Loki, 1939 (z. 12 stranmi besedila). V dodatku k strokovni razpravi je društvo svojim članom priporočilo v branje še izbor iz novejše strokovne literature o škofjeloškem ozemlju: zbornik Škofja Loka in njen okraj (1936), Blaznikove razprave Kolonizacija Selške doline (1928). Kolonizacija Poljanske doline (1938) in Bitenj (1928), razpravo Sveto- zarja llešiča Škofjeloško hribovje (1938) in Ivana Veiclerja Vodnik po Crngrobu (1936, založil knjigovez Franc Kokalj v Škofji Loki). Po društvenem občnem zboru v septembru 1939 so bili njegovi odborniki in neka teri drugi društveni člani predvsem zaposleni s pridobivanjem in evidentiranjem zbranega muzejskega gradiva ter ob nedeljah z dežurstvom v pravkar odprtem muzeju in vodenjem obiskovalcev po muzejski zbirki. Poleg tega pa so že na seji društvenega odbora 12. septembra 1939 sklenili nadaljevati s ciklusom Loških večerov, predvidoma ob božičnih šolskih počitnicah. Tako je bil takoj v novem letu, v torek, 2. januarja 1940, organiziran 2. Loški večer. Na njem je imel v risalnici meščanske šole univerzitetni 16 LOŠKI RAZGLEDI 50 OD POVEDANE DO NATISNJENE DOMOZNANSKE BESEDE profesor dr. France Štele predavanje o umetnosti v Škofji Loki in njeni okolici, sprem ljano s skioptičnimi slikami. Na seji društvenega odbora, ki je sledila naslednji dan. 3. januarja 1940, je predsednik clr. Blaznik poročal, »da je 2. Loški večer v vseh ozirih izpadel prav povoljno in da se bodo ti rečen' nadaljevali .->'. Loški večer naj bi se vršil ob velikonočnih počitnicah«. Sklenjeno je bilo. da bo na njem dr. Blaznik predaval o cehih na Slovenskem. Tako je že 20. marca 1940 v običajnem prostoru meščanske šole. sledil 3. Loški večer. Na njem je društveni predsednik dr. Pavle Blaznik ob skioptičnih slikah pre daval o obrtniških cehih s posebnim ozirom na Škofjo Loko. Vendar tokrat večer ni bil tako uspešen kot prejšnja dva. Na letnem občnem zboru 12. septembra 19-tO je predsednik dr. Blaznik kritično poročal: »Vpreteklem (poslovnem, op. B. B.) letu sta se vršila dva Loška večera. Na prvem je predaval dr. Štele o umetnostnih spome nikih r loški okolici, na drugem pa dr. Blaznik o cehih na Slovenskem. Prvi večer je bil se dokaj dobro obiskan, drugi pa zelo pičlo.« Vzrok slabemu obisku naj bi bil, ker številne loške organizacije vsak teden prirejajo razna strokovna predavanja, -zato za društvena predavanja ni več pravega zanimanja«. Predavatelj z zadnjega Loškega večera je v tem času strokovni prispevek na isto temo prispeval tudi za snujoči se Zbornik slovenskega obrta 1918-1938, ki pa zaradi vojnih razmer ni izšel. Iz gradiva zanj si je Muzejsko društvo pridobilo pravico do posebnega natisa lega članka v samostojni publikaciji: Dr. Pavel Blaznik. O cehih na Slovenskem. Ljubljana 1940. Založilo Muzejsko društvo v Škofji Loki (16 strani besedila, opremljenega z 12 ilustracijami iz cehovske zbirke v škofjeloškem mestnem muzeju). Začetna živahna predavateljska in založniška društvena dejavnost je bila, žal. pre kinjena. Že na občnem zboru v septembru 1940 so predvsem razpravljali, kam spravi ti in kako zavarovati muzejske zbirke v primeru, da pride do vojne tudi na slovenskih tleh. Čez pet let pa so na prvem povojnem občnem zboru konec decembra 1945 govorili o stanju v muzeju med vojno in o pripravah na njegovo ponovno javno odprtje, do katerega je prišlo 28. julija 1946 v novih muzejskih prostorih v Puštalskem gradu. O društvenih publikacijah so odborniki razpravljali samo na seji 26. julija 1945. ko so določali prodajno ceno za Blaznikovo brošuro o cehih in za zbornik Škofja Loka in njen okraj iz leta 1936, katerega preostalo zalogo je po vojni od organizatorjev takratne gospodarske razstave prevzelo Muzejsko društvo. Predavateljsko dejavnost pa so skušali naslediti s predavanjem predsednika dr. Blaznika o stoletnici marčne revolucije 1848 na društvenem občnem zboru 3- februarja 1948. V tem času se je društvo posvečalo predvsem profesionalizaciji muzejskega delo vanja in novi ureditvi muzejskih razstavnih zbirk, vse kot priprava na obeleženje prvega desetletja obstoja in delovanja škofjeloškega muzeja. V avgustu 1949 je bila najprej slavnostna seja društvenega odbora, ki je nato 23. oktobra 1949 v šolski risal- nici organiziral javno Slavnostno zborovanje ob 10-letnici Loškega muzeja. Ob odsotnosti društvenega predsednika dr. Blaznika, ki je bil po meddržavni uradni obveznosti v Avstriji, je navzoče najprej pozdravil podpredsednik Stevo Šink. nakar so sledila štiri strokovna predavanja: društveni gospodar prof. France Planina je spregovoril o pomenu in nalogah Loškega muzeja; sledila sta nastopa gostujočih 17 LOŠKI RAZGLEDI 50 predavateljev, in sicer univerzitetnega profesorja dr. Milka Kosa s predavanjem o loškem okraju kot zgodovinski enoti in umetnostnega zgodovinarja dr. Emilijana Cevca s predavanjem o umetnostnem pomenu škofjeloškega ozemlja; za zaključek zborovanja je nosi ravnatelj muzeja Karel Plestenjak spregovoril o spomenikih narodnoosvobodilnega hoja na loškem ozemlju. Jubileju je bila posvečena tudi pred stava dramatizirane Tavčarjeve Visoške kronike v režiji Poldeta Polenca in izvedbi gledaliških amaterjev dramske sekcije Sindikalnega kulturnoumetniškega društva Tone Šifrer na odru škofjeloškega Kulturnega doma. Predavanja, prirejena v stilu predvojnih Loških večerov, so vzpodbudila obnovitev te uspešne društvene predavateljske tradicije, vendar v času prirejeni obliki. ()dtlej so bila uradnemu delu letnih društvenih občnih zborov dodana aktualna informativna ali strokovna predavanja. Tako je na primer leta 1950 predsednik dr. Blaznik poročal o rezultatih svojih raziskovanj v Avstriji, povezanih z vračanjem slovenskega in jugo slovanskega arhivskega in knjižničnega gradiva, na naslednjih občnih zborih pa je pre daval na primero zgodovinskem razvoju Sorskega polja, o teritoriju loškega gospostva, o sledeh loške zgodovine v arhivih v Munchnu ter o novih izsledkih v munehenskih freisinških arhivih. Publicistična prizadevanja Prve poskuse društvenega delovanja na področju publicistične dejavnosti pred stavljajo samostojni ponatisi strokovnih člankov društvenega predsednika dr. Pav leta Blaznika v zadnjih predvojnih letih: Kolonizacija Poljanske doline (1938), Naselitev Slovencev (1939) in O cehih na Slovenskem (1940). Do ponovnih publicističnih prizadevanj pa je prišlo šele v začetku petdesetih let. Na seji društvenega odbora S. februarja 1953 i<-' upravnik muzeja Karel Plestenjak poročal, da je pred kratkim obiskal muzej predstavnik uredništva tedenske revije Tovariš z namenom, da povabi nekatere loške strokovnjake k sodelovanju v izključno Škofji Loki posvečeni številki revije, ki naj bi izšla konec februarja L953- V ta namen je vnaprej naredil nekaj fotografskih posnetkov: vhodnega portala Puštalskega gradu in njegovega dvoriščnega dela (pritličje in nadstropje, kjer so muzejski prostori), eksponatov v sitarski zbirki, Groharjeve slike Dekle iz. Sorice in Vavpotičevega portreta pisatelja Ivana Tavčarja; nekaj slikovnega gradiva pa naj bi izbrali še iz muzejskega arhiva. Na naslednji društveni seji. 3- marca 1953. pa je bilo ugotovljeno, tla so članke za loško številko Tovariša prispevali društveni odborniki dr. Pavle blaznik o zgodovini freisinške Loke. Karel Plestenjak o loškem muzeju in Branko Berčič o pomembnih loških rojakih ter umetnostni zgodovinar Cene Avguštin o umetnostnem razvoju na Loškem. Škofji Loki, njenim krajem in ljudem posvečena in zato tudi poimenovana kot škofjeloška številka ilustrirane revije Tovariš je izšla 27. marca 1953 Na naslovni strani je predstavila pogled na Škofjo Loko (loto prof France Planina), na prvih notranjih straneh pa je bila objavljena dvostranska fotoreportaža z obiska Škofje Loke in njenih krajev ( K) posnetkov) z. uvodnimi spremnimi besedami ured ništva. Loški prispevki so bili s poudarjenimi naslov i razvrščeni med sicer običajni mi revijalnimi informacijskimi in leposlovnimi besedili. Obsegali so 9 krajših oziro- 18 OD POVEDANE DO NATISNJENE DOMOZNANSKE BESEDE ma Lireelniško prirejenih člankov |iod|iisanih ali drugače dokumentiranih a\ lorjev in (t no\inarskili rej^jortažnih zapiso\. ol">)a\ Ijenih na skupno okrog 10 straneh ali tretjini obsega revije. Kaz.\ rstite\' čianktn je bila naslednja; Domov ina »malega kruhka« (France Planina), Loško gospostvo (Pavle IJJaznik), Škofjeloški talci (branislav i^opo\). javni delavci iz loških krajev (Branko Berčie). Po Poljanski dolini (Lojze Krakar). Skozi Selško dolino tlo Železnikov (Milan Cirk), Ciospodarska in komunalna vprašanja Škofje Loke (Janko Bračko), Škofja Loka v umetno.stni kulturi (Cene Avguštin). Obiščimo .škofjeloški muzej (Karel Ple.stenjak): nepodpisani rejiorterski zapiski pa se:) obsegali: Lc)ška sniojka (o loških znamenitostih, jezikovnih posebnostih, turističnih znameni tostih), /irovski čevljarji gredo v svet. Škofjeloška lesna intliistrija. Dve partizanski (akciji iz deceml:>ra 19-il). škofjeloški slikarji (Ivan Grohai'. lurij in lanez Šubic. .A.nt(jn Azbe) in Žiri vabijo, Pris[-)ev ki so bili ilustrativ no opremljeni s skiipno l~ po.s- netki krajevnih in aiiiitekitirnih značilnosti, likovnih del in muzejskih eksponatov. Zapisano in slikovno inedstavitev loškega območja so elopolnjevali informativni oglasi 20 gospodarskih delovnih organizacij in Ljudskega odl-)ora mestne občine Škofja Loka. Na prvi naslednji drtrštveni seji, ^. aprila 19^,^. je bilo ugotovljeno, da vlada v Lc^ki sjilošno nezadovoljstvo, ker njej posvečena šte\ilka revije 'Lovariš ni tirejcna. kot je bilo (.logovorjeno in ker so bili oeklani avtorski prispevki samovoljno zelo slabo okrajšani. Na naslednjem društvenem občnem zboru ". marca 195 i pa je predscLl- nik dr. Blaznik v svojem poročilu ugotavljal, da so v zadnji poslovni clobi odborniki Muzejskega društva pripravili gradivo za loški številko Tovariša, ki (ia je najbolj razočarala prizadete odboinike, ker so bili njihovi teksti povsem zmaličeni. \' takšnem nezadovoljstvu med Ločani, Llruštveiiimi člani in odborniki in k socle- lovanju povabljenimi avtorji pris|:>evkov za loško številko Tovariša sem (avtor tega prispevka B. B.) kot odbornik na drušneni seji 7. maja 1953 jTredlagal, naj bi za revijo 'Lovariš pripravljene strokovne sestavke uporabili za izdajo samostojne driršt\ene publikacije. Ob tem je društveni podpredsednik Sievo šink dodal, da ivamerava tudi Turistično društvo izdati neko brošuro o Loki, ob kaleri naj bi se v sktipnem uredni.š- keni odboru povezala 'Luristično društvo kot organizator in .Muzejsko društvo z vse- bin.skimi [:)rispev ki. Razprave o tej skupni akciji so nato na tiruštvenih sejah potekale skozi vse leto 1953. Vendar ni zaživel sktipni uredniški otibor, ni bilo razrešeno financiranje brošure, niti ne dogovorjena njena vsebina. Na eni strani naj bi bila nekak vodiiik po škofji Loki turistično propagandnega značaja, na drugi strani poljtidnoznanstvena publikacija. l'o mnenju dr. Blaznika in prof Planine, ki naj bi v uredništvu zastopala Muzejsko društvo, naj bi bil v publikaciji obdelan ves nekdanji Ireisinški teritorij v zgoclov inskem, zemljepisnem in kulturnozgodovinskem pogledu in predstavljen v obliki kratkih turističnih sprehodov v širšo škofjeloško okolico. Sad nadaljnjih razgovorov, ki so se zavlekli v leti 195-t in 1955, pa ni bila poljudna znan.stvena |:>uhlikacija, ampak se je del zamisli uresničil v obliki turističnega vodnika: France Planina, Škofja Loka, Selška in Poljanska dolina (3i strani), ki ga je izdal Pripravljalni ocibor /a gospodarsko razstavo v skofji Loki julija 1956. \' januarju in tebriiarja 1954 so na dveh sejali društvenega odbora potekale razprave o pripravah in izvedbi prihodnjega društvenega občnega zbora, ki naj bi 19 LOŠKI RAZLEDI 50 se sestal -. marca L954. Med drugimi zamislimi odbornikov sem predlagal, naj bi v škofjeloškem prosvetnem listu, ki sem ga od se/one L952 53 urejal v okrilju Kulturnoumetniškega društva Tone Šifrer in je periodično izhajal ob gledaliških pre- mierah in ob drugih kulturnoprosvetnih dogodkih, obja\'ili gradivo za društveni občni zbor. Vendar je bilo na februarski seji ugotovljeno, da v tako kratkem času odborniških poročil za natis ni mogoče pripraviti. Odločeno pa je bilo, da bo posebna tematska številka Škofjeloškega prosvetnega lista sicer posvečena društvenemu občnemu zboru, predstavljen pa naj bo v njem škofjeloški muzej: redakcija vsebine je bila zaupana odbornikom Berčiču. Doroteji Gorišek in Plestenjaku, Tako so udeleženci občnega zbora prejeli 4. številko II. letnika škofjeloškega prosvetnega lista za sezono 1953 54, naslovljeno: Škofjeloški muzej. Ob občnem zboru Muzej skega društva dne 7. marca 1954. Brošura je imela naslednjo vsebino: predsta vite* članov upravnega in nadzornega odbora Muzejskega društva v poslovnem letu 1953; Pavle Blaznik, Loški vitezi in mestni plemiči (odlomek iz razprave Kolonizacija in kmet.sko podložništvo na Sorskem polju): Karel Plestenjak, O škofje loškem muzeju; Doroteja Gorišek. Muzejski arhiv v Škofji Loki: in Branko Berčič, Loški rojaki med slovenskimi javnimi delavci (nadaljevanjespisa obravnava upodablja joče umetnike). V ilustrativnem delu je bil predstavljen Loški grad po fotografiji pred letom 1892, Valvasorjeva Škofja Loka po lesorezu iz leta 1543 in grb freisinškega loškega gospostva iz škofjeloške muzejske zbirke. Stroški za natis so bili. kot običajno pri tem listu, pokriti z oglasoma delovnih organizacij: Gorenjske predilnice in Držav nega elektrokovinskega podjetja Motor, oba iz. Škofje Loke. Za naslednjo podobno medijsko manifestacijo se je Muzejsko društvo bolje in pravočasno pripravilo. Na odborovi seji v začetku marca 1955 so ugotovili: »Zapri hodnji občni zbor... društvo zopet izda svojo storilko Škofjeloškega prosvetnega lista. Vsi odborniki naj za to pripravijo svoja poročila.« Temu je bila posvečena 3- številka III. letnika Škofjeloškega prosvetnega lista za sezono 1954 55 kot posebna samostojna publikacija: Pregled dela. Ob občnem zboru Muzejskega društva dne 27. marca 1955- Njena vsebina je bila naslednja: predstavitev članov upravnega in nadzornega odbora v poslovnem letu 1954: Delo Muzejskega društva v lanskem letu (poročilo predsednika dr. Pavleta Blaznika): Poročilo tajnika Muzejskega društva (poroča Doro teja Gorišek); Delo za ohranitev pristne podobe loškega mesta (poročilo društvenega gospodarja Franceta Planine); Delovno poročilo uprave muzeja v Škofji Loki za leto 1954 (poročata Karel Plestenjak in Doroteja Gorišek); in povabilo na občni zbor z. objavo dnevnega reda. K poročilu Franceta Planine je bila objavljena fotografija s strokovnega obiska univerzitetnega profesorja arhitekta Jožeta Plečnika v Škofji Loki spomladi 1954. Stroške za natis brošure sta takrat pokrila oglasa Državnega elektro kovinskega podjetja Motor in Mlinskega podjetja Trata, oba iz Škofje Loke. Že leto dni prej je bilo v zapisniku z društvenega občnega /bora 7 marca 1954 v točki dnevnega reda o samostojnih predlogih med drugim zabeleženo: Tov. Berčič je omenil, da bo čez 20 let 1000-letnica našega kraja. Dalje opozori, da so vse razprave o Loki raztresene po različni/i revijah in časopisih. Podaja predlog, da bi se pretresla možnost ustanovitve lokalne periodične publikacije, ki bi jo vodilo Muzej sko društvo. \' njej bi se obravnavali starejši in novejši problemi iz zgodovine Loke. 20 OD POVEDANE DO NATISNJENE DOMOZNANSKE BESEDE S tem bi se pospešilo delo Muzejskega društva in reprezentirali hi se z njo na zunaj. I 'stanovii naj bi se iniciativni odbor, ki bi delo prevzel. I stvarilo bi se boljše vzdušje in delo postalo živahnejše. - Dr. Blaznik pripomni k temu. če le ni Kronika (strokovni časopis za slovensko krajevno zgodovino, opomba B.B.)poklicana za to, ker objavlja prav poljudne članke o lokalni zgodovini. - Prof. dr. Rani predlaga, naj hi to vprašanje rešil bodoči odbor« Kako je bil ta predlog sprejet v širšem škofjeloškem družbenem okolju in kako je začela potekali akcija za izdajo škofjeloškega lokalnega zgodovinskega zbornika, je najbolje razvidno iz poročila, ki sem ga -t. avgusta naslovil: Mestnemu odboru SZDI. in Muzejskemu društvu vŠkofji Loki V zvezi z delom za izdajo »Škofjeloškega zbornika« poročam opotekli in usedanjem stanju akcije: Misel o izdaji nekega zbornika, ki bi vsebinsko obravnaval dogajanje na teritoriju mesta in celotne bodoče komune, je bila prvič javno sprožena ua letošnjem občnem zboru Muzejskega društva. Pozneje se je za akcijo zainteresiral tudi M() SZDL. Bivši predsednik SZDL lov. Cirkje sklical sestanek nekaterih zainteresiranih zastopnikov organizacij in posameznikov, na katerem je bil sprejet predlog o izdaji zbornika, ki naj bi prvič izšel letos ob občinskem prazniku in nato periodično vsako leto. Sklenjeno je bilo tudi. da ho letošnji zbornik založila SZDI in priskrbela za to potrebna finančna sredstva. Podpisani se je, po odločitvi takratnega predsednika SADI. tov. Cirka, ob pripravljanju načrta za zbornik takoj lotil tudi zbiranja sodelav cev in tehničnih podatkov. To delo je vodil tudi po spremembi r vodstvu .l/O SZDI. in sporazumnoz novim predsednikom tov. Puharjem. Danes so pripravljalna dela za zbornik r zaključni jazi. Zbornik ho obsegal 5 tiskovnih pol, t.j. 80 strani. Vsebinsko ho razdeljen ua tri skupine: prvi del ho obsegal članke in poljudne razprave, drugi leposlovje in tretji krajša poročila. V prvem delu bodo priobčeni prispevki, ki bodo obravnavali loko in njen okoliš v očeh različnih strokovnjakov in v raznih obdobjih. Obdelan ho detajl iz SOB. prva partizanska akcija v Škojji Loki. ki ho zbornik jiovezal z datumom izida: nadalje bodo o našem ozemlju in o dogajanju ua njem pisali arheolog, zgodo vinar, prirodoslovec, geograf, geolog, umetnostni in kulturni zgodovinar, urbanist iu še kdo. Pridobljeni so sodelavci: predsednik I.OMO Cvetko Kobal (NOB), kustos Stane Gabrovec (arheolog), dr. Pavle Rlaznik. (zgodovinar), prof. France Planina (prirodo slovec iti geograf), asistent Tone Ramovš (geolog), dr. Emilijan (,'evc (umetnostni zgo dovinar), gradbeni tehnik Marjan Masteri (urbanist). Drugi del zbornika bo prinesel leposlovno prozo pisatelja rojaka in talca Toneta Šifrerja. V tretjem delu bo na kratko obravnavana tekoča aktualna družbena in društvena problematika našega teritorija. I/i hi KIO objavljena poročila o stanju lokalnega življenja in slično. 'Tekst zbornika bodo dopolnjevale slike. Za natis sem dogovorjen s tiskarno -Tone Tomšič« v Ljubljani. Rokopis zbornika mora hiti oddan r prvi polovici septembra, da ho knjiga lahko izšla v decembru za 21 LOŠKI RAZGLED 50 občinski praznik. Format zbornika bo revijalen. Cena tiskarskega dela z vštetimi klišeji za naklado 1000 izvodov po 5 tiskovnih pol znaša okrog 120.000.- din. Temu je treba dodati še znesek za honorarje avtorjem, ki bo znesel okrog 40.000. - din. Skupno je treba računati torej na izdatek okrog 160.000. - din. Najnižja prodajna cena bi lahko bila 100- din. za izvod zbornika. Prodaja bi tako krila 100.000.- din izdatkov, poskrbeti pa bi bilo treba še za kritje preostalih 60.000. - din. To bi si lahko zasigurali ali z oglasi - še bolje z nabiranjem tiskovnega sklada, ker bi bilo lepše, da bi izšel zbornik brez oglasov - ali kako drugače. Če bi hoteli kriti stroške samo s prodajo, bi morali nastaviti ceno na 160.- din za izvod. Za prodajo zbornika bi se bilo najbolje nasloniti na mrežo članstva Muzejskega društva, ki bodo za zbornik najbolj zainteresirani, del naklade pa ponuditi k)iji- garnam v komisijsko prodajo. Ob zaključku 1. Prosim za odobritev dosedanjega dela. 2. Muzejsko društvo in SZDLpri svojih organizacijah naj poskrbita za poročila oziroma za članke o problematiki njihovega dela. Članke je treba oddati do 1. septembra 1954. 3- Želim, da se imenuje uredniški odbor, ker ne bi hotel sam odločati pri končnem izboru prispevkov in pri ureditvi zbornika. V odboru naj bosta poleg mene še predstavnika Muzejskega društva (predlagam: prof. France Planina) in SZDL < mogoče prof. Andrej Česen. prof. Tomo Podnar ali kdo drug). 4. Pristopiti je treba k nabiranju tiskovnega fonda ali k drugačni finančni ureditvi akcije. 5. Z ozirom na to. da bo zbornik izhajal periodično tudi prihodnja leta. pred lagam, naj se ga temu primerno poimenuje in da naj prevzame skrb za njegovo izdajanje Muzejsko društvo ali muzej kot najbolj primerna kulturna organiza cija oziroma ustanova na območju bodoče škofjeloške komune. Ta dva naj bi prevzela tudi skrb za prodajo in za obračunavanje prodane naklade s SZDL, ki naj bo v Gorniku navedena kot založnik. Ker je ureditev zgoraj navedenih vprašanj, zaradi postavljenih terminov (sep tember in december) in zaradi nemotenega poteka akcije (finančna stran) aktual na in nujna, prosim, da takoj pristopite k obravnavanju in reševanju. Skopja Loka, dne 4. avgusta 1954 Branko Berčič, l. r. Predsednik Muzejskega društva dr. Blaznik se je v tem času mudil v Miinchnu, kjer je proučeval freisinško arhivsko gradivo o loškem gospostvu. S pripravami za loški zbornik ga je obveščal prof. Planina, s katerim sva kot društvena predstavnika sodelo vala pri njegovem snovanju. Ko je bil obveščen o terminskem planu za oddajo prispevkov in natis publikacije, mi je na razglednici iz Miinchna 19. julija 1954 med drugim sporočil: »Prof. Planina mi je pisal glede Zbornika. Rad bi se odzval vabilu, vendar mi je iz tujine nemogoče. Če bi Zbornik izšel proti začetku novembra (tu je 22 OD POVEDANE DO NATISNJENE DOMOZNANSKE BESEDE imel v mislih oddajo prispevka, op. B.B.), bi lahko računali tudi na mene. Saj gradiva mi zares ne bo manjkalo. Tako pa prosim, da me opravičite, čeprav mi je - odkrito rečeno - hudo...« Z majhno zakasnitvijo sem mu v pismu 5. avgusta 1954 med drugim zapisal:»... Ne samo Vam. tudi meni osebno in nam vsem skupaj bi bilo hudo, če bi moral naš letošnji zbornik iziti brez Vašega sodelovanja. Vodilni rojak znanstvenik vsekakor mora sodelovati - tega mnenja smo vsi. In da bi bilo to zaradi Vaše odsotnosti tam v zakladnici loške zgodovine sploh mogoče, smo zadevo uredili takole: Rokopis za zbornik moramo oddati v začetku septembra. Vaš prispevek pa bomo po dogovoru s tiskarno lahko oddali šele s korekturami, to je nekako okoli začetka novembra. Upam. da Vam bo takšen časovni termin odgovarjal in Vam dopustil možnost, da boste svoj prispevek napisali po vrnitvi domov. O obsegu se bomo pogovorili pozneje, to tem lažje, ker bomo imeli v rokah že vse ostalo gradivo...« Nato sem ga obvestil še o predvidenem obsegu, financiranju in vsebini zbornika in dodal: «... Takšna bo notranja podoba našega zbornika. Kaj pestra bo. cel omniblis!Mislim, daje ta širina popolnoma pravilna in edino odgovarjajoča. In tema primerno je zborniku treba nadeti tudi zunanje lice - mislim na poimenovanje. Če predpostavim, da zbornik ne bo enkraten, samo letošnji pojav, temveč da bo izhajal redno vsako leto ob občinskem prazniku - in o tem smo govorili - pa pomislim na množico podobnih publikacij, ki rasto kot gobe po dežju (Celje. Mengeš, Kranj itd.), me ime »Škofjeloški zbornik« ne zadovolji. Ne pove mi tega, kar bi želel in kar naj bi publikacija bila za nas rojake in za ostali kulturni svet. Predočmi imam pričetek in vlogo mariborskega ČZN(Časopis za znanost in narodopisje, op. B. B.) v nekoliko drugačni, lokalno ožji in specifično naši obliki. Zborniki so bolj ali manj muhe enodnevnice in bi takšna oznaka kvečjemu šla kot podnaslov z oziram na vsebino, ki je res zbrana od vseh strani. Če utegnete, prosim, razmislite malo o tem in predlagajte pametno rešitev. Par primerov: Kronika škofjeloške komune (mogoče premoderno, ne obseže vsega gospostva?), Acta freisingensia locopolitana (preozek, čisto znanstveni naziv ?). Glasnik ali Vestnih škofjeloškega muzeja (?) ali podobno...« Dr. Blaznik mi je že 9. avgusta 1954 s pismom med drugim sporočil: »Glede mojega članka si ne belite glave/ V konceptu ga imam že napisanega. Naslov: Na obisku v Freisingif ...Članek moram samo spisati s strojem, pa ga Vam bom takoj poslal. Upam, da bom že na kakšen način prišel do stroja. Ime publikacije: Predlagano 'Kronika škofjeloške komune' mi ne ugaja, tudi ne ustreza glede obsega. Actafrsg. locopol: tudi ne zajame vsebine. Bolj bi bil navdušen za firmo muzeja, ki se mora zanimati za vse probleme, katerih se bo publikacija dotikala. Glasnik' mi ne ugaja, ker je kopija GMS (= Glasnik Matice slovenske, op. B. B.). Odločite se za 'Vestnih šk. m.' ali kaj podobnega. To je seveda moj skromen nasvet. - Zelo me veseli, daje loka tako razgibana in da ima na krmilu razumne ljudi, ki jim je nekaj tudi do kulture...« Čez dober mesec dni, 13. septembra 1954, mi je dr. Blaznik naknadno sporočil, da ima težave s pisalnim strojem za prepis članka, sicer pa ga bo poslal kar v rokopisu in bo zato pač treba paziti pri korekturah. Takoj ko pa je korekturni odtis prejel, ga je pregledal in ga 12. novembra 1954 vrnil s spremnim pismom in navodilom za članek spremljajoči upodobitvi Loke iz leta 1697. 23 LOŠKI RAZGLEDI 50 Medtem je Škofjeloški prosvetni list (leto II. se/ona 1953/54, št. 8. posvečen pred logu za gradnjo novega kulturnega doma) objavil informacijo za širše loško kulturno občinstvo o pripravah, predvideni vsebini in izidu tako imenovanega škofjeloškega zbornika. Odbor Muzejskega društva pa je o publikaciji razpravljal na svoji seji 3. novembra 195-t. V sejnem zapisniku jo je prvič uradno označil za revijo »Loški razgledi« ter potrdil, da bo njen izdajatelj, medtem ko bo založnik občinski odbor SZDL v Škofji Loki. Odbor je bil tudi obveščen, da so v tiskarni že vsi prispevki za zbornik, ki bo obsegal ok. 200 strani besedila in bo izšel za občinski praznik 18. decembra 1954. Vendar se. zaradi preobremenitve tiskarne z aktualnimi novolet nimi naročili, predvidevanje o izidu prvega letnika Loških razgledov ni uresničilo. V zapisniku društvene seje 5. januarja 1955 je zabeleženo pojasnilo, da so v tisku zadnje tiskovne pole in da bo tiskanje zbornika zaključeno v naslednjem tednu. škofjeloški domoznanski zbornik: Loški razgledi I. Muzejsko društvo v Škofji Loki. December 1954. - je dejansko izšel v mesecu januarju leta 1955. Njegov ured nik je bil Branko Berčič, opremljevalec pa akademski slikar Pavle Bozovičar. Založil ga je Mestni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva ob škofjeloškem občinskem prazniku 18. decembru 1954. Vsebina je bila razdeljena na štiri dele. Pod geslom Le vkup, le vkup, uboga gmajna so bili zbrani prispevki: Začetki ljudske vstaje v Škofji Loki (avtor Cvetko Kobal - Florijan). Spomin na prvo partizansko pomlad (France Kavčič - Veljko) in Nekaj gradiva o narodnoosvobodilni borbi na Gorenjskem v letih 1941 in 19-t2 (Branko Berčič). V skupini Razgledi so bile objavljene znanstvene razprave in strokovne raziskave: Kako se je razvila loška pokrajina (France Planina). Na obisku v Freisingu (Pavle Blaznik), Umetnostni pomen škofjeloškega okoliša (Fmilijan Cevc), Rod, dom in prvo šolanje pisatelja Ivana Tavčarja (Branko Berčič), Nahajališča in uporaba okrasnih kamnov na škofjeloškem ozemlju (Anton Ramovš), Podnebje Škofje Loke (Janko Sicherl), »Zgornji stolp« na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki (Cene Avguštin) in Urbanistična ureditev Loke v očeh njenih prebi valcev (Marjan Masterl). V oddelku Leposlovje je bila natisnjena novela Če se ustavi motor (Tone Šifrer). V oddelku Poročila in problematika pa so bili razvrščeni članki: Prometna pota in gospodarski razvoj Škofje Loke (Jelo Janežič), Cestno omrežje in pro metno vozlišče v Škofji Loki (Marjan Masterl), Pomen vajenskih šol za naše gospo darstvo (Jelo Janežič), Razvoj in delo Mestne ljudske knjižnice (Branko Berčič), Par gledaliških problemov in Nekaj problematike škofjeloških študentov (oboje Janko Krek). Zbornik je obsegal 180 strani besedila in ilustrativnega gradiva ter 11 strani čestitk za občinski praznik in oglasov družbenopolitičnih ustanov in gospodarskih delovnih organizacij. Tehnični urednik je bil Stane Krapež. Naklado 1200 izvodov je natisnila Tiskarna Toneta Tomšiča v Ljubljani. Od štirih vsebinskih razdelkov v prvem letniku Loških razgledov je tematika o narodnoosvobodilni borbi obsegala 40 strani ali 23 %, Razgledi 94 strani ali 54 %, Leposlovje 14 strani ali 8 % ter poročila in problematika 26 strani ali 15 %. Prispevki so posegali na strokovna področja naravoslovja (Planina, Ramovš, Sicherl), starejše zgodovine (Blaznik, Avguštin), novejše zgodovine (Kobal, Kavčič, Berčič), literarne zgodovine (Berčič, Šifrer), umetnostne zgodovine (Cevc), urbanizma (Masterl), šolstva (Janežič, Krek), knjižničarstva (Berčič) in gledališča (Krek). Kot sofinancerji so izid 24 OD POVEDANE DO NATISNJENE DOMOZNANSKE BESEDE zbornika omogočili: Mestni občinski odbor SZDL in Mestni občinski komite ZKS, Ljudski odbor Mestne občine, tovarne Šešir, Gorenjska predilnica, Motor, Gradiš, Jelovica in Odeja ter podjetja Tehnik, Železnimi in Transturist, vsi iz Škofje Loke. Ob izišlih Loških razgledih je društveni odbor razpravljal na svojih sejah 2. februarja in 2. marca 1955. Dogovorili so se o razdelitvi naklade zbornika za reprezentativne potrebe založnice in občine, za razširjanje med društvenimi člani in za prosto prodajo. Ugotavljali so splošno zanimanje za publikacijo doma na loškem območju in drugod, da so ocene o njej pohvalne, da naročila za nakup nenehno prihajajo in da je prodana že polovica naklade. Razmišljali so tudi o pripravah na izdajo naslednjega letnika Loških razgledov Predsednik društva dr. Blaznik pa je v svojem poročilu na društve nem občnem zboru Z1, marca 1955 zapisal: »Vpretekli poslovni dobi je izdalo Muzejsko društvo Loške razglede v želji, da seznani na poljuden način široke množice s kultur nim, socialnim in političnim življenjem na loškem ozemlju v preteklosti in sedanjosti. Založnik MO SZDL v Škojji Loki je omogočil, daje naš zbornik spričo nizke cene dostopen vsakomur, za kar najse založniku tudi na tem mestu javno zahvalim. Odbor Muzejskega društva želi. da s to publikacijo nadaljujemo. Po našem načrtu naj bi Loški razgledi izhajali letno, in sicer ob občinskem prazniku.« O izidu Loških razgledov je slovensko javnost prvi obvestil osrednji časnik Slovenski poročevalec, ki je celo na častnem mestu vrh druge strani dnevnika in s posebno poudarjenim naslovom Loški razgledi objavil poročilo svojega takratnega lokalnega dopisnika: "Po dolgem pričakovanju smo Ločani dobili prvo povojno publikacijo Muzejskega društva v Škojji Loki. Že pred vojno je društvo od časa do časa izdalo kakšno samostojno znanstveno delo (Pavla Blaznika, Planine itd.), sedaj pa se je odločilo za almanah. Na prvi pogled lahko razberemo osnovno misel Loških razgledov: pogled v preteklost, sedanjost in bodočnost Loke in okolice.« Nato predstavi v zborniku objavljene prispevke in njih avtorje ter nadaljuje: »Žepo tem kratkem pregledu lahko ugotovimo, kako je bila potrebna takšna publikacija. Še bolj pa se bo povečala njena vrednost, če seji bo pridružila vsako leto nova. Prva številka daje dragoceno gradivo raziskovalcem našega kraja na vseh področjih, obenem je lep dokument dela in drago ceno darilo Ločanom za občinski praznik.« Obširneje pa je javnosti Loške razglede predstavil društveni odbornik prof. France Planina s člankom Loški razgledi, prispevek h krajevni književnosti v časniku Ljubljanski dnevnik. Osnovne misli in glavni poudarki v njem so naslednji: »Podoba domovine je kakor mozaik. Sestavljamo jo iz podrobnega poznavanja njenega turističnega in zgodovinskega značaja.« Našteva nekaj dobrih krajepisnih del v Sloveniji in nadaljuje: »Škofjeloško ozemlje je vzpodbudilo že več proučevalcev s tem, daje bilo upravno gospostvo vezano na lepo zaokroženo geografsko celoto in se skozi 800 let n i spreminjala. Zato ga poleg pokrajinskih m ikai most i odlikujeta neka posebna enotnost zgodovine in neprekinjen razvoj umetnostnih in narodo pisnih vrednot« Navaja dela F. Pokorna, P. Blaznika, zbornik iz leta 1936 in ugotavlja: •»Novi čas ... pa zahteva od kulturnih rojakov Ločanov novih osvetlitev. Ob pri pravah na urbanistično ureditev mesta so se kar vsiljevale zahteve glede temeljitejše proučitve nekaterili vprašanj.... da je treba vskladiti gospodarske interese s kulturno zgodovinsko in turistično pomembnostjo kraja. Iz teh prizadevanj je zraslo delo ... 25 LOŠKI RAZGLEDI 50 zbornik, ki nosi naslov Loški razgledi in ki ima svoj pomen, ker se s svojo vsestranos- tjo in tehtnostjo uvršča med najboljša slovenska krajepisna dela in osvetljuje Loko z novih, sodobnejših vidikov.« Pregledno predstavi avtorje in vsebino njihovih prispevkov in zaključuje: »Zbornik sicer ne daje zaključne slike kraja, a jo v mnogo- čem bistveno sestavlja. Saj tudi njegovo izdajanje ni zaključeno, kakor obeta številka l v naslovu. Želimo, da bi odslej izhajal redno za občinski praznik in bi dosegal tega prvega po pestrosti in stvarnosti.« Poglejmo še, kako je bila nova škofjeloška domoznanska publikacija sprejeta v slo venski zgodovinski publicistiki. Zgodovinar Jože Šorn je v strokovnem časopisu za slovensko krajevno zgodovino Kronika objavil poročilo z naslovom Loški razgledi I. Izdalo Muzejsko društvo v Škof ji Loki decembra 1954, v katerem je med drugim zapisal naslednje ugotovitve: •>Lokaluozgodoviuski zborniki se vrste pri nas kar precej hitro drug za drugim. Za celjskim, sloveujgraškim. ptujskim itd. je pred nami nekaj podobnega - Škofjeloški razgledi. Tako pobudo moramo samo pozdraviti, ker vse bujejo objavljena dela včasih tudi zelo kvalitetne članke, po drugi strani pa so odraz živahne in ambiciozne delavnosti naših zgodovinskih, muzejskih in podobnih društev.« Po pripombi o hibah pri razvrščanju prispevkov v teh zbornikih pregledno informira o avtorjih in vsebinah njihovih prispevkov v ocenjevanem zborniku ter nadaljuje: "Knjiga je vzbudila vso pozornost, zlasti še, ker L številka zbornika napo- Ob obisku arhitekta Jožefa Plečnika v Škojji Loki leta 1954. Od leve: Branko Berčič, Svetko Kobal. Jožef IHečnik, Marijan Masterl in Melhior Golob. (Foto Marijan Masterl) 26 OD POVEDANE DO NATISNJENE DOMOZNANSKE BESEDE veduje nadaljnje zvezke Razgledov. Če vrednotimo čisto praktično naše zbornike. zlasti še te-le Razglede, moramo pripomniti, da bi bilo prav, čebijih imele vse šole. da bi se profesorji in mladina že pred odhodom, postavimo, na izlet mogli seznaniti Z znamenitostmi krajev, kijih obiščejo. Ne bi bilo napak, če bi jih vzeli v roke še naši turistični uradi in njihovi vodiči. Tudi takim praktičnim namenom Razgledi docela zadoščajo.« V preteklosti in sodobnosti geografsko, zgodovinsko, gospodarsko, kulturno in družbeno povezano škofjeloško območje je z zbornikom Loški razgledi leta 1954 dobiio svojo prvo domoznansko periodično publikacijo. Namenjena je vsem obča nom in najširšemu krogu loških rojakov in prijateljev za spoznavanje svoje ožje domovine skozi tisočletno dogajanje na ozemlju in med ljudmi v porečju treh Sor. V loškem domoznanskem zborniku so odprte strani za objavljanje prispevkov loških rojakov in vseh drugih avtorjev z najrazličnejših strokovnih področij, ki obravnavajo dogodke in ljudi na območju nekdanjega loškega gospostva. Loški razgledi so zrasli iz prizadevanj in tradicije škofjeloškega Muzejskega društva, da prispeva k odkrivanju bogate duhovne in materialne, zgodovinske in kulturne dediščine ožje domačije ter k širjenju vednosti o tem med svojimi društvenimi člani, loškimi rojaki in drugimi loškimi prijatelji. Prvi Loški razgledi so. ob vztrajnem prizadevanju loških domoljub nih zanesenjakov na poti od povedane do natisnjene domoznanske besede, odprli novo možnost in pokazali smer do novih iskanj in spoznanj. Viri in literatura: Arhiv Muzejskega društva v Škofji Loki: Knjiga zapisnikov odbora in občnih /borov. (Hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. Enota v Škofji Loki) Berčič. Branko: Uredniška korespondenca. (Hrani avtor) Blaznik. Pavle: Kolonizacija Poljanske doline. Ljubljana Škofja Loka. Muzejsko društvo 1938. - P. o. iz Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo XIX. 1938. (Hrani Knjižnica Ivana Tavčarja v Škofji Loki) Blaznik. Pavle: Naselitev Slovencev. Ljubljana Škofja Loka. Muzejsko društvo 1939. - P. o. iz Vestnika Prosvetnih zvez XVIII. 1939. (Hrani Loški muzej Škofja Loka) Blaznik, Pavle: O cehih na Slovenskem. Ljubljana Škofja Loka. Muzejsko društvo 1940. - P. o. iz Zbornika slovenskega obrta 1918- 1938. (Hrani Loški muzej Škofja Loka) Tovariš, ilustrirana revija. Letnik IX. št. 13, Ljubljana 27. marca 1953. (Hrani Loški muzej Škofja Loka.) Škofjeloški prosvetni list. Leto II, sezona 1953 54, št. t. škofjeloški muzej in št. H. Novi kulturni dom, str. 148. Škofjeloški zbornik: leto III, sezona 1954 55, št 3, Muzejsko društvo: Pregled dela. (Hrani Knjižnica Ivana Tavčarja v Škofji Loki.) Loški razgledi I. Škofja Loka. Muzejsko društvo 195-4. (jak = Janko Krek ?): Loški razgledi. Slovenski poročevalec /955. št. 43, Ljubljana. 21. februarja. Planina, France: Loški razgledi, prispevek h krajevni književnosti. Ljubljanski dnevnik 1955. št. 40, Ljubljana 24. februarja Som,Jože: Loški razgledi I. Izdalo Muzejsko društvo v Škofji Loki decembra 1954. Kronika III.. št. I. str. 55. Zgodovinsko branje. Berčič, Branko: Snovanje in ustanovitev Muzejskega društva v Škofji Loki. Loški razgledi 34, str. 16-19. Pravila Muzejskega društva v Škofji Loki. Kaluža, Ludvik: Bibliografija profesorja Franceta Planine (1901 -1992). Škofja Loka. Knjižnica Ivana Tavčarja 2001. str.54. Turistični vodnik Škofja Loka. Selška in Poljanska dolina. (Biblk igrafija pomembnih osebnos ti s Škofjeloškega 1.) Eržen, Matjaž: Bibliografija dr. Pavleta lilaznika 1903-1984. Škofja Loka. Knjižnica IvanaTavčarja / Muzejsko društvo 2003. str. 55-59 (1938-1954) pass. (Bibliografija pomembnih osebnosti s Škofjeloškega 2: Loški razgledi. Doneski H.) 27