m
i'rwdniitvo in upravoištvo Ijlasila je v Chicagi, lil., 28li 1 So. 40. A ve., kamor je pošiljati vse rokopise, leuarne pošiljatve, »plob vse, kar ima stik z listom.
Celoletna naročnina *a Ztir Držav« in Oanado je 11.00, za inozemstvo $1.50
m p
LETO—YEAR V.
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28. 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Consress of March 8, 1879.
V združenju je moč!
CHICAGO, ILL., 15. NOVEMBRA (NOVEMBER) 1912.
“Giatilo” iahaga v»**-
teden v petek. — Cirkulacija je dosegla nad osam tisoč natisov. List je ra* širjen p» Zdr Državah Canadi in stari domovini
*
Cene za oglas«- po pogedM Enostopna 10 point vrst* k centov
S
Nefrankirana ali prečna!« frankirana pisma M n» »prejemajo.
Štev.—number 42.
Po volitvah.
Gotovo so bili vsi trije kandidat je Taft, Wilson in Roosevelt zelo všeč ameriškim denarnim mogotcem. Že ogromne vsote denarja. ki so se potrošile za te tri kandidate v volilni bilki, dokažejo jasno, da denar ni prišel iz delavskih žepov, marveč, da so ga dalli kapitalisti.
Med vsemi tremi kandidati a-meiriških mogočnežev je bil naj-odkritosrčnejši Taft, ker je odprto povedal, da želi vlado, ki bo varovala interese vladajočega sloja. Wilson, zdaj izvoljeni predsednik, ker jei bilo izvoljenih največ njegovih volilnih mož, je mnogokrat kot profesor povedal na glas svoje sovraštvo do delavcev in inozemcev. Pred volitvami je gospod profesor seveda tajil, kar jei nekoč priporočal in učil. Roosevelt tekom svojega sedemletnega predsednikovanja tudi ni nič Storil za delavce. Na piki je imel kot pokorni sluga kapitalistov posebno linijske delavce. Svoje sovraštvo do linijskih delavcev je odkril s tem. da je ja'vno rekel, še predno je bila začela sodnijska obravnava proti Moyerju, Hay-woodu in Pettibonu, uradnikom “Zapadne rudarske zveze”, da so neželjni državljani. S svojim izrekom je hotel Roosevelt uplivati na porotnike, da bi nevstrašene delavske voditelje, ne: glede na to, ako so krivi ali nedolžni, obsodili na vislice. Roosevelt je torej storil najboljše, kar je bilo v njegcfc vi moči, da bi bila Zapadna rudarska zveza uničena.
Vsi trije kandidatje so bili torej po volji velekapitalistov, ki imajo svoje vladne palače v nju-jorškem Wallstreetu, odkoder vladajo ameriško ljudstvo, mu zapovedujejo in ukazujejo.
Wilson je res nekaj kvasil pred volitvami, da bo pomagal malim obrtnikom. Ali to so bile le prazne obljube pred volitvami, ki niso imele niti toliko časa veljave, dokler jih je govoril. Prihodnji predsednik bo moral ravno tako plesati na piščalko denarnih magnatov v Wallstreetu, kot so plesali njegovi predniki. Ako bi slučajno na to pozabil, mu bodo že povedali njegovi prijatelji, politični bos Sullivan in tanamitje, da brez gospode v Wallstreetu ne gre. Vladanje za gospoda Wilsona bi bilo ravno tako lahko ali pa še ložje, kot za Tafta, da ni bilo pri zadnjih volitvah oddanih en mi-ljon glasov za socialistično stranko.
En rniljon državljanov je izreklo, da se ne strinja le s politiko gg. Tafta, Wilsona in Roosevelta, temveč je povedalo, da je proti kapitalističnemu sistemu, proti mezdni sužnosti delavcev, da je sploh za odpravo kapitalizma z A’semi njegovimi priveski. Ta mi-ljon socialističnih glasov provzro-ea kapitalistični gospodi glavobol. ker bo morala priti na dan z reformami za delavce, ako noče, da se bo socialistična vojska še tem hitreje množila. Danes ne odloči pri socialni zakonodaji koliko poslancev ima katera stranka v kongresu ali kakšne politične barve je prediseklnik. Pri zakonodaji za varstvo delavcev odloča tudi hitro naraščajoča, dobro organizirana, disciplinarna socialistična armada, če ima večalimanj ali pa nobenega poslanca. Ako bomo prihodnja leta dobili nekaj socialnih zakonov za delavce, ne bodo zanje glasovali gg. republikanci, demokratje in progresisti iz ljubezni do delavcev, marveč da podaljšajo ž njimi življenje kapitalizmu in zabranijo uskok delavcev v socialistični tabor.
Mogoče je, da pojdejo gg. demokratje in republikanci svojo staro pot in se jim na tej poti pridružijo tudi proge,sisti. ker so gluhi in slepi in nočejo slišati glasu delavnega ljudstva. Ako se to 'zgodi, bodo gospodje toliko preje izkopali kapitalizmu grob, izpodkopali bodo eimpreje temelje današnjemu gospodarskemu sistemu. da se zruši in jih pokoplje pod podrtinami.
Nad njimi se bo v tem slučaju spolnil rek: Kogar hočejo pogubiti bogovi, ga udarijo s slepoto.
Delavci se ne bodo jokali za njimi!	1
Ameriške vesti.
* V Rochester, N. Y. zboruje ‘‘Ameriška delavska zveza” (A. F. of L.) Podpredsednik Duncan je preč ital uradno poročilo o delu Burnsa in njegovih detektivov (vohunov), v katerem so razkrinkana podila sredstva Burnsa in njegovih ogleduhov, s katerimi obdelavajo porotnike, da obsodijo nedolžne ljudi. Poročilo je vzbudilo splošno senzacijo med delegati. Po uradnem poročilu Wickersba-ma. katerega je dobil Goropers še le od Tafta. (Znano je da Taft in Wicke:sbam nista prijatelja delavcev), bi morali Burnsa in njegovo ovaduško sodrgo takoj zapreti. ker tvorijo nevarnost za javnost in so v resnici nizki zločinci. ker so za denar pripravljeni spraviti na vislice aili električni stol tudi nedolžne ljudi.
* V Milwaukee, Wis. je pričela obravnava proti Sehranku, napadalcu na Roosevelta. Ko ga je sodnik vprašal po prečitani obtožnici, ako je kriv, je odgovoril: ‘‘Streljal sem, da. usmrtim. Nisem hotel usmrtiti državljana. Izstrelil sem Roosevelta, ker je tvoril nevarnost za domovino. On bi ne smel kandidirati tretjič. Streljal sem nanj v svarilo, da ne sme nikdo kandidirati trikrat, in naj se vsakdo zadovolji, alko je bil dvakrat predsednik.”
Sodnik Avgust C. Backus je po zaslišanju odredil, da ga zdravniki preiščejo glede njegove pameti. Ako ga zdravniki priznajo zdravim, bo moral Roosevelt nastopiti pred sodiščem kot priča. Tako zahteva državni pravdnih.
* V Chicagu j ei neka El en Craiv-fordova. bogata vdova v spanju vtopila svojo devetletno hčerko v kopelji. Ko je hčerka izdihnila, se je Crawfordova prebudila iz somnambulističnega *) spanja in spoznala, kakšen zločin je zvrši-la. Hitela je v kuhinjo, pograbila sekiro in sam,a sebe udarila po glavi.
Dr. H. N. Moyer, zdravnik za živčne bolezni in ekspert v som-nambulizmu je dejal, da je vsaka mleseena ali	soinnambul isti ena
oseba nevarna za vso družino, ker vsak somnambulist v spanju lahko izvrši nasilno dejanje.
* Ortie Mc Manigal, vohun v službi Burnsa pripoveduje že dva dni pred zveznim sodiščem v Indianapolisu, kako je prevažal dinamit in nitroglicerin in spuščal v zrak razne stavbe. Po lastni izpovedi je vohun Manigal ravnal z nitroglicerinom kot s kakšno nedolžno igračieo. katero se lahko izroči mali deci, da se igra ž njo kot z žogo.	•
Človek bi moral hiti res brez ■možganov, da bi verjel temu ova-duškeimu navihancu.
* Dne 12. novembra je bil pri
obravnavi zaslišan J. J. Ettor, vodja štrajka v Lawrence, Mass., ki je z A. Giovanittijem in Carusom obtožen, da so zakrivili nasilno smrt Ane Lopizzove, češ, da so hujskali štrajkujoče delavce k nasilnim dejanjem.
V krasnem zagovoru je Ettor pred sodiščem povedaj trnjevo pot svojega življenja. Živo je o-črtal znamenitejše flogodke v štrajkn in kako je delavcem vedno priporočal, da naj se v boju s kapitalisti poslužijo le postavnih sredstev. V svojem ognjevitem govoru jie povedal, kako so kapitalisti organizirali zaroto dinami-tardov, da bi očrnili delavce in kako so njih Tažnjivi agentje pripovedovali od hiše do hiše, da je štrajk končan, z namenom, da bi zbegali delavce.
Leo Reidv, očividec pri Strankarskih nemirih jie kot priča izpovedal, da je videl, ko ie vojak z bajonetom predrl štirinajstletnega dečka. Vojaku se ni zgodilo nič. Videl je,- kako je sodrga v službi kapitalistov s količi razbijala šipe na, vozovih ulične želez-
*) Somnambule (izgovori som-nangbiil) je francoska beseda in pomeni mesečnika, ali pa vedeževalca s pomočjo živalskega magnetizma«. V tem slučaju gre za mesečnico.
nice:; policaji, katerih je bilo na tucate, so pa mirno gledali to drhal in njeno početje.
* Blizo Montza, La. je na progi Yazoo Mississippi Valley železnice tovorni vlak udaril v zadnji del osebnega vlaka. Učinek je bil strašen. Devetnajst oseb je bilo vbitih in 54 pa ranjenih. Med mrtvimi so tri ženske in pet detetov. Med ranjenimi osebami je 18 žensk in 20 otrok. Zadnji trije vozovi so popolnoma razbiti.
* Metodistovska episkopalska cerkev je dovolila nad en milijon dolarjev za misijonske poštaje izven Zdr. držav. Glavni upravni odbor omenjene cerkve, ki sedaj zboruje v Brooklvnu, N. Y. smatra, da bolj soglaša, z verskimi nauki, ako se denar potroši za divjake v Afriki, kot da se ga vporabi za olajšavo bede siromakov v Zdr. državah.
V smodnišnici blizo Gary, Ind., ki je poznana pod imenom Aetna Powder Mills je eksplodiralo 2000 funtov dinamita. Raz-stirelba je bila tako silna, da so bližnja poslopja zrušena v podr-tine, šipe so pa popokale daleč neokrog. Sest ljudi je bilo vbitih, trideset pa ranjenih.
* V Danvillu. 111. je okrožna žaga prerezala bogatega farmarja. •J. D. Varnerja na dvoje, ko je prišel pregledovat svojo žago. Stopil je na hlod in spodrsnil, na kar se je zatoki j al pod zobovje hitro krožeče žage, še predno so mu delavci priskočili na pomoč.
* Glavni poštar Hitchoek je izdal opomin, naj odpošiljalei zavojev po pošti napišejo določne in natančne naslove, kakor tudi dobro zavijejo in zavežejo vsako reč, ki jo pošljejo po pošti. Vsako leto se izgubi mnogo reči o Bo-žičii; ker so na zavojih slabi naslovi, ali so pa reči slabo zavite in povezane.
*	V Whitevillu, Va. je pričela obravnava proti dvema članoma tolpe, ki je dne 14. marca postrelila v sodni dvorani v Hillsvillu vse sodnijsket uradnike. Wesley E war ds in Sidney Allen, sta se dolgo skrivala pred detektivi, ki so ju slednjič «prijeli v Iowi. Sidney Allen je izjavil pred sodnikom, da je streljal v samoobrambi, ker je šerif priče! streljati prvi. Njegova tovariša Floiy in Claune Allen imata umreti dne 22. novembra n-a električnem stolu, Friel Allen in Sidna Edwards sta obsojena v večletno ječo.
*	Iz Charlestona, W. Va. poročajo, da so lastniki «rudnikov vložili odškodninsko tožbo proti rudarski uniji (U. M. W. of A.) radi štrajkov v okrajih Kanawha in Fayette. Rudniški 'baroni 'zahtevajo $750.000 odškodnine. Bogata rudniška gospoda ni mogla vreči ob tla organiziranih rudarjev s pomočjo najetih morilcev in milice, zato je sedaj vložila tožbo, da bi uničila unijo rudarjev.
* V Bostonu so vslužbenci nad-uiične železnice po svoji uniji vložili tožbo pri višjem sodišču proti ‘‘Boston Elevated1 Railway” družbi radi zarote, ker je omenjena družba postavila na črno listino vse vsl.uižbenee, ki so se pridružili uniji. V petek se je vršila obravnava in sodnik1 je razsodil proti delavcem, češ, da ima vsak delodajalec pravico odpustiti svoje delavce, ako so člani unije. S to razsodbo so priznane črne listine.
Za' delavce je pa ta razsodba dober nauk, ako hočejo kaj veljati, se morajo organizirati politično v socialistični stranki in izvojevati politično moč.
* Obravnavo proti Clarence S. Darrowu, «zagovorniku delavcev so v Los Angelos zopet preložili. Obravnava bi imela pričeti dne 25. novembra. Prijatelji Darova trdijo, da sploh ne bo prišlo do obrr «nave, ker se državni pra.vdinik boji ponovne blamaža
SLOVENSKI DELAVCI prpč od Bingham, Utah in Cleveland, O. Ne hodite tie iskat dela. V o-menjenih mestih je štrajk!
Inozemstvo.
Ko odhaja list v tisek; divja pred Carigradom krvava bitka. Po poročilih iz« Sofije so Bolgari zasedli utrdbe pri Čatalji. Turki poročajo, da so s pomočjo bojnih ladij pregnali bolgarske čete iz R odo sta, in da so pod zaščito topov z bojnih ladij izkrcali tri tisoč mož pehote.
V Carigradu je proti Turkom vstal še hujši sovražnik, kot so balkanski zavezniki. V predmestjih je skoraj en četrt miljona begunov, ki nimajo strehe in jela. Med turškim vojaštvom se je pojavila kolera. Ta strašna bolezen bo kmalu zahtevala mnogo žrtev, ker je turška vojska brez vseh sanitarnih sredstev. Tudi med beguni so se pojavili slučaji te grozne« bolezni.
Avstrija je pričela stezati svoje . kremplje po Balkanu. Sporazumno z Italijo je poslala, Srbiji ultimatom, v katerem zahteva, da srbska vojska ne sme zasesti Du-razza, pristanišča v Adriji. Pasic, srbski minister za notranja dela ni odgovoril na ultimatom Avstrije in Italije, marveč je odpotoval v Uskulb, da se posvetuje s kraljem Petrom o položaju.
Po brzojavki iz Berlina je Avstrija «dne 12. novembra mobilizirala mornarico. Avstrijsko brodovje ne Donavi se je zasidralo pri Semlinu nasproti Belgrada Konjski trgovci in mešeitarji, ki so se iz Avstrije vrnili v Monako-'vo, pripovedujejo, da je Avstrija prepovedala izvoz konj, ki so sposobni za vojaško službo.
Neki višji diplomat se je izrazil, da bo tekom enega tedna pričela ena največjih vojn, ali se« bo pa diplomatom posrečilo rešiti vprašanje, katerega so smatrali do sedaj nerešljivim.
Tudi Rusija igra dvorezno vlogo. Na eni strani podpira Srbijo, na drugi na grozi Bolgariji, da ne sme zasesti Carigrada.
Najnovejša brzojavka se glasi, da jie Rusija po reki Donavi skozi Romunsko poslala parnike, na ka-to ih j«e štiri tisoč vojakov, proti bolgarski meji.
Ameriška križarja Montana in Tennessee, sta odplula proti Turčiji. Zapovednika sta. dobila povelje, da z največjo hitrico nadaljujeta svojo pot.
Feliks Diaz, «premagani vodja vstašev je podkupil straže in zbežal iz Mehike. Tako. se glasi list, katerega je dobil R. G. Kinvan v Louisvillu, Ky.
Zadnjo nedeljo so socialisti na Dunaju, priredili velikansko demonstracijo za mir in proti huj-skanju za vojno z balkanskimi zavezniki. Demonstrante je naskočila policija. Mnogo oseb je zaprtih in ranjenih.
Na seji proračunskega odseka je zopet prišlo do burnih prizorov, ki bi kmalu končali v divjem pretepu. Slovanski poslanci so ob-struiraii in razprave so bile čimdalje bolj razgrete in glasne. Sredi tega dirindaja jie slovenski poslanec Jarc zgrabil čašo« in vrgel proti nemškemu poslancu Maliku. Jarc je zgrešil Svoj cilj. Malik je takoj prijel črnilnik in ga vrgel Jarcu v obraz. Takoj se je razlila črna tekočina po obrazu in obleki Z največjim trudom so drugi, treznejši poslanci zabranili pretep.
V Vadhiji, Novi Zelandiji so skebje s puškami naskočili unij-ske rudarje, ko so zborovali v svoji dvorani. VeUko unijskih rudarjev je ranjenih in dva, umorjena. Policija je mirno gledala in držala križem roke, ko je skebska drhal napadla z orožjem mirno zborujoče unijsbei rudarje.
Po vsem svetu lahko skebje pod zaščito policije v interesu delodajalcev uganjajo najgrše z«ločine.
Manuel Pardinas Zarrate je na
ulici ustrelil španskega ministra Canalejasa. Pognal mu je« dve krogli od za dej v glavo.
Canalejas je bil prvotno republikanec, kasneje je pa postal liberalec, ki je postajal ® vsakim dneni bolj nazadnjaški Opozicio-nalno časopisje ga je hudo napadalo kot izdajalca republikanskih in liberalnih načel.
Taki čini, kot ga j® zvršil Zarrate, ne prinesejo nobenemu narodu svobode. Napadi na posamezne osebe dajejo vladi priliko, da ugasne zadnjo iskrico ljudske svobode.
Juanšikaj, predsednik kitajske republike je dne 5. novembra, ko je rninolo leto, odkar se je proglasila kitajska, republika, izdal oklic na ministre, predstojnike raznih oddelkov in zbornico, v katerem jih vzpodbuja k slogi in vzajemnemu delu, da sc Kitaj ohrani kot republika.
Na Norveškem je bilo izvoljenih 74 radikalcev, 24 liberalcev in 23 socialistov v zbornico. Liberalci, ki so do «sedaj tvorili večino, so izgubil: 54 sedežev, 41 so jih «priborili «radikalci, 13 pa socialisti.
Vojno sodišče v Rusiji je radi punta obsodilo 17 mornarjev na smrt. Zaupniki delavcev v Peters-burgu so zaključili, da, proglasijo kot protest proti krvavi sodbi splošen štrajk.
Odlomki iz zgodovine Zdr držav.
Po raznih virih sestavil J. Z.
Ko je soproga Haleja, nekega pridigarja v Beverleyu, ki je bil strasten preganjalec čarovnikov in čarovnic, ovadila svojega moža, da je čarovnik in v zvezi s hudičem, je bila mera nekam polna. Zdaj so pričeli ljudje bežati k naselbine, ker ni nihče vedel, ke-daj pridejo ponj, da ga obdolžijo čarovništva. Gospoda je sedaj u-videla, da je oplazila preko meje in ni preganjala begunov.
Nemogoče je v kratkem zgodovinskem spisu omeniti vseh, ki so «trpeli radi verskih blaznežev in fanatikov, kakor tudi lopovov, ki so praznoverje izrabili, da so zadostili svoji osebni maščevalnosti.
Yseh je bilo obešenih dvajset. Mučili so jih pet' in dvajset z raznim orodjem, da so izsilili iz njih priznanje krivde. V začetku so osumili čarovništva najsiroma-šnejše ljudi, ki niso imeli sredstev za obrambo. Ko ,se je vera v čarovništvo ukrepila, so pričeli preganjati tudi višje osebe.
Zgoidovinopisci trdijo, da so bili med obtoženci soproga gover-nerja Thippsa in dva sinova go-vernerja Bradforda.
Strašna grozodejstva niso bila čin naselnikov v Massachussettsu. V vsaki državi, ki ima pravo ljudsko vlado, so nemogoča taka hudodelstva v imenu zakona. Kakor smo že omenili, da je bila vera v čarovništvu, vodomce in druge bedasto.ee v oni dobi splošno razširjena, vendar ni ljudstvo« soglašalo s krutimi kaznimi, s katerimi je gosposka, kaznovala žrtve blodnje človeških možganov. Med ljudmi, ki so si lastili oblast gosposke, ni bilo človeka, ki ga je izvolilo ljudstvo. Najvišje' čarovniško sodišče ni bilo druzega kot pest zlobnih in verskih anarhistov, ki «so si nepostavnim potom prisvojili oblast, da smejo soditi druge. Ob tej priliki je bil angleški zakonik poteptan, ker so sodili ljudje, ki niso dali piškavega oreha za vse postave.
Ko je sodišče nasilnikov pod vodstvom Stoughtona obsodilo dvajset žrtev na vešala, nad kteri-mi se je zvršila smirtna obsodba, je preložilo svoje zasedanje do novembra. Ljudstvo je bilo sito krvi in v oktobru je zahtevalo, da zbornica napravi konec morjenju nedolžnih ljudi. Zbornica ie proglasila “čarovniško sodišče” neveljavnim in sestavilo je novo sodišče na podlagi zakona. Ko se je v januarju 1693 zbralo novo sodišče v Salernu, je javno mnenje zadobilo povsem drugo lite. Veleporotniki so odklonili večino obtožb. Sodišče je pa izvzem-ši treh, ki so bili obtoženi, spoznalo vse druge nedolžnim. Goverueir ie zdaj izpustil iz ječe «vse, ki so bili že preje obsojeni. Ver skobi azil i fanatiki so zbog tega čina kar noreli in na vsak način so hoteli imeti vsai še eno žrtev, neko žensko iz Charlestowna, ki je bila povsod razupita kot čarovnica. Ali porotniki se niso dali vleči za
nos od hudobnih verskoblaznih prenapetnežev in izrekli so, da je nedolžna.
Cotton Mather, ameriški prote-stantovski Torequemada je bil silno ozlovoljen. ko je spoznal, da mu je ljudstvo prekrižalo njegove načrte in noče «verjeti v njegove bedaste nauke. Izmislil si je v Bostonu od hudiča obsedene ljudi, katere je posvaril, da naj nobenega ne obdolžijo čarovništva. Tudi ta previdnost mu ni pomagala. Neki Robert Calef je razkrinkal v letaku 'to sleparijo in Matherja postavil na pranger. Mather je takoj spremenil taktiko in obdolžil Calefa kot nasprotnika ver. Ali Calef ni molčal.'Na vsak strel s «strani fanatikov je odgovoril «z novim spisom, ki je našel v ljudstvu pripoznanje.
Kmalu je bila moč verskoblaznih fanatikov zdrobljena in ogorčeni meščani v Salernu so spodili ničvrednega in hudobnega Parri-sa z njegovo družino. Noyesa, pridigarja, ki je bil tudi strasten preganjalec čarovnikov, je ljudstvo prisililo, da je ljudstvo prosil javno odpuščenja in preklical svoje zmote., Sewal, krvoločen sodnik je prostovoljno svoje zmote in prosil javno odpuščenja. Stouigthona najbolj zakrk-nenega grešnika, ki je bil preoša-ben, da bi svoje hudobije preklical, je ljudstvo zaničevalo in preziralo do njegove smrti.
Tudi Cotton Mather, vodja verskih blaznežev je ostal trdovraten. Ko je opazil, da ga ljudstvo čimdalje bolj črti in sovraži, je bil toliko nesramen, da je tajil svojo zvezo s preganjalci čarovnikov in čarovnic.
Po sklepu mirovne pogodbe v Ryswicku je mir trajal le malo časa. Minila niso miti štiri leta in spor med Francijo in Anglijo je zopet pričel v Evropi in se končno zanesel v Ameriko. Leta 1700 ie umrl Karel II., španski kralj, ki je imenoval svojim naslednikom Filipa Anjuškega, vnuka Ljudevita XIV. Iz poslednje volje umrlega kralja je bilo razumeti jasno, «da želi združenje Francije in Španije v eno državo. Ta poslednja volja je provzročila ljubosumnost druzih evropejskih držav, ki je imela za posledico združitev Anglije. Avstrije in Holandske v zvezo, ki je kandidirala avstrijskega nadvojvoda Karla za španski prestol.
Anglija je imela še druge vzroke, da je nastopila sovražno na-pram Franciji. V septembru 1701 je umrl Jakob II., angleški kralj, ki ie živel v pregnanstvu na Francoskem dvoru. Francoski dvor je proglasil njegovega sina pravim kraljem Anglije. To akcijo so smatrali na Angleškem za izzivanje in žalitev. Kralj Viljem je peljal armado proti Franeiji. Ali tega ni storil, da bi ponižal Francijo in zadobil Angliji zadoščenje, marveč, da bi si obranil krono in prestol. Angleški kralj je umrl v maju 1702, še predno je izvršil svoje načrte. Padel je s konja in dobil mrzlico, ki ga je spravila v grob. Parlament je proglasil kraljici Ano, hčer Jakoba II. Ana je sprejela ponudbo in nadaljevala s politiko umrlega kralja. Prišlo je do vojne med Anglija in Francijo, ki je trajala trinajst let in je v zgodovini poiznana kot vojna kraljice Ane.
V Ameriki so najhujši boji divjali v Novi Angliji in južni Karolini. Najvplivnejši indijanski rodovi so se izrekli, da ostanejo nevtralni. Tako izjavo so dali Indijanci. ki so poznani pod imenom “Pet Narodov” in so živeli južno od jezera Ontaria in reke sv. Lav-rencija, Njim so se pridružili tudi Abenakiji v Maine. Ali francoski jezuitje so prigovarjali Indijancem, da naj prelomijo pogodbo in obljubo in planejo po1 angleških naselnikih. Ta tajna gonja in hujskanje sta kmalu rodila sad pbžiga in klanja med mestom Wells in zalivam Coscom.
Sredi zime leta 1703—4 so opu-stošili Deerfield. Četa broječa tri »to Francozov in Indijancev je iz Kanade udirla v dolino Connecticut. Koncem februarja se je francosko - indijanska roparska četa skrila v Smrekovem lesu, ki je obdajal mesto. Pred solnčnim vzhodom so naskočili nič hudega sluteče prebivalce in jih «z bojnimi
sekirami potolkli 47, še predno so se zavedali, kaj se godi. 112 so jih odvedli s seboj v jetništvo. Med jetniki so bile ženske in otroci, ki so morali v trdi.zimi peš v Kanado. Sneg je bil debel do štirih čevljev. Vsakemu jetniku, ki je opeša! na truidapolnem potu. so z bojno sekiro razbili glavo. Evnici-ji Williamsovi, soprogi pridigarja je Indijanec vspričo njenega soproga in njenih petih otrok s to-mahovkom preklal glavo. Jetnikom, ki so srečno prestali mnko-trpnost so dovolili, da se proti odkupnini vrnejo na svoie opusto-šene domove.
V	naselbinah Main in New Hampshire! so goreče vasi in hiše naznanjale pohod francosko - indijanskih roparskih čet. Požigali so farme, morili in odvažali nasel-nike «v jetništvo v Kanado. Indijanske čete pod vodstvom franco^ skih častnikov so ropale, požigale in morile ob meji. Bili so strašni dnevi za naselnike, ki so strahu pričakovali, kedaj se prikažejo roparji, zapali.jo njih domove, jih pomorijo ali pa s seboj odvedejo v jetništvo.
Y	letu 1707 so se odločili angleški naselniki, da «vrnejo šilo za ognjilo. Odposlali so brodovje s tisoč vojaki, ki je imelo zasesti Port Royal. Baron Castin je tako spretno vodil obrambo mesta, da se je angleško naselniško brodovje vrnilo, ne da bi doseglo kakšen vspeh. V letu 1710 je odplulo 36 angleških in naselniških ladij s štirimi polki vojakov pred Port Royal, ki je padel po enajstdnevnem boju. Angleški poveljnik je proglasil Nova Skotijo za angleško last in na čast kraljici Ani so prekrstili Port Roval v Annapolis.
Ta zmaga je ojunačila angleške naselbine. Odločile so, da udere armada pod poveljstvom generala Nicholsona po suhem proti Montrealu, brodovie pa naj napade Quebec, ki je bil ključ do francoskih naselbin. V ta namen je odplulo 15 bojnih in 40 transportnih ladij pod poveljstvom Hovenden Walker ja. Poleg naselniških čet) je bilo ukrcanih še sedem polko'v vojakov iz Evrope. S to vojsko bi bil Hovenden lahko uzel Quebec v enem dnevu, ako bi bil o«dločen človek.
Šest tednov sredi polletja je bilo veliko brodovje zasidirano v Boston Harborju. Mejtem so pa Abenaki Indijanci sporočili v Quebec o pripravah Angležev za. napad. 30. julija se je admiral končno vendar odločil, da odpluje proti Qiiebecu. V zalivu Gaspé se je admiral domislil, da bi ne škodil daljši počitek. Končno je odjadral po reki sv. Lavrencija navzgor. Dne 22. avgusta je nepre-dorna megla objela brodovje. Veter je pihal od vzhoda. Admiral, mfsto da bi ostal na krovu, se je pa zavil v odeje na postelji. Na-krat ga je zbudil iz sladkega spanja mornar, da je lahko videl, kako se pogreza njegovih osem naj-boljših ladij, ki so trčile ob skalo. 884 mož je vtonilo v penečih vrtincih in valovih. Sklical je vojni svet, ki je odločil, da se vrnejo: ker je nemogoče prodirati proti Quebeeu. Brodovje je odplulo proti Angliji, naselniške čete so se pa izkrcale v Bostonu.
Tako žalostno sc končale Operacije velike armade piroti Que-becu.
Mejtem časom je general Nicholson bil s svojo vojsko na potu proti Montrealu. Ko je izvedel, kako žalostno so končale operacije brodovja, sei je vrnil v svojo armado in opustil nadaljno prodiranje proti francoskim naselbinam. Tako žalostno je končala vojna za Angleže proti Francozom leta 1711 v Ameriki, dasi-ravno je Francija bila pripravljena prositi miru. Mirovna pogajanja, so pričela spomladi 1712 in leto kasneje dne H. aprila je bila sklenjena pogodba v Utrechtu na, Holandskem. Anglija je imela nadzorstvo nad newfoudlanskim ribištvom. Dobila je Labrador Hudsonski zaliv, Acadijo ali Novo Skotijo. Dne 13. julija so prišli glavarji sovražnih Indijanskih rodov v Portsmouth, kjer so sklenili z zastopnikom Anglije novo pogodbo.
(Dalje prihodnjič.,
GLASILO
Slovence Narodne Podporne Jedrne
LAST N* K A SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniátvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Chicago, Dl.
Valja
lata 11.06.
ORGAN
SL8VENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Tamed weakly.
OWNED BY THE SLOV EN IC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chicago, m.
Subscription, $1.00 per year.
« TRADES ,U?i'g^fČOUiicrržl 31
«
DOPISI.
«
,	Willock, Pa
Ako pogledamo v zgodovino delavskega gibanja, 'ki .je nekaj let za nami, se kmalu prepričamo, da so se premogarji malo ali prav nič brigali za politično življenje. ■V. Ameriki rojeni in angleški je zik gpvoreči rudarji in drugi delavci so bili prijatelji bosov. Kot taki so imeli boljši zaslužek in inozemski delavci so se morali zadovoljiti s tem, kar je kateri dobil. Ako' jei kateri hotel imeli bolj;' še delo, je moral od svojega krvavega zaslužka plačati bosu $10. do 15. Gorje pa delavcu, ki se je za vedal, da je človek in je svojim drugim tovarišem priporočal, da naj se organizirajo in s pomočjo organizacije zboljšajo svoj bedni položaj. Zgodovina delavskega gi banja nam pripoveduje, kaj se je zgodilo leta 1892 v zapadni Penn sylvaniji. V mestecu Manfieldu danes Carnegie, se je zbrala peščica rudarjev, ki je uvidela, da so rudarji na milost in nemilost iz ročeni kapitalistom, ako se ne or ganizirajo. Ustanovili so 15 po družni© v petem okraju unije Združenih ameriških rudniških delavcev. Sedež okrajne organiza cije je' Lil Pittsburg, prvi'pred sieidnik Patrick Poolan, blagajniški tajnik pa M. W. Wilson. Že isto letto je pričela stavka, ki je bila zgubljena.. Leta 1894 se je or ganizaciji pridružilo nadaljnih 40 podružnic. Poolan je imel sedaj večjo armado organiziranih de lavcetv in mislil je, če pride do štrajka, da bodo podlegli kapita. listi. Še istega leta je pričela stav ka, ki je končala s porazom ru darjev. Rudarji so navdušeno ob ljubili, da ostanejo skozi vse leto v stavki. Ali po dveh dneh se je vrnila skoraj polovica na delo Vzrok temu je bil, -kex Poolan ni nastavil organizatorjev, ki bi inozemskih jezikih, razobložili pomen stavke in organizacijo rudarjem. Po končani stavki je bilo mnogo delavcev v ječi, nekateri so bili postreljeni, drugi so pa prišli na črno listino. Premogarski ba ro,ni so izrabili to zmago. Zniževa li so plačo, dokler niso v letu 1897 dobili rudarji od tone 28 in % c Mreža je pa imela 1% palca velike luknje. To je bil navadni rop na delavskem zaslužku. Tako ode ruško početje s strani kapitalistov je provzročilo, da se je tudi naj pohlevnejšemu delavcu’ utrgala nit potrpežljivosti. Predsednik je bil John MichelTin zopet je prišlo do splošne stavke. Stavka je trajala Kri mesece in 16 dni in je končala z zmago delavcev. Rudarji so dobili 42 e od tone, luknje pri mreži so se pa stisnile na 134 palca. Povedati je tudi treba, zakaj je bila stavka dobljena.. Vsak premogar naj si zapomni te zanimive in resnične podatke.
Ko je John Michell, mednarodni predsednik organiziranih rudarjev proglasil stavko, so1 bili med voditelji bratje, ki so poznali socializem, čitali knjige Mahksa in drugih socialistov. Ti voditelji so vedeli, da je mogoče dobiti stavko, ako se pritisne na kongres, na itisto mesto, ki je v zako-nodajstvu merodajno za vse Zdr. države. Vedeli so, da Strokovna organizacija ni vredna piškavega oreha, ako ni v nji tudi politične sile. Ti voditelji so pritisnili na kongres, -prišlo je do vprašanj in enkete, kot sedaj v štrajku v Law renče, Mass. in rudarji so zmagali. V drugih rudarskih okrajih so ostali voditelji zvesti načelu, fete-rega so zastopali v letu 1897 in vodili so rudarje v svojem okraju od zmage do zmage.
Le v zapadni Pennsylvaniji smo ostali rudarji v starih verigah. V drugih okraji, n. pr. v okraju 14. Kansas, Oklahoma, Arkansas imajo rudarji svojo pogodbo pisano v svojem materinskem jeziku, slo-
venskem, nemškem itd, da razumejo pogodbo med rudarji in delodajalci. Le pri nas je ostalo pri starem in še vedno traja boj, kdo bo predsednik, ne glede na to, kako bo zastopal koristi rudarjev. Marsikdo se danes puli za: pre-d-sedništvo v našem okraju, ker mu ne gre za drugo kot za dobro službo. Mar so mu rudarji, njih zahteve, beda in gorje. Ne briga se, če* rudarji delajo v vodi in spravljajo na svitlo kamen iz 14 čevljev debelih plasti, in ako so vsak dan živi jenski nevarnosti.
Ali naj bomo rudarji s tem zadovoljni1? Po moji pameti in vseh druzih rudarjev, ki mislijo s svojimi možgani, ne ! Ali ne moremo petem okraju postaviti brate v vodstvo, ki nas lahko učijo, kako naj se delavec bori proti današnjemu kapitalističnemu družabnemu redu, ki je kriv vsega delavca gorja? Ali ni že skrajni čas, da v letu 1913 uveljavimo vsepovsod in v resnici osemurni de lavnik?	,
Saj nam je vendar znano, da imamo v zapadni Pennsilvaniji še danes rudarje, ki se nazivi je j o unijske, pa delajo več kot osem ur dnevno. Seveda ne dela tak rudar druzega, kot da krade grižljej kruha od ust svojega brata rudarja. Vendar j.e pa že čas, da vsak rudar tekom osem ur zasluži toliko, da/v kapitalistični družbi zasluži toliko, da pošteno preživi svojo družino. Borimo se za to, da bomo imeli enake dolžnosti in pra vice. Gospodu “bosu” je seveda všeč, ako rudar dela 16 ur in esto 8, ker ve, da bo delal le toliko časa, dokler ne bodo "izčrpane njegove delovne moči. Ko bodo njemu pošlei moči, ga bo pa “bos” sam vrgel na cesto, ako ne bo pustil sam, da si nabavi zopet nove in jake delovne sile. ,
V mesecu decembru bomo letos imeli zopet volitve za peti okraj. Slovenski premogarji! Letos imamo najboljše kandidate, kar jih je bilo do danes v petem rudarskem okraju. Ti kandidatje so : Michael Halapy iz Pinlevville, Paza predsednika; W. M. Hyne iz Páyete- City, Pa. za podpredsednika ; Loroy R. Bruce iz Allenport Pa. za blagajniškega tajnika; W. II. Conner iz Hays, Pa. za mednaroden odbor (international board) ,Vsi- kandidat je so poznani člani socialistične stranke, odkritosre,-ni borci za delavske pravice in strmoglavljenje kapitalizma. Slovenski rudar v petem okraju! Ako želiš zboljšati svoj življenski položaj, potem glasuj zanje. Žal ti ne bo nikdar!
Jakob Miklavčič, gl. jjodpreds.
Girard, O.
Društvo “Ljubljana”, štev. 49 naznanja vsem bratom delegatom in sestram delegatinjam pete redne konvencije, da pritožba, katero je predložil brat Černe glede izključitve bivšega člana Frank Lužarja ne odgovarja resnici.
Resnična dejstva glede njegove izključitve so naslednja: -
Frank Lužar je bil izključen, ker se ni Udeležil društvenih sej vzlic temu, da je šel ponj predsednik Andrej Jančar, da je kasneje poslal ponj novoizvoljeni predsednik John Anžiček. Izvoljeni odbor J. Wi-dergar, Nikolaj Kisič, Mike Lužar so se ga bali opozoriti, ker je bil njih nasprotnik. Ponj je šel -tudi brat Anton Strah, kateremu je bivši član rekel, da ne prestopi več praga, kjer se vrši društvena seja. Napadel in udaril je po glavi brata Jerneja Černeta tako silno, da ni delal deset dni. V tovarno je poslal policaja, daje šel po naša brata Fr. Bana in Jerneja Černeta- Dne 4. julija 19-11 je pri belem -dnevu med našimi brati pirovzro-čil pretep.
To so -dejstva o njegovi izključitvi.
Pri našem društvu ima vsak brat pravico, da se pritoži, ako se mu godi krivica. Po pravilih ima vsakdo pravico zahtevati društveni porotni odbor. Ako še tukaj po njegovem mnenju ni dobil pravice, se lahko obrne na višjo instanco: na glavni odbor, glavni porotni odbor ali pa na splošno glasovanje. Kdor bo pisaril na svojo pest in s© ne bo oziral na društvena pravila, ga bo društvo kaznovalo v smislu pravil.
Za društvo Ljubljana, štev. 49 S. N. P. J.
Jernej Černe, tajnik.
Salt Lake City. Demonstracija je bila najpomembnejši protest proti denarnemu mogotcu, zapriseženemu sovražniku organizacij, gospodu D. C. Jacklingu, ki je gospodar tukajšnjih največjih in bogatejših rudnikov. Govori delavskih zastopnikov v Salt Lake gledališču so navdušili znova naše duše, da sedaj s podvojeno močjo vstrajamo v naši borbi. Govorili so predsednik C. H. Moyer, sodnik Hilton Nicholson, naš so drug Janko Teržič in še drugi tovariši. Seveda ni taka solidarna manifestacija všeč tukajšnemu kapitalističnemu časopisju. V dolgih in farizejstva polnih člankih pripoveduje, da je štrajk končan. Seveda je ta trditev- navad na umazana laž, ki ima namen privabiti delavce iz druzih krajev v naše kraje, da bi bili primorani postati stavkokazi vsle-d brezposelnosti. Tako kapitalistično ča sopisje dela za kapitaliste, da vara in goljufa delavce. Delavci tukajšnjih rudnikih smo zaštrajkali, da izboljšamo svoj bedni položaj. Obljubili smo, da vztrajamo do zadnjega, dokler ne zmagamo in se pod nobenim pogojem ne vrnemo v staro sužnost.
Res so importirali nekaj skebov iz vseh krajev Amerike, da bi zavzeli mesta štrajkarjev. Ali ž njimi ni nič. Oni pravijo: “We are not imported here to work, but we are on condition to break the s trake *), so we want work”. Nekaj je tukaj talijanskih falotov in hrvatskih izdajie, ki so prodali svoje kože in duše kapitalistom, da bi nam in naši organizaciji napravili neprilike. Med tem izvržkom človeške družbe je tudi Slovenec Anton Grad, doma iiz- vasi Peričevo ob Savi. Sam sebe prišteva med starte; (?) Ameri-kanee.
To Sloveče je še nekam, ponosno, da je skeb. Niti zaveda s©, da opravlja najgrše in najostudnej-še delo. Ponovno trdi: ‘ ‘ Tudi jaz sem “bos”! Zame je dosti $3.50 na dan. Lahko delo imam. Kaj hočem še več?”
Dobro! Že dve leti delaš za $3.50 dnevno, pa kaj imaš od te-ga? Nič! Kakor stvar izgleda, ni-mla od česar živeti. Prvtei dni, ko smo zaštrajkali, je šel v Salt Lake City iskat dela, katerega je dobil. Zdaj je delo pustil in prišel nazaj v Bingham skebat. Ako nima res nič, da bi se preživel, tedaj mu radi pomagamo, ker se nam zdi, da je šla. njegova plača za lepo dišeče smodke, katere je pušil njegov “bos” zastonj. Mi sicer ne vemo, ako je že premislil, kam bo šel, ko bo stavka končana. Ako misli, da bodo organizirani delavci delali v njegovi družbi, se jako moti. Po končani stavki bo treba navezati culico in iti s trebuhom za kruhom. Kapitalisti potrebujejo izdajalce, dokler traja štrajk. Ko pa je stavka končana, so skebje prvi na cesti, ker jih po končanem boju prezira kot Judeže tudi kapitalist.
Mi, slovenski štrajkarji smo lahko ponosni, da vstrajamo v stavki, Drugi narodi mas cenijo kot može, ki se znajo boriti za svoje pravice, z,a svoj razred. Vsakemu slovenskemu skebu se mora krčiti sre©, ako ima le še malo ■vesti in če premisli, da s skebarst-vom sramoti vse ameriške Slovence, da prodaja sebe in svoje tovariše denarnim mogotcem. Te sramote ne more zbrisati noben skeb, ker mu je zapisana na čelu, kot Kajnu bratomorsko znamenje. Veseli so gotovo stariši, bratje in sestre, da imajo v družini takega lopova, ki je izdal svojega Boga, svoj narod, svoje stari-še, svojo ženo, svoje otroke, svoje osivele stariše, svoje brate in sestre!
Ob priliki kaj več!
Bingham,ski štrajkar.
Bingham Canyon, Utah.
Čitateljem “Glasila” je znano, da je v Binghamiu, Utah štrajk. Vendar jim pa niso znane nekatere podrobnosti v tem boju med delodajalci in delavci, ki so zanimive za širšo javnost.
Dne 18. oktobra se je vršila demonstracija “Zapadne rudarske zveze” (W. F. of A..) v Sait Lake City, Utah. Demonstracije smo se udeležili tskoraj vsi tukaj živeči štrajkarji, kateri so se pridružili stavboželezarski delavci, vodovod in monterji, tesarji in vse druge delavske organizacije v
plazijo pohlevno pred vsakim nepotrebnim priganjačem in se zadovoljijo z vsako drobtinico. Razmere so postajale z vsgkini dnem slabejše v tovarni. Uvideli smo, da bomo nekega dne pričeli delati zastonj, ako se pravočasno ne vzdramimo in ne povemo, da smo ljudje, ki imajo pravice do človeškega življenja. Dne 28. oktobra smo zapustili tovarno in drugi dan smo odposlali vodstvu tovarne resolucijo, v kateri smo zahtevali deset odstotno povišanje plače in uveljavljenje plačilne lestvice, ki je bila v veljavi dve leti nazaj. Gospodje niso ugodili našim opravičenim zahtevam, na kar smo soglasno zaštrajkali.
Teden kasneje so dobili v to varno nekaj “profesionelnih’ skebov, človeških podrt in, ki so preleni za pošteno delo in so se pogreznili na najnižjo stopnjo v človeški družbi. Kedar ne -skebajo, prenočujejo pod mostovi, v železniških vozovih, slamnatih kupicah, drvarnicah in kleteh; po dnevu pa pohajajo beznice najnižje vrste, v kateri se zbira človeški izvržek iz nižin človeškega, življenja. Te “profesionalne skie-be”, ki so v delu našli trn, mora družba dobro plačati, da straši ž njimi štrajkujoče delavce, češ, da ima v tovarni izurjene delavce Ker pri družbi odloči profit, se bo družba kmalu naveličala kr miti in plačevati skebsko zalego Pognala jo bo na cesto, ko bo uvidela, da se profit krči in da ne more omajati solidarnosti št ra j kujočih delavcev. Uverjeni smo, d’a družba ne more dobiti skebov, ki bi opravljali tako delo, kot smo ga izvrševali mi. Tudi v slučaju, da ne bi bilo štrajka v tovarni in bi vsak delavec lahko uprašal za delo, bi družba ne mogla nadomestiti nas, ker izurjeni delavci v zdajšni dobi ne hodijo prosit še dela od tovarne do tovarne. Položaj za štrajkujoče delavce je torej ugoden, treba je le. da vzdržijo v stavki.
Že teden dni po izbruhu stavke je družba izjavila, da sprejme v delo vse s poboljšano plačo, iz-vzemši petih delavcev. Naš odgovor je pa 'bil: “Vsi, ali pa nobeden!” Tako se mora tudi zgoditi, ako hočemo zmagovati napram delodajalcem. Vsi smo se borili za zboljšanje; svojega živi jenskega položaja in vsi moramo biti tudi deležni zmage.
Kar se tiče gmotne podpore, nam stoji ob strani unija “Indu-strialniih delavcev sveta” (I. W. of W.) Upamo, da nam bodo tudi naši rojaki priskočili na pomoč da nas ne bo kruta sila tovarnau ja pritisnila ob steno. Naša zmaga je zmaga delavcev. Zategadelj pokažimo, da nismo le prijatelji v besedi, ampak da stojimo v res nem slučaju, kedar gre za naše pravice in zahteve rama ob rami, dokler ni poražen naš nasprot nik. Vsi smo delavci, vsi se bo rimo za boljše življenske razmere in boljšo bodočnost naših otrok. Zato vsi na krov, vsi v vrste, kadar hočejo naši zakleti sovragi storiti le enemu krivico iz med nas.
Koncem dopisa izrekam v imenu vseh štrajkarjev zahvalo g. P. Kogoju, ker nam je dal dvorano brezplačno na razpolago, odkar že traja štrajk.
Štrajkar
zdu, da uje manjše živali. Za delavca je vseeno, kje dela: v to varni, plavžu ali rudniku. Pov sod preži nanj nesreča. V tovarni preži zobčasto kolesovje, d;i mu zdrobi zdrave ude ali da ga stare v kašo. V rudniku so demonski plini, strop nad rudarjem, ogenj in nebroj druzih nevarnosti, ki prežijo nanj, da ga pohabijo, ali mu pa vzamejo življenje. V plavžu je zopet v nevarnosti, da se žareče razbeljena kovina zlije nanj, ga opali le deloma, ali pa sežge do kosti. To so dovelj jasni vzroki, da bi se vsak slovenski delavec pridružil podporni organizaciji.
Zahvalim se tudi svojim organiziranim tovarišem v uniji “Združenih rudniških delavcev v Ameriki” (U. M. W. of A.), ki so mi pomagali vsak po svoji moči, po sebno pa slov. streljaeema John Cudru in Alojziju Grilcu, ki sta šla v rudnik štev. 9 in nabrala lepo vsoto $59.50. Za svoj trud nista zahtevala centa.
Pri dveh tukajšnih slovenskih družinah se: je oglasila štorklja. Eni je pustila krepkega sinčka, drugi pa zalo hčerko. Obema ro-jenčkoma obilo zdravja!
Frank Zupančič.
Cleveland, O.
V zadnji izdaji “Glasila” sem poročal o štrajku slovenskih delavcev v tovarni, ki je last “The Cyclone woven wire fence” družbe. Žal, da nisem vedel, da se bo dne 10. novembra vršil shod v dvorani P. Kogoja. Razdali smo 1000 malih letakov pred cerkvami in v trgovinah, ki so imeli povolj-ni vspeh.
Zato apeliram ponovno v imenu vseh štrajkarjev, da naj se rojaki in prijatelji delavcev zanimajo bolj za ta štrajk, ki je za vse amerikanske Slovence zgodovinskega pomena. Štrajkamo samo Slovenci, ki smo že več let vposleni v tovarni, nekateri pa od začetka, ko so se prvič zasukali in zastokali stroji v nji. Ali prišel je čas, ko so nas pričeli prezirati in šikanirati. Sicer so priznali, da smo dobri delavci, ali pri plači so vedno vrtgovali. Za prikrajšane plače so postavili nove “bose”, ki so imeli nalog, da nas priganjajo in pritiskajo k hitremu delu, pravzaprv napravijo iz. nas žive avtomate, ki naj kleče-
*) Strake je imperfekfum za strike. Oblika je zelo stara.
Stone City, Ks.
Ako se ne motim, je minolo že dve leti, kar ni bilo glasu iz naše naselbine. Kar se tiče delavskih razmer, še niso prenapaene v o kraju Oherokee. Delajo vsaki dan, 'zaslužek se pa uravnava po prostoru.
Društvene razmere so povoljne Imamo več društev, lri so osrednje organizirana v raznih jedno-tah in zvezah. Tudi moja, malenkost je član raznih jedmot: n. pr. S, N. P. J., potem avstrijskega društva S. B. P. D. in društva sv. Barbare, z glavnim sedežem v Fo rest Citv, Pa. Članom vseh treh društev se srčno zahvaljujem, ker so me redno obiskavali tekom moje bolezni.
Dne 18. junija t. I. sem ponesreči! v rudniku štev. 8. Zjutraj sem šel zdrav na delo. kot po navadi. Vsak dan sem delal, da se je znojilo telo. Ko se je nagibal delavnik h koncu, je nakrat počilo nad menoj in kamen je padel na levo nogo in jo zdrobil v gležnju. Postal sem žrtev kapitalističnega p.rofitolovstva. Poškodba je bila tako težka, da še danes ne morem na delo.
Slovenski delavci v Ameriki! Pridružite se podporni organizaciji — S. N. P. J. Ne odlašajte z vstopom in nikar se ne izgovarjajte, da ste čili im zdravi. Tudi jaz sem bil zdrav. Kdo naj ‘ sešteje, kolikokrat sem šel opravljat nevarno delo v rudnik, pa se mi ni nič zgodilo? Enkrat sem pa prišel tudi jaz na vrsto, kot so prišli p; tul menoj tisoči mojih tovarišev. Nesreča preži na delavca pri delu kot divja zver v go-
Chicago, 111.
Slovenski delavski “Sokol” v Cbieagi se zahvaljuje vsem društvom, ki so posetila prvo veselico združeno :s telovadbo- v polnem številu, kakor tudi vsemu občinstvu, ki se je udeležilo veselice, ker je le mnogobrojna udeležba pripomogla do dobrega gmotnega vspeha. ,
Zahvalimo se tudi bratom Če hom za sodelovanje pri telovad bi, kakor slovenskemu delavske mu pevskemu zboru “Orlu” za ubrano petje in krasen duševen užitek.
Priznanje moramo izreči tudi Albinu' Jazbecu, zapisnikarju za le-p govor o sokolstvu, njegovih načelih in namenu, ki je vsem navzočim segel do src-a.
Posebno hvalevreden je veliko dušen dar brata Johna Pokelška za nabavo telovadnega orodja ker je ž njim postavil temelj na šemu mlademu “Sokolu”.
Se enkrat, vsem bratska hvala.
Ponosno se “Sokol” dvigni v
> zrak!
Razpni zidaj svoja krila,
Slovenskemu narodu bodi junak !
Saj slovenska Te majka rodila —
Odbor.
za
La Salle, 111.
V vseh naselbinah stremijo za napredkom. Povsod se narod' or ganizira v kulturne in gospodarske namene. Seveda nočemo zad nji ostati v naši naselbini, katero lahko prištevamo med večje slo venske naselbine v Ameriki.
'Organizirali smo družbo zgradbo lastnega slovenskega d'o ma. Da dosežemo namen in bo slovenski dom res pravi narodni dom, to je lastnina tukaj živečih Slovencev, je potreba, da vsak Slovenee kupi vsaj eno delnico Družba je inkorjiorirana in nobe nemu se ni treba bati, da bi iz gnbil le en cent.
Dne 24. novembra ob dveh po poldne se vrši v dvorani br. Kum pa seja za gradnjo slovenskega doma. Na to sejo vabimo vse Slo vence v La Sallu in okolici. Zače ti je treba resno z delom in v naši naselbini bomo kmalu imeli svoj dom.
Redne seje so vsako četrto nedeljo ¥ mesecu ob dveh popoldne P. Berger, tajnik.
dve leti bela kuga — jetika. Mesto da bi pomagal, pa mi počasi ginevajo življenske moči, umirajoč moram gledati, kako vsa družina. trpi pomankanje, ker ni nobenega, ki bi zaslužil. Leto dni je minolo, ko mi je naša vrla podporna. organizacija — S. N. P. J. izplačala zadnjo bolniško podporo. V tej skrajni sili sem se obrnil’ do glavnega odboina S. N. P. J., da naj mi dovoli pobirati prostovoljne doneske med brati in sestrami naše organizacije. Glavni odbor je priznal nujnost moje prošnje, na kar sem se obrnil do vseh bratov in sester za pomoč. Klic umirajočega in pomanjkanje trpečega proletarca ni ostal brez-vspešen. Bratje in sestre so priskočili na pomoč, kar dokazuje naslednji izkaz:	#
Svote, katere sem prejel do 12. nov.1912:
Štev. 1. $6.60; št. 2. $5.00; št. 4. $5.55; št. 5. $5.00; št, 6. $10.00; št. 7. $6.00; št. 8. $4.70; št. 9. $4,-25; št. 10. $7.40; št. 12. $3.30; št. 13. $14.00; št. 16. $8.45; št. 19. $5.00; št. 21. $5.10; št. 23. $4.65; št. 24. $5.00; št. 27. $3.35; št. 28. $2.25; št. 29. $4.40; št. 30. $5.05; št. 34. $2.75; št. 39 $3.00; št. 40 $3.00; št, 41 $5.00; št. 43 $5.85; št. 44 $2.00; št. 47 $15.40; št. 52 $4.20; št. 53 $5.65; št, 54 $3.60; št. 55 $3.48: št. 56 $3.00; št. .57 $10.00; št. 58 $1.75; št, 60 $5.00; št. 64 $5.00; št. 65 $5.50; št. 67 $4.50; št, 68 $4.75; št. 74 $5.00; št. 75 $4.25; št. 76 $5.00; št. 78 $4,10; št. 79 $5.00; št. 80 $3.50; št. 81 $5.00; št. 82 $6.00; št, 85 $4.50; št. 86 $3.10; št, 87 $4.00; št. 88 $5.00; št. 90 $5.00; št. 95 $4.20; št. 96 $4.60; št. 97 $4.65; št. 98 $4.00; št, 99 $1.50: št. 108 $3.50; št, 110 $7.00; št. 114 $8.35; št. 116 $4.75 ; št. 121 $355: Št. 122 $2.40: št. 126 $2.50; Št. 127 $4.00; št. 132 $5.75; št. 134 $7.50; št. 135 $3.25; št. 140 $1.30; št. 144 $3.65; št. 145 $5.15; št. 147 $2.65; št, .148 $1.55; št. 150 $1.00; št. 151 $5.00; št. 155 $5.25; št. 156 $4.00; št. 157 $1.00; št. 163 $2,00; št. 165 $10.00; št. 169 $7.70; št 172 $4.45; št, 176 $3.60; št. 177 $3.35; št. 180 $2.00 in štev. 187 $4.00.
Iz navedenega izkaza vsakdo lahko zaključi, kaj bi se 'zgodilo z menoj, da nisem bil član “Slovenske narodne podporne jedno-t-e” i>n mi niso- priskočili člani itn -članice te krasno napreduj oče podporne organizacije v skrajni sili na pomoč. Umirajoč bi lahko gledal, kako moji mlajši bratje, sestre in oče z menoj počasi umirajo gladu, dokler bi ne zatisnil svojih oči.
Bratje in sestre S. N. P. J.! Mlad, umirajoč proletarec — vaš brat, kateremu je kruta delavčeva, osoda določila, da mora umreti v najkrepfcejši dobi, ko bi se zanj imel odpreti svet življenja, vam izreka najtoplejšo zahvalo za vašo požrtovalnost, s katero ste olajšali ’zadnje: tre-notke njegovega življenja.
Slovenci in Slovenke, ki še niste člani S. N. P. J., pridružite se ji! Strnite se v tej podporni organizaciji, ki ne podpira, le svo jih članov in članic v skrajni sili, marveč bodri in uči delavce, kafco-naj se organizirajo i-n bojujejo, da bodo nekoč napočili tudi za delavce -dnovi sreče in veselja.
Prispevke, katere bom prejel po 12. novembru, nriobčim v pri ho-dnjem mesecu. Se enkrat vsem prisrčna hvala.
Leopold Maček,
član društva, štev. 47.
nemu glasovanju. Pridite na sejo vsi in glasujte za. vsak predlog po svojem prepričanju.
Roehue Godina, tajnik.
Youngston, O.
Društvo “Slovenski Narod” štev. 153 priredi v soboto dne šestnajstega novembra veliko jesensko veselico v rumunski dvorani 330 E. Front St.
• Za dobro zabavo, izvrstno godbo na pihala, fino pijačo, vsake vrste in okusen prigrizek bo preskrbljeno.
Na veselico vabimo vsa bližnja društva v tej okolici.
Začetek točno ob štirih popoldne (stalni čas).
Vstopnina 50 e. Ženske so vstop nine proste.
Veselični odbor.
Girard, O.
Opozarjam vse člane in članice društva “Ljubljana”, štev. 49, da se zanesljivo udeleže seje dne prvega decembra. Na tej seji bomo volili društveni odbor za leto 1913 J. Černe, tajnik.
Manor, Pa.
Društvo “Zveza”, štev. 78 je zaključilo na seji dne tretjega novembra, da naj se vsak član udeleži letne ali glavne seje dne prvega decembra. Kdor se ne bo udeležil seje in ne bo navedel važnega vzroka v svoje opravičilo, bo plačal en dolar v društveno blagajno.
Vsakemu članu je znano, da je glavni odbor razposlal glasovnice za splošno glasovanje vsem društvom S. N. P. J., da bi lahko že glasovali v novembru, ako bi se bilo udeležilo zadoštno število članov. Uradniki vendar ne morejo sami odločiti o predlogih, ki so na splošnem glasovanju. Kedar so predlogi na splošnem glasovanju, je sveta dolžnost vsakega člana, da- se udieleži seje. Na bodoči seji bomo volili tudi društvene uradnike za prihodnje leto.
Vsak član naj se ,seje dne 1. decembra zanesljivo udeleži!
L. Bonach, tajnik.
„	Aliquippa, Pa.
Vse člane društva “Grozd”, štev. 122 vabim, da se polnoštevilno udeleže seje prvo nedeljo v v decembru. Na tej seji bomo volili odbor za leto 1913. To naj vzamejo na znanje tudi bolj oddaljeni člani našega društva. Vsak član naj voli po svojeim prepričanju. Jaz ne bom več kandidiral za tajnika v prihodnjem letu.
George Smrekar, tajnik.
Naznanila in vabila.
Springfield, 111.
Hud in krut je danes za delav ce boj za obstanek. Dokler je zdrav in -čil komaj izhaja s svojim pičlim zaslužkom. Kedar pride hišo bolezen, je pa mera gorja in trpljenja polna do vrha. V takem slučaju je delavec izročen najhuj ši bedi. ako ni član kakšne pod1 pome organizacije, ali če nima dobrih prijateljev, ki mu posodijo, da jim vrne, ko zopet- ozdravi. Zadnje gre le v slučaju kratke in Ozdravljive bolezni. Pri dolgi i-n neozdravljivi bolezni pa tudi najboljši prijatelji ne morejo pomagati s posojilom, ker taka posojila niso navadho nič druzega kot od ust prihranjeni in krvavo zasluženi groši.
Najzaneslivejše podporno sredstvo za -delavca v slučaju nezgode in nesreče je podporna organizacija. Kdor je član podporne organizacije, se mu ni treba bati, da ga bodo bratje in sestre zapustili v bedi in stiski. O tem priča jasno moj lasten slučaj.
V družini, v kateri sem najstia-rejši sin, nas je šest. Očeta tlači, že tri leta rudarska naduha. To se pravi, da je oče že tri leta nesposoben za delo. Mene, najstaliiejše-ga sina, ki bi sedlaj moral pomagati pri preživljanju svojih mlajših bratov, sester in osivelega, z*a delo nesposobnega očeta
Manderfield, Mich.
Prihodnja >seja društva “Miehi gan”, štev. 136 se vrši dne 17. novembra v dvorani Fred Herleviča v Dodgervillu. Seja prične točno ob desetih dopoldne.
Na sejo vabim najuljudnejše vse člane, ker imamo na dnevnem redu zelo važne točke. Vsak brat, ki je zaostal z mesečnimi prispevki, naj poravna dolg na tej seji, ker drugače bo društvo primorano postopati 'ž njim v smislu pravil.
V. Kroll, tajnik.
Breezy Hill, Kans.
Društvo “Prvi maj”, štev. 65 je zaključilo na redni novemberskj seji, da se člane in članice opozori na sejo dne prvega decembra ob devetih dopoldne. Vsak član (ica) naj se zanesljivo udeleži te vele:-važne seje, na kateri imamo rešiti mnogo važnih točk v interesu društva in jednote. Prvo se vrši splošno glasovanje:, zatem pa volitev društvenega odbora. Primoran, sem omeniti, zakaj se v novembru ni^v-nšilo splošno glasovanje. Društvo š-teje 109 članov, na seji je bila navzoča pa .le tretjina. Kedar se vrši splošno glasovanje, bi moral na seji biti navzoč vsak član, da se dobi pravo mišljenje članov. Bratje nikar se muči ne odtekajte svoji pravici: sploš-
Cle Elum, Wash.
Obveščam vse člane društva “Dobro došli”, štev. 79, da smo na novemberski seji zaključili, da naj se vsak- član tega društva, ki biva v tem mestu, udeleži prihodnje društvene seje in sicer prvo nedeljo v mesecu decembru ob devetih dopoldne v navadnem zbo-rovalnem prostoru. Kdor se1 ne ho mogel opravičiti s tehtnim in opra vičljivim vzrokom, bo plačal 50 c v društveno blagajno.
Na dnevnem redu imamo volitve društvenega odbora za prihodnje leto.
Obenem opminjam elane, ki dolgujejo na asesmehtu, da ob tej priliki poravnajo dolg. ker je treba. novemu odboru izročiti čiste knjige.
, Rudolf Jazbec, tajnik.
Livingston, UL
Apeliram na vse elane in članice društva ! ‘ Bratjevsizacnega ’ da se polnoštevilno udeležijo seje, dne prvega decembra. Na dnevnem redu imamo volitev društvenega odbora za prihodnje leto. Kdor se ne bo udeležil seje in ne bo imel važnega vzroka za svojo opravičbo, bo plačal 50 c v društveno blagajno.
Obenem vabim vse brate in sestre, da se zanesljivo udeležijo veselice dne 16. novembra v dvorani br. Dernača. Začetek ob sedmih zvečer. Vstopnice v predprodaji 25 c, pri blagajni pa 35 e. Za vse potrebno skrbi odbor.
L. Sweglich.
Waukegan, 111.
Društvo “Moška- Jednakoprav-nost”, štev. 119 prredl -dne 16. no vembra veselico v dvorani g John StJražišerja, 611. Cisti prebitek je namenjen društveni blagajni. Vsem' sestram toplo priporočam, da se veselice zanesljivo udeleže in pomagajo pri delu.
Na- veselico vabim najuljudneje bratsko društvo “Sloga”, štev. 14, da nam bratje pomagajo, kakor tudi vse ostalo slovensko občinstvo.
Začetek ob šestih zvečer.
Spored: Šaljiv srečolo-v in šaljiva pošta; prosta zabava in. ples. Svirala b-o-de slovenska godba pod vodstvom John Mačeha. Za dober prigrizek bo skrbel odbor.
Ana Mahniči), tajnica.
Slovenska Narodna
IJatanorljena 9. aprila 1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 ▼ drž. Illinois.
GLAVNI ¿TAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik : Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Tajnik : Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik : Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks-Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Canjkar, 1226 a, Tiffang Ave.
Frank Cerné, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Hi.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Evergreen Alta, Canada.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wye. Josip Bricelj, box 342, Conemaiugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, HI.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vsie druge uradne stvari na gl. tajnika
Časnikarstvo v Tennessee.
Mark Twain.
“Urednik Larine v Memfisu je takole narahlo in milo posvetil dopisniku, ki ga je proglasil za radikalca: — Ko je reptil s črnim srcem zapisal svojo prvo besedo, ko je bil na sredi, ko je delal pike na “i” in’precrtaval svoje “t” in pilil svojo periodo, se je natanko zavedal, da je skuhal stavek, ki smrdi od malopridnosti in ki gnije od lažnji-vosti. ’ ’
Exchange.
Zdravnik mi je dejal, da bi južno podnebje ugajalo mojemu zdravju, pa sem se napotil v Tennessee in postal sourednik “Jutranje glorije in bojnega vrišita”. Ko sem nastopil svoje mesto, sem zalotil glavnega urednika na trinogu, noge je imel razpoložene po jelovi mizi. V sobi je bila še druga miza iz j el ovine in še drug stol in oba sta bila do polovice zakopana v časopise in v skladnice rokopisa. V sobi je bil tudi lesen pljuvalnik, do vrha napolnjen s čiki, in razen tega. še peč z napol podrtimi vratci.
Glavni urednik je imel na sebi črno suknjo z dolgimi škrici in bele platnene hlače. Njegovi čevlji so bili majhni in dobro povoščeni. Imel je srajco na gube. velik pečatni prstan. Štrleč ovratnik starofrankovske oblike in pisano ovratnico s povešenimi čopi. Datum njegovega kostuma je bilo 1. 1848. Kadil je cigaro, svoje misli je zbiral in si hudo razmršil svoje kodre, ko je z rokama segal v lase. Strašne poglede je lučal okrog sebe, iz česar sem posnel, da kuha posebno sočen uvodnik. Dejal mi je, da naj se lotim časopisja, ki prihaja v zameno, naj ga posnamem in zapišem članek o “Duhu časopisja v Tennessee”, pri čemur naj stlačim vanj vse, kar najdem v njem zanimivosti. Napisal sem to-le:
“Duh časopisja v Tennessee”. “Uredniki “tedenskega potresa” trpe očividno na nesporazum-ljenju glede na železnico v Ball.v hack. Družba ne namerava pustiti Buzzardville na levi. Narobe, družba smatra ta kraj za najvažnejšo točko vse proge in ne bo pustila mesta na strani. Gospodje od “Potresa” bodo seveda svojo zmo to z zadovoljstvom popravili.
Gospod Johu Iv. Blossom, znameniti urednik “Groma in Strele” iz Higginsville je včeraj dospel v naše mesto in se nastanil v Buren-House.
ft
Pripominjamo, da se je naš tovariš od“ Jutranjega tuljenja” v Mud - Spring zmotil s svojo trditvijo, da izvolitev van Werterja še ni gotova; ampak preden ga doseže naša opazka, odkrije nedvomno svojo zmoto sam. Očividno so ga zmešala nepopolna poročila o volitvi.
Z veseljem poročamo, da se mesto Blathersville trudi za pogodbo z njujorško tvrko zastran tlakovanja zanemarjenih blathersvil-lskih cest z Nicholsonovim tlakom. Težka bo s pogodbo, odkar je mesto Memfis sklenilo slično pogodbo in potem odklonilo plačilo. Ampak “Vsakdanji Živio” -nastopa prav spretno za vso stvar in ima mnogo upanja, da prodre.
Z obžalovanjem čujemo. da je polkovnik Bascom, glavni urednik “Pojemajočega Glasu Svobode’’ pred neka j dnevi padel na cesti in si zlomil nogo. Zadnje čase je močno oslabel od napornega
dela in od žalosti in nad boleznijo v rodbini; najbrž je omedlel vsled svoje navade, da se je mnogo gibal na solncu.”
# # #
Svoj rokopis sem izročil glavnemu uredniku, da ga sprejme, premeni ali zavrže. Narahlo ga je pogledal. Njegovo obličje se je stemnilo. Njegove oči so preletele strani in njegove poteze so oznanjevale hudo uro. Jasno je bilo, da ni vse prav. Potem je planil po-koncu in zakričal:
“Grom in peklo! Menite, da bom o tej govedini govoril taku» Menite, da mojim naročnikom tekne taka neslastna hrana? Dajte mi malo pero!”
Še nikdar nisem videl peresa, da bi tako zlobno črtalo in križalo ter tako neusmiljeno oralo po tujih glagolih in pridevnikih. Ravno ko je bil na sredi svojega dela, je nekdo ustrelil nanj skozi odprto okno in popačil simetrijo njegovega ušesa.
“Eh”, je dejal, “to je lopov Smith ... od “Moralnega Vulkana” . . . tže včeraj sem ga pričakoval.”
Nato je potegnil mornarski samokres izza pasu in ustrelil. V ledja zadet se je Smith zgrudil na tla. Vsled strela je Smith, ki je ravno vdrugie streljal, zgrešil svoj cilj in ranil nedolžno žrtev. Ta žrtev sem bil jaz. Samo prst. mi je odstrelil.
Potem je glavni urednik nadaljeval s črtanjem in prebrižavan-jem. Ravno ko je svoje delo dokončal, je zabobnela ročna granata skozi dimnik in eksplozija je razdrobila peč na tisoč koscev. Druge škode ni napravila, le drobec, ki je odletel, mi je izbil nekaj zob.
“Peč je popolnoma razdejana”, je menil glavni urednik.
Pripomnil sem, da popolnoma soglašam z njim.
“No, kaj zato — ob tem vremenu jo itak ne potrebujemo. Poznam človeka, ki je to storil. Mi že pride v roke. Na. tukaj imate način, po katerem se obravnavajo take reči.”
Vzel sem rokopis. Od črk in kljuk je bil tako prekrižan, da bi ga mati ne bila več spoznala, če bi jo bil imel. Glasil se je tako-le:
“Duh časopisja v Tennessee.
“Nepoboljšljivi lažnivci od “Tedenskega Potresa” hočejo plemenitemu in viteškemu ljudstvu natveziti zopet eno svojih malopridnih in okrutnih laži z ozirom na najznamenitejšo misel devetnajstega veka, z ozirom na železnico v Bally Hack. Misel, ds naj Buzzardville ostane na levi strani, so izkotili njih nemarni možgani, oziroma tisto blato, ki ga smatrajb Sami za možgane. Bolje bi bili storili, da so pogoltnili to laž, če so svojim zavrženim rep-tilskim truplom hoteli prihraniti bič_, ki ga pošteno zaslužijo.
Oni osel, ki sliši na ime Blosso-ma, od “Groma in Strele” iz Higginsville se že zopet potika tod okrog.
Pripominjamo, da omenjeni te-•pec od “Jutranjega tuljenja” v Mud-Springs spravlja v svoji laž-njivosti poročilo v svet. da van Werder ni izvoljen. Božje poslanstvo časopisja obstoja v tem, da trosijo resnico, da rujejo zmoto, da vzgajajo, požlahtnjujejo. dvigajo javno moralo in da napravljajo vse človeštvo blažje, čedno-stnejše, usmilejnejše in v vsakem pogledu boljše, svetejše in srečnejše ; in vzlic temu onečašča ta brezsrčni lump svoj vzvišeni poklic trdovratno z razširjan jeni laži’ obrekovanja, zasramovanja in podlih psovk.
Blathersvillu je potreben Ni-cholsonov tlak — jetnišnica in u-božnica sta mu tembolj potrebni. Kakšna misel: tlak za tako kla-verno gnezdo, ki nima drugih znamenitosti kot dve žganjarni, kovačijo in tisti facanetedjček, ki se imenuje “Vsakdanji Živio”! Zakaj se raje ne izposodijo tlaka od Memfisa? Tam je ta stvar zelo po ceni na prodaj. Tisti plazeči mrčes, ki ga zmerjajo za Bucknerja in ki urejuje “Živio”, kriči kakor osel s svojo prirojeno bebavostjo o tej zadevi vsakovrstne neumnosti in si še celo domišlja, da govori pametno.”
“Tako, to je časnikarski recept — papriciran do skrajnosti. Po vašem omlednem žurnalizmu mi je kar slabo.
V tem trenotku je prifrčala o-peka skozi okno, zdrobila z velikim hruščem šipo in me prav krepko zadela v hrbet. Odmaknil sem se iz strelne razdalje — začutil sem, da sem na poti.
Šef je dejal:
“To je bil najbrž polkovnik. Že dva dni ga pričakujem. Zdaj bo takoj tu.”
Resnico je govoril. Čez nekaj trenotkov se je pojavil' polkovnik na durih z dragonskim revolverjem v roki.
Dejal je:
“Gospod, ali mi je čast govoriti s strahopeiljivcem, ki urejuje ta nemarni listič.”
“Čast imate. Izvolite sesti, gospod. Ampak bodite oprezni, stol ima samo tri noge. Menim, da mi je čast govoriti z bahavim ciganom, polkovnikom Blatherskite Tecumseh 1 ’ ’
“To sem jaz. Z Varni imam še obračunati. Če utegnete, lehko koj začneva.”
“Članek skončavam o izpod-budnem napredku moralnega in intelektualnega razvoja v Ameriki, ampak stvar ni nujna. Kar začnite. ’ ’
Obe pištoli sta v tem hipu strahotno počili. Šef je izgubil koder svojih las in polkovnikova krogla je dokončala svoj tek v mojem bedru. Polkovniku je krogla nekoliko ponižala levo ramo. Še enkrat sta ustrelila. Oba sta to pot zgrešila cilj, ¡zato pa sem jaz dobil svoj delež, kroglo v roko. Pri tretjem strelu sta bila oba gospoda narahlo zadeta, mene je krogla oplazila po členku.
Potem sem dejal, da se mi zdi bolje, če se napotim vun na svež zrak, ker je vse to zaseben razgovor in mi rahločutnost ne dovoljuje, da bi še nadalje prisostvoval. Ampak oba gospoda sta me prosila, da naj lepo mirno sedim, in mi zagotovljala, da jima nisem prav nič na poti. .Jaz sem bil drugega mnenja.
Nato sta se nekaj časa razgo-varjala. Med tem sem obvezaval svoje rane. Ampak kmalu se je ogenj z veliko živahnostjo zopet ponovil in vsak strel je zadel — seveda si ne morem kaj, da ne bi pripomnil, da je pet strelov od šestih šlo na moj račun. Šesti strel je polkovnika zadel do smrti; s svojim humorjem je pripomnil. da nama mora voščiti “dober dan”, ker ima opravke v mestu. Potem je izpraševal po bližnjici h grobarju in se poslovil.
Šef se je obrnil name rekoč:
“Opoldne pričakujem goste k obedu, pa se moram pripraviti na sprejem. Zelo vam bom hvaležen, če preberete korekturo in odpravite stranke.”
Ob misli na take stranke sem se nekoliko zdrznil, ampak kano-nada, ki mi je še donela v ušesih, me je preveč zmešala, da bi bil naj odgovoril na ta predlog.
•Nadaljeval je:
“Jones pride ob treh — prebičajte ga pošteno. Gillespie se o-glasi morda nekoliko prej — kar skozi okno ž njim. Ferguson pride okolo štirih — upihnete mu luč, To bo ‘mislim’ danes vse. Če utegnete, napišite fulminanten članek o policiji — pomolite vrhovnemu nadzorniku nekaj pilul. Korobači so pod mizo, strelno o-rožje v predalu — strelivo je tam v kotu — platno in obveze tam gori na polici. Če se Vam primeri kaj človeškega, stopite do Lance-ta, ranocelnika. V našem časopisu anonsira — račune kar medsebojno poravnava.”
Potem je odšel. Jaz sem trepetal. V teku treh ur sem užil tako strašne nevarnosti, da je zginil dušni pokoj' in veselje. Gillespie se je oglasil in mene treščil skozi okno. Jones je prišel točno in ko sem se pripravljal, da ga prebičam, mi je prevzel to opravilo. Pri spopadu s tujcem, ki ni bil na programu, sem izgubil kožo na glavi. Drug tujec, Thompson, me je ostari! kot podrtino, kot razvalino cunj. Ko sem navsezadnje sedel v kleščah, oblegan od besneče množice urednikov, rokovnjačev, politikov in ciganov, ki so tulili in kleli in vihteli svoje orožje nad mojo glavo. da. je v zraku od jekla vse lesketalo, sem ravno na-> meraval odstopiti od svojega me-
sta v uredništvu, kar se vrne šef in ž njim jata navdušenih in očaranih prijateljev/ Nato divji spopad in klanje, ki je ne more popisati človeško pero, četudi je jekleno. Mnogo je bilo postreljenih, zabodenih, razčetrtenih, skozi o-kno vrženih. Razvila se je vihra togotnega bogoskrunstva, blazen in zmeden bojni ples in potem je bilo vsega konec. Po petih minutah je zavladal popolen mir, in krvaveči šef in jaz sva motrila krvave razvaline, ki so bile z njimi tla posejana.
Dejal je:
“Priljubil se' Vam bo ta kraj, če se enkrat privadite tem rečem.”
Rekel sem:
“Prosim Vas za odpuščanje; mislim, da bi bil kmalu znal pisati po Vašem okusu: trdno sem u-verjen. da bi se mi posrečilo, če bi imel le nekaj prakse in če bi se priučil jeziku. Ampak — odkrito rečeno — ta način energičnega izražanja ima svoje neprilie-nosti in človek je izpostavljen pavzam. Sami uvidite. Krepka taka pisava nedvomno dviga občinstvo, ampak ni mi do tega, da bi obračal nase toliko pozornosti, kot jo zbuja. Ne morem tako mirno in zbrano pisati, če me toliko ljudi moti kot danes. Mesto pri časopisu mi je prav po godu, ampak ni mi všeč, da moram sam občevati s strankami. Doživljaji, to priznam, niso le nori, temveč tudi zabavni, ampak pravično niso razdeljeni. Gospod strelja na Vas skozi okno in pohabi mene; bomba prifrči po dimniku, Vam na veselje, in vrže meni vratca peči v glavo; vrag prinese prijatelja, da si drug drugemu sporočita komplimente in me toliko časa preluknjava s kroglami, da moja koža ne zadrži več načel: Vi odidete k obedu in Jones pride s svojim bičem. Gillespie me trešči skozi okno; Thompson mi strga vso obleko s telesa in popolnoma neznan gospod mi sname kožo z glave z neizmerno odkritosrčnostjo starega znanca, in v petih minutah se zbero vsi potepuhi dežele v bojni svoji opravi in preplaše o-stanek mojega telesa s svojimi to-mahavkami do smrti. Vse svoje žive dni, nisem doživel toliko doživljajev kakor danes. Ne; močno mi ugajate, in tudi Vaša mirna, nerazburjena metoda, kako občujete s strankami, mi je všeč; ampak vidite, navajen nisem. Južno srce je prestrastno in gostoljubnost je prezapravljiva. na-pram tujcu. Paragrafi, ki sem jih danes napisal in v katerih hladne stavke ste z mojstrsko svojo roko vlili razbeljenega duha časopisja v Tennessee, zopet razdražijo sršenje gnezdo. Cela jata urednikov pride — sestradanih, ki se jim bo zahotelo po zajuter-ku. Dejal Vam bom: Zbogom. Ni mi do tega, da bi bil zraven pri teh slavnostih. Zaradi svojega zdravja sem prišel na jug, iz enakega vzroka se vrnem, in sicer takoj. Žurnalistika v Tennessee je zame prerazburljiva.”
Nato sva se z vzajemnim obžalovanjem poslovila in sem se preselil v spital.
Slike z bojišča.
Priština in Kosovopolje.
Srbi so osvojili Prištino, ki je važna vojaška in politična postojanka zahodnega Balkana. Leži 630 m. visoko o’b vzhodnem robu slavnega Kosovega polja. Priština je ‘v rodovitni, dobro obdelani pokrajini in šteje 10 do 20 tjsoč večinoma turških prebivalcev. Z osvojitvijo Prištine so dobili Srbi tudi v svojo last železniško progo, ki je izpeljana od Skoplja severno proti Mitroviči.
Kosovo polje, kjer izvira Drina. je glavni del turške Srbije (Stara Srbija, rilajet Kosovo) in je zelo rodovitna a malo obdelana ravnina, obdana o d,težko pristopnih gorovij (Šar, Albanske alpe, Kapavnik). Južni ‘vhod na Kosovo polje je prelaz Kaeanik. Najvažnejša mesta na Kosovem polju so: Priština, Prizren, Djakovo, Peč. V zadnjih dveh stoletjih so mohamedanski Albanci vedno bolj spodrivali Srbe, ki so Se potem polagoma popolnama spojili z vladajočim rodom. Na Kosovem polju so doživeli Srbi enega izmed najhujših porazov. 15. junija 1389 se je odločila na Kosovem polju usoda balkanskega polotoka za pol tisočletja. Stari srbski car Lazar je bil tedaj popolnoma poražen. Izgubil ni le svoje armade, v kateri so bili Srbi, Bolgari, Ogri, Bošnjaki in Hrvatje, temevč tudi svoje življenje. Turški sultan Murad I. in njegov sin Bajasid Mirim sta bila zmagalca. Svoboda Srbov je bila uničena. A na Kosovem polju ni bil le car Lazar ob življenje, še pred bitko je zavratno umoril srbski plemič Miloš Obilic turškega sultana. Murada I. Vsako najmanjše selo, vsaka
vas, vsako mesto, vsak prostorček na Kosovem polju je prepleten s spomini na strahotno bitko narodov iz 1. 1389 Tam ti pokažejo prebivalci prostor, kjer je dal obglaviti Muradov si Bajasid ujetega srbskega carja, a tudi zahrbtnega morilca Miloša Obilica. Nanj spominja še vas Babi nos (nos stare žene) : Obilica so na begu zasledovali janičarji in ga dobili pri stari kmletici, ki je zvezala njegovega konja, da ni mogel ubežati. Ko so ga janičarji že zvezali, se je maščeval Obilic na, kmetici. Poklical jo ie k sebi, češ da ji bo povedal zadnjo voljo, a ko se je sklonila k njemu, ji je odgriznil nos. Na Kosovem polju so v spomin svoje zmage postavili Turki mošejo, pod njeno kupolo je kenetaf (prazen grob) okrašen z izreki iz Korana in kalifskimi znaki. V kenatafu bi moralo počivati sultanovo truplo, a so ga raje prepeljati v Bruiso, v turški Aziji, le njegovo srce je ostalo v mošeji. Druga velika bitka na Kosovem polju je bila 1. 1448, ko je premagal sultan Murad II. armado Ogia Ivana Bunyadyja in Albanca Jurija Kastriota. Saslijevo močvirje, ki leži sredi KosoVega polja, je prepojeno s slovansko in turško ip tudi albansko krvjo. Iz močvirja teče voda severno v Donavo in južno pa v reko Vardar. Kosovo polje je cilj najgorečnej-šega hrepenenja Srbov in njegova posest simbol mogočnega za-vladanja.
Novejša zgodovina Kosovega polja je predvsem zgodovina Albancev in prav v zadnjih letih so Albanci tukaj odločilno posegli v usodo ‘turške države, Leta 1908 je na Kosovem polju, v mestu Ferizoviču, zborovalo na tisoče Albancev, ki so prisegli, da hočejo rešiti sultana v Carigradu od kamarile izdajalskih ministrov. Albanski telesni straži sultanovi so sporočili, da bodo pomorili doma njihove žene in otroke, ako bodo ravnali proti ljudski volji. To je bil začetek mladoturske revolucije in njen najodločilnejši udarec, ker je Abdul Hamida oropal varstva albanske straže. Dve leti pozneje je bil na Kosovem polju zopet popolnoma drugačen prizor: boj Albancev proti mladoturški vladi, ki je prišla z njihovo pomočjo na krmilo. Šef-ket Torgut-paša, mračni Čerkes, je maršinal s 17.000 anatolskimi redifi in lepim številom strojnih pušk od vasi do vasi, pobiral Albancem orožje, kaznujoč vsakega, ki se je zoperstavljal s tem, da mu je zažgal domovje. Po cesti proti Prištini pa so ropotali težki vozovi, drug za drugim, preobloženi s puškami razoroženih Albancev. Ali Albanci so si poskrbeli novo orožje in krvavo klanje se je pričelo znova. Dvakrat je v tem klanju igral prelaz Kačalik važno vlogo. Prvič tedaj, ko so Albanci hoteli Torgut-paša zajeziti in njegove čete pomorit v boju od moža do moža. Deset tisoč mož je bilo v predoru in ga zabarikadiralo. Ali svoje pozicije so morali zapustiti, strojne puške so grozno razredčile njihove vrste. Letos so Albanci vdrugič zasedli prelaz Kačalik, ali tedaj je bila mlado-turška vlada že pri koncu. Sedaj je prelaz v tretjič prizorišče bojev.
* črnogorska bolnica v Cetinju.
Cetinjska bolnica je dvonadstropno belo poslopje, ki leži na vznožju skalnatih gričev, ki obdajajo Cetinje. V bolnici in v bliž njih barakah je več sto ranjencev. Bolnica je pod vodstvom štirih ruskih dam. Lesketajoča snaga v vsej hiši daje najboljše izpričevalo o delovanju teh samaritank. Bolnica je prenapolnjena od začetka vojnih dogodkov.
V	barakah, štirih polodgovatiih prostorih, v katerih leži mnogo ranjencev, oskrba ni tako dobra, kakor v glavnem poslopju. V barakah leži večinoma manj nevarno ranjenih; seveda je treba povedati, da se težko najde manj občutljiv pacijent kakor Črnogorec.
V	bolnici leže ranjeni in mrtvi vsevprek. Na postelji, pregrajeni s čisto rjuho, sedi žena poleg mrtvega moža. Molče, ne da bi se zganila, gleda žena na mrtveca ; prav nič ne plaka, Zraven leži po postelji v rjuhe zagrnjeno truplo vojaka, ki mu je bomba raztreščila kosti. V sosedni sobi leži mlado dekle, ki so jo ustrelili Turki, ki je nesla med bojem vodo ranjenim vojakom. Tupatam opazimo resne žene, ki so izgubile očeta ali brata. Z velikim samozatajevan-jem prenašajo žalost za ljubljenimi sorodniki.
Za zdravniško pomoč ni posebno dobro preskrbljeno. ’ Nekaj zdravnikov in tu.cat strežnic mora opraviti z vsemi ranjenci, ki jih je več sto. Nekateri premožnejši ljudje so darovali te dni novo vojaško bolnico, ampak zdravnikov predvsem primanjkuje.
Boj za Kirkilise.
Poročilo o bitkah je v ameriških dnevnikih zelo pomanjkljivo. Navadno so kratke brzojavke, ki ne povedo nič zanesljivega, katere se lahko tolmači na dvojen način. Še le sedaj; ko prihajajo zanesljiva poročila časnikarskih poročevalcev, izvemo za podrobnosti o strašnem klanju.	,
Boj za Kirkilise je bil izredno krvav in je trajal nepretrgoma dva dni in eno noč. Glavni napad s opodvzeli Bolgari ponoči. Ko se je začelo svitati, so začeli bombardirati mesto, ki se je na več krajih vnelo, čete, ki so prihajale od Trnova čez Kratovo, so napadle, trdnjavo Memindžo in je po strašnem krvavem boju zavzele. Druge kolone so med tem zasedle vzhodne holme pri Jundali. V končnem napadu je igrala veliko vlogo artilerija: razvil se je’ silen duel, v katerem je težka turška artilerija omagala pred bolgarskimi poljskimi baterijami. Okope so zavzeli Bolgari s pogumnim ba-jonetnim napadom; prav posebno so se izkazali polki, ki se rekrutirajo z Balkanskega pogorja in ai so se po 28 urnem utrudljivem bojevanju z vso srditostjo vrgli na sovražne pozicije. Bolgarske čete so tuintam pod točo bomb o-mahovale in so se začele umikati, ampak nova ojačenja so vzdržala napad'. Po hudem klanju od moža do moža so Bolgari zavzeti do 10. dopoldne vse okope in prve bolgarske čete so vdrle v Kirkilisso. Vnel se je besen pouličen boj, ki je trajal dobro uro. Ob 11. so se začele turške čete v velikem neredu umikati proti Bunar Hisar-ju, zasledovane od bolgarskih čiet in od bolgarske artilerije. Zmagovalci so se polastili mnogo topov, velikih množin streliva in velikih zalog živil. Izgube so na obe straneh strašno velike in Bolgari so vjeli večje število Turkov.
Kako se godi ranjenim vojakom.
Vojna poročevalka gospodična' Durhanova, je poslala natančno poročilo, “Daily Chronicle” o strašnih mukah, ki jih morajo prestajati vojaki zaradi nezadostne zdravniške pomoči. Durhanova piše : “ V noči, od ponedeljka na torek, kmalu po polnoči, se je udal tudi poveljnik trdnjave Hum. Zato je narastlo število turških ujetnikov na 5000. Prihodnjo jutro sem se odpeljala z lazaret-nim vozom v Tuzi. Iz hospitala je udaril silen smrad po gnilobi. V hospitalu je bil en sam zdravnik, Turek, ki je razumel nekoliko nemško. S svojim pomočnikom je ravno zajuterkoval — konjak in sladkor. Zdravnik ni hotel delati dalje, čeprav je več kakor sto ranjenih vojakov čakalo, da bi jih preiskal in obvezal. Ubogi nesrečniki so ležali napol nagi na-okolo, celo po hodniku. Črnogorskih zdravnikov ni razumel nobeden turškega. Eden črnogorskih zdravnikov je dejal:	“Turkom
izamoremo pomagati le malo, ker nam samim primanjkuje zdravnikov.” A ne manjka le zdravnikov, temveč tudi živil, riža in kruha. Odprla sem najprej okno in pričela nekoliko pospravljati. Po vsej dvorani so ležale že> rabljene obveze, z gnjijočo krvjo, zato oni strašni smrad’. S pomočjo nekaterih lahko ranjenih vojakov sem napravila pred hišo grmado in sežgala smrdljive obveze. Ranjencem sem preskrbela tudi sveže vode in živil, seved'a le za en dan.
S črnogorskega bojišča.
Vojni poročevalec angleškega lista “Daily Mirror” poroča svojemu listu: “Kadar človek vidi, kako majhna sredstva ima črna gora na razpolago za svoje ranjence, tedaj se šele prav živo zaveda cene, ki jo plačuje ljudstvo v tej vojni. Pretresljivi prizori so se odigravali v slabo opravljenem črnogorskem hospitalu. En sam zdravnik, kraljev telesni zdravnik je opravljal vse- delo. Noč in dan je delal s pomočjo enega moškega in ene ženske. Bil sem navzoč pri preiskavi, ki jo je izvršil zdravnik na težko ranjenem vojaku, ki so: ga pripeljali na konju z bojišča. Ranjeni vojak je ležal na dolgi mizi v prostoru, podobnemu bolj podu nego hospitalu. V prsih je imel krogi jo. Zdravnik ga je takoj operiral in mu v‘zel prav spretno krogi j o iz prsi. Stan je ranjenega je obupno. Občudoval sem vojaka, ki se je tako junaško zadržal med operacijo. Niti enkrat ni zastokal, niti enega glasu ni bilo slišati, le na obrazu se mu je videlo, koliko da trpi. Zdravnik je odpravil 12 ranjencev v teku ene ure. Strmel sem nad njegovo nenavadno spretnostjo. Nedostajanje vseh pomožnih sredstev je zelo občutljivo. Nimajo urejene ambulance, zato tudi ne morejo poiskati vseh ranjencev. Mnogo, ranjencev umrje brez pomoči. Okolo sto vojakov je žei mrtvih! 378 težko ranjenih so pripeljali v lazaret v Podgorici. Vsi
moški od 18. do 65 leta so pri armadi. Vmestiih so ostali le oni, ki so za upravo neobhodno potrebni. Črnogorke kažejo nenavaden pogum. Na vozih, v katere so vpreženi voli, vozijo na bojišče streljivo in živež.
o balkanskih vojnah.
Balkanski zavezniki so zdrobili moč Turčije. Nekdaj silni in ne-strahovani Turki, ki so bili sHrah vsej Evropi, so prisiljeni danes prositi miru, ako nočejo, da bo turška država popolnoma uničena. Naše čitatelje vsled tega gotovo zanima kratek pregled o najvažnejših vojnah in političnih odločitvah, da spoznajo, kako so stoletja Turki gospodarili na Balkanu. Nemogoče; je prinesti poročilo o vseh bojih, ki so se vršili na Balkanu, ker bi bilo treba pisati zgodovino narodov na Balkanu.
Leto 1459:	Turčija podjarmi
Srbijo.
L. 1463: Turki podjarmijo večji del Bosne.
L. Ii88 do 1791. Vojna črne gore, Rusije in Avstrije pioti Turčiji, ki doživi hude poraze.
L. 1831: Turčija uduši vstaje' v Albaniji in Bosni.
1851: Turčija začne vojno s Cino goro, a jo mora vsled protesta Avstrije ustaviti.
L. 1875: Vstaja v Hercegovini. Ker so imeli Turki nezadostne vojne sile, jo niso udušili.
L. 1876 : Vojna Črne gore, združene' s Srbijo, preiti Turčiji, Črnogorci. 25.000 mož močni, porazijo Turke. Po svetoštefanskem miru se poveča črna gora za polovico in je neodvisna.
L. 1877 do 1878: Rusko Turška vojna, ki se konča s turškim porazom. Rusija zagospoduje na balkanskem polotoku.
L. 1878: Po Bismarckovem posredovanju se skličel berlinski kongres, ki razglasi Srbijo, Črno goro in Rumunijo za neodvisne, Bolgarijo pa za avtonomno kneževin, ki plačuje tribut. Avstrija dobi upravo Bosne in Hercegovine.
- V Črni gori primanjkuje zdravnikov. Radi tega so so iz Ljubljane	odpeljali	izvrševat
zdravniško	prakso	naslednji
zdravniki: gg. dr. Krajec, dr. Ora-žem, dr. Rudež in dr. Šlajmer.
Dr. Šlajmer je poznan kot eden najboljših operaterjev.
—	Oskrba bolgarske armade.
Bolgarski armadi dovažajo živež z vozmi, v katere so vpreženi vo-V Küstendihn» so pripravili 1000 takih vpreg, ki so jih razdelili v oddelke po 200 voz. Vsak dan na-ložie in odpošljejo po 200 voz, ki prevozijo na dan 15 kilometrov, čez noč počivajo. Vsak drugi dan odda voznik svoj tovor konjski vpregi in se vrne, ko je čez noč počival. Za vrnitev potrebuje zopet dva dni. Med tem ko počiva voznik in živina, nalože voz znova. Na vsak voz nalože 500 hlebov kruha, ki je Spečem iz pšenične in ržene moke. Kruh ostane 15 dni svež.
—	Žena v pregovorih balkanskih narodov. Mnogo pregovorov balkanskih narodov o ženi in zakonu, kaže, da je žena pri teh narodih še popolna sužnja. Nekatere navajamo: Mož je glava, žena je trava. — Mož je več vreden, kakor devet žensk. — Mož vlada svet, žena naj vlada hišo. — Hiša ne stoji na zemlji, temveč na ženi. — Umna 'žena gradi hišo, neumnica jo podira. — Mož brez. žene je kakor soha brez sten. Mož sam me pride v paradiž. — Žena rodi tudi junake. — Kjer žena obleče hlače, mož pa krilo, tedaj gorje čez oba in čez hišo. — ‘Lepa žena in sladko 'vino sta dva sladka strupa ' — Vino je piti, žene pretepati. — Kdor ne pretepa svoje žene, ni mož. — Kadar umrje žena, je dom brez temelja.
Seveda se s takimi pregovori ne more strinjati noben razsoden mož, ki smatra žensko za sebi enako bitje.
— Ženitovanjsko potovanje v letalu. Iz Kodan ja poročajo: Danski letalec Ulrik Birch in-njegova. soproga sta se te dni vrnila z ženitovanjskega potovanja, M sta ga napravila z, letalom. Potovanje sta nastopila na poročni dan in preletela vso deželo, približno 1000 kilometrov. V vseh večjih krajih sta napravila polete. Na potovanju nista imela, nikakršne nezgode. Birch bo svojo soprogo izvežbal za letalko.
— Politična protestna stavka.
V Peterburgu je pričelo 30.000 delavcev kovinarjev s politično protestno stavko, ker so bile razveljavljene volitve Za dumo.
Kenilwortii.
Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z.
—	Miha Lamburn! —- je ponovil Poster in ga pogledal za trenutek, da je zopet pobesil oči v tla — vi ste Miha Lamburn.
—	Tako gotovo, kot ste vi Tone Foster!
-— No . . . kaj pa Miha Lam-bum pričakuje od svojega obiska?
—	Veto a Dios! — je odgovoril Lamburn. — Pričakoval sem boljši sprejem, kot sem ga dobil.
—	Kaj, ti obešenjak! ... ti jetniški gost ... ti prijatelj krvnika in njegovih odjemalcev, — je odgovoril Poster, —si tako predrzen, da .iščeš pomoči pri človeku, kateremu se ni treba bati krv-niškega konopca?
—	Pa kaj, če bi bilo tako, — je odgovoril Miha. — Za Tončka Bakljo, ki,je sedaj postal gospodar dvorca po pravicah, katerih ni povedati javno, je taka družba še predobra.
—• Miha Lamburn, poslušajte!
—	je povdaril Tone. — Vi ste igralec, ki igra s prevdarkom.
Prevdarite sedaj, kaj mi brani, da ne ukažem vreči vas skozi okno v jarek?	'
—	Sto srebiinjakov proti enemu, da. tega ne bodete izvršili.
—	Zakaj ne? — je vprašal Foster in stiskal zobe in ustne, da bi .prikril1 svojo .razburjenost.
—	Ker se nei smete drzniti kaj takega, ker bi prišli v življensko nevarnost, —- je odgovoril Miha.
—	Mlajši in krepkejši sem kot vi in imam hudiča v sebi, če'pride do boja, /dasiravno sem prost onih vragov, ki delajo skrivoma, ribarijo v 'kalnem, drugim kopljejo jamo in imajo svoje prste v vsakovrstnih skrivnostih.
Poster pa je pogledal pazno, se obrnil proč in šel dvakrat po sobi gorindol. Potem se je nakrat vstavil pred Mihom in mu je pomolil roko, rekoč:
Dobri Miha, ne jezi se name.
Hotel sem se prepročati, če si na Svojem potovanju izgubil svojo pošteno odkritosrčnost, katero tvoji sovražniki in obrekovalci imenujejo vsiljivo nesramnost.
—• Naj govorijo, kar hočejo. Povem ti, da se je moja predrznost na potovanju izkazala premalo vsiljiva ,da sem ji moral na vsaki postaji še malo prid.jati, ako sem hotel izhajati. Vse sem vrgel od sebe, kar je v meni ostalo od ponižnosti.
—	Dobri Miha, kdo je tale vrli Človek. Ali je tudi rokovnjač, kot si ti?
—	Ljubi Fister! Prosim, spoznaj v njem mojstra Tresiljana!
Spoznaj in časti ga kot človeka raznih dobrih lastnosti. Dasiravno ne zvršuje mojega rokodelstva, vendar spoštuje in občuduje umet nike naše vrste. S časoma se bo pridružil nam, zdaj je pa le učenec in zahaja v našo družbo, kot slab sabljač k dobremu mojstru, da se nauči sukati rapir.
—	Pošteni Miha !Ako je tako, tedaj štopi z menoj v drugo soho.
Kar ti imam povedati, je le za tvoje uho . . . Vas, gospod pa prosim, da ostanete v tej sobi, ker imamo v hiši ljudi, ki bi se ustrašili, ko bi zagledali tujca,
Tresiljan je pokimal z glavo in ostal v sobi.
četrto poglavje.
Soba, v katero je gospodar kmnnorskega dvorca peljal svojega obiskovalca, je bila večja, pa tudi bolj razdejana. Velike omare s predali iz hrastovega lesa so stale ob stenah. Nekoč so bile zbirke knjig v njih, zdaj so pa zaprašene srebrne zaponke ležale po kotih. Tudi nekateri predali v o-mari so bili zlomljeni in prepreže-ni s pajčevino.
—	Ljudje, ki so pisali te knjige,
—	je pripomnil Miha, ko se je ozrl po sobi, — niso sanjali kakšnim ljudem bodo prišle v roke!
—	Tudi meni so služile, — je menil Poster. — Kuhar jih je rabil za čiščenje einastih vrčev, moj hlapec pa za snažen je mojih škor-ajev.
—	Menil sem, da so taka učena dela predobra za taka opravila.
—	Ah, kaj še! — je vikal Foster. — V njih so bile papisrtične neslanosti . . . tajne študije blebetavega abingdonskega opata.
Devetdeseti del evangeljske pridige je več vreden kot voz odpadkov iz rimske pasje ute.
—	Ali mojster, Tonček Baklja,
—	ga je prekinil Lamburn.
Poster ga je temno pogledal in
rekel:
—	Prijatelj Miha, pozabite na
to ime in vse, kar je združeno ž njim, ako nočete, da najino oživljeno prijateljstvo ne umrje nagle j varnosti na igral ulogo njenega in nasilne smrti. ’	I viteza. Kdor hoče v spremstvu
No, včasi ste bili ponosni na plemenitnika na dvor, mora na-svoje sodelovanje pri smrti obeh stopati drugače! nevecniških škofih! — je pripom- — Gospod Miha, nehajte! — je nil Miha.	! rekel Foster. — Angleški svet se
—	To je bilo takrat, ko sem ta- je spreobrnil, odkar ste bili na
val v dolini britkobe in krivic, — je odgovoril Foster, — in ni sedaj v nobeni zvezi s poti svetlobe, po katerih hodim sedaj. Gospod Mel-hisedek Mavltekst je mojo smolo primerjal z zgodbo apostelja Pavla, ki je pomagal kamnjevaleem sv. Štefana. O tem je pridigal pred tremi nedeljami in pokazal name . . . kot. te časti vredno in navzočo osebo.
—	Foster, prosim te, da molčiš,
—	je rekel Miha. — Mene vedno strese mraz, ako slišim satana sklicevati se na sv. pismo. Človek, kako si se mogel otresti stare in prijdtne vere, da si jo menjal, kakor hi bil slekel rokavico? Saj se spominjam, da si tako točno hodil izpovedovat svojo vest., kakor se menja luna? Ko ti je duhovnik o-snažil in očistil tvojo vest, si bil zopet pripravljen za vsako lopovščino in zločin. Bil si podoben o-troku, ki se rad valja po blatu, da-si je praznično oblečen.
—	Ne brigaj se za mojo vest,
—	je odgovoril Foster. — To je stvar, katere ti ne razumeš, ker še 'nikdar nisi imel vesti. Govori rajši o stvari: kaj hočeš od mene?
—	Seveda, zboljšati hočem svoj položaj, — je poudari! Miha, — kot stara ženska, ki je skočila v vodo. Poglejte v tem mošnjičku so ostanki lepe in okrogle vsote. Zdi se mi, da sadite tu na gorkem in imate dobre prijatelje, ker ljudje šepetajo, da ste pod mogočnim varstvom; človek ne zijaj vame! Ti ne moreš plesati v mreži, da bi te nihče ne videl. Toliko vem, da se takega varstva ne dobi zastonj. Za varstvo ste morali z vršiti usluge. In moj namen je. da vam pomagam.
—	Kako? . . . Ako tvoje podpore ne potrebujem?
—	To pomeni, da hočeš sam iz vršiti delo, da ti ne bo treba deliti plačila, — je odgovoril Lamburn. — Tonček, ne bodi lakomen! Lakomnost razpara vrečo in pšenica uide iz nje. Poglejte! Ako gre lovec na lov, da bi ustrelil jelena, vzame seboj več kot enega psa. S seboj ima dobrega krvnega psa, da goni obstreljenega jelena čez hrib in plan. Ali s seboj ima tudi urnega hrta. da jelena izsledi! Ti si krvni pes, jaz pa hrt. Tvoj gospod rabi in plača lahko oba !Ti si bistroumen in odločen . . . Seveda je to tebi prirojena hudobnost, ki nadkriljuje mojo. Jaz sem pa pogumnejši, pri delu in novih načrtih mnogournejši od tebe. Ako delava vsak zase, niso najne lastnosti tako popolne, združena pa vladava svet. Ali hočeš, da pojdeva skupaj na lov?
—	To je značilno ... da se tako nesramno Vtikaš v moje tajne zadeve. — je odgovoril Foster. — Ali ti si bil vedno nesramen kužek.
—	Vi nimate vzroka očitati meni kaj takega, ako ne zavržete moje vljudnosti, — je rekel Miha. — Ako bodete storili kaj takega, potem se pa čuvajte mene gospod vitez. Ali bom sodeloval pri vaših načrtih, ali jih bom pa prekrižal. Sem sem prišel radi dela. Potem naj že delam z vami ali zoper vas.
—	No. ker si. mi dal tako ozko izbiro, — je odgovoril Foster, — tedaj sem *rajši tvoj prijatelj kut sovražnik. Govoril si resnico. Zaposlim te lahko za prvaka, ki ima toliko sredstev, da naju lahko preživi. Odprto govorim: Ali si sploh sposoben za tako službo. On zahteva predrznost in spretnost... Sodnijski 'zapiski govorijo zate. On ne pozna nobenih pomislekov . . . No, kdo je kedaj sumil, da imaš vest? Kdor se hoče obesiti dvorjanu, mora zaupati sam sebi ... Pa kdo je tako šabeu kot Miha Lamburn?
Foster se je malo zamislil, potem je pa rekel: — Miha poboljšati bi se moral.
—	Ljubi Tonček, poboljšam najse? Prisežen iti pri kolu speče sedmoriee, da se bom poboljšal.
—	Saj si ravnokar pokazal, kaj znaš. Govoriš kot v prejšni dobi. Včasi soliš svojo govorico s kletvinami, ki dišijo po papeštvu. Tudi na zunaj si zanemarjen. Oblečen si preveč površno, da bil pristaš visokega dostojanstvenika. Obleči se moraš po najnovejšem 'kroju. Plašč ti nesme viseti doli. Nositi ne smeš slabo zlikanih ovratnikov. Potrebuješ širokraj-nik, pa ne preširokih hlač . . . Enkrat v mesecu moraš v cerkev. Tvojih želozožrskih navad se moraš odvaditi in prijeti za meč le tedaj, kedar ga hočeš res izdreti.
—	Tonček, ti si zmesen. Ti opisuješ slugo puritanke in ne časti lakomnega dvorjana, Človek, v kakeršnega hočeš spremeniti mene, bi moral nositi 'knjigo za pasom mesto bodala in biti toliko jun alk. da bi ošaibno' plemkinjo spremljal k pridigi, v sili in ne-
potovanju. Danes je mnogo ljudi, ki izvršujejo največje pustolovščine, pa se vendar ne bahajo, kolnejo, prisegajo itd.
—	No, to se pravi, da imate kupščijsko zvezo s hudičem, ne da bi dali tvrdki po njemu ime. Potuhnil se bom, kolikar bom mogel. ako je svet res postal tako strog, kot pravite vi. Kako je ime plemenitniku radi katerega naj postanem hinavec?
—	Ali, mojster Miha, ali ste sedli na limanice'! — je viknil Poster,—Zvedeli bi radi moje skrivnosti? . . . Ali ne veste, da sem se iz vas norčeval?
—	Ti ti si se norčeval iz mene, ti zatelebano tele? —- je odgovoril Miha glasno. — Dasiravno se zavijaš v temne skrivnosti, vendar jih bom spoznal v enem dnevu.
V	tem trenutku je njiju pogovor prekinil glasen krik v sosedni sobi.
—	Pri sv. abingdonskem križu!
—	je zaječal Foster, ki je v strahu pozabil ha svoj protestantizem. — Zgubljen sem!
S temi besedami je planil v sosedno sobo, koder je bil čuti krik. Da raztolmačimo neželjen krik, se moramo vrniti nazaj k Tresi-l.janu.
Tresiljan je ostal sam v sprejemni sobi in je gledal na oba z zaničevanjem, ko sta odhajala.
—	Arni, to so tvoji tovariši, -— je razmišljeval. — To je družba, v katero te jo privedla tvoja kruta lahkomiselnost in v katero obsoja tvoja nezvestoba onega, od katerega so'* njegovi prijatelji pričakovali in upali nčkaj boljšega, ki pa sedaj sam sebe zaničuje, kakor ga bodo tudi zaničevali drugi radi ponižanja, katerega je doživel radi ljubezni do tebe. Vendar ne bom prenehal iskati tebe, stvarieo moje čiste, požrtvovalne strasti, dasiravnp nti ne moreš biti drugo kot bitje, za katerim naj vedno plakam. Rešite te hočem zapeljivca in tebe . . . izročiti te hočem tvojim Staričem . . . tvojemu Bogu.
V	njegovem razmišljanju ga je vznemiril pritajen ropot. Pogledal je okoli sebe, in spoznal v lepi, bogato 'oblečeni dami, ki je vstopila skozi stranska vratiča, stvar, katero išče.
V	prvem trenotku je hotel zakriti svoj obraz, da bi čakal ugodnejše prilike za spoznanje. Ali njegov namen je prekrižala mlada dama, ki je štela komaj osemnajst let in vesela hitela k njemu, da ga jte* potegnila za plašč in rekla:
—	No, moj sladki prijatelj. Toliko časa sem čakala nate in zdaj ne boš stal s krinko na obrazu nred menoj .. . . Obsojen si radi veleizdaje, katero ri izvršil proti zvesti ljubezni. Pred sodnika moraš stopiti z odkritim obrazom. No. govori - Ali si kriv ali nedolžen.
—- Ah. Ami! je rekel Tresiljan s tihim in žalostnim glasom, ko mu je ona potegnila plašč raz obra.z. Njegov glas. posebno pa njegov obraz sta takoj vplivala na razposajenost dame . . . Smrt-nobleda se je umaknila in z rokama pokrila svoj obraz.
Tresiljan je bil za trenotek razburjen, vendar se je pa kmalu pričel zavedati in je rekel tiho:
—	O, Ami, ne bojte se mene!
—	Zakaj naj bi se bala vas? --je odgovorila dama in zardela v rdečem škrlatu preko obraza, — Zakaj ste udrli v moje stanovanje, ko vas ni nikdo želel in povabil.
—	Ami, vaše stanovanje! Ah, vaše stanovanje je ječa? . . . Ječa, katero straži zavrženec, ki ni nič manjši lopov kot njegov gospodar ?
1— Ta hiša je moja hiša, -— je rekla Ami, — moja, dokler me je volja stanovati v nji. Ako se mi dopade živeti v samoti, kdo naj mi brani?
—	Dekle, vaš oče! — je odgovoril Tresiljan, — vaš nesrečni oče, ki me je poslal iskat vas in mi je dal oblast, katere ne more izvrševati sam. Tukaj je list, katerega je pisal, mejtem ko je blago, slovit ielesne bolečine, ki so omamile nekoliko njegove duševne.
—	Bolečine! . . . Torej je moj oče bolan? — je vprašala dama.
—	Tako bolan, — je spregovoril Tresiljan, — da ga tudi vaše najhitrejše odpotovanje ne ozdravi. Pripravite sč hitro za odhod.
—	Tresiljan, — je rekla dama, tega prostora ne smem in ne mo-■rem zapustiti. Vrnite se k mojemu očetu in mu povejte, da bom v dvanajstih urah dobila dovoljenje zapustiti to hišo. Vrnite se k njemu . . . Sporočite mu, da sem srečna ... da srečnejša sploh biti ne morem, naj me pričakuje zanesljivo. Prišla bom na način, da bo pozabil na vso bolest, katero mu je provzročila uboga Ami . . . Ami je sedaj več, kot sme povedati . . . Dobri Tresiljan, pojdi. .. užalostila sem te. Ali verjemi mi, da imam moč ozdraviti rane, ka-
tere sem zasekala . . . Ukradla sem ti tvoje otroško srce, ki ni pristojalo tebi. Odškodujem .e lahko s častmi in dostojanstvom.
—	Ami, ali tako govorite z me-' noj ? . . . Ponujate mi častilakom-nost za ukraden duševni mir? . . . Nisem prišel sem, da bi vam delal očitke, temveč, da vam služim in vas osvobodim. Ne morete mi prikriti, da ste jetnica. Drugače bi vaše dobro srce . . . nekoč je bilo dobro . . . reklo vam, da morate k svojemu bolnemu očetu . . . Pojdite . . . vbogo, zapeljano, nesrečno dekle. Vse bo pozabljeno . . vse odpuščeno! Ne bojte se, da vas bom spomnil na vašo obljubo .. . Bila je le sanje ... iz katerih sem se zbudil . . . Toda pojdite . . . še živi vaš oče . . . Pojdite . . . ena solza, in vse, kar se je zgodilo, bo pozabljeno.
—	Tresiljan, ali nisem rekla, da pridem zanesljivo k očetu, da se ne bom dalje mudila, kot je ne-obhodno potrebno, da zvršim svoje dolžnosti, ki me vežejo . . . Pridem gotovo in resnično. Tako resnično, ko't je solnce' na nebu .
To- se pravi, ako dobim dovoljenje.
—- Dovoljenje! .	. Dovoljenje
za obisk očeta, ki leži bolan in bo mogoče umrl? — je viknil ozlovo-Ijen Tresiljan. — Dovoljenje od koga? . . . Mogoče od lopova, ki je pod krinko prijateljstva prelomil vse dolžnosti gostoljubnosti in je tebe ukradel iz hiše tvojega očeta ?
—	Tresiljan, ne obrekuj ga! . . . On, o katerem govoriš, nosi oster meč. ostrejši meč, kot ga nosiš ti, ošabni človek! Nevredno bi bilo tvoje najboljše delo, katero si izvršil v miru ali vojni primerjati z njegovimi deli. Zapusti me! Pojdi ... in sporoči mojem očetu nalog. Ako zopet pošlje katerega sela, tedaj naj izbere dostojnej-šega kot si ti.
—	Ami, — je odgovoril Tresiljan. — tvoji očitki me ne vznemirjajo. Ali povej mi, da lahko potolažim tvojega očeta, ako deliš 'z njim dostojanstvo, o kaiterim tako bahavo govoriš? . . . Ali ima pravico kot soprog nadzarovati tvoja dejanja?
Dalje prihodnjič.
sečno sejo. ktera se Vrši v nedeljo 17. novembra v navadnih prostorih. Začetek ob 2. uri popoldne. Na dnevnem redu je referendum ali splošno glasovanje s štirimi zelo važnimi točkami:	jednotin
dom, volitve pomožnega odbora, otroški zavarovalni oddelek in volitve za upravnika “Glasila”. To je prvo splošno glasovanje, pri kterem se bo glasovalo po članih in ne več po društvih kakor doslej. Zatorej je neobhodno potrebno. da se vsak član (ica) vde-leži te seje in glasovanja, kajti od par glasov je lahko odvisna odločitev jedne ali druge važne točke. Pridite vsi!
$;klepom zadnje seje ima ta mesec vsak član (iea) plačati 10 centov. posebnega asesmenta v prid društvene blagajne.
Ivan Molek, tajnik.
ADVERTISEMENTS.
Phone Lawndale 7518 DR. R. D. ARFORD zdravnik in operator. Specialist za ženske in otročje bolezni.
Ordinira od 8 do 12 dopoldne. Od 7 do 9 zvečer.
2202 S. 40. ave. in vogal 22. cestie.
J. S. JABLONSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroke spadajoča dela dob o in poceni
6122 St Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop. 1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-
2601 S. Lawndale Av. vogal 26tb St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Unljske smodke najfinejša kakovosti z znakom S.N.P.J,
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
John Breskvar, 3528 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
1.9% od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J !
Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D.
Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Vprašajte za cene!
Podpirajte domače in bratsko podjetje!
Naznanila.
Cleveland, O.
Članom društva “Naprej”, število 5. priporočam, da se v smislu zaključka z dne 3. novembra udeležijo veselice društva “Delavec”, štev. 51 S. D. P. Z. Veselica se vrši dne 17. novembra v dvorani br. Kogoja. Začetek ob osmih zvečer.
Prihodnja mesečna seja dne 1. decembra je občno letno zborovanje. Dolžnost veže vsakega brata, da je na seji navzoč.
Vse brate, ki bodo sedaj neredno plačevali asesment, opominjam, da prihodnje leto ne bo društvo zalagalo članov. Ker mi ne preostaja časa, da bi posamezne dolžnike opominjal ali pobiral denar po hišah, naj blagovoli vsakdo prinesti prispevke na sejo, ali pa na dom br. tajnika. Zadnje naj se zgodi ob pravem času.
Anton Peterlin, tajnik.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35.............K.	50
$20.50 ... ........K.	100
$41.00.............K.	20(
$102.50 ...........K.	501
$204.50	 K.	lOOf
1020.00 ...........K.	500'
S temi cenami so vračunjer vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTB MENJAMO DENAR Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Island Av., Chicago III.
Sedem in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. N» kateri živijo v drugih državah, zope drugi v stari domovini. Pošiljajo nat s pošto svoje prihranke, ker je ena na; večjih in najvarnejših bank v Arne riki. Z enim dolarjem lahko začnet' vlagati in vloga vam bo nosila štiri o sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
S MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko na;/ mete hranilni predal (box) iz Armuri vega jekla, v katerem so vaši pri vat papirji, vrednosti varni pred ognjei tatovi, vlemilei in drhaUkimi sapa Vabimo Vas, da si ogledate hran n predale med uradnimi urami
Pozor člani (ice) dr. “Francisco Ferrer”, štev. 131!
Opozarjani člane in članice društva “Francisco Ferrer” v Chicagi na prihodnjo redno me-
VVažno uprašanje!
BO
mi opravi
najbolje in najceneje
Konzularne
starokraj
sodnijske vojaške
zadeva
it
ČM
Grove st
ČAlilwaukee,Wis.,
Vabi se Slovence
in Slovenke, mlado na veliko ------------
in staro
DOMAČO VESELICO
katero priredi
Slovensko Svobodomiselno Pod. Društvo Sl, 1 S.S.P.Z.
V	KRKOVIČEVI DVORANI
na vogalu B ue Island Ave. in 19. cesta nasproti Kasparjeve Banke
V	SOBOTO, DNE 23. NOVEMBRA 1912
Začetek ob 8 uri zvečer.	££Vstopnina 25 centov
GARDEROBA PROSTA	ODBOR.
POZOR! ROJAKI! POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so:
Kranjski Brinjevec,
Slivovic,
Tropinovec,
High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HORWAT,_ JOLIET, ILL.
Gostilničarji!
Pozor!
Pozor!
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajani tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
Vi lahko pišete svoje račune, razprave, bilanco itd. pri navadni uporabi
Remington-ovega
Pisalnega stroja
1
za seštevanje in odštevanje
(Seštevalni mehanizem Wahla)
in kedar bodete prišli do konec stopca, bodete imeli vsoto pravilno izračuneno.
Vidna pisava in seštevanje.
Piše in sešteva ali odšteva obenem, ne da bi bilo treba še kakšnega posebnega dela. Delo je olajšano za polovico in natančnost dela je zajamčena.
Remington Typewriter Co.
(Incorporated)
35 So. Wabash Ave,
Chicago, HI.
3252
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, IU.
Naj večja slovanska t vomica za BA STAVE, REG ALIJE, ZNAKE, KAPE PEČATE itd. v Ameriki.
Izdelnje zlato znak« za vsa sloven ska, hrvatska, češka, slovaška in srb ska društva v Ameriki.
Pičit« po naš veliki cenik ki je tiskan v vssk slovanskih jezikih in ka teremu so priložena zahvalna pisma od rJ poznanih društev.
Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski	1
in hrvateki in je član 8. N. P. J., odkar CEThHt se je ustanovila.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
2146-50 Blu• Island Jtve., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
♦
f t
f
t
?
f
❖
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 18*0
Assents: nad $3,600.000.00
Hrnoenj« in splošni bančni posli.	Posojila na iemijiiie in Arna
86. cesta Is St. Clair Ave.	Huron Road is Prospect Ato.
Superior Are. is Addiaos Rood.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Plačem« i «d st«.
Pošiljamo denar v »taro domovino hitro in zanesljivo. Tor predajesM pace-" brudne list k« Srno zastopniki od vseh glavnih prekmerakih šrt.
Bolimo Vašega znanstva.
J ne. M Gundrjr, predi Harley B. Gibbs, po< preda. H. W. King, podprtde. .1. Horace Jones, blagajnik. Walter 8, Bowler, tajnik in blag.
L. C. KollU in George T. Schulz«, pomožna cashier.
F. Kem Co. 2616 S. LavmdalB Ive. Chicago, Illinois