Štajerski
Ptuj, četrtek, 17. junija 2004
letnik LVII . št. 24 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
ÎN-
Tednikov pogovor
Lojze Peterle Stran 5
Slovenija
So mejni prehodi s Hrvaško črnogradnje? Stran 2
Lenart
V vrtcu ponovno brez plač Stran 3
Sp. Podravje . Neurje s točo
Najhuje prizadete kmetijske kulture
Neurje s hudim vetrom in točo je v četrtek, 10., in v petek, 11. junija, divjalo tudi na obmo~ju ob~in Kidri~evo, Videm in Žetale. Najhuje je prizadelo kmetijske kulture, ki so prav ta čas sredi najbuj-nejse vegetacije.
Kot je povedala direktorica občinske uprave Evelin Ma-koter Jablocnik, so člani občinskega odbora za kmetijstvo skupaj s svetovalno službo že v petek in soboto opravili ogled stanja na terenu ter skupaj ocenili nastalo škodo.
Najmočneje je prizadelo kmetijske površine na območju Apač, Starošinc, Kidričevega, Kungote pri Ptuju, Pleterij, Lovrenca, Mihovc in Župečje vasi.
Na izredni seji se je sestal odbor za kmetijstvo, ki je podrobneje analiziral in ocenil stanje po omenjeni naravni nesreči, dogovorili pa so se tudi o načinu odprave posledic. Že v začetku tega tedna so vsem kmetijskim gospodarstvom po-
slali obrazce za oceno škode v tekoči kmetijski proizvodnji in na pridelkih. Kmete pa pozivajo, naj jih čimprej izpolnijo in jih na občino vrnejo do 25. junija. Takoj, ko bo mogoče, bodo na občini opravili zbirnik in ga posredovali Upravi za zaščito in reševanje.
Ocene škode bodo preverjale regijske ijn občinske komisije za oceno škode po naravnih nesrečah, zato naj jim občinske komisije pošljejo ocene poš-kodovanosti najkasneje do 30. junija na naslove pristojnih izpostav Uprave RS za zaščito in reševanje.
S popisom škode se ukvarjajo tudi v drugih prizadetih občinah.
M. Ozmec
To~a je uni~evala tudi na polju v Njivercah.
Foto: M. Ozmec
Gospodarstvo
Kljub krizi delo za vse Stran 6
Podlehnik
100 babic - kilavo dete Stran 7
Nogomet
Drava ostala v 1. ligi Stran 24
RADIOPTUJ
89,8»98,£-I04t3
Čeprav poletje ni nič poletno, pa so nevihte čisto »prave«. Na fotografiji potopljena Volkmer-jeva ulica v Ptuju.
Slovenska Bistrica . Obnova cerkve sv. Jerneja
Ne gre kar "po domače"
Pravijo, da z novim župnikom v kraju zaveje nov veter. Matija Tratnjek je v Slovenski Bistrici v službi že drugo leto in od takrat so se nekatere zunanje in notranje podobe cerkvenih objektov korenito spremenile. Na bolje.
V lanskem letu je v sodelovanju z Zavodom za kulturno dediščino - Območne enote Maribor uspešno izvedel obnovo cerkve sv. Marjete v Šen-tovcu nad Slovensko Bistrico, v letošnjem letu pa so se v župnišču odločili, da obnovijo Slomškov kulturni dom, žup-nišče in sedaj še cerkev sv. Jerneja.
Cerkev sv. Jerneja, čeprav je šteta kot baročna cerkev iz 18. stoletja, nekateri pisni viri omenjajo že leta 1220. Od takrat pa do danes je doživela veliko obnov. Ker jo je že precej najedal zob časa, so se v župnišču odločili, da jo letos
obnovijo in dodajo nekaj novosti - talno ogrevanje. Na Zavodu za kulturno dediščino Območne enote Maribor so bili o obnovi obveščeni, saj so na zahtevek slovenjebistri-ške župnije tudi izdelali kul-turnovarstvene pogoje, ki jih je župnišče v Slovenski Bistrici za obnovo potrebovalo in jih je dolžno upoštevati. Poleg ostalih pogojev so navedli, da mora obnova potekati pod nadzorom arheologov iz njihove službe, ki je brezplačna. Vodja območne enote zavoda Srečko Štajnbaher je povedal, da početja župnišča ne razume in da so v ponedeljek bistri-
ško župnišče prijavili pristojni inšpekciji pri ministrstvu za kulturo. Župnišče je namreč gradbena dela v cerkvi naročilo pri podjetniku, ki jih je opravljal strojno, pa tudi o začetku del niso iz župnišča obvestili nikogar, kar je pri vseh obnovah kulturno zaščitenih objektov v Sloveniji del normalne procedure. Alenka Horvat, odgovorna konzervatorka za obnovo cerkve sv. Jerneja, je povedala: "Škoda je nepopravljiva in ne vemo, katere in koliko kulturnih plasti je uničenih. O tem bomo lahko sodili samo z ročnim izkopavanjem tistega dela tlaka, ki je
še ostal. Ne razumem tega početja, saj smo pri ostalih obnovah zgledno sodelovali."
Od torka obnova poteka pod budnim očesom Zavoda za kulturno dediščino. Župnik Matija Tratnjek je povedal, da je želel cerkev čimprej obnoviti in s kar najmanj finančnimi sredstvi, saj jih nimajo na razpolago veliko. Razočarano je povedal, da bo občina Slovenska Bistrica prispevala za obnovo le milijon tolarjev, država pa niti letos niti prihodnje leto nič. Potrebno pa je še obnoviti oltar in v prihodnosti fasado.
Nataša Pogorevc
Doma in po svetu
Državni zbor spreminja ustavo
Ljubljana - Državni zbor je s 70 glasovi in nobenim proti sprejel ustavni zakon za spremembo 43. ćlena ustave, s ćimer so v ustavo zapisali, da zakon doloći ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti. S 70 glasovi za in enim proti (proti je glasoval Jožef Školč -LDS) je sprejel ustavni zakon za spremembo 14. člena ustave, ki govori o enakosti pred zakonom. Tako so poslanke in poslanci člen, ki opredeljuje človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so zagotovljene vsakomur ne glede na katerokoli osebno okoliščino, hkrati pa je vsakomur zagotovljena tudi enakost pred zakonom, dopolnili tudi z besedo invalidnosti. Državni zbor je z 69 glasovi za in nobenim proti sprejel tudi ustavni zakon za spremembo 50. člena ustave, s katerim je v določbo o pravici do socialne varnosti vnesel tudi pravico do pokojnin. Poslanke in poslanci so ob koncu torkovega dela rednega junijskega zasedanja opravili še druge obravnave treh zakonskih besedil, in sicer novel zakonov o splošnem upravnem postopku in o orožju ter predloga zakona o varnosti v cestnem prometu.
Volitve 10. oktobra?
Ljubljana - Po nekaterih neuradnih izračunih je zadnji še možni rok, ko bi bilo mogoče izpeljati državnozborske volitve, nedelja, 10. oktobra, saj se lahko volitve opravijo najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od ustanovne seje prejšnjega sklica državnega zbora. Zadnje volitve, na katerih so državljanke in državljani izvolili 90-članski tretji parlamentarni sklic, so bile 15. oktobra 2000, državni zbor pa je imel ustanovno sejo 27. oktobra 2000. Državnozborske volitve razpiše predsednik republike. V aktu o razpisu volitev, ki mora biti objavljen v uradnem listu, predsednik republike določi dan razpisa volitev in dan glasovanja.
Zbor za republiko - predvolilna koalicija?
Ljubljana - Šestindvajset pobudnikov s prvopodpisanim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom seje podpisalo pod vabilo za javno tribuno Zbora za republiko na temo Narod, nacija, država - slovenski nacionalni interes po vstopu v Evropsko skupnost, ki bo prihodnjo sredo, 23. junija, ob 18. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Zbor za republiko naj ne bi bil forum posameznikov, ki bi želeli ohranjati pridobitve iz preteklosti ali pripravljati prednosti za posamezno politično opcijo, ampak odprta politična struktura za odprto družbo. V letošnjem volilnem letu bi se lahko zbor razvil v zmagovito koalicijo državotvornih in demokratičnih strank, je še zapisano v vabilu.
Slovenci ogroženi v svoji državi?
Ljubljana - Pozitivna diskriminacija glede narodnih manjšin je prišla do te stopnje, da se slovenski narod počuti ogroženega v lastni državi, je na torkovi javni tribuni pod naslovom Slovenski nacionalni interes ocenil nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek. Ob soočanju pravic pripadnikov večinskega naroda in manjšin je po njegovem mnenju namreč potrebno doseči neko ravnotežje, ki pa ga v Sloveniji ni. Javne tribune v Ljubljani se je udeležila tudi vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar, ki se je ob tem provokativno vprašala, ali smo Slovenci sploh ustvarili državo. Na tribuni, ki jo je organiziral strokovni svet pri SDS, so sicer sodelovali tudi nekdanji urednik Nove revije Aleksander Zorn, gospodarstvenik Anton Jurgetz in profesor z ljubljanske Fakultete za družbene vede Matej Makarovič.
Evropska zdravstvena kartica tudi na Hrvaškem
Zagreb - Minister za zdravje Dušan Keber je na prvem obisku na Hrvaškem s hrvaškim ministrom za zdravstvo in socialno varstvo Andrijo Hebrangom podpisal protokol o uporabi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja oseb, zavarovanih v Sloveniji, na območju Hrvaške. Ob tem je Hebrang povedal, da gre za protokol, ki bo bistveno pripomogel k izboljšanju odnosov na področju zdravstvenega varstva pa tudi siceršnjih odnosov med sosednjima državama. Več kot 900.000 državljanov Slovenije, ki vsako leto pridejo na Hrvaško, bo tako namesto dosedanjih zapletenih postopkov od 20. junija dalje za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja na Hrvaškem lahko uporabilo kar evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.
Razpis republiških in Zoisovih štipendij
Ljubljana - Zavod RS za zaposlovanje je 11. junija objavil razpis republiških in Zoisovih štipendij za prihodnje šolsko oziroma študijsko leto. Na razpis za republiško štipendijo se lahko prijavijo vajenci, dijaki in študentje, pri katerih bruto dohodek na družinskega člana ne presega 130 odstotkov bruto zajamčene plače, kandidate za Zoisovo štipendijo, ki je namenjena nadarjenih dijakom in študentom, pa predlagajo sami izobraževalni zavodi. Kot je na današnji novinarski konferenci dejala vodja službe za socialno varnost MatejaJazbinšek, je novost letošnjega razpisa republiških štipendij poseben dodatek za deficitarne poklice. Rok za oddajo vlog sicer že teče, vajenci in dijaki jo morajo oddati najpozneje do 8. septembra, študentje pa do 6. oktobra. /STA/
Evropska unija in mi • Finska
Finci povezujejo ljudi
Finska s skrajnega severa Evropske unije, katere članica je od leta 1995, je definitivno najbolj napredna "informacijska" država Evrope in sveta nasploh tako po uporabi mobilnih telefonov kot tudi številu priključkov na internet. Paradni konj informacijske tehnologije ostaja koncern Nokia, ki je že "davnega" leta 1987 trgu in mobilnežem ponudil prvi NMT telefon, sprva le za uporabo v avtomobilih.
V domovini Nokie mobilne telefone danes uporablja že več kot 4,2 milijona Fincev oziroma blizu 90 odstotkov vseh prebivalcev. Po podatkih tamkajšnjega ministrstva za transport in komunikacije, je število uporabnikov naglo naraslo, in to za 50 odstotkov, po letu 1998, ko je država po številu uporabnikov postala tudi vodilna v sve-
tu. Nekateri razmah telefonije, tudi mobilne, pripisujejo redki poseljenosti in ponekod izredno veliki oddaljenosti med sosedi. Evropejci s severa hladne dni in noči očitno zelo radi prebijejo tudi pred računalniki, saj se tudi po številu priključkov na internet uvrščajo med vodilne v svetu. Statistika kaže, da je bilo lani na Finskem že več kot mili-
Republika Finska (finsko: Suomi, {vedsko: Finland) je nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniski zaliv. Po kopnem Finska na zahodu meji na [vedsko, na severu na Norveško, ter na vzhodu na Rusijo (morska meja z Estonijo). Otoki Aaland v Baltskem morju so pod finsko suverenostjo, vendar uživajo znatno samoupravo. Po velikosti je s svojimi338.127 kvadratnimi kilometri 63. država sveta, ki je neodvisnost razglasila na miklavževo leta 1917. Dotlej je bila del carske Rusije, pred tem tudi Švedske. Uradna jezika sta finšcina in švedščina. Po številu prebivalcev se z dobrimi 5 milijoni uvršča na 106. mesto na svetu. Finska je članica Evropske unije od leta 1995, že od leta 2002 Finci kot nacionalno valuto uporabljajo evro. Glavno mesto države s severa so Helsinki.
jon priključkov oziroma 230 teh na 1000 prebivalcev. Zanimive so tudi ugotovitve, da kar 1,5 milijona Fincev starih med 15 in 79 let internet uporablja pet dni na teden. Pol milijona prebivalcev jih internet uporablja doma, sicer pa imajo šole in javne knjižnice dostop do interneta že vrsto let.
Finska ni samo napredna informacijska država, kjer danes živi več kot 5 milijonov prebivalcev, pač pa tudi dežela tisočerih jezer. Na ozemlju, ki iz ruskih ravnih prehaja na Skandinavski polotok in je del Baltskega ščita, so jih našteli kar 55 tisoč. Hladno Finsko mnogi uvrščajo med najprivlačnejše skandinavske države, saj se kopno in voda prepletata v zalivih, otokih, polotokih in deročih rekah.
Posebnost države, ki jo pozna ves svet, je tudi finska savna, ki naj bi jo uporabljali že več kot 1000 let. Začetek savnanja je običajen, visoka temperatura in
zalivanje savnskih kamnov. Sledi "bičanje" s šopi brezovih vej, zatem pa vrhunec, ko se Finci, seveda za boljšo odpornost, povaljajo po snegu ali polijejo z ledeno mrzlo vodo. Sicer pa savna izvira iz očiščevalnih ritualov, ki so značilni za mnoge preproste religije, zlasti religije severnjaških ljudstev, med njimi še posebej Fincev. Finci dodajajo, da visoka temperatura sproži naravno telesno regulacijo temperature in hladilne mehanizme, kar povzroči naraščajoče potenje in izžene kisline in strupe. Temu sledi takojšnje očiščevanje. Vročina lajša krčenje mišic in pomirja manjše bolečine.
Z daljne Finske, pravzaprav Laponske, prihaja tudi dobrohotni Božiček. Njegova vas in tematski park ležita osem kilometrov severno od kraja Rovani-emi, tik ob severnem tečajniku. Dober mož z belo brado je tam na voljo od novembra do januarja ter od junija do avgusta.
Sicer pa je Finska, kot pravijo popotniki, podobna vsem ostalim Skandinavskim državam. Je draga z visokim življenjskim standardom, zato so cene za povprečnega popotnika s skrajnega juga srednje Evrope vrtoglavo visoke. Slednje Finci občutijo pri nakupu alkoholnih pijač, ki so podobno kot v sosednjih državah tudi na Finskem izredno visoke, alkoholne pijače pa za Fince tudi zato (pre)mikavne.
Anemari Kekec
Južna evropska meja • Prehodi brez potrebnih dovoljenj
So mejni prehodi s Hrvaško črnogradnje?
Verjetno bolj malo ljudi ve, da se pri prehajanju slovensko-hrvaške meje na mejnih prehodih, po novem torej zunanje meje EU, pravzaprav sprehaja ali vozi po zasebnih zemljiščih. Vsaj v večini primerov. Pa to še ni vse. Zaradi neurejenih zemljiškoknjižnih razmerij oziroma neodkupljenih potrebnih zemljišč, na katerih ti mejni prehodi stojijo (pa tudi pri tistih, ki se šele gradijo), naj niti eden od njih ne bi imel niti legalnega gradbenega niti uporabnega dovoljenja. To pa pomeni, da so pravzaprav vsi mejni prehodi južne evropske meje, vsaj zaenkrat, čisto nič drugega kot - črnogradnje.
Na neurejenost statusa mejnih prehodov so najprej opozorili v policijskem sindikatu Slovenije, kjer imajo zaradi tega obilo težav pri izvajanju dela mejne policije. "Celotna južna slovenska meja je postavljena 'na črno'. Niti en mejni prehod nima legitimnega dovoljenja, saj zemljišča še vedno niso v celoti odkupljena, zato so policisti velikokrat šikanirani s strani kršiteljev predpisov, češ da je njihovo delo nelegalno, saj ga opravljajo na zasebnem zemljišču," trdi Vlado Marinič, podpredsednik policijskega sindikata Slovenije.
Informacijo, ali naša država res spada med "črnograditelje", in to na tako občutljivem mestu, kot je evropska meja, smo preverili na Servisu skupnih služb
vlade (SSSV) RS. Konkretnega pritrdila na vprašanje sicer nismo dobili, iz odgovorov pa je vendarle razvidno, da je tako. Iz urada vlade za informiranje so namreč sporočili, da se lastništvo nepremičnin, potrebnih za izgradnjo mejnih prehodov, ureja sproti za vsako lokacijo posebej, v skladu s terminskimi plani in dinamiko poteka posameznih projektov: "Za vsak projekt v skladu z Zakonom o javnih naročilih izberemo odkupoval-ca zemljišč, ki v imenu in za račun Skupnih Služb Servisa Vlade RS ter v skladu z veljavno zakonodajo odkupuje potrebne nepremičnine. Odkupi zemljišč za mejne prehode, ki so zgrajeni oziroma so v gradnji, potekajo tekoče, s tem, da pristopamo k
Za ureditev osmih mejnih prehodov: Obrežje, Gruško-vje, Jelšane, Dobova, Luka Koper, Metlika, Slovenska vas, Rogatec je bilo namenjenih 15,40 milijonov evrov iz evropskih skladov PHARE in 17 milijard tolarjev iz državnega proračuna. Ta sredstva so bila porabljena delno v lanskem letu, v celoti pa bodo porabljena do konca leta 2004. Ostali mejni prehodi se financirajo izključno iz slovenskega državnega proračuna.
Na zunanji meji EU je v skladu z Uredbo o določitvi mejnih prehodov za mednarodni in meddržavni cestni in železniški promet na meji z Republiko Hrvaško določenih devetnajst mednarodnih mejnih prehodov, devet meddržavnih mejnih prehodov in trideset takšnih, ki so z uveljavitvijo Sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), prekategorizirani v mejne prehode za obmejni promet. Za nekatere meddržavne prehode pa na medresorski ravni (MZZ, SVEZ, MNZ) potekajo dogovori o možni prekategorizaciji le-teh v mednarodne.
prostovoljnemu nakupu. Če pa je postopek sporazumevanja neuspešen, pride do izvedbe postopka razlastitve. Kadar pride do zastojev pri izvedbi odkupov posameznih zemljišč, so ti največkrat posledica težav pri sami identifikaciji lastnikov (umrli, v tujini, dedovanja) ali nedokončanih postopkov denacionalizacije, nedefiniranih idealnih deležev v primeru solastništev in podobno."
Mejni prehodi so torej odprti, promet teče nemoteno in očitno prav nikogar ne moti, da se zemljišča šele odkupujejo ali pa še niti to ne, kot priznavajo tudi v vladi: "Zemljišča za MP Zavrč, MP Središče ob Dravi in MP Ormož še ne odkupujemo, ker za to še nimamo prostorskih podlag, torej lokacijskih načrtov. Zemljišča na MP Gruškovje so v
veliki večini odkupljena, na MP Meje pa odkupi potekajo."
Nič drugače pa ni niti z gradbenimi dovoljenji. Če za povprečnega državljana velja, da ga mora pridobiti pred začetkom izgradnje, je postopek na državnem nivoju očitno nasproten: "Gradbena dovoljenja so bila izdana za dokončane mejne prehode (torej le za Jelšane?, op. a.), uporabna dovoljenja pa se v skladu z upravnim postopkom sproti pridobivajo. Za obstoječe mejne prehode, na katerih niso bili predvideni večji posegi, potrebno dokumentacijo še zbiramo, odkupi zemljišč pa še niso v teku. V skladu z večletnimi ter-minskimi plani jih bomo urejali v letih 2005/2006," še pojasnjujejo v vladni službi.
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov; Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni ured^: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabirainikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Maribor • Uspešnost Probanke
539 milijonov za dividende
Vodstvo Probanke je v torek, 8. junija, pripravilo tiskovno konferenco pred skupščino delničarjev in predstavilo predlog delitve ustvarjenega dobička ter osnovne značilnosti poslovanja banke v tekočem letu.
Vodstvo banke je na tiskovni konferenci predstavilo učinkovitost in uspešnost poslovanja, ki je hkrati osnova za delitev dobička. Uprava je predlagala izplačilo dividende v vrednosti 310 tolarjev na delnico, kar za delničarje pomeni
5,53-odstotni donos na vrednost delnice. Tako so za izplačilo dividend namenili 539 milijonov tolarjev od 779 milijonov tolarjev bilančnega dobička. 16 milijonov tolarjev namenjajo za pogodbene obveznosti po statutu, 224 milijo-
Milana Lah, članica uprave, in mag. Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke.
nov tolarjev bilančnega dobička pa bo ostalo nerazporejenega. Predlog uprave so naslednji dan delničarji Probanke tudi potrdili.
Na tiskovni konferenci pa je bil tudi čas za vprašanja in na vprašanje, zakaj Probanka nima poslovalnice na Ptuju, je predsednica uprave mag. Romana Pajenk odgovorila: ^"V naši strategiji je bilo zastavljeno tako, da bi Probanka imela poslovne enote v regijskih središčih. Doslej smo pokrili vsa regijska središča v Sloveniji razen Novega mesta in Nove Gorice. Po naši strategiji bomo poskušali v bodoče še kaj storiti v dolenjski regiji. Kar pa se tiče Ptuja, moram reči, da smo v preteklosti kar nekajkrat analizirali ptujsko območje in ugotavljali, da je tam pokritost z bankami dokaj velika in potrebna bi bila velika akcija, če bi hoteli dobiti kos tega tržnega deleža v Pro-banko. Zato se zaenkrat še nismo odločili, ni pa rečeno, da
Lenart • V vrtcu ponovno brez plač
Sindikat tozi župana
Težave v lenarškem vrtcu se vlečejo že od julija lani, z letošnjim letom pa so se še zaostrile, kajti župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin pravi, da vrtec Lenart kot zavod več ne obstaja in ga tudi več ne financira. Posledično zaposleni v vrtcu ne prejemajo redno plač.
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport zaposlenim v vrtcu zagotavlja denar za plače s pomočjo izvršbe sredstev v občinskem proračunu občine Lenart. S tem seveda ne soglašajo na občini Lenart, zato so proti ministrstvu že vložili tožbo, saj so na občini prepričani, da gre v tem primeru za grobo kršitev določil zakona o lokalni samoupravi.
S početjem občine Lenart do zaposlenih v vrtcu se ne strinjajo tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) Slovenije, ki lenarškega župana mag. Ivana Vogrina že dalj časa opozarjajo na kršitve pravic iz delovnega razmerja.
Kljub temu pa so se v juniju težave z izplačilom plač ponovno pojavile.
SVIZ je zaradi tega, ker zaposleni v aprilu niso prejeli plač v zakonitem roku, uresničil svojo napoved o tožbi in zoper občino Lenart vložil kolektivni spor in kazensko ovadbo proti odgovornim osebam zaradi kršitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. SVIZ je takrat od občine zahteval izplačilo zamudnih obresti za prepozno izplačane plače in neizplačan regres za letni dopust. Vodstvo sindikata SVIZ je v zadnji izjavi za javnost zapisalo: "SVIZ meni, da je ponavljanje kršitev Kolekti-
vne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja nedopustno in zato znova opozarja župana občine Lenart, naj spoštuje pravice zaposlenih. Čeprav je proti občini že sprožen kolektivni spor in vložena kazenska ovadba, bo SVIZ stopnjeval pritisk na župana in uporabil vsa preostala pravna sredstva, ki jih še ima na razpolago, da prepreči nadaljnja samovoljna dejanja župana, ki gredo na škodo zaposlenih. SVIZ ob tem podpira ravnanje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki je doslej z izvršbami sredstev občine zagotavljalo plače za zaposlene v vrtcu."
Zmago Šalamun
v bodoče ne bomo razmišljali tudi o Ptuju."
Na vprašanje, kako daleč so v Probanki s prodajo hotela Črni les, pa je mag. Romana Pajenk odgovorila: "Pri nas se je oglasilo kar veliko število ljudi, ki bi objekt želeli kupiti ali pa vzeti v najem. Tu gre za velika finančna sredstva in pravkar proučujemo, kakšna bi bila pravilna usmeritev, ob tem pa poskušamo iskati primerno dejavnost za ta objekt. Ne želimo pa hiteti, zato smo uredili varovanje objekta in ustrezno čiščenje, da objekt ne bi propadel do takrat, ko bomo našli pravega najemnika ali pa kupca, ki bo nadaljeval s pravo dejavnostjo. Objekt je finančno zelo zahteven in malo je tistih, ki imajo dovolj denarja. Zaradi tega se bomo zelo racionalno poskušali odločit in zelo težko danes rečem, kdaj bo napočil tisti pravi trenutek. Želimo si ga čimprej."
Zmago Šalamun
Ta teden
Sokterapija in lekcija za jesen
Neresno, na čase komično je bilo poslušati izjave naših političnih prvakov, ko so v nedeljo zvečer po objavi prvih rezultatov volitev v evropski paralament doživljali šok terapijo, pravzaprav kar tuš raznih šokov. Čeprav so bili občutki mešani, za nekatere je bil tuš šokantno topel, za druge šokantno leden, so se vsi po vrsti hvalili, da so zmagali. O porazu nihče nič.
Med šokantnimi zadevami analitiki izpostavljajo šokantno, baje prvo resno poosamosvojitveno zmago desnice nad levico, čeprav nisem povsem prepričan, da je čisto tako. Takoj zatem udarja šokantno nizka volilna udeležba, kar bojda priča o evropski nezrelosti slovenskega naroda, ki ne more zabrisati svojega balkanskega pedigreja. Tudi v tem primeru nisem prepričan, da je povsem tako.
A kakorkoli obračamo, zgodilo se je in dejstvo je, da so pogrnili tako politiki kot mi, volivci. Zadeve so se šokantno spremenile in za Evropo smo dobili štiri glavne, potem dolgo nič in zatem nekaj malih. Imena niti niso tako pomembna, saj je skoraj tako kot pri kartah, kjer so pomembni le adut in štirje asi, vse ostalo je "repa.'
Malodušje, ki mu je botrovalo tudi slabo vreme, je vsekakor storilo svoje in razplet je tu. Če je to sploh razplet, kajti prepričan sem, da seje z njim sprožilo le vrsto novih zapletov. Tisti, ki so zadevo podcenjevali, ki so se na evro-volitve podali s figo v žepu, so se očitno pošteno ušteli.
A ni še vse končano, kajti jesen je blizu in z njo spopad za državnozborske volitve. Meteorologi napovedujejo, da letošnje poletje ne bo prevroče in da si zato lahko obetamo toplejšo jesen. Tokrat jim velja prisluhniti, kajti prepričan sem, da imajo prav. Mislim, da bo jesen celo vroča, predvsem za politike, še zlasti za tiste, ki so dobili ...pošteno lekcijo. Bo zaleglo?
Martin Ozmec
Lenart • 130 let PGD Lenart
Bogatejši za novo vozilo
Minuli konec tedna so lenarški gasilci nadaljevali praznovanje 130-letnice delovanja
Praznovanja so se nadaljevala v petek, 11. junija, ko je v kulturnem domu Lenart potekala svečana seja. Zbrane sta pozdravila predsednik PGD Lenart Leopold Omerzu in župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. Spominski almanah, ki so ga izdali ob jubileju, je zbranim predstavil glavni in odgovorni urednik mag. Marjan Toš. Ob koncu so zaslužnim gasilcem podelili društvena priznanja. Pripravili so tudi krajši kulturni program, v katerem je nastopil Silvo Safran in članice Twirling plesnega in mažoretne-ga kluba Lenart.
Seji je sledila velika gasilska vaja, na kateri so mariborski gasilci prikazali reševanje z gasilsko lestvijo, gasilci iz Gornje Radgone so prikazali reševanje iz zverižene pločevine v prometnih nesrečah, gozdni požar pa je pomagal pogasiti helikopter Slovenske vojske. Na vaji so sodelovali gasilci iz vseh desetih gasilskih društev iz GZ Lenart.
V soboto, 12. junija, pa je potekala osrednja slovesnost, ki se je pričela s promenadnim koncertom slovenskogoriške godbe na pihala MOL iz Lenarta in nastopom članic Twirling plesnega in mažoretnega kluba Lenart. Sledil je mimohod gasilcev, v katerem je sodelovalo več kot 100 gasilcev V kulturnem programu so ob možoretkah in pihalni godbi nastopili še člani vokalne skupine Završki fantje. O zgodovini gasilstva v Lenartu je govoril predsednik društva Leopold Omerzu.
Ob praznovanju 130-letnega jubileja pa je potekal tudi 33. dan gasilcev GZ Lenart, zato je
Organizacijski odbor 130-letnice PGD Lenart.
Foto: ZS
Foto: ZS
Slavnostni govornik je bil na-~elnik generalštaba SV gene-ralmajor Ladislav Lipič.
zbrane nagovoril predsednik GZ Lenart Stanko Šteinbauer. "Gasilstvo je ves čas delovalo v interesu tega naroda in se nikoli ni ukvarjalo samo z gašenjem požarov," je med drugim dejal predsednik GZ Slovenije Ernest Eory. Slavnostni govornik je bil načelnik generalštaba Slovenske vojske general major Ladislav Lipič, ki je posebej poudaril pomen sodelovanja gasilcev in Slovenske vojske ter dejal: "Prostovoljnost je ena od vrednot slovenstva, ki
F5t5ržs
Spominski almanah je predstavil glavni in odgovorni urednik mag. Marjan Toš.
jo tudi v Slovenski vojski razvijamo in uveljavljamo preko prostovoljnega usposabljanja mladih deklet in fantov ter pogodbenih rezervistov."
Na prireditvi so podelili priznanja in odlikovanja, ob koncu pa so namenu predali še novo gasilsko vozilo Mitsubishi L 200, opremljeno z visokotlačno črpalko. Novo pridobitev je blagoslovil tudi lenarški dekan Martin Bezgovšek.
Ptuj • Deset let novega otroškega oddelka ptujske bolnišnice
Zdravje malih bolnikov na prvem mestu
Ptujska bolnišnica letos praznuje 130-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo pripravili vrsto aktivnosti, ki bodo širšo in strokovno javnost spomnile na ta za to okolje pomemben dogodek.
Ena teh prireditev je priložnostna razstava otroške ustvarjalnosti hospitaliziranih otrok, ki je del skupnega projekta Vrtca Ptuj, Življenje v, ob in na ribniku, ki jo posvečajo tudi 10-letnici novega otroškega oddelka ptujske bolnišnice.
Kot je povedal predstojnik otroškega oddelka ptujske bolnišnice Dušan Kolarič, dr. med. spec. pediater, je otroški oddelek ptujske bolnišnice star 56 let. Ustanovili so ga 1. aprila 1954. Do takrat so bolne otroke zdravili skupaj z odraslimi pacienti na internem in kirurškem oddelku. Ker gre za najbolj ranljivo populacijo, ki jo je potrebno zaščititi, so ustanovili otroški oddelek, ki je v začetku deloval v adaptiranih prostorih bivše kapele in sosednjih prostorov v stavbi današnjega internega oddelka.
V tistih časih so bolne otroke, ki so bili tudi podhranjeni in rahitični, sprejemali kar na hodniku, zanje je skrbel le en zdravnik s tremi sestrami, tremi prakti-kantkami in strežnico. Umrljivost se je pred ustanovitvijo oddelka po nepotrjenih podatkih gibala okrog 12 odstotkov zaradi težkih socialnih razmer, visoke rodnosti in neprosvetljenosti. V prvih letih po ustanovitvi se je znižala na okrog 5 odstotkov. Med malimi bolniki so prevladovale težke smrtno nevarne akutne bolezni prebavnega trakta, obolenja di-
1___


~ /
'Q
JO
ir Goznik
Dušan Kolarič, dr. med., spec. pediater, predstojnik otroškega oddelka ptujske bolnišnice.
halnega sistema, hude zastrupitve. Osebje je opravljalo pionirsko in herojsko delo v neustreznih prostorih, brez tehničnih pripomočkov in mnogokrat tudi brez ustreznih zdravil, je povedal predstojnik otroškega oddelka specialist pediater Dušan Kolarič. V prvem letu delovanja samostojnega otroškega oddelka so v zdravljenje sprejeli 1418 otrok do 18. leta starosti, umrlo jih je 42.
Po prvem zgodovinskem mejniku v otroškem zdravstvenem varstvu na Ptuju, ki ga predstavlja 1. april 1948, so se zgodili še drugi. Leta 1954 so otroški oddelek preselili v drugo nadstropje stavbe, ki je bila sezidana med drugo svetovno vojno. V teh prostorih je ostal vse do leta
Ob 10-letnici novega otroškega oddelka bodo jutri odprli razstavo otroške ustvarjalnosti hospitaliziranih otrok. Vzgojiteljica v bolnišničnem vrtcu je Vanja Žuran.
1994. Značilno za to obdobje je, da so zaradi prenatrpanosti oddelka s kroničnimi bolniki, ki so oboleli za distrofijo, tuberkulozo, rahitis, organizirali novo službo, ki je skrbela za rekonvalescente. Leta 1956 so otroškemu oddelku priključili Dečji dom, ki so ga poimenovali Po-oddelek za rekonvalescentne otroke. V tem obdobju se je zaradi potrebe otroške populacije na terenu organizirala dispanzerska služba. Delati je začel otroški dispanzer v zdravstvenem domu, v okviru katerega so opravljali tudi hišne obiske bolnih otrok na domu. Ker se je zmanjšal pritisk na oddelek, so pooddelek za rekonvalescente ukinili. Pedi-atri so leta 1957 začeli opravljati redno konziliarno službo na porodnem oddelku.
Leta 1960 je s tem, ko so pričeli pediatri z rednimi pregledi novorojencev	na
ginekološko-porodnem oddelku, neonatalna služba v popolnosti prešla v roke pediatrov. V zgodnjih šestdesetih letih so še vedno prevladovali pacienti s hudimi driskami, socialnimi boleznimi, rahitisom, zahiranostjo, tuberkulozo, revmo. Smrtnost je padla na 1,4 odstotka. Po letu 1960 se je število bolezni, ki so posledica slabih socialnih razmer, pred tem je kar 45 odstotkov sprejetih otrok v zdravljenje izhajalo iz družin s slabimi socialnimi razmerami, bistveno znižalo. Upadla so tudi obolenja, ki
Ptuj • Krvodajalska akcija OŠ Ljudski vrt
Učiteljem vzeli kri
V ponedeljek, 14. junija, je na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice potekala posebna krvodajalska akcija, za katero se je odločilo 32 članov kolektiva OŠ Ljudski vrt.
Foto: Črtomir Goznik
Prve krvodajalske akcije zaposlenih v OS Ljudski vrt se je udeležila dobra tretjina kolektiva.
jih je bilo mogoče preprečiti s cepljenjem. V zgodnjih sedem-deetih letih je otroški oddelek ptujske bolnišnice postal regionalna bolnišnica za gojence Zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi.
Nova prelomnica v delovanju otroškega oddelka je povezana z letom 1987. Ker se je podaljšal porodni dopust materam, se je pričelo zmanjševati število sprejetih dojenčkov. Kmalu jim je postalo pretesno tudi na drugi lokaciji oddelka, v drugem nadstropju stavbe iz druge svetovne vojne, leta 1994 so se konec maja preselili v obnovljene prostore iste stavbe v pritličju. S tem so bili izpolnjeni tudi dodatni pogoji, zato da so pričeli uresničevati trende v sodobni obravnavi bolnih otrok. Občutno so se povečali ambulantni pregledi, postopoma so se izoblikovale usmerjene ambulante, kot so nefrološka, razvojna, nevrološka in alergološka. Otroke z malignimi, endokrinimi obolenji, s prirojenimi srčnimi hibami pa pošiljajo na zdravljenje v terciarne centre. Sodobno urejen otroški oddelek omogoča tudi sobivanje staršev v bolnišnici.
Statistika po 56 letih dela otroškega oddelka pokaže, da ostaja število sprejetih otrok bolj ali manj nespremenjeno. Leta 1948 jih je bilo sprejetih v zdravljenje 1418, leta 2003 pa 1384 ali le 34 manj. Pri tem število oskrbnih dni pada, krajša je ležalna doba, strmo pada število umrlih otrok. V zadnjem obdobju umirajo le otroci, ki so bili na oddelek premeščeni iz ustanov terciarne ravni zaradi neozdravljivih bolezni oziroma gojenci Zavoda dr. Marijana Borštnarja.
Socialne bolezni zamenjale novodobne
Sodobni način življenja ni obšel otrok; potem ko so bile tako rekoč izkoreninjene socialne bolezni, so se pojavile t. i. nove bolezni, kot so motnje prehranjevanja, zasvojenost z drogami, hude adolescentne krize, samo-morilnost. Gre za bolezni, pri obravnavi katerih je potrebno tesno
Pobudo in zgled je dala ravnateljica Tatjana Vaupotič, ki se je odvzema krvi za humanitarne namene udeležila pred vsemi svojimi sodelavci. Povedala je, da se bo v bodoče skupaj s kolektivom vsaj enkrat letno udeležila krvodajalske akcije. K rednemu dajanju krvi naj bi OS Ljudski vrt spodbudila tudi druge osnovne šole in tudi druge ljudi, da bi postalo dajanje krvi nekaj, kar je prav, da se naredi, da se pomaga sočloveku v stiski. Zaposleni v OS Ljudski vrt so prepričani, da bo nekaj litrov krvi, ki so je darovali v ponedeljek, pomagalo reševati življenja. Nagrado za humano dejanje, dan dopusta, bodo zaposleni lahko koristili med počitnicami.
sodelovanje z drugimi specialisti, poudarja predstojnik otroškega oddelka ptujske bolnišnice, ki v teh dneh slavi 10-letnico dela v novih prostorih. Oddelek odlikujejo visoka strokovna usposobljenost, sodobna opremljenost ter kvalitetna obravnava malih bolnikov. Na prehojeno pot in
rezultate dela so ponosni. Njihov glavni cilj je male bolnike čimprej zdrave vrniti v domače okolje, to jim omogočajo sodobna diagnostika in načini zdravljenja. Za njihovo dobro počutje na oddelku poleg zdravniškega osebja skrbi tudi vzgojiteljica.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Lani se je na otroškem oddelku ptujske bolnišnice zdravilo 1384 otrok, povprečno število oskrbnih dni je bilo 4,4.
BANKA SLOVENIJE
JAVNO POVABILO za pisne predloge za motive na nacionalni strani slovenskih evro kovancev
Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo 1. maja 2004 bo po izpolnitvi vseh zahtevanih konvergenčnih kriterijev in po sprejeti odločitvi Sveta EU predvidoma v začetku leta 2007 uveden evro kot denarna enota Republike Slovenije. Evro kovanci imajo spredaj enotno evropsko stran, hrbtna -nacionalna stran - pa je značilna za posamezno državo članico Ekonomske in monetarne unije.
Banka Slovenije vabi vse zainteresirane, naj ji posredujejo svoje pisne predloge za motive (predlog za največ 8 motivov), ki jih ocenjujejo kot primerne za upodobitev na nacionalni strani slovenskih evro kovancev. Na podlagi izbranih predlogov bodo oblikovani idejni osnutki slovenskih evro kovancev.
Prosimo, da pisne predloge z obrazložitvijo pošljete do 30. junija 2004 na naslov:
Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana,
s pripisom »Motivi za slovenske evro kovance«, ali kot elektronsko sporočilo na naslov evrokovanci-slo@bsi.si. Prosimo, da navedete tudi svoj naslov.
Morebitne dodatne informacije so na voljo prek elektronskega naslova zdenka.plesko@bsi.si ali po telefonu 01 47 19 139.
Strokovna komisija Banke Slovenije bo pregledala prejete pisne predloge in med njimi izbrala najprimernejše, v skladu z naslednjimi kriteriji: slovenska nacionalna identiteta, zgodovinska izhodišča, prepoznavnost, simbolnost, osrednji motiv, uporabnost, razlikovalnost in izvedljivost upodobitve motivov na kovancih.
Predlagatelji motivov, katerih ideje bodo večinoma uporabljene na slovenskih evro kovancih, bodo prejeli pisno priznanje Banke Slovenije ter zbirko prve izdaje vseh apoenov slovenskih evro kovancev.
Banka Slovenije bo Vladi Republike Slovenije predlagala izbor motivov slovenskih evro kovancev, o čemer bo javnost obveščena, posebej pa bodo obveščeni tudi avtorji izbranih predlogov.
Ptuj • Pogovor z Lojzetom Peterletom
Slovenske identetite EU ne more ogroziti
Prve evropske volitve v Sloveniji so prinesle veliko zmagoslavje Novi Sloveniji. Nosilec liste Lojze Peterle je po izidu vzporednih volitev povedal, da je rezultat, ki ga je stranka dosegla, posledica dejstva, da so imeli najboljši predvsem pozitiven pristop, dobro kampanjo in dober strokovni tim. Šli so k vsakomur. "Ljudje so razumeli nas, mi njih."
Volitve v evropski parlament so nekako že napovedale, da v Sloveniji prihaja čas za spremembe, za katere se zavzema tudi sam. Velikih slovenskih političnih tem naj ne bi bilo ve~, Peterle je prepri~an, da so. Ena takih je zdravje. Razlike v razvitosti med posameznimi slovenskimi pokrajinami so vedno ve~je, novega razvojnega cikla pa ni mogo~e za~eti brez usklajenega projektnega pristopa. Potreben je nov pogled na celoto slovenske politike, je prav tako trdno prepričan.
Lojze Peterle je v mladosti sanjal, da bo berač, strojevodja, da bo v cerkvi zvonil. Naneslo pa je drugače. Po izobrazbi je profesor zgodovine in geografije ter ekonomist. V svoji ve~ kot 15-letni politi~ni karieri si je nabral že kar zavidljivo bero uspehov. Bil je predsednik prve demokratične vlade Republike Slovenije, večkrat minister za zunanje zadeve, soustanovitelj in dologo-letni presednik SKD, večkratni poslanec v državnem zboru in predsednik komisije za evropske zadeve, soustanovitelj in presednik sveta Nove Slovenije, predstavnik 13 držav kandidatk v predsedstvu konvencije o prihodnosti Evrope, poslanec v evropskem parlamentu. Od marca letos pa je tudi podpredsednik evropskih federali-stov. Govori angleško, nemško, francosko, italijansko in rusko.
Foto: Črtomir Goznik
Pre šnji torek se je na Mestnem trgu na Ptuju ustavil Evrobus s kandidati liste NSi za evropski par ament. Predstavili so se nosilec liste Lojze Peterle, dr. Alenka Šverc in Maru{a Novak.
Doslej mu je največ pozitivnega in negativnega stresa hkrati vzelo predsednikovanje vladi med osamosvojitvijo, največ živcev pa požrla funkcija predsednika SKD v trenutku, ko so se začela neetična dejanja. Najbolj je ponosen na svojo družino in osamosvojitev Slovenije. Priznanja, ki jih je v zadnjem času prejel sprejema kot priznanja za delo za Slovenijo, združeno Evropo, za mir v svetu, ker nikoli ni delal zase. Ljudje ga imajo radi, ker jih ima rad, ker ne dela razlik v komunikaciji med njimi. Rad reče,
Lojze Peterle
Foto: Črtomir Goznil<
da ga funkcije niso povozile, čeprav je hudo imeti moč oziroma oblast. Zanj je uspeh, da živi tako, da lahko mirno spi.
Z EU druga pravila
Z vstopom v EU so začela veljati druga pravila. O nekaterih stvareh, na primer o kmetijski politiki, prostem pretoku kapitala, ljudi in blaga, več ne bomo odločali v slovenskem parlamentu, ampak predvsem ali samo v bruseljskem. Šolstvo, vzgoja, kultura, večina socialne politike, zdravstvo in javna uprava pa ostajajo na ravni nacionalne politike. "Obstaja pa volja, da bi imeli nekaj skupnih vsebin o zgodovini, ne da bi bili prizadeti naša suverenost ali identiteta." Evropa prinaša tudi pomisleke glede ogroženosti identitete. Lojze Peterle je v zvezi s tem zelo jasen, vse je odvisno od našega odnosa do identitete, ki ga imamo doma, od domovinske, državljanske in narodne vzgoje, od tega, če jo doživljamo kot vrednoto. Slovenske identitete ne morejo ogroziti vrednote, načela in pravila EU.
V svoj uspeh na evropskih volitvah je bil trdno prepričan že zato, ker so s predvolilno kampanjo šli med ljudi, dobesedno od vasi do vasi, do slehernega človeka. Tudi svojo sobo v parlamentu je že pospravil. Delo v Bruslju mu ne bo delalo težav, saj ga je že dodobra spoznal kot "začasni" poslanec, čeprav je bilo včasih težko, padale so tudi težke besede, je bilo posredi tudi veliko humorja, pravi. Bruselj mu ne deluje več tuje in birokratsko, kljub tisočim uradnikov. V njem ima veliko prijateljev. K pribljenosti so prispevale tudi orglice, ki jih nosi vedno s seboj. Tudi Ptujčanom je letos dvakrat zaigral, v karnevalski dvorani in nazadnje na predvolilnem shodu na Mestnem trgu. Glasba je zagotovo tista, ki odpira pot do ljudi. Prav gotovo je imel to v mislih, ko
je pred dvesto evropskimi poslanci igral na rojstnem dnevu Otta von Habsburga, edini doslej pa je komisarja Verheugna pripravil do tega, da je zapel v javnosti. Vse to so stvari, ki delajo politiko človeško in ki jih Lojze Peterle obvlada.
Zdravilec in post
Za svojo zmago nad rakom na prostati pravi, da se ima zahvaliti predvsem zdravilcu. Res pa je tudi, da je opravil šeste-denski sadni post, precej spremenil življenje, vpeljal mnogo več sprostilnih vaj, meditacije, molitve in gibanja, čeprav je tudi pred boleznijo živel kar zdravo in športno. Očitno pa je nekaj delal narobe, pravi. Zdaj ve, da je narobe, če človek ne ureja zapletov sproti in živi z zamero. Takšno življenje je eden glavnih vzrokov za nastanek raka. S svojimi izkušnjami, ki jih je pridobil v igri za življenje in smrt, rad pomaga tudi drugim. Ne mine dan, da ga ne bi kdo poklical, želel izvedeti za njegov recept zdravja. Vsakemu rad pomaga. Iz lastnih spoznanj ve, da bi Slovenci morali dati več na svoje zdravje, začeti živeti bolj zdravo. Veliko bi lahko naredila tudi država, z drugačno podporo programov s področja preventive. Največ pa lahko za svoje zdravje naredijo ljudje sami, če bodo uživali več sadja in zelenjave, zlasti še česna, zelja, brokolija, pa tudi cvetni prah naj bo njihova izbira. Zapovedan pa je tudi post, ki prinaša tudi višjo kakovost življenja, saj blagodejno vpliva na dušo, telo in duh. "Post je kraljevska pot v več zdravja, ki je dostopna vsakomur. Na njej ni naročilnic, čakalnih vrst in plavih kuvert," je še za Štajerski tednik o svoji poti v zdravje povedal Lojze Peterle.
Prepričan je, da bo še vedno poleti pridno kolesaril po Sloveniji in sosednjih državah, da bo pilotiral in bo imel čas za tudi za svoje čebele.
MG
Od tod in tam
Podgorci t V vrtcu so iskali škrate
Foto: arhiv vrtca
Minuli četrtek so v vrtcu Podgorci pripravili škratovanje — zaključno prireditev projekta "Vrtec v naravi". Otroci so tri dni preživeli v šotorih, ki so jih prvi dan tudi sami postavili, tam jedli in se igrali, drugi dan so se odpravili v gozd po dračje, tretji dan pa pripravili kres. Ko so se jim pozno popoldne pridružili še starši, seje okoli 130 udeležencev, potem ko so prisluhnili pravljici in se naučili pesmico, podalo na lov za škrati. Na tem orientacijskem pohodu so posamezni skupini pot nakazovali znaki in puščice, v gozdu pa so se jim škrati le oglašali in prikazovali z lučkami. Kot nagrado je vsak otrok dobil svojega škratka. Glede na to, da je bil pri otrocih in tudi starših odziv zelo dober, bodo škratovanje organizirali tudi v bodoče, le da bodo naslednjič škrate iskali v temi. Inskl
Ptuj t Zdravstveno predavanje
Društvo diabetikov Ptuj, ki vključuje okrog devetsto članov s ptujskega in ormoškega območja, v soboto, 19. junija, ob 9. uri vabi v Narodni dom na Ptuju, kjer bosta diabetolo-ginja Marta Simonič in višja medicinska sestra Metka Rašl predavali o novih metodah zdravljenja sladkorne bolezni in o prehrani ter fizičnih aktivnostih sladkornih bolnikov. V kulturnem programu bodo nastopili učenci osnovne šole Dornava. Na izletu, ki bo 26. junija, pa si bodo ogledali botanični vrt v Hočah, stari del Maribora in muzej starega orodja v Cerkvenjaku. IMGI
Zavrh t Spominski pohod
Foto: ZS
V soboto, 12. junija, je potekal spominski pohod na Zavrh, ki so ga organizatorji Zveza veteranov vojne za Slovenijo in območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Lenart poimenovali Po poti generala Rudolfa Maistra. Organiziran je bil v počastitev 130-obletnice njegovega rojstva. Pohodniki so se ob 10. uri iz Voličine odpravili na Zavrh, kjer so pripravili krajšo slovesnost, med potjo pa so za pogostitev poskrbele članice društva kmetic in člani društva vinogradnikov. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole Vo-ličina in veteranski pevski zbor iz Radovljice. Lik generala Maistra s poudarkom o njegovem bivanju na Zavrhuje zbranim predstavil mag. Marjan Toš. Zbrane sta pozdravila tudi predsednica turističnega društva Rudolf Maister Vojanov iz Zavrha Dragica Bezjak in predsednik območnega združenja ZVVS Peter Leopold. Udeleženci pohoda so si na Zavrhu ogledali tudi likovno razstavo domače likovnice Martine Golja in Maistrovo spominsko sobo. IZŠI
Ptuj t Razstava ročnih del
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih Animacije so od 9. junija na ogled izdelki letošnjih študijskih krožkov ročnih del, kleklanja in ustvarjalne delavnice. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 16. ure. S študijskimi krožki in drugimi ustvarjalnimi delavnicami spodbujajo aktivnosti, v okviru katerih se srečujejo ljudje z različnimi znanji, sposobnostmi in interesi. IMGI
Ptuj • V Gradisu-Gradnjah sredi pomembnih investicij
Kljub krizi delo za vse
Delavci gradbenega podjetja Gradis-Gradnje Ptuj te dni končujejo letošnjo največjo investicijo za trg, stanovanjsko-poslovni objekt v Rabelčji vasi, ki bo veljal milijardo tolarjev; sredi del je stanovanjsko-poslovni objekt v Kidričevem ter gradnja več objektov na območju Maribora in Ormoža, sodelujejo pa tudi pri gradnji mostov za obvoznico na Pragerskem.
Kot je povedal direktor Ljubo Cimerman, je kljub težavam zaradi cenovne krize v slovenskm gradeništvu, zaradi katere so prisiljeni dajati visoke popuste, ki komaj pokrivajo tekoce stroške, njihova gradbena operativa te dni polno zaposlena, saj ima delo vseh 160 redno zaposlenih, pri gradnji pa jim zaradi kratkih rokov pomaga še nekaj najetih delovnih skupin.
Te dni je v zaključni fazi njihova letošnja največja investicija, gradnja poslovno-stano-vanjskega objekta v novem delu Rabelčje vasi. V bloku, ki so ga pričeli graditi lani junija in bo veljal več kot milijardo tolarjev, bo kmalu na voljo 61 stanovanj ter 9 manjših lokalov, v parkirni hiši pod blokom in ob njem še 15 garaž in 82 garažno-parkirnih mest, nekaj lokalov pa bo na voljo tudi v
Gradnja stanovanjsko-poslovnega objekta v Rabelčji vasi je v zaključni fazi.
Ljutomer • Elektrogradnja d.o.o.
50 let uspešnega dela
V Ljutomeru so nedavno proslavili 50-letnico podjeta Elek-trogradnje. Na proslavi visokega jubileja so govorili vsi dosedanji direktorji oz. vodje ljutomerske izpostave Elektra Maribor, za govorniškim pultom pa so se zvrstili še predsednik uprave Elektro Maribor Stanislav Vojsk, član uprave Tomaž Orešič in župan občine Ljutomer Jožef Špindler.
V Ljutomeru so 1. marca 1954 ustanovili podjetje Elektron, ki se je konec aprila leta 1962 združilo z Elektrom Maribor. Prvi direktor Elektrona je bil Franc Murekar, za njim je vodstveno mesto tega podjetja prevzel Alojz Fras, sedaj pa je vodja Storitvene enote Elektrogra-dnje Ljutomer Andrej Sraka, pod vodstvom katerega je zaposlenih 53 ljudi.
Slavnostni govornik Andrej Sraka je med drugim poudaril: "Za nami je 50 let uspešnega dela, ki ga želimo tudi v prihodnje nadaljevati. Podjetje je imelo v svoji zgodovini padce in vzpone, kar je nekaj povsem normalnega, kljub temu pa nas čaka lepa bodočnost, saj želimo povečevati število zaposlenih. Dela je vedno več, zato bomo potrebovali novo delovno
silo."
Sedanji prostori mariborske izpostave Elektra so na Postružniko-vi ulici v središču Ljutomera, že konec leta pa se bodo preselili v nove prostore v ljutomerski obrtni coni, kjer imajo sedaj skladišče. Vrednost investicije je ocenjena nekaj nad 100 milijonov tolarjev, novi prostori pa bodo po besedah Srake zagotavljali še uspešnejše delo ter prispevali še k večji varnosti pri delu, ki je v tem podjetju na prvem mestu. "Objekt bo namenjen operativno-tehničnim službam, ki bo služil poenostavljenemu načinu poslovanja, zmanjševanju stroškov in seveda bistveno večjemu udobju," je še dodal Sraka.
Miha Šoštatič
paviljonih na ploščadi parkirne hiše.
Gre za enoinpol-, dvo- in trisobna stanovanja, velika od 58 do 88 kvadratnih metrov; nekaj čez polovico so jih že prodali. Za prodajo pa čaka še več kot polovica garažnih mest, za katere je z davkom vred treba odšteti 6000 evrov. Gradnjo objekta kreditno spremlja ptujska podružnica Nove Ljubljanske banke.
Gradbena dela so v zaključni fazi, prejšnji teden so končali pleskanje fasade, v teh dneh potekajo še drobna obrtniška dela, selitev pa bo možna takoj po tehničnem pregledu, ki je predviden v drugi polovici julija.
Sredi gradnje je tudi stanovanjsko-poslovni objekt v Kajuhovi ulici v Kidričevem, kjer je GP Gradis Gradnje Ptuj soinvestitor. V bloku, ki so ga zgradili ob borovem gozdiču pri kidričevskem vrtcu, bo na voljo 16 stanovanj, v pritličju pa poslovni del z lekarno in dvema lokaloma, ki sta še pro-
Foto: M. Ozmec
Sredi gradbenih del je tudi nov stanovanjsko-poslovni blok v Kidričevem.
Foto: M. Ozmec
Ljubo Cimerman, direktor GP Gradis - Gradnje Ptuj.
sta. Gradnjo objekta, katerega večinski investitor je občina Kidričevo in bo veljal okoli 230 milijonov, so pričeli januarja letos, vseljiv pa naj bi bil že oktobra. Na voljo je še 5 stanovanj v mansardi in 3, katerih lastnik je občina Kidričevo.
Poleg tega imajo delavci GP Gradis-Gradnje Ptuj v višku gradbene sezone odprtih še več delovišč, saj opravljajo rekonstrukcijo osnovne šole Miklavž pri Mariboru, novogradnjo in rekonstrukcijo OŠ Ložnica pri
Slovenski Bistrici, gradnjo poslovnega objekta Telem v Mariboru, gradnjo razdelilne transformatorske postaje v mariborskem Melju, vrtec vJuršin-cih, prek GIZ Gradis pa gradijo tudi vse mostovne objekte in podhode za obvozno cesto na Pragerskem. Ker mora biti obvoznica prevozna še letos in ker je zaradi tega investitor skrajšal vse dogovorjene roke, imajo na tem gradbišču ekipo posebej okrepljeno.
Poleg tega pa delajo ali sodelujejo še pri gradnji več manj-
ših objektov in gradbišč, tako da so trenutno polnozaposle-ni. Ker morajo biti vsa dela zaključena v glavnem do septembra, opravljajo dela na terenu pogosto tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, kot na primer pri rekonstrukciji OŠ v Miklavžu, ki bo veljala okoli 400 milijonov in kjer so v ponedeljek že pričeli drugo fazo rekonstrukcije. Ker morajo biti vsa dela končana do sredine septembra, bodo delali vse sobote in nedelje.
M. Ozmec
V gradbenem podjetju Gradis-Gradnje Ptuj so s poslovanjem v lanskem letu zadovoljni, saj so dosegli 2,2 milijarde tolarjev realizacije, poslovno leto pa po besedah direktorja Ljuba Cimermana sklenili z minimalnim dobičkom. Približujejo se ze tudi letošnjemu načrtu, saj jih do planirane 2,5-milijardne realizacije loči le še okoli 600 milijonov tolarjev, zato pospešeno sodelujejo v vseh razpisih, ki so v glavnem zunaj ptujske regije.
Foto: Miha Soštaric
Slavnostni govornik je bil vodja Storitvene enote Elektrograd-nje Ljutomer Andrej Sraka.
Ptuj • Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo
Nove priložnosti za težje zaposljive
V Obrtniški ulici 11 na Ptuju je Papilot, Zavod za vzpodbujanje kvalitete življenja, 11. junija odprl Center za usposabljanje in rehabilitacijo Ptuj Vitis. V odsotnosti ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlada Dimovskega ga je odprla direktorica Območne službe Zavoda za zaposlovanje RS na Ptuju Vlasta Stojak.
Vb
Na priložnostni slovesnosti ob odprtju ptujskega Vitisa je najprej govoril direktor Zavoda Papilot Stojan Zagorac. Povedal je, da so na Ptujskem prisotni že trinajst let, da ponujajo pomoč najbolj ranljivim skupinam ljudi predvsem na področju zaposlovanja. V Centru Vitis sledijo načelom socialno-zaposlitvene rehabilitacijske obravnave, ki vključuje	individualnost, interdisciplinarnost, multidisci-plinarnost, celovitost, integrira-nost, postopnost in sledljivost. Programi in dejavnosti centra so namenjeni polnoletnim moškim in ženskam, različne izobrazbe in poklicev, ki imajo različne oviranosti pri zaposlovanju oziroma vključevanju v trg dela, so dolgotrajno starejši brezposelni ali mladi brezposelni, imajo zaposlitev oziroma so brez nje in so zaradi narave bolezni in zdravljenja potrebni še dodatne rehabilitacijske obravnave, so zaključili daljše bolnišnično zdravljenje in podobno.
Direktorica Območne službe Zavoda za zaposlovanje RS Vlasta Stojak je povedala, da se odnos do težje zaposljivih ljudi zadnja leta spreminja, saj jim lahko pomagajo z različnimi oblikami, z rehabilitacijo,
sprejemajo delodajalci, saj le tako lahko delo organizirajo v več manjših delavnicah, ki omogočajo, da težje zaposljivi krožijo in si ob delovnih nabirajo tudi socialne izkušnje.
V petek so v Obrtniški 11 na Ptuju uradno odprli tudi Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki ga vodi Ljubomira Rataj. Program pomoči žrtvam kaznivih dejanj je uvrščen v nacionalni program socialnega varstva do konca leta 2004. Ptujski center, ki je za stranke
odprt že od aprila, je sedmi v Sloveniji. Program, ki zagotavlja 24-urno pomoč vse dni v letu, je namenjen vsem žrtvam kaznivih dejanj in vsem, ki so se znašli v kakršnikoli stiski.
V imenu mestne občine Ptuj je na otvoritvi Vitisa in Centra za pomoč žrtvam kaznivih dejanj govoril podžupan mag. Miran Kerin. V kulturnem programu pa so nastopile učenke ptujske glasbene šole Karola Pahorja Neža, Tinka in Urška.
MG
Foto: Črtomir Goznil<
Stojan Zagorac, direktor Zavoda Papilot: "Na Ptuju smo prisotni že trinajst let, ponu-amo pomoč najbolj ranljivim skupinam ljudi."
usposabljanjem in vključevanjem v delo. Na Ptuju v tem trenutku deluje sedem invalidskih podjetij, vsako leto zaposlijo blizu 60 težko zaposljivih ljudi, lani so pomagali že 75. Pada tudi število težje zaposlji-vih ljudi.
Lokalni zavod Vitis na Ptuju vodi Tanja Pignar. Povedala je, da v tem trenutku v delavnicah na Ptuju dela 12 ljudi. Posebej so veseli, da jih dobro
V ptujskem centru za uposabljanje in rehabilitacijo, odprli prejšnji petek, trenutno dela že 12 ljudi.
rtomir Goznil<
ki so ga
Podlehnik • Z zbora krajanov
100 babic - kilavo dete
V sredo zvečer naj bi se na zboru krajanov, ki ga je sklical podlehniški župan Vekoslav Fric, razkrila resnica o tem, kaj se pravzaprav v občinskem političnem vodstvu zadnje mesece dogaja, kje so vzroki za nastale težave in kaj lahko občani v prihodnosti sploh pričakujejo.
"Ni glavni kazalec uspešnosti občine zgolj položen asfalt in vodovod, ampak se ugled občine meri tudi ali predvsem po stanju odnosov med ljudmi v političnem vrhu, ki bi morali biti, vsaj občani smo prepričani tako, na demokratični ravni. Zbor krajanov zato lahko poimenujemo tudi kot reklamacijo na naročene usluge," je uvodoma povedal predsedujoči delovnemu predsedstvu zbora Albert Korošec.
Glavna težava, ki se je kot rdeča nit vlekla skozi dobre štiri ure trajajočo, občasno zelo vročo razpravo, je bila povezana z nepopolnim informiranjem in obveščanjem krajanov o dogajanju v občini. Da bi se stanje v prihodnje izboljšalo, so predla-
gali trimesečno izhajanje občinskega biltena. Župan Fric je nato javno predstavil dosedanje večje investicije ter porabo proračunskega denarja, načrtovane bodoče naložbe, sprejete z nedavnim rebalansom proračuna, pa tudi možnost najema lizinga za asfaltiranje približno desetih kilometrov novih cest. Za podrobnosti ni bilo niti časa niti zanimanja, škrbinasta pa so bila tudi poročila prisotnih svetnikov, ki vodijo posamezne komisije. Kot se je izkazalo z medklicem: "Povejte nam, kaj se dogaja, ne pa, da berete poročila!" je zbrane veliko bolj kot delo komisij in svetnikov zanimalo njihovo nedelo, zelo na hitro in glasno pa so opravili tudi z možnostjo, da bi se
zbor sprevrgel v obračunavanje svetnikov med seboj in z županom: "Postavljati hočemo svoja vprašanja, vi, svetniki, s svojimi vprašanji le netite stare spore!"
Pa se je prav tu zataknilo. Pravih vprašanj namreč ni bilo slišati, več je bilo očitkov na račun nedela občinskega sveta in izostankov svetnikov s sej, kar je očitno presedlo podlehniškemu podžupanu in svetniku Alojzu Žeraku, ki je zbor označil za zatožno klop, na kateri sedijo svetniki, in dvorano za nekaj časa zapustil, kasneje pa se je vseeno vrnil in povedal, da z informiranjem nimajo težav le občani, ampak tudi svetniki sami: "Poleg tega, da potrebujemo dostop do informacij, ki so nujne za delo
Na prvem podlehniskem zboru krajanov je 121 občanov hotelo izvedeti, kaj se dogaja v občinskem vodstvu.
Videm • Ob občinskem prazniku
Nazdravili sedmič zapovrstjo
Pesem Še en kozarček, ki ji je za solistom pritegnila polna dvorana zbranih občanov Vidma in gostov iz sosednjih občin, je preglasila celo bučno rjovenje nevihte, ki se je v petek pozno popoldne razbesnela nad občino.
Tokrat so Videmčani z županom Friderikom Bračičem na čelu nazdravljali sedmič, v čast sedmemu občinskemu prazniku, zdravica pa je veljala tudi prejemniku zlate plakete Franju Levstiku, dolgoletnemu bivšemu ravnatelju OS Videm, ki letos praznuje desetkrat toliko let kot občina, zlato plaketo kot najvišje občinsko priznanje pa je prejelo tudi uspešno domače podjetje Mir.
Katerim dosežkom v lanskem letu lahko nazdravijo, je v slavnostnem nagovoru povedal župan Bračič, ki je ob tej priložnosti razgrnil tudi občinske načrte, se
zahvalil vsem, ki so pripomogli k dosedanjemu razvoju, in jih pozval k nadaljnjemu uspešnemu delu s ciljem čim višje stopnje razvoja občine. Tistim, ki so se že doslej posebej izkazali, pa je župan v imenu občine podelil priznanja. Letošnji prejemniki so: Ida Potočnik (KD Leskovec), Anica Kokol (KD Franceta Prešerna Videm), Rade Selak (SD Videm), Jože Klinc (Sd Tržec), Marjan Murko iz Sel, Društvo upokojencev Videm in župnik Edi Vajda iz Leskovca.
Posebne pozornosti ob letošnjem občinskem prazniku je bilo deležnih še štirinajst osnovno-
šolcev, ki so se vseh osem let izobraževanja dokazovali z odličnim uspehom, prav tako pa so posebno priznanje prejeli tudi vsi krajani Lancove vasi za izgradnjo vaškega doma.
Pridih sproščenosti slavnostnemu vzdušju osrednje občinske proslave so s humorističnim skečem dodali člani videmske gledališke skupine, da je bilo še bolj veselo, pa so ob spremljavi nepogrešljivih domačih tambu-rašev poskrbeli še pevci mešanega pevskega zbora KD Videm ter zbor učencev.
SM
Letošnji prejemniki na Valič, solastnik podjet Marjan Murko, predsec
višjih priznanj občine Videm z županom Friderikom Bračičem: Roman Mir, d.o.o., Franjo Levstik, Ida Potočnik, Anica Kokol, Rade Selak, nik Društva upokojencev Videm Franc Koderman in župnik Edi Vajda.
sveta, sem osebno prepričan, da so štiri seje letno veliko premalo za sprotno reševanje problematike! Predlagam, da so seje vsaj šestkrat letno s krajšim dnevnim redom, saj je 18 točk ali več absolutno preveč za kakovostno in zbrano delo svetnikov!" Fric je navajanje, da svetniki nimajo dostopa do informacij, ostro zavrnil, češ da so jim vse potrebne informacije na voljo v občinski upravi: "Če svetniki sami ne zahtevajo teh informacij, je to njihov in ne moj problem!"
Mačkanje okoli vrele kaše zaradi neinformiranosti oziroma nepopolne informiranosti občanov je sicer prišlo prav predvsem županu Fricu, ki mu na zboru niso postavili direktnega vprašanja, zakaj jih ni obveščal o dogajanju, še zlasti potem, ko je prišlo do spora z NO. Namesto tega je večina zbranih raje obsodila prisotne novinarje, ki da so enostransko poročali o dogodkih v občini, s čimer naj bi po njihovem mnenju še dodatno pripomogli k poslabševan-ju razmer. Za podobo dogajanja v občini, kot so jo predstavljali mediji, pa svoj lonček odgovornosti nosi tudi ali celo predvsem župan, saj ves čas ni hotel podati niti ene izjave, s katero bi dogodke osvetlil tudi s svoje plati in tako poskrbel za širšo seznanjenost svojih občanov! Slednji bodo očitno morali počakati še nekaj časa, vsaj kar zadeva razjasnjevanje obtožb, ki jih je
Župan Vekoslav Fric je govoril o preteklih in bodočih naložbah.
zoper delo župana navajal nadzorni odbor: "Kot vidite, nisem zaprt, nisem kriminalec! Svoji občini nikoli nisem kradel! Ko bodo znani vsi izsledki preiskav, bom jaz sklical tiskovno konferenco in povedal svojo plat zgodbe!" Kdaj bo to, ni nikomur niti približno jasno, občina pa mora živeti in delati tudi v vmesnem času. To pa je tisto, kar je zbrane najbolj zanimalo. Vsekakor veliko bolj kot vzroki za nastanek spora v občinskem vodstvu, zakulisna nagajanja neuspešnih županskih kandidatov med svetniki, na kar je opozoril svetnik Grabrovec, ali iskanje morebitnega krivca, ki ga je z bučnim odobravanjem celotne dvorane določila svetnica Jožica Svenšek: "Ni jedro spora v svetnikih, ampak je vzrok razdora v nadzornem odboru. Če bo ostal v isti sestavi, ne bomo prišli nikamor do konca tega mandata!" Čeprav je verjetno res, da so infarkt dela občinskega sveta povzročile ugotovitve nadzornega odbora, ki jih zdaj preverjajo različni organi, pa to nikakor ne more biti opravičilo svetnikov za njihovo večmesečno nesposobnost medsebojnega dogovora in ne-izpeljanih sej.
Občani so zato soglasno zahtevali pregled poslovanja s strani neodvisne revizijske hiše, podprli pa so tudi predlog o neformalnem srečanju občinske uprave, svetnikov in župana, kjer naj bi se vsi vpleteni dogovorili o nadaljnjem učinkovitejšem delu in sodelovanju. Takšen predlog je bilo sicer pred časom že slišati iz ust podžupana Žeraka. Kanec dvoma o morebitni uspešnosti omenjenega srečanja pa je bilo videti v alternativi, ki so jo občinskemu vodstvu še predstavili udeleženci zbora krajanov: "Ali bo občinski svet z županom na čelu delal tako, kot je treba, ali pa bomo pač zahtevali razpis nadomestnih volitev! Drugače ne bo šlo!"
Koliko je bil dejansko uspešen prvi zbor krajanov v Podlehniku, naj bi se pokazalo v kratkem. Po veljavnem pregovoru, da se ob sto babicah rodi bolj kilavo dete, prav posebnega uspeha neformalnega srečanja, če bo do njega res prišlo, ni pričakovati. Predvsem zato, ker je bilo več zahtev in volje po "zakopavanju bojnih sekir" videti, slišati in občutiti med občani kot pa med svetniki.
SM
Dornava • Deveti občinski praznik
Najvišja priznanja društvom
"Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše," je v zaključku svojega nagovora zbranim na osrednji slovesnosti ob devetem občinskem prazniku Dornave dejal slavnostni govornik, župan Franc Šegula, potem ko je na kratko povzel dosedanje dosežke in predstavil prihodnje naloge, med katerimi sta v ospredju izgradnja čistilne naprave in kanalizacijskega sistema.
Nedeljska proslava v vaškem domu, ki so se je ob občanih udeležili župani iz sosednjih občin ter drugi vabljeni gostje, je že po tradiciji pomenila priložnost za predstavitev in podelitev priznanj ter plaket občine Dornava, ki sta jih nagrajencem podelila župan Franc Segula in podžupan Franc Zagoršek. Občinsko priznanje za leto 2004 je dobilo Strelsko društvo Dorna-va, ki se je izkazalo s številnimi uspehi na državni ravni, plakete pa so prejeli: Sportno društvo Dornava, Prostovoljno gasilsko društvo Dornava, ki s 104 leti velja za najstarejše društvo v občini in Prostovoljno gasilsko društvo Polenšak.
V duhu velikih investicij, namenjenih izboljšanju varstva okolja, ki jih je napovedal župan, je izzvenel tudi originalen, nekoliko svojstven kulturni program, ki so si ga zamislili in izvedli mladi in najmlajši Dornavčani. Otroci iz vrtca, osnovnošolci iz Dornave in Polenšaka, varovanci zavoda dr. Marijana Borštnarja in mladi
glasbeniki iz glasbene šole Nokturno so namreč v programu Eko poročil, urejenih po vzoru televizijskih informativnih oddaj, z besedo, plesom, petjem in igranjem nanizali različne utrinke, spoznanja, razmišljanja in uspe-
he, dosežene na področju varovanja ter ohranjanja čistejšega ožjega in širšega okolja. Uradni del slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku je s pesmijo pričel in sklenil Dornavski oktet.
SM
ťMWSí y? WWtWífí
I
Župan Franc Šegula (v sredini) in podžupan Franc Zagoršek v družbi predstavnikov društev, ki so Jetos prejela najvišja občinska priznanja: Strelsko društvo, Športno društvo, Prostovoljno gasilsko društvo (vsi iz Dornave) ter Prostovoljno gasilsko društvo iz Polenšaka.
Foto: SM
Foto SM
Giedaiišče Ptuj • S tiskovne konference
V naslednji sezoni več komedij
Ob iztekajoči se gledališki sezoni v ptujskem gledališču sta direktor Rene Maurin in dramaturg Rok Vilčnik novinarjem spregovorila o sezoni, ki se končuje, ter predstavila program za naslednjo sezono.
Sezona 2003/2004 je bila že takoj v začetku zelo uspešna, saj so Ptujčani prejeli nagrado za otroško predstavo Roalda Dahla v režiji Ivane Djilas Gregorjevo čudežno zdravilo. Z mladinsko predstavo Creeps so se udeležili mednarodnega festivala alternativnih gledališč v Bjelovarju. Mojca Funkl je dobila Severjevo nagrado za vlogo Carmele v drami Joseja Sanchisa Sinisterre Ay, Carmela, predstava Jarm je bila izbrana v tekmovalni del festivala Dnevov komedije v Celju. Na oder so postavili še Baltimorski valček Paule Vogel v režiji Tomi-ja Janežiča, Cafe amoral Arthur-ja Schnitzlerja v režiji R. Maurina pa je doživel premiero v Mariboru, saj so nastali statični problemi v zvezi s ptujskim odrom.
Pred zaključkom sezone bodo 28. junija premierno uprizorili
še Nevillov otok Tima Firtha v režiji hrvaškega režiserja Dražena Ferenčine.
Ostrešje ptujskega gledališča je bilo toliko sanirano, da so lahko izvedli že tretji Slovenski festival komornega gledališča.
V	ptujskem gledališču je sedem zaposlenih, odigranih je bilo 141 predstav, 57-krat so gostovali doma ali v tujini, privabili pa so 30.880 obiskovalcev.
V	naslednji sezoni si bomo na odru ptujskega gledališča lahko ogledali štiri premierne predstave.
V	septembru bo na ogled Norway.today Igorja Bauersime v režiji Miha Goloba, ki bo prva slovenska uprizoritev. To je zgodba modernih mladih generacij, vpetih v odtujenost okolja, zgodba, ki je kljub resni in poetični tematiki polna humorja, topline
Foto: F
Rok Vilčnik in Rene Maurin na tiskovni konferenci.
in gledališke domišljije.
V	oktobru bo režiser Rok Vilč-nik predstavil svojo monodramo Pavlek, za katero je avtor, ki se podpisuje Rokgre, dobil nagrado na natečaju za najbolj žlahtno komedijsko pero izvirne slovenske komedije sezone 2003/2004 na Dnevih komedije v Celju. V monodrami bo nastopil Peter Ternovšek.
Marca leta 2005 bo tudi prva slovenska uprizoritev komične kriminalke Vohljač Anthonyja Shafferja. Režiser bo Matjaž Latin. V juniju pa bo pred Mestno hišo premiera Županove Micke Antona Tomaža Linharta v režiji Reneja Maurina.
V	naslednji sezoni bodo v ptujskem gledališču organizirali tudi 5. festival monodrame s selektorjem Alešem Novakom ter 4. Slovenski festival komornih gledališč.
Že v lanski sezoni so uvedli otroški in odrasli abonma, tudi v naslednji sezoni bo tako. Za otroke bo na voljo sedem predstav, prav toliko pa tudi za odrasle, kjer bodo ob domačih predstavah gostovali še Celjani ter Mestno gledališče ljubljansko.
Program je torej pripravljen, gledališka stavba pa ima zgolj začasno dovoljenje za delovanje, strokovnjaki morajo pregledati statično ustreznost stavbe v celoti, da se bo videlo, ali je delo v gledališču res varno. Do ustrezne prenove gledališke stavbe pa je očitno še zelo daleč, saj še niso izdelani niti idejni osnutki adaptacije.
Franc Lačen
Veiika Nedelja • Srečanje upokojencev
Veselo v jeseni življenja
Zveza društev upokojencev (ZDU) Ormož in Društvo upokojencev (DU)Velika Nedelja sta v soboto, 12. junija, pred gasilskim domov v Veliki Nedelji pripravila jubilejno, 20. srečanje upokojencev občine Ormož.
Uvodoma je zbrane upokojence, zbralo se jih je okrog 900, nagovoril predsednik krajevne skupnosti Velika Nedelja Anton Žumbar. Dobrodošlico navzočim pa so med drugimi izrekli tudi predsednik ZDU Ormož Mirko Novak, predsednik DU Velika Nedelja Ivan Hržič in župan občine Ormož Vili Trofenik. Ta je med drugim dejal, da naj upokojenci preživijo svoje snidenje
Za dolgoletno delo v upokojenskih društvih so bila podeljena priznanja in simbolična darila. Te so prejeli: Franc Cajnko, Milena Maček, Stanko Jaušovec, Štefanija Pučko, Ema Kolarič, Julijana Srša, Viktor Podplatnik, Alojzija Maj-cenovič, Marija Štrman, Albin Žganec, Ciril Bohinec, Ivan Zotler, Janez Cimerlajt, Elizabeta Tramšek in Franc Muhič.
v prijetnem in veselem vzdušju. Glede svojega odhoda v pokoj pa je Trofenik povedal, da si enostavno ne zna predstavljati,
Pod vodstvom zborovodje Jožeta Barina Turice so zapeli pevci mešanega pevskega zbora DU Ivanjkovci. Sicer pa Barin Turi-ca vodi tudi upokojenski zbor v Središču ob Dravi.
kaj bi počel, če bi bil v penziji. V svojem nagovoru je ormoški župan izrekel tudi sočutje za invalide in bolne, glede sponzorstva, ki ga občina namenja upokojencem, pa je dodal, da je to priznanje starejšim generacijam za vse, kar so postorile.
Jubilejnega srečanja upokojencev v V. Nedelji se je udeležil tudi predsednik pokrajinske zveze društev upokojencev Miroslav Bernhard, med zbranimi obrazi pa smo zasledili tudi ormoškega podžupana Milana Curina.
Med kulturnim programom so upokojencem zapeli pevski zbori društev upokojencev iz Velike Nedelje, Ivanjkovcev in Središča, za veselo vzdušje na prireditvi pa so poskrbeli tudi mladi harmonikarji glasbene šole Ormož.
Kidri~evo • Ob 7. občinskem prazniku
Osrednja slovesnost v Pleterjah
V občini Kidričevo te dni že potekajo prireditve ob 7. občinske prazniku, ki se vrstijo od 11. do 27. junija, ko bo sklepna slovesnost v Pleterjah.
Praznovanje so pričeli v petek, 11. junija, ko se je v Kidričevem pričela slikarska kolonija. V sredo, 16. junija, je bilo v športnem parku vApačah tradicionalno športno srečanje z občino Starše. V petek, 18. junija, ob 18. uri bo v domu kulture v Kungoti tradicionalno srečanje ljudskih pevcev v organizaciji društva upokojencev Kidričevo pod naslovom Pesem naj doni.
Isti dan, v petek, 18. junija, ob 20. uri bo v organizaciji Društva mladih iz Kidričevega na igrišču v Cirkovcah velika glasbena prireditev pod naslovom Z glasbo je življenje lepše. Na njej bo 23-letni
kantavtor Vito Mlinarič predstavil svojo prvo zgoščenko, nastopili pa bodo še Domen Kumer, skupina Ogenj in led, Renata Jeza, Andreja in Nova legija, Aleksandra Krajnc, orientalska plesalka Lučka, plesna skupina Dancing Angels, Sergej Smehov in plesna šola Kompromis, Štajerband, Funky Tina in Pin-kstars ter otroci iz vrtca Kidričevo in Cirkovce. Medijski pokrovitelja sta Radio Ptuj in Štajerski tednik, po koncertu pa bosta za zabavo skrbeli skupini Picikl in Alegro.
V soboto, 19. junija, ob 18. uri bo v športnem parku v Apačah tradicionalni turnir veteranov v malem nogometu, v nedeljo, 20.
junija, ob 13. uri bodo v dvorani v Apačah izvedli {ahovski turnir. V petek, 25. junija, ob 9. uri bo v Kidričevem občinsko tekmovanje gasilcev, ob 16. uri bo pod šotorom v Pleterjah zabavna prireditev Pokaži, kaj znaš, ob 19. uri se bo v Športnem parku Lovrenc pričel nočni turnir v malem nogometu, prav tako ob 19. uri pa se bodo člani motorističnega kluba Tulipan s prijatelji podali na vožnjo po občini.
Več o prireditvah prihodnji teden.
M. Ozmec
Ptuj • Mis Štajerske 2004
Ze sedmič na Ptuju
Na Mestnem trgu na Ptuju bodo 24. junija že sedmič izbrali najlepše tri v okviru regionalnega izbora mis Štajerske za mis Slovenije.
Lani so na Ptuju slavile Maja Tofant, Nives Brauner in Monika Zajšek. Vse tri so se tudi uvrstile v finale, s Ptujskega je bila finalistka tudi Adelina Bombek, ki je osvojila lento mis Koroške.
Izbor, na katerem organizatorji pričakujejo najlepša dekleta s Štajerske, se bo pričel ob 21. uri. Za udeleženke so pripravljena bogata darila. Poskrbljeno bo tudi za zabavo, igrali in peli bodo člani ansambla Ekart, Vito Mlinarič in Špela Huzjan. Na najlepšo noč ptujskega poletja se ob dekletih mrzlično pripravljajo tudi gostinci.
Izpolnjene prijavnice sprejemajo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, do 23. junija. Sreča izbira drzne!
MG
MISS SLOVENIJE 2004
MIss Štajerske
VI|E#T
PRIJAVNICA
Priimek:_
Ime:
Ulica: Pošta:
Telefon:
Datum rojstva : Mere -višina:
-prsi, pas, boki: -teža:
-konfekcijska št.:
Podpis:
Cerkvenjak • Ob šestem občinskem prazniku
Za hitrejši gospodarski razvoj
V Cerkvenjaku pričnejo jutri (18. junija) praznovanje 6. občinskega praznika.
V občini, ki šteje nekaj manj kot 2.200 prebivalcev, je že drugi mandat župan Jože Kra-ner, ki o dosedanjem delu pravi: "Če pogledamo narejeno v šestletnem obdobju naše občine, lahko rečem, da smo v tem obdobju dosegli vidne rezultate. Ne bom našteval vseh, vendar naj naštejem nekaj večjih projektov: čistilna naprava, kanalizacija, rekonstrukcija vodovodnega omrežja, posodobitev
Župan občine Cerkvenjak Jože Kraner.
prometne infrastrukture, obnova cerkve sv. Antona, zdravstveni dom, dom upokojencev, gasilski dom, vrtec, postopna posodobitev šolskega prostora, kulturni dom s prizidkom in ureditev parkirišča pred občino in osnovno šolo s pločnikom skozi center Cerkvenjaka itd. Naštete investicije so rezultat naših odločitev, kdaj pa kdaj tudi tveganj."
V Cerkvenjaku imajo tudi smelo zastavljene razvojne načrte. Tako nameravajo še letos pričeti rekonstrukcijo sekundarnega vodovodnega omrežja v zaselkih Župetinci in Smolinci. Nekaj pa še bodo tudi letos postorili na prometni infrastrukturi. Prepričani so tudi, da mora imeti občina nekaj projektov "na zalogi", da se bodo lahko prijavljali na razpise ministrstva; prioriteta je razširitev telovadnice pri osnovni šoli. O ostalih načrtih pa župan Jože Kraner pravi: "Veliko smo postorili na komunalni, prometni
Foto: ZS
Pogled na prenovljen kulturni dom in prizidek ter urejeno okolico v centru Cerkvenjaka.
OBČINA CERKVENJAK
EERKVENJA'K'
14
Spoštovane občanke in občani! Ob 6. prazniku občine Cerkvenjak želim, da bi tako kot doslej skupaj odgovorno stopali po poti uspešnih in se skupaj veselili doseženih rezultatov razvoja občine Cerkvenjak. Vprazničnem tednu občine Cerkvenjak vam želim prijetno praznovanje in obilo lepih doživetij. Ob prihajajočem dnevu državnosti pa vse dobro in lepo tudi v prihodnje v združeni Evropi in naši Republiki Sloveniji.
Župan občine CerkveAjak , ,_
Jože Kraner kJVO uXXy
in kulturni infrastrukturi, kar je osnova za hitrejši gospodarski razvoj. Sedaj je čas, da se ob naštetem v večji meri posvetimo zagotavljanju in realizaciji prostorskih možnosti za hitrejši razvoj podjetništva in obrtništva. Poslovno-obrtna cona je dolgoročna razvojna perspektiva občine Cerkvenjak. Načrtovana je ob priključku na bodočo avtocesto pod cerkve-njaškim klancem v Brengovi. Razvoj cone bo sledil dinamiki gradnje avtoceste. Z dobro prometno povezavo si obetamo večjo prodornost in gospodarsko rast občine ne samo na področju podjetništva in obrt-
ništva, temveč tudi v turizmu in kmetijstvu. Prav zaradi slednjega je avtocesta osnova za atraktivnost in zanimivost lokacije poslovno-obrtne cone, od katere si občina obeta nove zaposlitvene možnosti ter vključevanje mladih, strokovno izobraženih kadrov v proces gospodarskega razvoja občine."
Prireditve ob 6. občinskem prazniku bodo potekale od 18. junija do 3. julija, osrednja slovesnost pa bo v nedeljo, 20. junija, ob 11. uri, ko bodo odprli prenovljeni dom kulture v Cerkvenjaku.
Zmago Šalamun
Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob praznilcu občine Cericvenjalc. Priporočamo se z betonsl(imi izdelki, dobavo betona in vseh vrst pranih gramoznih materialov.
BETON BETONSKI IZDELKI, Dušan KUHAR, s.p., Brengova 64, 2236 Cerkvenjak Telefon 787 65 00, gsm 041 668 436.
Kog • 13. seja sveta KS
Samoprispevek: da ali ne?
Kljub temu da se je Slovenija maja pridružila petindvajseterici najrazvitejših evropskih držav, se lokalne oblasti na območjih, kjer je nizka stopnja razvitosti, še vedno prvenstveno ukvarjajo z vprašanji urejanja osnovne komunalne infrastrukture.
Tako je tudi v krajevni skupnosti (KS) Kog v občini Ormož. Tamkajšnji krajevni svetniki so se namreč na minuli redni seji sveta KS odločili za izvedbo referenduma, na katerem bodo krajani odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka.
Kot je razložil predsednik KS Kog Slavko Perc, naj bi občani financirali po en odstotek svojega bruto osebnega dohodka. Tako bi v enem letu zbrali dobrih sedem milijonov tolarjev, prav toliko pa bi v krajevni proračun primaknila še občina. Sredstva v krajevni blagajni bi se z uvedbo samoprispevka na osnovi pripravljene simulacije povečala za več kot sto odstotkov. Po besedah predsednika KS Slavka Perca bi finančni načrt KS Kog za leto 2004 potem znašal okrog 22 milijonov tolarjev. S samoprispevkom zbrana sredstva bi bilo po
besedah Perca smiselno nameniti za modernizacijo (asfaltiranje) javnih poti, podžupan občine Ormož Milan Rudolf Čurin pa meni, da bi bilo sredstva zaradi pravičnejše razdelitve smotrno porabiti bodisi za obnovo kulturne dvorane bodisi cerkve.
Sicer pa so navzoči svetniki KS Kog na četrtkovi seji prisluhnili tudi programu o izvedbi proslave ob dnevu državnosti, ki bo 25. junija ob 11. uri na Gomili. Nastopili bodo trobilni kvintet Godbe na pihala Središče, pevski zbor DU Kog, kvartet Deteljica, folkloristi OŠ Kog in osnovnošolci, ki se bodo predstavili v skeču.
Glede rednega vzdrževanja javnih poti v letu 2004 so kogovski krajevni svetniki potrdili dopolnjen program rednega vzdrževanje in sprejeli sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila
za vzdrževanje javnih poti v letu 2004. Ocenjena vrednost javnega naročila je vključno z davkom na dodano vrednost 2,6 milijona tolarjev, rok za oddajo ponudbe pa je 26. junij.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli še program rednega in investicijskega vzdrževanja za pokopališče in mrliško vežo ter potrdili sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dograditev javne razsvetljave na pokopališču. Ocenjena vrednost javnega naročila je vključno z davkom na dodano vrednost 400.000 tolarjev.
Ob izteku seje so se svetniki KS Kog dogovorili še o programu vzdrževanja javnih površin v krajevni skupnosti in o možnostih postavitve ležečih cestnih ovir v središču Koga.
Radenci
Ob občinskem prazniku
V teh dneh v občini Radenci potekajo prireditve ob občinskem prazniku -pričele so se v soboto, 12., in bodo potekale do nedelje, 20. junija. V minulih dneh so se tako zvrstili že teniški turnir veteranov, 12. tradicionalni pohod po poteh bojev prekmurske policije, pohod po Atilovi poti ter srečanje prosvetnih delavcev v občini. Kulturna društva občine so se predstavila v kongresni dvorani hotela Radin, Vrtec Radenci pa je v sklopu 30-letnice in ob mednarodnem letu družine pripravil prireditev z naslovom Poletje prihaja.
Osrednja slovesnost bo v petek, 18. junija, ko bo v telovadnici osnovne šole Kapela potekala slovesnost ob 200-letnici šole, slavnostna akademija se bo pričela ob 19.30 v Kongresni dvorani hotela Radin, ob 21. uri pa pripravljajo še rock koncert. Prireditve se bodo nadaljevale tudi v soboto, 19. junija, s kuhanjem štajerske kisle juhe, ponudbo domačih dobrot, viteškimi in ostalimi igrami. Ob 14. uri bodo pripravili pohod po Atilovi poti, zvečer bo na Kapeli potekal še nočni turnir. Praznovanje občinskega praznika bodo zaključili v nedeljo, 20. junija, s prikazom dela službenih psov enote policije ter tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe.
Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj telefon 02-782 3001
gsa^u
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
KIASEPHIA1,6GTX	1996	520.000	KOVVIjíOLA
DAEWOO LANOS 1,5	1999	890.000	KOV SREBRNA
ROVER 416 SI	1997	980.000	KOV SREBRNA
KIASEPHIA1.5ÍSLX	1998	690.000	KOVVĚN[A
PEUGEOT 2061,1	2000	1.330.000	MODRA
FORD FIESIA 1,25 16VHAIR	1996	680.000	RDEČA
RENA1)IIR5EIVE	1995	210.000	BELA
DAEWOO RACER BASE 1,5	1995	230.000	KOV PEŠČENA
RENAimTW»IG01,2PACK	1999	1.020.000	RUMENA
HAOARUS 1,8	1998	860.000	KOV ZELENA
DAEWOO NEXIA 1,5 GLXI	1996	520.000	BELA
CITROEN AX 1,1 CABAN	1993	320.000	BELA
DAEWOO LANOS 1,5 S	1998	750.000	KOV SREBRNA
ŠK0DAFELICIA1.6LX	1999	880.000	RDEČA
HAX BRAVO 1,2 16V	2001	1.650.000	KOV MODRA
HA PRIDE GLXI	1998	530.000	SVET. ZELENA
RENAI]IIR5FIVE	1994	330.000	KOV SIVA
FIAT PUNTO 55 SOLE	1999	790.000	BELA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 a	1996	760.000	VÉNJA
FORD ESCORT 1,41 a	1994	440.000	RDEČA
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	1998	990.000	KPV.VĚNJA
RENAUHTWfffGO 1,2 PACK	1995	640.000	KOVVUOLA
MARIO 1,3	2002	1.340.000	KOV MODRA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GLSI	1995	740.000	KOVVIfOLA
NISSAN PRIMERA 2,0 TD KARAVAN	1999	1.780.000	KOV SREBRNA
FMI PUNTO 1,2 SX	2002	1.590.000	KOV MODRA
FIAT BRAVO 1,4 S	1998	960.000	RDEČA
FORD MONDEO 1,8 GLX	1995	940.000	KOV SIVA
RENAUErCLI01,2RN	1994	440.000	VÉN[A
FORD FIES'IA 1,31 FLAIR	1998	780.000	MODRA

Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA		OBUUBA KUPOU:
DAEWOO NEXIA 1,5	1998	530.000	- Brezplačen preizicus -105točlí
FIAT UNO 1,0	2000	640.000	
HYUNDAI PONY	1991	100.000	Icontrole
IVIERCEDES AI 60 AVTOlVI.	1999	2.320.000	na vozilu
MERCEDES AI 60 DIZEL	2002	3.380.000	- Tehnična
RCLIO 1,2	1995	620.000	Icontrola
RCLIO 1,2 16VDYN.	2002	1.990.000	po 2000 prevoženih Icilometrih
R LAGUNA 1,9 DCI	2002	3.990.000	
R LAGUNA 1,8 DEDI.	1998	1.560.000	- Pomoč na cesti,
R LAGUNA GT 1,9 DCI	2003	4.340.000	vleica ali
R MEGANE 1,9 DCI	2003	3.590.000	popravilo
R MEGANE 1,9 DCI R MEGANE 1,9 DCI	2003 2003	3.590.000 3.590.000	- 3 mesečna tehnična garancija (za določena vozila)
R MEGANE 1,9 DCI	2003	3.590.000	
VW ROLO VARIANT 1,6	1998	1.550.000	
REmJLT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
www.radio-tednik.si
Ptuj • Vandali v ptujskih vrtcih
Jih bodo visoke ograje ustavile?
V vrtcu Deteljica v Budini je bil 8. junija problemski sestanek, do katerega je prišlo na pobudo staršev zaradi vse pogostejšega uničevanja igrišč, stavb in igral ter nevarnosti, ki preti otrokom zaradi posledic uničevalskih nočnih pohodov mladih na območjih vrtcev, kot so različne črepinje, injekcijske igle in podobno.
Mestno občino Ptuj so na sestanku, ki ga je vodila ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, predstavljali podžupan Miran Kerin, vodja oddelka za splošne zadeve mag. Janez Merc in Lidija Radek iz oddelka za družbene dejavnosti, policijsko postajo Ptuj pa Janko Fistravec. Sodelovala sta tudi predstavnika podjetja Prosecurity, ki opravlja nadzor in nočne obhode. Po dobri uri in pol razprave so se poenotili, da bo potrebno vrtce fizično zašči-
titi z visoko ograjo, za izvedbo pridobiti dodatna sredstva, v nobenem primeru pa v Vrtcu Ptuj ne pristajajo, da bi jim za realizacijo tega sklepa odtegnili že tako pičlo odmerjena sredstva za investicijsko vzdrževanje, ki je v letošnjem letu 16 milijonov tolarjev ali borih 1,6 milijona tolarjev na enoto. S tem denarjem je mogoče letno posodobiti le ene sanitarije in opraviti manjša opravila. Letos so se poleg tega odločili, da bodo zaradi varnosti
pričeli vrtce zaklepati. Starši otrok vrtca Deteljica v Budini, kjer so problemi vandalizma ob vrtcih v Rogoznici in Hajdini najbolj prisotni, so tudi sami pripravljeni pomagati pri postavitvi ograj, ki bodo v bodoče otroke varovale pred nevarnimi posledicami vandalizma, ki je na Ptujskem vse bolj v porastu. V razpravi so se zavzeli tudi za to, da se mladim zagotovijo potrebna igrišča in druge možnosti za aktivno preživljanje prostega časa,
V Vrtcu na Potrčevi si v atrijih ob koncu tedna celo prirejajo zabave s peko čevapčičev ...
kar lahko tudi vpliva na zmanjšanje tovrstnega početja. Za te projekte bi se morali bolj zavzeti tudi v mestnih oziroma primestnih četrteh mestne občine Ptuj, so prepričani starši otrok iz vrtca Deteljica, ki so skupaj z vodstvom vrtca dolej poskušali že marsikaj, da bi omilili vandalsko početje. Tudi vrata na igrišča so jim odprli, da bi preprečili nasilne vhode in tudi siceršnje uničevanje igral in druge opreme. Problemi, s katerimi se sedaj ukvarjajo še bolj zavzeto kot doslej, niso od včeraj, stari so že 22 let, je med drugim povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bra-tuž. Da igrišča niso namenjena naključnim obiskovalcem, so zapisali tudi na opozorilne table, kljub temu so otroška igrišča še nadalje zbirališča mladih, ki za seboj puščajo pravo pustošenje. Doslej so bili vsi njihovi poskusi skupaj s policijo in varnostno službo, da bi jim preprečili opijanje in ponekod tudi drogiranje na njihovih igriščih, zaman. V imenu staršev je opozoril Dalibor Bedenik, da je čas za hitro ukrepanje, ker so otroci v vse večji nevarnosti. Ali bodo s postavitvijo visokih ograj, ki bodo še bolj odtujevale kot združevale, uspeli, pa je že drugo vprašanje. Žegen za njihovo postavitev namreč mora dati tudi ministrstvo. Trenutno so ograje visoke 1,2 m, kot je določeno s predpisi. Starši pričakujejo, da bodo več o usodi svojih sklepov, ki so v bistvu poziv odgovornim, da poskrbijo za varnost najmaljših, izvedeli v enem mesecu.
MG
Sedem (ne)pomembnih dni
v ■	■■Vb.
Druženje različnih
Pred nekaj dnevi je Mladi forum Združene liste v Ljubljani organiziral prijateljsko druženje vodstev vseh slovenskih parlamentarnih strankarskih podmladkov pod nekakšnim geslom, da (politične) razlike in medsebojna tekmovalnost naj ne bi bile prepreka za medsebojno spoštovanje, druženje in korekturne odnose. Zdi se mi, da so mladi vse skupaj poimenovali že z lepšimi in ustreznejšimi besedami, predvsem pa so s svojo gesto poskrbeli za dobro lekcijo (vsem) svojim starejšim kolegom, ki doslej še niso pokazali kakšne posebne želje in volje, da bi na podoben način presegali razlike in mehčali različna nasprotja in nesporazume.
Ideja ljubljanskega Mladega foruma je pravzaprav senzacionalna in za mnoge neverjetna. Zdi se, da se je še zlasti v Sloveniji nekako ukoreninilo prepričanje, da je eden izmed pogojev za dobro in prepoznavno politično pozicijo predvsem tudi neprijazen, celo sovražen odnos do konkurenčnih partnerjev, ki seveda izključuje spoštljivo, kaj šele prijazno medsebojno komunikacijo. S tega vidika bi lahko početje Mladega foruma označili kar za pogu-
mno in prelomno dejanje, ki bi zaslužilo izjemen odmev in izjemno podporo. Vendar se ni zgodilo niti eno niti drugo.
Medijev in novinarjev na srečanje tako rekoč ni bilo, kot da bi s tem hoteli še enkrat dokazati, da prava vest ni novica, da je pes ugriznil gospodarja, ampak da je gospodar ugriznil psa. Sicer pa je "sedma sila" s svojo neza-interesiranostjo za spodoben dogodek hkrati dokazala, da so dobre, pozitivne informacije absolutno podcenjena zvrst v pretežnem delu slovenskega novinarstva. Seveda je posebej zanimivo (in poučno), kako je nenavaden dogodek zaznal in opisal edini list (Mag), ki se mu je o dogodku sploh zazdelo vredno pisati.
Reporterka najprej ugotavlja, da so bodoči slovenski politiki dolgočasni. "Preteklo soboto so se družili v Nec klubu v Črnučah. Namesto dneva mladosti, ki se ga očitno vsi še prav dobro spominjajo, so si izbrali povsem nepomenljiv datum, a kljub temu igrali na noto mladosti pod geslom 'Naj mladost bo most'. A jim očitno preveč trdnih mostov ni uspelo zgraditi, saj vseh podmladkov v Črnuče niti ni bilo.
V nasprotju z njihovimi 'odraslimi' vzorniki, ki nikoli ne izpustijo nobene pasje procesije, kjer se da splahniti grlo ali pohrustati kaj užitnega, se druženja ob nogometu niso udeležili eldee-sovci. Morda pa prav zato, ker ni bilo niti kaj dosti pijače, kaj šele hrane. Prireditelji srečanja mladih strankarskih list očitno prisegajo na zdravo življenje, saj jim je zadostovalo medlo brcanje žoge ob soku. Po zavzetosti, ki smo jo videli na sobotnem druženju, se podmladki verjetno ne morejo primerjati niti s partizanskimi mamicami v jeseni življenja. In prav zato nas je lahko kar malo strah prihodnosti."
Novinarjem seveda ni dano, da bi pri svojem pisanju kar "sanjali" in poljubno meditirali o sedanjosti in prihodnosti. Zaradi tega poročilu v Magu manjka kar nekaj pomembnih podatkov in natančnejših navedb, kdo je organiziral druženje, s kakšnim namenom, kdo je v resnici manjkal in -zakaj. Takšno poročilo bi bilo seveda veliko bolj stvarno in v marsičem indikativno. Če bi upoštevali željo organizatorjev, da se na srečanju presežejo (in vsaj za hip pozabijo) ideološke raz-
like in napetosti ter različni drugi predsodki, potem se novinarka pač ne bi smela (in mogla) čuditi nad "nevtralno" izbranim dnevom srečanja in tudi ne bi smela duhovičiti v zvezi z dnevom mladosti. (Ne)udeležba posameznih strank, ki pa menda sploh ni bila strah zbujajoča, pa pač bolj kot o prirediteljih govori o tistih, ki s tem niso pokazali zgolj nezainteresiranosti za "slabo" hrano in pijačo, ampak za nov slog živlejnja na Slovenskem. Organizatorji srečanja so namreč pravilno poudarjali, da (pravi) demokratični odnosi pomenijo tudi lepe in prijazne medčloveške odnose, da normalno tekmovanje in konkurenčnost na politični sceni še ne pomenita nujno tudi medsebojnega sovraštva in medsebojnih nekorektnosti. S tega vidika seveda tudi ni nobene potrebe, da bi se posebej zmrdovali nad geslom o mladosti in mostovih.
Pobuda ljubljanskega Mladega foruma bi bila lahko izziv in spodbuda za številne druge dejavnike v Sloveniji, predvsem pa tudi za medije. Zakaj končno ne bi začeli natančneje ugotavljati, koliko levih in desnih politikov in različnih političnih in nepolitičnih združb pri nas je doslej že pokazalo željo in pripravljenost po normalnem sožitju z njim različnimi, kaj so glede tega doslej konkretno storili, kdo takšno naravnanost sprejma in kdo jo zavrača?
Od tod in tam
Juršinci • Ustanovitev OO SDS
Na pobudo skupine članov stranke je bil v začetku prejšnjega tedna ustanovljen območni odbor SDS Juršinci. Ustanovno sejo je vodil predsednik Ptujske regijske koordinacije Milan Petek, ki je, kot je dejal, zelo zadovoljen, da so po mnogih neuspešnih poskusih vendarle uspeli ustanoviti občinski odbor. Za predsednika odbora so vsi prisotni soglasno izbrali Boštjana Matjašiča iz Sakušaka, izvoljen pa je bil tudi petčlanski izvršilni odbor OO SDS Juršinci, ki si je med prednostne naloge dela zadal predvsem skrb za enakomerni razvoj občine na področju infrastrukture, za enakomernejšo porazdelitev finančnih sredstev za razvoj kmetijstva, za večjo ekološko naravnanost kraja ter za razširitev števila članov OO. /SM/
Ljutomer t Obrtniki na sejmu MESAP
Foto: MS
Tradicionalnega mednarodnega sejma podjetništva v hrvaškem Nedelišču so se udeležili tudi obrtniki in podjetniki, člani Območne obrtne zbornice Ljutomer. Na letošnjem sejmu (od 11. do 13. junija) so se s svojimi proizvodi na desetih kvadratnih metrih razstavne površine predstavili Emilijan Rudolf, Ernest Lukman in Marjan Kos. Sicer pa je na 4000 notranjih in 12000 zunanjih kvadratnih metrih razstavnih prostorov razstavljalo več kot 200 gospodarstvenikov iz Hrvaške, Slovenije, Avstrije in Madžarske. V sklopu sejma so se odvijale številne spremljajoče prireditve o možnostih razvoja malega gospodarstva na Hrvaškem in še zlasti o pogojih tržnega sodelovanja in povezovanja sosednjih držav, udeleženk sejma, z njihovimi obrtniki. /NŠ/
Ptuj t Medicinske sestre so darovale
V prostorih Vzgoje za zdravje Zdravstvenega doma Ptuj je 9. junija potekala predaja sredstev za nego, ki so jih medicinske sestre Doma upokojencev Ptuj, ptujske bolnišnice in Zdravstvenega doma Ptuj zbrale ob letošnjem 12. maju, mednarodnem dnevu medicinskih sester, ki je potekal pod geslom "Medicinske sestre delamo z revnimi proti revščini'. Kot je povedala podpredsednica Društva medicinskih sester Ptuj-Ormož Verica Turk, so sredstva kupile s svojim denarjem. Sestre z ormoškega območja so jih podarile ormoškemu Rdečemu križu, sestre iz Ptuja pa dekanijski Karitas Ptuj-Zavrč. Prevzela jih je laična voditeljica Irena Luci in se zahvalila v imenu vseh bodočih prejemnikov, za katere je prepričana, da jih bodo veseli, saj v njihovih mesečnih paketih pomoči sredstev za nego doslej ni bilo - v glavnem so jih polnili z živili. Darovalkam je zagotovila, da bodo prišla v prave roke, do tistih, ki pomoč potrebujejo. Pri predaji sta sodelovali tudi diplomirani medicinski sestri Dragica Golob iz Doma upokojencev in Tanja Ribič Vidovič iz ptujske bolnišnice. /MG/
Žetale t Tradicionalni pohod
Foto: Stanko Skledar
Pohoda po ekološki poti, ki jo je žetalsko turistično društvo ob izdatni finančni pomoči veleposlaništva Kraljevine Nizozemske uredilo lani, seje letos, ob prvi obletnici, udeležilo kar 300 pohodnikov od blizu in daleč. "Izgleda, da pohod iz Dobrine preko Globočca, Prekož, Potnega vrha čezKauc in nazaj postaja eden večjih dogodkov v naši občini. To nas znova prepričuje, da so Haloze postale zanimive in privlačne za marsikoga. Manjka nam le še možnost kvalitetnega prenočevanja in slika turistične ponudbe bi bila zaokrožena,^ je ob tem povedal predsednik TD Žetale Stanko Skledar. K veliki udeležbi je prav gotovo pripomoglo tudi lepo vreme, svoje pa so dodali še ponudniki brezplačnih osvežitev in malice za vse pohodni-ke. Pohod po ekološki poti, kije orisana tudi v posebni zloženki, tako postaja žetalski tradicionalni dogodek. /SM/
Gornja Radgona • Mednarodno ocenjevanje mlečnih izdelkov
Slovenci imamo odlične sire
"Zatrdim lahko, da je kakovost slovenskih mlečnih izdelkov na izjemnem nivoju, povsem primerljiva ali pa celo nad evropsko kvaliteto," je ob koncu letošnjega ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov v okviru 42. Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma povedal predsednik strokovne ocenjevalne komisije Bogdan Perko z Biotehniške fakultete.
Šampion letošnjega ocenjevanja med 196 poslanimi izdelki iz štirih držav (Slovenije, Hrvaške, Bosne in Nemčije) je postal sir zbrinc arhiva iz Pomurskih mlekarn, komisija pa je podelila še 19 velikih zlatih, 52 zlatih, 78 srebrnih in 43 bronastih medalj.
"Čeprav je zadnje čase velikokrat slišati, da tolikšna količina podeljenih priznanj, ne le na področju mlečnih, ampak tudi mesnih izdelkov in vin, s seboj prinaša njihovo vrednostno devalvacijo, se s tem nikakor ne morem strinjati. V Radgono namreč vedno pridejo zgolj najboljši izdelki od najboljših in tako enostavno ne morejo ostati brez
priznanj," je ponovno veliko število podeljenih medalj pojasnil direktor sejma Janez Erjavec. Z njim se je strinjal tudi Perko, ki je poudaril, da je ocenjevanje izpeljano izjemno strogo in natančno in da so ocenjeni izdelki na tako visoki kakovostni ravni, da je celo komentiranje morebitnih slabosti praktično nemogoče: "Grobih napak ni več, razlike med izdelki pa so stvar drobnih fines, ki jih ni mogoče niti ube-sediti!"
Po Perkovem mnenju kvaliteto mlečnih izdelkov določa tudi kakovost domačega mleka in čeprav, kot je dejal, uvoz mleka kot tak ne bi bil sporen glede na kakovostno raven izdelkov, bi v tem
primeru ostalo odprto vprašanje dejanske analize in kontrole uvožene bele tekočine: "Menim, da so v tem trenutku veliko pomembnejše ugotovitve mlekarn, da morajo vložiti več v svoje razvojne oddelke, ki stagnirajo oziroma sploh manjkajo, saj so na področju standardnih linij pravzaprav že dosegli vrh kvalitete!"
Sicer pa je na tokratnem ocenjevanju že bilo opaziti več novih izdelkov, prijetno presenečenje pa so predstavljali ponudniki kozjega in ovčjega sira.
Z vstopom v EU tudi novosti
Ocenjevanja pod okriljem letošnjega kmetijsko-živilskega sej-
ma se bo nadaljevala v teh dneh z mednarodnim ocenjevanjem mesnih izdelkov, sledili jim bodo sadni sokovi in brezalkoholne pijače ter kmetijska mehanizacija, vina pa bodo ocenjena na odprtem državnem ocenjevanju. Vse nagrajene izdelke si bo moč ogledati na sejmu od 28. avgusta do 3. septembra. "Letos bo sejem en dan krajši kot prejšnja leta, uvajamo pa tudi nekatere druge spremembe. Poleg tega, da bo na sejmu sodelovalo nekaj razstavljavcev iz ostalih evropskih držav, smo že povečali zunanje razstavne prostore na desnem delu razstavišča, pripravljamo predstavitev workshopa tujih držav, v okviru sejma bo
Foto: Joze Murko
Reja prašičev z izpustom živali.
Slovenski red vitezov vina
Nova zgodba o vinu
Potem ko so na januarskem ustanovnem zboru tudi formalno ustanovili Združenje slovenskega reda vitezov vina, so se člani zbrali na svojem prvem zboru 28. maja v Rogaški Slatini.
Red je nastal kot odgovor na nesoglasja in nepripravljenost Evropskega reda vitezov vina - Konzulata za Slovenijo, ki ni hotel ali znal prisluhniti nezadovoljstvu in predlogom za spremembe v redu dela članstva.
Gre za prostovoljno, nepridobitno, versko in politično neopredeljeno združenje državljanov Slovenije, ki uresničujejo svoje interese na področju čaščenja vinske trte in vina, spodbujanja in širjenja kulture uživanja vina in s tem povezanih dejavnosti. V slovesnem nagovoru na prvem viteškem zboru je novoizvoljeni ambasador reda Milan Kneževič poudaril: "Naše vinogradništvo in vinarstvo imata večstoletno bogato tradicijo in nekatere vrhunske posebnosti, s katerimi se lahko enakovredno primer-
jata z najbolj razvitimi pridelovalci vina v Evropi in v svetu. Imamo veliko zaslužnih strokovnjakov, vinogradnikov in vinarjev, ki so skozi dolgo zgodovino z ljubeznijo, z visoko kulturo in narodnostno držo, žal dostikrat podložni tujcem, gojili vinsko trto, negovali žlahtno vino, ohranjali kulturno krajino, nacionalne vrednote in običaje. Zato je prav in nujno, da imamo vsem njim v čast in spoštovanje, nam pa v ponos, prvič v samostojni Sloveniji tudi samostojni slovenski red vitezov vina. Z ustanovitvijo reda stopamo na področje, ki je zelo dejavno in široko organizirano. Slovenski red si bo prizadeval to področje nadgraditi z novo zgodbo."
Na viteškem zboru v Rogaški Slatini je razglasil pokrovitelj-
V sodelovanju s podjetjem Syngenta Agro, d. o. o., katerega predstavnik v Podravju je Janko Petrovič, je člane ZRP pot tokrat vodila na Madžarsko. V pokrajini Zala, v kraju Potrete, so si ogledali farmsko rejo 500 plemenskih svinj. Tehnologija sicer spominja na tehnologijo v Sloveniji, toda pridih preteklosti je v tem obratu vendarle bilo mogoče čutiti na domala vsakem koraku. Živali imajo kljub farmskemu predznaku reje dobro možnost gibanja, saj so proizvodni objekti razširjeni z izpusti. Obrat družbenega porekla so v obdobju
stvo nad novim slovenskim redom častilcev vina v imenu ministrstva za kmetijstvo minister dr. Milan Pogačnik. Svoje sodelovanje z redom so med drugimi potrdili direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, predsednica Kluba vinskih kraljic, prva slovenska vinska kraljica Lidija Mavretič in sedanja vinska kraljica Vesna Bajuk.
Slovenski vitezi so na svojem prvem viteškem zboru slovesno prisegli in prejeli insignije reda, oblačila, odkrili svoj znak in prapor reda. Vsako viteško omizje, teh je sedem (Celje, Dolenjska, Ljubljana, Maribor, Po-murje, Primorska, Ptuj-Ormož), pa je prejelo zastavo reda. Na čelu reda bo naslednjih pet let prvi ambasador reda Milan Kne-ževič, ki je tudi vodil iniciativni odbor za ustanovitev slovenskega reda.
Slovesnost so pripravili člani viteškega omizja iz Rogaške Slatine, ki so poskrbeli za odličen kulturni program, skupaj s Termami Rogaška pa za viteško pojedino in degustacijo svojih vrhunskih vin.
Sedež novega reda je na Ptuju, na Vinarskem trgu 1.
Nataša Petrovič
Direktor radgonskega sejma Janez Erjavec je napovedal precej sprememb, ki jih bodo začeli uvajati že letos.
potekalo tudi srečanje ministrov držav srednjeevropske pobude, v načrtu pa imamo še izgradnjo igralnega salona in sprejemnega paviljona," je napovedal direktor Erjavec. Novosti pa bodo ob infrastrukturi zajete tudi v dejavnost sejma, kjer bo letos prvič organizirana mednarodna razstava goveda in prašičev, z vstopom v EU pa so na sejmu ukinili dosedanji prestižni naslov nosil-
ca kakovosti pri mesnih izdelkih. "Razloga za takšno odločitev sta dva. Po primerjavah z drugimi ocenjevanji smo videli, da te kategorije v Evropi ne poznajo. Poleg neprimerljivosti pa je podeljevanje tega naziva onemogočalo enakovreden nastop vsem proizvajalcem mesnih izdelkov," je odločitev razložil Janez Erjavec.
SM
Prašičereja • Združenje rejcev prašičev na strokovni ekskurziji
Tokrat na Madžarskem
Združenje rejcev prašičev Ptuj povezuje rejce prašičev na območju celotne Upravne enote Ptuj in je največje tovrstno interesno stanovsko združenje v državi.
pristopanja v EU na novo lastninili, tako da je sedaj v lasti treh partnerjev. Rezultati reje so dokaj primerljivi s slovenskimi, v oči pa so vsem udeležencem takoj padle skoraj nepregledne kmetijske površine, zasejane s poljščinami, tako da le-ti sedaj vedo, od kod prihaja skoraj neusahljiv vir krme za živali. Tuji kapital je na ta način v visoko proizvodnjo prebudil in zagnal tudi Madžarsko kmetijstvo.
Ekskurzija je obsegala tudi ogled dvorca v mestu Keszthely. Tu je bila v 19. stoletju ustanovljena prva Visoka kmetijska šola
Prejeli smo
Avtor članka, javi se?
Na ta poziv je zanimiv odgovor in to celo od same ge. županje. Ali to pomeni, da je članek 20. 5. napisala sama? Vendar se to na 15. seji ni dogajalo. Na to pa moram odgovoriti, čeprav sem rekla, da ne bom več pisala, ker je samo izguba časa, kot ste v svojem članku zapisali tudi vi, ko ste omenili, da se morate oglasiti, da bi morda občani mojemu pisanju verjeli.
Občani, kar verjemite, ker je čista resnica, saj številke iz zapisnika Nadzornega organa občine ne lažejo, občanom, ki želite, ga lahko skopiram in pošljem v vsako gospodinjstvo in vse trditve, ki sem jih navedla, tudi dokažem. Prav tako številke iz zaključnega računa za leto 2003 tudi ne lažejo. Na moja vprašanja in trditve niste odgovorili, saj se to, o čemer pišete, ni dogajalo na 15. seji sveta, na kateri sem bila prisotna in imam pisno gradivo.
Ne vem, zakaj mešate bivšega župana, čeprav v istem momentu trdite, da ne boste nikoli razpravljali o njegovem delu.
Bivši župan ni niti moj sorodnik niti moj osebni prijatelj (ne vem, kaj mislite pod osebni prijatelj), moj osebni prijatelj je samo moj mož, če lahko dokažete kaj
Udeleženci ekskurzije.
Foto: Joze Murko
v Evropi, ker so lastniki veliko skrb posvečali znanju. Knjižnica vsebuje zelo veliko knjižnih enot z domala vseh najpomembnejših področij takratne znanosti, glasbe, politike in tehnike. V neposredni bližini so obiskovalci obiskali še slaščičarski muzej.
Ob Blatnem jezeru, kjer se ponudba že pripravlja na začetek
nove turistične sezone, so udeleženci tokratne ekskurzije svojo pot, ob večerji iz tipične madžarske kuhinje, zaključili. V sodelovanju s podjetjem Sano Slovenija pa že navezujejo stike za ogled nove, nedavno odprte sodobne tovarne krmil in krmnih dodatkov na Hrvaškem.
Jože Murko jr.
drugega, pridite ven z argumenti, ne z lažmi. Se manj pa je prejšnji župan soavtor mojega članka, pod katerim je moj osebni podpis, za katerim stojim. Ni dolgo nazaj, ko ste trdili, zakaj sva z bivšim županom kot pes in mačka, zdaj pa je kar naenkrat moj osebni prijatelj. Nehajte že pisati neresnice! Mislim, da sem vam to pojasnila na enem od predvolilnih shodov.
Boli vas politična promocija na plečih delavcev TVI. Ali mislite, da delavcev ne boli? Ko jim v stiski niste pomagali.
Jaz nimam nobenih političnih ambicij in si ne želim ustvariti nobenega mesta v občini, tudi nimam nobenega ozadja, tako kot trdite. Vi pa nimate pravice zavajati občanov, saj še ni bilo nobenega priliva državnih sredstev za izgradnjo šole. Prav tako Nadzorni organ ni ugotovil, da ste poslovali kot dobri gospodarji, kot je zapisano v članku 20. 05, ampak je opozoril na številne napake.
Res mi ni jasno, da imate kot županja pravico soditi o mojem bistvu in srcu, kateri zakon vam to dovoljuje?
Mislim, da sem v bistvu (duši) bogata, ker ne nosim v srcu nobenega sovraštva in zavisti. Vedno sem pomagala po svojih močeh drugim starejšim in bolnim, vedno sem bila za poštenje in pravico. Čeprav nimam mag. naziva,
imam srčno kulturo, na katero sem ponosna.
To, kar ste vi napisali, so osebne žalitve, na katere lahko kje drugje odpirava vrata, ne v časopisu ali na občini.
Dokažite resnico, da so moje trditve laž, pa se vam bom javno opravičila - skličite zbor občanov in jim podajte podatke o delu in položite račune na mizo.
Čeprav tudi tega nisem imela namen načenjati, bom vseeno napisala par besed; občni zbor upokojencev. Vsi smo pričakovali, da bo naša ga. županja šla pozdravit svoj volilni aparat tudi malo okrog pri mizah. Pa bom še jaz omenila prejšnjega župana, njega ni bilo sram iti od mize do mize in se pozdraviti z nami starci, čeprav ste potem govorili, da je nedostopen in aroganten. Nasmeha pač takega nima kot vi, toda z nasmehom se tudi vse ne uredi, mislim, da to sedaj že veste.
Marsikaj bi še lahko napisala, ker me ljudje kličejo, napiši, toda kjer nisem prisotna, ne morem pisati, ker napišem samo to, kar lahko tudi zagovarjam.
Nisem tako dober retorik kot vi, ga. županja, ampak mislim, da bodo preprosti ljudje razumeli, kaj sem hotela povedati, da si tudi oni zaslužijo svoje spoštovanje in imajo pravico do svojega mišljenja in resnice.
Valica Beranič
Ptuj • Jubilej medobčinskega knjižnega kviza
Pozdrav iz naših krajev
Prejšnji četrtek je bilo v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju odprtje razstave z naslovom Pozdrav iz naših krajev, ki predstavlja razsglednice Ptuja in okolice v domoznanski zbirki ptujske knjižnice.
Razstavo je predstavila avtorica Mira Jerenec, ki je tudi zgodovinsko orisala razvoj razglednic. Na razstavi je največ razglednic Ptuja, so pa tudi iz drugih bližnjih krajev - Rogozni-
ce, Podlehnika, Vurberka, Ormoža, Destrnika, Polensaka, Ptujske Gore, Borla.
Ob otvoritveni razstavi razglednic iz domoznanskega oddelka je mladinski oddelek svečano za-
Foto: Fl
Prireditve se je udeležil tudi dr. Leon F. Brumen, častni konzul RS za dve nemški deželi.
ključil dve, v Sloveniji edinstveni akciji: Medobčinski knjižni kviz, ki je bil letos jubilejni, deseti, in Bralno značko za odrasle.
Oba avtorska projekta je domislila Liljana Klemenčič, ki z njima in ob podpori sodelavcev uspešno promovira in pospešuje branje med mladimi in odraslimi, aktualizira sodobno leposlovje in poučno literaturo. Kot soavtorica je sodelovala tudi Melita Zmazek.
Bralna značka za odrasle je pred tremi leti zaživela ob izdatni podpori šolske knjižničarke OŠ Breg Majde Forsnarič. Letos so odrasli posebej marljivo brali na OŠ Breg, Destrnik, Videm ..., a najbolje so se odrezali iz OŠ Kidričevo, kjer je v predpisanem roku (ostale šole bodo bralno značko zaključile po počitnicah) značko osvojilo trinajst zaposlenih, za kar gre zahvala šolski knjižničarki Zlatki Pod-vornik. Zraven priznanj so bral-
Slike v oblakih se kažejo kot zmožnost človekovega projiciranja v madeže (oblake), nena-
vadne predmete, v katerih je najti zmožnost strukturiranja realne podobe, zmožnost asociaci-
Ptuj • Slike v oblakih Viktorja Rebernaka
Slikar spontanosti
V galeriji Tenzor na Ptuju, v Prešernovi 1, so do začetka julija na ogled najnovejše stvaritve ptujskega akademskega slikarja Viktorja Rebernaka, ki se predstavlja s samostojnim ciklom "Slike v oblakih II". Z njim skuša odgovoriti na večno vprašanje o tem, zakaj se naključne forme, ki jih vidimo v oblakih in ki potujejo čez nebo, nekaterim kažejo kot kentavri, spet drugim kot konji.
je, dodatno razlaga umetnik iz vrha slovenskega slikarstva. Za slikarstvo se je odločil iznenada. Leta 1988 mu je teta za rojstni dan kupila knjigo s slikami Van Gogha. Njegove stvaritve so se mu zdele neverjetno enostavne, tako enostavne, da bi jih bil zmožen ustvariti tudi sam, se spominja. Dobesedno so ga začarale, in odločil se je, da bo slikar. Od takrat dalje je intenzivno risal, vsak dan pet in več risb. Ko jih je bilo dovolj, jih je odnesel k ptujskemu slikarju Albinu Lu-gariču, da bi ugotovil, kaj je dobro, kaj slabo. Odločitev o likovni akademiji pa je tako že bila sprejeta, ne glede na Lugaričevo oceno.
Motivov Viktor Rebernak ne išče, njegovo slikanje je sponta-
Foto: Črtomir Goznik
Akademski slikar Viktor Rebernak, Ptujčan, je v vrhu slovenskega slikarstva
Ptuj • Otroški parlament
Se o medsebojnih odnosih
Tudi letos sta Društvo prijateljev mladine Ptuj in CID Ptuj pripravila medobčinski otroški parlament, ki so se ga udeležili učenci in mentorji iz osnovnih šol Mladika Ptuj, Kidričevo, Cirkovce, Videm pri Ptuju, Majšperk, Markovci, Ljudski vrt Ptuj, Grajena, Dornava, Dr. Ljudevita Pivka Ptuj, Breg in Olge Meglič Ptuj.
Foto: Fl
Mira Jerenec, avtorica razstave
ci prejeli na prireditvi knjižne nagrade, ki jih poklanja založništvo Piano iz Ljubljane. Knjigo Tiskarjeva napaka in druge zgodbe iste založbe pa je prejela tudi radijska in časopisna hiša Radio-Tednik, saj desetletje omogoča finale kviza z neposrednim prenosom iz studia Radia Ptuj.
Na prireditvi so v kulturnem programu sodelovali Mladi veseljaki iz Cirkulan, ki jih vodi Franc Lačen. Prireditev je povezovala direktorica knjižnice Tjaša Mrgole Jukič, spregovoril pa je tudi dr. Leon F. Brumen, častni konzul Republike Slovenije za deželi Porenje-Vestfalija in Saška, sicer Ptujčan, ki pa že vrsto let živi v Nemčiji.
Fl
no kot razporejanje medežev po platnu. V začetku je celo slikal v temi, brez svetlobe, zdaj tega ne počne več. Slikarstvo je zanj smisel življenja že zaradi življenja, ki ga živi, o katerem pa javnosti ne govori. Slikarstvo mi pomeni vse, poudarja. Ne more reči, da ni družaben, da se ne druži z drugimi ljudmi, vendar ko dela, ko ustvarja, je najraje sam. Rad bi, da bi njegove slike nekoč visele v New Yorku, v muzeju moderne umetnosti. S konceptom slikanja, ki ga neguje, ga ni podobnega v svetu, morda zveni samozavestno pa ni, ker je na tekočem z dogajanjem v sodobnem svetovnem slikarstvu, pravi. Koncept je tisti, ki navdušuje kritiko in ki naredi sliko kvalitetno v smislu likovnega jezika. V New York se odpravlja že v bližnji prihodnosti, v tem trenutku pa čaka, da se mu rojstno mesto oddolži s tem, da mu končno dodeli prostor za njegovo umetniško ustvarjanje. Ob njem na ta trenutek čaka več umetnikov, ki so promotorji umetnosti in najstarejšega slovenskega mesta, ki bi že zaradi patine preteklosti moralo dihati z umetnostjo sedanjosti.
Majda Goznik
Prisotni parlamentarci so najprej pregledali zapisnik prvega zasedanja medobčinskega otroškega parlamenta v tem šolskem letu in ga sprejeli z dodatkom, da morajo biti mladi samoiniciativni pri iskanju informacij in pri urejanju medsebojnih odnosov. Predstavnica ptujskih otrok na zasedanju nacionalnega otro-
škega parlamenta Lucija Tratnik z OŠ Olge Meglič je predstavila delo in razpravo nacionalnega parlamenta. Osrednja tema tokratnega zasedanja je bila analiza sprememb, ki so se pojavljale na šolah v tem šolskem letu kot posledica bolj intenzivne obravnave medsebojnih odnosov zaradi teme letošnjega parlamenta. Na
vseh šolah so v tem šolskem letu posvetili precej pozornosti izboljšanju razrednih ur. Skoraj povsod imajo razredne ure, ki trajajo 45 minut in ne 30, kot je zapisano v predmetniku. Poleg tega so razredne ure vsebinsko naravnane k pogovorom o problemih in razreševanju konfliktov, ne le k formalnim zadevam.
Tednikova knjigarnica
Naj živijo počitnice!
Hja, ob tem nepridvidlji-vem, skoraj aprilskem vremenu mi poćitnice gredo kar nekam težko z ust. A ko se ozrem po nedavnih zaključkih bralne značke v osnovnih šolah Hajdina, Destrnik, Dornava, Leskovec, Mladika, Markovci, Olga Meglič, Sela, kamor sem bila vabljena kot pravljičarka, avtorica in knji-žnižničarka, potem so počitnice najbolj zaželeni pojem učencev, učiteljev in vseh, ki so povezani s šolskim sistemom. In to z najbolj tehtnim razlogom: utrujenost!
Zatorej želim vsem, ki boste zaprli učilne zidane in prestopili njihov prag zopet v novem šolskem letu, spodobne, mirne, prijetne, a tudi dogodivščin in nepozabnih trenutkov polne počitniške dni. Čeravno bo vreme takšno, kot pravijo, da je običajno v prestopnih letih — torej muhasto, naj vas ne premoti in si dajte duška z lenarjenjem, branjem, ustvarjanjem, potepanjem ... Skratka: počnite tisto, kar vas bo sprostilo in napolnilo z novo energijo!
In nikar se ne togotite, če boste ob koncu počitnic oziroma dopustov ugotovili, da ste pričakovali vse kaj drugega. Kakor se je npr. zgodilo Aničini družini v knjigi Dese Muck Anica inpočit-nice.
Anica je osemletno dekletce, Pivnikovi pa imajo še dvanajstletno Mojco. Takoj po zaključku šole se odpravijo na morje in zraven prijazno povabijo Jakoba, ki je pred časom ostal brez mamice. Že pot na morje povzroči Anici nekaj slabe volje, vse skupaj ji je zoprno, dolgočasno, predolgo in prevroče. Toda navdušena plavalka takoj pozabi na vse tegobe potovanja, ko zabrede v morje. AJakob se ji noče pridružiti. Niti sleči se noče na plaži. Anico pusti samo z izgovorom, da je lačen. Nato trdi, da je pozabil kopalke, tako Anica posumi, da je Jakob morda neplavalec.
Fantič ji zaupa, da se ne bo slekel, ker bodo vsi buljili v njegovo pegasto, svetlo in suhljato telo. In enake težave ima Aničina sestra, ki se kar muli pred počitniško hiško. Trdi, da je za kopalke predebela, in se hodi kopat takrat, ko ostalih kopalcev ni na plaži. Toda Jakob ima druge težave: njegov počitniški spomin je obremenjen z nenehnimi zapleti na morju. Namreč: zares je zelo občutljive polti. Gospa Pivnik fantiča pošteno zaščiti pred soncem in deček nato uživa morske radosti z Anico. A zvečer je vse narobe: Jakob dobi kljub skrbi opekline, zaradi potapljanja pa vnetje srednjega ušesa z visoko vročino. Družina se odpravi k dežurnemu zdravniku, Anica pa si zelo očita, ker je Jakoba zapeljala v celodnevno kopanje. Fantič nato okreva v počitniški hišici in senci pred njo ter naveže prijateljstvo z Mojco.
Avtorica Desa Muck je v knjigi vešče in duhovito popisala počitnice, ki se dogajajo mnogim morjeljubcem.
Branje zgodb z glavno junakinjo Anico, po kateri se tudi imenuje knjižna zbirka Mladinske knjige, je prijeten in enostaven bralni zalogaj za predšolske otroke in tiste do petega razreda osnovne šole. Vse zgodbe so blago vzgojne, malček zabavne in pustolovske, kar je pravo razvedrilno branje. V zbirki Anica Dese Muck, ki sodi med najbolj priljubljene slovenske avtorice in avtorje, so izšle se naslednje zgodbe: Anica in materinski dan, Anica in grozovitež, Anica in zajček, Anica in športni dan, Anica in Jakob, Anica in velike skrbi.
Zbirka Anica izhaja v uredništvu Andreja Ilca in z likovnim urednikom Pavlom Učakarjem. Posebno privlačnost ji daje ilus-tratorka Ana Košir, knjižice manjšega formata pa imajo triin-šestdeset slikovitih, bralno prijetno natisnjenih strani.
Mimogrede še opozarjam na poletni odpiralni čas v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj: v juliju in avgustu bo knjižnica odprta ob ponedeljkih od dvanajstih do devetnajstih, ostale delovne dni pa od osmih do petnajstih, ob sobotah pa bo knjižnica zaprta. Od 15. julija do 15. avgusta bomo vsak torek in četrtek ob 10. uri pripravljali POČITNIŠKE URICE V MLADINSKEM ODDELKU. Prijazno vabljeni!
Liljana Klemenčič
Medsebojnim odnosom so veliko pozornosti posvetile tudi šolske skupnosti, ki se običajno sestajajo enkrat tedensko. Na mnogih šolah potekajo mladinske delavnice, ki imajo zelo pozitiven vpliv na ustvarjanje dobrih medsebojnih odnosov med vrstniki. Ker pa niso v rednem šolskem urniku, imajo manj možnosti za udeležbo na njih tisti učenci, ki so vezani na šolske prevoze. Nekatere šole sodelujejo z društvi in organizacijami, ki nudijo pomoč določeni skupini ljudi — ostarelim, osebam z motnjo v duševnem razvoju, otrokom s cerebralno paralizo ipd. Na nekaterih šolah so v tem šolskem letu pripravili nove oblike sodelovanja s starši — predavanja priznanih strokovnjakov, delavnice,
srečanja učencev in staršev. Tudi te oblike dobro vplivajo na medsebojne odnose v šoli.
Kot zanimivo novost je predstavnica učencev z OŠ Majšperk predstavila varstvo učencev predmetne stopnje. Zaradi pojavljanja težav v času, ko so starejši učenci po pouku čakali na prevoz, so uvedli zanje posebno obliko varstva, ki jim omogoča druženje, učenje, izdelavo domačih nalog in različne sprostitvene dejavnosti. Ta oblika je postala priljubljena in se je udeležujejo tudi tisti učenci, ki jim ni treba čakati na prevoz, težav z nasiljem v tem času pa nimajo več.
OŠ Mladika in OŠ Ljudski vrt sta imeli v tem šolskem letu izmenjave z vrstniki iz tujine, z učenci iz Nemčije in Švedske. Vsi so bili z medkulturno izkušnjo zelo
zadovoljni. Po mnenju predstavnikov učencev teh dveh šol tudi take oblike prispevajo k medsebojnemu razumevanju med vrstniki in jim širijo obzorja.
Na razvijanje dobrih medsebojnih odnosov lahko dobro vplivajo tudi šolski projekti, ki povežejo vse učence in učitelje, pa tudi starše in druge krajane. Taka primera sta projekt eko šole na OŠ Grajena in urejanje okolice šole pri OŠ Breg.
Učenci generacije, ki letos končuje osnovno šolo, so ugotavljali, da se odnosi bistveno izboljšujejo proti koncu šolskega leta, saj si želijo, da bi se razšli kot prijatelji. Sicer pa velja, da napetost v šoli naraste v obdobjih pridobivanja ocen.
Pa brez zamere
Mir
Odgovor na misterij nizke udeležbe
Evo. Sedem slovenskih državljanov prav zdaj pakira prtljago ter pogled obrača v Evropo, v evropski parlament. In tja smo jih poslali mi. Oziroma tisti izmed nas, ki so v nedeljo šli volit. Teh pa pravzaprav niti ni bilo tako veliko. Volilna udeležba je menda bila pod trideset odstotkov. Kar je res malo. Manjših volilnih udeležb smo v naši deželi vajeni samo še pri kakšnem butastem referendumu. Zato je vprašanje, zakaj neki tako nizka volilna udeležba, povsem na mestu.
Prvi in najbolj preprost odgovor je seveda, da, po domače povedano, narodu dol visi za evro-volitve in evro-poslance. Kar se zdi zelo pravilno. Kajti narodu po malem dol visi že za domestične poslance in politike, ki delajo bedarije na rodni grudi, kaj šele za te, ki se bedarije odpravljajo delat v Evropo. Ljudje imajo politike preprosto dovolj, še posebej če so jo prisiljeni vsak dan poslušati in gledati, kakor hitro odprejo časopis in prižgejo radio in televizijo. In to pač slej ko prej večini ljudi začne iti na živce. Ljudje nimajo radi, da se na njih nonstop pritiska z nekimi vsebinami. Ce pa so te vsebine povrhu še precej bedaste, pa še toliko bolj. Tudi tisti, ki jih politika še nekako zanima, imajo slej ko prej dovolj. In ker pač svojega nestrinjanja s politiko in njenimi nosilci (ne glede na barvo) ne moreš izraziti kar tako, da bi šel in pritisnil kakega poslanca ali člana vlade dvakrat okoli ušes, pač svojo jezo oziroma nestrinjanje izraziš tako, da ne greš na volitve.
Eni boste zdaj rekli, da lahko svoje nestrinjanje izraziš predvsem tako, da na volitve greš in glasuješ proti kandidatu ali stranki, ki ti gre na živce, s tem, da glasuješ za nasprotnega kandidata ali opcijo. Ja, lepo, ampak kaj storiti, če ti gredo na živce vsi politiki, tako oni z leve kot tudi oni z desne ter vsi vmes? Potem je edina opcija, da pač na volitve ne greš. Jih ignoriraš.
In to se je zgodilo v nedeljo. Sicer lahko govorimo ne vem kaj o vremenu in podobnih stvareh, a dejstvo ostaja, da ljudi ni bilo na volišča, ker imajo vsega poln kufer. Predstavljajte si (verjetno si mnogim niti predstavljati ni treba, ker takšno situacijo tudi živijo), da ves teden garate za mizerno plačo. Šef na vas nonstop pritiska, ves čas zaostajate za predvidenimi roki, skratka, čas ni ravno vaš zaveznik. Ko okoli petih le prilezete iz službe, morate hitro nabaviti nekaj za pod zob, pa še kakšno drugo stvar iz špecerije in že je tukaj večer. Se pravi, da vam za stvari, ki res nekaj pomenijo, ostaneta mogoče urica ali dve. Ura ali dve, ki jih večina normalnih ljudi ne nameni ravno politiki in politikom. V tisti uri ali dveh si raje vzamejo čas zase in za bližnje, ne pa za politiko in politike. Enaka zgodba še bolj velja za vikende. Večina normalnih ljudi komaj čaka na vikend, ko lahko vsaj malo izpreže, lenari, gre na sprehod v naravo ali kaj podobnega. In ne zato, da bi jih še takrat po glavi tolkla politika. Popolnoma razumljivo.
Sicer bodo razni analitiki zdaj stikali glave ter modrovali, kaj vse je povzročilo nizko volilno udeležbo, a skoraj upam staviti, da je eden izmed glavnih razlogov za to ta, ki je naveden zgoraj.
Gregor Attč
Ljutomer • Dom kulture
Razstava U. Weinbergerja
V prostorih galerije Anteja Trstenjaka v ljutomerskem Domu kulture so odprli razstavo del mladega likovnika Uroša Weinbergerja iz Novega mesta.
Weinberger je lansko leto diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, razen studijskih dosežkov, za katere je leta 2001 prejel študentsko Prešernovo nagrado za slikarstvo, pa se je udejstvoval tudi v obštudijski dejavnostih, kot so
razstavljanje v raznih krajih po Sloveniji. Sedaj nadaljuje magistrski študij pri profesorju Hermanu Gvardjancicu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razstava bo na ogled do 26. junija.
MŠ
Ptuj • Obisk ravnateljev in predstavnikov Požarevca
Neracionalno pri šolskem prostoru?
župan mestne občine Ptuj je 11. junija v Mestni hiši sprejel predstavnike skupščine občine Požarevac iz Srbije in Črne gore. V delegaciji so bili Dragan Lazovič, podpredsednik skupščine občine, Radomir Mihajlovič, član izvršnega odbora skupščine občine, in Tihomir Jovanovič, predsednik aktiva direktorjev. Pridružil se jim je tudi Milovan Čikič, sekretar Zveze srbskih društev v Sloveniji, ki v okviru petnajstih srbskih organizacij in enega črnogorskega društva združuje okrog 40 tisoč članov.
Med tridnevnim obiskom na Ptuju je delegacija Požarevca, ki so jo ob ravnateljih osnovnih šol, vrtca in glasbene šole, sestavljali tudi predstavniki občine, želela čim več izvedeti o rezultatih slovenske šolske reforme, o šolskih predpisih, sodelovanju s starši in lokalno skupnostjo. Že drugi dan obiska pa so ugotovili, potem ko so si ogledali OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič, OŠ Ljudski vrt in OŠ Grajena, da se v mestni občini Ptuj neracialno obnašamo pri šolskem prostoru. Nerazumljivo jim je, da je v osnovni šoli Mladika na primer pri samo 450 učencih na voljo toliko učilnic. V podobni osnovni šoli imajo v Požarevcu v manjši stavbi kar tisoč učencev. Povedali pa so tudi, da je njihov prvi razred v okviru devetletke vključen v vrtec. Devetletko so pričeli uresničevati pred enim letom, nekaj
izkušenj imajo, zdaj pa se je šolsko ministrstvo odločilo, da bi se vrnili nazaj v stari sistem izobraževanja. Izkušnje iz Ptuja jim bodo zagotovo koristile pri iskanju najboljših rešitev za domačo šolsko reformo.
Član izvršnega odbora skupščine občine Radomir Mihajlovič se je zavzel za to, da bi se sodelovanje med občinama, ki se je začelo na izobraževalnem področju, pred enim letim sta ga začeli ptujska glasbena šola Karola Pahorja in požarevska, okrepilo še na gospodarskem. Predstavniki občine Požarevac so se zahvalili za prisrčen sprejem, zadovoljni so bili s kvaliteto bivanja na Ptuju, ptujskega župana s sodelavci pa so povabili, da jim obisk vrne v začetku septembra, ko bodo organizirali tradicionalne ljubičevske konjeniške igre. Srbska društva bodo
v Sloveniji v letošnjem letu organizirala več prireditev v znamenju 150-letnice rojstva Mihajla Pupina. med drugim so dali pobudo za gradnjo srbskega kulturnega centra v Ljubljani, Ptujčane
pa so povabili, da sodelujejo pri sajenju milijon in petdeset tisoč dreves, ki jih nameravajo posaditi ob obeležitvi rojstva velikega rojaka.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Predstavniki skupščiiTie občine Požarevac na sprejemu pri ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu.
Sv. Tomaž • Odprli razstavo
Zaključena 14. likovna kolonija
Čudoviti ambient cerkve pri Sv. Tomažu je minuli konec tedna gostil odprtje likovne razstave udeležencev 14. likovne kolonije, ki je 29. in 30. maja potekala na osnovni šoli Sv. Tomaž in v njeni okolici.
Pridih slovesnega vzdušja je ob odprtju razstave naznanil zven cerkvenih orgel, nato pa si je zbrano občinstvo ogledalo še dramatizacijo Meškove črtice Sosedov Petrček. V igri Sosedov Pet-rček so nastopili učenci OŠ Sv. Tomaž — Jasmina Dovnik, Andrej Munda in Dušan Rajh, dramatizacijo dela pa je pripravila Zlatka Majcen, učiteljica slovenskega jezika na domači osnovni šoli. V dramatizacijo so bili vključeni tudi glasbeni vložki. Ob spremljavi orgel, za katere je sedla Helena Masten, je zapela so-pranistka Lucija Pocrnja.
Organizator letošnje 14. liko-
vne kolonije z naslovom Meš-kov svet je bila v sodelovanju s Kulturnim društvom Fran Ksaver Meško iz Sv. Tomaža območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ormož. Ob odprtju razstave je bilo razstavljenih 14 slik, med njimi tudi skupinska slika z naslovom Otroška leta. Sicer pa so svoje delo v prostorih OŠ Sv Tomaž razstavili: Samo Vrabič, Oto Žnidarič, Elfrida Brenčič, Brigita Kovačič, Bojan Lubaj, Alojz Makoter, Terezija Zadravec, Vida Rajh, Bohumil Ripak, Boštjan Rihtar, Anica Rakuša in Mihaela Omladič.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Dušan Rajh in Andrej Munda sta zaigrala v dramatizaciji črtice Sosedov Petrček.
Ormož • Koncertni večer
Nastopila kitaristka Suzana Hebar
V prostorih glasbene šole v Ormožu je minuli konec tedna nastopila kitaristka Suzana Hebar, diplomantka Akademije za glasbo v Ljubljani.
Kot je bilo povedano uvodoma, se v glasbeni šoli v Ormožu ne zgodi ravno pogosto, da nastopi umetnik takšnega kova, kot je Suzana. Čeprav kitaristka Suzana Hebar v Ormožu ni domačinka, pa ji v Priekijo segajo družinske korenine, zaradi česar se je tudi odločila za tamkajšnji nastop. In prav na koncertu, s katerim se pripravlja na svoj diplomski nastop, so ji prisluhnili številni sorodniki iz Ormoža in okolice. Za svoj nastop (program, ki ga pripravlja za diplomsko nalogo) je Suzana izbrala Mangorejevo Una Limosnita por Amor de Dios, Bachovo Suito v E-duru, BMW 1006, Giulianije-vo Rosiniano št. 4, op. 122 ter Berkleyevo Sonatino.
Sicer pa se je Suzana kitaro začela učiti v glasbeni šoli Nazarje,
nato pa je sočasno z gimnazijo v Velenju obiskovala tudi srednjo glasbeno šolo F. Korun — Koželj-ski Velenje. Na svoji glasbeni poti je Hebarjeva na državnih tekmovanjih prejela vrsto nagrad. V kategoriji kitara solo je dosegla dve drugi in dve tretji nagradi ter srebrno plaketo, v kategoriji kitarski duo pa je leta 1999 in 2002 osvojila zlato plaketo in drugo nagrado. V svoji glasbeni karieri pa se Suzana lahko pohvali tudi z vidnimi dosežki na mednarodnih tekmovanjih, sicer pa se redno udeležuje raznih kitarskih seminarjev in festivalov, sodeluje s priznanimi kitaristi ter kot solistka ali članica različnih komornih skupin nastopa doma in v tujini.
Mojca Zemljarič
Ljubljana • Razstava v NUK
Rojstni list slovenske kulture
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so 17. maja odprli razstavo "Rojstni list slovenske kulture"
Foto: VT
Direktor NUK Ljubljana mag. Lenart Šetinc podarja knjigo "Zakladi NUK" desettisočemu obiskovalcu, Bistričanu Edmundu Pogorevcu.
To je bil brez dvoma zgodovinski dogodek, saj so prvič na enem mestu predstavili slovenski javnosti štiri najstarejše izvirne dokumente v slovenskem jeziku: Brižinske spomenike, Celovški rokopis, Stiški rokopis in Čedadski rokopis.
Zamisel za tovrstno razstavo je tlela že desetletja in so jo po vseh težavah uspeli uresničiti ravno v času, ko je Slovenija postala enakopravna članica Evropske zveze, kar je za naš narod sočasno tudi počastitev pomembnega zgodovinskega dogodka. Je pa razstava tudi enkraten in verjetno neponovljiv dogodek ter potrditev prijateljskega sodelovanja štirih dežel: Bavarske (v Bavarski državni knjižnici v Munchnu hranijo Brižinske spomenike), Koroške (v Koroškem dežel-
nem arhivu v Celovcu stalno domuje Celovški rokopis), Vi-demske pokrajine (v Nacionalnem muzeju arheologije v Čedadu hranijo Čedadski rokopis) in Slovenije, ki v svoji nacionalni knjižnici v Ljubljani hrani Stiški rokopis.
Zanimanje za ogled razstave "Rojstni list slovenske kulture", ogled je možen samo dvajset minut, je med Slovenci preseglo vsa pričakovanja. Bistričane je doletela čast, da so imeli v svoji sredi desettisočega obiskovalca. To je bil Edmund Pogorevc, upokojeni učitelj zgodovine in zemljepisa. Na krajši slovesnosti mu je direktor NUK Ljubljana mag. Lenart Šetinc izročil v dar knjigo "Zakladi NUK".
Razstava bo na ogled še do 20. junija.
VT
Sv. Tomaž • O pesniku Štefanu Modrinjaku
Bil je Človek vesele narave
V župniji Sv. Tomaž pri Ormožu so v prvih junijskih dneh pripravili slovesnost ob 230. obletnici rojstva pesnika in duhovnika Štefana Modrinjaka.
Prof. dr. Stanko Janežič
Modrinjak je v župniji Sv. Tomaž župnikoval med letoma 1806 in 1814, prireditev ob njegovem jubileju pa sta pripravili tamkajšnja župnija in krajevna skupnost.
Svečanost ob proslavitvi visokega jubileja so pri Sv. Tomažu pričeli s slovesno mašo, ki jo je vodil škof dr. Jože Smej. Na proslavi v kulturnem domu pa sta zbrano občinstvo najprej nagovorila domači župnik Stanko Matjašec in predsednik krajevne skupnosti Sv. Tomaž Mirko Cvetko. V nadaljevanju prireditve je prof. dr. Stanko Janežič razložil Modrinjakova prizadevanja pri rojevanju slovenske knjižnega jezika in pri nastajanju prvih pesniških in pisateljskih del.
Kot pojasnjuje Janežič, izkazuje Modrinjak v svojih literarnih delih predvsem ljubezen do slovenskega naroda, sicer pa v svojih delih
opisuje tudi vsebinsko vlogo pes-nikovanja, iskanje resnice in pravice, tegobe med ljudmi, naravo, življenjske radosti, mladost, zagate preprostega kmečkega stanu in vsakdanjega življenja. Modrinjak je napisal okrog 40 pesmi, nekaj pa naj bi jih bilo tudi izgubljenih ali sežganih. Nobena izmed njegovih pesmi za časa njegovega življenja ni bila natisnjena, ampak so jih preprosto prepisovali.
Na slovesnosti ob 230. obletnici pesnikovega rojstva so nastopili tudi člani moškega kvarteta Sv. Tomaž, miklavški župnik Alojz Trunk je na kratko orisal vzporednice med Modrinjakom in Kolencem (dvema književnikoma in duhovnikoma), Franc Krnjak iz Središča pa je o Modrinjaku spregovoril kot o svojem rojaku — Središčanu.
Mojca Zemljarič
Razmišlja
Matura in priznanja
Odkar so se pojavile eksterne mature, se v srednjih šolah že konec aprila začne obsedno stanje. Cetrtošolci (tudi tisti, ki doslej niso bili kdovekako zagreti za sprejemanje učenosti) hočejo v zadnjem trenutku strpati v glave vse, kar se jim doslej ni zdelo potrebno. Profesorji, ki so tudi zunanji ocenjevalci, imajo že od marca dalje skoraj vsako soboto seminarje, ki naj bi jih čimbolj poenotili pri ocenjevanju. Maja pa se začne zares. Dijaki se trudijo zbrati dovolj točk; profesorji, ki poučujejo maturitetne predmete, pa so poleg rednega dela v ostalih letnikih zasuti še z gorami esejev dijakov z drugih koncev države, različnimi izpiti in drugim.
Letos pa je maturitetno vzdušje na naši ekonomski šoli začinila še razstava o maturi in običajih, povezanih z njo. Zanjo sem navdušila dijake 3. b ekonomske gimnazije. Le kdo od mlajših še ve, da na primer beseda gimnazija izhaja iz grške besede, ki je pome-
nila "nag', da je beseda matura nastala iz latinske besede "matu-rus", ki pomeni zrel in valeta iz latinske "valete", ki pomeni srečno?
Danes se veliko govori o tem, da je matura zelo stresna. Najbrž pa ni bilo nič drugače niti 5. januarja 1776. Takrat so se namreč pri nas začeli javni izpiti. Učenci takrat niso odgovarjali samo pred profesorji, ampak tudi pred mestnim sodnikom, mestnimi očeti, starši in sorodniki.
Maturante običajno povezujemo z značilnimi simboli. V 20. stoletju so to bili ključ, cilinder in rdeč nagelj. V novejšem času je nagelj zamenjala piščalka, ki na žalost nadomešča tudi Gaudea-mus — himno, ki naj bi jo študentje peli že od 13. stoletja. Tudi cilinder so nekateri nadomestili s štirioglatim pokrivalom, kakršnega v Ameriki nosijo tisti, ki so diplomirali in magistrirali. Od starih običajev se je ohranila še predaja ključa. Prvotno so predajali "ključ sekreta" — na straniščih so se namreč vedno dogajale zanimive in vsaj malo prepovedane reči in po odhodu četrtih le-
tnikov so imeli čast prevzeti čare skrivnosti iz stranišč tretji letniki. Moji tretji letniki pa so menili, da bodo zdaj dobili ključ, ki odpira vrata hiše učenosti. Naj bo kakorkoli, prepričana sem, da so šolska stranišča še polna skrivnosti in upam, da ne preveč škodljivih.
Globalizacija in amerikanizacija sta prinesli spremembe tudi v šole. Včasih so maturanti nosili po mestu velik "cvek" ali enico po knjižno, ki so ga na koncu sežgali in tako obračunali s svojim sovražnikom. Danes je ta običaj nadomestila četvorka, ki jo ob isti uri plešejo po slovenskih mestih. Tudi lepo. Mogoče pa bi vseeno veljalo pobrskati po starih običajih in sodobnemu piskanju po mestnih ulicah dodati še kaj vsebine.
Zanimivo je, da dijake kljub vsemu lahko navdušim za marsikaj — v začetku so sicer malo nejeverni, potem pa nove ideje kar dežujejo in poprimejo za vse. Le povedati jim je treba in jim tudi o drugih stvareh — ne samo o tistih, ki so zapisane v učbenikih — širiti obzorje.
K običajem maturantov bom
dodala še svoj piskrček. Prej sem zapisala, da je nekatere mlade še vedno mogoče navdušiti za marsikaj. Tudi za tekmovanje v materinščini na primer. Lani smo imeli na vseslovenskem tekmovanju samo tri tekmovalce, pa smo dosegli dve zlati in eno srebrno priznanje (kar je bil svojevrsten uspeh v slovenskem merilu), letos je bila naša bera sicer nekoliko skromnejša, pa vendar. Nina Lju-bec in Nina Fišer sta dosegli srebrni Cankarjevi priznanji. Ko sem to povedala ravnateljici, nam je čestitala in rekla, da je srebro zdaj moderno. Po teh besedah se je tudi v naših očeh nekoliko bolj zalesketalo.
Ker se o šolah in mladih govori pretežno slabo, sem vendarle morala predstaviti tudi svetlejšo plat medalje. Med mladimi je še vedno veliko prijaznih in zagretih, čeprav javno podobo večinoma, žal, ustvarjajo negativneži, ki tudi nam — profesorjem — jemljejo preveč energije in nam je zato včasih zmanjka, kar je povsem človeško in po vseh zakonih fizike.
Marija Mir Milošič, prof.
Od tod in tam
Ljutomer • Uspehi kulturnih skupin
Foto: M. Šoštarič
V	minulih dneh so potekala številna srečanja kulturnih skupin, na katerih so bila podeljena priznanja tudi skupinam. iz ljutomerske občine. Dekliški mladinski zbor Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer je v Zagorju prejel znak zlati zbor, vokalna skupina Orfej je na jazzovskem tekmovanju v Žalcu dosegla četrto mesto, na tekmovanju slovenskih godb v Železnikih pa je Pihalni orkester kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer prejel srebrno plaketo.
Iz upravne enote Ljutomer so se v bližnji preteklosti številne kulturne skupine udeležile medobčinski srečanj. Občine Ljutomer, Križevci, Veržej in Razrkižje so po Sloveniji zastopali folklorna skupina tretješolcev OŠ Veržej, tamburaši Vi-gred iz OŠ Stročja vas, plesna skupina Wanted ŠKKLjutomer, plesna skupina Peace KD Cven, enoglasni otroški pevski zbor OŠ Stročja vas, otroški pevski zbor OŠ Mala Nedelja, triglasni cerkveni otroški zbor Župnije sv. Janeza Krstnika Ljutomer (na fotografiji), dekliški mladinski zbor Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, dramsko-recitacijski krožek OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, gledališki skupini KD Ivan Kaučič Ljutomer in KuD Križevci pri Ljutomeru ter Vaški fantje iz Ključa-rovcev. /MS/
Sv. Ana • Medobmocna revija folklornih skupin
V	soboto, 12. junija, je Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, Območna izpostava Lenart organiziral medobmočno revijo odraslih folklornih skupin z območij Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Revija je potekala v kulturnem domu na Sv. Ani. Zbrane je pozdravil župan občine Sv. Ana Bogomir Ruhitelj. Na reviji je nastopilo osem folklornih skupin, in sicer iz: KD Sv. Ana, folklornega društva Košuta Poljčane, KUD Jože Lacko Cerkvenjak, PD Ruda Sever iz Go-rišnice, KUD Lojze Avžner iz Zg. Ložnice, KD Trojica iz Sv. Trojice, KUD Ivanjkovci in skupina iz Lancove vasi. Revijo je strokovno spremljal Bojan Knific. /ZS/
Videm • Z branjem je lažje
Besede v naslovu je zapisala Liljana Klemenčič, pravljičarka ptujske mladinske knjižnice. Videmske osnovnošolce je obiskala na zaključni prireditvi in podelitvi bralnih značk v maju. Letos so jih podelili 210. Druženje z go. Liljano je bilo nepozabno. Kar trikrat se je v tistem dnevu srečala z znač-karji različnih stopenj. S svojimi nastopi jih je spodbudila k branju. V kroniko je zapisala: "Četudi se zdi bralna značka nekoliko staromodna, je izjemno pomembna reč. Svet, kakršen je, lahko le bralci in knjigoljubi preživijo in razživijo..'
Za bralno značko so se navdušili pred dvema letoma tudi delavci šole: letos so priznanja za osvojeno bralno značko podelili kar devetnajstim. /TP/
Ptuj • Zemlja ni smetišče
Prejšnjo sredo je bilo v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju odprtje razstave z naslovom Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom. Vodja projekta, ki je potekal pod okriljem Čistega mesta Ptuj, Alenka Slavinec je povedala, da so k projektu pritegnili vse osnovne šole in ptujski vrtec. Učenci so skupaj s svojimi mentorji pokazali veliko inovativnosti in domišljije in so iz kartonov, krpic, pločevink in podobnih odpadnih materialov izdelali čudovite kolaže, najbolj izvirni pa so bili učenci iz Osnovne šole Destrnik, ki so izdelali skulpture živali iz plastenk in papirja. Tokrat so sodelovale OŠ Dornava, OŠ Destrnik—Trnovska vas, OŠ Ljudski vrt (na fotografiji učenke te šole, ki so nastopile z obroči), OŠ Ljudevita Pivka ter Vzgojno varstveni zavod Ptuj. Organizator je poskrbel tudi za posebne nagrade za tiste, ki so izdelali najboljše izdelke. /Fl/
Foto: MZ
Foto: Fl
Sociala • Vedno več denarja za socialne pomoči
Kam plovemo?
Na podlagi ugotovitev iz statistične raziskave, ki jo opravlja Statistični urad RS, Slovenija naj ne bi bila dežela revnega prebivalstva. V primerjavi z evropsko petnajsterico je namreč delež državljanov, ki živi pod pragom revščine, 12,9-odstoten, evropsko povprečje pa znaša 15 odstotkov.
Kje je prag ali meja, po kateri se določa, ali je nekdo reven ali ne, je država določila z naslednjimi številkami: za stiri~lansko gospodinjstvo (dva odrasla in dva otroka) velja, da spada med revne, če skupni dohodki ne presegajo približno 175.000 tolarjev mesečno, za samsko osebo pa je ta meja postavljena pri 83.000 tolarjih.
Dejansko ugotavljanje, koliko ima Slovenija resnično revnih ali vse revnejših državljanov ob izjemno velikem razmahu vse bolj vidnega razslojevanja, pa je statistično nemogoče. Dobljeni rezultati so namreč vedno povprečni.
Eden od kazalcev, čeprav še zdaleč ne edini in tudi ne neposredno povezan s stopnjo revščine, ki pa vendarle kaže na vedno večjo stopnjo socialne ogroženo-
sti vse večjega dela populacije, je denarna socialna pomoč.
Ta od prvega februarja letos znaša 45.524 tolarjev. To je hkrati tudi mej a minimalnega dohodka, do katerega je še mogoče pridobiti DSP Vsaki naslednji odrasli osebi v družini pripada 31.867 tolarjev, otroku 13.657 tolarjev, povsem enak pa je tudi znesek pomoči za enostarševsko družino. Do denarne socialne pomoči so torej upravičene osebe, ki nimajo dohodkov ali pa so ti pod zgornjo višino. Če dohodkov sploh nimajo, prejmejo navedeni znesek v celoti, sicer pa v višini razlike med lastnimi dohodki in navedenimi zneski. Poleg tega cenzusa je pri presoji upravičenosti pomembno zlasti, ali ima posameznik oziroma družina premoženje, s katerim bi se lahko preživljala, ali je uveljav-
ljala vse druge pravice (socialna pomoč je namreč zadnja v sistemu vseh pravic, ko so že bile izčrpane vse druge možnosti za preživetje) in ali je oseba sama aktivna pri reševanju svojega problema. Slednje je pomembno zlasti za vse, ki lahko delajo in morajo biti zato prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje, se vključevati v ponujene programe aktivne politike zaposlovanja ter biti tudi sami aktivni pri iskanju zaposlitve.
Slabe tri milijarde za socialno pomoč
število izplačanih DSP v Sloveniji se je v zadnjih dveh letih skoraj podvojilo. Medtem ko je bilo v začetku leta 2002 izplačanih 31.583 DSi; je marca letos ta številka narasla na 59.788. Naj-
več, kar 14.858 prejemkov, je bilo izplačanih v podravski regiji, sledi ji savinjska z 11.095, na repu lestvice pa goriška s 1503 izplačili. ^
število tistih, ki so upravičeni do denarne pomoči iz naslova sociale, je še višje od dejansko izplačanih; letos marca je bilo takšnih upravičencev kar 90.501 (4,5 odstotka prebivalstva), med njimi pa je 67.326 odraslih oseb in 23.175 otrok.
S skupno 23.105 upravičenci (med njimi je 16.783 odraslih in 6322 otrok) je ponovno na vrhu lestvice celotno Podravje, na drugem mestu Savinjsko s 16.399 upravičenci in na tretjem Pomurje z 11.621 upravičenci. Upoštevajoč število prebivalstva na posameznih območjih, je razmerje nekoliko, vendar ne bistveno drugačno. Na prvih treh mestih se zamenjata le Pomurje, kjer odstotek upra-
vičencev do DSP predstavlja 9,4 odstotka vseh prebivalcev tega območja, in Podravje, kjer je delež upravičencev glede na število prebivalcev 7,2-odstoten.
Seveda se sorazmerno z večanjem števila izplačanih denarnih socialnih pomoči enormno povečujejo tudi finančna sredstva, ki se iz državnega proračuna črpajo za te namene. V začetku leta 2002 je država za izplačila DSP namenila dobro milijardo tolarjev, aprila letos pa se je ta znesek že nevarno približal trem milijardam. K tolikšnemu, skoraj 300-odstotnemu povišanju cifre v dobrih dveh letih je sicer treba poleg povečanega števila upravičencev prišteti še spremembo zakonodaje, ki je nekoliko dvignila cenzus denarne pomoči.
Na Ptujskem okoli 150 milijonov tolarjev
Ptujski center za socialno delo pokriva območje upravne enote s približno 70.000 prebivalci. Kot je povedal direktor Miran Kerin, so prvi velik porast izplačil socialne pomoči zabeležili takoj po osamosvojitvi Slovenije, po nekajletni umiritvi pa je ponovno strmo naraščanje opazno od lani: "Ugotavljamo, da je od lani do le-
tos število upravičencev poraslo za približno devet odstotkov. Zakonodaja se v tem času ni spremenila, torej so vzroki drugje, v dejanskem poslabšanju življenjskih razmer, k čemur je prav gotovo pripomoglo zapiranje firm, posledično izguba delovnih mest, pa tudi finančna nedisciplina oziroma neizplačevanje osebnih dohodkov."
Konec lanskega leta je bilo na območju UE Ptuj izplačanih nekaj čez 3000 denarnih socialnih pomoči, za kar je bilo porabljenih dobrih 110 milijonov tolarjev, ta številka pa še narašča: ^"V letošnjem letu se izplačila za denarne socialne pomoči gibljejo med 140 in 150 milijoni tolarjev mesečno!"
Enačenje povečevanja izdatkov za socialne pomoči z naraščanjem revščine sicer ni popolnoma pravilno, saj je po veljavni zakonodaji do DSP upravičen tudi marsikdo, ki je "reven" le pred zakonom, vendar predstavljeni podatki niso in ne morejo biti brez teže. Skoraj 3 milijarde davkopla-čevalskega denarja za zagotavljanje socialne varnosti je cifra, ob kateri bi se kazalo zamisliti. Tudi o tistih slabih 13 odstotkih ljudi, ki naj bi po papirnati statistiki živeli pod pragom revščine.
SM
IMaiinUiiiliLhah-K}
D«kipr<blv«Un-a. kije iipravij^en dotitnarit »cialnc pi>Fnofi I» ngijůh v SJo-^tJiifi i« tntit« it.*rw20CW
Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

(5)zabava
Priljubljeni Peter Januš, Alya z bendom in Kingstoni vas bodo na zgornjem parkirišču Europarka zabavali 22. junija 2004 od 17. ure
dalje, zato je prisotnost obvezna.
Ob koncu šole, 24. junija 2004, ko bo Sladoledni dan, bomo delili brezplačne kepice sladoleda. Tiste mariborske osnovne šole, katerih osnovnošolci bodo ta dan pri informacijski pisarni Europarka pokazali največ izkazov, čakajo privlačne nagrade.
Nakupovalno središče Maribor
doživetje nakupov
EUROPARK d.o.o., Letališka 26, 1000 Ljubljana
Predstavljamo vam
Peugeot 407 - Morski "lev"
v oznaki je namreč stikalo za odprtje prtljažnika.
Pri Peugeotu pravijo, da se bo največ kupcev odlo~ilo za dvoli-trski dizelski motor s 136 KM in 320 Nm. Drugi dizel v zdajšnji ponudbi je 1,6-litrski HDi s 109 KM in 240 Nm, ta naj bi zanimal predvsem velika podjetja, ki so za Peugeot zelo pomembni kupci. Pozneje se obetata tudi 2,2-lit-rski HDi z višjo močjo kot doslej in 2,7-litrski šestvaljni dizel, ki je prav tako plod PSA-jevega sodelovanja s Fordovo skupino. Bencincev kljub vsemu ne gre pozabiti. Osnova je 1,8-litrski 16\Î sredina znani dvolitrski motor s 136 KM, dražjo izbiro pa predstavljata 2,2-litrski štirivaljnik in 210-konjski trilitrski V6. 1,8 16\î 2,0 16V in 1,6 HDi so opremljeni s 5-stopenjskim ročnim menjalni-
"Koncno spet avtomobil!" se glasi sedaj že znani slogan za nov Peugeotov izdelek. Gre za klasično limuzino, ki pa jo krasi lep "gobček". Da, ta limuzina je povsem podobna kakšnemu fer-
rariju, ki je prikukal izpod Pin-ninfarininega risarskega peresa. Ali bo ta lastnost dovolj, da osvoji zastavljeno število kupcev, pa bo treba počakati, kajti med tistimi, ki so tega peugeota videli v živo,
se najdejo tudi takšni, ki so v novem konceptu nosu videli oblikovalski spodrsljaj, češ da gre za ponesrečeno otroško skico. Strastni ljubitelji avtomobilizma pa v njem vsekakor vidijo morskega psa, pardon, morskega "leva".
Avto je namenjen kupcem med štiridesetim in šestdesetim letom starosti, ki jih je v Evropi zelo veliko - evropsko prebivalstvo se namreč stara. Glede na predhodnika je po merah nekoliko zrasel, predvsem v sprednji previs, nekaj pa tudi v medosje, torej je udobja za potnike malce več kot pri predhodniku 406. Sicer pa Peugeot izpostavlja velika okna, sploh sprednji "enoprostorski" vetrobran, zaradi česar je v avtu svetlo, kar zagotovi prijetno vzdušje. Oznaka 407 na zadku te šti-ristosedmice pa je tudi povezana s 407-litrskim prtljažnikom: ničla
NOVI PEUGEOT 407. KONČNO SPET AVTO.



KONČNO UŽITEK.	-	' fi'' s^f -
www.peugeot.si__"	^	^y' /
^^ Ji 0- ÎIBL # O a	i/
F.A.P.	ESP' np«,..-	AC	TttT	r^
NOVI PEUGEOT 407 - NOVA MERILA UŽITKA V VOŽNJI. S Pbrschejevim 6-scopenJskim avtomatskim menjalnikom
inV6 motorjem, z avtomatsko klimatsl«) napravo, nastavljivo posebej za voznika in sovoznika, z vrhunskim JBL hi-fi audio _ — __
sistemom in senzorjem tlaka v pnevmatikah, Peugeot 407 raziirja ustaljene standarde avtomobilskega u^bja.
PEUGEOT pw»Dd.iTOTAI.	UŽITEKV DC^ENOSTI.
SPC TOPLAK s.p. - Deino I d, 2286 Podlehnik - tel.: 02 788 40 50
kom, 6-stopenjski ročni menjalnik imata 2,0 HDi in 2,2 16\î na voljo pa so tudi avtomatski menjalniki: 4-stopenjski tiptronic za 2,0 16\î 2,2 16V in 2,0 HDi, V6 motor pa je kombiniran z novim 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom.
Varnostna oprema
Ta avto je v vseh različicah varnostno dobro opremljen. Vsebuje čelne in stranske blazine ter okenski zavesi, na voljo sta tudi stranski blazini za zaščito trupov zadaj sedečih potnikov. Zraven seveda spadajo nadvse pomembni opozorilniki za nepripete varnostne pasove, omejevalniki in zate-govalniki pasov, aktivni vzglavniki, priključki isofix in druga varnostna oprema. Da pa do nezgod ne bi prihajalo, bodo skrbeli serijski ABS, EBD, BA, ASR in tudi ESP
Opremljenost
Glede na opremo se štiristo-sedmice delijo na:
-	SR confort: samodejna eno-področna klima, elektrika za stekla spredaj, potovalni računalnik, meglenke, avtoradio s CD pred-vajalnikom ...
-	ST confort: sedeži v velurju; elektrika za stekla tudi zadaj, usnjen volan in prestavna ro~ica, dvopodro~na klima, samodejni brisalci, po vi{ini nastavljiv sovoz-nikov sedež in ve~ možnih opcij
-	ST sport: kot ST confort, a z bolj {portnimi sedeži, ki so ob straneh obdani z usnjem, ter s 17-pal~nimi plati{~i
-	SV executive: notranjost v lesu (orehova korenina), ksenon-ski žarometi _
Novice iz sveta avtomobilizma
Peugeotovi pogodbi o podalj{anju garancije in vzdrževanju
Peugeotovi servisi po vsej Sloveniji od 7. junija nudijo svojim strankam dve vrsti pogodb za vzdrževanje vozil. Prva je podaljšana garancija z asistenco (s pomočjo na cesti), druga je vzdrževanje.
Podaljšanje garancije
V	paket podaljšane garancije z asistenco sta vključeni:
-	odprava okvar na vozilu
-	storitev asistence (pomoč na cesti s popravilom na mestu okvare ali vleko, nadomestnim vozilom)
Lastniki Peugeotov, ki se bodo odločili zanjo, bodo podpisali pogodbo tik pred iztekom 2-letne splošne garancije in tako svojemu avtomobilu še naprej zagotovili status, ki ga nudi splošna garancija.
Pogodba o vzdrževanju
Pogodba o vzdrževanju poleg že omenjenih ugodnosti iz prvega paketa vključuje še:
-	redne servisne preglede v predvidenih intervalih, prirejenih za strankino vozilo,
-	zamenjavo obrabljivih delov (zavore, amortizerji, izpušni sistem...).
Pogodbo je moč skleniti ob nakupu novega avtomobila ali najkasneje eno leto pred iztekom splošne garancije.
3, 4 ali 5 let
Eno ali drugo pogodbo je moč skleniti za časovno obdobje 3, 4 ali 5 let, z možnostmi od 40.000 do 160.000prevoženih kilometrov. Npr. za najbolje prodajani Peugeotov model, 206, znaša podaljšanje garancije za obdobje 3 let in do 60.000prevoženih km, 95.000 SIT, sklenitev vzdrževanja pa 275.000 SIT (priloženpodrobnejši cenik).
Višja cena ob prodaji
Za stranko je prednost novih servisnih ponudb večje udobje in varnost, zlasti pa nadzor nad proračunom za svoje vozilo - torej predvidljivi stroški tudi po izteku dvoletne splošne garancije. Nenazadnje bo tudi vrednost rabljenega vozila z urejeno Knjižico vzdrževanja ob morebitni prodaji precej višja.
V Valencii proizveden 8-milijonti ford
Fordova tovarna Almussafes v Valencii je v torek, 1. junija, dosegla novi mejnik: od postavitve tovarne leta 1976 do danes so proizvedli že osem milijonov avtomobilov. Ob tej priložnosti je bila ford fiesta zapeljana s proizvodne linije v spremstvu Lewisa Bootha, predsednika Ford of Europe.
V	teh letih je tovarna z uvajanjem tehnoloških novosti postala najbolj fleksibilna tovarna v Evropi, kjer dnevno proizvedejo preko 2.050 vozil v treh izmenah. Tovarna v Valencii je v letu 2003 dosegla svojevrsten rekord s proizvodnjo 384.324 vozil. Prepričani so, da bodo to število v letu 2004 še presegli.
Ob tej priložnosti je Lewis Booth dejal: "Hitro rastoči španski trg odločilno vpliva tudi na poslovni izid Ford of Europe, ki je v zadnjih dveh četrtletjih imel dobiček. Zadovoljstvo strank narašča, hkrati pa beležimo večje prodajne številke, kljub veliki konkurenci. V Španiji Ford dosega vedno večji tržni delež. Letos so dosegli 24 % večjo prodajo glede na lansko leto in so na poti, da prodajo rekordno število vozil.'"
Sava Tires z dobičkom
Gumarsko podjetje iz Kranja je v lanskem letu poslovala zelo uspešno in presegla svoje načrte, saj je s prodajo 8,3 milijona pnevmatik iztržila 64,5 milijard tolarjev neto prodaje.
Tako so ustvarili 7,8 milijarde tolarjev dobička, kar je 57 odstotkov več kot leto prej. Večino, 73 odstotkov pnevmatik, izvozijo v evropske in druge države sveta preko prodajne mreže koncerna Goodyear. V Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori, Makedoniji in Albaniji ustvarijo 21 odstotkov prodaje in dosegajo v povprečju 50-odstotni tržni delež. Od začetka poslovanja v Savi Tires beležijo nenehno rast proizvodnje, v primerjavi z letom
2002	so jo lani povečali za dobrih osem odstotkov. V letu
2003	so v proizvodnji povečali tudi število delovnih dni na 340. Dober položaj podjetja utrjujejo z večanjem deleža visoko zmogljivih in poltovornih 17,5-colskih pnevmatik v skupni proizvodnji, saj imajo pnevmatike višjih kakovostnih in cenovnih razredov večjo dodano vrednost in so tržno zanimivejše. Konec leta 2003je bilo v Savi Tires 1.478 zaposlenih.
Pripravil: Mihael Tos
Iščete svoj stil
Za Valerijo vsi stili
Valerija Plajnsek je 23-letna študentka ekonomije iz Pleterij, smer finance in bančništvo. Njena želja je, da bi študij čimprej končala. V prostem času rada kolesari in se sprehaja v naravi, rada tudi potuje. Akcijo Iščete svoj stil sprejema kot enega od novih izzivov v svojem življenju.
V modnem studiu Barbare Plavec Brodnjak so oblačila za Valerijo izbrali v trgovini modnih trendov Šakal na Slovenskem trgu 2 na Ptuju. Valerija je tipi~en poletni tip, vsi poletni toni na njej učinkujejo brezhibno. Tudi zato so jo oblekli v leto{nji poletni hit, belo in oranžno kombinacijo, ki ji modno noto dajejo tudi 7/8 hlače v pikčastem vzorcu, ki delujejo mladostno in modno hkrati. Izredno ji pristaja tudi oranžni top asimetrične oblike, njen dol-
gi vrat in dekolte kar kličeta po zanimivih izrezih. Dodana kratka jakna pa je obvezni del leto{nje {portne poletne garderobe, ki se lahko ogrne tudi pri drugih poletnih oblačilih. Valerija kot ma-nekenski tip nima težav z izbiro oblačil, saj si lahko privo{či vse. Zanimivo pa bi jo bilo videti tudi v kratkem poletnem krilu v kombinaciji z balerinkami.
V Športnem studiu Olimpic bo Valerija brezplačno vadila v izbranem programu Olimpic. Poudarek je na oblikovanju želene postave in prijetnega videza.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Valerija prej ...
in pozneje
Valerija ima me{ani tip kože. Prvič se je srečala s kozmetičarko, zato so ji v kozmetičnem salonu Neda podrobneje predstavili postopek nege kože, ki se ga bo držala tudi pri negi doma. Kožo so ji povr{insko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice, zmasira-li, da so poživili krvni obtok in jo relaksirali, ter jo dodatno nahra-
Popust Frizerstva Stanka v juniju
nili z ustrezno kremo. Priporočili so ji občasno globinsko či{čenje.
V Frizerskem salonu Stanka je za novo Valerijino pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Lase ji je postrigel zelo postopno, da je dosegel razgibanost. Za barvo je uporabil temnej{o rdečo, ki se na soncu sveti. Ob preči na desni ji je naredil v horizontalni liniji centimeter {iroke pramene v črni in oranžni barvi.
Za podlago je Nina Skerlak pri ličenju uporabila tekoči puder, ki ga je kombinirala s suhim. Veki je osenčila v svetlih in bakrenih tonih ter na trepalnice nanesla maskaro. Poudarila je lička in ustnice osvežila z barvnim glo-som.
Foto: Črtomir Goznii
Valerija v mladostnih obla~ilih iz trgovine modnih trendov [akal na Slovenskem trgu 2 na Ptuju.
Ptuj • Razstava na OS
Dela, ki nagovarjajo
V prostorih osvnovne šole dr. Ljudevita Pivka so v ponedeljek, 7. junija, odprli razstavo likovnih in ro~nih del, ki so jih med letom ustvarjali u~enci oddelka za vzgojo in izobraževanje.
O pomenu razstave in razstavljenih delih učencev z zmernimi motnjami v du{evnem razvoju sta govorila ravnatelj osnovne {ole dr. Ljudevita Pivka Rudi Lenart ter likovna pedagoginja Jasna Veber Zazula, ki je poudarila, da premalokrat resnično prisluhnemo likovnemu izražanju njihovih otrok.
"Sli{imo jih, ko nam govorijo in skozi mimiko, poskusimo jih razumeti in jim prisluhniti tudi skozi njihovo likovno izražanje. Učenci na način, ki ga zmorejo, skrbno prena{ajo na papir videze predmetov ter pojavov, kot jih prikazuje realnost v njihovi glavi. To niso zgolj posnetki nekih reči, moramo jih gledati in
razumeti kot del izku{nje, ki jo je učenec doživel in jo spoznal," je menila Jasna Veber Zazula.
Ob koncu je vse povabila, da likovnim delom, ki sama od sebe nagovarjajo, prisluhnejo s pogledi, predvsem pa s srci ter posku-{ajo ujeti in začutiti edinstvenost in neponovljivost življenjskih utrinkov, ki so jih mali umetniki ujeli bodisi na list papirja ali v sklop materiala.
Prisrčen kulturni program so v besedi, pesmi in glasbi poleg so{olcev iz OŠ dr. Ljudevita Pivka primaknili {e učenci glasbene {ole Karola Pahorja iz Ptuja pod vodstvom Natalije Frajnkovič.
-OM
m
Nevsakdanja in zanimiva likovna dela u~encev oddelka za vzgojo in izobraževanje kar sama nagovarjajo.

tenu
Ponudba velja od 17. junija do 30. junija 2004.
Vse cene so v SIT.
Naminik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, MiO
»Jutri se lahko s tvojim pors-chejem odpraviva na izlet v naravo!« je dekle reklo svojemu novemu fantu. "S kak{nim porschejem? Saj nimam porscheja ampak yugota!"
"Kaj?! Nima{ porscheja?' se čudi dekle. "Kako pa si potem lahko privo{či{ dopust na morju, pije{ viski in osva-ja{ dekleta?"
***
"Nikoli si nisem mislil, da mi bodo avto kljub temu ukradli!"
"Kaj pomeni kljub temu?" "Vedno sem pušćalpsa na zadnjih sedežih."
***
Natakar leži na operacijski mizi, pravkar ga je pripeljal re{evalni avto. Mimo natakarja pride doktor, ki je natakarja na videz poznal iz sosednje gostilne. "Pomagajte mi, doktor!' zaječi natakar.
"Se opravičujem, toda to ni moja miza. Moj kolega pride takoj..'
Mladi dopisniki
Ob zaključku bralne značke
Knjige so nase najboljše prijateljice in učiteljice. Ob branju se bogatimo, se sprostimo in pozabimo na vsakdanjo resničnost.
Najbolj pridni bralci, ki smo osvojili bralno značko, smo bili nagrajeni s kulturno prireditvijo. Obiskala nas je pravljičarka iz ptujske knjižnice gospa Lilijana Klemenčič. Program je navezala na knjigo Zgodbe in nezgodbe — nekaj je brala, veliko pa govorila kar na pamet. Povedala nam je tudi ljudsko pravljico O petelinčku in mlinčku. Začetek programa so popestrile učenke iz predmetne stopnje, ki so zaigrale na svoje instrumente.
Na koncu sta nam gospa Kle-menčičeva in naš knjižničar razdelila bralne značke. Bilo je poučno in tudi zabavno. Se bomo brali! Dopisno-novinarski krožek, 4. a OS Mladika Sreča
Sreča je zmeraj vesela in kaže nam pot v lepši dan, nikdar ne počiva, nikdar se ne obrne vstran. Sreča nas zmeraj spremlja, tu, tam, povsod hodi za nami
in kaže nam pot v lepši dan. Če sreča nas ne obišče, smo žalostni, nesrečni tarnamo brezupno in hodimo objokani. Sreča se ponavadi hitro vrne, spet pokaže nam pot in nariše nam smeh na usta.
Vida Vidovic, 5- a OŠ Breg, Ptuj
Ko sem srečen
Ponavadi sem srečen, če dobim v šoli dobro oceno, ali pa tudi takrat, ko sem naspan. Takrat sem razpoložen za veliko stvari. Sposoben sem narediti karkoli. Nisem jezen na nikogar in tudi dolgčas mi ni. Ko sem srečen, dobim večkrat navdih za izdelovanje in igranje na različne instrumente. Takrat sem pomirjen in se mi nikamor ne mudi. Razpoložen sem tudi za pospravljanje in čiščenje, kar razveseli moje starše. Srečen sem tudi, ko je zunaj toplo in lepo vreme. Dež namreč negativno vpliva na moje razpoloženje. Sreča se mi kaže na licih in v nagajivostih. Šalim se s starši in nagajam prijateljem.
Miha Rajh, 5- b OŠ Breg, Ptuj
Ustvarjalčki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s
pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
KLOVN
Na gornji sliki poiščite 12 križcev. Kje se skrivajo?
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 22. junija, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalčkov iz 23. številke
Štajerskega tednika je:
Klemen Fradl, Grajena 10/c, 2250 PTUJ.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAI.OŽBA KAflAMTAMIJA
pnt/e;AČKA mteiflsm!
mtko ZAmktfP!
LUBLJANA: BTC, HALA A ITOVD MBBTO; BTC NOVO MESTO NOVA GORICA; DELPmOVA IS
CVETOCA POMLAD
'7štaje^kem tedniku in na Radiu Ptuj
Zacvetite tudi Vi v tej pomladi.
Okusite pomladno barvitost Štajerskega tednika.
Preklopite na pomladne frekvence Radia Ptuj.
Pridružite se mnogim, ki že vejo, da sta Štajerski tednik in Radio Ptuj
najbolj barviti glas naše dežele. ^
Postanite del velike družine bralcev Štajerskega tednika in
poslušalcev Radia Ptuj.
Izkoristite ugodnosti namenjene našim naročniltom: ^^^^
-	20% popust pri malih oglasih,
-	TV okno (48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave),
-	brezplačne občasne priloge Štajerskega tednika
(Kakovost bivanja, Gremo na počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...),
-	poštna dostava na dom,
-	sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra Aerobike,
-	ugodno kupite knjige založbe IN OBS Medicus po promocijski ceni.
Knjige po izjemnih cenah!
samo za naročnike Štajerskega tednika
v
Štajerski
J J ? [ Ml

J n r \ ( ( / ; II I .	1
_i _:J_J_1JJJJ At:R<|)BIKE I
nagrajujeta obstoječe in nove naročnike Štajerskega tednika osem brezplačnih obiskov Centra aerobike prejmeta:
Alojz Fekonja,	Renata Ambrož,
Vitomarci 14,	Gajevo! 17/c,
2255 Vito'"^"^' ^	2272 Gorišnica
NAGRAJENCA PREJMETA NAGFJADO PO POŠTI.
Pliujl

9.h70
1.980 SIT
£533 sn Í .980 SIT
dJm^
1.980 SIT
Naročniki Štajerskega tednika ialnko kupite vse
izredni ceni
I N


V
MEDICUS
Ptuj • Vandalizem po ptujsko
Zdaj so tarče že turisti
Turistični delavci Ptuja se že dlje časa pogovarjajo o tem, da je potrebno nekaj konkretnega narediti za varnost obiskovalcev, ki prihajajo v ptujski muzej. Zdajšnji direktor PM Ptuj Aleš Areh je o tem govoril že s prejšnjim ptujskim županom, na to problematiko že nekaj časa opozarja tudi zdajšnjega župana.
Zadnji tak primer nadlegovanja obiskovalcev muzeja se je zgodil v začetku junija, ko je skupina 20 do 25 mladih ljudi, pod vplivom alkohola, nadlegovala obiskovalce na lesenih stopnicah, ki vodijo na grad. Turistična vodnica je preko Lokalne turistične organizacije Ptuj za pomoč prosila dežurno službo Policijske postaje Ptuj, kjer jih je predvsem zanimalo, ali so turistom kaj naredili.
Res ni prijazno od mesta, da ne poskrbi za varnost svojih obiskovalcev, ki morajo včasih dobesedno plezati čez ležeče mladenke in mladeniče na grajskih stopnicah. Pa to ni osamljen primer. "Ptujčani pa se čudijo, zakaj zapiramo
grajska vrata ob 18. uri, v to smo prisiljeni," poudarja direktor PM Ptuj Aleš Arih.
Drugi vpijoč primer je Sončni park, kjer je posledice nočnega veseljačenja, ki zlasti kulminira ob koncu tedna, najti skorajda vsak dan: prazne steklenice, pločevinke in tudi pribor za uživanje mamil. Ob nedeljah se v parku zbirajo tudi skupine mopedistov, ki delujejo prav tako grozeče, zaradi česar se vodnice že bojijo biti same v zbirkah v dominikanskem samostanu.
Pred vandalskim početjem niso varne niti napisne table, precej jih je že uničenih, ob cesti na grad so uničene vse svetlike, drugo pa je seveda stanje
Po lesenih stopnicah ni več varna pot na grad.
grajskega cestišča. Marsikaj se dogaja tudi za obzidjem na turnirskem prostoru oziroma pri zahodnem grajskem stolpu. Na začasna bivališča, ki tam nastajajo, pravi Arih, so prav tako že večkrat opozarjali, vendar pravih odzivov ni bilo, oni sami pa se s tem niso ukvarjali. Tudi nekatere druge točke na grajskem hribu so postale predmet čudnega nočnega zbiranja.
Pričakujejo, da jim bodo v lokalnem okolju le prisluhnili, da se bo omenjena problematika začela reševati v pravi smeri. Nekaj potez bodo povlekli sami, da bi območja, ki jih turisti najpogosteje obiskujejo, tudi sami na nek način zavarovali. Vendarle gre za ogledalo celega mesta in odnosa do turizma nasploh, ki naj bi temu okolju dajal vedno večji kos kruha. Ob obnovi fasade bivših zaporov bodo na lastne stroške namestili reflektor, ki bo usmerjen v sončni park, s čimer upajo, da bodo vsaj nekoliko preprečili nočni vandalizem. Na lesenih grajskih stopnicah so po njihovem nujno potrebni obhodi vsaj enkrat do dvakrat dnevno; na grajski hrib policija sicer prihaja z vozilom, to pa je glede na najnovejše dogodke premalo. Na lesenih stopnicah bi bile nujne tudi svetilke in videonadzor.
Župan dr. Štefan Celan je bil najprej presenečen nad vprašanjem, kaj bodo v lokalni skupnosti naredili za varnost obiskovalcev Ptuja, ker mu naj ne bi bilo znano, kaj se dogaja na celotnem grajskem kompleksu in v Sončnem parku. In to tem bolj, ker so pred ome-
Ptuj • Komu (ne) služi ptujsko javno stranišče
V soboto in nedeljo v koruzo!
Na Ptuju nujno potrebujemo t. i. turistično "policijo", da bi se seznami s črnimi točkami na Ptuju tanjšali, ker bi po njenem posredovanju občinska oblast morda le hitreje in učinkoviteje ukrepala v določenih primerih.
Ena takih problematičnih točk, ki pa sodi med najbolj vpijoče, je edino javno stranišče, ki ga premore Ptuj. Pa ne bode toliko zaradi urejenosti in čistoče, temveč zaradi obratovalnega časa: od ponedeljka do petka je odprto od 6. do 14. ure, ob sobotah le od 12. do 13. ure, pa še to ni nikjer zapisano, kot tudi ni nikjer označbe za javno stranišče oziroma WC.
Večina turistov ga kljub temu hitro odkrije, ker se večina sprehodi okrog cerkve sv Jurija, za vstop na Slomškovo pa uporabi stopnice, ki vodijo mimo stranišča; nekateri se ustavijo tudi na terasi Napoleona, postavljeno nad tržnico, ki jo končno letos le pričela obratovati. Dolgo ji to ni bilo dano iz različnih razlogov, tudi varnostnih, ker terasa naj ne bi vzdržala teže gostov, kot so se nekateri še pred časom pridušali.
Nad edinim javnim straniščem, ki ga kazijo tudi neprezentančna vhodna vrata, ki jih je zob časa dobesedno najedel, se huduje večina obiskovalcev Ptuja, ki ga želi uporabiti v soboto popoldan in nedeljo, ker naletijo na zaklenjena vrata. Še dobro, da je v bližini pivnica Zlatorog, ki obiskovalcem Ptuja, čeprav sicer niso njihovi gostje, vrata v WC ne zapira. Iz tujine je znana praksa, da gostinci odklepajo vrata v WC v glavnem svojim gostom, torej tistim, ki pri njih tudi trošijo. To pa ne more biti izgovor za turistično mesto Ptuj, da uporabo javnih stranišč omejuje že med tednom, ob sobotah in nedeljah pa še bolj.
Ptujsko javno stranišče je občinski objekt, za katerega skrbi in ga redno vzdržuje (tekoče vzdrževanje) Komunalno podjetje Ptuj v okviru tako imenovanih objektov in naprav kolektivne komunalne rabe, je povedal Janko Bo-hak, vodja dejavnosti komunalnih storitev v Komunalnem podjetju Ptuj.
Nedeljskega "dežurnega" čiščenja ni več
Po zadnji veliki obnovi ptujskih javnih stranišč, tega je že dobrih dvanajst let, se v ta objekt v zadnjih letih ni vla-
galo, razen da se ga je tekoče vzdrževalo, zamenjali pa so tudi okna. WC je samoplačniški, uporaba se ne plača, na mesec uporabniki prostovoljno prispevajo od tisoč do tri tisoč tolarjev. Ob javnih WC imajo prostore tudi mestni čistilci, tako da je na nek način zagotovljen nadzor, ker bi sicer lahko prihajalo do nekontroliranega uničevanja tudi v teh prostorih. Tudi za redno čiščenje je poskrbljeno, opravi se dva do trikrat dnevno. Res pa je, da v objektu zamaka, to občutijo tudi spodnji lokali na tržnici. Potrebna bi bila
V Sončnem parku se dogaja marsikaj ...
Edino ptujsko avno strani{~e v soboto popoldan in v nedeljo ne obratuje Nejevolja obiskovalcev je velika.
Foto: Črtomir Goznik
... pa tudi pri zahodnem stolpu.
njenim dogodkom na lesenih grajskih stopnicah imeli varnostni sosvet, pa nihče niti z besedico ni omenil teh problemov, čeprav v muzeju pravijo, da je njihovo pismo z omenjenimi problemi že nekaj časa pri ptujskem županu. Zdaj bodo o tem govorili na prvi naslednji seji. Pod drobnogled bodo vzeli celotno problematiko grajskega kompleksa. Do takrat pa mora vodja oddelka za splošne zadeve mestne občine Ptuj mag. Janez Merc pripraviti konkretne podatke o vsem, kar se dogaja na tem najbolj turistično privlačnem območju Ptuja, da bodo lahko skupaj z vsemi partnerji varnostnega sosveta potegnili najboljše ukrepe - predvsem takšne, da do tega več ne bi prihajalo. Ptujski župan je prepričan, da bi pri sanaciji razmer na
celovita sanacija, vendar denarja za to ni.
Če mesto nima denarja za celoletno polno obratovanje javnega stranišča, bi za to moralo poskrbeti vsaj v sezoni. Da mu je vseeno, kaže tudi s tem, da je ukinilo nedeljsko 4-urno dežurno čiščenje mesta, tako pa lahko turisti, ki ga obiskujejo v nedeljo, v nedeljski spisek ptujskih "znamenitosti" vpišejo tudi posledice sobotnega nočnega vandalizma mladcev Gotovo je to slaba luč za Ptuj, ker nedeljski turisti ne vidijo in tudi ne vedo, da mesto med tednom redno čistijo, da se zadnje čiščenje tržnice v soboto opravi še po dvanajsti uri. Vsa nesnaga, ki se na "mestni trebuh" odlaga po tej uri, v glavnem prihaja od dežurnih trgovcev in drugih, pa mestu, ki po priznanjih na domačih in svetovnih tekmovanjih v urejenosti okolja sodi v sam slovenski vrh, v nobenem primeru ne more biti v ponos. Ni ga mesta v Sloveniji, ki bi imelo že deset priznanj Turistične zveze Slovenije za prvo mesto med turistični kraji v tradicionalni akciji "Moja dežela - lepa in gostoljubna" ter v mednarodnih tekmovanjih Nations in Bloom ter Entente Florale. Že zato bi morali sobotnim in nedeljskim obiskovalcem Ptuja zagotoviti brezplačno lula-nje in kakanje v javnem stranišču. Da bomo nekoč imeli novo tržnico, pa bo moralo miniti še nekaj dolgih let. Mimogrede, nedeljsko čiščenje Ptuja v celem letu znese skupaj okrog 400 tisoč tolarjev (osem tisoč tolarjev bruto približno na nedeljo, pomnoženo s številom nedelj v enem letu). Dežurstvo v javnih straniščih v soboto popoldan in v nedeljo pa toliko več, kljub temu pa to niso zneski, zaradi katerih bi mesto bankrotiralo. Opisana primera sta samo dva v malenkostih, ki pa v ogledalu nekega mesta pomenita veliko.
MG
grajskem hribu moralo sodelovati tudi ministrstvo za kulturo, saj je država lastnica celotnega kompleksa.
Direktor PM Ptuj Aleš Arih ob tem pričakuje, da se bodo v lokalni skupnosti končno lotili vprašanja varnosti pri sestopanju z gradu v smeri Prešernove proti Sončnemu parku, kjer ni niti zarisanega prehoda za pešce in kjer se doslej nikomur ni zdelo potrebno, da bi se zavzel za še enega ležečega policaja in vsaj za občasno kontrolo prometa na tem območju, ki je za nekatere celo hitrostni poligon. Narediti je potrebno vse, da ne bi prišlo do nesreče, niti pomisliti si ne upajo, kaj bi bilo, če bi povozilo katerega od otrok, ki so v tem času najpogostejši obiskovalci ptujskega gradu. Da pa bo potrebno nekaj storiti s ptujskim prometom, oblast skupaj z meščani in obiskovalci že dolgo ve, le odločnega koraka ne naredi. Lahko pa gredo na strokovni obisk v katerega od bližnjih mest, na primer Celje. Zaradi nepo-srečenih in zavajajočih tabel turisti pogosto ne najdejo poti na grad. O malenkostih v tem mestu, ki za turizem pomenijo veliko, tudi z varnostnega vidika, bi že morali najti čas in denar, sicer bo krizni štab, ki naj bi ga ustanovili za ptujski turizem, postal kmalu realnost in ne več utopija, kot so nekateri v tem trenutku še prepričani.
MG
BOHINJ, Zelene poîitnice
3* Zlatorog, brezplačno do 12 let (dodatni dan 6.990)
do 27.6y2D/POL 13.980
CRES, Sonikov klub
2* Kimen, izleti in animacija, brezplačno do 12 leti
19.677D/POL b» 34.900
KLEK, Sončkov klub
2*, bogata vsebina, brezplačno do 12 let doplačilo za bus 9.500 SIT
19., 26.6y7D/POL 34.900 POREČ. Sonfkov klub
2* hoteli, bogata športna vsebina, brezplačno otrok do 12 let
do 10.7/7D/POL i.»34.900 ŠVICA
avtobusni Izlet odlično slovensko vodenje, tudi obisk Renskih slapov
25.6y3D/POL 40.900 GRČIJA, Krf
3* Sirena, ladja. Sončkov klub-5 izletov po otoku (dopl. 13.900 SIT)
26.6y7-9D/NZ b»49.900 TUNIZIJA, Monastir
3*0marKhayam,poletizU (14D samo 104.290 SIT) 13.,20.,27.7y7D/POL 74.990 EGIPT, križaijenje po Nilu
potovanje in križarjenje, 5* hotel in ladja, odlično slovensko vodenje
23.7., 13.8780 159.900
SONČEK
TUI potovalni center
Ptuj 02/749 32 82
Telefonska prodaja:
02/22 080 33 • www.sonchek.coiii
Varčevanje v skladih in finančnegi načrt
Ze nekaj časa se ukvarjam z mislijo, da bi začel varčevati v skladih. Ali je to varno in ali je potrebno za to imeti izdelan finan~ni na~rt. ODGOVOR: Vedno me bega, zakaj ljudje, ki zapravijo dneve
za načrtovanje
dvotedenskih počitnic, naredijo
sedemmestno vlagateljsko odločitev na podlagi trenutnega navdiha.
Raziskava revije Fortune iz leta 1999je pokazala, da ljudje, ki imajo izdelane svoje finantne natrte, dosegajo v povprečju 5-krat višje donose kot tisti brez njihlOčitno je, da izdelan finančni načrt sam od sebe ne bo prinesel denarja v vaše žepe.
Toda tisti, ki so dovolj finančno odgovorni, da spravijo svoj finančni načrt na papir, bodo po vsej verjetnosti naredili tudi številne druge stvari, ki vodijo k uspešnemu vlaganju.
Finančni načrt vam pomaga, da se vrnete na pravo pot, kadar za-blodite stran. Brez njega pa sploh ne veste, da niste na pravi poti. S finančnim načrtom in pravimi informacijami, boste vedno imeli svoj denar pod kontrolo. S tem bogastvom boste dejansko pripravljeni na tveganje na trgu kapitala. Pomeni, da boste z visoko stopnjo varnosti pridelali visoke donose. Če še nimate svojega finančnega načrta, bi morala biti njegova izdelava vaša glavna prioriteta. Za pomoč pri izdelavi le-tega se lahko obrnete tudi na nas. Pomagali vam bomo, kako z neodvisnimi nasveti pripomoči k pravim odločitvam.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E - mail: info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Zdravilna in ranljiva moč besed
Vsi tisti, ki prebirate tole rubriko (ali pa ste se ji danes približali prvič), se boste verjetno strinjali z menoj (ali pa tudi ne), da je kakovost na{ega vsakdanjega življenja v veliki meri odvisna od tega, kakšen besedni zaklad obvladujemo ali povedano po domače, kakšne besede v vsakdanjem življenju uporabljamo.
Besede so zelo močna energija, kar je tudi zelo logično; saj so to v bistvu le preoblikovane energije naših misli. Da je to res, se lahko v življenju prepričamo na vsakem koraku. Nihče nima posebej rad kritizirajočih, grobih, osornih in zajedljivih ljudi. Zakaj? Zato, ker nam njihove besede vlivajo občutek ne-lagodja, strahu, sramu itn. Vsi pa imamo radi vesele, prijazne, uvidevne in razumevajoče ljudi. Zakaj? Zato, ker njihove besede na nas delujejo blagodejno in optimistično in se zaradi tega tudi bolje počutimo.
Z besedami izražamo ljubezen. Najlepše se to vidi, če znamo koga pohvaliti. Ali znamo pohvaliti partnerja, starše, otroka? Če znamo, potem jih imamo radi. Zakaj? Zato, ker je pohva-
Vsi, ki želite, da vam nu-merolog Dan Sovina pripravi analizo va{e osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), po{ljite svoje podatke na naslov: [tajerski tednik, Rai~eva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napi{ite, pod katero {ifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori ozna~eni s {ifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredni{tvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
la vedno izraz ljubezni, strogost pa je nekaj povsem drugega, saj prinaša nelagodje in strah v človeka.
Z besedami lahko ranimo ali celo ubijamo. Kje se to najbolj izraža in vidi? To se najlepše vidi v tisti družini, kjer so doma alkohol, grobosti in nasilje. Besede, ki jih mora otrok v takšni družini poslušati, ga spremljajo celo življenje in zaradi tega marsikateri človek ostane ranjen in poškodovan do smrti.
Kako pomembna je beseda, se vidi tudi po tem, ko nam kdo reče, da nas ne mara več. Takrat se počutimo žalostno in pobito. Popolnoma drugače pa, če nam da na znanje, da nas ima rad.
Koliko ljudi se počuti popolnoma nemočnih, ko je potrebno reči NE svojemu partnerju, otroku, šefu in se postaviti zase.
Iz teh nekaj naštetih primerov se da lepo videti, kako pomembna je vsaka beseda in kako deluje na nas. Kaj pa najpomembnejša beseda v našem življenju, ki jo slišimo milijon-krat in, ki nas najbolj označuje od vseh besed — naše ime?
Ugotovili smo, da še zdaleč ni vseeno, kakšne besede uporabljamo, kajti besede, ki jih uporabljamo, nam določajo naše počutje in življenje. Enako velja tudi za naše ime in priimek. Z dobro energijo imena bomo ustvarjalni in ljubljeni, s slabo energijo imena pa bomo večni poraženci življenja. Razlika, mar ne?
Tako kot ni vseeno, kaj pijemo (alkoholne ali brezalkoholne pijače), kakšno hrano uživamo (kalorično ali dietno), kakšen besedni zaklad uporabljamo (kulturen ali prostaški), kje stanujemo (v ogrevanem ali mrzlem stanovanju), kakšno mladost smo preživeli (v ljubezni in spoštovanju ali v strahu), imamo denar ali ne itn., tako tudi ni vseeno, kakšno ime nosimo. V življenju ni nič vse-
Kondicijska priprava v športu
Trening eksplozivne moči - meti medicinke
V ekipnih športih je eksplozivna moč še posebej velikega pomena za tekmovalni uspeh igralcev v ekipi. Metanje različno težkih žog - medicink - je učinkovit način za razvoj eksplozivne iniali elastične moči mišic rok in ramenskega obroča.
Pri metih medicinke prihaja do ekscentrično-koncentrične mišične kontrakcije, ki je z vidika razvoja sile v mišici izredno učinkovita. Hitro raztezanje in takojšnje skrčenje mišice (brez vmesnega odmora) omogoča ustvarjanje velike sile zaradi shranjene elastične energije v sklenjenih prečnih mostičih in dodatnega proženja živčnih impulzov zaradi izzvanega refleksa na nateg. Trening eksplozivne moči izboljša znotrajmišično koordinacijo (poveča se število aktiviranih motoričnih enot) in izboljša hkratno proženje (sinhronizacijo) živčnih impulzov. Pred pričetkom vadbenega programa je potrebno zagotoviti dovolj močne mišice trupa, kar prispeva k stabilnemu položaju telesa pri izmetu. Naslednja zahteva je naučiti športnika pravilne tehnike vseh metov, da ne bi prišlo do nepotrebnih poškodb sklepov, tetiv ali mišic. Ce upoštevamo, da je cilj vadbe eksplozivne moči povečanje hitrosti vklapljanja
mišice (nevralni mehanizmi), potem je logično, da se izvaja vedno na začetku treninga, saj imamo takrat mišice najbolj spočite. Pred treningom se je potrebno tudi ustrezno ogreti, da se prepreči morebitne poškodbe.
Obstaja veliko različnih načinov uporabe medicink v trenažnem procesu. Najboljše je vadbo izvajati v parih ali pa si žogo posameznik podaja v steno. Elastično moč rok izboljšamo s hitrim podajanjem medicinke z zgornjim odbojkarskim odbojem. Zanimivi so različni meti nad glavo, izpred prsi, z iztegnjenimi rokami v stran, meti nazaj preko glave iz počepa itd. Priporočljivo je vse enoročne vaje izvajati še s slabšo roko, saj tako posredno izboljšujemo koordinacijo boljše roke. Pri učenju tehnike metov je potrebno uporabljati lažje medicinke, saj se drugače naučimo napačnega gibalnega vzorca, ki ga kasneje težko odpravimo. Vaje eksplozivne moči se izvajajo v več serijah (3-5) z manj ponovitvami (5-7), pri čemer mora biti vsak izmet izveden maksimalno hitro.
Cilj vsakega kondicijskega programa je izboljšanje rezultatov na terenu v konkretnih igralnih situacijah. Optimizacija kondicijske vadbe omogoča glavnemu trenerju doseganje večjih uspehov, ker se lahko v celoti posveti tehnični in taktični pripravi svojih varovancev.
Robert Pal, prof. športne vzgoje Društvo kondicijskih trenerjev Ptuj
eno. Samo vprašanje je, koliko se tega zavedamo; kajti v življenju je vse postavljeno z namenom, z vzrokom in posledico, pa če si to hočemo priznati ali ne.Le kako bi bilo lahko kaj drugače z našim imenom in priimkom?
O tem, kakšne posledice nam prinašata naše ime in priimek, bomo govorili v soboto, 19. junija, na numero-loški delavnici, v domu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, v Čučkovi ulici 1, ki bo trajala od 9- do 13. ure.
Vabljeni vsi tisti, ki si želite v svojem življenju nekaj temeljito spremeniti in vsi tisti, ki čutite, da bi lahko bil razlog vaših težav v napačnem imenu ali priimku.Napačno ime ali priimek sta dve zelo veliki blokadi, ki človeku onemogočata, da bi v življenju našel tako ljubezen, kot delo, ki ga veseli. Pridite, marsikaj boste zvedeli o sebi in morda našli pot, ki jo do sedaj morda že mnogo časa iščete zaman.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Duševno zdravje
Kvaliteta med~love{kih odnosov
Toneta iz Ptuja zanima, kaj dela kvaliteto v medčloveških odnosih, kateri vplivi so odločilni.
Kvaliteto v medčloveških odnosih lahko pričakujemo le od ljudi, ki so umsko, socialno, čustveno, moralno in osebnostno zreli. Kvalitetne medčloveške odnose lahko namreč izoblikujejo le ljudje, ki znajo samostojno in kritično misliti, ki znajo vzpostaviti pristne odnose s soljudmi, ki znajo čustva sprejemati in dajati, ki imajo izgrajen celovit sistem vrednot in delajo ter se vedejo v skladu s svojimi besedami.Taki ljudje so tudi človečni, strpni, sprejemajo in spoštujejo tudi drugačne.
Kakšen odnos ima nekdo do sebe, do soljudi in dela, na katere osebe, predmete, ideje in probleme pozitivno ali negativno reagira ter kaj bolj ali manj trajno privlači njegovo pozornost in aktivnost, je odvisno predvsem od socialnega kulturnega okolja, v katerem je živel.
In ravno v tem pogledu ima največjo vlogo družina s svojim načinom vzgoje, osebnostjo staršev in družinskimi medosebni-mi odnosi, genske zasnove imajo v tem smislu razen pri ekstremnih primerih vseeno manjši pomen.
Na oblikovanje kvalitete v medčloveških odnosih pa tudi učinkujejo skupine, v katere se posameznik tekom svojega razvoja popolnoma spontano vključuje (klani, klape ali druščine ipd.). Te skupine temeljijo predvsem na skupnih interesih, ciljih in idealih ter na medsebojnem zaupanju, spoštovanju in čustveni navezanosti svojih članov.
Prav tako vplivajo tudi formalne skupine (VVZ, šola, delovni team ...) in neformalne skupine, ki temeljijo na osebnih stikih in odnosih.
In ne nazadnje ne smemo zanemariti vpliva na izoblikovanje medčloveških odnosov tudi referenčnih skupin, kot so politične stranke, športna moštva, glasbene skupine..., saj se ljudje primerjajo in enačijo z njimi, prevzemajo njihove nazore, vzorce vedenja in druge značilnosti.
Toda družina je vseeno najpomembnejša!
Mag. Bojan Šinko
Dr. Adolf Žižek
Trenja in konflikti v skupini
Nadaljevanje iz prejšnje številke
naj stori nasled-
V obdobju, ko so v skupini težave, naj se vede facilitator, kot sledi - naj bo:
D1. v splošnem hladnokrven,
D2. pripravljen spopasti se s stanjem,
D3. pripravljen občasno tudi razjeziti se,
D4. odporen proti vplivom članov skupine, ki bi radi manipulirali z njim,
D5. nepristranski (nevtralen), kolikor se le da.
Z nabiranjem izkušenj postaja facilitator vedno bolj samozavesten in njegova spretnost	reševanja
problemov narašča. Zapišimo podrobnosti facilitatorjevega ravnanja:
(1) Facilitator analizira stanje v skupini
Facilitator naj si postavi naslednja vprašanja in naj na njih tudi odgovori:
E1. Kakšno je v tem trenutku stanje (situacija) v skupini?
E2. Na kakšen način se to stanje kaže navzven?
E3. Kdo vse je v to situacijo vpleten?
E4. Kdo od članov skupine je prizadet in kako?
E5. Kdaj in kako se je to stanje prvič pokazalo?
E6. Kateri od naštetih vzrokov od a) do i) so v tem primeru prisotni?
E7. Kako se danes navzven kaže problem v skupini?
Potem, ko si je facilitator odgovoril na vsa postavljena
vprašanja, nje:
F1. se posvetuje s kofacili-tatorjem, drugimi facilitatorji ali/in s supervizorjem o možnih ukrepih,
F2. si na podlagi posvetov zamisli način, s katerim se bo spoprijel s težavami,
F3. se odloči, kako bo raziskoval stanje v skupini tudi v sodelovanju s skupino.
(11) Raziskovanje stanja v skupini
Kljub običajnemu delu, ki ga ima v skupini, si mora facilitator vzeti čas, da se ukvarja s težavnim stanjem v skupini. Vprašati se mora, kaj misli o stanju, zakaj je do tega prišlo in kaj bo storil zdaj. Šele nato vpraša člane skupine, kaj mislijo o problematičnem vedenju skupine.
Zaželeno je, da člani skupine povedo, kaj ob tem čutijo. Facilitator mora skupini poročati, kaj je ugotovil v zvezi z dogajanjem; pri tem se mora izogniti skušnjavi, da bi sam ugotovil tudi motiv ali vzrok za vedenje oziroma reagiranje skupine. Facilitator mora med tem skupinskim raziskovanjem vzrokov ali motivov zagotoviti, da skupina sliši mnenja vseh njenih članov. V ta namen je primerno porazdeliti skupino v več manjših podskupin, v okviru katerih lahko vsakdo govori in ga poslušajo vsi člani podskupine.
Raziskati je treba stanje v skupini ter pogledati resni-
čna dejstva in dogodke. Zapisati in ugotoviti moramo, kako je prišlo do težav in opogumiti člane, da si vsak od njih to zapomni. Težavno stanje skupine prediskutira-mo s skupino. Prediskutira-mo tudi vse možne rešitve težav. Rešitve naj predlaga skupina. Ko je vsem članom popolnoma jasno, kakšna je situacija in so vsi imeli priložnost izraziti svoje mnenje ali občutke, bo realna rešitev problemov postala lažja.
Naše (opisano) reševanje problema naj postane nato osnova za dejanske aktivnosti.
Ko smo soglasno sprejeli načrt, sprejmemo še način, na katerega bomo začeli delovati, da zagotovimo rešitev težav.
V nekaterih skupinah nekateri od članov "napihnejo" problem. V takem primeru lahko facilitator ukrepa takoj, kot smo opisali, ali si vzame nekaj časa, da razmisli o tem.
Pri reševanju težav v skupini je najboljši neposreden in odprt pristop, ki enakopravno vključuje vse člane. Takemu načinu pravimo "konfrontacija", vendar ni nujno, da se morajo člani skupine in facilitator zares spreti. V konfrontaciji moramo pokazati dobro voljo, da ugotovimo stanje in ga spravimo na površje iz podzavesti vseh članov skupine. To je edini način, da vsi izrazijo svoje občutke in spremenijo vedenje; lahko odpravimo medsebojno nerazumevanje, razčistimo situacijo in zagotovimo neposredne in odkrite odnose v skupini.
Se nadaljuje
Info
Glasbene novice!
Preden prvič slišimo določeno novo pesem, imamo različna pričakovanja. Ali je pesem boljša ali slabša od pričakovanj lahko ocenimo takoj, a splošno oceno o pesmi lahko podamo šele, ko jo nekajkrat slišimo.
Španski izvajalec ENRIQUE IGLESIAS je naredil kar pravo potezo, ko je k sodelovanju za single Not In Love povabil Kelis. Pevec je po oietu Juliu (on ima fenomenalno novo pesem El Bacalao) povzel ves {arm, ki ga tudi sedaj ponuja v ćutni, rahlo erotični pop baladi SAY IT (****) sneti splo{če 7.
Maso najlažje v zadnjih letih prepričajo različni televizijski pop produkti. Ti imajo v glavnem omejen rok trajanja, a tega zna poda-lj{evati nem{ki zvezdnik ALEKSANDER, kije najstni{ko publiko najbolj prepričal s skladbo Take Me Tonight. Producent Dieter Bohlan ima {e zmeraj pravi občutek za pop glasbo, kar je slišno v pozitivni in igrivi poletni pop skladbi SUNSHINE AFTER THE RAIN (***).
JEANETTE ima dela čez glavo, saj ob glasbeni karieri (za njo pravi, da ji največ pomeni) igra še v nadaljevanki Dobri časi, slabi časi in je v žiriji pri izbiranju novih glasbenih zvezd na televiziji Pro 7. Potem ko je svojo kariero nekaj let gradila na pridni in uglajeni ženski, si sedaj upa malo več, saj v novem pop komadu HOLD THE LINE (**) zveni bolj agresivno in v njem je slišno tudi nekaj dobrih kitarskih riffov.
Eden najbolj bizarnih glasbenih projektov vseh časov se imenuje RIGHT SAID FRED, ki je takoj uspel s hitom Im Too Sexy. Duet zmeraj išče nove smernice pop glasbe in aktualna plesna zadeva THE WIZARD (***) ima v sebi dovolj komercialnega naboja in atraktivno vokalno spremljavo pevke Doris Dublinsky.
Glasbena nebesa so lani dosegli BLACK EYED PEAS, saj so skupaj z Justinom Ttmberlakomposneli hit leta Where Is The Love. Vendar se kvartet s tem ni zadovoljil, saj je s plate Elephunk pripravil še dva uspešna komada Shut Up in Hey Mama. Po končani turneji se bodo člani takoj odpravili v studio, kjer bodo posneli novo plato Monkey Business. Pred tem pa sledi še ena vroča ter dokaj komercialna mešanica r&b-ja in rapa v komadu LETS GET STARTED (***), ki ima spet zmagovalen uvod in refren.
Najbolj oblegan pevec, raper in producent v ZDA se trenutno imenuje KANYE WEST in je svojo prvo uspešnico naslovil s Through The Wire. Billboardova lestvica je preplavljena z delom strokovnjaka za "črno" glasbo, ki sodeluje tudi v novi pesmi Talk About Our Love njegove punce Brandy. Kot solist "vijuga" sem in tja v komercialnem rap slangu komada ALL FALLS DOWN (***), katerega vsaj za 70 % s svojim spremljevalnim petjem izboljša pevka Sylenna Johnson.
JANET JACKSON nima pretirane sreče v življenju, saj že dve desetletji neuspešno lovi svojega princa na belem konju. Njena posebna sreča je glasba in zanimiv je podatek, da je v karieri prodala že več kot 50 milijonov plošč. Njen zadnji izdelek Damita Jo se prodaja sila povprečno, vendar po pesmih Just A Little While in I Want You prihaja sedaj na tržišča r&b specialiteta v obliki r&b godbe z naslovom ALL NITE (***).
Irska ima kar nekaj genialni kantavtorjev in v 1. ligo sodi tudi RYAN ADAMS, ki je name pustil največji vtis s skladbo Answering Bell. Leta 2001je po napadu na ZDA posnel tudi šokantno skladbo New York, New York, ki jo nekatere radijske in televizijske postaje niso želele predvajati. Brez dvoma pa bo gospod Adams deležen velike rotacije s sijajno akustično priredbo klasike WONDERWALL (*****), ki v originalni izvedbi skupine Oasis zveni še zmeraj za odtenek boljše!
David Breznik
1.1 DDN'T wanna KNDWXX^V
Mario Winans & Enya & R DaddyV^^^ d^pÉM'T (I DDN'T WANT YDU BACK^"^^^™^
■^.EatK/ÏT
X / g^SUMMER SUNSHINE - Carrs \ n .4. DHAGDSTEA DIN TEI - Haiduc\ \
vinno ^-A
y—i 5. DDN'T TELL ME - Avril Lavigne V HERE ARE WE RUNNIN? - Lenny Kravitz 7. EVERYTIME - Britney SpearT ' 8. TRIS LDVE - Maroon 5 9. TRICK ME - KEIÍB ID. WILD DANCES - Ruslana \
Vsak^ m<ed	Ž	.\0 in -2.0. ux-o\
	1	
Kdo je režiser filma Scooby Doo 2.? Odgovor:_
Ki
NAGRADNO I M VPRAŠANJE
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Andreja Klep, Zg. Pristava 31 a, 2322 Pt. gora. Nagrajenec lahko nagrado Cdve prosti vstopnici] izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Oigmare pošljite do ponedeljka, 21. Junija, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Shyam - Sonce v senci
Nika, 2004, http:/www.shyam-groove.com
ril pravo sliko o njihovi poeziji, se mora človek poglobiti. In ravno tu je njihova velika prednost, lahko si sam zgradi{ predstavo o pomenu teh besed. Sicer pa verjetno avtor Milo{ najbolje ve, o ~em govorijo. Tak hipnoti~ni rock, ki vsebuje ravno prav, torej malo, relativno malo žagarije, ki je pome{ana z malo, a {e vedno zelo zaznavnim utrinkom elektronike in dobrimi vokalnimi izlivi. Tudi enim ženskim. Plo{ča pa ima na koncu {e nekaj sijajnih remiksanih presenečenj. Brez filozofiranja! Nov album skupine Shyam Sonce v senci preseneča že na začetku, ko ga dobite v roke. Pa pojdimo lepo po vrsti. Ovitek albuma je res presenetljivo okusen, na naslovnici se nahaja sonce oziroma oko, Shyam
Vrnitev že skoraj pozabljenega breži{ko-kr{kega art-rock kolektiva po približno {tirih letih je perfekten kolaž udarnosti in zavidljivo domiselne, sodobne zvokovne taktike. Poslu{anje Shyama je tako {e naprej zanimivo in razburljivo. Ker je producent Peter Penko tudi (so)boter Siddhartinega zvoka, se razloček v primerjavi {iri predvsem v zrelih, neposrednih, oblikovno preprostej{ih melodijah, ki pa skupaj z jasno in ergonomsko, tudi globalno kritično, a {e vedno prelestno zamaknjeno ljubezensko in obljubezensko liriko učinkujejo presenetljivo totalitarno, čez celo mavrico občutij, da se razumemo - pa čeprav niso niti za kanec prevzetne! To zmerno nastopa{tvo je pravzaprav le kristal v nekak{ni oddaljeni obliki stranskega, transcendentalnega produkta. Besedila komadov so zelo mistična, da bi si ustva-
Filmski kotiček
Scooby-Doo 2: Pošasti na prostosti
Na velika platna se se drugič vrača Scooby-Doo s svojo post-hipijevsko druščino Skrivnosti d. d., da bodo spet raziskovali, kakšne pošasti ogrožajo svet in jih seveda tako ali drugače pregnali oziroma razkrinkali, kdo v resnici stoji za njimi. In čeprav se drugi del poskuša vrniti povsem h koreninam risane serije, se še celo bolj kot prvi del oddalji od nje, tako v svoji zgodbi kot po prepričljivosti. Če se je zdelo, da je že prvi film Scooby-Doo naredil nedopustno stvar (v kontekstu risane serije)
prepu{čajo interpretacijo naslovnice posamezniku. Za oblikovanje ovitka in ilustracije je poskrbel Miloš Radosavljevič, ki je tudi glavni ustvarjalni pogon skupine Shyam. Prvi vizualni vtis albuma napoveduje mistiko v njihovi glasbi. Album Sonce v senci je obogaten z 11 avtorskimi skladbami. Prvi singel s plošče nosi naslov Trenje, za katerega so posneli že videospot. Osebno najbolj navijam za komad Ekran, ki se odlikuje z odličnim besedilom. Verjetno bo veliko odziva
doživela pesem Sunshine Underground, kjer se je Shyamom pridružila Lara Baruca. Energičen rokerski refren Lare, spojen z rahlo zasanjanim Miloševim vokalom, ima vse potenciale, da postane hit. Pesem Na robu dneva pa je zapela občasna koncertna članica skupine Barbar Les, na podlagi klaviatur in ambientalnega programiranja. Sicer pa ta komad pride zelo do izraza, ko ga slišite v živo. Sodelavec v senci je bil tudi Dušan Obradinovič-Obra, ki je bolj znan po delovanju v novomeški skupini Dan-D. Album Sonce v senci je eden izmed boljših glasbenih izdelkov letošnjega leta v Sloveniji. Kvaliteto, ki žari z vseh strani, je potrebno negovati. Radiohead so dobili resne konkurente na sončni strani Alp. Vredna ogleda je tudi njihova spletna stran (www.shyam-groove.com), kjer boste našli informacije o njihovih živih nastopih. Le privoščiti si jih je treba.
SCOOBY-DOO 2: POSASTI NA PROSTOSTI
Scooby-Doo 2: Monsters Unleashed, akcijski, komedija, družinski Dolžina: 88 min Režija: Raja Gosnell Producent: Charles Roven, Richard Suckle, William Hanna, Joseph Barbera, James Gun Igrajo: Freddie Prinze Jr., Sarah Michelle Gellar, Matthew Lillard, Linda Cardellini, Neil Fanning, Seth Green, Alicia Silverstone
z razpadom druščine, se film tokrat povsem preda risanim izvirnikom in oživi vse glavne pošasti, s katerimi so se glavni junaki srečali v animiranem stanju. Do neke mere je to vsekakor zanimivo, a po drugi strani tudi dokazuje popolno nedomisel-nost ustvarjalcev, ki očitno niso znali spraviti skupaj neke poštene skrivnosti. Če je bila tako skrivnost že v prvem delu dokaj dvomljiva in je z dokazom obstoja duhov pravzaprav direktno v nasprotju z risano serijo, pa drugi del sploh nima omembe vredne skrivnosti, kaj šele da bi za to zapravljali kaj časa.
Tako je večino filma posvečeno glavnim junakom in njihovim težavam, fobijam ter zablodam, še posebej kar se tiče Vilme (ki zopet dvomi vase in v ljubezen), ter Shaggyja in Scooby-Dooja, ki
poskušata biti junaka. Simpatije iz prvega dela so seveda pozabljene oziroma so izginile bolj skrivnostno, kot so skrivnostni duhovi, ki strašijo v filmu, je pa zato Vilma našla novo ljubezen, a je še vedno v neki težavni najstniški fazi iskanj a lastne identitete. Fred je še vedno Fred, tokrat na srečo malce manj narcisoi-den, a kot Freddie Prinze Jr. malce preveč šarmerski, Daphne je dokončno zapadla buffyjevskim prijemom Sarah Michelle Gellar, edina, ki bi še vsaj približno spadala v risano serijo, pa sta precej odbita Matthew Lillard ter seveda Scooby-Doo. Kot nekakšen odmev preteklosti se v filmu re-inkarnira Alicia Silverstone, a še zdaleč ne more parirati Rowanu Atkinsonu iz prvega dela, kjer pa je na žalost služil zgolj kot dodaten rekvizit. A bolj ko se bližamo
koncu, bolj postaja jasno, da se bodo glavni junaki tudi tokrat, bolj kot z (raz)reševanjem skrivnosti, ukvarjali z (od)reševanjem samih sebe, kar pa je seveda povsem absurdno in miloreče-no dolgočasno. Nekomu, ki je v mladosti vsaj približno poznal risano serijo, se tako porodi vprašanje, zakaj ustvarjalci preprosto niso mogli pustiti glavnih likov takšnih, kot so, neobremenjenih in nedotakljivih za čas, z zanimanjem zgolj za nenavadne dogodke in domnevne duhove. Scooby-Doo 2: Pošasti na prostosti bo tako lahko prepričal zgolj otroke, ki bodo bolj kot vsebino opazovali posebne efekte in fanatične oboževalce, ki znajo na pamet našteti vsaj 5 duhov, s katerimi so se glavni junaki srečali že v risani seriji.
Grega Kavčič
CID
Na ogled je razstava Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom. Likovni projekt na področju varovanja narave je potekal med otroci iz osnovnih šol in vrtcev pod pokroviteljstvom podjetja Čisto mesto, d. d.
V	ponedeljek, 21. junija, ob 21. uri koncert skupine Pateti-co na dvorišču hotela Mitra.
V	ponedeljek, 28. junija, se začenjajo počitniški programi. Brezplačne zloženke z informacijami o poletnih počitniških programih so na voljo v CID, Knjižnici Ivana Potrča, v TIC in info točki KPŠ. Podrobnejše informacije o programih so na voljo v CID in pri ponudnikih programov. Prijave in informacije v CID vsak delavnik od 8. do 15. ure.
CID je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure.
Kuharski nasveti
Goste juhe in enolončnice
Ragu iz svinjine in prosene kaše
Sestavine (za 4 osebe):
1	dl belega olja ali svinjske masti
2	čebuli
4 stroki česna
50 dag sveže svinjine
1	zelena paprika
2	korenčka
1 - 2 žlici moke
0,5 l vode ali mesne juhe
10 dag graha
15 dag prosene kaše
sol, mleta kumina, lovor, pe-teršilj
V kozici segrejemo maščobo, dodamo sesekljano čebulo in jo pražimo toliko časa, da rahlo porumeni. Nato dodamo na majhne kocke narezano zeleno papriko, rahlo popražimo in dodamo na kocke narezano meso. Meso pražimo med mešanjem toliko časa, da se rahlo opeče. Nato dodamo na kocke narezano korenje, svež grah in
rahlo pomokamo. Zalijemo z vodo ali poljubno mesno juho. Ragu začinimo in dušimo 20 minut. Posebej v slani vodi skuhamo proseno kašo. Ko je kuhana, jo odcedimo in stresemo k raguju. Dobro premešamo in ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato.
Grahova juha z mladim krompirjem
Sestavine (za 5 oseb):
1	čebula
2	žlici maščobe
3	stroki česna
1 žlica paradižnikove mezge 1 žlica mlete paprike 1,5 l vode ali poljubne mesne juhe
20 dag luščenega graha in graha v stroku 30 dag mladega krompirja 30 dag korenja 10 dag zelene leče sol, lovor, mleta kumina, pe-teršilj, šatraj
Ragu iz svinjine in prosene kaše
Mokri smrček
Vprašanje: Bralko Amalijo iz Starš zanima, kako pomagati njenemu psu, ki je star 9 let in ima pogosto vnete dlesni ter obilico zobnega kamna, kljub temu da zobni kamen redno odstranjujejo in skrbijo, da se ga ne nabere preveč.
Odgovor: vnetje dlesni (gingivitis) je najpogosteje vezano na bolezni zob (zobni kamen in karies), ki je precejšnja nadloga zlasti pri mačkah (briketirana in konzervirana hrana, podedovana predispozicija, alergoge-ni dejavniki), redkeje pri psih.
Dlesni so močno pordele, občasno krvavijo, žival odklanja hrano, se prekomerno slini, hkrati ji zaudarja iz gobčka. Pri generalizirani obliki vnetja se srečujemo s t. i. vnetjem ustne sluznice stomatitisom, ki je za zdravljenje precej zahteven.
Namig za darilo
IzSla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade in Vlada Pignarja. V dopolnjeni izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo.
Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni družbe Radio-Tednik Ptuj.
Na maščobi v loncu prepra-žimo sesekljano čebulo, dodamo česen, polovico naribanega surovega krompirja, rahlo pre-pražimo, dodamo paradižnikovo mezgo in mleto papriko ter zalijemo z vodo ali poljubno mesno juho. Dodamo preostalo polovico na kocke narezanega krompirja, oluščen grah, korenje, stročji grah in zeleno lečo. Dodamo začimbe in kuhamo do mehkega. Ponudimo kot samostojno jed.
Bučkina enolončnica s proseno kašo
Sestavine (za 5 oseb):
50 dag bučk 5 strokov česna
1	dl belega olja
timijan, majaron, sol, lovor
2	čebuli
2 - 3 žlice ostre moke 1,5 l vode ali mesne juhe 2 pesti prosene kaše 10 dag slanine 1 dl kisle smetane Na vroči maščobi prepraži-mo sesekljano čebulo. Ko čebula rahlo porumeni, dodamo na kolobarje narezane bučke in jih med mešanjem prepra-žimo. Nato dodamo na majhne kocke narezano slanino in česen. Bučke pomokamo in zalijemo z vodo ali mesno juho. Dodamo začimbe in počakamo, da enolončnica zavre. Nato dodamo proseno kašo in kuhamo do mehkega. Tik
Preventiva pri nastanku zobnega kamna temelji na prehrani, ki vsebuje določene snovi, ki preprečujejo lepljenje ostankov hrane na zobno sklenino in s tem ponovno hitro nastajanje zobnih oblog. Taka vrsta hrane je posebej zanimiva pri mačkih, kjer se z nastankom zobnega kamna pojavi tudi alergijsko vnetje dlesni, ki ga je zelo težavno pozdraviti. Po odstranitvi zobnega kamna s pomočjo ultrazvoka je dobro, da žival takoj pričnete hraniti s posebno hrano, ki preprečuje nastanek zobnih oblog
preden ponudimo, enolončnico izboljšamo s kislo smetano.
Enolončnica s svežim zeljem in slanino
Sestavine (za 4 osebe):
ena manjša glava zelja 1 velika čebula 3 stroki česna 20 dag hamburške slanine 3 debelejši krompirji 1 žlica moke
1,5 l vode ali kostne juhe sol, poper, mleta kumina, lovorov list
1,5 žlice paradižnikove mezge
ali 4 večji sveži paradižniki 1 dl olja ali druge maščobe Potek priprave: Zeljnato glavo očistimo in zelje narežemo na majhne kocke. Posebej v loncu segrejemo maščobo in na njej prepražimo sesekljano čebulo. Ko čebula rahlo porumeni, dodamo na kocke narezano slanino in sesekljan česen, rahlo prepražimo in dodamo narezano zelje. Zelje med mešanjem rahlo du-šimo dobrih 5 minut, nato ga pomokamo, moko rahlo prep-ražimo, dodamo paradižnikovo mezgo in zalijemo z vodo ali kostno juho. Enolončnico začinimo in dodamo na kocke narezan krompir. Počasi kuhamo do mehkega.
Iz knjige Nade in Vlada Pignarja Sodobne doma-~e jedi, 2. izdaja
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
in s tem zobnega kamna. Ker gre pri izbiri tovrstne prehrane za vašo žival hkrati za preprečevanje nastajanja zobnih oblog in njihovo zdravljenje, je smiselno, da se o primerni izbiri tovrstne hrane posvetujete s svojim veterinarjem.
Kadar gre za alergična vnetja dlesni in ustne votline, je nujno potrebno žival ustrezno zdraviti, saj jo le-to obvaruje pred skrajno možnostjo, tj. puljenjem zob.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM.V
9 02/ 771 00 82
V vrtu
Vrt v rožniku
Vrtna narava je ob prijetnem toplem vremenu v iztekajoči se pomladi zaživela v vsej svoji bujnosti in žlahtnosti. Vonju po vrtnih rožah se je pridružil vonj po senu iz sosednjih travnikov, muhe kresničke, ki pa se bodo v naslednjih toplih večerih pojavi-k, pa že naznanjajo poletje.
V SADNEM VRTU spremenljivo in hladno spomladansko vreme ni imelo toliko oviralnega vpliva na rast in razvoj sadnega drevja kot na ugoden razvoj rastlinskih bolezni in škodljivcev. V tem času je že prepoznavna uspešnost varstva sadnega drevja in izvajanje ukrepov. V nadaljevanju vegetacije je potrebno drevju omogočiti zdravo rast in razvoj novemu prirastku tako, da odstranimo poškodovane in neozdravljive veje in mladike, z obdelavo, zeleno rezjo, prehrano in varstvenimi ukrepi pa nadaljujemo, da se bo v mesecu avgustu lahko oblikoval cvetni nastavek za naslednjo rodno letino.
Obilno cvetenje se je v letošnji pomladi odvijalo v neugodnih vremenskih razmerah. Slabo oprašeni plodiči so že kmalu po cvetenju odpadli, ob iztekajoči se pomladi pa se začenja junijsko trebljenje plodov. Naravno trebljenje v nekaterih primerih ne zadostuje, ker drevo ni vselej zmožno preštevilnih plodov prehraniti, da bi dorastli v kakovosten za sadno sorto značilen pridelek. V tem primeru opravimo še ročno redčenje plodov. Na vejici jablane in hruške otrebi-mo slabo razvite in drobne plodiče v razdalji za pedenj, pri čemer nam je vodilo, da je za prehrano enega plodu potrebno 20 do 25 zdravih listov.
V	OKRASNEM VRTU pobiramo iz zemlje čebulice tulipanov in narcis, ki so si po cvetenju, dokler listi niso pričeli ru-meneti in zoreti, še nabirale moči za cvetenje v naslednjem letu. Preden jih hranimo, jih razložimo na lese ali v lesene platoje na zračnem in senčnem prostoru, da se osuše.
Čeprav so vrtnice še v največjem razcvetu, jih poslednjič v tem letu pognojimo s specialnim gnojilom za rast in cvetenje. Prav tako pognojimo še zadnjič rododendron in azaleje, da se jim pri poznejšem gnojenju ne bi zavlekla vegetacija pozno v jesen, ker sicer zaradi slabo dozorelega lesa pozimi pomrznejo.
Ne spreglejmo na krizantemah in patonkah pojava sive plesni, ki je v letošnjih vremenskih razmerah toliko zgodnejša. Za varstvo pred to boleznijo so primerni vsi fungicidi na osnovi žvepla, za zdravljenje pa ustrezni pripravki z globinskim delovanjem.
V	ZELENJAVNEM VRTU že pobiramo razne pridelke zgodnje zelenjave. Praznijo se gredice ali njihovi deli, ki jih sproti zasejujemo ali zasajamo z naslednjimi vrtninami. Pri zasaditvi se ravnamo, koliko je le mogoče, po kolobarju glede na predhodni posevek, da zemljo ohranimo pri rodovitnosti in preprečimo nadaljnjo širitev talnih rastlinskih bolezni in škodljivcev. V ta namen je najprimernejša in naj- s koristnejša botanična skupina stročnic: fižol, grah, lupina, grahor, grašica, leča, soja in podobne, ki razvijajo nekoliko globlje korenine in rahljajo tla, na koreninah pa imajo sposobnost vezave zračnega dušika, ki je izredno pomembno rastlinsko hranilo, potrebno za rast, in ga dobro koristijo rastline naslednjega posevka. Za setev fižola za zrno je že prepozno, pridelamo pa lahko še dovolj fižola v stro-čju, ostale prej navedene stročnice pa, če do jeseni ne dajo primernega pridelka, so zelo uporabne in koristne za zeleni podor, ki tla obogati s humosom in naravnim dušikom.
Miran GlusK, ing. agr.
úi-m.é.
17-četrtek	18-Petek	19-Sobota	20-Nedelja
21-Ponedeljek	22-Torek ě	23-Sreda *	
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: mleko, javor, Atala, onegit, žimničar, Altamira, Girardelli, Salgotarjan, zornost, tramlot, Ana, spekter, enka, ost, stava, Ne, Raita, arni, parola, IČ, Ivanda, kivi, Oslo, sajtanje, metacenter, kna, Lean, laz, AS, akt. Ugankarski slovarček: ASTILON = antična zgradba, tempelj brez stebrov, ATELIT = mineral na Vezuvu, GALLENBERG = grad blizu Zagorja ob Savi, ISER = nemški anglist (Wolfgang, 1926-), RETORSE = močneje vita svilena preja, THEIRSE = ameriški filmski igralec (Darryl), USOV = beloruski kolesar (Aleksander, 27.8.1977-), VEER = ameriška pisateljica (Emily Vander), VERES = madžarski pisatelj (Peter, 1897-1970).
Govori se ..
da bodo v Ptuju za rešitev turizma imenovali krizni štab. Ta bo moral najbrž kot prvo "prisiliti' mesenega žuúpa-na, da za svojo lokalno turistično organizacijo da nekaj denarja.
... da so se Ptujčani ustrašili za zdravje svojih svetnikov, saj so jih zadnje čase pogosto obiskovali zdravniki - potencialni kandidati za zasebnike. Pa ni nič narobe s svetniki,le zdravniki so se poslužili lobiranja na domu. Ali so pri kom ugotovili kak-
šne zdravstvene težave, pa ne vemo. Škoditi obisk gotovo ni mogel.
... da se morajo duhovniki, ko jih pošljejo v novo župnijo, hitro vživeti v novo okolje. Tudi župnik pri sv. Andreju se je dodobra navadil na vinorodno deželo. Kar je ugotovil tudi minister Gaber, ki je sicer v Halozah pričakoval od duhovnika kapljico ali dve (blagoslovljene vode), a so ga presenetili vinski hlapi.
... da ženske (pa v zadnjih letih tudi nekateri moški) več-
krat menjajo barvo las. Ampak znani slovenski politik Dimitrij je pa v celoti menjal barvo. Seveda, jesenske volitve so pred vrati, sedanja modra barva pa mu več ne pristoji.
Vidi se ...
... da so ptujski komunalci v boju proti travi dobili močno okrepitev. Je pa žalostno, da dvoletniki opazijo potrebo po
košnji v središču mesta, uradni vzdrževalci pa jo ignorirajo.
Lujzek • Dober den vsoki den
Nedela, 13. junija. Drgoč dež lije, tak ke lehko vsoko rastlinica vodo pije. Samo da je zaj totega deža, vetra in marsikje še toče vmes že preveč. Loni smo se jokali zavolo suše, letos pa zavolo moče in toče. Nebeška uprava neje ta prava in jo bo trebalo malo prevetriti ali pa zamejati. Ali pa bo trebalo zamejati človeški rod, pa bodi vseeno mu vloda tovariš ali pa gospod. Ko vam pišem toto pismo, volimo evropske poslance, ki naj bi asfaltirali številne blatne slovenske klance, pomogali oživeti boleno gospodarstvo, kmetijstvo in druge reči, da bi Slovenci na zeleno vejopritancali. Tudi mija z Mico sma hodla na tote evropske valitve in se seveda po stori navodi skregala. Una je volila ene vole, jaz pa druge iz druge stranke. Saj to neje nič narobe, če se gremo demokracijo, pič-kologijo, polizologijo, tatvinolo-gijo in druge znanosti značilne za socializem, kapitalizem in pravzaprav za vse sisteme, ki
ti vsoki dosti vzeme in malo podari, tak ke se nam vsem boj slabo godi. Provijo, ke bi lehko še slabše bilo, če ne bi boj gledali v nebesa in vesoljska telesa. Marsikeri je prejšji tjeden gleda Venero. Tudi jaz sen gleda in nič vida. Vida pa sem venerin hribček moje Mice, ki seje sunčla na vrti, tam kak rovlejo krti, kolo-radari krompirovo listje žerejo, se puži mastijo in se tudi druge stvari godijo ...
Gremo dale za iste pare. Glih zaj se je dež buja in na obzorji se sunce kože, da bodo lehko zacvele vinske rože. Grozdeki že začenjajo cvesti, skoro glih tak kak šopek v rokah pri mlodi nevesti, ki ji ženin na vuhe šepeče, da jo lubi kak včeraj in manj kak jutri, kak kruh na dobrem putri.
Pa smo drgoč na kunci, ko nam zvunijo zvunci. Mica me k obedi zove, pes je že pri mizi, pečena kura je na mizi, poleg sta krompir in šelota, liter vina, poleg pa še moja Mica fina. Za nič je nebi zameja na sveti, saj mi kak lučka sveti podnevi in ponoči, ko sem potreben pomoči. Te pa srečno, dobro se mejte, dobro pijte in jejte.
Vaš LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 17. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ (Marija Slodnjak). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
PETEK, 18. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SOBOTA, 19. junija: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBO-
TNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
NEDELJA, 20. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKO[? 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
PONEDELJEK, 21. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI
IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenar-ška) kronika (Martin Ozmec, Zmago Šalamun in Nataša Pogorevc). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
TOREK, 22. junija: 5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V
ŽIVO. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 23. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Pred vami so vročični in razgibani dnevi predvsem na ljubezenskem področju, saj vas bodo čustva čisto prevzela, toda varujte se prenagljenih odločitev strasti in ljubosumnih izpadov. V službi ne delajte na svojo pest, saj bodo nadrejeni zahtevali od vas, da delate po njihovem.
BIK
Na delovnem mestu se bodo v prvih dneh tega tedna pokazale razpoke in težave. Pri tem vam bo priskočil na pomoč nekdo, od katerega tega nikoli ne bi pričakovali. Vaše zdravje ne bo ravno najboljše, zaradi bolečin v hrbtenici je dobro vsak dan narediti nekaj posebnih vaj.
DVOJČEK
Veliko zanimivega se vam bo clogaj_alo v partnerskih odnoži ] sih. Čeprav ne boste ravno Vy komunikativni, vas bodo sodelavci in prijatelji podpirali v vaših željah in se obračali k vam po nasvete. Najboljše se boste imeli v torek.
RAK
Energije boste imeli dovolj, da boste naredili še več, kot bo potrebno. Pogumno boste stopali novim zmagam naproti. Sodelovanje s tujino bo končno obrodilo sadove. Največ uspeha boste imeli v sredo.
LEV
Pred vami je stresen teden, zato bodite previdni. Vaša energija ne bo ravno visoko, hitro se boste utrudili in ne boste v stanju, da se dovolj globoko poglobite v svoje težave, predvsem finančne. V soboto boste bolj nemirni, saj bosta s partnerjem imela manjši spor.
DEVICA
Tudi v tem tednu se boste počutili prav odlično, in sicer tako dobro, da vas ne bo spravila s tira nobena še tako neprijetna zadeva. Končno se bo začelo obdobje "ekspanzije" oziroma razvoja, postali boste bolj optimistični in predvsem željni novosti.
TEHTNICA
Zelo prijeten in komunikativen teden je pred vami. Poslovno se boste odločali med stiki s tujino ali seminarjem v tujini. Tudi glede romantike bodo dnevi zelo ugodni, zato jih le izkoristite za osvajanje. Pri tem bo petek boljši kot sobota.
[KORPIJON
Prekipevali boste od vitalnosti in dobre volje, polni boste pozitivne energije, vaše lju-jezensko življenje bo umirjeno, a polno zaupanja, topline in sreče. V četrtek boste še posebej romantični in srečni.
STRELEC
Zavami so stresni dnevi, pred vami pa bolj prijetni in umirjeni dnevi. Problematične razmere v partnerskih odnosih se bodo končno uredile in umirile, nebo se bo zopet razjasnilo in zopet boste vedeli, pri čem ste. Na poslovnih poteh bo vse brez sprememb.
KOZOROG
Novo upanje, ki se bo pojavilo na poslovnem področju, vas bo poneslo med oblake, toda ne bodite preveč navdušeni, kajti nekdo se vam bo uprl in za vaše načrte ne bo hotel slišati. Prepir je na vidiku, ker boste precej nepotrpežljivi. Najboljši dan za reševanje bo petek.
VODNAR
Čeprav vedno najdete varnost in mir doma, vas bo zopet privlačila tujina in z njo poslovni dogodki in zadeve ter načrti. V domačem okolju pa le naredite nov korak, prenovite in posodobite dom. Najboljše se boste imeli in tudi počutili v soboto.
RIBI
Vaše navdušenje nad delom in poslovnimi dogodki bo naravnost osupljivo, saj boste natančni, pridni, marljivi. Vse svoje zamisli boste znali lepo povedati. V petek bo na poslu malo več stresa in nemira, boste pa zato v soboto zelo nežni in romantični.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Kvalifikacije za obstanek v 1. SNL
Kumho Drava tudi v naslednji sezoni med prvoligaši
1. TEKMA: KUMHO DRAVA - BELA KRAJINA 0:0
KUMHO DRAVA: Dabnovic, Emeršič, Šterbal, Bingo (Gorin-šek), Grižovič, Krajnc, Korez, Jevdženič (Vogrinec), Selimovič, Smajlovič (Kamberovič) in Zilič. Trener: Srečko Lušič.
Na mestnem stadionu je pred 500 gledalci z napakami sodil renomirani sodnik Kos iz Raven.
Videli smo bledo predstavo nogometne igre, kjer so domačini zaigrali raztrgano in nezbrano, brez prave motivacije, in niso znali izkoristiti prednosti domačega igrišča ob zvestih gledalcih, ki so bili tokrat razočarani. Več so imeli v posesti žogo kot gostje, ki so predvsem branili svoje svetišče, nekajkrat pa je nezanesljiva domača obramba povzročala priložnosti gostom, ki so na srečo ostale neizkoriščene. Videli smo malo strelov, izrazita sta bila strel Štrbca za
Foto: Črtomir Goznik
Sead Zilič (Kumho Drava) - strelec gola za obstanek.
goste in Smajloviča, toda mreža se ni zatresla.
Obetavnejše je bilo nadaljevanje, žal je v 47. minuti Zilič prei-gral svojega čuvarja Vrščaja, nato žogo poslal mimo desne vratnice. Če bi zatresel mrežo, bi nedvomno spremenil tok igre, tako pa se je nadaljevala podobno kot v prvem delu. V 53. minuti sreča za domačine, ko je Pezdirc streljal z roba kazenskega prostora in zadel vratnico, nato pa odbito žogo poslal preko vrat. Gostje so nekajkrat ustvarili priložnosti in v trenutku nenehnih napadov domačinov je Štrbac v protinapadu poslal uporabno žogo Struni, ki se je znašel sam pred Dabanovičem in jo nespretno zapravil. Domačini so do konca vršili pritisk toda obramba gostov na čelu z vratarjem Pelj-hanom je vzdržala. V sodnikovem podaljšku je Vugrinc streljal netočno, priložnost je zamudil Zilič, mrežo pa je zatresel Štrbac, toda iz nedovoljenega položaja, ki ga je sodnik razveljavil.
Na novinarski konferenci sta trenerja dejala: T. Kavčič: "Bila je korektna, tipično prvenstvena tekma, izredno fair, iztržili smo ugoden izid kljub dvema prilož-nostima, tako ostajajo vrata odprta do nedelje."
Kapetan Emil Šterbal (Kumho Drava) - najzanesljivejši ~len ptujske ekipe.
najzvestejših privržencev v najbolj južnem mestecu Slovenije srečen dan. Vseeno pa ni vse tako lahko izgledalo, saj so bili domačini izredno motivirani in borbeni. Na spolzkem igrišču, ki ga je bilo kar precej pod vodo, je bilo težko kontrolirati žogo. Že v 3. minuti so domačini zamudili priložnost za vodstvo, ko je bil prekratek Struna. Podobno pa se je zgodilo Kam-beroviču dve minuti kasneje pred domačimi vrati. V 22. minuti so domačini zamudili svojo drugo priložnost, ponovno je bil pred Dabanovičem Struna, ki pa je iz ugodnega položaja za zadetek žogo poslal visoko preko vrat. Šest minut kasneje je z igrišča moral ptujski vratar Dabanovič, ki se je poškodoval pri izbijanju žoge v out. Zamenjal ga je Damjan Golob, ki je bil kaj hitro na težkih preizkušnjah, vendar jih je zelo dobro opravil, pa čeprav je v igro vstopil iz klopi neogret. V zadnjih trenutkih sodnikovega podaljška je Go-razd Gorinšek lepo podal žogo v prazen prostor do Matjaža Koreza, ki je sicer prišel do žoge, vendar ni uspel doseči zadetka. To je tudi nekoliko ohladilo in umirilo glasne, vendar korektne domače navijače.
Foto: Črtomir Goznik
S. Lušič: "Ob vsem tem sem z izidom zadovoljen, imam težko stališče, kako ob tako številnih poškodbah lahko sestavim ekipo. Z agresivnejšo igro in psihološko pripravo izkoristiti še zadnje upanje; možnosti so 50/50."
anc
2. TEKMA: BELA KRAJINA - KUMHO DRAVA 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Fartek (47), 1:1 Zilič (68)
KUMHO DRAVA: Dabanovič (od 28. minute Golob), Kamberovič, Grižonič, Krajnc (od 65. Majcen), Šterbal, Emeršič, Selimovič, Klinger, Korez, Zilič, Gorinšek (od 84. Berko). Trener: Srečko Lušič.
Nogometaši Kumha Drave so v povratnem srečanju v Črnomlju uspeli pri uresničitvi glavnega cilja te sezone, ki se mu je reklo obstanek. Po prvem sredinem srečanju na Ptuju, ko sta se tekmeca razšla z neodločenim izidom brez zadetkov, je bilo veliko takšnih, ki niso verjeli v Dravo. Razlog pa so videli v slabi in neorganizirani igri, ki ji je manjkalo agresivnosti, predvsem pa tudi veliko srca.
Nedelja, 13. junija (še dobro da ni bil petek 13), je bila za ptujske nogometaše in manjše število
Piše: Danilo Klajnšek
Sre~en konec!
Nogometašem Kumha Drave se je skozi dodatni kvalifikacijski tekmi uspelo obdržati v slovenskem elitnem nogometnem razredu, saj so z dvema remijema proti Beli krajini uspeli pri uresničitvi svojih želja oziroma ciljev. Toda pot do tega je bila vse prej kot lahka. Startalo se je slabo, nadaljevalo malo boljše, pa potem zopet lunin in sončni mrk, da bi nato v zadnjem srečanju premagali Domžale in si priborili dodatne kvalifikacije. Mogoče bi se dalo narediti več, vendar ni bilo tako. Kje so razlogi za to? Na prvem mestu je vsekakor pomanjkanje kvalitete igralskega kadra, potem bi lahko rekli, da okrepitve, razen nekaj izjem, niso bile prave. Ni dovolj, da je nekdo prišel zaradi igranja, ampak bi moral biti tudi kvaliteten igralec, na koncu pa še mogoče neposrečene menjave trenerjev. Bilo je zraven tudi nekaj takšnih, ki niso bili takšni strokovnjaki, kot se je na prvi pogled dozdevalo, pa še težave glede licenčnih pogojev, s katerimi Kumho Drava nima nič, ampak samo MO Ptuj, ki ni skorajda nič naredila. In če se bo zgodil črni scenarij, da bo Kumho Drava morala igrati domače tekme v Celju, potem bo verjetno račun poravnala MO Ptuj, ljubitelji nogometa in navijači Kumha Drave pa bodo tisti, ki bodo zraven kluba najbolj oškodovani. Tudi to je lahko pomemben dejavnik. Lastnik stadiona je namreč MO Ptuj.
Izrednega pomena je, daje Kumho Drava že po prvem letu tekmovanja v 1. SNL ostala v ligi, kar pomeni dovolj veliki kapital za naprej in tudi zaupanje s strani odgovornih izNZ Slovenije in Združenja prvoligašev. Se najmanj se je slišalo o finančnih težavah Kumha Drave, kar je temelj določenega uspeha.
Zadnje srečanje v Črnomlju je bilo verjetno tudi zadnje srečanje v dresu Kumha Drave za nekatere nogometaše. Dodobra bo potrebno prevetriti igralski kader, saj dobre rezerve najdeš v lastnem potencialu. Po srečanju v Črnomlju in uspehu glede obstanka je v. d. direktor kluba Borut Jarc (sicer trener ob zaključku jeseni), ki je verjetno imel prste zraven tudi pri pripravi in vodenju v zadnjem srečanju proti Beli krajini dejal: "Jaz sem v. d. direktorja kluba od prejšnjega četrtka. Ob uspehu glede obstanka in ohranitvi prvo ligaškega statusa so se naredili določeni temelji prvoligaša Kumha Drave, ki jih bo v naslednji sezoni potrebno nadgraditi in težav bo potem veliko manj. Kaj hitro bodo priprave za novo prvenstvo (28. 6.) in do takrat bo marsikaj jasno..'
Na Ptuju se bo prvoligaški nogomet igral tudi v naslednji sezoni, kar je nedvomno velik uspeh ljudi, ki so v to zadevo zagrizli. Imamo pa občutek, da v lastnem okolju niso dobili toliko podpore, kot bi jo morali. Nekateri, ki so obljubljali pomoč v takšni in drugačni obliki, so le del spomina na zgodovinskih fotografijah. Žal pa je tako, da so od velikih besed ostala majhna dejanja, teh pa bi moralo biti v naslednji tekmovalni sezoni manj.
Mladen Dabanovič (Kumho Drava) je igro v Črnomlju zapustil v 28. minuti zaradi poškodbe.
Drugi del srečanja, vsaj začetek, je bil odličen za domače, ki so v 47. minuti po strelu iz kota povedli. Obramba Drave je samo malo zaspala, oziroma bila nepozorna in že je počilo v ptujsko mrežo. Toda kot da se ni nič zgodilo na igrišču, saj so gostje dokaj mirno prenesli ta udarec in rezultatski zaostanek, ki jih je oddaljeval od prvoligaške-ga statusa. Vendar pa so Ptujčani
polagoma prevzemali igro v svoje noge in postajali vedno bolj nevarni. V 68. minuti pa so le uspeli rezultat izenačiti. Po levi strani v domačem kazenskem prostoru je Marko Grižonič preigral dva domača igralca in lepo zaposlil prostega Seada Ziliča, ki je mojstrsko reagiral in iz bližine zatresel domačo mrežo. Po tem zadetku so domači postajali vedno bolj nervozni in nekajkrat nešportno reagirali, vendar je njihova igra izgubljala pod pritiskom proti ptujskim vratom. Lepo priložnost so Črnomalj-ci zamudili v 82. minuti, vse ostalo pa je bilo le predaleč vstran za njihovo morebitno zmago.
Seveda je sledil tretji polčas za Ptujčane, ki so znali na svoj način proslaviti obstanek med prvoligaši. Nekdo iz ptujskega tabora je rekel: "Hvala bogu, izvlekli smo se skozi šivankino uho." Kapetan Emil Šterbal je bil kratek: "Vesel sem obstanka, dali smo vse od sebe in uspeh ni izostal." Boris Klinger, ki je po dolgem času zelo dobro zaigral: "Dokazali smo, da zmoremo. Močno smo si želeli uspeha, saj smo se tudi v naslednji sezoni videli v prvoligaški nogometni druščini. Hvala vsem, ki so navijali in držali pesti za nas."
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik

Slavje v slačilnici po tekmi v Črnomlju.
Foto: Daniio Kiajnšek
Srečko Lušič (Kumho Drava) -bivši?
Foto: Daniio Kiajnšek
Borut Jarc (Kumho Drava) -bodoči?
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Ptujčani v stiku z najboljšimi
Ekipa profesionalcev kolesarskega kluba Perutnina Ptuj je doživela krstni nastop na dirki kategorije 2.2 UCI. Na 7. etapni dirki po Avstriji v dolžini 1119 km so sicer nastopili že lani, zaradi povišanja kategorije dirke pa so nastopila mnogo močnejša moštva, ki so dirko vodila po lastnih interesih. Bivši gorski kolesar Avstralec Cadel Evans, ki nastopa za najmočnejšo nemško ekipo T-mobile, je upravičil vlogo favorita in suvereno opravil s konkurenco ter slavil drugič po letu 2001.
■ Vb ■
Valter Bonca, Branko Filip, Tomislav Dančulović, Massimo Dema-rin, Matija Kvasina, Mitja Mahorič in Matej Stare so se kljub temu podali v brezkompromisen boj s konkurenco, dosegli pa so nekaj lepih etapnih uvrstitev. Kvasina in Mahorič sta se namreč s 13. in 20.mestom v generalni razvrstitvi približala najboljšim. Odlično je kolesaril tudi bivši "perutninar", sedaj član italijanske profesionalne ekipe Formag-gi Pinzolo Mariborčan Jure Golčer, ki je v skupnem seštevku dirke "pristal" na 5. mestu.
Odločilna je bila že druga etapa s končnim 14 % vzponom na Kit-zbuehl Horn, kjer je bil "najlažji" končni zmagovalec Evans, med tekmovalci pa so se naredile ogromne razlike, tako da večji premiki proti vrhu razpredelnice niso bili več možni. Ekipa T-mobile ni dovolila, da bi jih kdo presenetil, niti dvakratni zmagovalec Avstrijec Gerit Glomser, sotekmovalec Go-razda Štanglja pri italijanski ekipi Saeco, ki je prav tako v kraljevski etapi veliko zaostal, po neuspelih poskusih naskoka rumene majice pa po četrti etapi tudi odstopil. Kvasina in Mahorič sta s tremi in petimi minutami zaostanka na vrhu Kitzbuhla prikolesarila skozi cilj kot 19. in 34., do konca pa le napredovala za nekaj mest, predvsem z aktivno in napadalno vožnjo v vseh naslednjih etapah. Vrhunec dirke je bilo 5. mesto Mahoriča v 5. etapi, kjer se je dobro znašel v sprintu 30 kolesarjev, ki so pobegnili 20 kilometrov pred ciljem, ter tako ponovno dokazal svojo "vsestranskost". Kvasina, Mahorič in Golčer so zelo pogumno kolesarili v drugi kraljevski etapi s ciljem pod Grossglocknerjem, ko so bili v skupini desetih v ospredju večino dirke (Mahorič je kot drugi prikolesaril na gorski cilj najvišje kategorije na Fuschertoerl, kjer si je nabral veliko točk za končno tretje mesto v točkovanju gorskih ciljev), za končni uspeh pa je bila
T-'L'
Mitja Kvasina
etapa le nekoliko predolga, tempo zasledovalcev pa premočan.
V	ravninskih etapah se je izkazal Matej Stare. Veliko težav imajo v letošnjem letu Ptujčani s poškodbami, Gazvodi, Kranjcu in Božiču se je na seznamu pridružil še Val-ter Bonča, sicer mož, od katerega je vodja ekipe Srečko Glivar na tej dirki največ pričakoval.
Ekipa Perutnine Ptuj je zadovoljna s končnim rezultatom, čeprav jim je do 10. mesta generalno zmanjkalo dobre pol minute. "Pomembno je, da smo tudi na dirki, ki je zrasla v kategoriji, pokazali, da zmoremo kljub bolj zahtevni konkurenci," je bil po dirki kratek strateg in trener ekipe Perutnine Ptuj.
V tej dirki so igrali precej obrobno vlogo v obračunu najboljših svetovnih ekip, ponujeno priložnost pa so v posamičnih etapah kljub temu zelo dobro izkoristili.
V	dirki so se pod vrhom gibali le tipični gorski kolesarji tipa Evans, Golčer in mladi Kvasina, ki šele prvo leto kolesari med profesionalci. Pregovorno dober Mahorič je ponovno potrdil kvaliteto, morda bi bil še boljši, če bi bili težki vzponi šele proti koncu dirke, v igri "čejev" pa lahko zapišemo, da
Kolesarstvo • TBP Lenart
Uspešni v Franciji
Kolesarji lenarškega KK TBP Lenart nadaljujejo z uspešnimi tekmovalnimi dosežki v letošnji tekmovalni sezoni. Uspešno so tekmovali na kolesarski dirki za Veliko nagrado mesta Pazin na Hrvaškem. Na dirki, ki je štela za Pokal Hrvaške, so nastopili kolesarji iz Hrvaške in Slovenije. V kategoriji mladincev, ki so startali na 120 km dolgi trasi skupaj s kolesarji pod 23 let in elite, je Niko Cucek osvojil drugo mesto. V kategoriji kolesarjev pod 23 let je Emanuel Kišer-lovski osvojil peto mesto, med mlajšimi mladinci pa je bil Aleš Jauk dvanajsti.
Od 28. do 31. maja je ekipa starejših mladincev v sestavi Jože Se-nekovic, Niko Cucek, .Aleš Obreht, Davorin Bukvic in Jan Karažinec uspešno branila barve slovenske državne reprezentance na veceta-pni dirki za svetovni pokal - Tour de Lorraine v Franciji. Na dirki je nastopilo 26 državnih reprezentanc in klubskih selekcij, oziroma 130 kolesarjev iz celega sveta. Tra-
bi prav prišle tudi izkušnje Bonce, ce se od dirke ne bi predcasno poslovil. Dejstvo je, da so težke dirke v dosedanjem poteku sezone "krive" za pomanjkanje svežine, ki bi posameznika na kakšni etapi ponesla na stopnicke. Vidi se, da povecano število kolesarjev prinaša konstantne rezultate skozi vse leto, ceprav se imena na vrhu ponavljajo. Nekateri kolesarji pa so letos vsekakor še veliki dolžniki.
Napovednik: Ekipa sprinterjev v postavi Miran Kelner, Aldo Ino Ilešic, Matej Marin, Borut Božic in Gregor Gazvoda od torka nastopa na Dirki po Srbiji 2.5 UCI, kjer je Marin lani stal tik pod vrhom in Ptuj cane postavlja v vlogo favoritov. S to dirko se nekako zakljucu-je prvi del sezone etapnih dirk.
ug
Rezultati:
1.	etapa: 1. Tom Steels (Bel, Landbouwkrediet), 10. Stare, 11. Mahoric
2.	etapa: 1. Cadel Evans (Aus, T-Mobile), 5. Golcer, 19. Kvasina
3.	etapa: 1. Steels, 14. Stare, 15. Mahoric
4.	etapa: 1. Glomser (Aut, Sa-eco), 10. Kvasina, 19. Mahoric
5.	etapa: 1. Filippo Simeoni (Ita, Domina Vacanze), 5. Ma-horic
6.	etapa: 1. Jan Kuyckx (Bel, Vlaanderen - T Interim), 16. Stare
7.	etapa: 1. Ludo Dierckxens (Bel, Landbouwkrediet), 16. Dančulović, 18. Stare
Skupno: 1. Evans, 5. Golcer + 1.28, 13. Kvasina +3.36, 20. Mahoric +6.41, 31. Gorazd Štangelj (Slo, Saeco) +16.37
Gorski cilji: 1. Tomas Konecny (Cze, T-Mobile Team), 3. Mahoric
Ekipno: 1. T-Mobile, 4. Perutnina Ptuj
se posameznih etap so potekale po razgibanem terenu z ne prevec ekstremnimi vzponi v okolici vec-jih mest, kot sta Nancy in Metz.
Za sam razplet posameznih etap in dirke v celoti je znacilna velika kakovostna izenacenost najboljših kolesarjev v tej kategoriji. O zmagovalcu posameznih etap so od-locali ciljni sprinti velikih skupin kolesarjev, ki so štele od 60 do 90 tekmovalcev, med katerimi so bili tudi lenarški kolesarji, razen v prvi etapi, ko si je skupina desetih "ubežnikov" prikolesarila šest sekund prednosti. V drugi etapi je Aleš Obreht dosegel najboljšo etapno uvrstitev - deseto - in se po generalni razvrstitvi posameznikov povzpel na odlicno peto mesto.
V tretjem najzahtevnejšem dnevu (30. maja) je bil dopoldne na sporedu 18 kilometrov dolg posa-micni kronometer po razgibanem terenu, popoldne istega dne pa so kolesarji vozili še 104 kilometre dolgo zahtevno etapo. Re-
zultati kronometra so odlocili v glavnem o zmagovalcu dirke in koncnih uvrstitvah najboljših kolesarjev. Dodatno pa je za to še poskrbela popoldanska zahtevna etapa, ko se je skupina kolesarjev prepolovila, tako da si je vodilna skupina, v kateri je bil tudi lenarški kolesar Niko Cucek, prikolesarila 2 minuti in 20 sekund prednosti pred zasledovalci. Niko Cucek je najhitreje odpeljal tudi dopoldanski kronometer, ko je minuto in 49 sekund zaostal za zmagovalcem, kar je na koncu zadostovalo za 40. mesto. Ostali lenarški kolesarji so bili uvršceni med 60. in 70. mestom, med ekipami pa so zasedli 17. mesto.
Razveseljivo je dejstvo, da so zaostanki lenarških kolesarjev za zmagovalcem manjši kot leto poprej, uvrstitve pa so ostale približno enake kot pred letom. Iz tega lahko sklepamo, da se svetovni kakovostni vrh v tej kategoriji širi. Za preboj med tiste najboljše bo potrebno izboljšati še strokovno delo, predvsem jim manjkajo izkušnje, za nabiranje le-teh pa je nastop na takih in podobnih dirkah prava priložnost.
Zmago Šalamun
Tenis • TK Ptuj - NES
Za las ob play-off
TK Ptuj - Nes : Olimpija 2:2
V 1. STL za članice je na Ptuju 9. junija gostovala ekipa TK Olim-pije. Ekipi sta se razšli z neodločenim izidom 2:2. Nena Vukasovič je izgubila z državno prvakinjo do 18 let Tino Obrez s 6/7 (2) in 1/6. Nina Šuvak je za domačinke priigrala prvo točko. V srečanju s Hano De-beuc je zmagala 6/1 in 6/1. Tjaša Kovač pa je po dveh letih odigrala prvo uradno srečanje in izgubila z Dijano Barukčič 0/6, 2/6.
Nena Vukasovič in Nina Šuvak sta v dvojicah premagali ljubljan-
ski par s 7/5, 4/6 in 6/0 in izid je bil izenacen na 2/2.
TK Ptuj - Nes : TC Ljubljana 1:3
Ptujcanke so izgubile srecanje proti igralkam TC Ljubljana šele v 3. nizu igre dvojic.
Med posameznicami je Vukaso-viceva izgubila z Bredo Kovac 2/6 4/6, Šuvakova je premagala Nino Knaus 7/6 (6) in 6/2, Maša Kovac pa je izgubila z Alešo Bagola 1/6, 1/6.
Igra dvojic je tako odlocala o neodlocenem rezultatu in o pora-
zu. Šuvakova in Vukasoviceva sta v odlocilnem nizu že vodili z rezultatom 4/2, a na koncu vseeno popustili ter izgubili skupen dvoboj z 1/3.
Iskra TEL Triglav Kranj : TK Ptuj - Nes 1:3
V torek so Ptujcanke gostovale pri enem najbolje organiziranih klubov v Sloveniji (z dvorano za 3 igrišca in še s 4 pokritimi igrišci z baloni), to je TK Iskra TEL Triglav iz Kranja.
Ptujcanke so suvereno dobile vse tri igre posameznic, tako da igra dvojic ni odlocala o koncnem rezultatu. Nena Vukasovic je premagala Bojano Ducanovic 6/2, 6/3, Nina Šuvak je bila boljša od Saše Frlic 6/2, 6/0, na tretjem igrišcu pa je Andreja Klepac premagala Tino Ozebek 6/1, 6/0.
TK
Boks • DP v Slov. Bistrici
Trije državni prvaki iz Ptuja
V Slovenski Bistrici je 11., 12. in 13. junija potekalo državno prvenstvo za ženske, kadete, mladince in člane. Na tekmovanju je nastopili več kot sto tekmovalk in tekmovalcev iz 12 slovenskih klubov, Boks klub Ptuj je prijavil 12 tekmovalcev, od tega 3 mladince, 1 mladinko, 1 članico in 6 članov. Osvojili so 3 zlate medalje, 4 srebrne in 2 bronasti. Zlate so osvojili: Simona Munda, Dominika [ajtegel in Sa{o Pu~ko. Srebrne so osvojili: Lidija Munda, Mirko Golob, Tomaž Ritolop in Du{an
Raku{. Bronaste so osvojili: Bo{-tjan Ber in Bo{tjan Ga{ljevi~.
BK Ptuj bi sicer nastopili še z več tekmovalkami in tekmovalci, vendar je potrebno za vsakega tekmovalca, ki ga prijavi, plačati štart-nino, kar pa ptujski klub trenutno ni sposoben, še posebej ne po organizaciji Mednarodne rokavice, saj se sponzorji in donatorji niso odzvali na prošnje kljub nekaterim obljubam.
»V letošnjem letu imamo še veliko mednarodnih tekmovanj, predvsem s perspektivnimi tekmovalci,
zacne se tekmovanje v 1. ligi, vendar bo potrebno najprej poravnati dolgove v višini približno 500.000.00 SIT.
Poskrbeti moramo tudi za izobraževanje kadrov (trenerjev, sodnikov) in pridobiti vec prostovoljcev v vodstvu, ker v bistvu že leta temelji klub na predsedniku, saj ostali, ki se vkljucijo, ne cutijo nikakršne odgovornosti v svojih funkcijah, ceprav jih sprejemajo.«, je povedal Slavko Dokl, predsednik in trener Boks kluba Ptuj.
Ur
Tekmovalci BK Ptuj - udeleženci DP v Slovenski Bistrici.
Strelstvo
V znamenju rekorda!
4. krog lige s pištolo in revolverjem velikega kalibra.
V organizaciji strelskega društva Veteran Maribor je potekal 4. krog lige s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Tekmovanja se je udeležilo 19 ekip in 10 posameznikov, ki so streljali s pištolami ter 15 ekip in 4 posamezniki, ki so streljali z revolverjem VK.
Med posamezniki se je v tekmovanju s pištolo najbolje znašel Emil Fekonja (SD Delta Ravne), ki je dosegel 193 krogov in zmagal. Drugi je bil Franci Vidmar (SD Sonja Vesel) s 191 krogi pred Andrejem Fingostom (SD Policist II), ki je dosegel 189 krogov in bil tretji. Med Ptujcani se je najbolje odrezal Milan Stražišar, ki je dosegel 173 krogov in zasedel 30. mesto, 36. mesto je zasedel Slavko Ivanovi s 170 krogi, Borut Sagadin je bil s 163 krogi na 47. mestu ter Franc Simonic, ki je dosegel 159 krogov in zasedel 54. mesto.
Med ekipami s pištolo je po pricakovanju, vendar zelo tesno, zmagala ekipa SD Delta Ravne, ki
je dosegla 560 krogov. Drugi so bili strelci SD Sonja Vesel, ki so dosegli le krog manj od zmagovalcev. Tretja je bila ekipa SD Policist I, ki je dosegla 554 krogov. Strelci SK Ptuj so dosegli 502 kroga ter zasedli 11. mesto. Streljali so v postavi Stražišar, Ivanovic ter Simonic.
V disciplini z revolverjem je ponovno blestel Ernest Mežan (SD Policist I), ki je dosegel 196 krogov ter tako premagal svojega klubskega kolega Marjana Krašovca za
Foto: Simeon Gone
Simonic Franc, predsednik SK Ptuj
en sam krog. Tretji je bil Andrej Brunšek (SD Dušan Poženel I), ki je dosegel 193 krogov. Med ptujskimi strelci se je najvišje uvrstil Slavko Ivanovi, ki je dosegel 183 krogov in zasedel 18. mesto, Milan Stražišar je dosegel 182 krogov in je bil le mesto slabši, Franc Simonic je dosegel 177 krogov in zasedel 27. mesto ter Borut Sagadin, ki je dosegel 155 krogov in bil 46.
Med ekipami z revolverjem je prepricljivo zmagala ekipa SD Policist I (zasedba Mežan, Krašovec ter Miklavc), ki je dosegla 583 krogov ter tako dosegla absolutni ekipni rekord v ligi! Druga je bila ekipa SD Dušan Poženel I (zasedba Brunšek, Zorec ter Kovac), ki je dosegla 562 krogov. Tretja pa je bila ekipa SD Delta Ravne (zasedba Tajcman, Fekonja ter Mocivnik), ki je dosegla 555 krogov. Zelo dobro so se odrezali tudi strelci SK Ptuj, ki so dosegli 542 krogov ter zasedli 7. mesto. Najvišjo letošnjo ekipno uvrstitev so si pristreljali Ivanovic, Stražišar ter Simonic.
Naslednji, 5. krog lige bo organiziralo SD Delta Ravne, in sicer 19. junija v Slovenj Gradcu. To bo tudi zadnji krog lige pred dolgimi poletnimi pocitnicami vse tja do 11. septembra.
Simeon Gonc
Nogomet
Zavrč hiti proti 3. ligi
ZAVRC - PETISOVCI 7:0
(3:0)
STRELCI: 1:0 Golob (11), 2:0 Golob (36), 3:0 Meznarič (41), 4:0 Poštrak (65), 5:0 Golob (79), 6:0 Poštrak (83), 7:0 Golob (88)
ZAVRC: Dukarič, S. Kokot, Meznarič, Črnko, Gabrovec, Mi. Kokot, Fridl (Ma. Kokot), Poštrak, Golob (Putura), Zdelar, Obran (Veselič). Trener: Borut Šalamun.
Nogometaši Zavrča nadaljujejo z dobrimi, predvsem pa uspešni-
Nogomet
V Zavrču je potekala zaključna prireditev ob koncu tekmovalne sezone 2003/2004 v vseh ligah, ki jih je vodila Medob~inska nogometna zveza Ptuj. Seveda so bili najbolj zadovoljni tisti, ki so osvojili prva mesta, kakor tudi vsi tisti, ki so bili deležni pokalov in pohval. Po dveh revialnih srečanjih je sledila podelitev priznanj najboljšim. Po uradnem delu pa je bilo dovolj časa za pogovore, izmenjavo mišljenj kakor tudi načrtov klubov za naslednjo tekmovalno sezono. Priznanja in pokale so dobili: NK Šoštanj, Zavrč, Podvinci (v članski konkurenci), med mladinci NK Go-rišnica, med kadeti Boč iz Poljčan, med starejšimi dečki Bistrica iz Slovenske Bistrice, med mlajšimi dečki pa Drava iz Ptuja, kakor tudi najboljši strelci po kategorijah.
NAJBOLJSl STRELCI
1.	SNL - STRELCI KUMHO DRAVA: 1. Adnan Smajlovič 8, Go-razd Gorinšek in Sead Zilič - oba po 5 zadetkov
2.	SNL - STRELCI NK ALUMINIJ: Davorin Fridauer in Jernej Repina - oba 8, Ratko Kneževič 7
3.	SNL - SEVER: 1. Anton Dvor-šak, Malečnik 21, 2. Sašo Habjanič, Središče in Slavko Komar, Šoštanj - oba 19 zadetkov
1.	LIGA MNZ PTUJ: 1. Matej Golob, Zavrč 32 zadetkov, 2.Tadej Jurišič, 16, 3. Mitja Hertiš, 16 -oba Gerečja vas Unukšped
2.	LIGA MNZ PTUJ: 1. Robert Petrovič, Podvinci 25, 2. Simon
mi igrami. Po zmagi v Petišovcih z 2:0 so tudi v povratnem srečanju zmagali, in to visoko ter se brez večjih težav uvrstili v drugi krog kvalifikacij, kjer bodo merili moči s Cvenom, sicer prvakom 1. lige MNZ Murska Sobota. V dobri, domiselni in agresivni igri so nogometaši Zavrča pokazali dobro realizacijo, zato uspeh ni smel izostati. Strelsko je bil pri domačih zelo razpoložen Matej Golob, ki je dosegel štiri zadetke.
Danilo Klajnsek
Kapetan Zavrča prejema pokal iz rok predsednika MNZ Ptuj za osvojeno 1. mesto v 1. ligi MNZ Ptuj
V revialnem sre~anju sta se pomerili selekcija lig MNZ Ptuj in selekcija igralcev 3. SNL sever
Janžekovič, Markovci 24, 3. Andrej Hren, Podvinci 19
VETERANI - ZAHODNA SKUPINA: 1. Andrej Ekart, Loka Roš-nja 11, 2. Danijel Ivančic, Hajdina 10, Damjan Sobotič, Polskava 6
VETERANI - VZHODNA SKUPINA: 1. Franc Šuen, Dornava 9, Danilo Mlinarič, Markovci 7, 3. Slavko Bračič, Tržec in Tomo Viher, Dornava 6
MLADINCI - ZAHODNA SKUPINA: 1. Primož Novak, Pragersko 26, 2. Aleš Predikaka Apače 22, Primož Pernek, Podlehnik 13
MLADINCI - VZHODNA SKUPINA: 1. Božo Klajnčar, Središče 21, 2. Boštjan Štulec, Mark 69 Rogoznica 18, 3. Simon Vincek, Gorišnica, Matej Toplak in Denis Brumen - oba Podvinci 14
KADETI - ZAHODNA SKUPINA: 1. Robi Habjan, Boč 20, 2. Boštjan Nežmah, Skorba 15, 3. Matej Krušič, Tržec 14
KADETI - VZHODNA SKUPINA: 1. .Andrej Polajžar, Cirkulane 22, Samjan .Antolič, Bukovci 18, 3. Sebastjan Bratuša, Gorišnica 14
STAREJŠI DECKI - ZAHODNA SKUPINA: 1. Aljaž Vidrih, Spodnja Polskava 43, Žan Justinek, Bistrica 41, Matej Krušič, Tržec 16
STAREJŠI DECKI - VZHODNA SKUPINA: 1. Martin Železnik 32, 2. Sandi Mlakar 17, .Aleš Vodušek 16 - vsi Podlehnik.
FAIR PLAY
1. LIGA MNZ PTUJ: 1.Zavrč 94, 2. Gerečja vas Unukšped 112, 3. Dornava 119
2. LIGA MNZ PTUJ: 1. Podvinci 110, 2. Cirkulane 126, 3. Tržec 141
MLADINCI - ZAHODNA SKUPINA: 1. Hajdina 33, 2. Pragersko 82, 3. Spodnja Polskava 84
MLADINCI - VZHODNA SKUPINA: 1. Gorišnica 32, 2. Podvinci 53, 3. Leskovec 62
KADETI - ZAHODNA SKUPINA: 1. Spodnja Polskava 17, 2. Skorba in Boč - obe ekipi po 35 negativnih točk.
KADETI - VZHODNA SKUPINA: 1. Gorišnica, 2. Cirkulane 49, 3. Dornava 51
DK
Iz tabora NK Hol. Ormož
Slovo Ga{pari~a in [kolibra
Ormožani so kot novinci v tret-jeligaški konkurenci osvojili osmo mesto, kar jim daje še minimalne možnosti (ob veliki zmedi pri Nogometni zvezi Slovenije) za uvrstitev v tretjo ligo v novi sezoni. Ormožani so v drugem delu prvenstva osvojili kar 26 točk, v prvem delu le 14 točk. S tem izkupičkom so v spomladanskem delu osvojili tretje mesto in so v klubu zelo zadovoljni. Več točk sta zbrali le moštvi Stojncev (igrajo najlepši nogomet v tretjeligaški konkurenci) in Palome iz Sladkega Vrha. Prav ti dve moštvi se lahko pohvalita, da sta edini zasluženo premagali moštvo Holermuosa. Varovanci trenerja Franca Gorze, ki je s svojim znanjem in delom vnesel veliko novega ter pozitivnega, pa si še vedno ne morejo oprostiti domačih kiksov proti Zrečam ter Središču, ko so prejeli izenačujoči gol v zadnjih sekundah srečanja. Prav ta jih je ob koncu stal še kakega mesta višje, mogoče celo igranja v tretji ligi.
V klubu so pred novo sezono ostali brez 20-letnega Vaska Mitre-va, mladega nogometaša, ki se je
že vrnil v Makedonijo v Kavadar-ce. Slednji je s svojo marljivostjo veliko pripomogel k lepim rezultatom v drugem delu. Od aktivnega igranja nogometa se poslavljata Zvonko Gašparič in Branko Ško-liber. Gašpariča ljubitelji nogometa poznajo kot motor Ormožanov na sredini igrišča, Školibra pa po izjemni borbenosti in predanosti klubu. Slednja se bosta poslovila v petek, 18. junija, z revialno tekmo v Športnem parku Mestna graba, ki se bo pričela ob 17.30. Na tej tekmi bo spet skupaj zaigrala ekipa, ki je nepravično s strani MNZ Ptuj ostala prikrajšana za igranje v tretji ligi (Hrvoje Ivankovič, Stanko Polak, Sašo Habjanič, Mario Ze-bec, Ivica Habek, Borut Prapotnik, Matija Horvat in ostali). Ormoški publiki se bodo predstavili tudi Fa-bijan Cipot, Vladimir Kokol, brata Gajser, Ante Šimundža, Zoran Pa-vlovič in ostali. Po tekmi bo v ormoškem klubu zelo živahno, saj se bodo vsi nogometaši poslovili od Gašpariča in Školibra ter od uspešne sezone.
Uros Krstić
Mali nogomet
Poletna liga Pesrl Miklavž pri Ormožu 2004
Rezultati 1. kroga: Joker Ivanjkovci - Pušenci 2:3, Mladost Miklavž - LDS 3:0, Akcija Središče
-	Nova Slovenija 0:5, Železne dveri - Kog 2:2, Joker Ivanjkovci -LDS 1:0, Pušenci - Mladost Miklavž 1:1.
Pari 2. kroga, petek 18. junij: LDS - Akcija Središče (19.00), Pušenci - Kog (19 35), Nova Slovenija
-	Železne dveri (20.10), Joker Ivanjkovci - Mladost Miklavž (20.45), Akcija Središče - Kog (21.20), LDS
-	Železne dveri (22.00).
Liga veteranov Pušenci 2004
Rezultati 3. kroga: Smoki -Mladost Miklavž 4:5, Pušenci vet.
-	Borec 7:8, Mladost Miklavž -Winerberger 13:0, Pušenci st.vet.
-	Smoki 4:7.
Lestvica po 3. krogu: Mladost Miklavž 9, Smoki 6, Borec 4, Pu-šenci vet. 3, Pušenci st.vet. 3, Winerberger 0 točk.
Para 4. kroga: Pušenci vet. -Winerberger (19.00), Smoki - Borec (20.00).
U. K.
Društvo malega nogometa Lenart
A LIGA
REZULTATI 20. KROGA: ŠD
Benedikt - Lenart 7:4 (4:2), KMN Sv. Trojica - Beneideja 0:7 (0:3), KMN Remos - DMNR Sandberg 3:5
(2:2), ŠD Trnovska Vas - KMN Legija 1:2 (1:1), KMN Žerjavci - Orfej 5:3 (2:0), KMN Cerkvenjak G. Pri Ant. Ml.i - ZGD Slik. B. Goričan 16:1 (5:0).
20 12 2 20 12 1
20 12 1
1.	BENEIDEJA
2.	REMOS
3.	TRNOV. VAS
4.	SLIK. GORIC. 20 9 5
5.	SV TROJICA 20 10 2
6.	ORFEJ
7.	CERKV. ml I
8.	LEGIJA
9.ŽERJAVCI
10.	BENEDIKT 11.SANDBERG
20 20 20 20 20 20
6	90:65 38
7	91:65 37
7	80:57 37 6 65:71
8	58:54
8	75:61
9	79:82 24 8 68:63 24 8 53:68
6 3 11	68:88
6 2 12	54:75
9 3 7 4 6 6 6 6
32 32 30
24 21 20
12. LENART (-1) 20 5 5 10 59:91 19 Naslednje kolo se igra 19. 6. 2004 v SV. TROJICI (organizator: ŠD BENEDIKT). B LIGA
REZULTATI 20. KROGA:
Napoli Intelsat-Pernica II -Pernica-veterani 0:9 (0:6), Žerjavci ml. - M-trgovina Lormanje 5:4 (3:2), KMN Sv. Ana ml. - ŠD Selce 3:5 (1:1), Benehit - ŠD Vitomarci 4:5 (1:1), KMN Zavrh ml. - ŠD Lotus ml 5:5 (3:4), KMN Famaik -KMN Cerkvenjak Gostišče Pri .Ant. ml. II 4:2 (2:2).
1. VITOMARCI 20 16 0 4 110:58 48
2.	FAMAIK
3.	SV . ANA ml.
4.	LOTUS ml.
5.	LORMANJE
6.	ZAVRH ml.
7.	PERNICA-VET 20 10
8.	BENEHIT 20
9.	PERNICA II 20
10.	SELCE 20
11.	ŽERJAVCI ml. 20
12.	CERKV ml. II 20
20 14 3 3 95:62 45
20 12 3 20 9 5 20 9 4 20 8 6 1
5	71:
6	111:72 32
7	50:49 31 6 62:53 30 9 90:87
9 1 10 71:75 8 2 10 75:79 6 2 12 48:78 3 1 16 45:117 2 2 16 52:102
39
30 28 26 20 9 8
Naslednje kolo se igra 19. 6. 2004 v SV. ANI, (organizator: KMN SV. ANA ml.)
Sportni napovednik
NOGOMET
KVALIFIKACIJE ZA 3. SLOVENSKO NOGOMETNO LIGO
ZAVRČ - V nedeljo, s pricetkom ob 17. uri, bo v Zavrču povratno nogometno srečanje med Zavrčem in in ekipo Segrap Cven. Zmagovalec tega dvoboja se uvrsti v 3. SNL - vzhod.
TENIS
V	petek, 18. 6., igrajo mladi igralci TK Ptuj (do 12 let) z ekipo Branika, v soboto, 19. 6., ob 9. uri pa z ekipo ŽTK v Mariboru, v ponedeljek pa bodo gostili ekipo Galee iz Malečnika.
V	četrtek se začne DP do 16 let na igriščih TK Svobode v Ljubljani. Od igralcev TK Ptuj nastopajo v glavnem turnirju Karlo Pintarič, Toni Hazdovac in Blaž Rola.
NOČ MALEGA NOGOMETA V CIRKOVCAH
V	Cirkovcah na Dravskem polju se je domače športno društvo odločilo, da nekoliko popestri čas, ko nogometna žoga miruje. Tako bodo v četrtek, 24. junija, s pričetkom ob 18. uri, organizatorji izredno močnega in z denarnimi nagradami bogatega turnirja v malem nogometu. Ravno zaradi nagrad in izredno lepih pokalov je zanimanje za ta turnir izjemno, saj si veliko ljubiteljev nogometa želi kvalitetne prireditve in bodo imeli vsekakor kaj videti.
Nagrade so res mamljive saj prvouvrščeno moštvo dobi 200.000 SIT, dru-gouvrščeno 120.000 SIT, tretjeuvrščeno pa 80.000 SIT. Nagrajena bosta tudi najboljši vratar in strelec turnirja.
Predprijave in informacije na telefonu: 041 786 544 (Drago Kostajnšek).
KIDRIČEVO - PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
V	soboto ob 20. uri se bo pričel nočni turnir v malem nogometu za veterane na igrišču v športnem parku Apače.
V	nedeljo ob 13. uri se bo v dvorani prosvetnega doma v Apačah pričel občinski turnir v šahu. V petek, 25. 6., s pričetkom ob 20. uri se bo v Lovrencu pričel turnir ekip iz občine Kidričevo v malem nogometu. V soboto, 26. 6., s pričetkom ob 9. uri se bo v teniškem centru Kidričevo pričel občinski turnir v tenisu.
NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU
KMN Cerkvenjak vabi v soboto, 3. julija 2004, na 8. tradicionalni nočni turnir v malem nogometu za prehodni pokal Gostišča pri Antonu, ki bo na igrišču pri osnovni šoli v Cerkvenjaku. Organizatorji so za najboljše ekipe pripravili bogate nagrade (1. mesto: 100.000 SIT + pokal + prehodni pokal, 2. mesto: 50.000 SIT + pokal, 3. mesto: 30.000 SIT + pokal, nagrada za NAJ strelca in vratarja).
Žreb skupin bo v četrtek, 1. 7. 2004, ob 20. uri v Gostišču pri Antonu.
Prijave do žreba skupin na: 031 665 066 (Mitja), 041 518 588 (Božo), 041 212 013 (Zdravko).
Prijavnina znaša 13.000 SIT, igra se po pravilih FIFA/NZS (4+1) v skupinah po tri ekipe.
Dosedanji zmagovalci turnirja: KMN Tomaž (1997, 1998), KMN Diskoteka Mak (1999, 2000), Bar Torino (2001), KMN Cerkvenjak Gostišče pri Antonu (2002), KMN Vitomarci Petlja (2003). Vabljeni!
STREETBALL TURNIR V TRNOVSKI VASI
športno društvo Kenguru vabi na 2. kengurujev streetball turnir, ki bo v nedeljo, 20. junija, s pričetkom ob 10. uri potekal na igrišču v Trnovski vasi. Organizatorji sprejemajo prijave do 10. ure na dan turnirja, prijavnina za ekipo pa znaša 4.500 tolarjev.
Prve tri ekipe prejmejo pokale in denarne nagrade, ki za prvo mesto znaša 40.000 tolarjev, za drugo 25.000 tolarjev in za tretje 15.000 tolarjev. V primeru, da se prijavi več kot 20 ekip, se nagrade povečajo. Organizatorji bodo prireditev popestrili s tekmovanjem v metanju trojk, kjer bo zmagovalec prejel pokal.
Zmago Šalamun
2. ORMOŠKI ULIČNI TEK
Atletski klub Ormož in občina Ormož ob otvoritvi Ormoškega poletja organizirata bogat 2. ormoški ulični tek s startom v četrtek, 24.junija, ob 22. uri izpred Kerenčičevega trga. Ženske bodo tekle na 4,2 in moški na 5 kilometrov. Prijav-nine se sprejemajo na dan prireditve od 19.00 do 21.30. štartnine ni! Pravico nastopa imajo rojeni leta 1989 in starejši.
Prvih deset v moški in prvih pet v ženski kategoriji prejme denarne nagrade. Prvi trije tekmovalci v obeh kategorijah prejmejo pokale. Vsak udeleženec prejme majico in napitek.
Podelitev nagrad (prvi pri moških prejme 40.000 SIT, prva pri ženskah prejme 30.000 SIT) bo ob 22.45 na prireditvenem prostoru. V Ormožu se tako obeta velik športni dogodek, ki bo v mesto sladkorja privabil lepo število odličnih tekačev in ljubiteljev teka.
Uroš Krstić
Ivo Klarič spet na poti
»Na Ptuju bom dva dni po Ol v Atenah«
Pred dnevi se je od svojih prijateljev poslovil Ivo Klarič, sicer nekdanji uspešni športnik (vratar
Ivo Klarič
Drave in številnih drugih klubov) in športni delavec. Potovalna žilica z avto štopom ni dala miru udeležencu SP v Franciji in SP v Južni Koreji ter udeležencu EP v Belgiji in mnogih drugih športnih prireditev. Nemirni duh po doživetjih je tega znanega in popularnega Ptujčana ponovno pognal na pot, tokrat na EP v nogometu na Portugalsko.
2900 kilometrov dolgo pot naj bi dosegel v nekaj dneh, ogledal pa naj bi si srečanja hrvaške reprezentance. Po EP ga bo pot vodila čez Gibraltar do Maroka, potem v Egipt in pristal naj bi na OI v grških Atenah ter se po 29. avgustu vrnil domov.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • Poli maraton
Solski šport
Postanite prijatelji športa!
če to še niste, je čas, da premislite o tem, ali ste pravi prijatelji športa in kaj lahko storite, da boste upravičeni do takega naziva.
Pogosto srečam 'prijatelje športa', ki se imajo za take, ker imajo v naboru televizijskih kanalov dovolj takih, da lahko spremljajo šport. Tam pa, saj veste, kažejo ponavadi vrhunski šport, ki se prav tako pogosto dogaja na drugem koncu sveta. Sicer je s tem športom vse v redu, a zame so pravi prijatelji športa le tisti, ki imajo šport radi 'osebno', ne le, ko koga drugega opazujejo pri športu. Skratka tisti, ki sami poskrbijo za to, da so športno aktivni. Ni potrebno veliko, samo da vem, da niso pozabili na osnovno funkcijo svojega telesa, ki je vedno bila in bo ostala - gibanje.
Možnosti za gibanje imamo veliko, samo nekaj volje je potrebno. V teh lepih pomladnih časih ste verjetno že kaj sedli na kolo in se kam odpeljali. Lahko tudi samo do službe. Ali ste pri tem samo koga opazovali? No, prijatelji, usposobite svoja kolesa in sebe, da se boste malo popeljali. Za vaše dobro počutje pa naj si jaz mislim,
Foto: OM
Na 1. Poli maratonu se je lani kljub dežju zbralo več kot 800 kolesarjev.
kar hočem!
Da pa ne bom predolgo trkala na vašo dušo s tako 'strogim' uvodom, bom takoj pridala {e pravi razlog te male pridige - tudi letos namre~ velja vabilo na POLI kolesarski maraton, ki bo letos 11. septembra s startom in ciljem na znani lokaciji na letali{~u v Mo{ka-njcih. Pred nedavnim smo vas ob-
vestili o tem, da so organizatorji Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Perutnina Ptuj in vaša medijska hiša - Radio Tednik spet stopili skupaj in se dogovorili, da bodo za vas letos pripravili še lepši in še boljši POLI kolesarski maraton. Lani je bil prvi in nepozaben, prav takega bi radi naredili tudi letos! Nekaj smole z vremenom lani pove~uje
Judo • Predstavljamo udeležence kadetskega EP
čim bližje vrhu
Tajhman Rok
Datum rojstva 7. 2. 1988
Kategorija: kadeti do 73 kilogramov
Na letošnje kadetsko Evropsko prvenstvo v judu, ki bo 3. in 4. julija v Rotterdamu na Nizozemskem, se je uvrstil po odli~nih dvobojih in osvojitvi norme, saj je kar na treh evropskih A-turnirjih osvojil medaljo. Judo trenira že 7 let v Judo klubu Drava Ptuj, in sicer pod vodstvom strokovnega trenerja prof. Vlada Čuša in predsednika kluba .Andreja Murka.
Tvoji začetki v judu?
Že od ranega otroštva sem spremljal o~eta na treningih in tekmovanjih ter se tako za~el zanimati za
judo. V drugem razredu sem dobil možnost, da spoznam judo tudi sam in sem tako za~el v skupini pri mlajših de~kih in treniral 3-krat tedensko. Kmalu sem bil boljši od veliko ~lanov, ki so trenirali že ve~ let. To me je vzpodbujalo in motiviralo za naprej.
Tvoji največji uspehi?
Leta 2002 državni prvak pri starejših de~kih; leta 2003 šolski in pasovni državni prvak, leta 2004 kadetski državni prvak, 2. mesto A-turnir Rorbach v Avstriji, 1. mesto A-turnir Budimpešta v Madžarski in 3. mesto A-turnir Ploiesti v Romuniji.
Najve~ji dosežek je, da tekmujem za Slovensko reprezentanco in osvojitev norme za kadetsko Ev-
Cerkvenjak • Aeroklub Sršen
Organizirajo 5. odprto DP
Od 18. do 20. junija Aeroklub Sršen iz Cerkvenjaka skupaj z Letalsko zvezo Slovenije organizira 5. Odprto državno prvenstvo v letenju z motornimi jadralnimi padali. Prijavljenih je 20 tekmovalcev, ki bodo tekmovali v kategoriji s hrbtnimi motorji in v kategoriji z motorji s podvozjem. Slovesna otvoritev tekmovanja bo v petek, 18. junija, ob 20. uri na travnati vzletno pristajalni stezi ob naselju Čagona. Na otvoritvi bo prikaz lete-
nja balonov, prikaz letenja motornih zmajev in motornih jadralnih padal, poskrbeli pa so tudi za krajši kulturni program. Državno prvenstvo bo otvoril župan občine Cerkvenjak Jože Kraner. Tekmovali bodo štirje domači tekmovalci, in sicer Tonček Kavčič, Jože Šam-perl, Goran Tavželj in Boštjan Za-goršek. Tekmovanje bo potekalo v šestih disciplinah in bo tudi atrakcija za gledalce, ki jih organizatorji pričakujejo ob vzletni stezi v
Foto: Jože Samper!
Letita Boštjan Zagorsek in Toni Kaučič, člana Aerokluba Sršen.
Čagoni v soboto od 6. ure zjutraj in tudi v nedeljo dopoldan. Zaključek tekmovanja bo v nedeljo ob 14. uri.
Kot je povedal predsednik aerokluba Sršen Mirko Vršič, je ta nastal pred približno tremi leti. Imena kluba jim ni bilo težko izbrati, ker so ljudje, ko so slišali leteti motornega zmaja ali motorno padalo, govorili: "Sršeni že pa le-čejo." Danes ima klub 22 članov, ki prihajajo iz slovenskogoriških občin. Klub se financira iz članarine in dotacije občine Cerkvenjak in prostovoljnih prispevkov sosednjih občin in podjetij ter posameznikov. Člani imajo dva motorna zmaja dvoseda in štiri motorna jadralna padala in več jadralnih padal. Lansko leto so organizirali tečaj za jadralne padalce, katerega se je udeležilo 18 kandidatov. Letos se izobražujejo trije člani za motorne zmajarje. V Pesniški dolini ob naselju Čagona so registrirali travnato vzletno pristajalno stezo, kjer se večinoma odvija dejavnost aerokluba.
verjetnost, da bo letos vreme boljše in da vas bo zvabilo na 30 ali 65 kilometrov dolgo progo kolesarskega maratona. Naj vas spomnimo, ~e ste pozabili, da je POLI kolesarski maraton rekreativen in ne tekmovalen maraton, kjer je zmagovalec vsak, ki opravi z eno od prog. Progo boste izbrali sami glede na vaše sposobnosti in pripravljenost. Čar maratona bo v tem, da boste drugim in sebi dokazali, da ste pravi prijatelji športa, in da boste tudi drugim dovolili, da isto dokažejo vam.
Za svojo dobro voljo in sodelovanje boste tudi letos nagrajeni s pozornostjo organizatorjev, ki bodo poskrbeli za to, da boste v športu in po njem resni~no lahko uživali. Kup drobnih pozornosti, nagrade za ve~ kategorij udeležencev, medalja za vsakogar, malica in druženje ^ to je le bistveni del, podrobnosti pa vam bomo že utegnili predstaviti tja do septembra, ko se bomo skupaj popeljali po prelepi okolici Ptuja na 2. POLI kolesarski maraton. Kot pravi prijatelji športa! Pa malo potrenirajte prej!
Anny Rechberger Pečar, Dialog
ropsko prvenstvo.
Kdo ti je najbolj pomagal na tvoji poti do teh uspehov?
Najve~ pomo~i bi pripisal o~e-tu, saj me je ves ~as podpiral in vzpodbujal ter psihi~no in fizi~-no pripravljal na tekmovanja, seveda pa je najve~jo vlogo odigral trener prof. Vlado Čuš in vodstvo kluba ter brat Uroš, s katerim sva že od za~etka tekmovala, kateri bo boljši.
Kaj ti je v tvoji karieri najbolj ostalo v spominu?
Najbolj sem si zapomnil prvo tekmo v Gorišnici, kjer sem osvojil 3. mesto, in državno prvenstvo leta 2002.
Kolikokrat na teden trenira{ in kako so sestavljeni tvoji treningi?
Treniram petkrat tedensko v Judo klubu Drava in ob vikendih
Rok Tajhman (JK Drava)
z o~etom. Štirikrat na teden treniram tehniko in taktiko v judo centru, enkrat tedensko obiskujem fitnes studio Olimpic in ob vikendih kondicijski trening.
Kak{no uvrstitev pričakuje{ na Evropskem prvenstvu?
Za Evropsko prvenstvo še ne razmišljam o rezultatu, upam pa, da bo ta čim bližje vrhu. Realno mesto, ki sem ga sposoben doseči, se vrti okrog 5. mesta. V judu je vse mogoče in sem v primeru slabega žreba lahko tudi zadnji.
Sebi Kolednik
Padalstvo
Karmen Grabar četrta
V	Reki na Hrvaškem je potekala druga tekma za evropski pokal, ki so se je udeležili tudi padalci in padalke iz ptujskega aerokluba, ki so tekmovali v skokih na cilj. V moški konkurenci je ptujska ekipa zasedla 13. mesto od 41 ekip. V posami~ni konkurenci je do zadnje serije vodil njihov padalec Peter Balta, ki je imel v zadnji seriji smolo zaradi mo~nega vetra in pristal pri minus 16 centimetrov ter iz prvega mesta padel na 75. mesto! Drugi ptujski padalci so osvojili naslednja mesta: 13. Gorazd Vin-diš, 49. Aleksander Čuš, 50. Ton-~ek Gregori~.
V	ženski konkurenci, kjer je nastopilo 31 padalk, je ~lanica AK Ptuj Karmen Grabar osvojila odli~-no ~etrto mesto. Naslednja tekma za evropski pokal bo julija.
Odbojka in mali nogomet
Osnovna šola Juriinci je v svoji športni dvorani gostila najuspešnejše udeležence medobčinskih prvenstev v mini odbojki in malem nogometu. V torek, 8. 6., se je v nogometu pomerilo 5 ekip, v mini odbojki pa so v četrtek, 10. 6., v kategoriji učenk in učencev nastopile po
4	ekipe iz področja Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. OS Juršinci je bila pod vodstvom športnega pedagoga Stanka Podvrška odličen gostitelj mladih tekmovalcev.
Rezultati nogomet: skupina A: oS Kidričevo - oS Makole 6:2; skupina B: oS Juršinci - oS Središče ob Dravi 2:0, oS Slov. Bistrica - oS Središče ob Dravi 4:1, oS Juršinci - oS Slov. Bistrica 1:0. Za 1. mesto:
05	Kidričevo - oS Juršinci 4:0. Za 3. mesto: oS Makole - oS Slov. Bistrica 3:2
Rezultati odbojka (učenci): oS Juršinci - oS Slov.Bistrica II 2:0, oS Podlehnik - oS Slov. Bistrica 12:0. Za 3. mesto: oS Slov.Bistrica I -oS Slov Bistrica II 2:0. Za 1. mesto: oS Juršinci : oS Podlehnik 2:1.
Rezultati odbojka (u~enke): oS Markovci - oS Slov. Bistrica II 2:0, oSJuršinci - oS Slov. Bistrica 12:0. Za 3. mesto: oS Slov. Bistrica I - oS Slov. Bistrica II 2:0. Za 1. mesto: oS Markovci - oSJuršinci 2:1. (T. P.)
OS Juršinci - področni prvaki v odbojki s športnim pedagogom Stankom Podvrškom.
Proglasitev športnika šole OŠ Miklavž
Pri osnovni šoli Miklavž pri ormožu so ob razglasitvi športnika leta priredili izjemno pester športno plesni in akrobatski program v režiji športnega pedagoga Bojana Cunka ter njegove hčerke Kaje Cink. Za sam program so se učenci in njihovi učitelji pripravljali kar tri mesece. Prireditev Športnik leta poteka že od leta 1989 in je domačo dvorano osnovne šole napolnila do zadnjega kotička.
V programu so sodelovale Pumice, učenke osnovne šole Miklavž, Netopirke, dijakinje Gimnazije Ljutomer, za glasbene takte je poskrbela skupina Fasl in otroški pevski zbor Tilen, za akrobatiko, pri kateri je marsikomu od prisotnih zastal dih so poskrbeli akrobati letečega Holandeza. Za komičen del in iskreni smeh so poskrbeli člani okteta iz Miklavža, pri katerih je blestel domači učitelj glasbe Leon Lah.
Pa pojdimo k najboljšim katerim sta priznanja podelila Miro Po-žun, trener rokometašev Celja in ravnatelj šole Vlado Hebar. Tretje mesto sta osvojila Katja Karba in Danijel Fajfar, drugo mesto je pripadlo Sari Šestan in Nikiju Fekonji. Laskav naslov športnika leta je pri dekletih osvojila Špela Borko, pri fantih pa Aleš Zavratnik.
VMiklažu pri ^Ormožu res velja tisto, da šola živi s svojim krajem in obratno. Ta prireditev je le še en dokaz več k tej trditvi. (UK)
Planinski kotiček
IZLET NA GRINTOVEC
Planinsko društvo Ptuj organizira ob koncu šolskega leta prijetno potepanje po Kamniških Alpah. Izhodišče vzpona bo v Kamniški Bistrici. Povzpeli se bomo na Grintovec, najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp, preko Velikih podov mimo Štruce na Skuto in nazadnje še preko Dolgih njiv na Zvoh in Krvavec, iz katerega se bomo spustili z gondolo do spodnje postaje, kjer nas bo spet počakal avtobus. Prenočili bomo v Cojzovi koči na Kokrškem sedlu. Hoja ne bo prenaporna, niti prehitra, saj bodo na razpolago trije dnevi. Ture bodo lahko udeleženci izbirali po zahtevnosti, saj bo izhodišče vsako jutro iz iste koče, tako da bo možno oblikovati več manjših skupin. Potrebna je planinska oprema za visokogorje in predvsem topla obleka ter primerna obutev - obvezni planinski čevlji.
Izlet bo od petka do nedelje, 25. do 27. junija 2004. Odhod bo v petek ob 6. uri izpred železniške postaje Ptuj s posebnim avtobusom. Vrnitev je predvidena v nedeljo okrog 20. ure. Prijave sprejemajo na Planinskem društvu na Prešernovi 27 do zasedbe prostih mest (število mest je omejeno) oziroma do srede, 22. junija. Pred izletom pa je potrebno obvezno poravnati planinsko članarino. Cena izleta je 10.000 SIT (prevoz, dve nočitvi, čaj, vodenje, gondola). Vodil bom Vlado Fridl.
ČEZ POHORJE OD SLOVENJ GRADCA DO MARIBORA
Planinsko društvo Ptuj organizira zadnji junijski in praznični vikend tridnevni izlet po obronkih Pohorja, in sicer se bomo podali na prečenje celotnega 60 km dolgega pohorskega grebena, ki se razprostira od Maribora do Slovenj Gradca. Prečenje Pohorja je zagotovo ena najlepših planinskih tur, čeprav ne gre za visokogorje.
Udeleženci se zberemo ob 6. uri zjutraj pred železniško postajo Ptuj, od koder se bomo s posebnim minibusom odpeljali do Dravograda. Naskoka na pohorski greben se bomo lotili iz koroške smeri in se nato v treh dneh vračali proti mariborskemu koncu. Tretji dan nas bo pod vznožjem vzpenjače počakal avtobus, s katerim se bomo do 19. ure vrnili na Ptuj. Dnevno bo okrog 6 ur hoje, ki pa večinoma poteka po grebenu.
Cena izleta znaša 7000 SIT in vključuje dve nočitvi, prevoz, organizacijo in vodenje. Prijave sprejemajo v pisarni PD Ptuj na Prešernovi 27 ob torkih in petkih med 17. in 19. uro ali pri vodji izleta osebno. Prijaviti se je možno najkasneje do torka, 22. junija, oziroma do zasedbe 18 prostih mest, zato bo treba pohiteti s prijavo. Izlet bom vodila Tadeja Radek.
Planinski kotiček
RAVNA GORA IN TRAKOSCAN
Na goro, ki je od daleč videti ravna, se bomo podali v nedeljo, 20. junija. Izlet organizira {portno dru{tvo Panorama in je namenjen vsem, ki si želite lažjega izleta. Pot je lahka, hoje okrog 3 ure. Z vrha je čudovit razgled! Pod vrhom je dom, kjer je mogoče dobiti pijačo in jedačo. Sestopili bomo do gradu Trako{čan in se ob jezeru odpočili ...
Zbor ob 8.30 pred domom krajanov na Vičavi, prevoz z osebnimi avtomobili (če nimate prevoza bomo uredili!). Ne pozabite na osebni dokument za prestop meje. "Eurote" lahko pustite doma. Prijave in informacije na telefonski {tevilki 02-751-5601 ali 041-863-544, Primož.
P. T.
debitel
CENTER
G
V mesecu juniju posebne
UGODNOSTI
ZA PRAVNE OSEBE in
SAMOSTOJNE PODJETNIKE
Debitel center Ptuj: 02 748 00 80 MM komunikacije Ptuj, Prešernova 29
'.^.gsnTaparati m gsm vmesniki za telefonsk^centrale''.
STE ZAPOSLENI? VARČUJTE S ČASOM IN Z DENARJEM.		
	ŠTUDIRAJTE DOMAI	
EKONOMSKA FAKULIETA LJUBLJANA		
VISOKA POSLOVNA		
	ŠOTA	
	- VII. stopnja izobrazbe	
	ŠTUDIJ NA DALJAVO	
	ZAUPAJTE 10 LETNI TRADICIJI!	
	Zahtevajte katalog in podrobne informacije:	
	LU Ptuj, Mestni trg 2, Ptuj - Tel.: 02 749 21 50	
	www.lu-ptuj.si	
	INFORMATIVNI DAN	
	s predstavniki Ekonomske fekultete bo v	
fetrtek, 17.06.2004 ob 18.00 uri na Ljudski univerzi Ptuj.		
Družba TVP - Vzmetni inženiring d.d.,
objavlja prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE.
Od kandidatov pričakujemo primerno izobrazbo ekonomske smeri, ustrezne delovne izkušnje, poznavanje zakonodaje s finančnega področja in usposobljenost za samostojno delo.
Prošnjo z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov TVP-Vzmetni inženiring d.d., Formin 39/d, 2272 Gorišnica - kadrovska služba.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
GOTOVINSKA POSOJIU
MEDIAFIN, d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Tretja knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti!
Od 21. junija do 18. julija.
v teh dneh smo izdali novo knjižico kuponov s popusti ob praznovanju 55-letnice Mercatorja. V njej smo zbrali izdelke, po katerih vlada pred poletno sezono že posebej veliko zanimanja. Upamo, da je med njimi tudi kakšen, ki si ga želite vi. Zato vas vabimo, da ste pozorni na akcijske letake, ki jih prejemate na dom (v njih je namreč tudi knjižica s kuponi), izkoristite ugodnosti in se nam pridružite v prodajalnah Skupine Mercator! Ko Mercator praznuje, svoje kupce razveseljuje!
^^^^t v druèbiprijetnih ljudi
iercator
RADIOllTEDNIK
Nali oglasi 02/7493410
ODŠKODNINE
Sle bill poikodovanl v prometni nezgodi, na delovnam maslu? Žalite primarno denarno odškodnino?
POKLIČITE BREZPLAČNO ŠTEVILKO:
080 18 17
Povračilo d.0.0., Cafova ul. 4, Maribor MARIBOR, PTUJ, CEUE
KD SIMON GREGORČIČ VELIKA NEDEUA
vas vabi na ogled KOMEDIJE
KOMEDIJA bo na PROSTEM pred velikonedeljskim gradom od SOBOTE, 19. junija do SREDE, 23. junija vsak večer ob 20. uri.
Režiser: Lojze MATJAŠIČ Informacije:
041 482 - 130; 041 465 - 850; 041 448 235, fax: (02) 7198 - 530
Cena vstopnice je 1.000,00 sit za odrasle in 700,00 sit za otroiœ. Organizirane skupine imajo 10% popust
VÂBUENI!
AKTAL d 0.0
Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©CSUKl DDSD WiaSflT m IřW©
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov vponedeijek21.6.2004
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ CIRKULANE
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ZAVRČ
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
Start d.0.0., perSonovai, ptuj	Vabljeni!
^ptuj
državno
tnc
break dance

e
športna dvorana oenter ptuj 20, junij 2004 od 13, ure
zaključna produkcija PC MAMBO ob 10. uri
medijski sponzorji
RADIOPTUJ
89,8.9B,e.|04,3
^tajm^z TEDNIK
predprodaja vstopnic
PLESNI CENTER
Volkrnetjeva o. 26, Ruj, tel 02 748 14 46 wvwv.mambo-ptuj.com
^ iZDePi-Si
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
ŽREBiCO staro 15 mesecev prodam, ameriški kasač, z odličnim pedigrejem. Tel. 03 586 33 79 ali 031 805 489._
JAGODE, vsak dan sveže, dobite pri Zelenikovih v Stojncih 122/b. Tel. 041 715 348._
NESNiCE, rjave, grahaste in črne, zagotovljena takojšnja nesnost, možnost dostave na dom. Vzreja nesnic, Tibaut, Babicni 49, Ljutomer, tel. 582-14-01._
Prodaja kokoši za nadaljnjo rejo ali za zakol, stare leto dni, kos 100 SiT Farma Lahonci 47, Drago Kelemina. Tel. 02 719 49 01._
KUPiM ODOJKE. Tel. 719-83-21.
SVINJO težko do 150 kg, domače reje, prodam. Tel. 777-25-01.
KORUZO v storžih ali luščeno ter ječmen prodam. Tel. 772-76-81, zvečer.
PRODAM mlade purane, črno-bele, domače, za nadaljnjo rejo, male gosi, race in male domače piščance. Tel. 041 674-891._
Prodamo gradbeno parcelo oddaljeno 3 km iz Ptuja v naselju Grajena ter kombajn Glas 25, kosa širine 2,45 m. Tel. 751 50 61._
KUPiM bikce simentalce, težke do 200 kg. Tel. 02 783-76-31 ali 041 521-863._
Nesnice, stare 14 tednov, rjave, črne, prodamo po 600 SiT, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
UGODNO prodam brejo svinjo in kunce. Tel. 041 283-800._
TRAKTOR MASSER FERGUSON 30 70, letnik 1989, 4X4, kompresor, 90 KM, s konford kabino prodan. Tel. 041 331-931._
Kombajn Claas Dominator 96, 3,9 m, adapter in 4-vrstni koruzni adapter ugodno prodam. Tel. 041 331-931.
Kupimo kabino za manjši traktor, lahko je tudi potrebna popravila. Tel. 751 02 41, 041 259 525._
PRODAM REPOREZNiCO z motorjem. Tel. 746-04-21._
NESNiCE, MLADE, PRED NESNOSTJO, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodaja vzrejališče nesnic. SORSAK, Podlože 1, Ptujska Gora.
BELE KOKOSi - težke 4 kg po 650 SiT za žival, naročila sprejemamo po tel. 688-13-81 ali 040/531-246. Rešek, Starše 23.
PRODAM PUJSKE težke okrog 25 kg in plemensko svinjo. Tel. 041 961-821.
UGODNE CENE dušičnih gnojil v prodajalnah POLJE-DOM, d.o.o.: UREA 40/1 2.098 SiT KAN 27 % 50/1 Avstrija 2.285 SiT KAN 27% 50/1 Kutina 2.359 SiT Se priporočajo za nakup v prodajalnah: Kidričevo, Podlehnik in Zagrebška cesta na Ptuju.
STORITVE
32 LET SOBOSLiKARSTVA - PLESKARSTVA ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279-187._
GSM iN RTV servis v Ptuju, baterije, dekodiranje in vgradnja slo. menuja. Peter Kolarič, s.p., Gubč-eva 23 (ob Mariborski cesti). Tel. 041 677-507.
Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. informacije 03 752 12 00, gsm: 041 647 234, lesŽsi-ol.net TiN LES, d.o.o., Stranice.
FRiZERSTVO BRiGiTA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, Ti-Gi, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
TRGOViNA ELEKTRO-PARTNER Vida PERNARČiČ, s.p., CANKARJEVA UL. 5 (ENOSMERNA ULiCA MiMO KiNA PTUJ), Ptuj, telefon: 02/779-40-51, VAM NUDi MOŽNOST NAKUPA MALiH iN VELiKiH GOSPODINJSKIH APARATOV (GORENJE, CANDY ELEKTROLUX, ZANUSSi, BOSCH, MiELE, SiEMENS, ARiSTON, iN-DESiT, BLANCO, FOSTER, KO-NČAR, NARDi, LiEBHERR iN AKUSTIKE (MATRIX, SONY PRE-STiGiO) NA 3, 6,12 in 18 OBROKOV (na trajnik) preko GA, d.d., Ljubljana. AKCIJA OD 06. 06. DO 05. 07. 2004 oz. do razprodaje zalog. Na gotovino še dodatni popusti. Vse formalnosti uredite na enem mestu. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 SiT obojestransko A 4 - 12,00 SiT, vezava - 170,00 SiT OBiSČiTE NAS!
ROMAN ZEMLJARiČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
bffi
Vodenje poslovnih knjig, s.p., pravne osebe in društva. Tel. 02/77110-86, 041 647 196. Lidija Vurcer, s.p., Orešje 21, Ptuj.
AMC SLOVENIJA PRAZNUJE 20. obletnico. Cenjene kupce obvš-ečamo, da smo za njih v mesecu juniju pripravili posebne jubilejne ponudbe z do 40 % popustom. Prosimo, pokličite svojega svetovalca oz. GSM 041 636-604. AMC, d.o.o, Bravničarjeva ulica 8, Ljubljana.
ODKUP iN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKiN, d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.
ASFALTiRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela; ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
Na Ptuju oddamo opremljeno tro-sobno stanovanje. Tel. 777 8581, zvečer.
V PTUJU ali bližini - primestje vzamem v najem 2,5- ali 3-sobno stanovanje, lahko tudi v privatni hiši, možnost poznejšega nakupa ali za najeto stanovanje pomagam pri gospodinjstvu - nujno. Tel. 031 857-152._
PRODAM DVO- in dvoinpolsobno stanovanje v Apačah pri Ptuju, možnost kredita ali menjave. Tel. 070 731-992._
TROSOBNO MANSARDNO stanovanje na Trstenjakovi ul., vseljivo 15. 07., delno opremljeno, oddam za 240 EUR/mes. Tel. 031 364-329 (po 16. uri)._
Otok Brač - oddajamo apartmaje v lepem predelu Superta. Tonči Vuškovič, tel. 0038521630349, zvečer.
Ob morju oddam dva apartmaja (klima, Sat, TV) za 4 ali 6 oseb v kraju Sveti Filip Jakov, 200 m od morja. Tel. 00385 98-544-127.
BELA TEHNIKA
HLADILNIK, pralni stroj, zamzoval-nik prodam. Tel. 051 221-026.
NEPREMIČNINE
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
Prodajamo svinjske polovice po 20 % znižani ceni, pripravimo tudi ražnjiče, kotelete in meso za čevapč-iče po predhodnem naročilu. Prodaja in predelava mesa Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, 2254 Trnovska vas, telefon 041 212 408, 757-10-61, po 20. uri.
Svetujem in posredujem pri vseh vrstah kreditov, leasingov, nepremičnin in premičnin, korektno in hitro! Ugodna obrestna mera in daljša doba! Zvezdana Hedžet, SViT, s.p., Dobravska 15, 2000 Maribor, GSM 041 672 449, fax. 02 461 1861.
DOM - STANOVANJE
Vzamem v najem 1,5- ali 2-sobno stanovanje na Ptuju. Tel. 771 10 21.
2-SOBNO STANOVANJE, 84 m2, v centru Ptuja oddam v najem ali prodam. Tel. 041/317-361.
Prodamo visokopritlično hišo z vrtom in malim sadonosnikom na lepi sončni legi, tudi z inventarjem (ni pogoj). Tel. 783 74 91, Ptuj (Breg).
Prodamo vikend, komfort opremljen, na Kogu pri Ormožu. Možnost menjave stanovanja. Pokličite GSM 041 672 449. Zvezdana Hedžet, Dobravska 15, Maribor.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
DELO
Sem gimnazijec in iščem počitniško delo. Tel. 040 884 632.
ZAPOSLiMO kuharja, prodajalca in delavca za pomožna dela v mesariji. Mesoizdelki Jože Fingu-št, s.p., Sp. Gaj pri Pragerskem 9, tel. 02/80-39-150.
iSČEMO VEČ komunikativnih in urejenih oseb za trženje bančnih storitev na terenu. Obvezne so izkušnje z delom na terenu. Možnost kasnješe redne zaposlitve. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, 2000 Maribor, tel. 02 252-48-26 ali 041 750-560.
RAZNO
sinus
Trstenjakova ulica 5, Ruj
02 7777 777
info@sirius-nep.si
Prodamo atrijsko hišo na obrobju Ptuja (2 km iz centra), leto gradnje 1988, površine 133 m2, zemljišče v izmeri 1000 m2. Cena 45.000.000,00 sit. Prodamo medetažno hišo v Maj-šperku, leto gradnje 1978, obnova 1999. Bivalna površina 160 m2, zemljišče v izmeri 859 m2. Cena 23.000.000,00 sit. informacije: 7777 777, SiRiUS NEP D.D., TRSTENJA-KOVA 5, Ptuj
V najem oddam novi apartma v Pirovcu, 50 m od morja, za 6 oseb, v avgustu, za 50 evrov na dan. Tel. 00385 042/312-503,GSM 091/73373-98.
NA PTUJU (Turnišču) prodam visokopritlično montažno, nenaseljeno, delno opremljeno hišo. Tel. 01/7093-741, zvečer._
PRODAMO STANOVANJA: urejeno 3,5-sobno Ul. 25. maja (možnost menjave za 2-sobno stan.) ; nova stanovanja, poslovne prostore in parkirna mesta v Rabelčji vasi; nova, večja stanovanja in parkirna mesta v Drava centru; STANOVANJSKE STAVBE na lokacijah: Ptuj-Reševa ul., Potrčeva c., Draženska c. (atrijska hiša), Podvinci, Hajdoše, Zabovci, Bišečki Vrh (novogradnja z večjim zemljiščem), Zagojiči (takoj vseljiva), Moškanjci, Sakušak, Jurovci, Tržec, Ptujska Gora (2-družinska h.), Senčak (manjša kmetija); Zg. Ključ-arovci (starejša hiša); POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE: Lenart (motel-možnost najena s poznejšim odkupom), Hajdoše (avtosalon z stan. stavbo), Grajena, Ptuj-staro mestno jedro, Orešje, Dolič (možnost najema s poznejšim odkupom); POSLOVNE PROSTORE: Domino c.(20 m), Osojnikova c.(86 m2 in 315 m2); Panonska ul.(130 m2); GRADBENE PARCELE: Ptuj-Prečna pot (več parcel); Belšakova ul. 1000 m2 gradbenega in 5200 m2 kmetijskega zemljišča; Podvinci 2857 m2; Galu-šak (Sv. Jurij ob Sčavnici). KUPIMO nižje ležeče, 1-sobno stan. Vse inf. dobite na Agenciji ViKEND, Biš 8 b 02/757-1101; Trstenjakova ul. 5 - DOMiNO C., i. nadstropje, 02/748-1013, GSM 041-955-402, fax 02/748-1014. Cenjene stranke obveščamo, da bo Agencija zaradi dopusta zaprta od 26. 06 do 12. 07. 04. Prosimo za razumevanje.
Prodamo starejši vinograd, sadovnjak, možnost ureditve ribnika. Tel. 787 7507.
Če od angleščine boli te glava, to zate je številka prava. 031/ 486 970. Phoenix Blanka Erhatič s.p.
RADIO))ITEDNIK
Mali oglasi 02/7493410
KUPiM STARE PEZ figurice, poškodovane ali kompletne. Tel. 041 429-376.
PRODAM trifazno hladilno napravo, primerno za hlajenje v hladilnicah. Tel. 041 730-863._
Ugodno prodam otroško kolo rdeče barve. Tel. 031 667 579.
BRAKO prikolico prodam. Tel. 031 346 778.
PRODAMO kuhinjsko pohištvo, splanico in sedežno garnituro. Tel. 031 723-149._
KUPiM STARiNE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
Preklic zaključnega spričevala OS Podlehnik na ime: Bogomir Hliš, Majski Vrh 2, 2284 Videm pri Ptuju.
Četrtek, 17. junij
19.00
19.00
v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, sklepna prireditev Zavoda RS za šport in Gimnazije Ptuj
v Mihelicevi galeriji na Ptuju, odprtje razstave akademskega slikarja in akademika Zlatka Price
slavnostna dvorana Knjižnice Ivana Potrca Ptuj, predstavitev indijske klasične glasbe Marga, ki jo bo predstavil Martin Lumbar v občinski stavbi Jožeta Hudalesa v Lenartu, otvoritev razstave fotografij z naslovom "Ujeti trenutki narave", na ogled do konca avgusta
Petek, 18. junij
19.30 20.00
20.00
21.00
občinska dvorana Videm, "Obiskali so nas marsovci" in "Revolucija v kraljestvu bonbonov", predstavi gledali{kega krožka OŠ Videm v stari dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, dobrodelni koncert v kulturni dvorani Gori{nica, celovečerna prireditev 'Triko, triko, tri kote", prireja Folklorna skupina PD "Ruda Sever" Gorišnica
Matična knjižnica Lenart, projekcija fotografij o Egiptu z Romano in Zvonkom Fekonjo
športna dvorana Lenart, prireditev "Otroci sonca", prireja Twirling, plesni in mažoretni klub Lenart
dom Svobode Slovenska Bistrica, koncert vokalne skupine Regice in moške
komorne skupine KUD Alojz Avžner Zg. Ložnica
atrij hotela Mitra, koncert ženske vokalne skupine Fortuna
Sobota, 19. junij
10.00 do 13.00 v starih zaporih na Ptuju, Muzejski vikend za otroke in starše, ogledali si boste razstavo "Med nebom in zemljo" ter izdelovali predmete iz gline na prostoru pred trgovino Agrocenter Krajnc Ptuj, 10. obletnica trgovine vaški dom Pobrežje, prvi pohod po kulturni poti Občine Videm - "Srakačeva pot"
na vurberškem gradu, 13. festival narodnozabavne glasbe Slovenije pred gradom v Veliki Nedelji, komedija Trije vaški svetniki, predstavo bo odigralo KD Simon Gregorčič iz Velike Nedelje
na gradu Borl, koncert ženske vokalne skupine Fortuna, glasbeni večer bodo popestrili "Mladi veseljaki" iz Cirkulan
v večnamenski dvorani v Cirkulanah, celovečerna prireditev 'Triko, triko, tri kote", prireja Folklorna skupina PD "Ruda Sever" Gorišnica na jasi v Krajinskem parku Šturmovci, gledališka predstava Bela bizonka Romane Ercegovič
14.00 15.00
19.30 20.00
20.00
20.00
20.30
Nedelja, 20. junij
10.00 do 13.00 v starih zaporih na Ptuju, Muzejski vikend za otroke in starše, ogledali si
boste razstavo "Med nebom in zemljo" ter izdelovali predmete iz gline 6.30 pred OŠ Hajdina, pohod po Muški planinski poti, organizira PD Hajdina 15.00 gasilski dom Zamušani, proslava ob svečani predaji novega vozila 15.00 pred gasilskim domom v Cvetkovcih, vaške igre v okviru 2. krajevnega praznika KS Podgorci
16.00 na športnem igrišču v Markovcih, razvitje prapora društva Godba na pihala Občine Markovci
20.00 pred gradom v Veliki Nedelji, komedija Trije vaški svetniki, predstavo bo odigralo KD Simon Gregorčič iz Velike Nedelje
Ponedeljek, 21. junij
pred gradom v Veliki Nedelji, komedija Trije vaški svetniki, predstavo bo odigralo KD Simon Gregorčič iz Velike Nedelje
na jasi v Krajinskem parku šturmovci, gledališka predstava Bela bizonka Romane Ercegovič
Torek, 22. junij
20.00 pred gradom v Veliki Nedelji, komedija Trije vaški svetniki, predstavo bo odigralo KD Simon Gregorčič iz Velike Nedelje
Sreda, 23. junij
20.00 pred gradom v Veliki Nedelji, komedija Trije vaški svetniki, predstavo bo odigralo KD Simon Gregorčič iz Velike Nedelje
KINO Ptuj
17. junij, 20.00, Dan po jutrišnjem
18., 19. in 20. junij, 19.00 in 21.00, Dan po jutrišnjem
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Volitve v Evropski parlament. Fizikalni laboratorij in brezžična vstopna točka za internet v SC Ptuj. Dan slovenskih letalcev. Razglednice Ptuja in okolice v domoznanski zbirki. Klepet z jasnovidko Saro Memič. Živali brezdomci pri Adeli Šilak. 10 let Pomladne vetrnice. Celotni projekt 1. razred devetletke "Le brez strahu k zobozdravniku". Območna revija plesnih skupin. Poljudna oddaja "Zgodovina Slovencev".
Vsak četrtek ob 20.00 uri
pomèm
7
ísR 7 ' "

7. Ans. IX)JZETA SLAKA - Polka spominov
6. Ans. BRANETA KLAVŽARJA - Zaradi pesmi
5. Ans. MINERALI - Prelepa Šmarna gora
4. ZASAVCI - Razigrani hribi
3.7 RAJ - Žabji venček
2. Ans. VIHARNIK - Izgubljeni ključek
1. BRATJE SLATINEK - Lepše nikjer nI kot doma
PTUJSKIH 5 - To bo noč
MAMBO KINGS - Acapulco
ANITA KRAU - Življenje praznik je
KARIZMA-Pleši z nami
AVIA BAND & JASMINA & DARE - Sava Šumi
DAMJAN MURKO - Sedaj pa tudi jaz navijam
BRINA-Ko polnoč odbije
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za; _
Ime In priimek; Tel. številka; _
Glasujem za; _ Naslov;_
Glasovnice poajite na d
h na naalov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado prejme: Nežka Mlakar, Sp. Gruikovje 19, 2268 Podlehnik

Orfejikove
SMS glasbene žel|e:
041/818-666
iZDePLSi
lzberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po mallli oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
18.00
18.00
20.00
20.00
20.00
20.30
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
SERVIS KOLES
SMUČI IN TENIS OPREME
âPORT SEHVI8 DAVORIN MUNDA B.R, SLOVENSKI TRG 1, 22SO PTVIJ 08/778 0871, OSM: 041/026 862
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garandla; pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., Cankarjeva 21. Maribor
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
iUožnost piačlla na obroi«, gotovinsi<i popust _in popust za upokojence_
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenl<a Antonoviča v Krapini, IW. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
Razpored dežurstev zobozdravnikov
19. 6.
Jože Petrovič, dr. dent. med.
ZA Cirkovce
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
Hardel< 34/g, 2270 OiíMOŽ tel.: 02/741 13 80 fal<s: 02/741 13 81
GSM: 031/755 853 ,, —— -	i
belcontdoo@siol.net I J www.belcont.si	V----^^	vrata
Energijsko varčna okna I	#	P®!'.*:®
PVC, LES, ALU.	I . , senčila
irr^, rii^u. r	I ^gl^g vrtove
garažna vrata (gunther in hôrmann) in izolacijske steklene fasade.
DANA BESEDA OBVEZUJE
EDINI POOBLAŠČENI SERVISER
ťX) AVTO JERENKO PTUJ

TEL: 788 53 08
	n	
KURILNEGA OUA		
1 Telefon:	02 7S4 00 66 1	
GSM:		041 557 553 |
		
Zelišče d.o.o. Frasova 12 Pti^l
Tel.: OZ 780 02 57 Gsm: 041 761 896 E-mail: zel.susnine@siol.net
Iz zaloge
dmeizlj: 200x1501311,481x2501311 li3GDx25Dnn
lifipinnljetairaiija:
HinHEQUinVIEllíTdJIJI.
PpeSepiionB,2Z50PlllJ
ïï!l: 02 717 88 M, Fax: 02 78718 88
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr, s.p.
Suhodoičanova ui. 10 2204 MÍKUWŽ
Tel.: 02 629 23 78
•	MARKIZE (TENDE)
•	ALU ŽALUZUE
•	ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
Skromno si živela, v življenju mnogo si pretrpela, nisi umrla, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti.
V SPOMIN
14. junija 2004 je minilo leto dni, odkar je za vedno odšla od nas draga mama, sestra, tašča in babica
Marija Fegus
S SELSKE CESTE 10
Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer njen dom le rožice krasijo in sveče ji v spomin gorijo.
Sinova Marjan in Milan z družinama
Usoda kruta je med nas posegla, odtrgala mladostni cvet, nesrečo, žalost nam postregla, zakaj tako je krut ta svet?
SPOMIN
20. junija mineva leto žalosti, odkar si nas zapustil,
Vinko Grabrovec
IZ BELAVSEKA 39
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu ?
» 3 Izberi.si
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popust!
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev O Kosilnic imeifl i Škropilnic S ' Motornih žag Kultivatorjev
Servis Peti
Dornava 76a, tel.
IZREDNA PONUDBA
ROČNEGA ELEKTRIČNEGA ORODJA V AAetalki Ptuj,
1

Iskra EBO
Od 10% dO 20% POPUST
pf'j'jf'Jin
PLASTIFICIRANI STEBRI IN MRŽf!ZA OGRAJO
m^pmm
žica TUTOR Al za vinograde 25% POPUST
Novi od 7.00 do 19.00 podaljšani	sobota
odpiralni čas od 7.00 do 13.00
Metalka Trgovina ct. d.
Prodajni center Ptuj Flogozniška 7, tel: 02/749 18 00
METAIKA' TRGOVINA
izdelava sjkujm 11 i si iti i k >\
K^ADestrih
IZBERITE KAKOVOSTI 031/349-343 Miran IoaiAKICs.p. ~ Ga}CTei6/i>,2272
[jr SALON
POHliTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
WWW.CAáĚC/kfiCC.ii m iiiiif,
ťtJPJH^	centralni sesalni sistemi 1
m
• 5i-n-762
jVirjHiítrÍ!
ûnint: OME^A Ljutomerjh c.ï^
V	naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V	SPOMIN
17. junija minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in stric
Jožef Kovacic
IZ GOMILSAKOVE 17
Vsi njegovi
Nešteto sveč ti je zgorelo, nešteto solz preteklo, a nič več te ne zbudi, ostaja le spomin, ki zelo boli.
V SPOMIN
14. junija so minila tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, brat in boter
Stanko Šterbak
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 18
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter z lepo mislijo in prižgano svečo ohranjate njegov spomin.
Vsi njegovi
Kje so tisti lepi časi, ko skupaj srečni smo bili, zdaj pa vaju več med nami ni. Kogar imaš resnično rad, ne umre - le nekje daleč je...
V SPOMIN
14. junija je minilo eno leto in 30. maja dve leti, odkar vaju ni med nami, draga
Stanko in Alojzija Voglar
IZ PRISTAVE 39, CIRKULANE
Vedno bosta ostala v naših srcih in trajnem spominu. Hvala vsem, ki se ju spominjate, prižigate svečke in za trenutek postojite ob njunem grobu.
Stanko
7. 10. 1953 - 14. 6. 2003
Alojzija
24. 2. 1930 - 30. 5. 2002
Vajini najdražji
Ko ugasnejo oči, sij njih ugasne, počrni, skrbnost, srčnost in ljubezen Tebe pa naprej se tlijo v nas.
SPOMIN
Milica Kramberger
ZG. VELOVLEK 1
20. 6. 2002 - 20. 6. 2004
Vsem, ki ji osvetljujete temačen dan, hvala.
Tonček z Moniko in Valentino
Odkar utihnil je tvoj glas, praznina in bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Jožefa Vidovica
Z DRAVINJSKEGA VRHA 55
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli iskreno sožalje.
Zahvala tudi župniku Benjaminu, p. Christianu in govorniku.
V žalosti: vsi tvoji najdražji
Kako prazen je naš dom, solzno oko zaman te išče, ni več smehljaja ne pozdrava, le trudno delo pridnih rok ostaja. Naša hiša zdaj strašno je prazna, odkar tebe, zlata mama, v njej več ni, prej bila je bolj prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani iz boleči izgubi drage žene, mame in sestre
Marije Hemetek
IZ VELIKEGA VRHA 1
roj. 26. 6. 1955
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali sveče, cvetje, za sv. maše, nam pa izrekali sožalje. Zahvaljujemo se g. dekanu Emilu Drevu za opravljen obred sv. maše, govorniku g. Lesjaku ter pevcem za odpete žalo-stinke. Hvala pogrebnemu podjetju MIR. Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA.
Žalujoči: tvoji najdražji
Leto dni na grobu tvojem sveče že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo.
V	naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
V	SPOMIN
22. junija mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila draga mama, babica, sestra, svakinja in teta
Ljudmila Škrjanec
IZ BRESNICE 79, PODGORCI
Žalujoči vsi njeni
Že petnajst let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ni ure, ne dneva, ne noči, povsod si z nami v srcu ti.
SPOMIN
17. junija mineva petnajst let, odkar nas je za vedno zapustil dragi sin, brat in stric
Vinko Čeh
IZ VINTAROVCEV 25
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Vsi tvoji
Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da vaju več med nami ni.
V SPOMIN Terezija
18. 6. 2003 - 18. 6. 2004
Jože
16. 3. 2001 - 16. 3. 2004
Veronek
NA POSTAJO 50
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu.
Vajini najdražji
SPOMIN
V 47. letu nas je zapustil naš dragi sin, brat in ati
Edi Koletnik -Vuko
Z GOMILE 4 PRI VURBERKU
14. 6. 1957 - 14. 6. 2004
Ti nisi odšel od nas, vedno živiš globoko v naših srcih.
V globoki žalosti ata in vsi ostali
Lepa je lunica mila, sij njen je čisto srebro, toda vse lepše so sijale našega očka in sina oči. Nežen smehljaj njima je ugasnil, premile zaprle se njune oči, v sonca najlepšem sijaju nam je pri srcu temno!
SPOMIN
16. junija je minilo pet let dragemu možu, očetu, dedku in tastu, ljubemu sinu in bratu pa tri mesece in trinajst dni, odkar sta se mnogo, mnogo prerano ustavili njuni zlati srci in sta nas zapustila
Stef«
sin Igor Horvat
IZ ZAGOJIČEV 23 A
Hvala vsem, ki jima prižigate sveče, poklonite cvet ter z lepo mislijo počastite njun spomin.
V globoki žalosti žena in mama Marija ter vsi njuni najdražji
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Marije Kranjc
IZ BREZOVCEV 9
10. 12. 1920 - 9. 6. 2004
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so prišli od daleč in blizu ter jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali za sv. maše ter cvetje in sveče.
Zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, vsem govornikom za ganljive besede ter pogrebnemu podjetju MIR.
Zahvala tudi sodelavcem iz podjetja PC Farma prašičev Dra-ženci, Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava in EOS iz Avstrije.
Žalujoči: otroci z družinami
Kako prazen je naš dom, solzno oko zaman te išče, ni več smehljaja, ne pozdrava, le trudno delo pridnih rok ostaja. Naša hiša zdaj strašno je prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je bolj prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. V srcu imel si bolečino in trpljenje, zato bila usoda je bolj kruta in močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, tasta in brata
Jakoba Emersica
IZ PARADIŽA 51, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter za izrečeno sožalje in besede tolažbe.
Posebej se zahvaljujemo g. dekanu Emilu za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Miru Lesjaku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošu, nositeljema križev ter podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve.
Njegovi najdražji, ki ga pogrešamo in smo ga imeli radi
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Kogar rad imaš, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
V 73. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil mož, oče, dedek, pradedek in brat
Anton Majcenovic
IZ DOLAN 20 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, podjetju ADK Maribor, sodelavcem ADK iz Dolan, sodelavkam Boxmarka Kidričevo, vsem, ki ste darovali vence, sveče, za sv. maše ter za izrečeno sožalje. Posebna hvala osebju Bolnice Ptuj, Bolnice Maribor - oddelek za pljučne bolezni, gospodu dekanu Emilu Drevu za opravljen obred, hvala pogrebnemu podjetju MIR, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: žena Emilija, sinova Miran in Ivan, hčerke Irena, Anica in Zdenka z družinami, vnuki in pravnuki
Ptuj • 10. rojstni dan Pomladne vetrnice
Da bo lepše rastla Pomladna vetrnica
Društvo prijateljev mladine Ptuj je v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti na prostoru Kinološkega društva v soboto pripravilo jubilejno, deseto Pomladno vetrnico. Okoli 500 otrok in staršev je prireditev zaključilo pod streho s torto v roki.
Slišati je bilo, da je deseta tudi najboljša Pomladna vetrnica doslej, kljub temu da je trajala samo dve od na~rtovanih treh ur ustvarjanja in zanimivega kulturno-animacijskega programa. Pevka Damjana Golavšek je prepevala in plesala z otroki, ki so z veseljem sodelovali. Andres Valdes je uprizoril pantomimsko pravljico, otroci iz plesnega centra Mambo so zaplesali.
Delavnic z zanimivimi naslovi je bilo tokrat še ve~ kot ponavadi: cvetli~ni koti~ek, klobu~arija, škatlica presene~enja, vse najboljše, zavij me nežno, izdelki iz gline. Novost je bila vsekakor stojnica pisanih koktejlov Pri dveh petelinih, stalnice pa stojnica, na kateri so se tudi tokrat izdelovale vetrnice, delavnica in igralni koti~ek Pikapolonice in stojnica polna zanimivih knjig in vprašanj Mladinskega oddelka ptuj-
ske knjižnice. Pri Brodarskem društvu Ranca so poskrbeli za tri vožnje po ptujskem jezeru. Slastne so bile pala~inke, še boljša pa ognjena torta, ki jo je bilo potrebno rešiti pred ploho. Po dveh urah je deževalo kot iz škafa.
Prvi~ po desetih letih je bila Pomladna vetrnica mokra - da bo lepše rastla v naslednjem desetletju. Pod streho Kinološkega društva pa je bilo dovolj prostora za vse torte željnih, ki niso zbežali.
Majda Fridl
Folo: Majda Fridl
Tudi tokrat brez sponzorjev ne bi šlo:
Generalni sponzor prireditve: Zavarovalnica Triglav, d. d.; medijski sponzor: Štajerski tednik in Radio Ptuj; sponzor oblikovanja: S. Kolibri; sponzorji: Agrocenter Krajnc, Samobor & Ilec, d. n. o.; donatorji: Ptujske pekarne in sla{~i~arne, d. d., Nova Ljubljanska banka, Podružnica Ptuj, Pikapolonica, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Cisto mesto Ptuj, d. d., Foto Kosi, Orinoco, Mercator, d. d., Mlin Koro{ec, Perutnina Ptuj, d. d. Prireditev so podprli: Mestna ob~ina Ptuj, Kinolo{ko dru{tvo Ptuj, Plesni center Mambo, Oza-ra, Orožarna, Brodarsko dru{-tvo Ranca Ptuj, Dija{ki dom Ptuj, OŠ Olge Megli~ Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, Zveza kulturnih dru-{tev Ptuj, prostovoljke Gimnazije Ptuj, Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potr~a Ptuj.
Podlehnik • Ribiško tekmovanje policistov
Tretja zmaga domačinov
Petega ribiškega tekmovanja policistov za prehodni pokal Haloz, ki je v torek, 8. junija, potekalo ob ribniku v Podlehniku, se je udeležilo 62 policistov in kriminalistov z območja Policijske uprave Maribor, med 20 ekipami pa so tretjič zapored zmagali domačini iz PMP Podlehnik.
Policijsko športno društvo Postaje mejne policije Podlehnik se je skupaj s predsednikom Miranom Brumcem tudi tokrat izkazalo kot odli~en organizator, svoje pa je tudi letos primaknilo lepo in son~no vreme, ki je vse do tistega dne veljalo za pravo redkost. Da ne omenjamo rib, ki
so velikodušno prijemale, kot da bi vedele, da jih bodo po tehtanju vrnili v vodo.
Med blizu 100 policisti in kriminalisti, ki so se zbrali ob podlehniškem jezeru, jih je 62 poskusilo tudi ribiško sre~o. Svoje trnke so pridno namakali od 8. do 12. ure in imeli kar precej
ribiške sre~e, vsaj tako je pokazalo tehtanje po zaklju~ku tekmovanja, za katerega so tudi tokrat skrbeli ~lani ribiške družine Ptuj.
Med dvajsetimi ekipami so se najbolje odrezali doma~ini iz Policijske postaje Podlehnik, ki so s tem osvojili tudi prehodni pokal Haloz. Odli~no drugo mesto je osvojila ekipa policijske postaje Ptuj, tretje pa ekipa PP Lenart. Četrta je bila ekipa PP Ra~e, peta 11. ekipa iz Podlehnika, šesta ekipa iz Šentilja in sedma ekipa Operativno-komunikacijskega centra PU Maribor.
Med 62 posamezniki pa je naj-ve~ rib, kar 8960 g, ulovil Miran Tuš iz Lenarta, pred Mirkom Lenartom iz Ra~ in Petrom Sande-tom iz Lenarta. Četro mesto si je prilovil Vladimir Priber~nik iz Središ~a ob Dravi, peto pa Darko Babšek iz Ra~. Najbolje uvr-š~eni Ptuj~an pa je bil Tomaž Veler na osmem mestu.
Najbolje uvrš~eni so prejeli pokale in lepe prakti~ne nagrade, udeležencem letošnjega tekmovanja pa sta ~estitala tudi župan ob~ine Podlehnik Veko-slav Fric ter doma~in Stanko Skledar, ki je poskrbel tudi za odli~no ribiško malico.
Na dosedanjih tekmovanjih policistov ob ribniku v Podleh-niku je leta 2000 zmagala ekipa PP Ptuj, leta 2001 so bili najboljši ~lani ekipe PP Maribor, leta 2002 in lansko leto 2003 pa je bila najboljša doma~a ekipa Postaje mejne policije Podlehnik, ki je prehodni pokal Haloz prejela v trajno last.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V ekipni konkurenci so bili najboljši policisti iz Podlehnika, Ptuja in Lenarta.
z ZLATO NALOŽBO v zlato prihodnost
Žhfljenjsko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. Tai<šno, i<ot si ga izberete, takšno, kot si ga žeiite.
^.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR
lcankaij<nra3,2«7MaribĐr
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo p^^ečini sončno. Zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Na Primorskem bo zjutraj prehodno zapihala {ibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 14, na]'vi{]'e dnevne od 20 do 24, na Primorskem okoli 26 stopinj C.
Obeti
Kakor vreme kresnic, taišno bo tudi žanjic.
ROLETARSTVOABA
ISmerGraJmŠ^
Štuki 26a
Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
V petek bo dopoldne pretežno jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno. V notranjosti Slovenije bodo krajevne nevihte. V soboto bo na Primorskem delno jasno, drugod spremenljivo oblačno s krajevnimi nevihtami.
^IfRAIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	Mjnčavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Gabrijela Voršič, Drakovci 14, Mala Nedelja - Nika; Lidija Mlinaric, Kajžar 67, Miklavž - Evo; Soča Dovečar, Šardinje 7, Velika Nedelja - Niko; Katja Markovič, Cezanjevci 20/d, Ljutomer - Aneija; Melanija Jutri-ša, Tekačevo 46, Rogaška Slatina - Miha; Nataša Cvetko, Sv Florjan 141, Rogaška Slatina - Alena; Mateja Onišak, Zg. Krapje 16, Ljutomer - Matjža; Darja Verlak, Mezgovci 30la, Dornava - Tima; Marija Ritonja, Sp. Polskava 202la, Pragersko - Lucijo; Simona Klinc, Nova vas pri Markovich 92la -Laro; Darja Krajnčič, Rabelčja vas 14, Ptuj - Gašperja; Simona Habjanič, Muretinci 69la, Gorišnica - Taia; Vida Lačen, Podvinci 52, Ptuj - Alena; Ljudmila Kolar, Zavčeva 9, Ptuj - Tomija; Josipa Žerjav, Klenovec Humski 91, Hrvaška - dečka; Vesna Novak, Bratislavci 7, Polenšak - Mašo; Karmen Belak, Murski Vrh 30, Radenci - A^adeja.
Poroke - Ptuj: Aleksander Gošnjak in Ksenja Ivančič, Sobetinci 45lb; Anton Šimenko, Sp. Gruškovje 11 in Jovita Merc, Pobrežje 119la; Vladimir Ahec in Melita Serdinšek, Sestrže 47; Drago Savič, Kukava 2 in Gabrijela Škrjanec, Ritmerk 5; Boris Zadravec in Natalija Vesenjak, Ritmerk 5la. Umrli so: Marija Dokl, Borovci 51, umrla 5. junija 2004; Franc Ožigner, Tibolci 41la, umrl 7. junija 2004; Terezija Zebec, Medvedce 19lb, umrla 3. junija 2004; Alojz Satler, Pobrežje 148la, umrl 4. junija 2004; Štefanija Širec, Kraigherjeva ul. 16, Ptuj, umrla 5. junija 2004; Ciril Selan, Rimska ploščad 2, Ptuj, umrl 9. junija 2004; Marija Krajnc, Brezovci 9, umrla 9. junija 2004; Anton Majcenovič, Dolane 20la, umrl 10. junija 2004.
Črna kronika
Traktorist umrl
Ob 18.35 se je izven naselja Stari Grad pri Makolah zgodila prometna nesreča, ko je 56-letni voznik traktorja med vožnjo po klancu navzdol zapeljal z utrjenega makedama v gozd, kjer se je zaradi strmega pobočja traktor pričel prevračati. Med prevračanjem je voznik padel iz varnostne kabine. Poškodbe so bile tako hude, da je na kraju umrl.
Smrt v vozilu
11. junija ob 6.05 se je na glavni cesti izven naselja Sp. Žerjavci zgodila prometna nesreča zaradi nepravilne strani in smeri vožnje voznika os. avtomobila., ki je vozil iz smeri Benedikta proti Lenartu. Ko je pripeljal v iztek blagega levega ovinka po klancu navzgor, je dohitel os. avtomobil in ga pričel prehitevati preko bele neprekinjene ločilne črte. Po končanem prehitevanju je zapeljal nazaj na desno smerno vozišče. Ko je že vozil po desnem smernem vozišču, se je srečeval s službenim vozilom policije, po srečevanju pa z desnimi kolesi zapeljal desno izven vozišča na bankino, po kateri je vozil 11 m, nakar je vozilo zaradi kolesnic in neravnega vozišča zaneslo v levo, kjer je s sprednjim levim delom čelno trčilo v avtobus, ki je v tistem trenutku pravilno pripeljal iz smeri Lenarta. Po trčenju je os. avtomobil obrnilo za 90 stopinj v desno, kjer je obstalo, voznik pa je ostal vkle-ščen v vozilu. V nesreči je umrl 43-letni Mariborčan, voznik os. avtomobila, sedemnajst oseb pa je bilo poškodovanih - ena oseba v os. avtomobilu, 16 pa v avtobusu. Vsem je bila nudena zdravniška pomoč na kraju ali v mariborski bolnišnici. Nastala je tudi gmotna škoda v višini 6 mil. SIT.
Mlada kolesarka pred avto
14. junija ob 19.45 je 12-letna kolesarka vozila kolo v Gajevcih po dovozni cesti proti lokalni cesti Gorišnica-Placerovci. Zapeljala je na lokalno cesto in nameravala zaviti levo v smeri Gorišnice, pri tem pa izsilila prednost 24-letnemu vozniku osebnega avtomobila znamke Zastava yugo. Kolesarka je padla po vozišču. Zaradi poškodb je bila z reševalnim vozilom odpeljana v Splošno bolnišnico Ptuj, kjer ji je bila nudena zdravniška pomoč.
Vlom
Neznani storilec je v času od 9. do 10. junija med 20. in 7. uro vlomil v objekt trgovine in bifeja 'Kmečki hram' na Miklošičevi ulici v Ptuju, odtujil večjo količino cigaret različnih znamk in kave, žgano pijačo, ki si jo je pripravil v kartonski škatli, pa je pustil. Škoda, ki jo je utrpel lastnik, znaša po nestrokovni oceni 500.000,00 SIT.
STE BILI POŠKODOVANI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 teT'I^'ÎÎSSÎ 080 1 3 14
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
3REZPLAČNA ŠTEVILKA
080 1401


0-.
»TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., ZabovcI 85.2281 Markove!, Tel.: 02/788 8812