Inaeratl n» »prejemajo in vfiljA triatopna vrata : H kr., če ae tink» lkrat, '"n n II »' ■ n "> n n n n >1 u Pri večkratnem tiakanj »«• aena primerno amanj&a. R ok o pl ai ne vračajo, nefrankovan« pisma so u« iprejemajo. Naročnino prejema »pravniM.vo (ndmuiiHtrncija) iu eks[ edicija na Htarem trgu ti. il. Ki. Političen list za slofisfci narod. Po poitl pre|eman velja : Za celo leto . . 10 gl. — kr, ta pol leta . , 6 „ — „ ».a četrt leta . . 'i „ 60 „ V administraciji velja: /.a celo leto . , 8 gl. 40 kr. aa pol leta 4 ,, 'JO „ aa četrt leta 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljali veljA 60 kr. več na loto. VrodniMvo v Hitlerjevi ulici štev. 0. l/lnija po trikrat ua teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Po svenmosli. Zadovoljno ho smemo narodnjaki nazaj ozirati ua 11). dan novembrn, ker ta dan hiiio zopet pokazali, da smo, da je naSa stranka vkljub vsem nasprotnim umetnim volitvam močna, da ima krepke korcnike v srcu naroda. Kakor je nasprotna stranka vsled tega pobita in OBupujena, se vidi najbolj iz tega, ker eden tukajfinjili nemških listov o svečanosti molči, kakor bi je ne bilo, eden pa jo je omenjal le z nekterimi vrsticami. Med tem ko zubilježijo vsako malenkost, če si kak konj nogo spahue, ali če kje kak pes zacvili v mestu, hočejo prezirati to velikansko svečanost, ko je celo starodavno zidovje bele Ljubljane odmevalo od gramovitih živin - klicev navdušenega ljudstva slovenskega. Pa kaj se brigamo za eno peščico zagri-zcnccv, saj imamo velikansko večino naroda na svoji struni, lbiklje, ki so svetile prižgane pu Hleivveisovem ognju, naj bodo iuupamo, da bodo — tisti ogenj, ki hoče z novo močjo razplamtiti narodno zavest v Ljubljani in v celi deželi. Ves narod slovenski je bil v duhu v Ljubljani navzoč pri tej svečanosti, kar je izrazil po tolikih deputucijah iu telegramih. Poleg tega pa se je ponovila ona vez, ki nas druži z drugimi plemeni slovanskimi. Posebno obilno so se nas spominjali najbhž-neji bratje Hrvatje in kaj prisrčno tudi vrli Cehi. liil je pred leti shod jugoslovanskih rodoljubov v Ljubljani, in hrvatski listi so se večkrat spominjali tega ljubljanskega nastanku Pu kak razloček med tistim iu sedanjim sho- dom ! Tačas le neke teoretične razprave ne-kojih odličnih mož, sedaj jia navdušeno vtrip-Ijenje srca. Kar so si prej le nemuogi komaj izustiti upali, temu navdušeno zdaj pritrjujejo tisoči. Da se imamo Slovenci tesneje okleniti jugo-slovanstva, posebno hrvatskih bratov, in da nam je le na tej poti sjias , kar smo v „Slo-vtneu" že večkrat razpravljali, to sprevidajo zdaj skoro vsi izobraženci , to zahtevajo zastopniki narodnih društev, to je sjirejela na-dcpolna naša mladina za svoj program. Naša skrb mora zdaj biti, da tega ognja več ugasniti ne pustimo. Kaže se sedaj nujna potreba, da s jllrvati v ožjo duševno zvezo stopimo. Prva naša naloga je, da širimo med našim narodom znanje srbsko - hrvatskega jezika, ker naslonjeni na jugoslovanstvo, iu duševno hrano, ter moralno moč iz njega izerp-Ijajoči, se bomo potujčenja veliko ložej ubranili, kakor prepuščeni svojim lastnim slabim močeni. Jugoslovanstvu pa mora tudi mnogo na tem ležeče biti, da postavi svoje mejnike do Triglava in do tržaškega zaliva, ker tukaj so njegove natorne meje, in slovenske planine od Trebiža do Solčavo in Šoštanja so bile proti navalu grmanskega živelja vedno močen jez, ki naj dalje služi celemu jugoslovanstvu. Hvalevredno je od naše Matice, da hoče letos izdati slovensko-hrvatsko slovnico. Vendar je še dvomljivo , ali bo to kak praktičen vRpeh imelo. Veliko hitreje bi se širilo znanje hrvatskega jezika po kakem lahko umevnem časniku, ki bi bil pisan v srbo-hrvaščini, ki naj bi menj 'znane besede v okviru po slovenski raztolmačil. Od hrvatskih politikov in časnikov pa pričakujemo , da se bodo v prihodnje živahnejši pečali z našimi zadevami, da bi nas na ta način moralno in če mogoče tudi materijalno podpirali , kakor naši nemški naseljenci uživajo podporo moralno in materijalno od svojih nemških bratov, posebno ob časih volitev. Kar pridobimo mi, pridobimo za celo jugoslovanstvo, kar ohranimo mi, ohranimo za celo jugoslovanstvo. Naši nasprotniki menijo iu pišejo, da smo mi s Hrvati Bog ve kake strašne državnopravne sklepe kovali, pa o tem naj bodo pomirjeni, za take sklepe nihče ni bil pooblaščen, pa duševna, bratska vez med obema plemenoma se je bolj vtrdila, in če upamo, da nam bo iz tega narastel kak dobiček v političnem oziru — pa vselej le v okviru Avstrije, tedaj po lojalni poti — se no bomo morda preveč zmotili. Kardinal ItaiiscIuT pa avstrijska vna-iija politika. Vradna „Bohcmia" je objavila pred nekimi dnevi neko spomenico ranjcega kardinala Kati-scherju, ki jo je bil spisal leta 1854, in ki je vredna, da tudi „Slovcnce" o nji nekoliko spregovori. Ilauscher nasvetuje zvezo z K u s i j o. Anglija in Francija , pravi, zamoreto Avstriji pač škodovati, Rusija jo pa zamore vničiti, ako slovanske narode podneti z narodnostno idejo. Rusija in 1'rusija ste tesno zvezani, iu druga bo pokazala prvi pot na Dunaj. Zato jo treba, da se tej nevarnosti v okom pride , iu da se sklene zveza prijateljstva z Rusijo, med tem pa naj se skrbi, du se taka nevarnost Patriarh Nikon. Po PotruScvakein Hpimil J. Ntuklnau. (Dalje in Konec.) Od davnej, še za velikega kneza Ivana III., začeli so se vvajati v Rusijo ptuji običaji, rokodelstvo, vojaško ustrojstvo in drugi potrebni nauki. Car Aleksej Mihajlovič pa je še bolj nego poprejšnji vladarji čislal iu zanimal se za ptujco radi njihovega znanja in domišljo-nosti v mnogih stvareh. Se svoje deco ui dal nič več po starem običaju odrejati iu odgoje-vati, nego po tujem novem. Ali to jo bilo um lokteremu ltusu ljubo. Ruski narod je že od 7.davnej živel sam za se, skoraj na kraju sveta, kakor je bil pred 2U0 ali 300 leti, takošen je tudi ostal. In v ruskih pričah se pripoveduje, da je Rus okamnel ali pa, da je spal dolgo spanje. Vsaki svoj običaj, če je bil tudi slab, smatral je on za svetinjo , a odstraniti ga za velik greh iu sramoto. Ptujce je on preziral, imenoval jih pogane , krivovcrce ; za greli je držal jesti in jiiti ž njimi iz ene posode. Ptu jih običajev, književnega učenja in vsega drugega ne je bal bolj nego kuge, nerazločevaje dobro od zla. A Rus tudi ni mogel nikako razumeti, da je razumno iu dobro kuj naučiti se, če tudi od tujcev. On m sprevidel, iln brodi v surovosti in neznanju, kar mu je ostalo od tatarskega jarma. Prosti ljudje tudi niso razumeli svoje vere pravoslavno, ker vera jo svetlost, in ljubi svetlost, a oni pa so zrasli v tmini ter so se navadili. Ne umevši dobro Kristusove vere držal se je prosti narod samo zato, kar je videl in slišal, besed in obredov, pa celo tega ni mogel večkrat razumeti, da ima vsaka beseda iu vsaki obred svoj smisel, kterega no sprevidi nepodučeni. Nespametno je bilo to, da so uporni bra-n i tel j i starino videli v delili gosudarjevih za prosveto in uredbo zemlje nečastno lest. Oni so govorili, da so očetje in dedi njihovi živeli brez (»tujcev, ali bili so vendar zdravi, gosu-darjem svojim uiiaui, Rusijo pred sovražniki branili, iu da jim tudi zdaj ni treba zavreči svojih starih navad in običajev. A komaj je začel patrijarh z gosudarjem popravljati obrede in knjigo, preplašil se je narod tega nenavadno. Iz besedi razkolniških vodjev je narod razumel, da sta car in patrijarh podvzela bogumrzlo delo; da se mesto starinskih knjig, po kterih so svetniki m čudotvorci ltogu služili ter se posvetili, vpeljujejo zdaj izkvarjene latinsko knjige in da se ne more po teh knjigah nobeden zveličati. Razkolniki so pripovedovali povsodi, da se izpolnuje zdaj prerokovanje napisano v apokalipsi, da se bode vzdignil poslednje dni silen preganjavec in sovražnik Kristusov, antikrist, da bodo on varal verne ter jih zapeljeval. „Le-ti poslednji časi so nastopili", so govorili razkolniški učitelji, ,,antikrist se je narodi I v osobi Nikona, ki preganja in muči pravoslavne." ,,Vse ptuje stvari", govorili ho oni, ,,vse to je antikristova prevara, in kdor se podil tej prevari, ta je izgubil svojo dušo za vekomaj." Tako se poje tudi v raz-koluiškej pesni: Vi rabi (robi) moji rabini, — Vi rabi moji hristoljubci, — Vi postojto , po stradajte (protrpito) — Za istinuju vjeru, — Za krest za molitvu. Narodisja, vocarilsja. Ne dolgo svjetu svetit, — Ne dolgo solncu sijat,, Posledneje prišlo vreme (čas) I — Ubirajt.es (pobegnite), moji svjeti, V dal-nija pustinji, - Vo propasti vo zeninija; — Zasipajtes, moji svjeti, — Vi hrjaščami (peskom), pepelami..... Razkolniki krivovcrci so podučevali narod, da so po Nikonoveni odstopu oskrunjene več ne povrne. Madjare je treba zadovoljiti (1. 1854 še niso bili zadovoljeui), iu na lialkanu 8i je treba napraviti trdne ograde. Treba je pridobiti Bosno, Hercegovino in Srbijo. V teh treb deželah naj bodo vsa veroizpovedanja prosta in enakopravna. Posestva turških cerkva (va-kuf) naj se razdele med krščanske naseljence. Naj se skrbi, da se bodo iz Bošnjakov izgojili katoliški duhovni', potem pa naj se naredd v Bosni ena ali dve katoliški škofiji. „Bohemia" dostavlja , da je ta načrt dozdaj med papirji ležal, sedaj pa da je čas, ga spraviti na dan in v pretres vzeti. Znano je, da je bil kardinal Itauscher pri vseh svojih lepih lastnostih vendar le centra-list. On je bil izgojen v tistih nazorih , kakor večina uemških Avstrijcev, namreč ni si mogel Avstrije drugačne misliti, nego nemško in centralistično. Mislil je, da si dado jugoslovanske dežele pridobiti tudi v okviru centralizma, namreč kar se silo, in potem naj bi se brž osnovala ponem-čevalua sistema, kakor na Češkem in Slovenskem. Dandanes pa se že vd, da se po tej poti na slovans -kemjugu ne dii. nič doseči. Srbija se bo morda kedaj pridružila Avstriji, pa le tačas, ako se naredi na jugu države avtonoma (samostalna) velika Hrvatska. Srbi pa so preveč zbujen narod, in se ne bodo dali rabiti za gnoj, da bi se ponemčevali, ali da bi se politično Mad jarom uklonili. Ako tedaj vradna „Bohemia" priporoča Rauseherjev program, moramo omeniti, da je v vsem drugim hvale vreden, da se pa ne bo izvršiti dal, dokler se hočejo pridobiti te dežele preko hrvatskih glav, ako se puste Hrvatje nezadovoljeni. Dokler trojedina kraljevina ni zedinjena, dokler hrvatsko vprašanje ni rešeno, tako dolgo tudi Bosna za Av strijo v zraku visi, kakor nekdaj Ilolstein. Ako Bosna ne sme biti hrvatska, — in tako hočejo Madjari, — potem tudi avstrijska ni. Madjari Avstrijo povsod tišče v nenaraven položaj, povsodi jo hočejo rabiti kot jez proti toku zgodovine in logiki dejanj; da je v takem položaji le primoraua, zastonj potrošiti svoje moči, mora biti svakemu jasno. Dom Matico Slovaške. Nenasitljivi moloh madjarske politike ne pozna ni mere niti meje. Madjari, sklenivši svoj azijatski jezik usiliti evropskim Slovakom in Madjarstvo povzdigniti mej prve moči, jeli so neprestano mučiti Slovake z ono Rilo, koje bi od gladnih beduinov na arabskih pustinjah ne pričakoval gotovo uihče. Madjarski nasilniki pa, po onej prislovici: „salus rei publicae su-prema lex" menijo, da mogo odstraniti božjo i človeško postavo, ter izmisliti si vsakojakih nezakonitosti v pritisku nemadjarskih narodov. Ni jim bilo doBti, da so brez VBe preiskave potlačili edini literarni ustav „Matico Slovensko, t. j. Slovaško" potrjeno od Njih Veličanstva našega cesarja; — oni poprimejo se še novega nasilstva na škodo in propast Slovakov Znano je, da je imela „Slov. Matica" v namen podpiranja pisateljev ne samo denarno vsoto, katero je madjarska vlada zoper vso pravico vzela pod svoje oskrbstvo, marveč tudi lastno hišo, kakor imajo to Matice i čitalnice po mnogih slovanskih pokrajinah našega cesarstva. Ta dom dajal se je od ogerske vlade v najem, uajemnina pa se je prikladala k kon-iiskovauemu imenju. Da bi to premoženje nikakor ne rastlo, da bi po preteklej dobi tako zvane ogerske svobode i nastalej novej bolj Človeškej Slovaki ne imeli nikakega bora, vselili so Madjari v hišo ,,Slovenske Matice" svojo okrajuo soduijo, ter v zadnjem času najemnine več ne plačajo. — To je najlepša razlaga i bornega ogerskega „zakona o narodnostih", kojega Madjari v inostranskih novinah nikakor prehvaliti ne morejo, ter ga smatrajo kot naj pravičnejšega mej vsemi sličniini postavami Kje so obljube liberalnega velikana Tisze? Ko so nam zavirali, t. j. odtegovali in pod svoje oskrbovanje davali našo Matico z vsem pre moženjem, obljuboval je Tisza, da se ima ime-tck Matice podariti kakemu drugemu enakemu vstavu slovaškemu. — Kakor se vidijo je Tisza na ono kavalirsko obljubo že pozabil. Ker si Madjarski velikan na drugem polji ne more splesti lavorovega venca, išče si lavorik preganjanji Slovakov. Zato je vsadil v Slovaškem domu, odvzetem narodnemu vstavu madjarsko pravičnost. Tako tedaj ima dom „Matice Slovenske1 služiti madjarskej pravičnosti, s katero so Slovaki mučeni že do krvi. Če bo ta ,,madjarska pravičnost tako zakonita, kakor je bil razdor „Matice Slovenske" in vzetje njenega premoženja — potem se bo Justinijan, — če ga i zadene ta nemila vest, — v grobu obrnil. Naj mi bo dovoljeno k temu dodati še nekaj besedi. Gospodje Madjari, odtegnivši Slovakom novo poslopje gimnazije v Revuci, napravili so iz šol — gostilno. Novo poslopje gimnazije v Klašteru pod Zniovem, Slovakom odvzeto, promenili uo v ječo. In iz novega doma „Ma-tice Slovenske" napravili so sodilno Btolico. More li tedaj še kedo trditi, da je „Ma-gyar-orszag" istinito sposoben svojej kulturnej misiji ? In Slovaki še nečejo poljubiti biča mad-jarskih šovinistov. „Videant Consules 1 Po „Čechu" prevel K.. Politični pregled. Avstrijske deiele. V Ljubljani 22. novembra, tcsur so sprejeli adreso državne-zbornice. 0 ministerstvu se govori, da ga sostavi grof T a a ff e. Dclcsaciji še vedno obravnavate proračun za prihodnje leto. Pisma o vnanji politiki ali tako imenovana ,,rudeča knjiga" se jima še niso predložila. Ker sta se grofa Salm in Thurn odpovedala mandatu, bila sta iz gosposke zkornice poklicana v delegacijo namestnika grof Falkenhayn in Gogl. Ker se pa Gijgl zarad bolebnosti zborovanja ue more vdeleževuti in je tudi na njegovo mesto poklicani sekcijski načelnik Wehli iz ravno istega vzroka vdeležitev izbil, hil je poklican baron Mladota. Kaj to pač pomeni', da se udje gosposke zbornice delegacijam tako radi odtegujejo , in sicer ravno najiskrinejši privrženci nemško-liberalne večine, ktera je nasvetovala in sprejela adreso do presvitlega cesarja? Ali mar čutijo, da slava te stranka in njen vpliv ugasuje , iu se hočejo še o pravem času od nje odtegniti in svojo politično veljavo rešiti ? (■cncral Filipovič pride vendar le za višjega poveljnika nazaj v Prago,', višji poveljnik v Bosni pa je postal fzm. vojvoda Virtenberg, njegov namestnik pa general Jo-vaiiovič , čigar dosedanje poveljništvo 18. divizije v Mostaru prevzame nadvojvoda Janez Saivator. Iz IjC-vovu se poroča , da so tri v soboto zaprte ljudi izročili okrajni sodniji, enega so izpustili, proti 6 pa se je pričela preiskava. Kasir Gomolinski, ki je bil pri tej priliki hudo 1 ranjen, in o kterem se je poročalo, da je že | umrl, počuti se neki bolje. Deputacija | mestnega odbora se poda k cesarju v Buda- krivoverstvom cerkve, služba božja in sveto-tajstva, in da cerkve zdaj niso nič več hrami božji, nego konjušnice. S strašno sodbo so grozili oni tem, ki bodo hodili še v cerkev, obhajali se in venčali; nagovarjali so narod na nepokorščino proti duho\nim pastirjem, odpad nikom od pravoslavne vere, pa tudi proti posvetnim oblastim, ki ne služijo nič Bogu nego antikristu. Tako so sejali razkolniški vodje razdor, in zlo seme ni poginilo. Ruski narod je živel takrat prav težavno. Posle vojske s Poljsko se je začela vojska s Švedijo, potem pa spet vojska s Poljsko. Ta vojska je trajala mnogo let, ter se je končala s tem, da je ostal samo en del Ukrajine pri Moskvi , a drugi del pa se je zopet s Poljsko zedinil. V Mulorusiji ko nastali nemiri; oua so je odcepila od moskov ske države ter stopila pod turškega sultana; morala se je vsled tega voditi nova vojska. Tako je skoraj celo earevanje Alekseja Mihaj-loviča preteklo v vojskah; vsled tega so nastali veliki davki , kmetje so osiromašili, trgovci propali ; kmečka sužnost je postala še težja, nego je poprej bila; vojvodi in piBarji so drli in obirali narod ; sodnije niso bile pravične ; radi razbojstev ni bilo ni prometa niti življenja. Zatoraj razkolniškim vodjem ni bilo težko k cerkvenim nemirom priplesti tudi svetske, mamiti ljudi v razkol ter podpihovati med njimi upore. Verujoči v besede razkolni-škib učiteljev v vsem, kar se tiče vero, prehajali so bogaboječi ali neuki ljudje skoraj trumoma v razkol. Drugi pa so bežali v temue šurnske pustinje pred nasilnimi vojvodi iu drugimi oblastmi od težkega grenkega življenja. Posvetne oblasti niso mogle nadzirovati, duhovne pa so delale ravno protivno. Od duhovnov se je razkol začel, oni so ga tudi razširili. Istina je, da jih je malo od njih prešlo v razkol, ali tudi to je bila velika soblazen za prosti narod. K temu pa so bili duhovni sami ravno tako neučeni in nevedni kakor kmetje. Težko jim je bilo tedaj razkolnikom kaj, ali pa narod pred razkolom obvarovati ; niti so se znali oni sami braniti. Mnogi od njih se je tudi težko zakaj zanimati mogel: življenje njihovo je bilo grenko iu težavno. Plače od gosudarja niso dobivali; svet jim tudi ni nič dajal; morali so tedaj delati kakor prosti ljudje. Skoraj vsa njihova skrb je bila obrnjena samo na to, kako bi se mogli prehraniti. Vojvodi so jih stiskali in žalili, pobirali od njih težke davke; posadniki pa so jih celo imenovali svoje sluge. Vsled tega so oni bili pastirji samo po imenu in nevedni vodje nevednega naroda, a če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. Čez deset, čez dvajset let posle velikega zbora moskovskega je bilo razkolnikov že sto tisoč, javnih in tajnih — od strahu pred oblastmi. A kakor je pri vsakem razkolu , tako je bilo tudi tukaj , in v kratkem ni bilo med njimi sloge. Ze čez 25 let svojega početka je razkol razpadel na dve stranki , a vsled tega se je pripravljalo vedno več učiteljev razkolniških, ki so tolmačili vero m obrede po svojem. Nova razkolniška tolmačenja so se. pojavljala skoraj vsako leto, a vsaki novi nauk se je še bolj oddaljil od pravoslavja. Tako se je razkol vzdržal do dandanes. Med tem pa je sedel Nikon v Ferapon-tovem samostanu v velikoj bedi. Petnajst let je trajalo že njegovo progonstvo. Nekolikokrat so mu zlajšali bedo, dali mu dopač slobode, pešt, da se pritoži zarad krutosti levovske policije. Preiskava bode pokazala, kdo je prav za prav vsega tega kriv. To pa mora vsakdo pripoznati, da je imela gosposka pravico in dolžnost, piše ,.Reform", prepovedati baklado Haus-nerju na čast, čigar govor ni bil samo protiruski, ampak tudi protiavstrijski, ter ni žalil samo z Avstrijo prijazne Rusije ampak je tudi sme šil sedanjo politiko in sploh celo zgodovino Avstrije in njene dinastije (cesarske rodbine). Vstavoverua stranka mu je ploskala Če bi bil pa n. pr. v angleški zbornici kak irski poslanec tako protiangleško govoril, bi mu predsednik morda ne bil vzel sicer besede a razburjenost zbornice bi mu ne bila pripustila govora uadeljevati. I r. ISoniic vračajoči se vojaki se povsod sprejemajo z veliko svečanostjo in navdušenostjo, kar najbolj priča, da je ljudstvo vneto za politiko, ki namerava Bosno in Hercegovino zediniti z našim carstvom. Mnoga društva so to tudi naravnost zahtevala in potrebo tega združenja iz političnih ozirov povdarjala, samo linško liberalno politično društvo je v neki resoluciji izreklo, da adresa dunajske zbornice izrazuje želje narodov. Ta odbor ne zastopa desetine, linških prebivalcev , pa se drzne govoriti v imenu uarodov! če bi šlo po volji in željah teh ljudi , bi bila naša vojna se ve da namesto v Sarajevo in Mostar marširala Moskvo iu Petrograd, kar po mislih teh kri-čačev ne bi bilo težko.' Vuanje države. Yu|»ita čas pogreba, poljubil je car s solznimi očmi roko Nikonovo ter ga potem s svojima rokama spustil v grob. Po srčnej prošnji carevej so povrnili iztočni patrijarhi Nikonu čast patrijarško, in po cerkvah ruskih (razkol-uiških) se je začela oglaševati „večnaja pam-jat" blaženemu vseruskemu patrijarhu Nikonu. že v nevarnosti. Nova Matevžkova cesta V Belco se je zopet na več krajih (letos že v drugo) posula in podrla. — Skoraj neverjetno pa je, kako je tako imenovani Sedučnikovi potok razgrajal in divjal. — Sicer neznaten potoček, ki se po leti včasih popolnoma posuši, je tako narastel, da se je vrh gobeli v 4 potoke razdelil. Eden se je obrnil po gobeli in si je v cesto, ki pelje ua kolodvor, sem ter tje meter globoko strugo Bkopal, tako da jo bila že čenkova hiša (blizo kolodvora) v nevarnosti; dva druga pa sta tekla vštric navadne struge po njivah in travnikih, sta povsod peska in kamenja nasula, cesarsko cesto predrla in njive razkopala. Pomagati skoraj ni bilo moč. Da je pa ta potok tako narastel, je veliko to krivo, ker so gojzdc tudi na strminah ob njem razdelili in so letos veliko sem-rek posekali, potlej pa te hlode po teh strminah spuščali. Tako se je zemlja zrahljala iu pri tako silnem deževji je hotlo vse naenkrat v dolino priti. — Potoka, ki skoz vas tečeta, sta tako bobnela, da so se kar hiše tresle in sta pod vasjo, kjer se zedinita, vse hotla za seboj potegniti. Dasiravno so zedinjenemu branili, je vendar proti večeru ua ledine izstopil in precej zasul tudi je zopet, kakor uni dan (24. sept.) že čez železno cesto tekel. — Strašna sta bila tudi Mlinica in 1'rešoštnik. Mlinica je vzela most pri mlinih , je odtrgala velik kos njive, se vjedla že v cesarsko cesto iu je odnesla od Janezove žage kakih 500 dil. — Daje morala Sava pri takih pritokih neznano rasti in dreti, si vsak lahko misli. V Mojstrani so v četrtek popoldne še hlode pred hiše valili, da bi se vsaj nekoliko branili, če bi po noči Sava v vas pridrla. K sreči pa Bistrica ni bila posebno velika, ker je v Vratih iu na Triglavskem gorovju le sneg šel, iu tako je mogla Sava brez zadržka odtekati. Proti večeru 14. (v četrtek) je dež ponehal, vode so hitro upadale in tako je bil strah zavoljo veče povodnji odvzet. — Škoda se zdaj ne da še izračuniti. Vendar ne bo preveč rečeno, če vzamemo vsaj 2 — 4 tisuč, kar jo ima železnica, srenja in posamezni posestniki. Pa škoda bi se dala še vsa poravnati, ko bi le en človek pri tem ne bil konca storil. — Janez Skumavec, 31 let star, ožeujen čuvaj pa brez otrok je šel ponoči 15. t. m. zjutraj po železni cesti s svetilnico, da bi videl, če je še kje kakšna nevarnost. S sosednim čuvajem sta se še na železnem mostu poslavila in Janez Skumavec gre proti svoji čuvajnici nazaj. Komaj pa nektere stopinje stori, kar nekaj poči, železna cesta se vdere v Savo pogrezue in ž njo vred nesrečni čuvaj, Sosedni čuvaj sliši pok , se ozre nazaj in tovarša po-iliče, rekoč: Janez kaj pa je? Ali že ni bilo ne Janeza ne'svetilnice več. Sava, ki tukaj velik oviuk dela, je železno cesto spodkopala in ravno ko je ta čuvaj ondi šel, se je pa po-greznila. Zdaj vise samo železne šine kakih 15 metrov na dolgo, v zraku. Železničui vlaki gredo samo do čuvajnice Št. 30 naprej od Jesenic; iz Koroškega pa vendar pridejo doDov-jega, in tako se pošta tukaj prenaša, dokler ne bode popravljeno, kar zna še dober teden trpeti. — Mrtvega čuvaja so eno uro proti Jesenicam dobili, kjer se je na neki korenini vjel in iz Save molil. — Tudi Savski most četrt ure pod Mojstrano je Sava odnesla. V jutro 15. t. m., ko se je razdjanje vidilo in žalostna novica o nesrečni smrti zvedila, je marsikateri zdihuil: Bog uas varuj povodni iu sv. Miklavž! Domače novice. V Ljubljani U3. novembru. (A\ dr. IJUitoeisovi hvvtanouli) zu (Imuni lu opomnimo, 0 občin izvoljen za častnega občima in od HH društev za častnega udu. Tolcgraličnih vošil pu mu je došlo čez 401). (Lavorov w««oo), kterega ho IjuliljaiiHke gospo iu gospodičiuo izročile dr. Illoiivelsu i priliki njegove 70 letnico, je gotovo najkrns iiejšo darilo, ki mu je pri tej priliki došlo. Delo je z uajvečo nutuučnostjo izvršil tukajš nji zlatar iu juvelir Tainbornino, ter je naj večo pozornost obrnil ua to, da'je bil od njega mirnega izdelam risarski načrt za venec res kaj nenavadno lepega. Venec, kterega si je pri g. Tumborniuu ogledalo mnogo tisoč ljudi, našel je občno pnpoznanjo, kar g. zlatarju gotovo čast. dela. (Neverjetno , vendar rotnifno). Pod tem naslovom pripoveduje „Našinec" (X. Kiti): ,,Na e. kr. telegralnem vradu v Olouuicu je tako znumenito znanju zemljepisa, da jo nekdo ki je prinesel tje v torek dnu 10. t. m. tele gram, adrosovau v Ljubljano, bil •/, njim zavrnjen, naj poizve , kje vendar ono mesto leži, ali v Avstriji, ali kje drugej, in kako se iiiii iiiijo po nemški! K temu m treba daljšega zuainovanju I" (livHurviati domatet/a 7. in /.''. lovakn/a batidijona) okoli 400 mož so se v če trtek zvečer ob ii. uri srečno vrnili v avojo domovino. Na kolodvoru pričukovali so jih žu pim m nekteri mestni odborniki pa meščan', veteransko in požarno društvo z baklami iii lampijoiii |in brezštevilno ljudstva, ki je dušic z gromovitiini živio klici pozdravilo. Zupan je pozdravil častnike iii vojake v nemškem, dr. Poklukar pa v slovenskem jeziku , potem pn so so podali v mesto spremljam od mestne godbe in mnogobrojnega ljudstva, ki jo z burnimi ,,živih" razodevalo hvojo radost zurud Hiečuega dohoda domačih hiiiov. Ko so oddali orožje, prišli so v nekdanje Htreliftuo poslopje, ki je bilo okusno ozaljšano iu razsvitljeno, kjer so jim ljubljansko gospe napravile, dobro večerjo ter jnu pripravile juhe, hIiiiiIiic, klobas, pečenke, potice, smodko, vma piva, in častni kom tudi kave. Ko so se naši vrli vojaki za prvo silo okrepčali, razvezali so se jiiii jeziki in začela se je jako živahna zabava, ktera je v srce veselila vse, ki so prišli pozdravit naše junaško rojake. Sledile so mnoge napilnicc, med kojiiiu je bila prva od mestnega župana napravljena prosvitlemu cesarju, mestni odbornik KIiiii pa je napil ua cesarico. Obe napitnin ste bile z gromovitiini živio-klici Hprejete, godba pa jo zaigrala cesarsko pesem. Napilo seje dalje vojskovodjem, Kilipoviču, Jovaiioviču in vojvodu Virt.cmhcrškcmii, častnikom ali oficirjem, lira lirim vojakom, njihovim rodovinum, inestneinu niagistratu, IjubljiiiiHkiiii gospem in gospodič iiiiiii, kakor tudi vojaškim tovarišem 17. Koli novega polka , kterega niso mogli tako pogu-ntiti, kakor hrabra lovska batalijona. Vojaki ho tuli Milno veseli m so pripovedovali, kako da so morali iz Mostam v Metkovič, I) ure marširati po vodi, ki je zalivala pot iu v ka tri i se jo en tovariš tudi vtopil, in koliko so prestali v vojski iii naposled še na morji. Še le po enajsti uri so se razšli zopet ua svoja jirenočišča v nekdanjo sladkoruico in v ternov Hko kasarno, te din pa se razulcjo k svojim rodbinam , ktermi bodo gotovo radostno pn povedovali , kako prisrčno so tuli v Ljubljani Hprojetl, (»Sod(V /ivtt/cvretlneinn odboru. .n HUiirei novo Hmfanout.) Občna hvala gre častit emu odboru /a res pristojno vravmiiio shivnost; „Slovoncc" pa svetuje, naj se dotični odbor po dovršenih prvih opravilih nikar ne razreši, naj ostane, in naj sklene sestaviti o tej sedemdesetletnici „HleiweiHov spominek" (Hlei-vvois Album), v kterem naj se opiAo vse iu povi5, kar se je o tej priliki godilo in v ta namen storilo, (lotovo bode vgoden tak spominek vsem vdeleževalcem, pa tudi drugim bode na korist m v slavo našemu narodu in potem poreče hvaljeni odbor tudi sam o sebi lahko: ,,l'\egi monumentum aere perciumis1 Eksokutivno dražbe. i!!l. iiovoinbrn: I. Komnatiii iz Provol|, '.!. Po t1 lir i/. Tlnčciiico, na llrdii. '/onimu in llnjl ir. Si Juriju v Kriiitji. '-'■ K»mliit r/, Mellilie, U Kri/o i/. Klgv.ipi '.'.. KviOimviv iz Itivznhiiie, ',1. llorvn! iz Iluluiiirea, K Vnkiiinič i/. MoJ,»kova, K Teiliik ir. Uozuluicc, vni v Motliki, I. /iiilur i/, KoroAce, I Skerlter i/. Podporo, K IluvAelj i« Stiiingii trna, K Storlo i/. St. Vidu, I, '/.uiilnniie ir, ItloAko poli it, viii v Lof.il. I. (I Iioiii tur i/, '/.Inlncku, v Iiiii ■ •Iri. JI. Iioiii', iz HiiAcčn vimi. U. Kuplur ir, Vrli polju, Illlll v KoHliiiijoviri. 't. Pnljllll&ck i/, Klinov, v Knuinlkii. .'t. Suliudolnik Ir. Dolu, uu Vrlmiki. i). Ustnik i/. Drnovii, :t. /ukrnjAidi i/, Srednjega Aitn, oba v Krnkein. !l. KumAii iz Itronlu, .'t. .lun kovič iz Urezoviro, JI. 11rulili i/. Vnunjo (lorieo, vni v Ljubljani. 'J. Ume iz Veliko Koli o v Trebnjem. '.!, lliiifdič ir. Velikega Polja, K Itratovi iz Ko/.ie, »lili v Vipavi. Jelene iz Sroliotuika v I uničilh. .'I. Pioea iz Kazov, JI. (Jrililou in 1'remrov iz Smiliela, viii v SennZeeali. •Jfi. novembru: JI, Kralovlt', iz St. Viila, JI. MariuAok, iz Tininim, 'i. Auzelc i* Studenea, vni v KnZu. JI. Pel« ir, Sruhoruič, JI. M iii liivčič, iz Mu le|',a eorovea, II. Duler iz (InronJoKil PiidliorAta, JI. Mniu iz ItciAliini, vni v Nnveiu menili. '.!. Kovee iu Delievee v Kjuliljuni. U. Suiikar i/, OlAuvka, K llnui'ič iz 1'iidluczjii, olia v Klanji. I, /.eloznik iz Korenje l.uknieii v Mokronogu. Zalivala. Svečanost, ki smo jo v pondeljek iii vtorek obhajali, jo bila nad vse pričakovanje sijajna. Velikanski vspeli je bil le mogoč, kri p' toliko navdušenih moči) sodelovalo za ro dnljiiliiii iiameii. 1'odpinini odbor samo svopi dolžnost izpolnjuje, če se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so iiii kateri kokoli način pripomogli, da se je mnogovrstni slavnostni progi mu izvršil tako točno in ua občno priznanje. Najbolj so svečanost poveličevale mnogo* številne d epu tac ije iz vseli krajev; naj se |im zahvalimo iiii prvem mestu, Prav posebno so mora odbor zahvaliti gospe Mariji Murnikovej, ki jo sprožila in z (zglednim požrtvovaiijcin sama izvela misel 0 krasnej ovneiji rodoljubnih dam; poleg nje so iiiiiii je zahvaliti goHpčma Lujizi Pesjnko-vej iii Albini Valentinoj, katerih prva je zložila boHedo, s katerimi jo druga izročila venec. Na podoben način udeležile so se slav liosti vrle tržaške okoličan ko; naj sprejimi našo zalivalo tudi ono, zlasti govornica in izročiteljica šopka. Dalje se posebno zahvaljujemo: hI. prosto volj nej požar n o j Hira ž i iu v prvej vrsti njenemu načelniku g. Krnncotii Dober 1 e t u za izvrstno vzdrževanje reda pri ba-kltidl, hI. društvu d o s luži lih vojakov, si. društvu katoliških rokodelskih po močnikojv, si. čitalnici v Šiški iu III-/oviku, ljubljanskim m e š č a n o m , hI. So k o I u m vsem drug,ni društvom pa rodoljubom, ki so bakle nosili; potem g. dr. Ilciijaminii I pa veu, skladateliu HlnvnoHlno kunlato po f;. .los. 111 m p e r m a novi h besedah ; gosp. avtorju za slavnostni večer spisane gledališko igre m predstavljajoči!!! močeni; gospe Dragici Jeločnikovoj in gospei Filipini Tratili ko voj, gospodoma Peregrinu Kaj-zelu in Antonu Joločniku; gosp. Franjii O r licu, g. Ivanu Kozlorju, gospč Korneliji š o I m a j o r j o v e j in si. p e v s k e m u z b o r u ljubljanske čitalnice. Iz veliko zadrege nas je rešila čestita gospoda, ki jo dala h t a n o v a u j e in prenočišče slavnostnim gostom, kteri po gostilnah nijso dobili prostora. Najsrčnejša Jiiii hvala I Konočno se moramo hvaležno spomniti, du nas je s I o v e n sk o novi n a r s t v o pri našem delu vedno drage volje podpiralo, Slavit iiiii zutol V Ljubljani 20. dan novembra IH78. Slimiottliii otllior zu dr. Oloivvoisnvo Hoiloiiulosollolnico IVlMirnllrue »leiiitrii«« rein 'ij, novembra Cnpiriiit reiiin (i 1.30 Hr«,berii* naU ll'J. 15 /.lata reulii 71 Sh ISlKlIntiin ,lr»nvno n.molil" I IU'.'fr llauk.n« ulini|n 7HII Kr«ilitne itlieii« "JU7 Ml I......Int. 11(1 11(1 Krulim 1011 In ,,„1111,1 fi f>7. 'in- IihiiIIIIV II.,|,l. Prodaja 4- c I' k v v II«' i» a v I n a. V pondeljek, '2!>. novembra oh 10. uri prcdpoliliiem so bo v L e m b a h 11 UO polov lijakov novega vina sluviiozniinegu ,,Pekeica" po družbi prntlajalo. Cerkveno |M'r. Milili ovo mlnivllu »up ur nirniliru pniiiiign pri loj linlnv.iii milimiiitljivii , Mloliliuiirii v n Ijii HO Kr .1 ll.illii. iil mi k (lllniliiM-riiliifiiNH) i» iluinn ixili, gnmliili Innlin, v nlnlilnillmili , Iii iliiA I klin pn HO lir. 'rninii, Iii vnfl Kupi, i'»n»,|n. 4. Allillllllllllil iihIiiii v »lin, iiliOilimIni vrljn IVO lu., in v, n li u I pritli. Aluilliin pn 40 lir. I'i, 1'rnll v.n pnlumi'lknjit IhiIIi, SiMirlmv Iii ilru y.f'i;n mrfimii In priivlli iliilinHlInnliili m/., pnlll'1 pn 10 lir. II. Iliiiiu i.piill. ii i npnlrliii, piipiilum.....mil j mi u pn pi nI, I liiiigt.r ju: I nlnlilmiliit jngnilin v olj n 10 lir. I iilnlilituli'11 llnlil.nin volj u '.Sil lir. Vnulio iinriiiMIn nn uiiliiulin pn uurniMIll pri priivl v '/.iililnviinnj nI 111 iii I iiničnn. 7. Ilmnili l iliji olji-, m« nilil mpnr Slirn Inljn, Miriilnliiiiiiliin Imiil.nn IiiiIiv/iiI , huMimi, liuAnlj ilil., nt.nUlniiii'il vnljn 110 lu., n iiiliifiiijtnlllimu I k'' (limpuil (I. rinnnll, lolinri Ifliir v l^iililjnni. Knfinlj In luMui mipii nln liln liuilii ninllngn valu, /.nln Hnui pn mliiiviillliivniii iiiinvoIu In liln mii'11 kii v /i vil I Viifin DnmnIlOVii rlbjn nl|n v. Anini',n jnilill...... '/. II pn /.iivJ.IIJI linlinl Ilin ntnlilni, i t ■ nimi Milili vnlllin iiln|Annjo, »ilnj p» luiion Miimn lrvmlnn| tilnivllnni niniM Ing« nljn »nlivnlili , ilil iiiiiii luilnlj Mnln mlpriivll , in »vn|n nilrnv|n isnpul, iMlilnlill, Zlil 11 miirolll tli milriivlln malini llIljKiiiluiJn pi ipurutMM, V l,|lllil|lllil, ilun 11. Hnplnmlirii IH7H. Jiiiii Kilm. IiiiiivnIiI luiplmi. 1'liuutuiii niimOilii n iimilnviiin: U. 1'lt'Vllll, iiiliiirini v li|ulil|itni, nn Inflnci Ikvi/iii,|i\|u priill pn-Alimiiinii pntlvy.nlju. (V) Uilajutelj 111 odgovorni vrednik: i<'ili|) lliidorllip. J. Illaiiukovi iianlii 1111 k 1 v Kjiiiiljan. G. PICCOLI, Irkur v Ljubljani, na ilunaji-kl <-«'h1 i „pri angclju", |iri|iiin>t