4. štev. V Ljubljani, sobota 24. maja 1919. 1. leto. Uredništvo je v ^Narodnem domu“, I. nadstropje. UpravEigtvo ua Marijinem trga št. 8. — Telefon št. 44. ®opisi naj se frankirajo. — ltokopisi se ne vračajo. Izhaja vsako soboto. ^Narodni Socijalist" velja v Ljubljani in po pošti: celo leto naprej . K 16 — četrt leta . .... K 4 — pol leta . . . K 8-- en mesec \ K 1-50 Oglase se računa po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust. Posamezna Številka vetja 40 vinatjev. Ivan Dobravec: Maša bodočnost. Slovenski proletarijat se vedno bolj otresa tujega gospodstva, pod katerim je moral v dobi avstrijskega suženjstva služiti svojini narodnim in stanovskim sovražnikom. Naše uradništvo, naši duševni in ročni delavci, mali obrtniki, sploh vsi, ki živijo od svojega dela, so spoznali, da je njih rešitev v samoosvo-jitvi svojih pravic, katere morajo zastopati v vladi le ljudje iz njihovih vrst, ki imajo razum in voljo pomagati slovenskemu proletarijatu do boljše soci-jalne in kulturne bodočnosti. Žalostne so bile razmere za slovensko delavstvo v bivši Avstriji. Razcepljeni v narodnem in političnem oziru so morali naši delavci delati tlako kapitalistom in dragim izkoriščevalcem delavskih moči. Mednarodni in brezdomovinski socijalizem, katerega voditelji so sedeli v Berlinu in na Dunaju, jc uničeval čut narodnega socijalizmu. Rdeča intcrnaeijonala si je delala kapital iz slovenskih žuljev. Naše delavstvo ni samo delalo za povečanje kapitala svojih delodajalcev, ampak je moralo tudi služiti kot sredstvo v dosego brezdomo-ciljev nemških socijalno demokratičnih voditeljev. Zastonj je iskal slovenski delavec pravico na domačih tleh. Naša zemlja, naši pridelki, naša obrt, naše potrebe mu niso mogle dati poštene, človeka vredne eksistence. Moral je v tujino, kjer so mu izmozgali tujci vse moči. Strt na duhu in na telesu se je vračal v domovino, kjer so paševali privan-dranci in odjedali vsakdanji kruh njegovi družini. Pod pokroviteljstvom rdeče internacijonale je polnil sovražni tujec naše tovarne in se norčeval iz narodno čutečega slovenskega delavca. >S poginom avstrijske strahovlade je odklenkalo tudi nemški internacijo-nali, ki je v takozvani jugoslovauski socijalni demokraciji zaosnovala svojo brezdomovinsko podružnico tudi v Sloveniji. Kakšne cilje zasleduje in kako skrbi za slovensko delavstvo ta podružnica, je slovenski javnosti znano. Glavno | besedo pri nji imajo tujci-brezdomovinci. Cilj slovenske internacijonale je razdelitev naše domovine med Nemce in Italijane če ne v političnem pa v gospodarskem oziru. Njih načelo: delavec je povsod doma, osvetljuje vse delovanje socijalnih demokratov za slovensko delavstvo. Internacijonala ubija duševno in telesno malega človeka, ker mu kaže nedosegljive cilje, ki služijo socijal-nim demokratom za izkoriščanje ubogega delavstva in vseh onih, ki so brez političnega prepričanja ali pa iz strankarske nezadovoljnosti postali njihovi pristaši. Njihov boj proti kapitalizmu je le pesek v oči, ker so sami voditelji socijalnih demokratov pogosto največji kapitalisti. DobiČkoželjnost je ena najznačilnejših lastnosti internacijonale. Hinavščina in brezdomovinstvo slovenske internacijonale je odprla oči slo-slovenskemu proletarijatu, ki se je zavedel svojih pravic v svobodni domovini, kjer morajo biti vsi državljani svobodni in enakopravni in kjer mora izginiti vsak npliv tujega gospodstva na delavske in gospodarske razmere. Narodni socijalizem je tista moč, ki je edina zmožna uveljaviti in uresničiti zahteve slovenskega proletarijat a. Slovenski delavec mora dobiti doma toliko kruha, kolikor ga potrebuje 011 in njegova družina. Socijalua zakonodaja * mora priti na pomoč revnim slojem, ki jih je dosedaj izkoriščal tujec-kapitalist. Da se pa vse to uresniči, je treba, da se združijo vsi, ki nimajo do sedaj nobene zaslombe v nobeni politični stranki. Naše narodno delavstvo se mora skupno z uradni š t v o m in sploh z vsemi, ki so odvisni od svojega dela, združiti v veliko samostojno organizacijo, ki se bo udejstvovala tudi v političnem življenju. Slovensko delavstvo mora imeti pravico do zakonodaje v dobrobit c e 1 o k 11 p n e g a jugoslovanskega p r o 1 e t a r i j a-ta. Le tedaj, če bomo združeni vsi v močno skupino, ki bo mogla kljubovati kapitalističnim in mednarodnim strankam, bomo dosegli, da se bo upošteval naš glas, ki postaja vedno bolj , odločilen za nadaljni razvoj slovenskega proletarijata. Za pravico! Potek svetovne vojne je dokazal, da je imi^erijalizem zapadnih kapitalistov ravno tako nasilen, kakor je bil pruski militarizem, pod katerim so ječali mali narodi t. j. Slovani in predvsem najmanjši med njimi — Slovenci. Sklepi pariške mirovne konference se ne razlikujejo veliko od raznih dra-koničnih odredb v Berlinu in na Dunaju, katerih smo bili vajeni še pied dobrim pol letom, ko je zapadna Evropa skupno zWilsonom prorokovala skorajšno osvoboditev malih narodov izpod nemško-avstrijsko- madžarskega jarma. Načela pravičnosti in samoodločbe narodov so bile le program, s katerim so vabili zapadni imperijalisti male narode v takozvani srednji Evropi na svoj politični koncert. Kakor hitro pa je bil zlomljen oholi pruski militarizem, so godci v Parizu začeli svirati popolnoma drugačne melodije in se niso več menili za dirigiranje kapelnika Wi!sona. Jugoslovani smo se sicer združili in proglasili svojo svobodo v enotni državi, toda gospodje v Parizu so pozabili na svoj program, ki jim je pomagal do zmage. Pijani zmage in obdani cd vseh kapitalističnih dobrot nimajo ne zmisla in ne volje za naše potrebe, kaj šele za naše pravice. Na ljubo svoji italijanski prijateljici — politični vlačugi, katere maščevalnosti in nezvestobe se bojijo, so odrezali najlepši kos naše zemlje in ga podarili svoji apeninski priležnici, ki se raduje nad našo žalostjo. Kakor nesramna Herodijada z odsekano glavo Janeza Krstnika, tako pleše in skače pred zeleno mizo pariških gospodov nesramna Italija z odrezanimi udi našega naroda, ki kličejo po maščevanju. Zahtevali smo priznanje svojih pravic na svoji zemlji. Milosti nismo iskali in je tudi ne bomo. Naša samozavest, da smo v pravici, nam zadostuje. Pretrpeli bomo tudi udarec mirovne konference, ne bomo pa pozabili onih, ki so ga nam dali. Naša vera v veliko bodočnost temelji v volji našega naroda. Ta volja je v dobi najstrašnejšega suženj st va delala čudeže, v katere so morali verovati naši najhujši sovražniki. Pravijo,* da slovensko ljudstvo nima svoje zgodovine. Res, nismo imeli ne kraljev ne slavnih zmag, toda imeli smo voljo, ki se je udejstvovala na Gosposvetskem. pol j u v naslavnejšo našo zmago, kateri so se morali pokoriti oni, ki so gospodovali nad našo zemljo. Naša volja je naša zgodovina. Tudi na to dejstvo so pozabili gospodje v Parizu. Toda pride čas, ko pokažemo tudi kje drugod, kaj premore naša volja do življenja. Nismo več sami, prepuščeni na milost in nemilost močnejšemu. Z nami so milijoni ene misli in krvi. Kar je bila nam Avstrija, to bo našim neodrešenim bratom Italija. Kakor smo mi delovali za združenje s svobodnimi brati Srbi, tako bodo delovali tudi o-ni za ujedinjenje z naini. Ih kakor so nas osvobodili Srbi tako jih bomo rešili mi skupno z brati Srbi in Hrvati izpod italijanskega jarma. Naš narod ne bo miroval, dokler ne bo odrešena zadnja ped jugoslovanske zemlje. Načela, ki so premagala pruski militarizem, uničila avstrijsko - madžarsko tiranstvo, bodo zadala smrtni udarec tudi zapadnemu imperijalizmu, katerega eksponent proti nam je pa-rasitska Italija. Šele tedaj bo zmagal Wilson, ne v osebi, ampak s svojimi načeli, ki si jih je prilastil iz narodnega prava. Organizirajte se v N. S. ZA V organizaciji je moč! Socijalna zakonodaja in politika. Lep in zanimiv tema je to, uajti zvezo med socijalno politiko in zakonodajo, kakšen je upliv socijalne zakonodaje na politiko in zopet narobe, kakšen je upliv politike na socijalno zakonodajo. Vprašanje nastane, ali socijalizem upliva ua politično strukturo javnega življenja, na grupacijo političnih strank in pa v koliko. Ali pa zopet narobe, ali politika z udejstvovanjem političnih strank in njenih interesov zahteva, da se te stranke pečajo s socijalnimi vprašanji in da gredo v zakonodajne za-stope, kjer je prvi prostor socijalnega problema. Socijalizem je tako silen, da vodi vse naše javno življenje, razun narodnostnega, ki pa je tudi pri malih narodih po velikem delu socijalno vprašanje. Ustanavljajo se skupine in celo stranke, ki se pečajo izključno ali vsaj pretežno s socijalnim vprašanjem in to predvsem strokovne organizacije. Na drugi strani pa so zopet politične organizacije, stranke, ki jih vodijo sicer druge smernice, ki pa so siljene, ako hočejo uspevati, odrajtati svoj tribut socijalizmu. Od obeh strani ima zakonodaja svojo korist, od obeh strank dobiva vedno svežega dotoka, novih misli in novih načrtov. Neizčrpno delo se kaže v socijalizmu. Socijalizem in njegova zakonodaja preobrazujeta javno iu zasebno življenje in da bo prišlo enkrat do popolne rešitve socijalnega vprašanja, je laktnm. Kaj jo socijalizem? Beseda socijalizem izvira od latinskega pojma „so-cijetas“ — družba in pomeni človeško družbo. Izhaja od osnovne misli, da je v tej človeški družbi človek človeku enakovreden in enakopraven, da noben človek ni zgoraj, nihče spodaj in da nihče ne sme in nima pravice izkoriščati svojega druga. Socijalizem mora delovati ravno v tem smislu iu preoblikovati človeško družbo v tej smeri. Stremeti mora za tem, da izenači velika nasprotja, ki so posebno v preteklosti obstajala v človeški družbi in ki še danes v toliko meri obstajajo in to preoblikovati take dolgo, do one meje in stopnje, da si bo moglo reči, da vlada pravičnost med posameznimi stanovi in razredi. Merilo, kako naj se to zgodi, pa ravno vidimo v delu človeške družbe. Delo je'največja dobrina človekova. Vsako delo imej tudi svoje plačilo. Produktivnost bodi nagrajena predvsem, brezdelnost naj bi bila obsojena tako, da bi bila prisiljena lotiti se dela. Socijalizem in socijalno vprašanje srečavamo že v pozni davnini človeškega rodu. Lahko rečemo, da kar obstoja človeški rod: odkar jc pričel spoznavati lastnino, se je pričelo že s smoterno rešitvijo tega vprašanja. Odkar jc nastala rodbina in udobno življenje, je stopilo tudi že na plan socijalno vprašanje in socijalni boji. Zgodovina narodov nam slika te prve boje jako obširno in izčrpno. Ima jih stara Grška in stari Rim jn eden največjih teh bojev je bila ustaja sužnjev, ki so se uprli svojim gospodarjem. Nastop krščanstva po razsulu cesarskega Rima ni toliko nastop kake nove vere v verskem pomenu besede, kakor nastop novih socijalnih vprašanj. Vera jc bila podlaga socijalizmu napram Rimu, na-pram poganskim izrodkom, nesocijali-zmu. Vera je bila simbol ljubezni, bratstva in enakosti. Srednji vek ni prine- sel veliko zboljšanja v tem oziru. — Krščanstvo je v tem veku popolnoma podleglo svojim odposlancem na zemlji in njih koristim. Tiste krščanske ideje, ki jih je - učil Kristus, niso našle več odmeva v srednjem veku, bile so pač besede Kristusove še tnkaj, a cerkev je bila zaščitnica vseh gospodujočih nad trpečimi. Sama si je zbirala ogromne zaklade in bogastva. Tron in altar so vedno podpirali cerkveni in posvetni knezi, za trpina, delavca, se ni menil nihče. V teh razmerah, ko je bil tron in oltar vse, ni bilo zakonodaje, kar se lahko razume samoohsebi. Kajti ti gospodje zakonodaje niso potrebovali, posebno ne zakonodaje na socijalni podlagi, trpeči pa so bili takrat tako zelo pri tleh, da se niso mogli pečati s takimi mislimi. Toda kljub temu je v Človeški družbi živela socijalna misel in izbruhnila je tuintam kakor velik vulkan, tako da se je plamen dvignil visoko nad nebo in da je potem zažarelo visoko obzorje. Naj omenimo predvsem protestantizem, ki ni bil drugega, kakor socijalna reforma, ki ni bil drugega, kakor boj proti razuzdanosti, ki so se razširile v Fr: Zelenik. Slovenski železničar in organizacija. Železničarji! Poglobimo se samo za trenutek v svoj položaj. Kuj je nbogi železničar, ako je prepuščen samemu sebi? Ali ni podoben oreuovi lupini v sredi deroče vode ? Kakor se igra reka z orehovo lupino, tako se lahko igra železniška uprava s posameznikom, ki nima opore v organizaciji. Organizacija ima nalogo, braniti posameznika proti morebitnim krivicam od strani uprave. Vsak stan, od velikega kapitalista do zadnjega cestnega pometača se danes organizira. In bi tedaj železničarju ne bila potrebna stanovska organizacija? Kapitalisti so že pred vojno imeli mogočne orgauizaeije edino le v svrko izkoriščanja nižjih slojev, posebno pa še proletarijata. Združevali so se, da so lažje pritiskali ua cene industrijskih in drugih izdelkov. Železničarji nimamo kapitala, tudi ne kake kupčije, razpolagamo le s svojo duševno zmožnostjo in telesno močjo, razpolagamo le s svojo neomahljivo voljo in s svojo žuljavo dlanjo. Ne dajmo se izrabljati, ne dopustimo, da bi hodili po nas. Da se zavarujemo proti brezmejnemu izkoriščanju, moramo biti organizirani slovenski železničarji v „Zvezi jugoslovanskih železničarjev". Organizacija ima namen pospeševati splošno, posebno pa strokovno izobrazbo ravno nižjih železniških uslužbencev. Se imamo take, ki nikdar ali malokedaj primejo v roke časopis, so še taki, ki se ne zanimajo za stanovska vprašanja. Zveza ustanavlja in vzdržuje učne tečaje, v katerih se izobražujejo splošno in strokovno tisti tovariši, ki bi radi dosegli boljša mesta. Ako Čuti potrebo organizacije vele-industrijec, veleposestnik, veletrgovec, toliko boli moramo čutiti to potrebo mi. Pomislimo, da ima večina nas težko in odgovorno službo, ko je v nevarnosti ne samo železničarjevo, ampak tudi tuje življenje. V svoji službi smo vedno z eno nogo v grobu in z drugo v ječi. In kaj hoče opraviti revež, ki se mu je pripetila nesreča, ako stoji osamljen nasproti železniški upravi in sodnijski oblasti? Imeti moramo organizacijo, ki nam priskoči na pomoč in nam stavi na razpolago pravnega zastopnika, ki nas zagovarja in varuje pred krivično obsodbo. Že samo za ta slučaj je jasno, kako jc potrebna organizacija za železničarje. Posebno je potrebna močna organizacija tudi v slučaju skupnega gibanja; kajti, ako je železniška uprava trda nasproti upravičenim zahtevam železničarjev, jc treba izdatnega pritiska. In pri tem ne smo biti človek sebične/, da pri talcih gibanjih stoji ob strani in morda celo toži svoje tovariše upravi ali predstojnikom, samo da bi imel za svojo osebo dobiček. Ako je organiziran, tega ne more in ne sme storiti. Nikdo naj se ne izgovarja, da ne zmore mesečnega prispevka. Za ta malenkosten prispevek dobiva tedensko strokovni list, ptavovarstvo in če je res krščanski veri. Takrat so izrabljali cerkev v najpodlejše namene, kupčevali so celo z odpustki. Da omenimo ravno reformacijo, storimo to radi tega.. ker smo bili ravno mi Slovenci v veliki meri udeleženi na tem. Saj je bili takrat vsa Slovenija v protestantskih rokah in še danes imamo sledove te protestantske dobe na Štajerskem in Koroškem. Drug tak vulkan so bili naši kmet ski punti — upori. Tudi tukaj se kaže slika življenjske sile v našem slovenskem ljudstvu, ki se ni dalo udušiti, kljub temu. da sta nad njim vihtela svoj bič tuji grajščak in cerkev. Slovenski kmet, dasi ni bil voden od nikogar, ki ni imel uikake inteligence, ki bi se mu postavila na čelo, je spoznal, da ne more iti tako naprej. Lastna misel in moč ga je gnala do onih velikih uporov. Ti upori so bili njegova vera, kar kaže veliko življensko silo, ki jo je imel naš narod kljub temu, da je bil popolnoma pri tleh. Vse to je trajalo do francoske revolucije. Takrat so dozorele razmere do skrajne napetosti. Takrat ni stal nasproti socijalnemu vprašanju samo nujna potreba, dobi iz društvenih sredstev primemo podporo v slučaju bolezni ali kake nesreče. Strokovna organizacija na narodni podlagi nat. jc pa potrebna tudi še prav posebno sedaj. Bili smo svojčas večinoma organizirani v socijalni demokraciji, ki je vedno trdila in trdi posebno še danes, da je mednarodna, internacijonalna. Slovenski železničarji imajo preža-lostne izkušnje z mednarodnostjo. Lepa je beseda „mednarodnost", toda za nas slovenske trpine je pomenjala le lahon-stvo na jugu in nemškntarstvo na severu. Socijalno demokrat, mednarodnost je značila v naših krajih vedno le proti-narodnost. Na severu so rabili le nemški jezik in na jugu se je smel rabiti le laški. Naravnost zaničevali so naš jezik. S slovenskim železničarjem do najskrajnejše sile niso izpregovorili slovenske besede. Ni čuda, ako je bil marsikateri slovenski-trpin uverjen, dk je edino zveličavni jezik nemški ali italijanski in je obupal nad seboj in svojo bodočnostjo, ker jc mislil, da za slovenskega reveža ni kruha. Na drugi strani je mednarodnost pravi švindel. V socijalno-demokrat. organizacijah vlada strogo nemško ali pa italijansko naroden duh. Mednarodnost zahtevajo samo od drugih, sami so bili in so ravno tako veliki sovražniki vsega, kar količkaj diši po slovau-skem, prav ravno tako, kakor njihovi nemško-nacijonalni tovariši. Marsikateri si bo mislil: sedaj nam pač ni treba stanovske organizacije na narodni podlagi, saj smo v narodni državi, ki nas ne bo narodno preganjala. Je res to, da smo v narodni državi, ali vkljub temu ne smemo po- pustiti narodne stanovske organizacije. Pod staro Avstrijo so socijalno-demokratične organizacije izrivale domačina na našem ozemlju -iz službe in ga nadomeščale z Nemci. Vsaj v bolje plačanih službah skoraj nisi našel več Slovenca. Le pri krampu iu motiki so bili še v večini slovenski delavci. Le za dvokolnico je bil slovenski trpin sposoben dovolj. Vsa druga mesta so zavzemali intemacijonalni, oziroma na-cijonalni Nemci. Odrivali niso Slovenca samo iz prometne, kurilniške ali skladiščne službe! Celo na progo so šli in že čuvaje so začeli izpodrivati in to vse s pomočjo internaeijonalne socijalne demokracije. Socijalna demokracija se takemu početju prav nič ni upirala? ker je imela od tujcev le koristi. Tujec, zlasti Nemec, presajen v naše kraje, je bil že pred prihodom socijalni demokrat ali pa je postal tukaj, ker svojih soro-jakov-nacijonalcev ni našel nikjer drugje, kot v internacijonali. »Sel je zato k sonarodnjakom, ki so čepeli v socijalni demokraciji. Nemec je ostal Ncmec in je preziral ,,bindišarja“, četudi je čepel pod rdečo zastavo. Spominjate se gotovo vsi groznih vojnih let. Koliko so pretrpeli slovenski železničarji, vedo le ti sami. Koliko zatiranja, koliko preganjanja, koliko krivic, so morali pretrpeti slovenski železničarji, ne bomo nikoli natančno kmet, ampak tudi že meščan, trgovec, obrtnik. O delavstvu v našem smislu takrat še ni bilo govora, ker ni bilo nobene velike industrije in obrtnik je bil hkratu tudi delavec. Obenem s francosko revolucijo lahko ugotovimo, da se je začela tudi zakonodaja. Tedaj se je odpravilo tlačanstvo, odpravila seje desetina in odredila se je zemljiška odveza. Takrat smo dobili prvo zakonodajo, t. j. naš občni državljanski zakonik, ki je še danes bistveno v veljavi. Ta zakonodaja je nosila prve znake, prve sledove o osvoboditvi Človeštva izpod jarma, čeprav nosi še vse znake rimskega reakcijskega prava, ki mu srednji vek ni mogel dati milejšega lica. Ravtoo od francoske revolucije dalje se je\ začel potem glede so-cijalnega vprašanja hitrejši tek. Kmet je vedno bolj in bolj prihajal v mesta, razvijati se je začelo meščanstvo, obrt, veleobrt, industrija; dobili smo moderna prometna sredstva, kakor železnice in brzojav. In ni se čuditi, da je od francoske revolucijo preteklo samo 50 let do leta 1848. Takrat je nastopila pomlad narodov. Takrat so se začeli narodi zavedati svojih pravic. Zavedati zvedeli. Vse to so pretrpeli samo radi svoje narodne zavednosti in radi denun-ciranja raznih nemških in nemškutarskih lopovov, ki so se skrivali pod rdečim plaščem interuacijonale. Neštevilno naših tovarišev je ječalo po ječah, Veliko jih je moralo v strelske jarke, drugi pa v tujino, kjer so jih nemški tovariši duševno trpinčili. Prišel je polom in preobrat. Poginila jc vlačiiga Avstrija, zrušila se je vsa moč nadutega nemštva, podrli so se stolči raznih nemških zverin, ki so preganjale slovenskega železničar ja-trpina. Izginile so te zverine, ker so se bale plačila za svoje ostudno delo. Le nekateri se še potikajo tod okoli in se pokrivajo danes z rdečim plaščem internacionale. Diše jim mesta v naši prej toliko zaničevani Jugoslaviji; pri tem pa še upajo na stare čase, da bodo zopet lahko gospodarili nad slovenskim železničarjem. Neko posebno prijateljstvo opažamo zadnje čase med našimi socijalnimi demokrati in Nemci. Oni Kopač, ki je svoj čas trdil, da ne zna slovenskega jezika in se ga tudi ne bo učil, oni Kopač, ki je na neUem železničarskem shodu v Narodnem domu v Trstu začel izzivati slovenske železničarje z „Werte Genossen" — pomislite tako podlost, v Narodnem domu v Trsta, na shodu slovenskih železničarjev je hotel ta človek nemško govoriti; seveda izrekel je dve besedi in Jože je bil takoj na tleli, ker zavrela je poštena slovenska duša — oni Kopač sedaj vabi nemške železničarje iu delavce v Mariboru, da morajo pomagati, ko bodo začeli slovenski socijalni demokrati razbijati po Jugoslaviji. Ali ni to nesramnost, klicati na razbijanje Nemce, ki so nam prizadjali že toliko gorja! Slovenski železničar! Ali ne vidiš, da postajajo razni nemškutarji in Nemci dan za dnevom bolj predrzni in nesramni? Kdo jih ščiti, kdo jim daje potuho? Mi vemo za odlok vlade, da se teh vojnih denuncijaotov in lopovov ne sme spravljati čez mejo. Dobro, bomo pa jih mi sami. Oc hočeš slovenski železničar, da boš prišel zopet pod nemško komando, če hočeš pripravljati sam pot nemškim surovinam in če si hočeš sam vrniti v prejšnje suženjstvo, tedaj sc nikar ne organiziraj v narodni organizaciji svojih tovarišev, ter se kar le pridruži k nemški soc. demokraciji. Če pa hočeš biti svoboden, če hočeš boljšega kruha na svoji zemlji, tedaj se pridruži svojim tovarišem v Zvezi jugoslovanskih železničarjev. tffa rodno-socijalna tiskovna zadruga. se je ustanovila 16. marca t.I. v Ljubljani. Ima že 36 članov z 14.200 K vplačanih deležev. Deleži so po 50 K, ki se vplačajo naenkrat ali v mesečnih obrokih po 10 K. Pristopajte k Na-rodno-socijalni tiskovni zadrugi! so se Načeli, da obstoja na svetu samo ena socijalna družba in skupina, ki se imenuje: ljudje. Zavedati so se začeli svojih političnih in socijalnih pravic in socijalnega značaja v širšem pomenu besede. In ravno revolucijonarni boji iz leta 1848 imajo popolen socijalni zna čaj v širšem pomenu. Socijalna pravičnost se je zahtevala leta 1848 za vse narode. Narodi so nastopili v socijaluem vprašanju kot posamezne osebe v človeški družbi, ki so začeli zahtevati pravico za se. Od tistih časov sem, je začel uspevati boj, ki ga sedaj imenujemo samoodločba narodov. Ta ideja je prispela k nam od velikega VVilsona, ki je na podlagi samoodločbe hotel postaviti svetu trajen mir med narodi. Prihajajo pa iz Pariza vesti, da se samoodločba narodov ni povspela še do one čiste misli, kakor jo je zamislil njen započetnik. Zdi se, da oni še vedno ne razumevajo, kaj jc pričetek te svetovne vojne, in nočejo priznati resnice, da duh socijalizma ne bo zamrl in človeški duh ne bo miroval toliko časa, da se oprosti vseh spon in postane svoboden, da bo mogel reči, da je strl vse okove, ki oklepajo človeško Skrbimo za svoje uradništtfo! Postavli smo si ogrodje nove aržave. Delujmo na tem, da si ustvarimo one čiuitelje, ki naj to ogrodje drže skupaj, mu dado življensko moč, utrdijo njegov obstoj in razvoj. Delujmo na organizaciji in reorganizaciji kmetijstva, obrti, industrije, trgovine, vojaštva, šolstva itd. Ustvarjamo domovino, v kateri naj bi vsak sloj in vsak posameznik živel življenje, vredno svobodnega, delavnega človeka. Ob tem velikem trenutku pač ne moremo iu tudi ne smemo prezreti enega, ki ima iste pravice do boljšega življenja v novi domovini, kakor ga je sivel do danes in ga more živeti še danes, ki pa še tudi danes nima zagotovljenih za boljše življenje potrebnih predpogojev. Je to naš uradnik. Uradnik je del narodove celote in del državnega temelja. Obema — narodu iu državi — je enako potreben in enako važen upravni iu vzdrževalni čiuitelj, stoječ v isti vrsti, kakor kmet, trgovec, obrtnik, iadustrijec ali vojak. Brez sodelovanja uradnika bi tudi nobeden teh slojev ne mogei uveljaviti svojega pomena in namena. Le s pomočjo uradnika se vrti kolo vsega obrata, državnega in zasebnega. Uradnik je, ki udejstvuje misli v dejanju, ustvarja iu uveljavlja načrte in zakone, vzgaja domovini državljane, upravlja državno in zasebno imetje. Vsled te važne, obenem pa težavne in odgovorne naloge, ki jo mora vršiti uradnik v službi države, domovine in naroda, ni samo dolžnost, ampak tudi nujna potreba, da tudi država in narod zanj skrbita. Za nas Slovence uradniško vprašanje do danes — rekel bi — sploh ni obstojalo. Da nismo imeli svojega državnega uradništva, da glede tega nismo mogli ničesar ali pa le zelo malo storiti in doseči, je res. Temu so bile krive politične razmere, v katerih smo živeli v stari Avstriji. Saj vemo, da je bila usoda našega slovenskega državnega uradništva popolnoma v rokah Slovencem sovražnih _ Vol karatov", brez katerih volje se ni sprejel, manj še napredoval na kako odličnejše mesto noben Slovenec. Ta praksa je na marsikaterega' naših uradnikov slabo, dostikrat v narodnem oziru naravnost pogubno uplivala. A danes je stvar drugačna. Danes imamo svoje državno uradništvo, o usodi katerega sami od ločamo in soodločamo, za katere odločbe in soodločbe pa bodemo tudi edino le sami odgovorni. Iu danes moramo skrbeti, da ne zagrešimo tudi nad tem .uradništvom onih napak, ki smo jih zagrešili nad svojim zasebnim uradništvom, ki je bilo ves čas v naši oblasti, in katere napake so izvirale večinoma iz naše kratkovidnosti, brezbrižnosti, ozkosrčnosti, pa tudi nespametne, z ničemur utemeljeno — ‘led-ijivosti. Slabe posledice tega postopanja že čutimo in bodemo še čutili, kajti danes rabimo po naših pisarnah in dražbo. Žalostna in pretresujoča je vest, da smo ravno mi Slovenci oropani one svobode, za katero smo se tako silno bojevali, za katero smo trpeli, radi katere smo bili veleizdajalci, za katero so nas vodili po prognanstvih, taboriščih, po ječah. Mirovna koufrrenca, ki sc je začeja z uničevanjem imnerijali-zma, bo končala zopet z imperijaiizmom, ne da bi prinesla svetu trajnega miru. Kajti čisto gotovo je, da se s takimi mirovnimi pogoji, kot nam jih hočejo usiliti, ne bodo prenehali narodnostni boji. Boji se bodo nadaljevali za osvoboditev malih narodov, boji, kakor smo jih bojevali v bivši avstrijski monarhiji. Dvignili bomo svojo narodno trobojnico za boj, za osvoboditev onega dela našega naroda, ki trpi pod tujčevim jarmom, za boj, kateremu gremo s pravico nasproti. Zakaj, ravno socijalni boji človeške družbe kažejo, da mora priti do one razrešitve, ki osvoboja narod ravno imperialističnih spon, in gotovo je, da dosežemo to tekom desetletij, kar nam je prorokoval Wilson, popolnoma. (Dalje prih.) uradih slovenskih uradnikov-strokovnjakov. (tim bodo urejene ineje, hode /asesli v obmejnih krajih precej vo dilnih mest v občinskih upravah, de narnih zavodih, industrijskih podjetjih. Toda od kod /a to potrebno, strokovno izobraženo uradništvo vzeti V Rezerve ni, v aktivni službi jili je le zelo, zelo malo. In tako hode zasedel marsikatero teh mest na slovenski zemlji — tuje rodeč. In to je sad naših slovenskih političnih razmer pred vojno. Kdor pozna te, hode sedanje posledice razumel. \ časti političnih bojev, ki so divjali med našimi slovenskimi stran kitmi, bil je zasebni in avtonomni uradnik tehtnični nameček. Stranke so tekmovale v tem, da si preskrbe in pridobe vsaka kolikor največ volilccv in političnih agitatorjev. Za slednje so se uporabljali uradniki. Za to so se polile pisarne naših zasebnih, občinskih hi deželnih podjetij z nastavljenei razno vrste dostikrat brez utemeljene potrebe ll!‘ uradno delo. Skrbelo se je, da je dobil nastavljenec . toliko plače, da je ■niel pravico voliti, nadaljno napredovanje pa je bilo odvisno od njegovega političnega in ne uradnega delovanja. Veliko vlogo je igrala tudi protekeija. Kdor jc bil dober politični agitator ali kdor je imel politično delavnega sorod-nika, ta je v službi naglo napredoval, Ue glede' na to, odgovarja li tudi v strokovnem oziru zahtevam službe, ali »e. Pridnost in marljivost v službi st načeloma nista upoštevala. Taka praksa je imela kaj slabe posledice za uredništvo sploh. Uslužbenci so spoznali, da Se jih upošteva in pozna le /.a časa volitve, da niso na svojem mestu radi dela in podjetja kot takega, da sc njihovo delo v prid podjetja ne ceni po onem merilu kakor pa delo v politične svrhe, zato tudi ni nikoli manjkalo takih, ki so si znali izbrali to krajšo in lažjo pot — četudi v škodo svojih sotovarišev — da so prišli na višja mesta, do boljše plače. To je grenilo življenje onim, ki so smatrali svoj službeni poklic za glaven in ki so smatrali stransko pot za nekaj nečastnega, poStenega*jdelavca nevrednega. Ugašalo jim je veselje do dela ■n zanimanje za stroko, sčasona so postali za vse brezbrižni. In tako so naše pisarne številno za stvilr dovzetnih mladih ljudi ubile zgolj vsled svojega sistema. In tem razmeram imamo danes največ pripisovati, da nam manjka strokovno naobraženega zasebnega in avtonomnega uredništva, katerega bodemo v kratkem tako nujno rabili. V službenem oziru našega uredništva —~ javnega, kakor zasebnega — bode treba temeljite reformacije in reorganizacije službenih in življenskih odnošajev. O a n e s najnujnejša zahteva pa je, da se uredništvu odpomorc iz njegovega obupnega gmotnega položaja, v katerega ga je pahnila vojna. Na pozorišče stopajo nove politične stranke, stranke z demokratičnimi načeli. Le-tem kličemo: Skrbite za svoje slovensko in jugoslovansko uredništvo \ Popravite naglo, kar se je zamudilo do danes. Dvignite uredništvo vseh vrst iz obupnega položaja, "v katerem se nahaja danes. Dajte mu moč življenja z novimi preosnovami službenih in mezdnih določb na demokratični in socijalni podlagi. Prisodite mu take plače, da se bode mogel vsak posameznik brezskrbno posvetiti svojemu službenemu poklicu, da bode mogel živeti primerno svojemu stanu in ugledu podjetja ter vzgajati svoje otroke v korist naroda in države. Danes je uradništvo vseh vrst do vratu zadolženo, tizično in psihično onemoglo. Niso to besede domišljije, je to resnica, katero težko čuti na sebi stotine in tisoče po-edineev in družin. Ali naj vsi ti tisoči ostanejo za vedno v tem obupnem stanju, zgubljeni za narod in državo? Ali naj bodo pisarne in uradi Jugoslavije hiral niče jetičnih beračev naše krvi?! Na pačno je naziranje onih, ki hočejo, da sc pri uredništvu sledi. Sledenje pri plači delavca ni bilo v prid še nobenega gospodarja. Pri Francozih in An gležih najdemo načelo: Plačaj svojega uradnika dobro! Dobro plačan uradnik ti bode zanesljiv, zvest in marljiv delavec. Steni pa sc ti stotero obrestuje kapital, ki ga v delavcu nalagaš 1“ To načelo naj bi se tudi pri nas uživelo in uveljavilo, Kakor za izboljšanje socijalnega položaja uredništva, moramo skrbeti tudi za njegovo strokovno izobrazbo. V ta namen bodo treba preosnove učnega načrta naših trgovskih, obrtniških, pa tudi srednjih šol, ustanovitev trgovske akademije in tehnične visoke šole. 1'oleg teoretične izobrazbe, mora se nudili tudi praktična izobrazba. Ta pa bodo za litevala premembo onega enostranskega praktičnega izobraževanja, ki ga opazujemo danes po naših uradih. So uradi, v katerih jc mlademu uradniku — prak tikantu — onemogočeno vsako izobraževanje v poslovanju. Posadi sc ga k mizi, pri kateri ostane leta in leta. Dopuščeno mu ni pogledati na mizo soseda tovariša. Ta praksa se mora odstranitj Vsakemu na novo sprejetemu uradniku m0ra biti v zasebnih podjetjih dana prjiiUa, da se v gotovem času seznani z vsem poslovanjem urada. S tem se |,0do odpravili oni za nekatere urade ne ravno priporočljivi primeri, da mora, afc0 uradnik zboli, njegovo delo toliko £asa počivati, da uradnik zopet okreva ker v uradu ni namestnika. Tudi v poslovnem oziru mora zaveti po naših pisarnah in uradih svež, svoboden, demokratičen duh. Če dvignemo svojega uradnika so-cijalno in ga izobrazimo strokovno, dvignili ga bodemo tudi moralno. Steni pa bodemo koristili njemu, narodu in državi. Socijalna politika. Slovenski, invalid. Neizmerna sreča za onega, ki ni danes slovenski invalid. Da so našu prošnje že itak bob v steno, to je ljudstvu že itak znano. Vrhu tega nas pa hočejo spraviti žive v grob, v luknje, kjer so bili naši so-bratje, namreč na ljubljanki grad! Tam naj bi za železnimi mrežami premišljevali našo žalostno življenje. S pogledi na belo Ljubljano naj- bi se kratkočasili. Ce bo hotel invalid (recimo tak brez noge ali pa celo brez obeh iti na izprehod pod Tivoli ali pa bo hotel posetiti kak zabavni večer ali gledališče, se bo moral prej, prav dobro premisliti, če ne, bo moral obležati pod Gradom. Seveda tistim, ki nas imajo „pod komando11, to ne pade v glavo, koliko truda stane invalida, hoditi v breg. Dru-gič so pa tudi prostori na gradu nezdravi. Mislimo, da zaslužimo bojši prostor kot jc jctuišnica na ljubljanskem Gradu. Saj smo dali vse najboljše kar smo imeli: naše zdravje in naše ude. Ne pa, da bi si sedaj znova nakopali nove bolezni in jetike. Ni še dovolj, da smo-invalidi, da bomo živi mrtveci. Zakaj bi se ne izpraznil grad na Kode loveiii, ki stoji na ravnem? Tudi so še druga poslopja „v Ljubljani, ki so primerna za invalide. Obupen je naš položaj, a nihče se ne zmeni za nas. Ob razpadu stare Avstrije je prišel k nam nek gospod in nas prav lepo potolažil s sladkimi besedami. „Malo vam bo pomagal Bog, malo pa mi!" — Kje je danes tisti gospod, da bi nam pomagaj preseliti se na Grad ? Bog nam bo pa tildi dal peruti, da bomo frčali gor in dol, ker hoditi nam ne bo mogoče. Ali nam zato želite ljubljanski Grad, da bi se tam pripravljali za na drugi svet? še toliko ne skrbite za nas, da bi nam priredili kako poučno predavanje! Seveda slovenski invalid mora biti neumen, ker drugače ne izhajate. Naši vladi so socijalna vprašanja menda le v sili važna! Skupno protestiramo, da bi so nas vtaknilo na ljubljanski Grad! Prostora za nas je v J.n g o sl a v i j i do v olj, p a »• a poiščite! Slovenski invalidi. Politične vesti. Pogajanja v Celovcu o ugotovitvi demarkacijske črte na koroški fronti in o sklepu premirja so b.la brezuspešna. Nemci so hoteli obdi/ati črto, ki so jo zasedli po 29. aprilu, toda jugoslovanski delegati niso mogli pristati na te pogoje. Sporazumeli so se pa, da sq izmenjajo ranjeni in bolni ujetniki. Boji na koroški fronti “se na daljujejo v manjšem obsegu, Nnše predstraže so zavzele 16. t. m. brez posebnega boja Št. Jsnž pri Spodnjem Dravogradu. 17. t. m. so naše čele prepodile Nemce, ki so se približevali v Dravski dolini našim postojankam. Tudi severno od Jezerskega sedla in na Jeleniči so se morali umakniti Nemci. Tttii nemški napad pri Sv. Roku zapadno od Slov. Gradca je bil odbit. 20. t. m. pa je sovražna ?,rtiljerija obstreljevala hiše v bližini Slov. Gradca. Nemške patiule se vsaki dan približujejo našim postojankam ter jih obstreljujejo s puškami in strojnicami. Naše čete jih preženejo vsakikrat z ognjem. Tako smo 20. t. m. zvečer in ponoči odbili sovražne patrole južno Spodnjega Dravograda pri točki 513 in pri Sv. Roku. Sovražna artilerija je delovala proti Soboti in Sv. Danijelu v Dravski dolini. V odseku Slovenji Gradec je obstreljevala Št. Janž, Sv. Poter in Sv. Rok. Istotako so Nemci streljali na naše posadke na Ljubelju. Naša aitilerija je z uspehom odgovarjala. Nasilna nemška propaganda. Sedaj prihajajo jasna poročila in dokazi o nasilni in zločinski propagandi koroških Nemcev med koroškimi Slovenci. Nemci niso štedili z denarjem, niso se sramovali nobenega še tako podlega sredstva v dosego svojih namenov. Mobilizirali so tisk, mobilizirali so elemente najnižjih vrst, napeli so vse sile., da „osvobode Koroško11. Brezobzirni macchiavelizem nem ških nacijonalistov. se jasno razbere iz dveh pisem, pisanih v Celovcu sredi januarja, ozir. začeikom februarja t. I. na nekega nadporočnika na Koroškem. Kakor znano, je meseca januarja ameriška komisija pod vodstvom podpolkovnika Shennana -Jliles-a proučevala narodnostne meje na Koroškem. Koroški Nemci, ki že od nekdaj trobijo v svet, da ni nikdo pod božjim solncem srečnejši in zadovoljnejši kot koroški Slovenci pod nemškim jarmom (to dokazujejo zlasti zadnji dogodki), tako da se ti zadnji kar ne morejo ločiti od svojih najboljših prijateljev Nemcev, so se očitno naenkrat zbali, da bi morda ta ameiikanska misija ne spoznala in ugotovila resnice. Ponudili so /ato naslovljencu v prvem pismu 25.000 kron kot premijo za usmrtitev Mitcsa, ako bi njegova razsodba ne bila ugedna za Nemce. Umor bi se moral IzvrHti na jugoslovanskih tleh, da se tako zvrne ves sum na Slovence. V drugem pismu pa že bridko očitajo naslovljencu, zakaj da ni izvršil umora. Ker ameriška misija ni ugodila nemški zahtevi, da se podredi vse slovensko ozemlje na Koroške n nemški upravi, je deželni zbor z vso gotovostjo pričakoval, da bo M iles izginil še pred določitvijo demarkacijske črte. Iz obeh pisem je razvidno, da so Nemci potrošili velike svote za nemško propagando o priliki potovanja ameriške misije v Velikovcu, Pliberku, Guštanju, Spodnjem Dravogradu ter za propagando med vojaštvom. Od zadnje so pričakovali odločilne koristi v konečnih bojih. Izvirnika obeh pisem, ki sta bili oddani na pošto na jugoslovanskih tleh, da se izogneta obmejni cenzuri, se nahajata v rokah pristojne politične oblasti. Nemški Avstriji se izroči m'-rovna pogodba 26. t. m; Mirovni pogoji za Nemško Avstrijo obsegajo v glavnem sledeče: 1. Brezpogojni odstop od zveze z Nemčijo in opustitev vseh priprav na poznejšo zvezo. 2. Načelno pripravljenost za pristop k podonavski federaciji, pri čemur je'mišljena za sedaj le gospodarska in financijelna skupnost pod nadzorstvom zveze narodov. Po litično se Nemška Avstrija nevtralizira. 3. Plačilo znatne vojne odškodnine v zlatu. 5. Prevzetje vojnega posojila skupnv z Ogrsko. 0. Priznanje mej, pri čemer se odtrga od Nemške Avstrije Češka, Moravska, znaten del Slezi J c, južne Tirolske, Koroške In Štajerske. 7. Ljudsko glasovanje v zapadni Ogrski. 8. Ureditev notranjih razmer po intencijah enente. — Ako Nemška Avstrija teh pogojev ne bi sprejela, bi ji ententa zaprla dovoz živil in bi ji naložila (oliko finančno breme, da bi dolgo ne mogla misliti na samostojnost. Naš zunanji položaj z ozirom na naše meje z Italijo ni posebno ugoden. Pogajanja med italijanskimi in jugoslovanskimi delegati v Parizu so bila vsled trdovratnega zadržanja Italje brez uspeha. Sestanek Trumbiča z Orlandom ni dovedel do nobenega zaključka, ker no?e Italija v nobeni točki popustiti svojega stališča. -— 19. t. m. je bil v Belgradu ministrski svet pod predsestvom regenta Aleksandra, kjer se je razpravljalo o našem zunanjem položaju z ozirom na italijanske zahteve. — Vprašanje Reke je še vedno odprto. Vesti, da so se Italijani odpovedali Reki, Zadru, in Šibeniku, se križtjo z vestmi, da zahtevajo Italijani brezpogojno Reko zase. Na vsak način pa bo Reka z gotovim ozemljem proti zapadu jugoslovanska. — Naše severne meje bodo za nas zelo ugodie V najkrajšem času bo izročena mirovna pogodba Nemški Avstriji. V njej bodo začrtane tudi naše severne meje. Veličasten protestni shod beguncev proti italijanskemu nasilju in zločinstvu koroških Nemcev se je vršil v nedeljo, 18. t. m. v Ljubljani v „Unionu“. Shoda se je udeležilo veliko število beguncev iz naših zapad-nih in severnih krajev. Sprejeli so soglasno tesolucijo, v kateri izjavljajo, da je nujno potrebno, da se pred končno odločitvijo pripadnosti Goriške, Trsta in Istre izvede v teh pokrajinah plebiscit v prisotnosti domačega prebivalstva in pod nepristransko kontrolo. Slovensko ozemlje na koroškem z Celovcem in Beljakom vred naj se pridruži kraljestvu Sibov, Hrvatov in Slovencev. — Tudi na Štajerskem in Gorenjskem so se vršili številni shodi za zedinjenje zasedenega ozemlja z Jugoslavijo. Slovenija — vojno ozemlje. Mi iistrslci svet je polrdil prejšni odlok, s katerim se proglaša Slovenija za vojno ozemlje. Politični shodi so dovoljeni le z dovoljenjem pristojnega okrajnega glavarstva in vojne oblasti. Italijani v zasedenem ozemlju nadaljujejo nas lstva na našem ljudstvu. Neštevilne aretacije, zapori težke kazni so na dnevnem redu. Pred par dnevi so izdali italijanske okupacijske oblasti nekako naredbo, ki poziva vse za orožje sposobne moške v italijansko armado. Ubogi naši bratje pod italijanskim jarmom. Socijalno-demokratlčni komedijanti. V Sloveniji še nismo imeli tako neiskrene in nedosledne stranke, kot je socijalno*demokratična. V Belgradu vodijo socijalni demokrati najhujšo opozicijo proti vladi, dočim doma v Ljubljani popolnoma mirno in brez sramu sedita dva njihova pristaša v deželni vladi. Sicer vsakdo ve, zakaj sede socijalni demokrati v pokrajinski vladi. S poverjeništvom za socijalno skrb in s poverjeništvom za javna dela si je pridobila stranica dvoje politično agitatičnih lokalov. Končno je dobilo par desetin socijalno demo-kiatičnih agitatorjev dobro plačane službe, da sedaj z državnim denarjem lahko agitirajo proti državi. Pretekle dni so ob koroškem polomu hoteli jeseniški soc. demokrati pozdraviti z rdečimi zastavami nemške tolpe, ki so prodirale skozi karavanski predor. Ta izdajalski nastop internacionalnih rdečkarjev je povzročil pravi vihar ogorčenja med celim narodom in tudi med zavednim delavstvom, ki je ohranilo nepokvarjen čut ljubezni do domovine. Zbali so se soc. demokrati svete jeze celokupnega naroda in takoj so uprizorili na Jesenica*! komedijo % obbki manifestačnega shoda, kjer so se delali največje patrijote in zveste sinove domovine. Toda hinavcem in komedijantom nihče verjel ni. Zadnje dni je bila deželna vlada v Ljubljani primorana v nekaterih okrajih razglasiti preki sod, ker so sovražni plačani nenškutarski agentje razvili najhujšo agitacijo proti državi. Pri tozadevni vladni seji so tudi soc. demokratje pod iitisom dokazov nečuvenih huj skarij glasovali z ostalimi člani vlade za razglas tev prekega soda. Takoj drugi dan so pa soc. dem. voditelji vrgli v javnost nesramno trditev, da so bili pri vladni seji proti razglasitvi prekega soda. Za kar so še prejšnji dan glasovali, so drugi dan tajili, to samo zato, da se nebi zamerili nem-Škutarski svojati, ki je vsa pristopila v soc. dem. tabor in ki bi najraje vide la, da bi vrag vzel svobodo jugoslovanske domovine. Nečastno in nesramno se obnašajo soc demokrati ob vsaki priliki in ni čuda, da je vsak pošten Človek zgubil zadnjo dobro misel, ki jo je imel o stranki, ki tako rada povdarja, da si je zapisala na svoj prapor načela resnice in pravice ! Severni Slovani.- Ententa ne namerava ustanoviti samostojne uk ra jinske države. — Med Poljsko in Čehoslovaško je napeiost, ker Stremijo Čehi po skupni meji z Rusijo. To stremljenje podpirajo v Parizu ruski diplomati. Ententa bo najbrž ugodila češkim željam, — Delovanje Iz v o Iškega in Sazonova v Parizu je zelo vstrajno. Ententa ju podpira z organizacijo oboroženih sil proti boljševikom. — Litvonska in Bela Rusija se bosta spremenili v iederalistični republiki z izhodom na baltiško morje preko Libave, ki bo pod angleškim nadzorstvom. Nemčija je pod težkim utisom mirovnih pogojev, ki ga doiga desetletja uničujejo vsak gospodarski napredek. Žalostne so posledice vojne za Nemčijo, ki je v svoji oholosti nameravala podjarmiti ves svet. Boto-či nemški rodovi se bodo morali pokoriti za grozne grehe, ki s > j h zakrivili pangermansko - milita, etični voditelji nemškega narcda pred in med vojno. Papež in Nemčija. Vsi nemški škofje so prosili papeža, naj ščiti Nemčijo pod poginom, ki ji preti od mirovne konference. Papež bo posredoval, toda njegovo posredovanje ne bo izdalo nič. Proti ruskim boljševikom je začela ententa vojne operacije s finskimi četami, ki so v stiku z Anglijo. Finske čete nameravajo obkoliti Petrograd od iztoka in od zapada. Kdo je zakrivil svetovno vojno. V čehcslovaški narodni skupščini je poslanec dr. Vesely dokazal, da je Avstrija glavni krivec vojne. Govornik je opozarjal na obiske bivšega cesarja Viljema v oktobru 1913 in januvarja 1914 v Konopištu. Tam se je pripravljala vojna. Takrat je vsa Nemška Avstrija odobravala vojno, zato je treba, da nosi posledice. Državni uslužbenec in disciplinarne globe. Mnogo se čita o nasilstvih in per-sekucijah, ki so jim bili izpostavljeni tekom vojne na vodilnih mest h stoječi ugledni avstrijski Slovani. Več ali manj so vsem prizadetim preskrbele različne pol tične stranke primerno zadoščenje. Na proletarca, državnega nastavljenca pa se nihče ne spomni. Med slovenskimi državnimi na-stavljenci je veliko število takih, ki so bili kaznovani tekom vojne radi dozdevnih ali pa malenkostnih službenih pregrtškov. Naldgale so se j m denarne globe, ali pa so bili pri sploš nem napredovanju na primeren način upoštevani. Vsakemu slovanskemu drž. nastavljencu,kI si je že Izza predvojnih časov ohranil čut in srce za slovanstvo, je bilo, videčemu, kako se sistematično deluje za zasužnjenje slovanskega elementa, vestno izpolnovanje službenih dolž nosti silno težko. O kakem idealizmu, ki bi koreninil v izvrševanju službe, sploh ne more b ti govora. Opažalo se je jasno pri bratih Čehih, kako so kot državni uslužbenci v pretežni večini vztrajali na pasivnem stališču in tako pospeševali razkroj avtokratoma. Tudi v vrstah slovenskih drž. uslužbencev je bilo mnogo takih, ki so se znali odtegnili političnim per-sekucijam, ne da bi jim bilo treba sodelovati pri agitacijah za podpisovanje vojnih posojil in snčnjh aKcijah. Uradni predstojniki, razvitega objektivnega čuta, taksnih usluzoencev v splošnem niso preganjali. Našle pa so se seveda tudi izjeme. In ti go-s^ouje so take usiužoence radi najbolj malenkostnih pregresituv tirali v disciplinarne preiskave. Iz komarja so znali napraviti slona, iz pregreškov so se porajali prestopki, ki su se nagradili po predidučem disciplinarnem postopanju z občutnimi denarnimi globami, ki jin plačujejo nekateri ustužDenci še danes. In vse to v dobi, ko so brezvestni vojni dobičkarji in državni mogotci v milijonskih zneskih plenili državno last in ropali žepe poštenih davkoplačevalcev! Duh, ki je odločeval splošno pri vseh pbjastiti, je bil pač tak, da je biia vsaka pntožDa aii milostna prošnja vseiej brezuspešna. Obveljalo je vedno le birokraačno, drakomčno načelo, da podložniku tudi takrat ne gre pravica, kadar je v pravici. fri disciplinarnem postopanju se niti malo ni upoštevala okolnost, da vrši^ slabo hranjeni in raztrgam drž. uslužoenec delo tudi še za dva tovariša, ki stojita v strelskem jarku in da gre vsled tega njegova fizična in duševna sila h koncu. Maščevalni in po odlikovanjih hrepeneči predstojniki tega niso hoteli uvideti. Danes smo svobodni in demokratični. Zato je potrebno, da se da vsem onim, ki so trpeli po nedolžnem, zadoščenje. Potrebno je, da se vse disciplinarne preiskave brez izjeme in odloga revidirajo in nudi prizadetim možnost rehabilitacije. C>.m se izvrši ta akt humanizma, tedaj odpade marsikateri kazenski izrek, mnogo obsodb se bo omililo. Ali bi ne bilo umestno izposlovati za vse disciplinarne slučaje splošne amnestije ? Nečuveno je, da nekalere oblasti tekom vojne predpisane disciplinarne globe od že itak nezadostnih službenih prejemkov še danes odtegujejo. Če premotrimo položaj drugih, radi dezertacij, političnih prestopkov in raznih diugih deliktov obsojenih sodržavljanov, tedaj uvidimc, da danes n kdo več ni obtožen. In iz kakšnih razlogov naj bi isto merilo ne veljalo za drž. nastavljenca? Premislite vsi, ki ste za to odgovorni! Slovenski delavci! Naroriuo-socijalna zveza je organizacija, ki deluje edinole za pravice delavstva. V svobodni državi morajo biti tudi svobodni državljani. Delavstvo, ki je dosedaj služilo tujemu kapitalu, se mora osvoboditi in dobiti vse one pravice v javnem življenju, ki so jih dosedaj uživali le posamezni sloji. Narodno socijalna zveza, ki je že v stari Avstriji zastopala vedno le koristi slovenskega delavstva, hoče Še naprej samostojno in neodvisno zastopati zahteve jugoslovanskega delavstva. Neodvisni od milosti in izkoriščanja kapitalističnih in drugih našemu de av-stvu tujih strank, hočemo uveljaviti svojo moč v korist delavskih zahtev. Vsak, kdor živi od svojega lastnega dela, mora priti v naši svobodni domovini do besede. Kako naj zastopajo koristi našega delavstva ljudje, katerim je delavec samo sredstvo za dosego njihovih protinarodnih in protidržavnih interesov ? Število članov Narodna-Socijalne Zveze narašča vedno bolj. Zato so tudi dolžnosti Zvize vedno večje. Treba je veliko denarnih sredstev, da se pomnoži nsrodno-socijalni sklad, ki je na razpolago delavstvu v njegovih socijalnih bojih. Kolikor večji bo sklad, tem uspešnejši bo naš boj za pravice slovenskega delavstva. Naj bo torej dolžnost slehernega poštenega Slovenca, da zbra prispevke za naroduo-socijainl sklad. Slovensko delavstvo se mora osvoboditi brezdomovinske in* ternacijonale,kiuničujedržav-no in narodno misel slovenskega proletarijata, Tedenske vesti. — Otvoritev tehniške visoke Šole v Ljubljani. V pondeljek 19 t. m. je bila slovesna otvorilev tehniškega visokošolskega tečaja na obrhi šoli v Ljubljani. Pri otvoritvi so bili navzoči vseufiliška komisija, društvo in-ženjerjev, predsednik deželne /lade dr. Brejc, poverjenik za uk in bogočastje in poverjenik za notranje zadeve zastopniki vseh javnih in zasebnih oblasti ter korporacij. Z otvoritvijo tehniškega visokošolskega tečaja je položen temelj za našo slovensko univerzo, ki je neobhodno potrebna za naš nadaijni kulturni, gospodarski in politični razvoj. — Slovesna zaprisega finančnega uradništva v Ljubljani se je vršila 17. t. m. v Mestrem domu. Delegat finančnega ministrstva Dr. Savnik je po zaprisegi obljubil navzočim, da bo skrbel za izpolnitev upravičenih želj uradništva. — Shod železničarjev. Strokovni odsek progovnih nadzirateljev in vseh ^mojstrov progovzdrževalne službe državne in južne železnice bo imel dne 1. junija 1919 v Ljubljani, v gostilni „Pri novem svetu" važni sestanek, Začetek točno ob 15. uri. Ker pridejo važne stanovske zadeve na razpravo, se računa s polnoštevilno udeležbo. Pristop imajo samo že nastavljeni nadziratelji in mojstri. — Za železničarje iz zasede-noga ozemlja. Deželna vlada za Slovenijo je določila, da mora železniška uprava skrbeti za slovanske železničarje, ki so jih Italijani izgnali iz zasedenega ozemlja. Vsak železničar-begunec mora prositi železniško upravo, da ga sprejme v službo. — Goljufije pri Vojni zvezi zavzemajo vedno večji obseg. Pri are franemu ravnatelju Žalerju in pri skladiščniku Bolhi, ki sta bi a oba socijalna demokrata, je b lo zaplenjenega v denarju, hranilnih knjižicah in blagu okrog 400.000 kron. Oba are-rirana sta kupčevala z raznim za Vojno zvezo namenjenim blagom n zaslužila samo pri 1 vagonu sladkorja 190 000 kron. Sladkor sta prodajala po 20 in 22 kron kilogram. Delavstvo je bilo ravno vsled sleparskih kupčij s sladkorjem neizmerno oškedo/ano, ker je bil sladkor vštet v kontingent in delavstvo ni dobilo nobenega nadomestila za ukradeno blago. Kupčevalo se pa ni samo s sladkorjem na sleparski način, an pak tudi s fižolom, slivami, vžigalicami, krompirjem, pe-trolejom, špiritom, skratka skoraj z vsem blagom, kar ga je imela na laz-polago Vojna zveza za delavstvo po industrijskih podjetjih. Socijalistični voditelji Vojne zveze pa niso samo verižili z neobhodno potrebnim blagom, ki si ga je delavstvo krvavo že lelo, ampak so zagrešili tudi defrav-dacijo v z lesku 50.000 kron,, ki je bila dvignjena pri Splošnem kreditnem društvu na ime Vojne zveze, ki pa ni nikjer zaračunjena. Socijaino demo kratični voditelj Anton Kristan se sedaj izgovarja, da ni goljufij pri Vojni zvezi čisto nič zakrivil. Aaton-Kristan je bil predsednik vojne zveze, in njegova dolžnost bi bila, da bi svojemu podrejenemu osobju malo bolje na prste gledal, da ne bi goljufali vse povprek. Posebno bi bil Anton Kristan to dolžan storit*, ker je dobil za svoje delo pri Vojni zvezi nagrado 10.000 kron. Nagrade Kristan ni dobil za neredno, ampak za redno in vzorno poslovanje Vojne zveze. Sicer smo pa prepričani, da ba sodnijska preiskava dognala še marsikaj lenega o socijaino demokratičnem gospodarstvu in takrat se bomo podrobneje pečali s ccio zadevo. Za vsakega pametnega delavca je pa že danes jasno, da od soc. demo kratični h voditeljev, kakor jasno izpričuje njihova tolikrat hvallsana Voj na zveza, nima kaj prida pričakovati. — Hujskači proti obstoju države SHS. C uk Anton iz Pevme pri Gorici je bil na 16. L m. pri južnem kolodvoru od vojaške policije aretiran, ker je hujska! tam nahajajoče vojake, kateri so imeli oditi na koroško tronto, I da naj nikar ne odidejo tje ali pa, da naj tam za to skrbe, da pridejo sem Nemci, kateri so naši prijatelji. Cuka izročilo se je deželni sodniji. — Josip Kermelj je bil aretiran in izročen državnemu pravdništvu, ker je vojakom, kateri so se peljali z dolenjsko železnico k orožnim vajam, rekel, da so neumni če se pozivu odzovejo. — Matija B r i c e i j, pleskar iz Bizovika, je v Ljubljani propagiral misel, da se vpoklicani ne bi odzvali pozivu k orožnim vajam. Ko je prišJa patrulja jč izginil. — Prijeti tihotapci s tobakom« Zadnje čase se je bhotapsivo s tobakom precej razširilo. Razni nemški in italijanski verižniki kupujejo v Ljubljani in drugod po Sloveniji tobak, ki ga potem izlihotapijo v Nemško Avstrijo oziroma v Trst in zasedeno ozemlje. Ljubljanski policiji se je posrečilo, da je zasledila te tihotapce in jim odvzela nakaplje a tobak, Med tihotapci sta bila dva Nemca iz Gradca in neki Slovenec iz zasedenega ozemlja. — Pomanjkanje zdravil v naši državi je vedno večje. Lekarne nimajo j niti najpotrebnejših zdravil več v zalogi. 3 Kar je prišlo zadnje čase iz inozemstva, je tako malo, da ne pride niti v poštev pri tolikih milijonih prebivalstva. V državi je dosli surovin za izdelovanje zdravil, toda v celi Jugoslaviji nimamo niti ene tovarne te vrste. Torej smo navezani izključno na uvoz. Najbolj potrebujemo aspirin, kinin, morfij, gli- | cerin in kofein. Naša vlada bi morala poskrbeti, da jih dobimo potom re-kompenzacij iz Švice in Zedinjenih držav. Saj imamo vendar ministrstvo za zdravstvo, ki naj sporazumno z ministrom trgovine stori svojo dolžnost napram državljanom, ki so že itak dovolj onemogli vsled vojne in njenih posledic. — Italijani so veliko število Jugoslovanov internirali in zaprli v različne ječe. Da se tem nesreč- | nikom odpomore in svoječasno oškoduje, kar vsekakor zaslužijo, je v to potrebna točna Statistika vseh slučajev. J Podpisana pisarna prosi vse one osebe, ki so jim taki slučaji znani, naj točno naznanijo pismenim potom ime in priimek žrtve italijanskega nasilstva, starost, datum internacije ali aretacije, vzrok v kol>kor je poznan, kraj, kje je, oziroma kje je bila dotična oseba internirana ali zaprta, ali je že sedaj svobodna, in vse podrobnosti, ki so važne za presojanje slučaja, končno če je bila obtožena ali celo obsojena, radi česar se je to zgodilo. — Pisarna za zasedeno ozemlje, Ljubljana, Pra-žakova ulica štev. 3 /I. — Židje v Sloveniji. Židje v Ljubljani in drugod po Sloveniji so se s podporo poverjenika za uk in bogočastje ločili ad izraelitske cerkvene občine v Gradzu in prijavili svoj pristop k židovski cerkveni občini v Zagrebu. V Ljubljani nameravajo sezidati celo svojo sinagogo. Do 1. 1910. je bilo na Kranjskem 147 židov. Zadnje čase pa se je njihovo število v Sloveniji precej pomnožilo. Hrvaški, poljski in madžarski židi se nameravajo priseliti v večjem število v naše kraje. Ker niso židi samo iz-sesevalci ljudstva, ampak tudi nosilci nemške »kulture" in nemškega jezika, je treba, da naše oblasti pravočasno ustavijo naselitev židov v Sloveniji. V Ljubljani in drugod je zadnje čase vedno več židov, ki verižijo in delajo draginjo.' Deželna vlada naj poskrbi, da se židovski živelj ne razmnoži v našo narodno gospodarsko škodo. — Krušne karte v Ljubljani so odpravljene. Dobro zna nenje za boljše čase. — Trupla sarajevskih atentatorjev bodo 8. in 9. junija izkopali v Terednu. Na obletnico atentata 28. junija pa se bodo slovesno prenesla v Sarajevo. — Direktni osebni vlaki Ljubljana Dunaj. Z 22. majem se med L|ubl|ano in Dunajem po južni železnici vpelje zopet direktni promet osebnih vlakov tako, da bo vlak 36a (od-', hod iz Ljubljane 10 41, prihod v Maribor 15 04), ki je vozil dosedaj samo do Maribora, vozil iz Maribora dalje proti Dunaju (odhod iz. Maribora ob 15-40). Iz nasprotne strani bo direktno vozil z Dunaja vlak št. 35 (odhod iz Dunaja ob 21-40), ki preide v Mariboru v viak št. 35a (odhod iz Mari kora ob 1013, prihod v Ljubljano ob — Izdajo potnih listov za potovanje v neprijateljske, zavez ne in neutralne države se je spreminjajoč dosedanje predpise uredilo takole: Potovanje se dovoljuje samo v slučajih, ker je nujnost in potreba dokazana. Točno utemeljene pismene prošnje je vložiti pri okrajnem glavarstvu bivališča, v Ljubljani pri policijskem ravnateljstvu. Te oblasti izvršijo v po-trebi in nujnosti tozadevne poizvedbe in pošljejo potem prošnje deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani, katera dovoljuje potovanje. Podpis Pri dravski divizijski oblasti preskrbi Policijsko ravnateljstvo. Na ustmene prošnje se ni mogoče ozirati. — Državna posredovalnica za delo. (Podružnica za Ljubljano in oko)-'co). Delo iščejo pisarniške moči (297), trgovski uslužbenci (154), hlapci, Poljski delavci (121), natakarji, natakarice, točiici, stavb, strojni in navad, ključavničarji, mehaniki, služkinje, kuharice, oskrbniki, ekonomi, tov. delavci, delavke, peki, mlinarji, mesarji, krojači, čevljarji, šivilje, urad. trg. slugi, ®°ln. strežnice, učiteljice itd. V de!o sprejme posredovalnica težake, hlapce, viničarje (106), opek. deiavce, delavke, zidarje, služkinje, mizarje, tesarje, krojače za veliko in maio delo, čevljarske Pomočnike, vajence, pisarniške moči, kolarje, kleparje, usnjarje itd. — Tamburaške inštrumente za cel zbor ali posamezne kupi Mladinska skupina Narodno socijalne Zveze. Ponudbe na N. S. Z., Narodni dom, *• nadstropje, desno. — Gozdarji — državni uradniki. Deželna vlada za Slovenijo je uvrstila okrajne gozdarje in gozdarje uprave državnih gozdov in gozdov verskega zaklada med državne uradnike. Gozdni čuvaji se uvrstijo med sluge. — Dolg enteute. Celokupna vsota, ki jo dolguje ententa Zedinjenim državam, znaša 9 milijard dolarjev. — Nova kuga. V Sremu, Bački in Banatu kuhajo vkljub strogi prepovedi žganje iz koruze. Odrasli in otroci so začeli piti to žganje kakor vodo. Žalostno za naš narod in naše po-Potomce. Dopisi. Zagorje ob Savi. Upokojenci . trboveljske premogokopne družbe žive v največji bedi in pomanjkanju. Pokojnina znaša za delavce mesečno 16 do 24 kron, za vdove mesečno 5 do 32 kron in preskrbnina za otroke 2 do 5 kron mesečno. Vsi prizadeti so ponovno prosili pri vseh merodajnih niestih za zvišanje dohodkov, a vedno brezuspešno. Sredi meseca marca 1.1. se je izročil deželni vladi v Ljubljani predlog, da je zvišati pokojnine, oziroma preskrbovalnine za najmanj 200 %. Deželna vlada je poslala predlog bratovski skladnici, da odbor odobri zaprošeno zvišanje, oziroma odda svoje mnenje. Odbor bratovske skiadnice ie navzlic temu, da je bilo v predlogu dokazano, da je začasni povišek pokojnin, oziroma preskrbovalnin z razpoložljivim kapitalom bratovske skiadnice krit, izjavi!, da odobri predlog le pod pogojem, če piača pri-mankijai deželna vlada. S to izjavo se je celo zadevo zavleklo, če ne pokopalo. Vsem upokojencem drugih stanov so se že zvišali dohodki, le rudniški upokojenci naj bomo še za-Haprej prikrajšani. Čisto gotovo ni nikogar na svetu, ki bi bil odpravljen s tako samotno nizko pokojnino, kut mi. Vse svoje življenje in vse svoje moči smo pustili rudniku. Sedaj na stare dni imamo za vse svoje zvesto in trdo delo le plačilo stradanja in največjega pomanjkanja. Veselimo se Svoje svobodne domovine, vendar zahtevamo, da nam nova domovina »e reže več mačehovskega kruha, ampak nam pripomore vsaj do človeka vrednega življenja. Od deželne vlade nujno zahtevamo, da se zaprošeno zvišanje pokojnin takoj izvrši. Če že danes ni mogoče stalno in korenito urediti povišanje pokojnin, naj se na ta ali oni. način vsaj začasno pomaga onemoglim delavcem, vdovam in sirotam. Čakati ne moremo niti en dan več! Kot se je za marsikatero manj-potretono stvar dobil denar, se mora toliko bolj dobiti densr za nas, ki smo pri kraju s svojimi tnočmi. Zapomnite se: kdor hitro da, dvakrat da! Sevnica ob Savi. Gotovo ni kraja v Sloveniji, kjer bi imeli še veduo privandrani Nemci tako besedo kot v Sevnici. V tovarni za kopita, ki je last bratov Wmk!e se postopa še vedno tako, kot se je z delavstvom postopalo pred petdesetimi leti. Nemški nestrpni mogočneži so Winkleji, ki so se nažrli slovenskega denarja in žuljev, sedai pa mislijo, da jim pod božjim solncem nihče nič ne more. Andrej Wink!e, solastnik tovarne, se je dne 14. t. m. celo upal, dati zaušnico nekemu delavcu, ker ga ni dovolj spoštljivo in hiapčevsfco pozdravil. Je gotovo to velika nezasli-šanost. da se upa privandrani nemški tovarnar pretepati poštene slovenske delavce. Čudimo se le, kaj misli deželna vlada, da že vendar enkrat ne spodi Winfdeja med njegove nemške bratce, ker takih surovežev in nasilnežev ne moremo več trpeti med seboj. Če vlada ne bo posegla vmes, si bo razburjeno delavstvo samo vzelo pravico in pognalo nemško svojat preko meja. Naše potrpežljivosti je konec. Sicer bomo pa prihodnjič izčrpno poročali o sevniških razmerah, kjer se gode stvari, ki smrde do neba in postavljajo odločnost deželne vlade, ki bodi vlada osvobojenega naroda, v zeio čudno luč. Boljševiki na ljubljanski pošti. Poštna poduradnika Š. in L. so svdjčas na podlagi znane vladne na-redbe odpustili iz službe. Toda kar naenkrat je poštna uprava preklicala odpoved in oba gospoda s 1. majem zopet sprejela nazaj v službo. Uslužbenci smo si veliko prizadejali, da ne bi prišla več nazaj na pošto. Š. je bil zagrizen nemškutarski Štajerc, dočim je bil L. rojen nekje v Furlaniji ter do začetka avstrijsko-italijan-ske vojne navdušen Iahon, po napovedi vojne pa vnet podpiratelj S ti d-marke. Seveda sta imela oba kot „štram ta;č“ lepo službo pri poštni blagajni. Če si svoj čas vstopil v ta oddelek, ni bilo slišati drugega kot nemško lajanje, kot kje na Pru-saskem. Zato se danes ne moremo dovolj na čuditi, kako je bilo mogoče sprejeti v poštno službo ' take nesramne pritepence. Ir? kar je najlepše, predstojnik urada se je celo osmelit, podeliti obema nemčurjema zopet st&ra, ugodna mesta, ki sta jih srvoj-čas dobila le vsled svojega protina-rodnega gobe^danja. Ni čuda, da je vsled takega ravnanja završalo med uslužbenci. Danes je konec avstrijskih razmer, da je moral Slovenec molčati za zapečkom, dočim se je sovražni tujec ošabno šopiril za mizo. Razumljivo je, da so uslužbenci proti odredbi svojega predstojnika odločno ugovarjali. Ker protesti pri predstojniku niso nič zalegli, so se uslužbenci obrnili do nadravnatelja, ki je končno odredil, da nemčurja ne smeta na staro mesto. Vsled teh upravičenih korakov narodno - zavednih poštnih nastavljencev ,se je predstojnik strašno razburil in jezil nad boljševizmom na pošti ter kričal, da s takimi ljudmi ne more delati na pošti. Gospod predstojnik le počasi! Prav lahko se dela z nami. Samo tega nikdar ne bomo dopustili, da bi imel nemčurski ali furlanski pritepenec prednost pred našimi zavednimi tovariši. Pravične zahteve še niso boljševizem. Sicer pa pravimo: skrajni čas je, da se tudi pri pošti že enkrat korenito pomede z avstrijskim sistemom in odločno prepreči rogoviljenje raznih gospodov nesrečnega spomina. Enkrat ste imeli veliko besedo, a jo danes nimate več. To je bilo takrat, ko ste sedeli v senci avstrijske dvoglave pošasti! Iz užitninskih krogov. V drugi številki Narodnega Socialista jadikuje užitninski uslužbenec radi slabih plač ter vprašuje, zakaj se ti uslužbenci ne organizirajo? Odgovor je lahek! Vodilna mesta pri deželnem užitnin-skem zakupu zavzemajo osebe, ki so sicer napravile vso trnjevo pot deželnega ali privatnega dacarja, ko so pa kot zvesti hlapci prejšnega režima sedli k polnim mizam, so pozabili na socijalno revščino svojih bivših kolegov. — Bili so tako hvaležni svojemu protektorju, da so vsak pokret nižje stoječih v kali zadušili, nepokorne pa spravili ob kruh in v uboštvo. Ako tedaj ti gospodje sklepajo za zeleno mi so v definitivnem stanju, ni čudno, ako se priprost dacar ne upa stanovsko dobro organizirati. — Res je, da imajo deželni užitninski uslužbenci svoje stanovsko društvo, ki pa je boi j paradnega značaja. Gospodje iz Ljubljane znajo že odbornikom povedati, kako se drcištvo vodi, da ne dela „ta višjim" sitnosti. Toda časi se spreminjajo. Naj bodo tudi deželni dacarji uverjeni, da bodo svoje zboljšanje dosegli le potom stanovske organizacije. Toda organizacija bi morala biti res stroedmetov, ker je vendar boljše, da ostaneio te dragocenosti doma. kakor pa da jih vzamejo tujci. V Čehoslovaški in Nemški Avstriji so že začeli z zbiranjem zlata. Cene klavni živini na Hrvat-skem so se močno znižale. Kaj pa pri nas? Bencin In strojno o)je. Iz Poljske se začne uvažati v Jugoslavijo bencin, strojno olje in drugi petrolejski izdelki, ki se bodo porabili v prvi vrsti za dela v rudnikih. Naša država bo v zameno pošiljala ekstrakte za strojenje usnja. Trgovski premet z Ameriko. Ameriški vojni trgovski svet je dovolil svobodno trgovino med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami. Izvoz je prepovedan samo za vojni materijal, premog, pšenično moko, zlato in zlate dragocenosti, ki vsebujeio več kakor 45% čistega zlata. Železniški promet v Jugoslaviji je silno otežkočen. Razmere na hr-vatskih železnicah so ponekod pod vsako kritiko. V Sloveniji se vrši reden promet, toda zvišanje cen posebno pri južni železnici ovira redne trgovsko-gospodarske zveze, kar povzroča draginjo in pomanjkanje najpotrebnejših predmetov. Verižniki in vojni dobičkarji delajo pri tem imenitne kupčije na račun ubrgega ljudstva. Pošteni trgovci, ki si tekom vojne niso prigoljufali milijone, ne pridejo do blaga, ker ga jim podkupijo razni špekulanti. Mali obrtniki pa še celo ne morejo priti do tega, da bi izvrševali svojo obrt, ker so gkde svojih obrtnih potrebščin odvisni od špekulantov, ki imajo vedno dovolj denarja za potovanje, če tudi se cene na železnici še tako zvišajo. Skrajni čas je, da naša osrednja vlada preskrbi vse potrebno za reden promet v Jugoslaviji in da stori svojo dolžnost naprarn državi in državljanom. Pred- vsem se morajo znišaii cene tretjega razreda na južni železnici kakor tudi tarif za prevozno blago. Ubogo delavstvo in drugi nepremožni sloji, ki tvorijo v resnici državo, se morajo vpoštevati v prvi vrsti. Raznim špekulantom in vojnim dobičkarjem pa naj država sploh onemogoči potovanje v izkoriščevalne svrbe. Če je naši vladi res kaj za blagor ljudstva, naj pokaže svojo voljo in svojo zmožnost tudi v dejanjih. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Tavčar. Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani. ct)abilo na narocbo. „/Zarodni Socijalist" bo zastopal socijalne, gospodarske in politične zahteve in pravice narodnega delavstva, sploh vseh onih, ki živijo od dela svojih rok oziroma svojih misli. „Narodni Socijalist“ bo zastopal socijalno pravičnost in enakost vseh svobodnih državljanov brez razlike. Uredništvo je v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropje (v prostorih Narodne Socijalne Zveze). Naročnina za leto znaša K i6’—, za pol leta K 8•—, za četrt leta 4 K m za en mesec K i o. Upravništvo „Narodnega Socija-listau je v Ljubljani, Marijin trg S. Naročite ,,Narodnega Socijalistau in pridobivajte naročnike’ Zbirajte za narodno - socijalni tiskovni sklad!! ssiE§im Najlspše darila mladim je povest slovenskega dečka is'pretekle svetovne vojske „DORE“. Knjiga je lepo ilustrirana ter Sjo v mestu in na dežeii vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4’ —. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Miirijln trg 8, fipecijalist za mali tok, oblastveno koncesijouiran se priporoča za prevzemanje napeljav In popravi: hišnih zvoncev, telefonov, strelovodov, različnih zdravniških aparatov itd. po dnevni ceni. Z odličnim spoštovanjem MAKS SARTORY elektrotehnik Ljubljana, Žabjab št, 3. Narodno-socijalna zveza v Ljubljani razpisuje mesto strokovnega tajnika. V to kvalificirani kompetentje se naj zglase v uradnih prostorih NSZ., Narodni 'dom, od 5^ do 6. zvečer. Prva Jugoslovanska zaloga vseh živil na debele za Kranjsko v Ljubljani Ljudevit Jakovlič Rimska cesta 19 priporoča svojo bogato zalogo živil vsem delavskim konsum. društvom in sl. občinstvu. Opozarjamo na brošuro: L _________________________ „Kod naj se potegne pravična s _ & Spisal prof. F. Seidl. Z enim zemljevidom. Založil odsek za zasedeno ozemlje. . Cena 1 krono. :-------------- Dobiva se po knjigarnah, v upravništvih »Jugoslavije" v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu. Rabim več ključavničarskih pomočnikov in izurjenega kovača. Dopisi z zahtevo plače naj se vpošljejo na Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celju. Pile, žage, orodje za vse svrhe priporoča Odon Koutny špecijalna trgovina jeklenine in tehničnih potrebščin, Ljubljana, Kolodvorski ulica 37. V Ljubljano potujočemu občinstvu se priporoča restavracija v Prešernovi ul. 9. „2ve2na tiskarna" v Ljubljani, Stari trg i3Vrfuje tiskovine vseh vrst, k,a-kor; časopise, knjige, orošurs, senike, lepake, letake, vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnica, računske zaključke in vsa v to stroko spadajoča dela okusno in ceno. - 1___________________________ Zbirko zanimivih povesti in novei z Gorenjskega obsega knjiga: »Šopek == samotarke" Spisala znana povsod pri-jjubijena ljudska pesnica in pisateljica M. Romanova Založila in izdala Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena vezani knjigi K 5*~, broširani K 4’—. „KINTA“ karbidne svetilke najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej Glavno zastopstvo „RINTA“ svetilk, I.ju* bljana, Dunajska cesta 12. —Telegrami: KINTA Ljubljana. = ===== Konfekcijska tvrdka IVAN MASTNAK ® v Celju, Graška ulica št. 15. lika zaloga vsakovrstnih oblek za gospode in j* i iških jjl d Yelika zaloga vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, kostumov za otroke in vseh krojaških potrebščin. Postrežba in blago solidno. ! SVETLA3! Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, elektrotehDiko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS Santo hgačsr, Zijpl, začasno Ljubljana, Ilirska ulica št. 29/1 Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Tekfon št. is. Prečna ulica 2/II. Telefon št. 15. prevzema pogrebe vseh vrst in vsa v pogrebno stroko sp a« dajoča opravila v mestu in na deželi, dalje izvršuje ekshu-macije in prepeljave v in iz Ljubljane z vozom ali po železnici. Velika zaloga najrazličnejši!! kevlnastih in lesenih krst na kar se posebej opozarja p. t. občinstvo z dežele. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani r z. z n. z. Obrestuje hranilne vloge po iPT“ 2% m Sprejema vloge na tekoči račun. — Čekovni promet. — Eskont in inkaso menic. — Lombardiranje vrednostnih papirjev. Stanje hranilnih vlog nad....K 50.000.000*— Reservni zakladi nad.........K i.ioo.ooo*— Ustanovljena leta 1881. Cianski prispevki in podpore Narodno-socijalne Zveze. I. razred. — Članarina 40 vinarjev na II. razred. — Članarina 80 vinarjev na j III. razred. — Članarina 120 vinarjev na teden. — Podpore: teden. — Podpore: * teden. — Podpore: Članstvo | nad Vj leta j nad 1 leto i nad 3 leta j (12 tednov) |j (52 tednov) j (156 tednov) V bolezni lOted. po 8K;| 10ted.po 10K lOted.po 12K . , J !l ■ V brezposelnosti 5 ted. po 16 K || 5 ted. po 18 K jj 6ted. po 20 K — ; l ted. po 10 K ii — Porodnice [ . i ir 4 ted. po 8 K - Pogrebščina -_J enkrat 60 K j| enkrat 80 K Članstvo nad >/« leta (12 tednov) nad 1 3e,o (52 tednov) nad 3 leta (156 tednov) V bolezni ■ i ( lOted.po 16 K lOted.po 18 K 10 ted. po 20 K — 3ted. po 14 K 5 ted. po 16 K V brez- 5 ted. po 18 K 5 ted. po 22 K 6 ted. po 24 K poselnosti 5 ted. po 14 K 6 ted. po 18 K 8 ted. po 16 K Porodnice - 4 ted. po 16 K — Pogrebščina — enkrat 100 K enkrat 120 K N. S. Z. ima svoje društvene prostore v Narodnem domu v Ljubljani (I. nadstropje, desno). Uradne ure so vsaki delavnik od 4 do 8 ure zvečer in ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure dopoldne. Tam lahko dobi vsakdo vsa nadaljna pojasnila. Za pisma je naslov: -Narodno-sociialna Zveza" v Ljubljani. Članstvo nad 1/4 leta (12 tednov) nad 1 leto (52 tednov) nad 3 leta (156 tednov) V bolezni 12 ted. po 20 K 10 ted.po 22 K * lOted.po24K — 6 ted. po 20 K 10 ted. po 20 K V brezposelnosti 5 ted. po 24 K 10 ted. po 26 K lOted. po 30 K 6 ted. po 20 K 4 ted. po 20 K 7 ted. po 20 K Porodnice — 4 ted. po 20 K — Pogrebščina — enkrat 140 K enkrat 160 K Dragi tovariši delavci in uslužbenci! Vabimo Vas, da pristopite k N. S. Z. Uvrstite se v vrste prebujenega in svobodnega jugoslovanskega delavstva. Zavrzite malodušnost in omahovanje l Odločnost in vera v lastno moč bodi odslej zvezda vodnica v boljšo bodočnost jugoslovanskega proletarijata 1