C. Corr. con la Posla
IZHAJA VSAK PETEK
NaroAnina: ITALIJA . . . INOZEMSTVO
Lir
	Letno	poiletn«	četrtletno
	10-4«	5-20	2-60
	18-20	910	4-60
Posamezni izvod 20 oent.
Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12
Trst, 27. novembra 1924. — Leto V. - Štev. 224.
DELO
Glasilo Komunistične stranke Italije
Danes, ko se povsod majejo stebri kapi-talizme, ko se vsepovsod množice probujajo, naj si vsak delavce in revni kmet vtisne v spomin geslo: „V rdeče strokovne organizacije, v zveze revnih kmetov!
Angleški imperializem
proti delavstvu in proti zatiranim narodom
Pri zadnjih angleških državnozborskih volitvah so bili liberalci in la-bouristi pošteno natepeni. Konservativci so dobili absolutno večino vseh poslancev in zamorejo zaradi tega vladati samostojno in brez tuje pomoči. Zato se čutijo močne in prvi sklepi novega konservativnega ministrstva, ki mu načeluje znani reakciona-rec Baldvvin, kažejo, da so konservativci napovedali boj vsemu delavskemu razredu in vsem zatiranim narodom.
Konservativna zmaga je docela logična posledica teženj in potreb angleškega kapitalizma. Angleška bur-žuazija, ki jo vsi gospodarski zakoni gonijo v imperializem, je sama povzročila polom svoje liberalne stranke in je odrekla vsako podporo labouri-stični stranki zato. da dobi s zmago konservativcev proste roke v boju proti svojim nasprotnikom. Nasprotniki angleške buržuazije so na eni strani proletarci na drugi pa zatirani narodi. Eni in drugi imajo največjo korist od tega. da se oproste angleškega kapitalističnega izkoriščanja, čisto naravno in razumljivo je torej, ako so prvi nastopi angleške konservativne vlade naperjeni proti delavskim slojem in proti zatiranim narodom. Le tako razumemo, zakaj je vlada Bald-wina odklonila ženevski pakt, zakaj ni hotela podpirati po Mac Donaldu sklenjeno trgovinsko pogodbo z Rusijo in zakaj je tako ostro in energično nastopila proti Egiptu radi umora angleškega generala Stack.
Baldvvin je odrekel svoj podpis an-gleško-ruski trgovinski pogodbi ker bi bil rad zadal udarec ruski sovjetski rapubliki in vsemu mednarodnemu proletarskemu gibanju. Pri tem bi bilo dobilo zaušnico kajpak, tudi angleško delavstvo. Zato je odrekel podpis v i-menu zlaganega pisma ki, da ga je poslal Zinoviev angleškim komunistom. Sovjetska vlada je dokazala, da je pismo ponarejeno. Toda gospod Baldvvin se sklicuje še vedno na njega. Angleška buržuazija, ki je po krivem zaslovela po svetu kot pravicoljubna in ki
Se je horiln za svobodo veoH m,rr>o ao n iei .podvrženih narodov, ni bila nik-dor izbirčna v boju proti svojim nasprotnikom. Vsa sredstva so ji dobrodošla. Tudi laž, tudi obrekovanje. In dobrodošla ji je tudi vsaka pretveza
da zamore pokazati svojo oblast in svoje imperialistično žrelo.
Umor angleškega generala Stacka, gotovo ni, da bi ga mi proslavljali. Zlasti ne mi, ki smo proti individualnim atentatom, katerim ne priznamo nobene vrednosti. Vendar je umor razumljiv vsem, ki vedo kako postopa Anglija povsod kjer se ji je posrečilo stegniti roko. Anglija, ki si jo žele vsi ki je nimajo, je obsovražena od vsčh ki so pod njeno silo. Navidezno pač daje Anglija podvrženim kolonialnim narodom razne svoboščine, toda pod pogojem, da se ti narodi puste izkoriščati. Anglija je zakladnica kalonial-nim narodom ukradenega bogastva. Ni Čuda, ako se ji od časa do časa kaj priipeti na delu. Tedaj je pa joj.
Radi umora generala Stacka je angleška vlada zahtevala od Egipta med drugim: 500.000 šterlingov (približno 60 milijonov lir) odškodnine (kje tiči buržuazna čast); da mora egiptovska vlada prepovedati vsako politično demonstracijo in da mora dovoliti Angin ji popolno prostost pri delu protekcije nad tujci v Egiptu. Zaradi približno enakih zahtev, ki jih je ponosna Avstrija stavila 'Srbiji, je prišlo do svetovne vojne in do avstrijskega poloma. In Avstrija se je smatrala za nepremagljivo prav tako kakor sedaj Anglija in ravno tako je bila ponosna. In te velesile. ki so napolnile hribe in doline z grobovi najboljših proletarskih sinov češ, da se bore za pravice, za svobodo, za... bogsigavedi kaj.... malih narodov, postajajo proti šibkim prav tako kakor so svoj čas rabili bič v bivši cari-stični Rusiji. Ali tudi bič ji ne bo pomagal, kakor ni pomagalo poleno njenim bratcem v Italiji. Proletariat in zatirani narodi se bodo osvobodili. In sicer se bodo osvobodili sami s sredstvi, ki so zato najbolj primerna. Slavna zveza narodov, ki so jo ustanovili zato, da bo reševala spore med narodi, spi in ne reče nič in pusti, da močnejši tepta pravice šibkejšega. Proletarci in zatirani narodi se pa pripravljajo na boj, na odločilen boj. To čuti angleška buržuazija prav dobro, pa je hotela zadati še ob 'pravem času udarec proletariatu in zatiranim narodom. To pot se ji bo nedvomno posrečilo. Do kedaj pa bo smela naprej z dosedanjo taktiko, je vprašanje, ki ga bo rešila morda skorajšnja bodočnost.
1920. se bo zgodilo danes, ako bodo množice sledile smernicam Komunistične stranke.
Prvi korak k temu bomo storili ako bomo stvorili delavsko-kmetske odbore. ,
V Nemški Avstriji
imajo novega kancelarja Ramek-a. Zmaga železničarjev pri zadnji veliki stavki je mnogo pripomogla, da prejšnjega ni več. Novi kancler je tudi krščanski socialec, tedaj srečna Avstrija pa ne ona ubožnih, da se razumemo !
Iz Sov. Rusije
i kit v
Prvi sadovi angleške konservativne vlade
Kakor omenjamo na drugem mestu je bil preteklega tedna umorjen v Egiptu vrhovni angleški poveljnik Sir Lee Stack. Umorili so ga domačini, ki so do grla siti angleškega zatiranja.
Pogoji za zadoščenje so tako težki in kažejo, kako je ta dogodek angleškemu imperializmu, kot mana iz nebes. Take prilike so komaj čakali, da besno zupočnejo gonjo proti tlačenim narodom. Za sedaj jim najbolj diši pokrajina Sudan v južnem delu Egipta in ki je dejansko del Egipta samega. Reka Nil, ki je izvor vsega bogastva te dežele namaka najprej Sudan in potem ostati i Egipt, iz česar sledi, da bi Anglija, ki bi imela v posesti Sudan znala izrabiti ta dar narave v škodo ostalega Egipta.
Sploh pa ima Egipt velikansko mednarodno važnost. Saj leži na meji Sredozemskega in Rdečega morja, katero poslednje se izliva v Indijski ocean. Anglija, ki ima v pesti malone vsa važnejša trgovska križišča in središča je težko prenašala, da je dala, na pritisk tlačenih egipčanskih množic tej deželi neodvisnost — čeprav dozdevno. Danes je izrabila ta dogodek da Egipt zopet zasužnji in utrdi o-majuno zgradbo izžemanja ,na bližnjem Iztoku. A to se ji ne bo obneslo.
Povsod se njeni tlačeni narodi pri-pravlajo na osvobodilni boj. Pleme Vahabitov jo prepodilo iz Meke v Arabiji kralja Hussein-a, angleškega privrženca. v Indiji zopet vre. Vse kaže, da je angleškemu in sploh vsem imperializmom odbila ura. Koliko časa bo še besnel ne verno. Vemo pa, da je dala Sovjetska Rusija vzgled tlačenim narodom kako so pride do svobode in temu zgledu bodo vsi tlačeni narodi sledili in se otresli tujega jarma in ipotem tudi rešili domačih pijavk.
Zveza narodov, «demokratično« slepilo revežem in zastor umazanim intrigam bogatašev pa se je prav fino izmazala češ: «Ne morem posredovati ker ni Egipt član zveze in jo protest, ki som ga prejelo izvor parlamenta in ne vlado«....
V Egiptu je vlada Zaglul-a podala ostavko. Njo mesto jo prevzela nova vlada Zev ir-,pašo. Angleški mornarji so zasedli carinarne v Aleksandriji. Anglija je inkasirala lepih 500.000 šter-
lingov in zadnja poročila pravijo da je novi angleški poveljnik ukazal izpraznitev vseh egipčanskih vojaških enot iz Sudana.
Med ljudstvom vlada povsod veliko ogorčenje nad temi nasilji in nova egipčanska vlada težko brzda ljudsko nejevoljo.
Odnošaji z zvezo ruskih sovjetskih ljudovlad
Nova konservativna vlada je dala izraza svojemu sovraštvu napram Sov. Rusiji s tem, da je odklonila trgovsko pogodbo, ki jo je sklenila Mac Donal-dova vlada. Pravi sicer, da nima nič proti pravnemu ipriznanju Sov. Rusi-ie, v srcu pa bi jo najraje požrla, ker je današnja Rusija proletarska in kot taka ji meša štrene njenih načrtov za izžemanje kolonialnih narodov. Slepi angleški imperializem bo razgrajal tako dolgo, da se bo zaletel z bučo v zid in razbil si jo bo.
Notranji položaj
Mussolini je dobil zopet zaupnico v parlamentu. Pa kako bi je ne, če je parlamentarna večina sestavljena iz fašistov. Na tem polju bo imel Mussolini vedno uspeh. Značilno pa je, da je dobršen del očakov v senatu sit fašistov.
Opozicija pričakuje, da bo stara lisica Giolitti prijadral na vlado. Torej čakajo vedno, da se izvrši čudež. Ni pa izključno, da nam bo v kratkem vladal. Mussolini pa je ponosno izjavil, da bo i)o fašizmu nastopil boljševizem. Njegovo glasilo pa prinaša sličico, ki je videla luč dneva v «Avan-ti-ju» leta 1920. ko je bil tudi na vladi Giolitti. Slika predstavlja bolnika-bur-žuja na smrtni postelji, poleg njega stoji Giolitti, ki se zaman trudi, da bi ga ohranil pri življenju. Pred vrati pa čaka pogrebec s krsto — socialist. Ta slika bi torej pomenila, da je buržu-jem odzvonilo in da zmaga socializem To se pa ni zgodilo in zakaj? Zato ker so vodili takrat proletarce socializda-jalci, ki so bili revolucionarji na jeziku (kakor danes naši klerikalci), v srcu pa so bili in so odločni nasprotniki revolucije ter pitali komuniste z razkolniki itd. Danes so pa množ ce delavcev in kmetov spoznale, da ciljajo komunisti do resnične osvoboditve vseh revežev. In kar se ni zgodilo lata
Pri nekem sestanku s sovjetom neko ruske vasi sem se globoko zavedel velike izpremembe, ki se je izvršila v preteklih štirih letih na ruski vasi. Pod carjem je imela vas samo dolžnosti ali nobenih pravic. Uporabljanje krnite (knuta — bič) je bila navada vsakega poduradnika. Sedaj pa vladajo vaški prebivalci sami. Ta sistem sovjetov, kongresov itd. ni iznajdba poedinca in tega sistema tudi ni uvedlo nikako nasilje. Ta sistem je prišel v življenje po revoluciji. Prišel je iz množic ljudstva, kot požene trava sama iz rodovitne zemlje. Krajevni sovjeti obdajajo veliko Rusijo z gostim omrežjem. Njih člani niso vezani po pisanih zakonih. Zakon je za nje človeško delo, ki se izpreminja po želji in volji ljudi. Ni človek za zakon, ampak zakoni so za ljudi. Kolika šola je to za ljudi ! Milijoni državljanov dobe tu prvi poduk o samoupravi, državljanski dolžnosti v skupnem delu za splošno blaginjo s tem, da podredijo svoje osebne koristi koristim celokupnega ljudstva. Leta in leta bodo minula, preden bo postala vas kraj dela, izobrazbe in sreče, ali za dosego tega so tu ljudje močni, sposobni in zdravi. Delo prerojenja se je pričelo.
Vas danes ni več osamljena od javnega političnega življenja, kot je bilo prej. Skupno delo mesta in vasi — to je glavni predmet razpravljanja v vsaki kinoteki hišici, pri vsakem ognjišču. Po končanju bojev z notranjimi in zunanjimi sovražniki se je zelo zmanjšalo število armade, rdeči vojaki so se vrnili na svoje domove. S seboj so prinesli zgodbe o bitkah, ponos na storjena junaštva, zaupanje v obstoječo vlado in vročo željo po ustvarjajočem delu. In zato se kmet zanima danes v Rusiji, kot še nikdar poprej, za politično življenje, za razvoj industrije, za vprašanje vojne in miru. Vrši se ena kmetska konferenca za drugo. Zastopnike kmetov se vpokliče v pokrajinske vlade ali celo v glavna mesta, kjer delajo skupaj z najvišjimi državnimi uradniki kot ljudje z enakimi pravicami. Z druge strani pa pridejo obiskat kmete obiskovalci z vseli strani sveta. Pride mestni delavec na dopust ali radi trenutne nezaposelnosti in prinese s seboj duh razredne zavesti in vero v socializem. Mimo vasi se pripelje propagandni vlak, ki priredi nekaj .kino-predstav, priredi poučne tečaje najboljšem načinu obdelovanja zemlje, razdeli letake in plakate, razstavi sa d je, zelenjavo itd.; sploh vzbudi in spravi vso vas na noge, Enkrat ali dvakrat v letu se priredi kmetski teden. Pride cela vojska ljudi iz mesta: izučeni in neizučeni delavci, možje in žene. Kovač, mizar, zidar, tesar — pomagajo popravljati kmetom hišna poslopja in orodje. Drugi pomagajo pri žetvi. Deklice pomagajo materam pri vzgoji otrok in jih uče kuhati. Tak kmetski teden napravi praznično razpoloženje v vsej vasi. —
Jaz sem prebil marsikateri dan na vasi. Hodil sem po vaških cestah, obiskoval šole in knjižnice. Govoril sem z možmi in ženami, z manjšimi in večjimi grupami — vsi so s slnstjo poslušali pripovedovanje o tujih deželah, še bolj radi so mi pa sami razlagli izkušnjo svojega življenja. Bil sem povabljen povsod.
Vas živi v znamenju socialne pravičnosti. Ni sicer socializma v strogem pomenu besede. Privatna lastnina je ostala. Veleposestnikov ni več. Bogatinov ni več. Vsi kmetje lahko živijo in so zadovoljni, da so se otresli oderuhov in pijavk. Seveda še vlada ne-prijateljsko razpoloženje tn<?d prejšnjimi bogatini in prejšnjimi reveži. Bivši bogatini se težko sporazumejo z mislijo, da se morajo sedaj preživljati z delom lastnih rok kot vsi dmgi. Ali če se oni ne bodo sprijaznili s to mislijo, da je konec'izkoriščanju, se bodo s tem sprijaznili njihovi otroci, kajti ruski kmet se jo za vedno osvobodil od veleposestnikov, oderuhov in kapitalistov.
Olgin.
Pismo rdečega vojaka
Sodrugi!
Evropske dežele nam se zdijo kakor obdane z gosto meglo. Iz časopisov ni mogoče doznati, kako živijo in delajo naši bratje v drugih deželah.
Že štiri leta sem se naša vojska vež-ba v mirnih pogojih. Njeno število je bilo zmanjšano, od petih milijonov na pol milijonov vojakov. To število je razmeroma majhno, ako se pomisli na obsežnost ozemlja ki se ga mora braniti in na število prebivalstva.
Gospodarsko življenje Sovjetske Rusije si ni še toliko opomoglo, da bi nam bilo mogoče graditi ncfve vojašnice. Za enkrat se zadovoljujemo s tem, da obnavljamo stare, da jih napravimo čedne in da jih olepšamo.1
Naša je edina vojska, v kateri je dovoljeno svobodno govoriti o politiki. Ne mislite, da se sme pri nas govoriti slabo samo o Poinkareju, Mac Donaldu in Mussoliniju. Mi kritiziramo tudi to, kar je Slabega pod sovjetsko vladavino.
Ne samo to. Mi kritiziramo tudi naše poveljnike, kadar nam ne dajajo dobrih vzgledov. In ta kritika ne vpliva nikakor razdirajoče na vojsko, temveč jo krepi, jo dela bolj trdno, bolj zavedno.
Mi znamo, da se kapitalistične drža-e pripravljajo k novim vojnam, da se tehniki in znanstveniki v zapadnih deželah bavijo s pripravljanjem novih strupenih plinov in novega vojnega orodja. In delavci so primorani, da vse to izdelujejo.
Mi se ne pripravljamo na napadalno vojno, temveč na našo obrambo, naših tovarišev delavcev in tudi tistih delavcev, ki so primorani graditi orožje, namenjeno za boj proti nam. Radi tega moramo biti pripravljeni in oboroženi z znanjem.
Mi se pa tudi učimo, tako da bomo lahko sodelovali za obnovitev dežele, kadar bomo odslovljeni iz vojaškt službe.
Za obletnico oktoberske revolucije bomo odpravili nepismenost. Ustanavljamo krožke za proučavanje Leninizma, učimo se zemljepisja in naravo slovja.
Tudi se aktivno udeležujemo socialnega življenja. Vojaki se z navdušenjem udeležujejo novih volitev v Sovjete. V tem letu bo izvoljenih na stotine in na tisoče brezstrankarskih vojakov, zato da bodo lahko delali za zboljšanje gospodarskega in državnega aparata.
Pa tudi ne pozabljamo delavcev dru gili dežel. Rdeči vojaki so ponosni, da pripadajo diviziji, ki nosi me Komunistične stranke druge dežele.
Samo v eni stvari smo nezadovoljni namreč, da nam naši sotovariši iz drugih dežel pišejo premalo. Mi vas prosimo, da nam pišete pogostejše in o vsem tem kar se tiče vašega življenja in vaših bojev.
Srečni smo, ako bomo našli vašo korespondenco v naših časnikih.
V. S u d r i dopisnih rdeče armade.
Med
Edo Fimmen o sovjetski Rusiji
Tajnik amsterdamske, socialdemokratsko internacionale transportnih delavcev Edo Fimmen je bil nekaj tednov v sovjetski Rusiji. Fimmen tvori pri amsterdamcih levo krilo. O svojem potovanju v Rusiji je dal obširnejše izjave dopisniku holandskega lista «1ri-bune», ki izhaja v Amsterdamu, drugim je dejal sledeče
«Po svojem prihodu sem bil v Moskvi štiri in pol dni, ne da hi se kom seznnnil. Ta čas sem obhodil vse mesto in se pogovarjal svobodno in odkrito z mnogo prebivalci. Šele peti dan so me dobili strokovni funkcijo narji, ki so me dalje vodili. Hodil pa sem tudi tedaj, koder sem sam hotel. Po 15 dnevnih sem dobil dopis od Turnškega, ki mi jo sporočil, da hodim lahko brez spremstva in brez pred-naznanila, kjerkoli hočem. Preštudiral sem torej Moskvo popolnoma svobodno in neodvisno.
Dobil sem trdno prepričanje, da moč sedanje vlade ne sloni na bajonetih, ampak na podpori, ki jo daje ogromna večina delavskega ljudstva. Delavski razred je vzel v Rusiji usodo v svoje roke. Resnica je, da se gospodarski položaj polagoma boljša. Kar mi je posebno padlo v oči, je veliko veselje delavcev njihovega vsakdanjega dela. Delavci vedo, da delajo sedaj za veliko druži«. Plače znašajo 60 do 70% predvojnega nivoja. A razen tega je sedaj življenje v Rusiji mnogo cenejše. Ali vse to ni nič v primeri z dejstvom, da’ imajo danos v Rusiji delavci vlado v resnici v svojih rokah.«
Mala buržuazija in proletariat
2500 mladih komunistov ▼ Moskv
jo prešlo v sekcijo odraslih. V omla-dinsko organizacijo je bilo sprejetih v zadnjem času 3000 novih članov izmed kmečke mladine.
Koga prištevamo h mali buržuaziji?
II razredu male buržuazije spada predvsem mali kmet, mali obrtnik, mali trgovec in cela vrsta takozvanih svobodnih profesij (advokati, notarji itd.) ; semkaj pa prištevamo tudi ogromno teto upravne in politične birokracije, pa to ne vsled njenega delovnega razmerja ampak vsled njenih ^življenskili in socialnih teženj. Svobodne profesije in birokracija so tesno zraščene z buržuaznim gospodarstvom, predvsem pa še z gospodarstvom male buržuazije; se na tej podlagi tudi razvijajo ter hranijo in branijo vse malo-buržuazne ideale:	biti «samostojen»
gospodar oziroma gospod.
Oglejmo si površno gospodarski položaj vseh teh kategorij. Mali kmet ima njivco, vrtič, kravco in — kopo otrok. Da ohrani svojo revščino v celoti, odžene od hiše vse otroke razun enega, ki jamči staremu za mirni kotiček. Z malim obrtnikom je skoro ista:	v
gnetni, tesni «delavnici» žuri navadno učence, ker delavcev se že ne upa; ima tudi obilno družino, da ne ve kam ž njo, a kakega pošilja vendar tudi v «šole». Malemu kmetu in ma-lemu obrtniku je precej podoben (jabolko ne pade daleč od dtrevesa) mali trgovec.
Njegova botega je zagnetena z raznovrstno robo; «dela» brez reda vse ure kakor ona dva, za hip je zadovoljen, za hip se jezi kakor ona dva. Vendar pa ima najbolj buržuazen lik izmed vseh; on je med njimi najbolj «furbac», zbira beliče, jih nosi na kaso ali pa tvori sam občinsko kaso.
Nekaj drugega je že s svobodnimi profesijami in z upravno in politično birokracijo. Po svojem socialnem položaju se nahajajo ti sloji med dvema stoloma. Njihovo «delo» služi mali in veliki buržuaziji, ker sloni gospodarstvo obojih na istih podlagah, ki se le po velikosti razlikujejo. Vsled: tega so večnem kolebanju. Radi hi se primaknili h veliki buržuaziji, na jim materialna sredstva tega ne dopuščajo; radi hi se tudi združili z malo buržuazijo, pa se čutijo v svoji gospoščini nekako omadeževane. Sicer je celo med malo buržuazijo mesta in dežele v tem oziru precejšna razdalja. Po svojem zgodovinskem postanku pohajajo svobodne profesije po večini iz služabnikov feudalne gospode; že zgodaj pa so sprejeli usluge za mestne obrtnike in izza časa kmečke »osvoboditve« opravljajo tudi za kmete «važna» opravila. Notar tabulira konflne, dote, «pisma», lestamente itd.; advokat vse te reči zagovarja proti nepravici, sodnik pa razsoja vse po pravici zaveri-ženih paragrafov.
Upravna in politična birokracija, pohajajoča tudi iz feudalnih prednikov, se je pa vsled svetovnega gospodarskega razvoja v poslednjih časih mogočno razvila in pomnožila. Ta narasi je pripisati predvsem razdrobljenosti gospodarskih organizmov, ki se le potom teh parasitskih hirokratičnih slojev družijo v nekako svetovno gospodarsko celoto. «Samostojna» gospodarstva, posebno pa še «samostojna« mala gospodarstva, razvrščena po «samostojnih» selih, občinah in mestih, plačujejo to svojo »samostojnost« zelo drago mnogobrojni upravni in politični birokraciji, ki spravlja to »samostojnost« vsled nujnih gospodarskih potreb v občinsko, deželno in državno zvezo.
Kako nevzdržno je «samostojno» gospodarstvo pri sedanjem gospodarskem razvoju nam kaže tudi ogromno tštevilo okornih, hirokratičnih zavarovalnih organizaciji. Da more »samostojno« gospodarstvo kljubovati raznim vremenskim, slučajnim in drugim nezgodam, mora držati v dopolnilo svoje samostojnosti ogromno četo zavarovalnih agentov, ki. vzdržujejo za drago odškodnino gospodarsko »samostojnost« svojih klijentov. ,
S tem smo površno očrtali glavne ^skupine maloburžuaznih slojev. Poleg in nad maloburžuazijo se nahaja vele buržuazija, oziroma izraziti kapitalisti kot lastniki fabrik veleposestev, veletrgovine in finančnega (denarnega) kapitala. Nasproti mali in veliki bur-ižuaziji pa stoji proletariat, to so delavski sloji, zaposleni v materialni produkciji, ki se preživljajo s skrom nim zaslužkom svojih rok in so pri tem še izkoriščani od buržuaznega razreda.
Stališče proletariata napram bur-ž.uazno-kapitalističnemu razredu ne mo ne biti drugačno, kakor stališče neizprosnega razrednega boja za razlastitev njegovih produktivnih sredstev potom zmagujočega proletariata. Drugo stališče pa zavzema proletariat napram mali buržuaziji, posebne? pa še napram kmečkemu ljudstvu in obratnikom, ki so neposredno udeleženi pri materialni produkciji. Odnošaji napram obrtnikom pa niso toliko pereči, kakor odnošaji napram kmetom. Zakaj? Pri obrtnem
delu se je fabričen obrat že tako močno razvil in se je izkazal napram mali obrti v tako očitni prednosti, da je ostala mala obrt v družabnem gospodarstvo • na popolnoma postranskem mestu in prihaja 'le se kot gospodarsko dopolnilo v poštev.
Vse kaj drugega pa je v poljedelskem gospodarstvu. Tu zavzema gospodarstvo malega kmeta še zelo važno mesto; lahko rečemo, da pomeni delo kmeta v poljedelstvu še vedno to, kar pomeni v obrtni panogi delo proletariata. Ravno vsled te ogromne važnosti kmečkega dela v poljedelski produkciji se mora industrielen proletariat resno zanimati za kmečke vprašanje. In Če dviga III. Internacionala vprašanje delavcev in kmetov na prvo mesto, je to le izraz one ogromne gospodarske važnosti, ki jo imata ta dva sloja pri materialni produkciji. Drugi malobur-žuazni sloji se z molkom prehajajo, ker so po eni strani v produktivnem oziru malo značilni in drugič je njihov obstoj sam zelo odvisen od produktivne oblike poljedelskih in obrtnih obratov.
Ampak napram gospodarskemu obratu malega kmeta se mora proletariat vedno tega zavedati, da je mali obrat vsled tehničnega in svetovnega gospodarskega razvoja, okoren in zaostal obrat. Ne ustreza in ne more ustrezati sodobnim razvitim proizvajalnim načinom; otežkočuje vsJed svoje malenkosti medsebojne gospodarske stike, ki jih vzdržuje le protom ogromnega birokra-tičnega in trgovskega aparata, ter zelo otežkoča kontrolo nad delom in pridelkom.
Dalje je potreba znati, da tvori mali obrat lestvo po kateri prehaja proletariat v kapitalističen razred. Seveda e ta prehod za 99% le iluzorična nadeja, ampak ta povod vzdržuje, vendar naše kmečke male gospodarje tako uporno pri njihovem malem gospodarstvu.
Le pri tem spoznanju more proletariat pravilno usmeriti svoje delo med malimi kmečkimi gospodarji. Na ta način se izogne sam mnogoterim prevaram, a tudi kmete same obvaruje pred njimi. Sprva bo imelo to delo le bolj negativen pomen, a ne izostanejo potem tudi pozitivni uspehi. 2e sedaj so nudijo prilike, kjer se kmet sam prepričuje o neuzdržnosti svojega malega gospodarstva Ustvarja si sam mnoge zadruge, ki zadevajo že naravnost proizvajalni način in ga zbližu-ejo tem potom s programom komunističnega gospodarstva v socialni obliki na podlagi dela. Proletariat se mora za ta in slična prizadevanja kmetov krbno zanimati in (stati kmetu pri tem delu ob strani, kajti le tako si prisvoji njegovo zaupanje in pomoč, ki o sedaj nujno potrebuje v boju proti vladajoči buržuaziji in jo bo potem potreboval pri preobrazbi buržuaznega gospodarstva v komunistično socialno gospodarstvo na izključni podlagi svobodnega dela.	Ruski.
SoIlSevISke smernice Iz leta 1915
Slčdeči trije paragrafi so izerp H »Nekaterih tez», ki jih je izdal Osrednji odbor boljševiške stranke, dve leti in sedemnajst dni pred oktobersko revolucijo, eno leto, štiri mesece in šti-rinajst dni pred padcem carističnega samodržavja. Odbor, v katerem sta bila Lenin in Zinovjev, jih je objavil v ofi-cielnem strankinem glasilu «Socialdemokratui», ki je tedaj izhajalo v Švici.
4. Sovjeti delavskih zastopnikov in drugi podobni organi se morajo smatrati kot organi ustaje in revolucionarne vlasli. Resnična korist teh organov stoji v razmerju z razsežnostjo političnega štrajka množic, primerama pripravljenosti in naslednjega razvoja teh dogodkov.
5. Socialna vsebina bodoče revolucije ne more biti drugega kot revolucionarna diktatura proletariata in kmetov. Revolucija, v Rusiji ne more zmagati, ne da bi strmoglavila monarhijo in veleposestnike, ki predstavljajo suženjstvo. in oni se ne morejo strmoglaviti brez pomoči kmetov in proletariata. Napredek, udejstven z diferenciacijo malih posestnikov in kmečkih proletarcev ni uničil despotizma Markova in tovarišev.
Mi smo in ostajamo brezpogojno pristaši separatne organizacije kmečkih proletarcev.
6. Naloga ruskega proletariata je, da izpelje v Rusiji demokratično-meščan-sko revolucijo, zato da ižge socialno revolucijo v Evropi. Ta druga naloga stoji zelo blizu prve, ampak ostaja vendar nekaj posebnega, ker gre za različne razrede, 'ki sodelujejo z ruskim proletariatom: v prvem slučaju so zavezniki proletariata mali kmetje; v drugem slučaju je zaveznik proletariat drugih dežel.
ŽENSKI VESTNIK
Ruske kmetice in oktoberska revolucija
Pripoveduje se, da so ruske kmetice, po revoluciji 7. novembra leta 1917. v mnogih kmečkih hišah obesile, poleg podobe Kristusa ali Matere božje, tudi sliko Lenina. Pri imenovanju Leninovega imena, so se,mnoge ženske pred enim ali dvemi tet.mi. pa tudi še danes, trkale in se trkajo na prsi. kakor delajo to verniki, v znamenju ponižnosti pred sveto podobo ali pa, ko slišijo imenovati kako sveto ime.
Kaj pomeni vse to? Mi se lahko smejemo pred nekaterimi pojavi,- vendar pa ne moremo iti kar tako mimo njih, temveč si jih moramo razlagati.
Zaostalosti njskih kmetic (in, več ali manje zaostalost kmetic po celem svetu) jih sili k temu, da iščejo v svetu čudežev to, kar si one na drug način ne morejo razlagati. One ne znajo ničesar o marxistični kritiki o komunističnem nauku in taktiki, o revolucionarni strategiji. One so ostale pri pri-prostem tolmačenju dobrega in slabega in si predstavljajo da'človeška zgodovina osredotočena v tistem ...ističnem (komunizem = komunistično, marxi-zem = marxistično, fašizem = fašistično, kapitalizem = kapitalistično) je zgodovina dogodkov, zgodovina boja med temi dvemi smrtnimi sovražniki: med dobrim in slabim. Krščanske vere so našle odgovarjajoči pojm dobrega v bogu in slabega v grehu, v hudiču.
Priippznati moramo, da je bilo mnogo tisočev ruskih kmetov v zadregi določiti, če je Lenin, to je revolucija zaveznik dobrega ali slabega, vtelešenje boga ali hudiča. Lenin je odvzel cerkvi oblast; bil je torej hudič? Lenin je kmete osvobodil hlapčevstva, dal jim je zemljo, šole zavetišča za dojenčke, dome za starčke, z eno besedo, dal jim je oblast: bil je torej dobro, bil je bog?
Popje so v svoji divji propagandi zatrjevali, da je Lenin da so boljševiki plod hudičevega semena. Kljub tem« je bil Lenin oboževan. Delovne množice imajo instinkt, katerega ne moremo uloviti z moralističnimi nauki. De-Delovne množice ljubijo hudiče ki delajo dobro, sovražijo pa bogove ki delajo slabo.
Pojmo pa ven iz zmedenega raja, kjer je Lenin bog in bog je Rasputin, tei* podajmo se k ruskim kmeticam. Čut udanosti starih kmetic do Lenina izvira iz ugotovitve dobrote, ki jo je prinesla revolucija kmečkim množicam Rusije. Edinole intenzivno prosvetno delo, ki ga bo izvršila država proletarcev med temi zaostalimi množicami, bo v stanu privesti te do takega spoznanja, da si bodo tolmačile Lenina v drugačni podobi. Mlajše kmetice pa imajo že širši vpogled v rusko socialno življenje. Delavska država daja svoj organizativni stroj na razpolago pouka množic. Šele po Leninovi smrti je bil nalepljen po vseh vaseh dolgi manifest. Kaj pa je bilo rečeno v tem manifestu? V njem je bilo natisnjeno to, kar so pri raztelešen ju našli trije zdravniki na Lenmovem truip,-lu. Kmetje in kmetice so torej lahko doznali, da je Lenin imel 10 metrov čreves, pravilni želodec in da se je v njem nahajala še neprebavljena hrana, normalno srce, nekoliko debelo glavo, možgane itd. Torej človek kakor vsak drugi! Kje pa je*Leninovo božanstvo? Je li mogoče, da ima on želodec? Ali so nebeške mize obložene z juho, fižolom in drugim? Ne, so si mislili kmetje ki so hoteli verovali: Lenin ni bil bog ampak človek. Takole propagando je vodila Komunistična stranka in mladina, ki razvijajo poseben program, potom katerega se razširja materializem in boj proti veram. Več ali manj počasno, bo v pojmovanju ruske kmetice verska razlaga revolucije nadomeščena z zgodovinsko in znanstveno razlago. To pa, kar je potrebno posebno povdarjati je dejstvo, da je ruska k meti ra podpirala in podpira ravolucijo. Revolucija je zanjo ekonomično in moralno zboljšanje. Ruska ženska-kmetica obdeluje zemljo ki daja nji in svojcem potrebno za življenje, in ki daja kruh delavcem v mestih. Kmečka množica, s svojimi tovariši delavci, je gospodarica svoje vladavine. Ona ima volilno pravico. Ona je naravnost prisotna, v kmečkih sovjetih. Udeležujoč se tako političnega in kulturnega življenja, je nemogoče ne razumevati revolucijo. In nevedna kmetica, ki zadobiva polagoma socialno zavest, uvideva, da je bil Lenin, pred katerim je imela strah in katerega je oboževala; da je bil on le u mr joči človek, bolj inteligenten in že-nialen izmed drugih sodrugov, človek ki je tolmačil potrebe milijonov delavcev, voditelj zmagovite revolucije delavcev in kmetov.
Revne kmetice in proletarske gospo-dinje se lahko naučijo iz ruske izkuš-nje> in to jih mora prepričati, da ne pomenja boljševizem opustošenje polja, ampak red na poljih, ki so izročena upravi samih kmetov mesto karabini-jerjem in miličarjem. Morajo se prepričati, da revolucija ne pomeni glado-vanje, kajti kmetje, ki imajo v svojih rokah oblast ne bodo tako nespametni, da se bodo sami sebe izgladovali, ampak da pomeni revolucija pravično razdelitev proizvodov med tistimi ki delajo, Tisti ki nočejo delati naj umre-
jo od glada. Proletarska revolucija da veleposestva revnim kmetom, medtem ko ostane zemlja, ki se jo nudi kolonom v najemu, v njihovi ix>sesti.
Delavska revolucija pomenja pričetek nove dobe. Red proletarske države proti kapitalističnemu neredu. Kadar slišijo kmetice svojega gospodarja govoriti, čujejo iz njegovih ust vedno eno in isto : n Jaz sem na strani stranke reda.-» Gospodarjev red pa je tak, kakoršen je današnji položaj, to je gospod se masti, kmetica pa ga gleda. Naš red i>a hoče, da kmet in današnji gospodar zagrabita šapo in da delata toliko in toliko ur.
In ravno radi tega smo mi. po poj-movanju gospode, elementi nereda!
Torej : združiti se okrog zastave Komunistične stranke, pomeni korakati fio poti. po kateri je šel Lenin, zato ker koraka Komunistična stranka, to je stranka novega reda, nasproti zmagi delavskega razreda. R. g.
Ruska ženska
v komunistični vladavini
Ruska doktorica Aleksandra Kollon-tay je podala — v nekem razgovoru — o ruski ženski in o ženskem vprašanju sploh sledeče, zelo zanimive izjave :
itRsenično, veliko vprašanje je vprašanje materinstva in otroka. Volilna pravica je zelo relativne vrednosti. Resnična svoboda za žensko je pri-ipoznanje njene osebnosti, absolutno spoštovanje matere, kult detinstva, kot družabne vrednote. Jaz sem ustanovila posvetovalni urad, ki se bavi z vsem tem kar je v zvezi s temi problemi. Otvorili smo v mnogih mestih Rusije zavode, zavetišča za matere, za nekoliko mesecev ali zla celo leto. Različni občinski uradi se z vso vnemo bavijo s tem delom in postavljeni načrti se uresničujejo, vse-se polagoma izpopolnjuje.
Ker sem čutila absolutno potrebo vzgojevati ženske, povzdigniti način njih življenja, njih dela, zato da se tem lažje reši vprašanje materinstva, sem pustila mesto pri ministrstvu ter sem bila imenovana načelnica ženskega oddelka pri naši stranki. Tudi tam nas je čakalo mnogo dela. Šlo je za organiziranje ne ženskega gibanja, kakor si ga predstavljajo meščanje, temveč gibanja, za povzdigo ženske na socialnem polju, na polju družabnega dela. Ustanovila sem zborovanja dele-gatinj. Te delegatinje se izvolijo vsake tri mesece v tovarnah. One se pod-učujejo, se pripravljajo za tiste iniciative ki se tičejo detinstva, vadijo se v organizaciji skupnih domov. Treba je enkrat pretrgati staro vez domačega ognjišča”, treba je končati z domačim suženjstvom, s suženjstvom, ki m poplačano in ki ga moški ne ceni.
«Ženske se morejo in se morajo specializirati ravno tako kakor moški, ampak v tistih panogah ki najbolj prijajo njih naravi in njih nagnjenju. Treba je organizirati družbo tako, da bo bo trud razdeljen enakomerno. Mnogo žensk je delalo z menoj in mnogo stvari so se obnesle dobro. Tiste izmed njih, kojih materinski čut je najbolj razvit, se bavijo tudi z otroci drugih žen, ki razvijajo svojo delavnost na drugih poljih. Nekatere se bavijo s kuhinjo «občine», druge s sna-ženjem itd.
«Kar se tiče družine stoji življenje v njej na višji stopnji. Ni več žen, ki služijo enemu človeku le radi tega ker jih jo poročil. Vsak ima svojo nalogo in vsak se spoštuje kot aktivni del, ki je neobhoden za funkcioniranje družabnega ustroja.
Sodobni ljudje nimajo časa ljubiti
<Zakon je podoben sobi. Človek spozna tisti del, kjer solncc nikdar ne sije šele tedaj, ko prebiva v njej delj časa. nogokrai se privadi, se prilagodi, se uda... Današnja oblika legalnega zakona prinaša obubožanje duha in gotovo ne pripomore k dvignjenju in razvoju ljubezenske sile človeštva. Sodobni ljudje nimajo časa ljubiti!
Nerazdružljivost tega ob nepravem času, prostitucija, koji zapadejo mladi elementi, strogosti in zverstva sodbe napram « sinovom ljubezni», (nezakonski otroci. - Op. ured.), ki so in bi bili čestokrat najboljši eksemplari detinstva, kakor tudi neštevilne neprili-ke, izvirajoče iz nesmiselnih in hinavskih zakonov — vse to vodi k degero-raciji plemena, k duševni, fizični in moralni pokvarjenosti.
Varstvo mladih pokoljenj; varstvo materinstva in detinstva; boj proti prostituciji in podobno, vse to stoji sicer
v	socialističnem programu. Ampak, odpreti na stežaj prepovedane duri, ki vodijo ven na prosto, na boljšo pot, k intimnejšemu razmerju med moškim in žensko, vse to je v stanu napraviti le korenita izpremembe človeške duše, obnovitev ljubezenske Sile. Ravno prehod h komunizmu pripravlja^novo obliko gospodarskih in družabnih od-nošajev, kakor jih ta sprememba zahteva«.
Ljubezen do otrok
I>:ologično vzeto, je otrok do treh let last matere in potem družbe. Treba je torej pripomoči k razvoju materinskega čuta. ampak ne kot nekega eksklu-zivističnega pojma. Jaz hočem, da naj obstoji vzajemnost tudi v materinstvu. Glede ljubezni se ni čisto nič bati. Postala ho gotovo kult bodočega človeštva. Da se zamore bojevati, živeti in ustvarjati, mora človek čutiti, da je obvarovan in cenjen. Kdor čuti. da je ljubljen, čuti tudi da je cenjen. Iz te gotovosti izvira največja radost živ-jenja..
Tudi z novimi gospodarskimi činite-Iji, bo idealna zakonska vez le mono-gamija (enoženstvo — vsak mož bo imel eno samo ženo), ki bo temeljila na veliki ljubezni, pa ne nespremenlji-
vi	in moreči. Čimbolj je duša zložna in raznolična, tembolj neizogibna postaja sprememba. V novi družbi bo materinstvo veljalo kot sveto in bo splošno pripoznano. Ne več ranjenih src, malenkostnih kriz in bojev, ampak resen in vzvišen pojm o odnoša-jih med moškim in žensko, medsebojno spoštovanje in ne bedasto licemerstvo.
lovama ..Reza Luxegiburo“ v Hoskf!
Tovarna, ki nosi danes ime Roze Luxemburg-ove, se je nekoč imenovala »Družba Giraud e C.o». Po revoluciji so bili lastniki prognani in tovarna je prešla v roke delavcev in delavk.
Ko so bile neizbežne težkoče v prvi dobi revolucije premagane, je življenje v tovarni prišlo v svoj normalni tir. Vse tiste tajnosti, ki jih kapitalistični fabrikantje tako skrbno hranijo in recepte kojih je g. Giraud na svojem begu odnesel s seboj, so se našle s pomočjo Specializiranih delavcev in delavk.	,
Proizvodnja v tej tovarni je narasla za 20 odstotkov več nego je bila v prevojnem času. V delu je 400 tkalnih okvirjev novega sistema in razven tega se je postavilo štiri nove stroje, ki so bili kupljeni na Švedskem. Uvedla so se vsa mogoča izboljšanja, toliko kar se tiče dela, kolikor glede obratnih prostorov. Vse to so izvedle delavke same, potom zborovanj ki se vršijo mesečno, ali pa potom nasvetov. Kajti
v tovarni se nahaja posebna skrinjica, v katero lahko vsaki dan vsaka delavka položi, pismeno, svoje želje ali nasvete, ki jih potem tovarniški svet vzame v f.retres. Delavke čutijo danes, da je tovarna njih last in radi tega se zanimajo za vse kar zadevlje njeno življenje.
Navajamo en poseben slučaj, ki priča o tem dovolj zgovorno : nekoč je zaostajala na skladišču posebna vrsta tkanine, za katero se niso kupci zanimali. Neka delavka pa je razložila vzrok tega. Ta delavka je sedaj v čislih, ker je ona pripomogla k zboljšanju produkcije v tovarni, v korist, vseh proizvajalcev.
Poleg tovarne se nahaja hiša, v katerih je kakih deset prostorov, udobnih in zračnih. Nekoč je služila kot stanovanje gospodarjev. Danes je postala zavetišče za otroke delavk. Ko jih je treba dojiti, zapustijo matere delo in se podajo k svojim otročičem. Ta čas se vseeno vračuna, kakor da bi bil vporabljen za delo v tovarni. Na ta način niso več otroci ovira pri delu oziroma vzrok večje revščine v družinah Tudi v drugih tovarnah se nahajajo taki zavodi.
Verski predsodki tudi izginjajo med delavkami, kar je sad pametne in previdne propagande, ki jo vodijo komunistke v tem pogledu. Imeli smo priliko obiskati prenočišče starih in vdovih delavk. Vse so imele pri vzglavju svete podobe. Toda vse te delavke so spoštovane s strani svojih sotovarišic. One se nikakor ne rogajo njihovi veri ir znajo, da ni mogoče v njih uničiti verskega predsodka. Te stare delavke pa znajo, ker jim to namreč narekuje njih razredni instinkt, da pripada bodočnost delavskemu razredu, ki je znal uresničiti svojo osvoboditev. Mlade delavke pa hranijo, mesto svetih podob, sliko Lenina in voditeljev revolucije. In to je znamenje nove duševnosti.
Povsod, na vseh popriščih gospodarske in politične delavnosti, na pred-straži ženskega proletariata stojijo komunistinje: v tovarnah, v sovjetih, v strokovnih organizacijah, v vojski, v vseh delavskih organizmih, povsod stremi delovanje delavcev in delavk za enim edinim ciljem : za uresniče njem svetovne revolucije in za zgradbo komunizma.	I.	C.
Sotrudnici »Ženskega sveta"
V	«Ženskem svetu« je neka gospa M. Z. priobčila urnik za dekle. Po tem urniku mora biti služkinja «na svojem mestu» od 6. ure zjutraj pa do 20. zvečer, z malim odmorom od 14. do 15. ure, ki seveda niti odmor ni. Po tem urniku opravlja dekla vse v družini. Če je družina majhna, snaži n. pr! čevlje tudi gospe. Le če je družina večja, pomaga zjutraj od 7. do 8. ure gospa, seveda, ako ima navado vstati že do osmih.
Urnik je prirejen za družino, kjer se dnevno pripravlja kompot ali štru-del in kjer dekla kuha, gospa pa hodi v obiske in na sprehod. Vsaj izgleda tako in je bilo tako najbrže tudi mišljeno.
Vzlic temu bi «urnik za posle« ne izzival človeka, če ne bi imel opazk, ki zakrivajo vso mizerijo nesrečnega sloja dekel, te parije med ženskami. Tu je krvava rana, ki je vse feministke, kolikor se jih za šport ukvarja v meščanskem svetu z ženskim vprašanjem, ne vidijo oziroma nočejo videti.
Naj govori gospa M. Z. sama: «Spo-štuj deklo kot zasluži, če si svoj kruti odsluži. — Malo spoštovanja ima gospa, če si mora dekla odslužiti vsakdanji kruh po urniku od 6. do 20. ure, torej blizu v štirinajstih urah na dan, z lažjim ali napornejšim delom.
Dalje : Ne dajaj dekli ostankov. Tudi kruha ne, ki preostaja možkim. Saj lahko preračuniš množino. Določi ji zadostno hrano. — To so obtožbe raznih gospa. Če preračunavajo množino kruha, bo dekla stradala. Taka gospodinja je zmožna dati dekli ostanke otrok, da, zmožna je celo po sosednih, prijateljskih družinah iskati ostanke jedi zanjo. Tak je kruh služkinje prav pogosto in temu primerno je spoštovanje, ki ga ima gospa do nje.
Dalje : Ni treba, da gospodinja zoprno molči in deklo prezira, a tudi naj ne čenča z njo ; potem pa razgrajaš. da malo opravi. Bodi preudarna. Če je dekli slabo, ji postreži z lažjo di-jeto. To ni strošek, ampak opravičen ozir. Skrbi za duševno razvedrilo dekle. Dovoli ji po uvidevnosti, da se loči človek od sužnja. — Torej spet ista pesmica: gospa, ki živi brez dela, dekla, ki se trudi kot žival zanjo, za vso družino in povrhu še za ostanke in za nezadostno hrano, ker je le redkokdaj pošteno in dovolj plačana. Take gospe imamo, da jim je treba v «Ženskem svetu« ribati pod nos, naj gospodinja dekle ne prezira in naj ne molči zoprno. O kultura, kako si visoka ! Pa potem: Če je dekla bolna, naj dobi 'ažjo hrano, kar je opravičen ozir i Resnično, bolj ni mogoče razgaliti duševne golote takih gospa, ki se jim svetuje, naj bodo racionelno preudarnei Skrbi za duševno razvedrilo cleke! Kakšno razvedrilo, milostiva? Če gre k maši, tako pravite, naj opravi svobodno to vajo že do 6. ure. Kdaj pa naj se duševno razvedri, če dela do
po svojih lastnostih dekli enaka al celo slabša od nje, ne bodo vse tožbe, pa četudi v samem «Ženskem svetu« prav nič izdale.
Zanimivo je, da je na sestavek gospe M. Z. odgovorila «Ženskemu svetu« neka služkinja. Uredništvo je nje no pismo omenilo, ni pa čutilo potrebe priobčiti kaj več iz njega. Zakaj ne? Ali morda zato, da se dekle ne razvadijo? Ali je bilo pismo preostro?
Odgovarjamo danes mi: v imenu lačnih v imenu trudnih od dela in priganjanja. v imenu neplačanih, poniževanih. zaničevanih dekel, ki jih nobena postava ne brani pred izkorišča ijern in ki so v svojem samozatajeva-nju, požrtvovalnosti in trpljenju včas; •prava sreča družin, za kar ne dobe niti malega zadoščenja s priznanjem, prej — kakor vidimo — javno zavračanje;
Uboga žena iz neke male vasi je prišla v prepir z bogatim sosedom zavoljo svoje male koče, črez katero je hotel on zagospodovati. Bila je poklicana pred sodnika in vsa iz sebe je bila ko je slišala, da se ji hoče odvzeti njeno podedovano kočo, v kateri je prebila celo svoje življenje. Nikakor ni mogla
zapopasti, kako da se more tako krivično zahtevo izpolniti.
Sodnik jo opozori, da dobro stori ako mirno to prenese, oziroma, da pripozna razsodbo, še posebno radi tega., ker ima opraviti z bogatim človekom, kateri sodnijske stroške lahko vzdrži.
Nato odgovori žena : «Znaste pa tudi vi, gospod sodnik, zakaj si bogati ljudje najemajo dojilje iz ljudskih vrst?»
Sodnik odgovori : «Pač zavoljo tega, da. olajšajo svoje žene.«
«Ne, — odgovori žena, — te se najemlje z namenom, da se otroki bogatašev že v rani mladosti naučijo piti kri ubogih !»
Papeževi konji za sveto leto
Neka italijanska komisija je 'prehodila vso Ogrsku, obiskala znamenite, konjske zavode, da bi našla šest belih konj, ki naj bi peljali papeževo kočijo v svetoletnem sprevodu. Konji ne smejo imeti najmanjšega madeža in morajo biti beli kot sneg. So že skoraj obupali, da takih ne najdejo in končno so vendar našli v zavodu grofa. Ester-hazija šest izbornih konj, ki so popolnoma zadovoljili komisijo. Časopisi porogajo, da so se plačali po izvanred-no visoki ceni.
Zakaj se ne zadovoli tudi naš papež z oslom kakor Kristus, pa ne bi bil tako nečimern in drag!
IBS Sili
osmih, devetih zvečer in če je ob nedeljah prosta od 15. — i8. ure? Morda takrat, ko pere, lika, riblje kuhinjo? Pa na kak način se bo razvedrila, če ji ni privoščiti prijateljske besede, če ji ni dovoliti, da bi občevala v hiši z ljudmi, če se ji prvi danprepovej meti v mf prijateljstvo? Dvatlsoč let Kristusu,, ki je strmoglavil suženjstvo, dovoljujete, spoštovana gospa M. Z., po uvidevnosti, da se dekla loči od sužnja. Preveč ste velikodušni in zavidamo služkinjo, ki ji merite pravico lastnoročno.
Dal je pravite: Ne razvajaj je čez potrebo, to ni vzgojno in škoduje vobče poslom, ki še drugod stavijo nedovo-ljene zahteve. Dekle se vse zmenijo. S tem je ne privežeš, jo pokvariš. — Klasično. Že vsi zgornji nazori kažejo, ela ni vaša dekla razvajena. Kakor je videti živite v neprestanem strahu, da bo stavila celo nedovoljene zahteve, zakaj gorje, dekle se vse zmenijo! Bogvaruj pokvariti jih, saj bi se še ostankov hotele braniti in prijaznega odgovora bi zahtevale, morda še nazadnje duševnega razvedrila. Saj čutite, gospa, kako ste naposled prešli v klepetavost! Vidite, mi vam jamčimo, na poellagi fotografije, ki nam jo podajate s svojimi izvajanji, da boste imeli z deklami zelo slabe skušnje, če ne boste postopali drugače ž njimi kakor pa svetujete v svoji epistoli na vse go spe, morda vfm podobne. Zelo slabe skušnje boste imeli, če se boste posluževali tudi onega sredstva, ki ga je še vedno najti, da namreč gospe celo te pejo služkinje. Pa to vi raje zamolčujete.
Končno pravite : V snažnosti bodi vzor dekli. Zgodaj umita, počesana, sramežljiva. — Spoštovana gospa, o prostite, to vam je pa zdrknilo z jezika kar tako. Nismo vedeli, da niso vse gospe vzor deklam. Kakor vidimo, nekatere tudi ne vstajajo prezgodaj- Morda jim dekle celo kavo nosijo na po steljo? Pa vzor sramežljivosti bodi go spa dokli. Glej ga, mislili smo, da je to samo ob sebi umevno, da so gospe deklam vzor že ker so. gospe in ker niso dekle !
Vemo, da niso vse dekle take, kakoi bi lahko bile v maroikakem oziru. Sc pa pogosto visoko nad svojimi gospo dinjami in nesejo tudi v grob njih skrivnosti, vzlic temu, da so gospe pre prič&ne, kako je dekla nizko bitje nasproti njim. V splošnem bo pa veljale pravilo: čim manj vredna gospa, tem slabša dekla. Če bi se razne gospo najprej same lotile delat, bi ne bilo treba prav nič več zabavljati čez dekle. Gospe naj naprej sebi sestavijo dnevni urnik za koristno delo, pa ne bo treba po časopisih razlagati urnikov za ito-sle. Naprej že lahko povemo, tla- bode imele tudi brez časopisnih urnikov i dealne služkinje. A morale bodo priti prej same s seboj na jasno, kaj jt dekla, kako se ž njo ravna in kako s< ceni, če je vredna. Dokler pa je gospa
MLADINSKI VEISTNIK
kanje sodrugov, ki bi znali voditi gibanje. Drugače pa je razvidno, da sekcija dobro deluje, pričelo se je tudi z delom na sindikalnem polju. V Delavskem domu se bo pričelo razpravljati o ekonomičnem položaju mladine Nato preda besedo sodrugu, ki daja pojasnila sodrugom o važnosti obratnih tanic. V par besedah začrta notranji in mednarodni položaj. Bodri sodruge in jim kaže pot, po kateri morajo hoditi, da pridejo do zmage.
ZASTOPNIK DEŽELNEGA ODBORA ODRASLIH
pozdravlja mladino v imenu stranke in poživlja sodruge na delo, naj postoterijo moč, da se uresniči ideal, za katerega umirajo in hirajo po ječah naši sodrugi.
Sestanek se je nato zaključil in sodrugi so se vrnili nazaj v svoje kraje, nesoč v srcu vspodbujevalni utis tega dne.	•
IZVRŠEVALNI ODBOR.
\ prvi polovici tega meseca se je vršil kongres komunistične mladine.
Zastopane so bile vse sekcije. Navzoča sta bila tudi predsednik Centralnega odbora in predstavnik deželnega odbora odraslih. Sestanek je otvoril deželni tajnik, ki je podal kratko sliko svojega delovanja, katero pa se ni moglo mnogo razširiti, videč obsežnost Julijske krajine. Več ali manj pa je 3toril vse kar je bilo v njegovi moči.
Njegova pozornost je bila posebno Obrnjena na Furlanijo, kljub temu pa ni pozabil na druge kraje, posebno je deloval za tržaško sekcijo.
Njemu je sledila dolga diskusija, potem se je začelo poročilo pokrajinskih zastopnikov. Prvi je zastopnik
ISTRE.
Ta opominja sodruge na zadnji pokrajinski sestanek, ki se je vršil meseca maja, i:a katerem se je razpravljalo o nalogi in dolžnosti mladine. Delo reorganiziran j a naših sekcij v obratne celice se je pričolo v puljski sekciji.
Štejemo že par dobrih obletnih stanic, ki že delujejo. Mladinsko delovanje na ,>u	se	je
komaj pričelo in v kratkem bomo videli Sadove tega dela, kakor v drugih pokrajinah, kjer mladi delavci dnevno zmagujejo na tem polju. Vrlo dobro se razširja naš tisk. V spomin sodruga Scalierja so mladi delavci Istre začeli nabirati za tiskovni sklad in so nabrali že veliko vsoto.
Na splošno se naša organizacija širi in pridobiva veliki upliv med mladino, ki trumoma pristopa v naše vrste. Nato podaja poročilo zastopnik.
FURLANSKE POKRAJINE
ki pravi, da je mladinsko gibanje na
luirlanskem se do vi.eraj bilo z°l° ! športu«, je rekel neki sodrug — «smo šibko, toda danes Uh -o rečemo s po ^ proti takemu športu, ki bi nas hotel nosom, da so je zelo razširilo in ojač.lo.	^	^	osvohoditev	delov.
Zadostuje da vam-navedem ta primer:	ya	MJ	smQ	,juMtelji	gporta,
pred .par meseci je neka sekcija štela ^	_n	duievno	utrjuje>	smo
Sestanek kraško-tržaSkeja
okrožnega odbora
Pred štirinajstimi dnevi se je vršil
odbora Zveze komunistične omladine Navzoči so bili vsi odborniki. Po poročilu, na katerem je tajnik na kratko opisal položaj in naloge, ki čakajo mlade komuniste v današnjem času, se je razvil živahen razgovor o organi-začnih vprašanjih. Najzanimivejša točka razprave je bila ona o športu med delavsko in kmečko mladino. Mnogi sodrugi so poročali, kako se hoče tržaška «Prosveta» vriniti med našo mladino potom športa in kulturnih krožkov, da bi jo tako odtegnila od razrednega boja, ter tako uspavali v svojih športnih društvih razredno zavest mladih delavcev in kmetov. «Mi nismo proti
le dvenajst članov; sedaj jih šteje petdeset in vsi so zelo delavni. Obratne celice sc komaj pričenjajo ustanavljati; par teh celic, se j« stvorilo v Tržiču. Tu smo imeli pred kratkem veliko stavko vajencev. Udeležilo se je jo štiristo mladih delavcev, zaposlenih v tržaški ladjedelnici. Tisk se dobro razširja. Vse kaže, da se mladina probuja in da obrača svojo pozornost na nas. Na nižjem Furlanskem pa moramo prodreti. Tu nimamo še moči, ampak v kratkem se bodo ustanovile našo sekcije.
Vpraša pojasnila o obratnih stanicah ter prepusti besedo predstavniku
GORIŠKE
Ta označi v kratkih, jedrnatih besedah moč nase organizacije in našega tiska. Pravi, da je malo sodrugov, ki znajo čitati v italijanščini in vsled tega jih tudi malo razume mladinski list («Avanguardia»), ker je isti piSJin v tem jeziku. Povdarja potrebo ((Mladinskega vestnika«, ki naj bi ga staln) priobčevalo «Delo», ter,izraža željo, da bi to izhajalo na štirih straneh, Poroča, da se jo ustanovila otroška skupina, ki dobro deluje in se vedno zbira. Tako bi morali tudi v drugih sekcijah imeti obrnjeno oči na (otroške ^skupine, ker iz teh se bodo porajali bodoči borci komunizma. Besedo preda na to
ZASTOPNIKU TRSTA.
Ta sekcija se vsled večnih notranjih prepirov ni mogla razširiti in imeti tisto moč, kot bi jo morala imeti v tako važnem središču- V vsakem okraju imamo naše sodruge.
Rojan ima najštevilnejšo skupino, toda sedaj, z ustanavljanjem obratnih stanic se bo sekcija povečala in njen prejšnji center, Sv. Jakob, bo spet oživel Slubo pa je, da je veliko pomanj-
t
pa, tudi sovražniki «Prosveta», katera pod «nopolitičnc« krinko skriva svoje umazane namene*.
Po poročilih sodrugov je razvidno, da bi bilo zelo koristno in potrebno, da bi se ustanovila kaka delavska športna društva, ki bi gojila, šport med mladimi delavci in kmeti. Kako pa rešiti to vprašanje, ko je samo «Prosveti», buržoaznemu društvu, dovoljeno delovanje na tem polju, da lahko mirno slepi in zastruplja našo mladino. Dobixj bi bito, da bi se oglasil0 k tej razpravi (tudii potom lista) čim več sodrugov, ki bi s tem pripomogli, da se na kak način razreši vprašanje o športnih krožkih.
Okroini odbor.
uknji
Pozdravi
Od naših sodrugov v vojaški smo prejeli sledeče pismo :
Dragi !
Sporočamo srčne pozdrave našim družinam, prijateljem in znancem, posebno pa vsom doma ostalim revolucionarnim borcem. Mi ostanemo to, kar smo ! Prosimo vas tudi, da nam ne pošiljate več «Dela», ker jo bita žena, na katero je bil nas H*4 naslovljen zaprta od fašistov.
Avg, Stok, Jak. Depanger, Marjo Pečarič, Raf. Pecman, Fr. Muženič.
... (mesto v Lombardiji), dne 23.-XI.-24.
Poravnajte
naroCnieioi
Domače vesti
,,Ako komunizem pomeni to in
Sporočilo ktmunlstiiLe zveze Julijske krajine
Tajniki conskih odborov, a!-, conski načelniki so dolžni, «ia isvrie, ai o r.o niso, sladoče naloge :
I. Tekom tega meseca ali najkasneje do 10. decembra morajo dobiti v svoji coni po enega zastopnika za atjrarni odsek, za odsek Rdeče pomoči, za sindikalni in za zadružni odsek. Imena in naslove dotičnih zaupnikov naj se izroči ali pošlje deželnemu tajništvu.
II. Najkasneje do 10. decembra morajo conski načelniki sporočiti deželnemu tajništvu število strankinih izkaznic, ki jih bodo rabili v coni za prvo dobo bodočega leta. Izkaznice morajo biti razdeljene na sekcije. Natančno naj se tudi zabeleži koliko je v vsaki sekciji brezposelnih članov, koliko je bilo članov v letu 1924. in koliko jih je priglašenih za 1925. leto. Ob tej priložnosti se pove, da po sklepu zadnjega deželnega kongresa, so sekcije dolžne izročiti deželnemu odboru za vsakega čla-na 12 lir in sicer : 58 vin. gre v mednarodni sklad; 5 lir stare izkaznica in 5 lir in 50 vin. gre deželnemu odboru. Brezposelni člani plačajo samo 50 vin. za mednarodni sklad. 12 lir zamorejo plačati člani v dveh aii tudi treh obrokih, toda znesek lir 5.50 mora biti plačan takoj ker drugače član, ki ni brezposeln. ne dobi izkaznice.
DEŽELNI ODBOR.
Za pIM literati
♦
Delavci! Kmetje! Sodrugi!
Ena najnoinejših točk razrednega gibanja delavcev in kmetov je vprašanje tiska. D očim izdajajo meščanske stranke polno dnevnikov, revij in knjig ter z njimi zastrupljajo ljudstvo, ima raz-redno-zavedni proletariat en sam poli-tlčno-strokovni tednik. In medtem ko ima proletariat drugih narodov bogato svojo literaturo, je izšlo v slovenskem jeziku komaj nekaj brošur.
»Brez revolucionarne teorije ni revolucionarnega gibanja», je dejal učitelj in voditelj svetovnega proletariata. Podlaga razrnrineaa pn»i«tor»toj« gii>a«in Ju m*rxistična, proletarska vzgoja. Najboljša vzgoja proletariata je brez dvoma vsakdanji razredni boj. A mačistična teorija, proletarska literatura podaja izkušnje svetovnega razrednega boja in na podlagi teh izkušenj kaže proletariatu pot, na kateri mora hoditi, da doseže čimprej svoj končni cilj. Marxistična literatura je za proletarca isto kot kompas za mornarja.
V	svesti si vsega tega so ustanovili uajzavednejši proletarci
KNJIŽEVNO ZADRUGO
„Delavsko-kmetska Matica11
Ona ima namen glasom svojih pravil zalagati in izdajati strokovne, leposlovne, znanstvene in politične časopise ter knjige.
Član «Delavsko-kmetske AIatice» postane lahko vsak delavec in kmet ki plača 2 L. pristopnine in en delež. Delež znaša 18 L. in se lahko plača v d veh obrokih po 9 L.
Zadruga je sklenila, da začne z novim letom izdajati meseuno revijo
Zapiski
«DEI,AV3K0'KMETSKE MATICE«.
S 1. januarjem 1325. izide njena prva številka. Izhajala bo redno mesečno na 48 straneh velikega lormata. Letna na-ročnina bo inasala L. 20, ena številka L. 1.70. Prva številka bo obsegala sledeče razprave in preglede s Molihar, Uvodnik; R. Lutumburg, Vloga militarizma; Cesarec, Ravzojna pot Stepana Radiča; Regent, Delavsko gibanje v Italiji; Volodja, Vprašanje Julijsko Benečije; Gustlnelč, Agrarno vprašanje v Sloveniji; -t-, Razredna zavest; politični, socialni, gospodarski, strokovni In kulturni pregled. Sodelovanje je zagotovljeno od vseh na*ih najboljših proletarskih pisateljev.
Zadruga bo tudi začela z novim letom izdajati knjige.
Od delavcev in revnih kmetov zavlsl, kako uspešno bo mogla delovati ta ve-levažna zadruga. Zato pristopajte v njo, zbirajte te sedaj naročnike za revijo in agitirajte povsod za njo!
Deleži, naročnine, sporočila kakor tudi vsa zahteve po informacijah n«J *e ■asiovljajo na opravo «DeIa».
•»BOK ZA PROLETARSKI TISK.
f’) svetu se klati vse polno takih, k: 1b vsaki najmanjši priliki prisegajo,’ da so globoko zaljubljeni in uverje-:i v komunizem. Seveda v svoj komu-•lizem. Ti ljudje, ki jih je, povemo še • krat. vse polno, govore navadno ta-ko-le : «Ako komunizem pomeni to in to. tedaj sem tudi jaz komunist.« In tako naprej. Vsak izmed teh . ljudi bi bil rad in z navdušenjem komunist ako komunizem bi hotel uresničiti njegove ideje. Ako komunizem bi hotel, recimo, ravno to kar hočejo nacional-ei, tedaj je prav gotovo, da bi bili tudi narionalci navdušeni komunisti.
Tak komunizem po svoje, tak svoj komunizem' so si ustvarili tudi naši Mali listarji. Ne vemo če zato, da bi lovili Kaline, ali če zato, da bi pomagali nacionalcem mešati pojme o komunizmu ali ipa že radi globoke nevednosti. Seveda nimamo nič proti temu ako se hoče kdo dičiti s tujim lepotilom. Toda od ljudi, ki na vsaki strani svojega lista trde, da hočejo uvesti v politično življenje Slovencev poštenost in rer-nost, od takih ljudi bi se smelo zahtevati naj povedo odkrito kaj pravzaprav hočejo in naj dajo svojemu programu tudi primerno ime.
Mali listarji se nekaj časa sem zavzemajo za od/pravo ■ kapitalizma. To je pač hvaležno in hvalevredno stremljenje. Ali to ni še dovolj. Tudi socialdemokrat.je in celo najbolj desničarske struje v proletarskem gibanju trde venomer, da so za odpravo kapitalizma.' Zato pa socialdemokratje in so-cialpatriotje niso še komunisti.
Moderni komunizem ni nič nejasnega in nedoločenega. Komunistična teorija in komunistični program sta o-bratno nekaj zelo preciznega, natančno določenega in tvorita tako trdo enoto, da ni mogoče drugače kakor, da se jo sprejme celo ali pa celo odkloni.
Vr.a komunistična teorija in komunistični program slonita na temelju zgodovinskega materializma. Kdor tega temelja ne sprejme, ne more sprejeti nič od vsega ostalega. Takozvani verski komunizem je podoben narodnemu socializmu in krščanskemu socializmu. Teoretično je verski komunizem duševni nestvor, ki se ga ne da niti raztolmačiti, niti upravičiti in še manj razumeti. Praktično je pa čisto navadno zaslepljevanje pred katerim se mora ljudem odpirati oči. In na|i ljudje, ki niso sedli na limanice krščanskega in niti ne na limanice narodnega socializma, se ne bodo pustili •TSJPfr niti na trnek verskega ali idealnega komunizma.
Verski komunizem, ali tisti posebni Mali listarski komunizem, ki se ga prodaja po deželi ni kapitalizmu prav nič nevaren in nima namena biti kapitalizmu nevaren. Kdor si želi take zabave, naj prečita eno samo številko i-menovanega lista pa bo videl koliko je resnega v naj novejšem verskem komunizmu. V tistem verskem komunizmu, ki ga mi ne bomo pustili pri miru in o katerem spregovorimo danes le začetno, uvodno besedo. Spoznal bo takoj, da je verski komunizem nekaj strašno površna reč brez jedra in brez resnega stremljenja. In da ljudje, ki o njem pišejo vanj ne verjamejo.
«Mali list« je glasilo slovenske krščanskosocialne stranke. Ta stranka ima (poleg «Malega lista« še «Goriško Stražo« in «Puokega Prijatelja.« Poslednja dva lista se borita na moč proti komunizmu in zagovarjata kapitalistični sistem. Kako se to vjerria, da je «Mali list« v družbi drugima dvema glasilo ene in iste protikomunistične stranke? Ne verjamemo, da nebi bilo dobro v Istri in na goriškem, kar se zdi nduderim ljudem dobro v Trstu.
Tržaški verski komunisti v eni in isti številki svojega glasila objavljajo na eni strani članke o svojem posebnem komunizmu, na drugi strani pa cisto v kapitalističnem duhu pisane notice.
Naposled pa naši prijatelji nam niso povedali kako. po kaki bojni metodi, po kateri poti hočejo priti do svojega komunizma.
Spominjamo se dobe, ko so bili vsi navdušeni za socializem. Še celo tržaški narodni starosta dr. Rybar, ki mu je vsaka kapljica krvi dišala po kapitalizmu, še celo on je enkrat dejal, da je socializem lepa rečv. kot ideja. In z njim so si drugi mislili: Da se ipa le ne uresniči. Kdor trdi, da je komunist pa ne gane 7j mezincem v to, da bi se komunizem udejstvil, je ravno toliko kakor če nebi bil komunist.
Naši Mali listarji pa nele, da ne delajo v to, da bi se komunizem udejstvil. Oni delajo celo proti temu in proti proletarskemuu in komunističnemu gibanju sploh. Danes trde, da hočejo komunizem. Pred leti so se gospodje združili z narodnjaki, da so vzeli delavcem in kmetom iz rok Delavsko kmetsko in vrtnarsko zadrugo in jo na to uničili. Ob volitvah so se gospodje združili z narodno gospodo zato, da bi se ložje borili proti komunizmu. Jutri, ko bo prilika nanesla jih bomo dobili zopet v protikomunističnem in iproli proletarskem taboru.
Zato ni in ne more biti dovolj, da se
gospodje Mali listarji zavzemajo za svoj poseben komunizem. Povedati morajo javno in odkrito, povedati morajo ali sprejmejo komunizem kot idejo in program v celoti in ali so pripravljeni se pridružiti gibanju proletarske predstraže, ki hoče komunizem udej-stviti, Ali so za ali proti delavsko-kmet-skim odborom.
Kapitalizem ne bo izročil vlade rok mirnim potom. Uklonil se bo le sili. ki ga bo premagala. Ali so gospodje za to, da se rabi proti kapitalizmu, ki je sam zase le veliko .nasilje, ali so zato, da se rabi silo v to, da se ga strmoglavi? Dokler nam ne bodo gospodje na to jasno in odkrito odgovorili, jih bomo smatrali ta navadne narodne in krščanske socialiste in za socialpatriote, ki imajo le polna usta .proletariata in socializma, ik pa v praksi pomagajo življenju in obstanku kapitalizma.
PapGlin, opozicije
in naši klerikalci
Da je cerkev ustanova, ki služi za brzdanje delovnih množic, smo mi komunisti že neštetokrat dokazali. Zadnja doba političnega življenja v Italiji (nastop fašizma) je pa zelo bogata'na dokazih, kako kapitalistična reakcija ceni versko ustanovo (tesnejša vez med cerkvijo in vlado, uvedba verskega pouka v šolah, zvišanja duhovniških plač in drugo). Poleg tega pa je še nekaj dragega, kar smatram potrebno omeniti, nekaj, kar se je dogodilo nedavno tega, v dobi fašistovske krize.
Kakor znano, stojijo v opozicional-nem bloku tudi popolarci (klerikalci) in ti so hoteli stopiti v tesnejšo vez z unitarskimi socialisti (reformisti), da bi tako prevzeli * vlado. Proti temu pa je nastopil pa.pež, ki je dejal :
«Pravi se, da je sodelovanje s socialisti upravičeno, kor da je to v korist naroda. To ni res. Tako sodelovanje je upravičeno le tedaj, ko je treba uničiti večje zlo ... Ako imamo izbirati med dvema stvarema, potem je zmaga socialistov v državi mnogo večje zlo, kot je vsako zlo, katero morajo trpeti Italijani pod današnjo (fašistovsko) vlado.«
Mi delavci sicer vemo, da vez italijanskih popol,Brcev 7. unitaici ne bi privedla do take vlade, kakor jo mi hočemo. Ker je pa moment danes tak-'šen, da množice na podlagi dejstev mnogokaj izprevidijo. zato bi bilo seveda po papeževem mnenju opasno, da se popolarci vežejo s kako socialistično stranko, da stvorijo blok, ker bi potem, na podlagi klerikalno-unitarske prakse uvidele (množice), da je potrebno iti vedno bolj na levo, da je treba stvoriti pravo delavsko-kmet-sko vlado in da se morajo, zato da pridejo do tega, podati pod prapor revolucionarne stranke proletariata. Zato je za pa.pež a.1 boljša, fašistovska nego delavsko-kmečka vlada.
Tega sem se spomnil, ko sem čital v takozvanem «krščansko-socialnem glasilu«, kakšen je program krščanskih socialcev. Mislim, da je potrebno pribiti nekoliko protislovji radi tega:
1. V nekem odstavku članka «Kaj hočemo« stoji; «Kapitalistični družabni red se mora do tal porušiti in na njegovo mesto naj stopi socialno pravičen red..in se vprašam prvič, kako je to v skladu z nazori papeža, ki ima rajši fašistični, torej .kapitalistični režim? Kajti ne smemo pozabiti, da so krščanski socialci pravoverni katoliki, branitelji papeštva... In drugič se seveda tudi vprašam, kako naj se podere ta krivični red ?
V	nekem drugem odstavku čitam: «Eno je gotovo: da je rodil komunizem mnogo zločinskih izrastkov, tudi dosti zlih posledic. Gotovo pa je tudi, da je komunizem prevrgel na Ruskem gnili. protiljudski caristično-veleposetniski red,- rta je bil inski komunizem upor vseh revnih in trpečih proti zatiralcem, da je rodil tndi take sadove, ki so trajne vrednosti in ki bodo značili velik napredek človeštva.« pa se tukaj moram vprašati : ali je zmaga komunizma v Rusiji dobro in tedaj : kaj je treba govoriti o zločinskih izrastkih in zlih posledicah? Mari je slabo, ako so prodali kelihe, mošt ranče in drugo tako cerkveno šaro, da so dali kruha sestradanim kmetom in delavcem, ki jih je zadela suša? Te menda niso zakrivili boljševiki, ampak je naravni pojav, ki bil lahko zadel vsako drugo deželo. Ali je greli, če so zapirali tiste duhovnike, ki so se protivili tej rekviziciji?
Verni Hus bi bil lahko častil svojega boga brez zlatih, z biseri posejanimi križi, brez kruha pa bi bil umrl.
2. Mi v Italiji in drugi, nam podobni ljudje v drugih kapitalističnih deželah gotovo ne občudujemo naših bratov tako kakor se občuduje kaka. gledališka predstava, za šport, ampak stremimo tudi, za tem, da ustvarimo tukaj sovjetsko vladavino. Kako so pa pisala klerikalna glasila, ko so komunisti stavili opozicijam konkretne predloge za boj proti fašizmu? Dobro se spominjam : reklo se j®, da čakajo koma*
nisti na to, da pride ura za njih razgrajanje.
Tukaj se ostali delavci in kmetje lahko prepričajo, koliko resnega je v klerikalnih «socialnih programih« ...
Rabkor.
Še nekaj o laiaerah Da Okrajni butiki
blagajni v Gorici
Razmere ki vladajo na tem od delavcev postavljenem in z njihovimi žulji vzdržanem zavodu, postajajo čim dalje neznoznejše. In to po krivdi u-pravljajočih, ki so veliki del spogobnih uradnikov odpustili iz službe in na njih mesto vzeli nesposobne, ki delo samo zavlačujejo. Ako greš po opravkih moraš čakati precej časa da prideš na vrsto. Najbolj te šikanirajo tam nastavljeni zdravniki, posebno {prednjači zdravnik Vilat. Ta, že velikokrat od delavcev prokleti zdravnik, ima tak način ravnanja z bolnikom, da zasluži posebno pozornost.. Ako zahteva bolnik naj ga preišpe, napravi to tako
Nabrežina
Povrnimo se v rev. sindikate I
Iz vsake male vasice čitamo kak dopis v «Delu» ali od nas ga ni... Zdramil sem se tudi jaz, da napišem par vrstic o zelo važni stvari za moje sotrpine.
Razvidno je, da je pri nas zadnje čase industrija v kamenolomih bujno oživela in se razvila skoro na predvojno višino. Temu naj bo priča dejstvo, da ne najdeš pri nas nikjer nezaposlenega klesarja. Kakor se čuje, prične na pomlad delovati tudi «Cava Romana.«
Kako pa je z nami, delavci, sodrugi? Nič ne ugibajmo kdo je kriv, da se nahajamo na tako nizki ekonomični stopnji, ker smo temu krivi sarno in e-dino mi ! Imeli smo našo strokovno organizacijo, ki nas je vodila v velikih in malih bojih za izboljšanje našega gmotnega stanja. Imeli smo vsikdar uspeh. Kam pa naj se danes obrnemo, da se nam pomaga? Dragi sotrpini, nič ne iščimo pomoči drugod, ko si lahko sami pomagamo. Saj srno še tu mi, ki smo tvorili strokovno organizacijo. Saj smo vse boje voaili in zmagali mi. Dobro premislite in vzemite si k srcu zlate besede našega velikega učitelja: «Osvobojenje proletariata je delo proletariata samega!»
Povsod so se borile naše stare strokovne organizacije in se pripravljajo na borbo za podvigo izstradanega proletariata iz bednega stanja. Le pri nas še vse dremlje in čaka, da se bo zgodil čudež. I11 to pri nas, kjer je bila nekoč ena najmočnejših postojank razrednega boja.
Sodrugi, danes, ko niste organizirani vidite, kaj vsega si ne dovolijo delodajalci nam v škodo. Nimamo določenega urnika, nimamo redne plače, kot smo jo imeli nekdaj, ko smo bili združeni.
Zima nam trka na duri, draginja raste dan za dnem. Plača pa je nam je tako skromna, da žalostno gledamo naše otročiče. Naši gospodarji pa se maste in nam mislijo še plače znižati.
Celi list nam ne bi zadostoval ako bi hoteli opisati vse krivice, ki se vršijo nad nami.
Mi jih p-t dnevno občutimo na svojih ramenih. Ako bi pa imeli svojo strokovno organizacijo in bi jo dejansko .podpirali nebi bilo tako.
Do kedaj bomo pa še čakali?
Prebudimo se, vstanimo k novemu življenju. Zadnji čas je že. Strnimo se v mogočne vrste pod rdečo zastavo, s katero na čelu se je osvobodil ruski proletariat. Proč z apatijo in strahom, ako bočimo da pripravimo boljšo bodočnost sebi in še boljšo našim otročičem :	Rdeči delavec.
Jamlle na Krasu
Ker še do danes ni bilo iz \Jamelj na Krasu nobenega glasu, hočem, da jaz zapišem par vrstic v «Delo», tako, da bodo vedeli bratje na deželi, da tudi tu žive ljudje-proletarci.
Dobro je znano, daleč na okoli, da je naša kraška planota po večini obdana in posejana s skalovjem, vsled tega so prisiljeni naši vaščani se pehati kot črna živina za trdo skorjico bornega, delavčevega kruha, eni v bližnjih tovarnah Tržiča, drugi po koščkih s skalovjem in kamenjen obdanih komadov zemlje. Vedno enaka pesem, danes tako kakor včeraj, zremo v negotovo bodočnost, katera nas lahko vsaki tre-notek požene v tujino s trebuhom za kruhom. Kakor vidimo, pokajo spone
v	katerih ječe proletarci, po vseh koncih in krajih vidimo kako se rušijo prestoli tiranov in kako padajo diktature buržuazije na eni strani, a na drugi pa gigantski boji delavcev in kmetov za končno osvobojen je.
zarja prehaja v duše proletarcev. Gotovi smo, da današnji režim, kateri je predvsem krivičen, nam ne more jamčiti za kruh. Obračamo oči na vzhod, kjer je že zgrajeno svobodno domače ognjišče delavcev in kmetov in v katerega stvarstvo strmijo in pričakujejo osvobojenja milijoni sužnjev zapada.
Živel osvobojeni vzhod! — Da naj
površno, da mu absolutno ni mogoče uznati bolezni in ako ga bolnik kaj poprosi. ga nahruli s takimi priimki, da najslabši prostak ni zmožen kaj takega.
Zadostuje samo besedica ugovora pa te ipeha skozi vrata kakor psa. Zahtevamo od gosp. komisarja, da poduči omenjenega gospoda na dolžnosti ki jih ima kot zdravnik do članov in naj postopa na bolj človeški način ž njimi, ker naj ve, da nismo radi njega tam, ampak je on plačan od naših žuljev. Drugače bomo prisiljeni sami si iskati poti po kateri omenjenega gospoda podučimo, da nismo živina ampak ljudje ki zahtevamo vse naše pravice. Upamo, da ne ostane glas vpijočega v puščavi. H koncu bi že bil skrajni oas, da bi vlada razpisala volitve v upravne svete in da pride zavod v tiste roke ki so zato postavljene da bodo vodile zavod, da bo odgovarjal tistemu namenu za kar je bil postavljen. Naj bo konec komisarjanja.
živi ! Zakaj vreden je junaške borbe in krvi svojih sinov, kateri so postavili temeljni kamen bodoče zgradbe člove-čanstva.
Živa resnica nam je slika in poroštvo boljšega življenja, zato pa je potreba, da tudi mi pomagamo po svojih močeh pri gradnji velike svobodne družine. — Izobrazujmo se, bodimo sami pionirji in učitelji naše kulture.
Opustimo zatuhle sobane poneum-njevalnih gostiln, v katerih se zastruplja naša mladina. Zakaj ljubše je kapitalistom deset gostiln, kot pa ena sama vzgojna kulturna ustanova v vasi. V kristalnih besedah stoji zapisano v zgodovini delavstva : ((Osvoboditev delavcev je delo delavcev samih.» Tedaj sotrpini, vzemimo edino naše glasilo «Delo» v roke ob prostih urah in črpajmo novih moči iz njega. Vrzimo se na delo za «Delo», širimo ga, nabirajmo za Tisk. sklad, ter s tem pomagamo vzdrževati ga, ker je edini list delavcev in kmetov v naši pokrajini. Učimo se 1 Žrtvujmo na oltar naše svobode — tako, da. bomo vredni potomci naših pradedov, Severjev, Gradnikov in drugih.
V	nadi, da moje vrstice ne bodo zaman ostajam s pozdravi
Delavec iz Jamelj na Krasu.
II. Bistrica
Komur gre
Prejeli smo sledeče pismo, s prošnjo, da ga objavimo:
Leta 1919. mi je R. G. di Finanza re-kvirirala lepo, v najboljem stanu stoječo hišo, plača mi 2 cent. na kvadr.
Ker je hiša prostorna znese mesečno 295 lir. Do lanskega leta (1923.) sem plačevala primerne davke, ker je bila rekvizicija davka prosta; to leto pa morani plačati od tega še vedno rekvi-riranega popolnoma uničenega stanovanja, vsaki drugi mesec 275 lir. R. G. di Finanza pa se ne zmeni za plačevanje hišne najemnine. Po 5 do 7 mesecev mi plača in takrat le s pomočjo odvetnika, kateri stirja na moje stroške par stotakov ker tudi v tem slučaju plačajo samo ria obroke in ne ves znesek na enkrat. Tako da imam s to stranko velikansko zgubo in jo ni mogoče niti s sodijsko odpovedjo spraviti iz hiše. Pripomniti moram da sem vojna vdovca, in da mi je radi te hiše, ki je edina moja dohodnina, vlada odvzela penzijo. Financa pa od rednega plačila noče vedeti, tako, da bode kmalu, radi zamujenega plačevanja davkov, šel dom mojih otrok — kateri je čez 130 let družinska last in ponos, na boben — kot žrtev birokracije.
24. XI. 1,924.
Sledi podpis.
Delavca, ki še toliko m zasluži, da bi si nabavil potrebne hrane, takoj brcnejo na cesto, ako ne more plačevati stanarine.
Vlada, kateri preostaja toliko denarja za «fešte» in cerimonije se pa. za take stvari, ne zmeni.
Šempeter pri Gorici
Mladini
Iz nase vasi ni glasu v «Delu», kakor da bi bili sami kapitalisti in izkoriščevalci. To pa ni tako, ker nas je dobrih 95 odstotkov kmetov in delavcev, ostali so pa krčmarji, trgovci in druge slične pijavke, katero mi trpini ponižno redimo z našimi krvavimi žulji. Celi teden delamo in garamo, v nedeljo pa hajdi s krčme v krčmo popivati in kvartat, dokler nas ne vržejo na cesto. Bodočnost, kaj nas briga? Samo da je danes, jutri bogve kdo bo živ !... Mladina, tvoja je bodočnost. Tebi polagam na srce, ti ne smeš posnemati svojih prednikov, ampak vzdrami se ! Pusti tiste zastrupljevalce, oprimi se izobrazbe, čitaj nas list in knjige, da vržeš svoje krvavo zaslužene krajcarje v alkohol. Nabavi si čtivo in oči se ti bodo odprle. Vedela boš, da z vstrajno borbo prideš do boljše bodočnosti. Imej vodno za geslo:	((De-
lavci in kmetje vseh dežel, združite se !» in s tem geslom pojdi v boj proti vsem magnatom in pijavkam.
živela komunistična mladina !
2iv*la Sovjetska republika 1
J.*a.
Kontovelj
Pojasnilo in odgovor
Pri zadnjih političnih volitvah je na Opčinah (volilni sedež za Opčine in Kontovelj) glasovalo za Komunistično stranko 88 mož. V današnjih razmerah so volitve edini način — zelo netočen sicer, kar pa pride v korist vladajočim strankam, komunistični pa vedno le v škodo — potom katerega pride do izraza volja, ljudstva, oddati svoje zaupanje lej ali oni stranki, pokazati svoje pristajanje na borbo te ali one stranice. T ako moremo reči, da je na Opčinah m na Kontovelju najmanj, več da, manj ne, 88 komunističnih volilcev, 'od katerih je s Kontovelja gotovo 60%, ostali pa 8 na Opčinah, kjer gibanje ni pokazal« še težnje postati gibanje množic. Imamo na Kontovelju torej najmanj 50 komunističnih volilcev, kateremu številu treba prišteti enako število mladine, one, ki nima še volilne pravice, ki se zbira okrog rdeče zastave. — Ti niso vsi taki komunisti kakor bi morali biti, ker večinoma niso politično organizirani. Prvi pogoj, da si dober komunist jo namreč to, da si vpisan v politično organizacijo, kjer potom notranje discipline čutiš vez, ki te veže s sodrugi celega sveta in čutiš tudi dolžnosti, ki jih imaš v borbi za proletarsko stvar. Ta notranja disciplina ni samo opora organizacije na znotraj, ampak je najtrdnejše oporišče za nastop, za delovanje na zunaj, kjer morajo komunisti pokazati, kako razumejo ljudske Koristi in kako se znajo zanje boriti. 1 o vse se slabo vrši; ako ni tu politične organizacije. Zato je prva naloga kontoveljskih sodrugov ta, da se politično organizirajo! Kljub našim pomanjkljivostim pa je razmerje med nami in narodnjaki v pogledu politične organiziranosti in zaostalosti kakor 10 :1 nam v prid.
Ta konstatacija o političnih pozicijah
v naši vasi bi morala služiti mesto odgovora ((kontoveljskim starišem« na ono, kar so objavili v četrtkovi ((Edinosti«. Ker to «ono» res ne zasluži posebnega odgovora. Bistroumnejši so takoj spoznali vrednost dopisa. Mnogo pa je še takjh, ki si težko ustvarjajo jasne pojme. Edinole z namenom, da pripomoremo tem do hitrejšega pojmovanja, bomo na hitro pobili nekaj najbolj kričečih točk iz «onega» v ((Edinosti«.
N, pr.: Samo trdovratno poudarjanje: ((italijanska komunistična .stranka, Italijanska komunistična stranka, italijanska komunistična strankas) dokazuje, kako besno in onemoglp sovražijo «kon-toveljski stariši« komuniste. V tem slepem sovraštvu ne vidijo, kako se sami postavljajo na laž ravno s tem brezumnim poudarjanjem. Ali se ne spominjate več, kako je na nekem volilnem shodu za časa predzadnjih političnih voLi-tev vaš zastopnik in poslanik (pri škofu) razložil, da je poudarjanje: »italijanska komuninistigna stranka« goljufivo, sleparsko in je dr. Slaviku zabrusil v obraz: «lažnjivec 1», ker se je on posluževal takega sleparskega razloga proti naši stranki ? ! Sedaj ste
vi tako nesramni, da se poslužujete tega «dokaza» proti komunistom. Pazite, da ne ostane ta ((italijanska« še komu v grlu, na vekomaj! — Dalje pišete, da »trojica zapeljanih fantičev agitira radi brezposelnosti« za kom. stranko. Čujte : Ali naj ti zapeljani fantiči agitirajo za. kom. stranko in proletarsko revolucijo, ki bodo svobodni, zadovoljni in veseli v kapitalističnem družabnem redu? Pomislite kake nespametnosti objavljate v tetki «Edinosti». — In zopet mladina ki vas skrbi (pravzaprav: srbi) ! Sami pravite, da kontoveljska mladina posluša komunistično mladino. In ne, da bi se malo ustavili. pri tem dejstvu in premislili, zakaj to. Slišali ste gotovo že, da mladina je bodočnost. Tudi komunizem je bodočnost. Zato je proletarska mladina 'celega sveta komunistična. Pred 100 leti je bila mladina nacionalistično navdahnjena, kar jo še danes med zaostalimi in kolonialnimi narodi. Hočete torej iti za 100 let nazaj ?	— Končna vaša grožnja!, kakor grožnje vseh narodnjakov — je podobna onim grožnjam, kakor jih dela. onemogla, brezzoba starka proti nagajivi mladini.
Toliko, mislim, da je dovolj še za najnevednejše, da lahko vidijo.
Komunisti.
Iz Liburnije
Dragovi!
Treba boriti se, došlo je doba, da se organizujemo politički, nužno je, da pokažemo našome neprijatelju moč, da i mi smo čeljad, koje se miče, koja živi i zna da živi i za čime ide. Naša je pobeda j Komunističkome poreci-ku, u snažnoj borbi za. naša prava a naša je moč drugovi u radu. Zato treba propagirati. Naša je nacla u buduo-nosti a sveukupna moč drogova u aktivnosti, koju treba da razvijemo širom Kvarnera, koji stenje pod belim terorom fašističkog nasilja. Drugovi! Došao je čas, da proletariat kaže svoju reč. Zato uk upi m o se pod ervenu zastavil, organizujmo se politički kad nam več ne daju ervene sindakate, širimo vera komunizma i držimoza štit naših prava, Trecu internacionalu, koja je jedino ufanje i ostvarenje diktature proletariata.
Drugovi iz okolice Kvarnera,
Več ■prizadetih delavcev.
Glasovi z dežele
Kako da ne? Saj na iztoku se je pokazal signal — nove dobe — in nova mesto
Grgar
Naša vas je že sama na sebi ena družina proletarcev, katera sestoji po največ iz malih kmetov in delavcev, — torej nima povoda, biti gnezdo kakih buržuaznih hlapcev, ali še celo pretepačev delavcev samih.
Kljub temu pa se dobe tudi pri nas ljudje teme, kateri ne vedo kaj delajo, ter tavajo s pajčolanom pokritimi očmi še vedno za razpadajočimi elementi. So ljudje, ki so naše po pošti poslano ((Delo» sobotirali — uničevali in odvračali, misleč, da če mi Grgarci ne bomo čitali lista «Delo» ne bo tudi v nagih srcih moči —, katera bi oživljala v nas pogum po čisti resnici, naše svobodne misli. Ali v tem oziru so se in se še vedno motijo. Mi čitamo vseeno list «Delo», čilamo ga s tem večjo strastjo, kod kedaj prej; in tembolj ko nas bodo preganjali nas in naše glasilo, tembolj odkritih čel bomo korakali nasproti cilju, kojega pričakujejo 'milijonske množice vseh dežela.
Mar mislijo domači janičarji in podobni pritepenci, da kar niso naredili potom hlinjenja, da bodo to s preganjanjem? — Ne ! kličemo vam stoin-stokrat ne ! Naše sile ne zavorite z vso gnjilobo plačancev gnjiloga kapitalističnega reda !....
Naj razsaja vihar reakcije, mi ne klonimo tilnikov! Nasprotno. Delavcem in kmetom odpira sedanjost oči, da vidijo nekaj bolj daleč, kot kedaj prej.
Zato pa pozdravljamo stranko udru-ženja delavcev in kmetov, komunistič-
no stranko celega sveta, ker je edina zaščitnica izkoriščanih in teptanih nabodov pod katero zadobe narodi v resnici jezikovno, politično, gospodarsko in kulturno svobodo t Tedaj pridite vsi, ki ste teptani, zasramovani in brezpravni pod okri}je rdeče zastave, da nam zasije čimprej solnce svobode vsem, ki ječimo po rodu stoletja in več.
Čitajte in nabirajte za list «Delo». V sleherno gorsko kočo mora priromati delavsko-kmečki list «Delo» !
Bratje naprej :
Bratje, sejte seme enakosti !
Bratje, pogum !	Grgarci.
Iz iempeterske okolic«
(Na Krasu)
Ničemur se ne čudimo več, prav ničemur. In prav veseli nas, da prihajamo do spoznanja in ne verujemo v čudeže, ki bi vendar bili sedaj tako potrebni. Dobro bi nam delo, če bi se vsaj za hip oddaljili od težke vsakdanjosti, od uboštva in skrbi, ki jih razumemo le mi, neumni kmetje in delavci, ki se mučimo in delamo le za druge.. Za vse to je'dobro preskrbljeno. Na eni strani se našim izsušenim obrazom prijazno smeje trgovina, na drugi krčma, poleg nje občinski komisar in njegov birič «Banca giuliana«, ravnokar tudi cerkvena bira in vrag ga vedi kaj še. Vse se nam prijazno smeje in nam odgovarja z smehom. Saj tudi cigan je bil dobre volje, ko je iz mrežastega stanovanja na planem potožil v hudi zimi : «Fuj, zunaj je mraz ! » Tudi mastnim obč. davkom.
ki bodo romali od nas v obliki o bi'-, taks, se prav hudomušno posmehujemo. Lepa ta! Stvar je pač razumljiva in na dlani: mi smo povzročili troške, mi plačamo. Kaj se bodo plačali sami sebe gg. komisarji, gg. bankirji, ki so tako pridni in točni pri inkasiranju taks?! Mari naj kupe papirja in tiskovin, ki so vse le za skrben popis nas in naših pustih njiv m suhih krav in steklih psov, plača ubogi tiskar sam?! Pa zdravnik. Kako bi si bil zgradil v Postojni krasno vilo, če bi mu ne plačali kakor se šika, t, j. za vizite (če ga rabimo) enkrat in potom davka še enkrat! Bavno tako mora biti preskrbljeno tudi za živintizdravnika, seveda. Saj imamo še par glav živine !
O davica, Škrlatica, tifus; pasja oteklina, gobec in parklji, tudi vi se lahko smejete in veselite, saj uživate poipol-no svobodo ! Ja, še to : Čujejo se glasovi, kako to, da morajo biti v komisijah za obe. takse tudi sami veljaki, premožni možje. Oh. kako smo čudni ' Kdo pa naj bo, kdo? Mali kmet, kaj-žar, delavec? Kje so se ti učili za ta meštir? Ali znajo ti, kaj je tassa eser-cizi (taksa na obrti)? Ce torej imajo ti gospodje ali njih kolegi previsoko takso, (in njim je kmalu visoko, kaclar gre iz žepa, kaj jim jo boste znižali vi, mali možje!! Saj je stvar jasna : sami morajo sebi nižati, ker so gospodje in samo oni morajo nam višati, ker smo hlapci. Pa če nam dovolijo včasih prijazno besedo — ali ni to nič vredno?
Ali niso to dobrote in ni vredno, da se smejemo? Cel halo je v dolini šentflorjanski in bo še večji, ker moka, mast i dr. draži.
časno z naročilom naj se pošlje znesek in natančni naslov. K naročilu ene same izkaznice naj se priloži znesek v znamkah, doda naj se tudi poštnino, stroške L. 2.—. Opozarja se, da so izkaznice v blokih po 10 in 20 komadov. Istočasno z naročili teh blokov, naj se pošlje znesek L. 15, odnosno 30. Vsi ti zneski se razumejo kot najmanjši prispevek, vsak član prispeva mesečno, kolikor premore. Toliko redni prispevki, kolikor večja darila, se bodo objavljala v časopisih «Delo», «Lavoratore» in «Unita», rav-notako kakor drugi prispevki.
6. Da se olajša nabiranje sredstev za politične preganjance, bo ta osrednji odbor poslal deželnim odborom in posameznikom gotovo število nabiralnih pol.
Osrednji odbor italijanske sekcije Mednarodne rdeče pomoči.
«Mednarodna rdeča pomoč« je orga-nizacinja, ki ima namen dajati mate-
rialno, moralno in pravovarstveno pomoč zaprtim revolucionarnim borcem, njihovim družinam in otrokom, kakor tudi otrokom in družinam vseh borcev, ki so padli v razrednem boju«.
«M. B. P. združuje najširše množice delavcev in kmetov, brez razlike stranke, če le trpijo vsled kapitalističnega izkoriščanja in so pripravljene bojevati se, zato da bo kapitalizem premagan.«
«S stopnjevali)im razvojem M. B. P. postaja ta eden izmed najvažnejših orodij za uresničenje enotne fronte, ker se s tem organizira konkretna pri-menitev mednarodne solidarnosti, kajti s stalnim pristopom novih moči se bo lahko udeleževala direktnih revolucionarnih bojev proletariata.))
«18. marc, obletnica slave Pariške komune, je določen kot oficielnj dan za propagando v prid M. B. P.»
DELAVCI, KMETJE, PRISKOČITE NA POMOČ POLITIČNIM ŽRTVAM !
III!
ira
Sodrugi, somišljeniki, pomnite, da vaš trud za Rdečo pomoč ne bo zaman. On bo pripomogel
k končni rešitvi vsega proletariata
Tiskovni sklad
Prej izkazanih L 6.490.70
Erzelj nad Vipavo: Boljflevik 1.50; erzeljski komunist, srčni trpin, prijatelj po 1; živela Lenin in Trocki 0.50	...............L 5.—
i
1
1
H
Rrdeia pomot
no, da se zakoni ne lomijo na naših glavah. Vse je treba potem storiti tudi za rodbine takih žrtev ter se še le potem obračati na osrednji odbor, ko je prva in najnujnešja pomoč podeljena. To, somišljeniki, je vaša dolžnost, zato na delo za razširjenje odborov in organizacije «Bdeče pomoči.«
Darovi
Nasilstva so se spet začela množiti in zadevajo delovno ljudstvo. Odvadili smo se pritoževati že zaradi tega, ker poznamo razredno pravico in vemo, da bi nič ne izdalo. Vlada se .proti ljudstvu in to ne more biti drugače kot združeno z nasilji. Preostaja nam !e eno, braniti se s svojimi močmi in sredstvi. To je edino, kar lahko ublaži vse udarce, ki padajo po nas. Ob času prvega navala reakcije nismo bili pripravljeni na samoobrambo. S tem smo marsikaj zamudili. Vendar se da še marsikaj popraviti, če bomo razvili samouprave, kakor zahtevajo potrebe.
Naši somišljeniki trpe po ječah in njih rodbine živijo v pomanjkanju. Tem je treba najprej pomagati. Da bo ta pomoč dovolj izdatna, imamo ustanovo, ki jo je treba razširiti na vse strani. Kjer kdo misli z rami in ima nekoliko sočutja v srcu za trpeče, naj skrbi, da se organizira delo v pomoč preganjanim. Povsod, kjer nas je kaj več, naj se ustanovi odbor, ki bo gledal, da se žrtve ne pozabijo. Če se na vseh straneh dela le z malim uspehom, bomo vendar imeli toliko sredstev, da Vsaj deloma olajšamo trpljenje tistih, ki so najhujše zadeti. Čas je, (Ja se v velikem slogu jM>kaže solidarnost vsega delovnega ljudstva z onimi, ki najbolj trpijo za skupne ideale.
1.(6 z ustanovitvijo pomožnih odborov bomo popravili, kar smo — bodimo si odkriti — zamudili v teku zadnjih let. Če se tudi samo dva v kakem kraju zanimata za to važno nalogo, da, če se samo eden stalno zanima, bo dovolj preskrbljeno za žrtve. Imamo kraje, kjer k sreči ni preganjancev in imamo kraje, kier jih je toliko več. Zato je treba skupnega dela, je treba solidarnosti vseh, da se hitree razdravijo.
Naloga <'Rdeče pomoči« ni le zbiranje denarnih sredstev za politične preganjance. Nje odbori ali poedini poverjeniki morajo storiti tudi na svojo roko v slučajih preganjanj, česar osrednji odbor ne more, V tem se lahko poedin-c.i zelo izkažejo in silno dosti koristijo Zasledovanim ne zadošča le pravno varstvo. Zanje se je treba tudi drugače zavzeti. Takoj ko je opaziti, da se zasledujejo, jim je pomagati kakor se sploh more. Pustiti jih v kritičnih trenutkih same pomenja izdati jih. Sramota bi bila, dokazati ob taki priliki, da m osamljeni. Kdor je njegovega prepričanja, mora že tu pokazati, da je irftih nazorov. Toliko več priložnosti ' je pa, če koga rmpadejo ali aretirajo. Naloga pomožnih odborov je, da preganjanemu preskrbe hrane, odela, da store sploh vse mogoče, da se mu olajša usoda. Zahtevati je, da se divje ne [joh to j a ž njirn in da se uveljavlja zakon in ne samovolja. Dasi ne verujemo v meščansko pravico, zahtevamo vsee-
Sezana: Ker nam ni mogoče potrositi rdečih nagelnov na Leninov grob darujemo za brate, ki trpe, ki so se potegovali za pravice zatiranih.
Ker moj ljubi nima črne kape, neustrašena komunistkinja, Milka pod Ta-brom po 3; ker je moj srečno ušel iz Centrala, ker nimam črne kape, da bi dobila tudi jaz takega, P. B., vesela Marička, da bi zasijalo solne« sreče, Slavica, Mila Brcar, mlada vojaka Slavko in Stanko, Miro s tromb-ko, Paola piaza dele žabe, tov. Gulič, od dobrotnika krivo sojena, rdeči rekrut, R. S. zadovoljen z ljubljenko po 2; hčerka komunista, stric pri peči sedi in hčerko drži, N. N., komunistinja, U. Boromej, Joško z rdečo kapo, komunističen sin, žalostna Marija, rdeča Nana, obcestni trpin, za rdečo vojsko, ker grem k vojakom, Iv. Abram, lonec in klobasa, Pepe iz Koludrovice po i; komunistično dekle, za svobodo, za konec po 1.50; N. N. 2.50; previdni Leninovi učenci 5; družina s črnim križem 4;............................L	70.—
Iv er e j>ri Nabrežini: Da izgubim Mussolinija, ker ste moje žena ih hčerka še precej pri sebi, nočem orožnikov po 5; Lodovico 4.50; dol z militarizmom, živel duh Roze Luksemburg, živel boljševizem po 3; Ant. Godeas, P. Bressan, ker upada fašjo Godnik, živela Revolucija, ker se črnosrajčniki niso dzvali prisegi, doli Fajdutti, za slabosti nasprotnikov zet in nevesta Kukanje po 2; stari snopar, ker podreka Godnih, ker noče slivenski župan nositi črne srajce dol nabrežinska fašistovska sodrga, dol z reformisti po 1; živela Rusija 0.20; dal z buržuji 0.60; ker je Godnik vinjen 0.30;..................U	50.60
Sela jrri Volčah: K mesto se udeležiti semnja na dan sv. Lenarta' L 5. Istotam: Iv. Kovačič, L. Stragar, Fr.
Valentinčič po 2; . . . .L 6. Renče, Bilje in Bukovica: Omladinci zbrani na skuipnem sestanku da proslavijo 7. obletnico Ruske revolucije darujejo za žrtve reakcije (Med. rdeča pomoč) z vzklikom oživela svetovna revolucija!» . . .L 50. Solkaji: Veseli napredek, zvesti komunist, boljševik, za diktaturo Le nina, neustrašeni komunist po 5; živel Trocki 3; snop, Šešulinč, trdi komunist, N. N. ,Podčahalčki po 2; za žrtve 1.20; Pičin, Evoga, Zanko, proletarci, Razbojnik Rikardo, menjše vik, siromak, Detoagino, fašist, neu straši ji vec, vodja fašist po 1; L 50.20 Grgar jrri Gorici: Pr. Juretič, Ant, Černe, Leop. Milost, Iv. Humar, Fr Širok, Avg. Kuljad, Jos. Humar, Šte fan Pavlin, Jos. Juretič, Avg. Jure tič po 1; N. Juretič 2; dobra volja 0.25; Rozalija Juretič 0.40; Vincenc.
Pavšič 0.50;	 L	13.15
Boljunec: Revolucionarna mladina za žrtve boja (enako za Tisk. sklad
L 5.70
Nabrežina: Kos Ant...............L	i.
Veš ar ji pri Kopru. Zbrali delavci in krhetje za žrtve reakcije: Pet. Pri mo Žič. Jos. Bordon, Naz. Vatovec po
5; Ant, Sabadin 4; Marjo Štok 3; Maks. Vatovec, Pet, Valentič, Benj. Valentič, Naz. Vatovec, Marcel Vatovec, Jordan Vatovec, Avg. Pobega, Avg. Vatovec, Albin Vatovec, Pet. Valentič, Angela Vatovec, Stanko Bordon, Nazarij Vatovec, Iv. Vatovec, Stanko Valentič, Just. Bertok, R. V., Giov. Scario, Jos. Vatovec, Štef. Štok, Naz. Vatovec, Stanko Bordon, Avg. Vatovec, Karel Turko, Jos. Bordon (ta rdeči), Naz. Vatovec, Pet. Valentič, Ant. Vatovec, Stanko Valentič'po 1; Iv. Vatovec 1.50; Benedikt Bertok, Andrej Jakomin, A. Borghett, Andr. Vatovec, Jos. Bonin, Sodrug Ivan, Marcel Vatovec, Avg. Vatovec, Vitali Vatovec, Danijel Bertok po 2;.......................E	72.50
Goriški odbor „M. R- P.*'
Prej izkazanih L 561.35 Gorica: Stahica «C. Osbat« . L 4.20
Ločnik: Sodrug....................E	7.—
Sleverjan: Skupina sodrugov spominjajoči se padlih proletarcev 13.10; Mravlja 3;........................L	16.10
Za trboveljske žrtve
Nabrano v Sežani, Lokvi in Divači ■ Al. Kovač, Dreja, Kovač, N. N., Brata, obrtnik P., mizar, Marušič, Andrej Bekar, M. Kocjan, Iv. Moderc Ant. Čok, F. Fonda, Ant. Placer, Ant Boni, N. N., po 2; mali posestnik, N N., železničar, Kariž, Vikt. Škrinjar, čevljar, somišljenik, Ludv. Urban čič. delayec. prijatelja Daka, gostil ničarka. Kuret, Pekar, Mahnič, želez ničar, Vidmar, Mahnič, Em. I\ ';a vec, A. Perhavec, Penko, Sit.!’ : J.. Spetič, M. Perhavec, P. R., E. Prinčič, Žvab Jos., Fajdiga, F. Franetič. Z. Novak, Mrzetič Jos., Jak Fuk, A. Moderc, Jos. Rojc, F. Rožiglav. A. Žnidaršič, A. Gorane, Jernej Mahnič, Jos. Skuk, P. Širc po 1; mladi ipar, Iv. Jančar, dva N. N. po 5; N. N. 3; Godina Dekleva 4; Mih. Gorane 0.90; C. Mahnič, Čebule po 1.50, M. Jež, Andr. Purkelj po 0.50; Nečitljivo 1.20; Prizadeti, Fr. Barbič pc
10 Din............skuipaj	L	99.10	in
Din. 20.—
Skupaj L 588.65
Mila nmUi izMlu
Mednarodne rdeče pomoči
t. S tem, da «Mednarodna rdeča pomoč« opremlja svoje člane z izkaznicami, ne misli s tem na ustanovitev nove stranke: posedovanje izkaznic ne zagotavlja pravice in privilegije, temveč določa nove in točnejše dolžnosti napram političnim žrtvam.
2. Izkaznico se izda vsem proletarcem ki so voljni pomagati, modalno, pravno in materialno političnim 'žrtvam brez razlike stranke, samo da so se bojevali in imajo namen bojevati se proti režimu privilegija in proti kapitalističnemu zatiranju.
3. Najmanjši prispevek za izkaznico znaša L. 1.50 za leto 1924-1925
4. Razdaja izkaznic se vrši potom deželnih ali krajevnih odborov M. R. P., obratnih stanic ali zaupnikov.
Zahtevajo pa se tudi lahko naravnost pri osrednjem odboru s strani skuipin ali posameznikov, nahajajočih se v krajih, kjer še ne funkcionirajo odbori.
5. Zahteve posameznikov ali sku naj se naslovljajo na upr. «Dela».
Trst. Nab. pola 64: Kristina Zabič, I. M. po 2; Ant. Črnjava, K. K., Sošič po 1; V. G. 5;.......................L 12,—
Katinara-Lonjer. Nab. pola 24/: Ferd. Kuret 5; Marija Pečar, C. T.. K. Po-šega, Giov. Pettaro, Carlo Weber, Iv. Škilan, J. Avguštin. Iv. Škilan II., Pr. čok, Iv. Lukežič, B. S., G. Vekjet, I. Maver. G. Pečar, Giacomo po 1; Z. A., K. J.. T. Z., M. Č-, A. Grahonja, N. N., Jos. Škilan, Giov. Candus, S. Luigi, grupa M. G. L., J. Lavrenčič, Jos. Pečar, Andr. Vekjet, Karlo Petaroš. K. Nardin, I. Jurjevič, I. Petaroš, C. Pečar, Viljem Bizjak po 2; A. L., L. Vekjet po 3;
L 66,—
Renče. Mesto 'cvetja na grob 4 letne edine hčerke družine Stepančič nabrala družba v novem hotelu (pri Žigonih. Žalujoči družini naše sožalje, tebi draga Valerija, bodi zemljica
lahka!	 L	20.—
Veseli fantje, da bo izhajalo <<Delo» na
štirih straneh.................L	5.—
Četvorica renčanov pri Podšolarju v Tolminu v protest proti res otročjemu pisanju «Gor. Straže« L 11.— Dobročnik pri Sv. Luciji: Roza Šauli, Jos. Kobal po 5, da bo tudi Dobročnik rdeč dodala renčana Jos. Zajc 3; Marij Mozetič 2; . . . .E 15.— Kontovelj: «Čuk se je oženil tralala.
sova ga je vzela hops...« .'L	20.25
Gorjansko. Sekcija za stalni mesečni
prispevek .....................L	25,—
Idrija. Sekcija za stalni mesečni pri
spevek ........................E	228.—
Nabrala mladina 12.80, nabrano na I-vanovi svatbi 5; vesela družba bru-šerskih fantov pri rdeči mizi 10.60
L 28.40
Dekani: Jurij Godina, Nazarij Peca, Marij Grižon, Marino Giuseppe po 1; Dom. Piciga, rdeči dekančan, Matija Klemen po 2; .	.	.	E	10.
Škrbina pri Komnu. Nabrano med veselo družbo..................L	10.
Tržič (Monfalcone):	Prijatelj lista
poživljajoč vse proletarce naj podpirajo naš tisk daruje	.	.	L	4.-
Rojan. Ludvik.................E	2.
Za stalni mesečni	prispevek	15.
Ricrnanje: Skupina kemičnih-delavcev daruje L. 18.—, da se razdele med <(Delom» in ((Lavoratore»-jem
L 9,—
Trst. Nabral Nikola za stalni mesečni prispevek ........................E	50.
Vrtojba pri Gorici: Nabrali sodrugi
L 36.10
Štev er jan pri Gorici. Nab. jx)Fa 268: Nabrala zavedna mladina L 38.35
Trst. Sodrugi zbrani v gostilni Veljak za pokopališčem darujejo L. 11.45 od katerih je polovica za «Lavora-tore»...........................E 5.75
Bilje. Nab. pola 263. A. Špacapan, P. Žnidaršič po 1; Fr. Frančeškin, Filip Eleršič po 0.50; Ludvik Šavnik, Karel Fornazarič, Fr. Silič po 5; Andr. Krpan, Fr. Fornazarič, Rudolf Soban po 2; Anton Silič 4; vesela družba sodrugov iz Bilj, Bukovice in Volčjedrage, da se čim prej u-resniči ideja Lenina 25; . E 53.—
Trst. Nabrano ob priliki VII. obletnice ruske revolucije med kovinarji tovarno strojev pri Sv. Andreju (S. T. T.) za komunistično «Delo» 50.—
Manče-Lože (Vipava). Nab. pola. 2<J(i Damo «Delu» raje kot gostilničarju: Sem deklica mlada prav rada te imam..., F. Furlan, Viktor Nusdor-fer, Lud. Grželj po 1 . » k
Razbojnik, Al. Mihelj, Bašin, Alb. Srebrnič, Ant, Filipič, N. N., K Hon-pon po 2; Alb. Gružovin, Avg. Olivi po 2.50; Št. Kleindienst 4; po sili fašist., Jožef Kodelja po 5; plug in pšenica za «Delo« 2; Urša, da olajša skrbi študentarjem in štacunarjem o narodnem vprašanju 5; . L 88.20
Grgar pri Gorici: Fr. Juretič, Rom. Valantič, Iv. Černe po 2; Leop. Milost, Iv. Humar, Pr. Širok, Avg. Kuljad, Jos. Humar, Iv. Jež, Val. Kuljad, Pavlin Štefan, Avg. Juretič, Jos. Juretič po 1; Vinc. Pavšič 0.50; Frančiška Milost 6; proletarci v Grgarju zbrani v veseli	družbi	darujejo 12;	L	34.50
Nab. pola 161: N. N., N. N. po 2; N. N. Zornik po 1......................L	6.—
Renče. Nab .pola 133: Rom« Batistič, Pr. Gorjan, Iv. Martinuč, Ant, Cotič po 2; Ant. Cotič 1.95; Fr. Brumat 1.30; Fr. Simčič 1.20 Marjo Mozetič, Franc Žniderčič, Jos.	Gorjan,	Fr.
Komel, N. N., Iv. Špacapan, David Besednjak, Iv. Špacapan II, ^.nt. Merljak, Avg. Kodrič, Ant. Gorjan, Silv. Marušič, Avg. Kodrič II, Jož. Krpan po 1; Manfred Mevljak, Mih. Marušič po 0.50; Mirko Bratkovič 0.30; Fr. Mozetič 0.60;.«dirka renčanov iz Gradišča« 6; . . .L 35.35
Marezige. Vesela družba boljševikov pri rdeči mizi...................L	13.—
značaj, ravnotako je tudi meščanska vojna postala mednorodna.
Trdi Zvezi sovjetskih socialističnih republik in proti njenim proletarskim armadam vodijo boj vsi kapitalisti. Oni pozabljajo na medsebojne spore in se nahajajo v jjolnem soglasju z belimi četniki, medtem ko vstopajo v proletarske rdeče armade vsi zavedni proletarci, ne samo v Rusiji ampak celega sveta.
Odprava delitve ljudi v razrede bo popolna in proletarska diktatura bo postala mirna socialistična družba delavcev. to je vsega človeštva edinole tedaj. kadar bo meščanska vojna objemala vso Evropo, kadar bo v tej svetovni meščanski vojni povsod zmagal proletariat,
Mednarodna solidarnost
Vprašanje. — Kateri je poglavitni značaj ustave Zveze sovjetskih socialističnih republik?
Odgovor. — Poglavitni značaj ustave je vpostavitev diktature proletarcev in revnih kmetov, potom meščanske vojne. Ta ustava obvezuje bojevati se in umreti za Zvezo socialističnih sovjetskih republik, geslo katere je: ((Proletarci vseh dežel,- združite se ! »
P. Stučlca.
Cega nema, to jošt’ drema
Radnička svest, budi se i gonja svet u tok vlastitog smjera; koga liže večitom borbom.
Digni se narode i znaj, da u to j sam oči straha na milijune žena strada: i radja robove smrada i smeh iza žrtvu pada i strada na milijune proletara.
Moč naša na istoku radja!
A zar da mi skrštenih ruku gledamo
s
kako drug za drugom pada?
Tko u stradanju sanja i ganja sjaj slobode i svetlo naših dana osamljen u zarazi današnjih rana nek’ bucle blagoslovljen.
Martinieeva.
Vsega skupaj L. 7376.80
Osnovna znania
Odprava zasebne lastnine
Vprašanje. — Kaj namerava jidep etvitt. prolet»refc**-^TrXarffr's ••tf-rtittOnthH'
h komunističnemu režimu?
Odgovorr — Ustava nove proletarske države proglaša:
a) odpravo zasebne lastnine zemlje, proglašajoč kot državno imovino vsa veleposestva, gozdove in rudnike, kakor tudi vse vode ki imajo za državo kako važnost, nadalje vse žive ali mrtve iznajdbe:
b) socializacijo zemlje, ki jo daja, brez nikake odškodnine, v uporabo delavcem, na podlagi načel o enakosti v uporabi zemlje, ker prepušča državi upravo vzornih kmetij;
c) stopnjevalni iptrehod tovaren, delavnic, rudnikov, železnic in drugih proizvajalnih in prometnih sredstev v last. republike delavcev in kmetov ter s tem potrjujoč sovjetski zakon o delavski kontroli in o višjem svetu narodnega gospodarstva, z namenom, da se zagotovi vlast delavcev nad izkoriščevalci ;
d) podržavljenje vseh zasebnih bank in črtanje vseh posojil, ki so jih zaključile prejšnje vlade carja, veleposestnikov in buržuazije, — kot prva stopnja k uničenju mednarodnega kapitala ;
o) odprava parasitskih razredov (to je razredov, ki živijo z delom drugih. To se doseže z uvedbo splošne obveznosti k dolu 'po principu delavske in .kmečke vlade: «Kdor ne dela, naj ne je.«
Prolet. diktatura
Vprašanje. — Kako se mora razumevati proletarsko diktaturo ?
Odgovor. — Kot diktaturo proletaria ta razumemo mi zavojevanje državne oblasti in utrditev te oblasti s strani proletariata.
Buržuazija izvaja svojo diktaturo s poverjenjem polne moči in pravice do izjemnih ukrepov brezvestnim in prodanim generalom.
Delavski razred pia razumeva svojo
Citateli!
Ali si že kedaj pomislil, da proletarski tisk ne živi od posebnih fondov kakor meščansko časopisje in da ga je treba zato
stalno podpirati?
Ali si pomislil, da moraš napram temu orožju proletariata storiti vso svojo dolžnosti, s tem, da
redno poravnavaš naročnino in izkupičke od razprodaje ?
Ali si že kaj storil, da se širi tista ideja, ki mora povesti izkoriščane delavske množice v borbo za izvojevanje čisto drugačnih življenjskih pogojev nego so današnji, in, ali si dosledno temu kaj storil za razširjanje razredno-borbenega glasila za
nabiranje novih naročnikov?
Ali si že kedaj pomislil, da morajo biti tvoji sotrpini v drugih krajih informirani kaj se godi na vasi in da moraš zato
dopisovati v tvoje glasilo?
Edinole če se boš držal teh . pravil, boš pripomogel k temu, da bo ,,Delo‘‘ redno izhajalo, v večji obliki ter postalo popolnejše orodje za pravilno usmerjenje razredne borbe.
Sodrugi, somišljeniki, ne delo!
4.— diktaturo kot «močno sovjetsko vlast* Salkn^M. ^la M: Ant. Sirek, Jos.- In M odgovorna nmta I»™a SW Zavrtanik, K. Mark* Jan, Zavrta- najboljša nik, K. Markič, Jak Zavrtanik, Ro-
man Boltar, Al. Boškin, Fr. Nemec, Ferdo, Mohamed, Viži n, Markič, Ant. Vižin, Fr. Bratuž, K. Miljavek, živijo Lenin, Podčakalci, živel Trocki, Ant. Bašin, Jos. Batič, Št, Milja-vac, Senica Solkan, Iv. Komel, Ra-blov, C. Bensa, Val. Bensa, N. N., bili smo in bodemo, Ant. Filipič, 1. Milost, Škodnik, fašist po 1; V. Klanjšek, Arturo B., M. A., L. Kness 1,50; Drašček, B. I. po 1.60; Širok, Jos. Jarc, Andr. Boltar,
Od zmage ene ali druge diktature je odvisen izid meščanske vojne.
Vprašanje. — Kaj razumemo mi kot ((meščanska vojna«?
Odgovor.   «Mescanska vojna« je
zadnja faza razrednega boja, ki se vrši z orožjem v roki in do končne zmage ene ali druge strani.
V stoletju kapitalizma je edino ta vojna pravična.
Kakor je kapitalizem zadobil v stoletju imperializma čisto mednaroden
Brez kraljeve glave
Sabor pri Marezigah. — ' Vaščani : Vsled pomanjkanja prostoru pri-; hodnjič.
Vreme. Bi ne: Kar po*JJl' po pošti. St. Viška gora. P.f Oz.: Pra\\ samo j priporočite s, s Poči«* ^a se požuri.
Žaga pri Srpenici. /. M.: Ako je res,; da nima marsikdo za sol ^a oddaj te ostale 3 izvod« brezplačno.
Soči lov: Potrpi, ker nam je prostor premajhen.
Rukavac. Dopisnik : kot zgoraj. Lokavec pri Ajdovščini: istotako.
Odgovorni urednik: Vekoslav Kocan' (tab. Tip. ». *MMi • Trto*«*, vi«	*