r,
Največji slovenski dnevnik
i
$6.00
I	v Združenih državah
_ Veli* vu IMn ... HA 8
VeUa ca tm leto • • Za pol leta • • • • Za Now York celo leto Za inozemstvo celo leto
NARODA
lastislovensldh^delavcevT Ameriki*
The largest. Slovenian Daily in the United States.
limed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: COSTLANDT 187«.
Entered m Bseond Class
September 1»0S, at ths Post Office at Hew York, N. Y., under ths Act of Congross of March 8, i87i.
NO. 81. — ŠTEV. 81.
NEW YORK, SATURDAY, APRIL 5, 1924. — SOBOTA, 5. APR TLA, 1924.
TELEFON: 00RTLANDT S87«.
ZASLIŠANJE VOJ. TAJNIKA WEEKSA1
Ameriškega vojnega tajnika Weeksa so pozvali, naj priča pred senatnim preiskovalnim odborom. — Odbor bi rad dognal načine, kako se je sleparilo. — Zaplenjene listine, tikajoče se preiskave vojnih kontraktov. — Izpovedi bivšega pravdnega zastopnika vojnega depart-menta.
Washington, D. C., 4. aprila. — Tokom današnjega dne bo nastopil vojni tajnik Weeks pred senatnim preiskovalnim komitejem, ki ga bo zaslišal glede nekaterih izpovedi, katere je podal včeraj prejšni pravni zastopnik vojnega departments. Thomas F. Lane. Rekel je, da je dobil od vojnega department naročilo, naj se izogne preiskavi, a ker ni hotel dati nobene tozadevne obljube, je bil enostavno odpuščen.
Lane je rekel, da so bile zaplenjene listine, tikajoče se njegove preiskave vojnih kontraktov, in da je te listine zaplenil kapitan W. Volandt, pomožni šef armadne letalne službe, ki je tudi izdal povelje, da se Lane ne sme prikazati pred senat nini komitejem.
Tekom ostrega'zaslišanja, katero je vodil demokratični senator Wheeler iž Montane, glavni inkvizitor komiteja, je trdil kapitan Valandt, ki je bil takoj povabljen pred koniitej, da smatra listine Lane-a za del uradnih aktov depamnenta in da jih je izročil vojnemu tajniku Weeksu, ki je naprosil generalnega avditorja za pravno mnenje glede štatusa listin ter izjavil, <da mora koniitej poklicati predse tajnika ter zahtevati od njega listine. Lane je bil suspendiran le radi odsotnosti iz službe, in ker je bilo opravljeno špocijaluo delo, za katero je bil nastavljen.
Senator Wheeler je trdil pri zaslišanju kapitana Vohunita, da je imelo odslovi jen je Lane-a in zaplenjenje njegovih listin namen zatušati slučaje sleparij v vojnem de-partnientvu Volandt je to odločno zanikal. Lane je trdil, da so bile listine v glavnem prepisi priporočil, ki jih je stavil glede postopanja, katero bi morala uvesti vlada proti vojnim kontraktorjem. Kapitan Volandt je ugotovil, da je naprosil tajnik Weeks generalnega avditorja za pravno nmenje, če so ti prepisi uradni akti. Svoje povelje. dano Lane-u, da se ne sme prikazati pred komitejem, je utemeljil Volandt s tem, da hoče letalna služba "pospešiti" priprave za dvignenje žalitev proti Standard Aircraft Corporation in proti Willys-Overland Co., da bo lahko poslala justičnenm departmentu zbrani materijal v s vrh o nadaljnega postopanja. Zanikal je vprašanje senatorja Wheelerja, če naj se pospeši rešitev slučajev, predno bo dokazano, da je zasledoval vojni department za-plačevalne taktike v namenu, da ščiti sleparje.
Čeprav nima več v svojih rokah listin, je Lane vendar natančno opisal svoje preiskave in svoja priporočila glede Standard Company, Lincoln Motor Corporation, ter American Bosch Magneto Co., ki so imele vojne kontrakte. "Rekel je. da je priporočil povratek izplačil tem kompani-jam. , ^
OBSTRELIL GOSPODINJO TER USMRTIL SEBE
Najprvo je obstrelil ženo svojega prijatelja, pri katerem je stanoval, ter se nato usmrtil z istim orožjem. — Zasledoval je ženo s svojimi ljubezenskimi predlogi.
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII.
SOPROG UMORJENE (TUDI KUBANCI SO SE PROSI POMOČI ZAČELI 'MODERNIZIRATI
MORILKA MRS. GROSS JE BILA OPROŠČENA
Porota je oprostila ženo, ki je usmrtila svojega moža. — Porotniki so se komaj eno "uroj posvetovali. — Čitanje obtožen-kinega dnevnika.
Dnevnik, v katere ni je pisala Mrs. Essie Gross, da je njeno sr-'. re zlomljeno, ker se hoče njen moz, Irving ločiti od nje, je bil prečitan včeraj v sodišču in čitanje tega dnevnika je povzročilo pravcato senzacijo.
Majhna knjižica, katero je našla policija v stanovanju Grossovih dne 11. decembra, ravno po streljanju, je predstavljala najmočnejšo karto obrambe.
Ko je pričel Leonard Smitkin,
zahteva ločeno stanovanje. Ne morem vrjeti, da bi se mu to posrečilo.
Dne 1. decembra, de^et dni pred usodepolnim prepirom, je zapisala Mrs. Gross:
— Ou ne more uvideti, da dela krivico, ko nastopa kot samec v svojem uradu. Želim, da bi mogla tudi jaz čutiti na ta način. Že sama misel na to me dela bolno. Bog ve, kako se bo vse končalo?
Vse kaže, da je bil ta dnevnik v rokah oblasti izza aretacije Mrs. Gross. Na zahtevo zagovornika Sn it kina «ra je izročil okrajni pravdnik McDonald.
Nadaljno križno zaslišanje Mrs.
Gross, ki je zavzelo skoro ves dan, je bilo polno dramatičnih dogodkov.
Državni pravdnik je pokazal porotnikom garderobo Mrs. Gross; da zavrne trditev, da ji je kupil Gross le eno obleko v petih letih: Garderoba res ni bila kaj poseb-
zagovornik obtožene, citati vpis zi vpisom, je postalo jasno, da hočejnega, ker je obstajala iz šestih ce
^^^ oblckj c katerih je trdila
s tem poraziti učinek štirih Gros sovih pisem, katere je ti sredo prečital okrajni pomožni pravdnik MacDonald. Iz teh štirih pisem je bilo razvidno, da je Irwing Gross oboževal svojo ženo in da bi ne bil zmožen okrutosti, katere mu je pripisovala zagovorništvo.
Pod datumom 6. septembra*pre-teklega leta je obtoženka lastnoročno vpisala v dnevnik:
— Vsa potrta sem bila zadnjih par meseeev, in stvari so postale še slabše v zadnjih par tednih. Irving
ob tožena, da so bile nekatere kupljene že pred poroko, dočim je čislale kupila ona s svojim lastnim zaslužkom.
Okrajni pravdnik je tudi pomolil obtoženi in poroti pod nos revolver, s katerim je bilo izvrše-ue dejanje. Obtožena se je pričela tresti ter si pokrila obraz z rob-
prav nič ne briga, kaj se pripeti vratno pri svoji obrambi, da je i»il
V St. Peters bolnici v New Brunswick, N. J. leži tri in trideset let stara Mrs. Florence Christiansen s kroglo v glavi v zelo kritičnem stanju, vendar pt obstaja upanje, da bo okrevala, če bo mogoče izvršita potrebno operacijo. Kroglo je 'izstrelil nanjo v četrtek zvečer Frederick Gould, star pet in trideset let. dolgoletni prijatelj njenega moža. Bil jc približno cmo leto na stanovanju pri zakonskem paru. Napadalec jc nato pognal samemu sebi ikroglo v glavo ter "so zgrudil mrtev na tla.
Christian Christiansen, ki stanuje na Vineyard Road, pol milje od Bonhanntown, N. J., jc do-brostoječ kontraktor ter član šolske oblasti v*> Baritan občim. G-ould je bil preje žnjim v k<nu traktorskem poslu, a je pred nekaj časa sprejel mesto mašrnista v Raritaji arzen a lu. Zako<n!skemu paru se je zdel že par dni čuden radi svojega čudnega, nemirnega obnašanja. Včeraj popoldnfe je sledil Gould Mrs. Christiansen v njeno sobo. jo skužal poljubiti ter izjavil, da jo ljubi. Ona ga je ogorčeno zavrnila, in ko se je vrnil njen mož domov, ga jc obvestila o celem dogodku.
Christiansen je šel takoj v s<» bo Gould a ter ga prosil, na j pospravi svoje stvari ter zapustil hišo v teku dveh ur. Gould ni rekel nobene besede ter pohitel iz hiše. Ko sta bila zakonska Christiansen krog sadme ure pri večerji. se je Gould vrnil ter odšel v svojo sobo, a tako previdno, da p,a zakonska nista. čula. Po večerji je odšel Christiansen v prvo nadstropje, a njegova žena je o-stala v obedmiei. da pospravi.
Kmalu nato je čul Christiansen spodaj glasen prepir ter razločil glasova svoje žene in Goul-da. Pohitel jc hitro po stopnicah navzdol, a še predno je. dospel do obed nice, sta počila dva strela. Našel je svojo ženo, Ležečo na tleh in obliU> s krvjo. Krogla ji je prodrla skozi čeljust v glavo. Par korakov vstran je ležal Goukl, mrtev in v roki je še vedno držal revolver.
Christiansen je odpeljal svojo ženo tako hitro kot mogoče v svojem a-Vtombilu v bolnico ter obvestil takoj obla-sti o tragediji.
Gould je imel sestro, ki stanuje na Grand Concourse v Bronxu. Christiansen je sporočil policiji, da domneva, da je izvrši! Gould svoje dejanje v napadu začasne blaznosti, koje sledove ista oba zakonska že par dni opazovala. Pred par dnevi je bil zelo razbur-Ijem ter se je pničel kregati, ke<r ni bila večerja pravočasno na. mizi. dočim ni tega nikdar prej srtorH.
Walter Bauer, mož umorjene Mrs. Bauer, prosi javnost, naj pomaga zaslediti morilca. — Štirje osumljeni razbremenjeni, in poUcija nima niti najmanjše opore.
OPP&AVA PROHIBICIJSKIH BUtlČEV.
Columbus, O., 4. aprila. — Go-verner države Ohio je odpravil državne prohibicijske biriče. ker so 4$lali preveč grafta. To se ni pripetjlo ne prvič in ne zadnjič.
se je slučajno sprožil, ko mu je
tkušaia izviti orožje iz rok.
„__m j- j ■» -.r	. . i Kmalu zatem so se porotniki u-
cem. Tudi sodnik Maneuso je vzel	A < , .
t	,	; maknili v posvetovalnico, kjer so
revolver v roke ter sra nričAl ™.	* J
dovati.
■evol^r v roke ter ga pričel ogle-	* i- i
^ ^ Ise posvetovali komaj eno uro.
Obtožena pa je vztrajala trdo-
J£o so se vrnili, je izjavil načelnik porote,'da so Mrs Gross spo-nuli porotniki soglasno uelrrivim
ter fwvotver last njenega moii in ^umor« p« prvem reda.
AValter Bauer, kojega lepa mlada žena je bila umorjena dne 25. marca na samotni cesti v Chelsea sekciji na Starten Lslandu. »se je obrnil na javnost prošnjo za sodelovanje pri lovu na morilca, "da ne bo noben nadaljni dom tako vžaloščen, kot je bil moj".
Policija, ki še vedno ni ničesar dosegla v svoji preiskavi, je zopet posvetila vse svoje sile pre-iskavi tal, kjer so našli truplo Mrs. Bauer. TLa so sedaj pokrita s snegom, in vse stopinje in drugi znaki so izginili. Detektivi pa so vendar namignili, da bodo mogoče kljub vsemu še kaj za-sledili.
Sedaj, ko so izločeni štirje o-sumljeni, katere se je natančno izprašalo tekom zadnjih štiri in dvajsetih ur, so se detektivski kapitan Van Wagner in drugi preiskovalci obrnili k novi teoriji. Mislijo, da je mogoče, da ni bila Mrs. Bauer ustreljena od moškega "v rjavem mehkoan klobuku", v kojega Fordov Sedan je stopila, ko je zapustila svojo mater ter dva otroka. Odpeljala se je ž njim, da dobi vrv, s jiomočjo ka ter bi potegnila na cesto svojo karo, ki je obtičala v pesku.
V	bližini točke, kjer so jo našli umirajočo na ec«ti; je več mož sekalo les. Mogoče jih je zapazila ter zapustila karo v upanju, da dobi od njih vrv. Ko je bila sama, se je mogoče sestala s kakim pešcem, ki jo je napadel.
Kapitan Van Wagner je zaslišal včeraj tri moške. Eden teh prihaja iz Coney Islauda, drugi iz Port Richmond;) in tretji iz Plainfiled. N. J. Moža iz Plain-fielda so našli v -Jamaiei, kjer je vzbudil sum, ker je hotel prodati svoj Ford Sedan.
On in dva druga sta bila dc-finitivno izločena kot osumljena in isto velja glede Jakoba Ilopia-ka iz Stapletona, ki je bil aretiran v sredo radi kršenja Sulli-vanove postave.
Okrajni pravdnik Faeli, ki je še vedno prepričan, da bo mogoče zasačiti morilca, bo zahteval v ponedeljek od veleporoTt dvignenje obtožbe proti "John Doe". To bo dovolilo hitro izročitev, čc bo morilec prijet izven države.
V	svojem pozivu na javnost, katerega je objavil po konferenci z okrajnim pravdiiikoni. je rekel Walter Bauer;
—	Dne 25. marca 1924 je zadela mojo ženo. Maude A. Bauer, kruta smrt na javni cesti v Richmond okraju. Ko so jo zadnjikrat videli, se je vozila v Ford Sedauiu z možem, ki ji je ponudil svojo pomoč, da spravi na cesto avtomobil, ki je zavozil v pesek.
—	O tem človeku porčajo. da je star med 35 in 40 leti, temne polti, da tehta, krog 160 funtiov m da je nosil ob onem času rja^o suknjo, rjav - klobuk in močno obrobljena očala. Ni moja želja o-svetiti se, a morilec je še vedno na prostem. V namenu, da ne bo noben nadaljni dom taiko vžalor ščen kot je bil moj. se obračam na javnost s prošnjo, naj sporoči policiji vsako podrobnost, ki bi mogoče pripomogla k aretaciji morilca.
—	Če ste bili v bližini pogorišča zločina, ki se je završil na vogalu South in MeirreM Avenues. Chelsea* Staten Island, ob približno polpetih papoldaie. obve-stke oblasti ter jim dajte- vsako najmanjšo stvar, ki bi pripomogla razrešiti zločin.	.r.
Neki havanski list poroča, da bo Cubans ki Klan bolj tajen in da se ne bo zadovoljil samo z um o- r ri. — Imenoval se bo Kubana Kan Klan.
NEMČIJA BO NAJELA VELIKO POSOJILO
Med Nemčijo in Ameriko se vrše pogajanja gLsde najetja velikanskega posojila. — Od tega denarja bi pa imela v prvi vrsti Francija dobiček, oziroma njen militarizem. — Anglijo vznemirjajo politične razmere v Franciji in Nemčiji. — Poincare se noče odpovedati Ruhru.
Havana, Kuba, 5. aprila. — Kuba je preiskusila celo vrsto larjev. ameriških novotarij, a najbolj čudna med vsemi je Khi Klux Klan, ki se je ravno votvoril. Avtoriteta za vilo je neki liavanski list, E1 Ile-raldo, ki je priobčil objavo glede usttvarjcnja podružnice po vzoru proslule ameriške organizacije.
Organizacija, — pravi Heral-do, — bo nosila znak K. K. K., a
Pariz, Francija, 4. aprila. — Za veliko nemško -i < <U narodno posojilo hočejo najeti v Ameriki eno milijardo dn-
Tozadevna pogajanja so se že pričela, seda'^o^ri Od tega denarja bo dobila Francija 850 milijonov doto ugoto-. r-iev za P°krit«ie stroškov francoske okupacije v Porenjn in Porurjiu
Potemtakem bi pripadlo nemški državni banki le 150 mili ionov dolarjev.
Pri tem je pa Poincare že ponovno namignil, da francoski vojaki ne bodo pr'\i '/praznili Porenja in Pornrj ?, list dostavlja, da. se družba ne|dokIer lle ho P^čan zadnji cent odškodnine, bo imenovala Ku Klux Klan, tem Za posojilo agitirajo pod krinko, da jc namenjeno več Kubana Kan Klan.	"ustanovitvi" normalnega stanja*'.
Za trenutek ni še jasno, če bo ^ , , . , . . , .	^ j. •	i.,
imela kubanska tajna družba S tem denarjem bi bilo baje mogoče stabilizirat i x alu-
iate cilje kot ameriški Ku Klux(to vseh dežela, otvoviti evropske trge ameriški eksportni Klan. Edini namen te nove orga-.trgovini ter enkrat za vselej odstraniti nevaniost vojne, nizacije je baje "očistiti" politi- Poleg tega bi bilo pa to posojilo le druga hipoteka na ko, a ta priznanje ter tudi izpre- nemško narodno premoženje.
Soglasno z določbami versaillske mirovne pogodbi-imajo zavezniki pri svojih zahtevali prednost na vse nemško narodno premoženje.
London, Anglija, 4. aprila. — Londonske diplomatične krotre jako razburja razvoj političnih' razmer v Franci je izjavil, da bo nova organiza- in Nemčiji.
Cija kaj hitro raztegnila svoje m* Angleška vlada je prepričana, da Poincare ne bo <>d
postavno delovanje tudi na dm- p^Hcai vojaštva iz Euhra, kljub temu, da bo to priporočilo ga polja Tukaj ni takoj annnoz- vgobovano y Dawesovem reportU. nosti kot so navdajale Ku Klux	A
Klan od početka in najboljši ele- Koblenz, Nemčija, 4. aprila. — Zavezniška poronska menti na Kubi nočejo, da bi se komisija je dognala, da so postale nemške nacionalistične
organizacije vPorui-ju ])recej delavne. Mladi ljudje se baje v tajnih prostorih vojaško vežbajo.
Okupacijska oblast je izjavila, da bo te organizacije smatrala za veleizdajalske ter da bo delavne člane kaznovala s smrtjo.
membo imena ameriške organizacije, se smatra le za slepilo ter pesek v oči. Tega mnenja je neki odlični Kubanec, ki se mudi v New Yorfcu skoro prav toJiko časa v letu kot v Havani. Ta mož
umetnim potom ustvarilo nova sovraštva in nasprotstva.
Kubana Kan Klan pravi, da bo zahtevala organizacija pošteno in dobro obnašanje od uradnikov in podrejenih uslužbencev lv? javni službi Z drugtmi besedami ni cilj organizacije politična reforma, u njene metode ne bodo soglašale s kronično latinsko-ameriško metodo revolucije. Klan izjavlja, da ima na razpolago še boljše sredstvo lin sicer telesno kazen, če ne bo po primernem svarilu kak uradn ik izpre menil načina svojega življenja soglasno z željami Klana.
Kubanski Klan se ne namerava postu žit i smole in kurjega perju. Dotični havanski list- pravi, da se ne bo ustavil Klan uiti pri za-vratnem umoru in da se bo najbrž posluževal '' go-rjač'na glcgH su-nka z bodalcem ali krogle iz revolverja zaneslijvega strelca.
Kubanski Klan je več kot običajno zanimiv ko>t možen politični faktor v predsedniški kampanji, ki jc že doeedaj nudila narodu precej razburjenj prve vrste. To pa raditega, ker je objava usta nov it ve kubanskega Kiajia zvezala to novo organizacijo z edinim na daljnim organiziranim gibanjem proti zo[RMni z volit v i sedanjega predsednika Zayasa, namreč z zvezo veteranov in domoljubov, kateri naecluje general Carlos Garcia Velez, kubanski poslanik v Angliji. Ta je ustanovil zvezo tekom pretekle jeseni, ko se j t mudil doma na počitnicah.
»Spojni član med obema organizacijama je dr. Oskar Soto, tajnik zveze veteranov in domoljubov, kojega ime jc edino razvidno iz objave Klana. Njemu jt treba poslati prošnje za članstvo v novi tajni organizaciji. Nava a se celo njegov naslov, namreč sobo števiika 511, Robins Building. Eh*. Soto ni molčeč človek. Njegov načelnik v veteranskcin. gibanju se skriva, ker je bilo izdano novo povelje za njegovo aretacijo, a dr. Soto ust raja v javnosti in pred. par tedni se je celo osebno pritožil pri najvišjih policijskih oblastih, da ga zasledujejo tako uniformirani policisti kot tajni detektivi.
Hočemo se vrniti k objarri usta-
novljenja kubanskega Klana. Objava pravi. da bo nova organizacija strogo tajna in da bo razven-tega obdana, s skrivnostjo, v katero ne bodo mogli prodreti niti njeni lastni člani. Tako slepo pokorščino se bo zahtevalo od vseh članov, da jftm ne bo znana niti osebnost načelnika ali ravnatelja organizacije. Imenoval se bo Ka-kiq Klana. Njegova povelja bodo objavljena in izvedena od tajnih posredovalcev.
I)r. Soto je sicer zanikal vsak stik med veteransko organizacijo ter kubansk im K lanom, a javnosti se zdi čudno, zakaj potem nastopa v imenu obeh.
prošnje za članstvo v Kubana Kan Klanu ter jih izroči tajno skrivnostnemu načelniku, organizacije, nima ta nova organizacija nika-.kega stika z zvezo veteranov in domolljubov, koje tajnik je dr. Soto.
— Edina zveza med obema j'-, da ju navdaja ista želja po regeneraciji in reformi Kube. Edina razlika med obema pa je v tem, da je zveza veteranov in domoljubov mnenja, da jc mogoče doseči to le s poiMw'-jo revolucije ter iz-premembe T« atfannistraciji, dočim je Kubana Kan "Klan prepričana, da je le treba kaznovali krivee z vsemi sredstvi, ki jili ima
El Ileraldo pravi; — Čeprav, na razpolago, brez ozira na to, je bil izbran dr. Soto, da sprejmo kdo je pri tem prizadet.
% • -
•	"J. 5,
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJIT
M p9Um aiii liankt Uvrinjejo sanMljivo, Utr« in po
Dane« so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA
HupoHlja n* nOoJe poito in lspIaCnJ« "Poštni Cekornl »rod" la "Jadranska banka" ▼ Ljubljani, Ztgrebn. Beograda, Kranju, Celja, Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer Je pai M hitra IsplaSilo najnsodnej«.
1000 Din. ...... $13.40
2000 Din....... $26.60
5000 Din....... $66.00
Prt nakazilih, ki snalaje manj kot an tte*4 tflnarj«* ratunlmo »*Mbtj »* M aanto* ia poitnlno In tfrug« atreika.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
BaspoSllJa na aadnja poit* ta lapiatej«	"Jadranska banka" r Trst«, OpatUi In Zadra.
200 lir ................$10.10
300 lir ................$14.85
500 lir ................$24.25
1000 lir ................$47.50
Vrl nakazilih, ki znaka J o manj kat flot lir ratealma ......J M » Mtitav
um poitnln« In drug« atroika.
la p*UjatT4 ki frbegaS« dmhI pH Um« Oaarjer aH p« Ctm Vrni Itt
4oTuQaJeBM po ■egetnasti ie pMebnl papnat. Vrednost dinarjem In Uram sedaj nI stalna, menja se večkral ta ntpfl-Cakorano; ls tega rarioga nam nI mogoče podati natančne cene Tnaprej. Ba^namo po ceni onega dne. ko mun dospe poslani denar ▼ roke.
GMe izplačil t
dolarjih glejte
Hon.? Order all pa
je poslal aaJboUe po tak Bank Draft
8AKRKE STATE BANK
Tsi.? csrtteaM mm V«w Točk, v, T.


GLAS NARODA"
■ailv«
PRANK «MUU,
tn4 PuMliM toy IA SwHritlM)
MHIIi iiNiPlU, Tglfglgl
Pisce of Builnata «4 M Cortlintft Kfft
Corporation and mgh of Manhattan.
•f Ah— Ofnearst
M—i Ywt Cttr. H. X.
»LAS NAROD A** (Voles of tha Pseple)
twry Pay Cxoain Sunday	MftMjff.
C« tMlt Mte
rdi«
t« Csnsdr.
.jV» i«**
II«« sa Amarlka IZa Naw York sa lala lata
_________ HJI Za pol lots.....
.......... H« 71 lnf*am§«wa sa
.... ...... flJtlZs pol Jata

»TA
s*.
• V .o. * % rr....
Subscription Yearly ».Of
Aavartlaamant an Agreement.
Qiw Ntfjj« ■ fartiaja vsa Id dm tiw«wtl ns^stj In prašnim«
f-nr!	podpisa ta osbanostl aa no pri občujejo. Denar naj aa Macmol!
S. » v > Money Ordsr Pri spremembi kraja naročnikov, prodano. ta aa kaa »d« pr*)lnje MlvallHe nasnanl. d* hitreje najdemo

M<| L A a N A R o o A" L Vorouflfi of ikaMwtttan, Tflaphona: Cortl+ndj gTS
t,
1&TRADES mgCOUHC:^
ZAVEZNIKI MED SEBOJ
l)v<' najožji zaveznici sta Anglija in Francija. Obrnem pa zlepa ni mogoče dobiti dveh večjih nasprotnic k«»t sta Anglija in Francija.
Navidez sta veliki prijateljici.
Neprestano namreč prihajajo poročila, da sta se jui-nisnski predsednik MacDonald in Poincare sporazumela.
Ta uradna poročila pa niso posebno odkritosrčna. Sedaj že vyabci čivkajo na strehah, da se Anglija in Francija ne moreta ter se ne bosta nikdar sporazumeli.
Prava vladarica Evrope je Francija. Besede o angleški nadvladi so čisto navadna fraza.
Francija ima največjo armado. Nima sicer toliko bojnih ladij kot Anglija, toda to ne pomeni ničesar. Zato ima pa večja zračno mornarico kot katerakoli druga država na svetu.
Ni dolgo tega, ko je rekel neki francoski častnik.
"Y slučaju potrebe lahko preleti tisoč francoskih zrakoplovov tekqm ene ipe Angleški kanal."	#
Bas v tem tiči največja nevarnost. In zato je je za-čc'a Anglija jučati svoje zračno b rodov je.
Pred par fine vi je dospel iz Anglije v Ameriko Bertram! Kussel, l:i ie :'iian filozof, matematik, pisatelj in soijalist.
V biiiTiili (Inch l/ia 1JH [ je Kussel odločno nastopil pioti vojni ter brani! ljudi, ki niso hoteli v vojaško službo, v'skdtega so ga Anm« ži ^ rgli v ječo. V svojem prvem predavanju je rekel, da se Anglija boji Francije, ker jo Franci ja v vojaškem oziru prekaša.
Kussel je paeiiist. s tem ]>a še ni rečeno, da je sanjač. Predobro mu je znano, da je v sedanjih razmerah brutalna sila vseodi Vti joča. Vsledtega je izjavil: — 4'Arglija ni.ua zgraditi toliko zrakoplovov kot jih ima Francija. l>iinole ua ta način se bo mogla Anglija s Francijo pošteno pomeniti."
S tem je oznanil Kussel pravo razmerje med Aaglijo in Francijo.
Anglija bi se rada vse drugače pomenila s Francijo, pa ni dovolj močna, kajti v slučaju kake preostre besede, bi poletelo najmanj tisoč francoskih zrakoplovov preko Kanala ter zakrožilo nad Anglijo.
Stališče delavskega ministrskega predsednika MacPo-nalda je težavno.	*
Ako bi začel graditi močno zračno brodovje, bi se izneveril svojim p ejšnjim j^rincipom.
D
opisi.
Canon City, Colo.
I" pa ni, da mi boste odstopili nekolik" prostora v listu Glas Naroda, da zapisciu tudi jaz par besed. Najprvo niurarn .sport »či t i žaftosteo novico iz naše male slovenske naselbino, da smo pokopali dne 28. 'iKfcrca nad vse priljubljenega mladeniča 'mod Slovenci in tujerodei, Franka J;»k<ipLča, Pokojni se jej
i.iikaj ni. Premogrorovi ne obratu jejo dosti. Bden je zaprt za nejdo-e v Canon City novica, da {?a ločen čas. Prisiljeni bomo, ee se bilo v tamkajšnjih rudnikih, razmere'ne izboljšajo, iti drugam
>.a delom.	r
K sklepu pozdravljam vse SLovence in Slovenke Sirom Amerike, cenjenemu listu Glas Naroda pa čel i m obilo naročnikov.
Joseph Škrabec.
nahajal ob času nesreče v Butte, Mont. Dne 1?0. marca je dospela iz liutt
je ubilo a" tamkajšuj Oče pokojnega se jc podal sam tja in je prispel s truplom svoje ^a h'jih nazaj šele 2U. maaca, da ga pokoplje tukaj, kjer že podava njejrova žena, oziroma pakojniko-va mati. Truplo pokojnega Franka je ležalo dva dni pri očetu na mrtvaškem odru. Prišlo je jako veliko ljudi kropit ter izreči so-/alje prizadeti družiiiL Pogreb je bil velikanski. Pogreba se je udeležilo korpurativno flrjištvo Napredni Slovenec št. 9 ZSZ. z zastavo ter društvo Luna št. 230 SNPJ., katerega član je bil po-kojiu. Kot je meni znano, je bil pokojni v treh društvih. I-z tega .se lahko razjedi, da ,je bil pokojni skrben tudi v slučaju nesrače. Pokojni Frank jc bil tudi veteren svetovne vojne. Že kot 181etni mladenič je stopil v armado. Pri-deljen je »bil k zrakoplovom. Udeležil se je Intke v zraku na Fraai> coakem. Po a vetovn i vojni ae je yrwi domov, fpfojai je W mir^ n
nega znaeaja. V starosti 25 let se je k;čil iz te solzne dojiue. Tukaj zapušča neutolažljive tri sestre ni .-n< jja, i>rata. Rojakom, ki ste darovali prelepe venec iu cvetlice ter <e udeležili pogreba, se očo pokojnega Franka prav iz srca zahvaljuje.
Ker .sem že pri pisanju, naj o-inen'in tudi o delu, katerega sploh
Sneg na Kočevskem.
Iz Kočevja poročajo: Te dni je na Kočevskem 'zapadel visok sn^g. Mestoma je bil visok 1 meter ip. se vež. V«s promet je bil ustavljen, ker se merodajni krogi niso oisto n:ie pobrigali za to, da bi s cest jso-rali sueg ali od kidali. §koraj yes teden je zbog tega bil ustavljen promet na cestah. Najl>olj so 'bili pri toni (&k o do vanj trgovci, ki'so imeli blago na železniških postajah. lilago je ležalo skdraj teden dni v železniških skladiščih in tr-
govci so morali plačevati sanj vi 30ko ležarino \ Kdo jim po\Tnp <po Jaj^oyjp
je nagravfl vovor, ic
■Pl

Gl/AS NARODA, 5. APR- 1924
n. »n
Novice iz Slovenije.
Samomori.
V	Mariboru se je v svojem stanovanju v poslopju državne realke ustrelil 601etni upokojeni podpolkovnik Alojzij Sernec, ki je bil zadnje čase vodja mariborske zaloge pivovarne v Laškem. O vzrokih iramamora krožijo različne vesti, nje d teini tudi, da je pokojnik kot porek podpisal meaiieo za precejšnjo svoto, ki je bdla izguWje-. pa, daj.je so g3, dovedie do čina rotlbinske razmere. Njegova rodbina biva namreč že daJj časa na (.'eškpslovašk em.
V	Skornem pri Šoštanju je posestnik Josip Turii:ek zapustil te dni svoj dom, češ. da se kmalu vrne. Ni se vrnil, marveč je skočil v Pako in utonil. Šel je v smrt baje zato, ker je bil obsojen na plačevanje alimentuv za svojega nezakonskega otroka.
V	Mamboru se je obstrelil mladi podnmednik Andrija Belaševič, ki je bil vedno prav dober vojak. Vzrok tiajgičncga čina je užaljena čast. IljtJaševič je l>aje v službi dobil udarec po obrazu.. PotLnared-nik je po službi vzel puško ter si ju sprosžil v glavo. Zadel se jc ta ko nesrečno, da si je odstrelil jezik ter si ranil oči, vsled eesar je j. 'lepel. Belaševič je Črnogorec in s'1 je že kot otrok z očetom 111 obema -bratoma udeležil bojev s Turki in Avstrijci, tako da je bil vo .iak od glave do pete. liil je tudi precej izobražen, ker je absolviral spodnjo gluinaziijo in je imel priti na vojno akademijo. Težko poškodovanega, podnarednika st» prepe 1 jiili v ljubljansko garuizijsko Ik>1-nipo. QJ>strelil se je marca in jc živel šq (lo 8ga. Prišla sta tudi oba njegova brata iz Daiiilovgrada iz Crue gore, ali mogla sta samo kon-Siatirati, da za brata n,i več rešitve. Uvedena je stroga preiskava. Pokcpali so ga 10. marca.
Smrtne nesreče.
Na železniški progi med Gor njim Doliceni in Velenjem so našli na progi povoženo iruplo de-lavea Ivana Prota. Ali gre za ne-
*ečo ali samomor, bo dognala pre i:-kava.
Pri grofici Ilerberstehi v Velenju službujoči kočijaž Jos'p Bra čič je na dvorišču padel na kos le tlu tako nesrečno, da si je prebnl lt banjo. lOjub hitri zdravautki j>omoči že mož še isto noč umrl. Zapušča ženo z dvema nepreskrbljenima otrokoma.
V	celjski okolici je povozil vlak pri brvi, ki vodi preko Savinje, pteddelavca v apnenici Jos. Viš-narja. Ko se je po progi vračal domov, jc pridrvel vlak ter ga popolnoma ra zmeša ril. Zapušča ženo in dvoje neproskrbljeiiili otrok.
Smrtna kosa.
V	Ljubljani je due 17. mai-ea po dolgi mučni bolezni umrl Viktor .Vdamie, inšpektor bivše južne že leznice. Pokojni je bil brat skladatelja Jemala Adamiča. Bil jc klerikalnega mišljenja in jc bil pri zadnjih (ibeinskih volitvah na klerikalni listi tudi izvoljen v občinski svet. Mandat je odložil, ko je neozdravljivo obolel.
Istega dne je v Ljubljani umrl ••'mest Ivoder, oče zobotelmika Er-nesta K.odi-;i. Pokojnik je dosegel tarost G7 let. Bil je dober narodnjak, ki se pa sieei ni mešal v javno življenje.
Zdravstveni izkaz Ljubljane
v času od 9. do 15. marca izkazuje to le statistiko: Umrlo je 25 oseb, 17 moškega in fc ženskega spola (tujcev 7). Smrtni vzrokj: jetika •j, pljučnica .. škriatica 1, Otrcči-ška vročica L druge nalezljive Iwlezni 2, možganska "kap 2, srčna hiba. bolezni žilja 2, <$rugi narav-id smrtni vzroki 12. Med tem ea-soai .se je rodilo 27 otrok, 17 moškega (1 mrtvorojen) in 10 ženskega spola. Naznaujene nalezljive Iwlezni: davica 1, škrlatica 2, trebušni legar 1, otroč. ^■rolČ!:ea 1.
Pravoslavni pogreb v Kostanjevici
V	četrtek l i. niarea je bil v Kostanjevici pokopan Miroslav Wur-her, revident državne železnice. Ker je bil pravoslavne v(?re, ga je prišel prtkapat pravoslavni : syeee-nik prota Jan kov i 6 iz Ljyjbiljane. Udeležba pri pogrebu Je bflfi izredno številna. Vsejn navzgčim sfi pogrebni, obredi ■p^ava^jvaie cer-

je dihala prava krščanska ljubezen. mogočen vtis. Splošna sodba je bila: Takšui bi morali biti pri nas duhovniki!
_Razne nezgode. _

^ 1 - -Peter Zgaga
Iz AVashingtona poročajo:
V	kratkem easu se bo končalo sedanje zasedanje kongresa. K011-gresniki se bodo podali na počitnice.
To jc ena najbojših in najbolj tolažlkiih novic, kar smo jih zadnji čas slišali iz AVashingtona. ★
Na enak način bi tudi pater Koverta lahko neizmerno koristil slovenskemu narodu v Ameriki.
Največjo uslugo bi napravil vsej slovenski javnosti če bi objavil : — Z današnjim dnem izstopam iz javnega žilvljeaija in bc>ni životaoi-il tako kot sem prisegel životariti, ko sem bil sprejet v duliovski stan.
★
Pijatelj. nikdar ne veruje ženski. ki t.i bo povedala svojo resnično starost.
Če ti ženska svojo resnično starost razodene, je zmožna še kaj hujšega.
★
V	naselbin, kjer hoče peli vsakdo prvi tenor, ni mogoče ustvariti dobrega pevskega zbora.
★
Na \va»hingtonske graft a rjo. ki so s petrolejem 11a graftal i stoti-^očake, so najliolj jezni tisti iro-spodje. ki niso napravili nit; centa.
★
Najbolj žalostna usoda marsikatere ženske je. ker uvene še
predno se je razcvetela.
★
Okrajni pravdniik Ilaywar«l jc
, . . . .	izjavil: Pitje alkoholnih pijač je
ia, so preiskau 111 uash pri njeii « -- T • . ,, , ,
- ■ , . . , X t ,JJ 1 zločin, ee kupujete alkoholne pi-v ročni torbici revolver. Predana, . . , , tl .
^jaee od butlegarjev.
Dobro bi bih>.
'/• zlomlji-no nogo se je prspeiljal v Ljubljano 17. marca popoldne posestnik Ivan I*odp(>skar iz Brega pri Kranju. Nogo si je zlomil po lastni iapovedi v nekem gozdu pa koroški meji. Na kolodvoru je hakrat občutil tako močne bolečine. da je moral naprositi stražni-l.a za pomoč Ta je nato telefoniral po rešilni voz,, ki je potem od-premil Podpeskarja v deželno bolnico.
Konji so se splašiU hlapcu Antonu Hušu na Kodcljevem. Ko je nakladal na kolodvoru drva iz vagona. je pripeljala mimo lokomotiva, konji so se močno ustrašili in nenadoma potegnili voz. Illapec je pri tem padel po»d voz in so mu šla kolesa čez glavo ter mu jo močno poškodovala. Ranjenca so pripeljali v ljubljansko bolnico.
Josip Stržišar, 271etni posestnikov sin iz Robe pri Kočevju, »i je pri delu poškodoval desno oko. Moral je iskati pomoči v ljubljanski bolnici.
V	Jaršah sta se sprla 121etni (;ird Kokalj in neki Fran Pei-ue-tov. Med pupnom je sledi?ji vrgel ])rvemu v desno olco velik kamen in mu je težko poškodoval. Prepe-IjjUi so ga v ljubljansko bolnico.
Ljubimka z revolverjem.
V	deželno bolnico v Ljubljani je prišla neznana mlada ženska in zahtevala nekega bohijškega uslužbenca na kratek pogovor. Ker se je pa žeijska nekam sumljivo ved-
je bila policiji, koder je izpovedala, da je nameravala usmrtiti svojega nezvestega ljubimca, ki se nahaja v službi kv>t strežnik v bolnici Vročekrvna ženska je neka služkinja M. K. z Viča.
Tragična usoda šolarja.
Življenje si je končal mladi, ko-.«i:ij j.41etui Alojzij Pcrjavcc, stanujoč v vagonu na Ljubljanskem polju. Ko je prišla mati pred polnočjo domov, je našla dečka Obešenega iia stropu sredi vagona. Na lice mesta je takoj prispela policijska komisija pod vodstvom dr. Avramoviea. ki je ugotovil smrt vsled -samomora. Kaj je gnalo nesrečnega dečka, ki je bil v ostalem nekoliko sent »mentalne narave, v smrt, ni znano. Zdi se, da ga je potrto neko pismo, katero je prejela njegova mati iz šole in v katerem je bilo navedeno, da se ima oglasiti naslednji dan v šoli. Deček 11 a-lo sploh ni odšel v šolo hi je ostal ves dan doma. Zvečer je nato izvršil samomor. Pokojni Alojzij je bil v ostalem vesten 111 marljiv učrncc. Posečal je četrti razred ljudske šole v Šiški.
na preteklosti
Slavni ameriški filozof Ralph Waldo Emerson je rekel: ''Skon-čajte vsak dan in miriia Bosna! Ni dvoma, da ne bi napravili kakih napak in neumnosti, ampak pozabite jih kar najhitreje morete. Jutri je nov dan; Zelenite ga dobro in v vgej resnosti s klepom. I a se ne boste pečali s starimi neumnostmi, ker ta dan poln lipov in prilik, je predragocen. da bi gnbili čas za preteklost". Če ste aapry.vji{i kake zmote in uživali ka<ke manj -vredne preparacije za želodčne nerede, pozabite to. Kupite danes Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino v lekarni ali pri trgovcu z dr-avili in držite se tega! Znebili se boste želodčnih neredov, kot so naprimer: slab tek. zaprtje, plini v črevah, glavoboli, nervozjiost, slab spanec ^ kajti 34-letni sloves tega zdravila je najboljša jaanščina. Hranite frinerjevo Zdravilno Grenko Vino v enakomerni temperaturi! V mrzlih shrambah se isto zgpstf, kpr je zmesi, v njem. tudi Če se napravi na dnu ste&lenice gošča. je Trinerjevo Zdravilnp Grenko Yino ravno tako učinkovito kot prej. Če ne morete dobiti Trj-nerjeyih zdravil v vaii sopefgini,
Chicago, HI. !
..........# T-
e bi okrajni I ravdnik Hayward ]><»vedal, o<l-kod dobiva on alkoholne pijače. da se |je pregreši proti postavi.
*
Bajka.
Gospod Dolar se je zjutraj pre. budil v svoji mehki pernici. I'o-mel je oči ter segel po telefonu.
Z zaspanim glasom je zahteval številko in jo razmeroma kmalu dobil.
— Halo, Satan! — je rekel. — Kašni ordri so pa za danes?
Satan: — O. dobro jutro, me veseli, da si zdrav! Za danes nimam nobenih posebnih naročil., lzborno sem zadovoljen s teboj in s tvojo službo. Ne vem, s čim ti bom vse usluge poplačal. Veš kaj. kar lepo letaj naokoli in glej. da bodo šli za teboj. Vse drugo bom
pa že jaz opravil.
★
V DountOAvnu je slaninikari-ca. že ne preveč mlada, ki prav?: "Kaj maram, če je moj fant še grinar. zna pa zato toliko bolje 'kušvafti, — kar po itaJjan>.ko pritisne".
★
Vprašanju: Jaz in moj prijatelj sva jako navdušena farana, či-lava politiko in drugo ter so včasih skregava zastran kakega vprašanja. Zadnjic sva razmotri-vala. kateri stanovi >><i najbolj pomembni na svetu. Moj prijatelj pravi, da je si hI 11 i j ski stan najbolj veljaven, jaz pa pravim, da duliovski. Jaz pravim, tla ima pater Koverta več veljave kot pa vsi sodniki. Prosim te. Zgaga, povej nama svoje mnenje.-
Odgovor: Rojaki me nadlegujejo z vedno težavnejšimi vprašanji. Skušal boan odgovoriti tudi na to. V slučaju, da ne daš dovolj za cerkev, ti 1h> pater Koverta rt*-, kel, da boš ferdaman. To ti bo rekel. ni pa gotovo, če bo res ali ne. Vzemimo, da ubiješ človeka in ti sodnik reče: "Obeše*i boš**, boj* &korajgvi#no obešen. Ta je tisti razloček.
SlugnsUroonjtiui
Ustanovljena l. J 898
SCatm. 3febtuit5
Irikorporjraoa L 190'
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
J
QJavnl odborniki: Prwe4nlk: RDDOLF PERDAN, MI E. 1» St.. C1«t«Ub«. (X Ptxtpredaedalk: LOUIS BALANT, Box 1M P«mj1 At«., Utrmim, O. faJrJfe:' JOS^TH P1SHLER. Ely. Vino. Blagajnik: lJ3riS CHAMPA. Box Sil. Ely. Minn. iKiS&Jlilk neirpiačar.lh smrtnln: JCHN HOV1KM, 411 — Dulutk, Mlna.
. -	Vrflovnl sdravniki
Or. JOS. V. GPAEXK. Ml AbhiIcw Stat* Bank KM«-- ••• .■trli Ay®., PltUburak. P*.
Nittarnl odfeori
š>rrON KB/JSNIF. Room HI Bak«w«U	, SW. DU«oM
Streets, Pittsburgh. Ps. MOHOR MLADIČ, 1124 W. lt Btroet, Odeafo, UL HUNK 8KP.ABBC, 481) Wsaklnrton 8trs«, Dutk
Porotni odbor.
LEONARD 8LABODNTK, Boa lit, *ly. Minn.
GREGOR J. POKENTA. 810 Stevens^i Bid«., PnymUav. Wuk
KEaNK CO RICH. «217 fit. Clsix Ars-. CIstsUa«, Ol
Zdrulsvslni sdbsri ▼ALBKTTN FTRC, 710 London Bd.. N. CUnlaai. K.
PAtJLINT? ERMHN'C, SSS Park 6tr., Milwaukee., Wla IOWP 8TERI.E. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. AN-.-ON CEi-ARC. W Market Street. Wauke*aa. ZB.
-----?sdnotino arsdno (lullo: "Glsa Ktrtfi".	■ ■ ■ ■
Vm rtrmrl tikajoče uradnih sadev kakor tudi dsnarne ^oCQiatrt
asi a« pošiljajo na glavne sa tajnika. Ves piitoibs naj poSlTJa na Sfdr.lka porotnega odbora. ProSnJs sa sprejem novlb tiare t ta bo&lfikv ■»rlčevala naj se po Sil J«, n« vrhovnega sdravnlka
Jufrcalovaniika Katoliška Jednota se prlporofta vsesa Jnaosloranos* mm •intlen pHstop. Kdor teli postati Clan te organizacije, naj se sglasl tajnika rminJe»a društva J. S. K. 3. Za ustanovitev novih dru*t«rv se pa obrnil« na Ki. tajnika- Novo drufitvo se lahko vstanovl s I Slani all »lmritr^wtt
Jugoslavia irredenta.
Vjeli so se.
K iki r [u>i-4'čt«.jo i/. S'lbotiee. jo •• f:mk:>jJ.-j ja <pedii-l.j.sl:a tvrd':a M. a>. l>n.is-o po s\( j h nameščencih zii;>lin> t»«Imdovala državno blagajno in nekatere privatne tinne. 'Ilavna kiivea sta ravnatelj Lede .er in nradnik Lan v i Dognalo >e da med drugim iz neke pošiljke iz liudiinpešte, ki je vsebovala najfinejše ijmsko j)erilu, pohvala dragocene (»Ldcko ter zaboj nap. lnila v Isti t" žiiii >. staro oble-•;<» ni slrgairini čevlji, nai<» pa pt*šilj!:o odposlala v orarinjenje v \:«\i Sad. Ko j»: \ carinskem 'radu sumljiva vsebina pregledala. s;> našli \ žepu neke stare suk •:je dve d-'pi^iiifi, ua.siovljfu: na Lanvija. L:'myi iu ravnatel j Lcde-icr st;i !>i!;: nato aretirana
V pijanosti obstrelil dva človeka.
Xaredirk Vasilij Bor«vac. z:>[>'•>- ( - 1 • -11 Vf.'j'K'lll lilUli^trsl vil, jr s. j nviin-a zvečer taval totalno pijan J po l»itoljv\i ulici v De<>gradu. Zu-j el j.- nadlegovati mimoidoče pa-j -:intt\ '.ii k<> ir;i }•' eden izmed dveh
i
::'zvan h k":vaških d«.*l.ive'-v opnz<»-i I. tla naj jere nuniM .svojim p;.-J ti»m, je I'orevac potegnil sani'>-j xr»-s in oddal stre!. Iv r »trla je za-j dela delavca Dimitrija Rivtiča vi ■»regno. Xi>. kril: sk-dnj« ga jt* pritekel onižalški naredn .k Miodrag r*avh v:-'. ki je Horovra zasledo-. j Sh'dn.i?. vUU'"* da ga preganjaj-..! j" oddel	strel in j<- zadel
I'avlovii'a v prsa. Končno je na-f
I'!eži ukrotila na pomoč pozva-j n,i jjatrulja fro^nik *v. Orožnikj [»avluvjf" jf tt-žkn šk«>d<»vaii iu jc ;;l:i1o verjetno, ila okreva
V šer.ski kaznilnici.
Kdc-r pride v Zagreb, obišče kdik: tudi /fiisli" l.aznrlnico. Ta •■i vod j'* mi .j večja naprava (f* vrši«-' . Jugoslaviji. Mes<". jauuarja l»-j ■■•s je l>ilo 1 i:u pod stifho 117 zlo- ■ '•ink. Po slaro^fi jih i«- l»iio ">7 med 21—letom. 2š med 'JI—40. lr-l« m. G :ncd —60. h'tom. '1 sta /e dovršili t»i>. leto, 7 pa jih je 1>'1«> starih p »d 20 'ct. a vse s<» if tl«>-p.dnile IT. h-to svoje starosti.
Največ :<ipči?iov s». te žeiiske iz-všile med 21. in letom svojega življenja. Kaznjenke se samo do polovice rekrutirajo iz dežele; -Mala polovica jih. izhaja iz mesta. Vdove so bolj nagnjene k zločinu kakor dekleta in žeim. To se dogaja radi tega. ker se mnogo vdov prežailja .s prostitucijo, kar vodi k zločinom.
ijed zagrebškimi obsojenkami .je (»d vsallji 20 z ločin k 7 neomg-žeuiii. G	G vdov in 1 lo-
če:< i. Med UTimi je nič manj koj il Srdov. B pa je ra^vedenih žen.
Kaznjenke si večinoma '»:• / pr«--liii»ž:'iijii. 11 "J jiii j" brez vsakih sredstev, za silo imajo sredstva itnovitn pa je >;iiim 1. Ljud-ko š> lu je obiskov.'« i jieti tlel v-"ti ob- -jeiik. >tale p -ziiajo tu u-tanovo le po inier.u.
Najvc-ji del gori ojien i<-nih ka/.njeiik je oosojen radi uboja 4."» e j'h pek oi za namerno uboj. stvo. Tem slede tatice, katerih i»* Zanimivo j»a je. da ni niii ene med njimi, ki bi bila zaprta radi zločina proti dižavi, javni m r di in i uzzal ji n ja ča.sii. Zadnje j«-skoraj neverjeino. a re-ii eno, pač '»redvsem r uli tega. ke;* so kazni ia<li razžaijenja ča-ti mani it-iu-i.e in krajše.
Kandidait smrti.
Z;igrel-u se jt skopni «»'n-sili bi-ezposelil! trgovski pi<m »'-nik liicinko Hclielli. \* zadnjem trenutku -o itn: rešili življenje.
\ -\oj.-iu stanovanju na lli<-i v Zagrehu :e ;»• Z-iNtrujul lig>ve<-.'StMldor <^b'ir>oh i / Ji/nJem P'c-p»*ijitli - ; ua v z ildaduo bolnieo. !:jer .--o mu ir.pvali jiel'^b-e.
Samomor hotelske sobarice.
hotelu I.rndon v Beogradu se • zastrapi'a ^f-letna sobarie i iia-rica Svagelj. -M.irica. je bila za-Ijuhlj-na v hotelskega vratačja Daiula DavidoVM-a. ki pa ji ni vr.-čai ' iubezni. 1'mrla je m« 1 pr.-vozou1 v bolnišnico.
Zlcčln GSietnegi starčka.
-/ovau Kr!et nad-delavec v SuIm>-t;c». j-- >.i\i-I v stalnem pi«-pirn -•-vfjjo •,*. no. Xavz!i«- svoji -t:)ro>li .;<• bd š" vediio bojevit in misilcu. Dne niarea.'ko s»- z ženo zo. !>ef p:cp'rala. je zgrabil kuhinjski nož in za.-adil /-mi v grudi tako. da j'.- Iiila oa lieu mesta mrtva.
K v; j»MT ,	j,. A >|«!/CU1 težko
p škodoval. Zaprli ^a.
Varno odpravljanje masti
r TTuJSatl. hujiatl. huJSatl. Je vedo da-! belih ljudi. PostaU tenak ln slok. Js kile
I mode in družbe. Val debeluhi vljejo roko v zadregi ln atiSkl. Onl so proti ošabnim zdravilom, boje ss težkega veibanja. ao i r roti neprijetni In nezadovoljivi dljeta. do-iklw n* zadenejo na neškodljiv Marmola JPrcdDls (Marmola Prescription) ter 9* inanl« potom rjefa. da vafno- aralno ln
II lahko hujSajo brea tžprememb« ' rn^ln^ tlvljenja, tcSda neSkod'jlvo, hitro lp tajno dobivajo Idealno postavo, nežno koto, bo-.0« tak & rdravja kot bo aa kdaj pral J »atoli. )n M^aJ pridejo Marmola Pradpl«-ne Tableta (Marmola Pres«?rlptlen Tab-|Mi) ls isto klavno neškodljiva formul« i kot Je Marmola Predpis f Marmola Pra-. "Zadovoljive dobrotna nfflnka teca a lavnega varnega smanjBevalea mad Sobe vpoznate, C« daate vaSemu lekarnar-ta aa. dolar sa en aavoj alf Ce poGJate a to svoto Marmola Company, 6S4 Garfield Building, Detroit. Mich., s prošnjo, naj podljejo savoj Marmola Predpisal*
Ts^pt .(Msnsoif Bnferi8tfe%5fiWe«s).
—Adv't.
IDfi IAIDQ71 nJIOA
ct—• • A
np ^PLENJE rn strahote s t*>jnib vs/teter blvie«t 1 elovens^ega planinskega po&a.
V knjigi ao popisani vsi boji bivšega alorezifkega polka od prvega do sadnjeg^ dne eretoTiie vojne. Is Galicije, z Doberdožke planota, s gorovja a lSroI, Fajt-jega hriba, Hudega Loga^ Sv. Gabri|ela, Pijavf In B poJkovem oporo ter njega naUe^ri


.'.'VIL',
GLAS NARODA, 5. APE. 1924
Konečup y pasti«
- iv,- :
Poroča Edward H. Smith.
rajo upHviie zveze, dajejo denar ^ na radi neke telinicupsti. Čakanje ter sploh kontrolirajo kriminalno in zavlačevanje se je zopet pričelo, industrijo. "Wolfe je imel svoje lastne gauge, financiral druge ter je bil svetovalec in pomočnik vseh tatov, ki so mu prinašali svoje n-kradcno blago.
Ni preveč težko razumeti, kako je prišlo, da je prevzel vodstvo ter obdržal kontrolo nad tako številni-Louis Wolfe se nahaja v ječi v j kupcu je ta uovodošli z blagom, ka- mi nestalnimi in obupanimi mož-
Caldwcll, N. J-, in y svilarnah so pričeli zopet prostejše dihati. Ve selje vlada tudi med železniškimi uradniki, in prav posebno med trgovci.
Zakaj naj se organizirala trgovina in industrija veseli nesreče in kazni suhega, prifkikavega in neznatnega človeka, tega ne bomo razumeli, dokler so podrobnejše ne seznanimo s tem možem. Trgovske in industrijalne skupine obenem z zveznim pravilnikom, {ci ga je konečno poslal v ječo, izjavljajo. da je bil Louis Wolfe eden najbolj uspešnih "fences'* ter raz-peeevaleev ukradenega blaga, kar jih je kedaj operiralo v New Torku, eden resničnih mojstrskih du-
l ■
hov, o katerih se toliko piše, a katerem se tako malo razume, pristen človek in pol v moderni kriminali-
stiki.
Več kot defiet let se je potikal ta pretkani pustolovec po New Yor-ku in okolici ter prežal na trgovec kot volk na ovce in ni bilo povsem slučajno, da je nosil ime Wolfe. Jemal je dragocene tovore blaga pred nosom neštevilnih uradnikov, operiral s svojo lastno skupino banditov, kupoval kar mu je prišlo pod roko od raznih drugih tolovajskih tolp, tatov in vlomilcev. Ostal je bogat s prodajanjem u-kradenega blaga, kojega vrednost je znašala najmanj en milijon dolarjev na mesec.
V vseh teh letih je vodil Wolfe naravnost začarano življenje. Na stotine uradnikov in detektivov, vključno javno policijo, ter posebne agente železnic, industrijalcev in trgovcev, mu je nastavljalo ob gotovih luilikah pasti, a v nobenem slučaju niso Ujogli držati tega drznega človeka. V zadnjih šestih ali sedmih letih je bil Loiiis Wolfe najmanj petnajstkrat v o-prijjrmu postavp. kar je razvidno iz oficijtjJjjpga rekorda v policijskem glavnem stanu. Dolžili so ga petnajstih različnih kršitev, vključno zaroto, veleslepaiijo in sprejemanje ukradenega blaga.
Kljub vsemu temu pa je videl Louis Wolfe le redkokedaj notranjost ječe in sicer le za kratek čas, ko se jf polagalo zanj jamščino. V vsakem slučaju pa je bil oproščen. Vsak novi napor, da se ga spravi v ječo, je razkril nepričakovane vire in celo zadnji napor, da se napravi konec njegovim ma-lunaeijam, ni bil prav nie uspešnejši kot prvi, dokler ni prišel Wolfe v stik z zveznimi sodišči. V tem slučaju se ni mogel popolnoma izogniti posledicam. Pred par dnevi je bil spoznan krivim ter pb-M\jen na šest ipcsecev in poleg tega na globo $2,000. Njegova zločina sta bila, da je imel v svoji posesti pošiljatev volne med državni trgovini. Nadalje pa je imel v svoji posesti za $30,000 bondov, ukradenih tekom velikega poštnega ropa na Leouard st. Jo pomenja zločin proti zveznemu poštueom de partmentu.
Kako pretkano se je boril celo proti zveznim oblastim je razvidno iz^ejstv.avda je trebalo skoro šti-r'l1 Jsf, <ty se ga je opravilo y ječo. Celo takrat pa je bilo potrebno naložiti mu lahko kazejj. Neko prejšno obsodbo je spravil pred prizivno sodišče in to je sodbo razveljavilo. Vsl^ftega'jjo moral preživeti v ječi le šest mesecev za zločine prve vrste, vsaj v ekonomskem oziru.
Povest Louis Wolfa je bistveno povest komereijatiisiranega zločina v New Vor^u.
Pred nekako desetimi leti se je pojavil na vogalih druge Avenue.-v bližini desete cesfte, kjer jjna zločinska borza svoje tajne seje v raalifc rpptavcscijafc "in »Opjih sobah salonov majhen, suh človek. Bil jc t^kčaf * hekaio pet in dvajset, let in družba kupeev in prekupovalcev ukradenega blaga
«• i*>meje pa ae je-fevwlefo, da *
terega dobi iz sleparskih bankero-tov in drugim blagom, dobljenim od trgovcev na debelo. Takrat je opravljal svoj posel v majhnem obsegu ter z veliko previdnostjo. Precej časa je treba, da se uveljavi mogočne zveze ter si pridobi za-uprnje tgtov. Louis Wolfe, pa je vedel, kako storiti to. Posegel je oba cilja in Druga Avenue ga ni videla več.
Približno pred sedmimi leti se je pojavil Wolfe v svilenem i*i volnenem okraju in na 27. cesti je imel svoj urad. Tam se je izdal kot jobber blaga nekega uglednega trgovca. Pozneje je otvoril na-daljne urade, posebno en urad na Broe.dwayu, kjer se je predstavljal kot "Louis Wolfe, Jobber splošnega blaga ter napravljene obleke."
Ni pa trajalo dolgo, da je prišel Wolfe v. zadrege s policijo. Ta ali oni rop je vodil do njegovih različnih vrat. Zmanjkalo je blaga iz železniških kar. skladišč in tovornih avtomobilov in to blago se je zasledilo do mest, o katerih se je domnevalo, da so Wolfova skladišča. Tatovi so ga včasih o-menili kot sprejemnika blaga, katero so ukradli. Bil je aretiran, — a zopet izpuščen.
Policija je več kot enkrat poskusila svojo srečo nad tem človekom. Omeniti hočemo le enega policijskega uradnika, detektivskega seržanta Hadena, ki je najmanj šestkrat aretiral Wolfe-a. Na ta ali oni način se je zločinec vedno izmuzal, pe raditega, ker niso bili dokazi prepričevalni, temveč kot je imel najete dobre odvetnike, ki so vedno našli v procesu kako napako tehničnega značaja. Tudi železniški detektivi in zavarovalne družbe so poskusile svojo srečo.
Mož je očividno izvajal neki skrivnosti upliv nad uradniki in častniki. Brez ozira na to, kar se je zgodilo, — on ni nikdar romal v ječo.
V manj kot dveh letih po njegovem prihodu v volneni okraj je postal Wolfe splošno znan kot "največji kupec za gotov dnar v celem mestu." Pomen tega izraza je treba nekoliko pojasniti.
Tatovi dela jo bizues s takozva-niini "fences", spre jemalci in kup c-i ukradenega blaga, na dva raz lična načina. Ali izroče posredovalcu svoje blago s sporazumom, da bodo dobili polovico ali vnaprej določen delež pri konpenem dobičku ali pa gredo k kupcu ter mu prodajo stvari za gotov denar, večinoma nekako dvajset od stotkov tržne vrednosti. Ta zadnja metoda je najbolj priljubljena.
Kupec plača na mestu v goto vem deharja ter predvzame ves naslednji rizika. Če je blago zaplenjeno, izgubi on. Če je sam aretiran ter se mu dokaže, da je bilo blago ukradeno, mora ščiti tatove ter odkloniti v vsakem slučaju informacije glede izvora tega blaga Tudi če ne prinesp blago dobička ali če ga je treba uničiti, da se spravi s poti dokaze, je tudi to škoda prejemnika.
Na tej podlagi je vršil Louisf Wplfe svoj posel s skoro vsaka večjo eranero trgovskih tatov vlo-
eejo gango trgovskih tatov, vlomilcev in drugih banditov v New| Vorku. Cejiji sedem let* je prihajala neprestana reka ukradenega blago v njegova številna skrivaliS-ea ter odhajala iz njih. Prodal je vse mogoče stvari, — kožuhpvi-no, trakove, cevi jej svilo, voljo, bombaž, alkohol, obleko in vse kar mu je prišlo v roke.
Pomožni zvezni okrajni pratd-nijc, ki ga je konečno poslal v ječo, pravi, da je Wolf poleg tega organiziral ip' vzdrževal še par svojih lastnih gang. Tukaj j a pri-«#TV šti£ z ropiptrskimi duhovi ta-
kimi, drobah človek, ki je visok komaj pet čevljev in tri inče. Temelj Wolfove sile nad pristaši je bil denar. Nadaljni moment pa je bila dobra vera. Wolfe je »plačal na mestu. Bil je vedno pripravljen s poljubno množino denarja. Če je prišel kak njegovi podanik v zadrege, mu je pomagal. Držal jc svojo besedo in nikdar ni ničesar izdal. Vsakdo se jc lahko zanesel nanj.
Celo Louis Wolfe pa je mora), Jionečno pasti.
Julija meseca leta 1920 je poslala Aid rich Manufacturing kompa-nija v Chariest own, Mass., tvrdki Kessel, Haber & Kessel deset lesenih zabojev bombažnega blaga. V celem je bilo 7350 yard o v v vrednosti po #1.25 za jurd. Pošiljatev je dospela v petek in želiz-niška kompanija je poslala tvrdki Kessel obvestilo o sfh-ejemu. To obvestilo je dobila tvrdka v soboto. Ker pa je bil v nedeljo četrti julij, je večina uslužbencev v soboto izpstala. Trgovci so poslali po svoje blago šele v torek. Doživeli pa so veliko razočaranje.
Tatovi očividno ne posvečajo ni-kake pozornosti takim formalnostim kot je Dan neodvisnosti. Tudi ne porabijo koncev svojih tednov za izlete na deželo. Neka neznana ganga je izvedela za posojilo ter najbrž imela svojega člana dotični trgovski hiši. Vsled tega je prišel v soboto zjutraj tovorni avtomobil pred New York Central tovorno postajo na 30. cesti in deseti Avenue in voznik je predložil !>ovelje za izročitev desetih zabojev. Povelje je bilo pisano s strojem ter je nosilo primeren podpis. Blago je bilo, izročeno in tovorni avtomobil sc je odpeljal, a železniški uslužbenci so si zapomnili številko avtomobila.
Zasledili so licenčno plošč« tatinskega avtomobila ter našli, ua je last nekega vrtnarja na Staten Islandu. kateremu je bila plošča preje ukradena ter pritrjena na tatinski avtomobil. V tej smeri je ostalo iskanje neuspešno.
Par tednov po tatvini pa sp trgovski potuiki tvrdke Kessel, Haber & Kessel našli, da ne morejo v Phidadelphiji prodajati svojega bombažnega blaga po $1 jard in za 25 centov cenejše kot je znašala cena v tvorpici sami. Zvezni de-ektivi so takoj odšli v PhiladeU phijo, našli, kdo prodaja to blago ter poiskali tamošnjega jobberja. Ta jobber je takoj predložil kupno pogodbo iz katere jc bilo ra~z-vidno, da sta Edelsoii in Hand, dva trgovca z volno, prodala to blago za nizko ceno. jjradniki so nato obiskali Edelsona in Handa. Ta dva sta takoj pokazala nadalj-no prodajno listino, izdano od Moe Smitha & Co. na Bleecker Street v New Yorku.
Ta trgovee se je prijazno smehljal, ko so ga obiskali detektivi. Ukradeno blago? Nikakor ne. Imel je prodajno potrdilo, popolnoma v redu. Plačal je s čekom, kar zna či, da ni skušal prikriti transakcije. Koliko je dal za blago? Well, Smith je poiskal prodajalno listino, ki je kazala, da je plačal v celem $3444.00 za vseh deset zabojev. Prodajna listina pa je kazala nadaljno dejstvo, najbolj za nimivo med vsemi :
Moe Smith je kupil blago od nekega znanega prijatelja Louis Wolfea.
Srditega je bil ^olfe aretiran ter stavljen pred sodišče pod obT tožbo, da je imel v svoji posesti blago, ukradeno iz meddržavne tr jgovine. Dva originalna listka iz fro^nic? so našli detektivi v sedežu ^oJfovejja avtomobila in to je o-jačilo slučaj proti njemu. Vprjzori-' je običajne napore, da se potlači proces proti njemu. Posrečilo se, mu je jjra)oziti proces vee kot en-
Vsega je bilo konec šele pred par dnevi, ko je romal Wolfe v ječo.
Medtem pa je utaknil mojstrski slepar svoje prste nadaijuo in dosti večjo pogačo.
V noči dne 24. oktobra 1921 so troje možki v avtomobilu ustavili ueki poštni vpz pa Leonard St. tel* v?eli sedem vreč registrirane pošte. Vreče so vsebovale za več kot tri milijone vrednosti bondov. gotovega denar ja, na k it a in sličnih siva-, ri. To je bil največji posamezni banclitski čin v ameriški zgodovini. Inšpektorji poštnega departmenta so nekaj časa pozneje aretirali nekega Charles Loerberja, ki je kmalu impliciral Gerold Cliap-mana in George Andersona. Vsi trije so bili poslani v Atlauto za pet in dvajset let. Oba sta pobegnila iz ječe, a to je del druge značilne povesti iz zločinskega sveta.
Vlada je seveda spravila na delo vse svoje vire, da dobi nazaj ukradene boude. Zvezni detektivi so prijeli tudi nekega Woelfnerja. o katerem so domnevali, da ve za celo stvar. Ta mož pa je impliciral Louis Wolfa. Vprizorjen je bil napad na njegovo skrivališče in inšpektorji so našli v njegovi posesti #50,000 vrednosti ukradenih bondov.
Zopet je pričel Wolfe s svojimi taktikami obštrukcije in zavlačevanja. Boril se je z vsemi možnimi sredstvi. Poslužil se je vseh tehničnosti. Izvedel je ves mogoči finančni in politični vpliv. I)ve leti je zavlačeval svoj slučaj in celo zvezni kazenski zasledovalci so bili mnenja, da se mu zopet posreči izogniti se kazni.
Konečno pa se je vendar priznal krivim v dveh slučajih in obsojen je bil na šest mesecev ječe.
Sest mesecev poteče hitro in po kratki polovici leta bo zopet na prostem. Njegovi prijateliji pravijo. da je bogat, ko je izginila njegova imuniteta, bo najbrž opustil svoje posle in svet ne bo več čul o njem kot o čudovite:- možu iz ni žin življenja.
Sladkor in rak.
V "Mat um" priporoča neki zdravnik kot preventivno sredstvo proti raku malenkost.no uživanje sladkorja. To težo je izreklo že več zdravnikov, med njimi tudi dr. G. Guelpa. ki ž*- več let živi v Parizu ter je zelo upoštevana radi svoje zdravniške prakse. Dr. Guelpa pravi, da med primitivnimi narodi ni skoraj nobenega slučaja raka. ako ne uživajo hrane civiliziranih narodov. Nek znani zdravnik in razLskova lec centralne Afrike mu je izjavil, da ni ugotovil nobenega slučaja raka v neciviliziranih pokrajinah. Neki vojaški zdravnik, ki je bival nad deset let v severni Afriki, tudi ni mogel ugotovit* več kot pet ali š«'st slučajev ra ka na tisoč domačih prebivalcev. Rezultati raziskovanja v Tibetu so_ ravno tako dokazali, da fam ne poznajo te bolezni . . . Dr. Guelpa zaključuje, da so celice onih ljudi ki ne uživajo dosti sladkorja, mnogo bolj odporne proti raku. kakor pa onih, ki u-živajo mnogo sladkorja. Ta rezultat je silno važen s stališča zdra\-
U eiya. .
iiLVEHGVA ZDhAw'IIA VZbhZUdtjiJ
ZDRC.VJC V DRUŽINAH.
zasnujejo vsa velika zločinska Irat.^KoflCČnp	bil vendar
----------spoznan kriyim ter je vložil pri-
stv. Končano je bila sodba'ovrie-

Burno življenje lepe špijonke.
Krasna plesalka j* ctylgo časa špi-jonirala za Nemčijo, končno jo je pa doletela usoda. — Njeno življenje v ječi. — Smrtna obsodba in nje izvrštev.
Dame bede izgubile lep pkras,
Zaenkrat velja ket najlepši okras ženskega klobuka rajčično per-je. — Toda če bodo rajčice tako iztrebljevali. bodo kmalu izginile. — Streljajo jih z loki.
15. oktobra 191G ob šesti uri zjutraj je bila ustreljena v Parizu slovita plesalka Mata-Hari j-a-di špijonaže v korist Nemčije. Sedaj se vrši na odredbo oblastva dražba stvari, ki so bile last te plesalke in oh tej priliki priobču-jejo pariški listi zgodovino te slavne plesalke.
Pred vojno so goi orili. da jt-bila Mata-Hari mala indijska plesalka. ki jo je odpeljal neki ka-pitan angleške imlijske armade iz nekega Budbove-ga templja. V resnici pa je bila Mata-Hari Ho-ladka ter jI je bilo ime Margareta Zelle. Še kot mlada deklica je postala žena angleškega kapitana MacLeod a. Pozneje pa se je ločila od svojega moža in je nastopala v raznih varijetejih kot indijska plesalka Mata-Hari. Nastopala je v vseh evropskih jrlav-nih mestih z velikim uspehom ter ie imela povsod broz števila občudovalcev. Med temi je bil tudi nemški kronprine in mnogi vodilni možje Nemčije. Na- dan vojne napovedi leta 1914 je bila pri policijskem predsedniku v Berlinu in je tam obedovala. Leta 191o se je vrnila v Pariz, toda francoska policija, kateri je bila označena plesalka kot nevarna o seba. jo je spjravila nazaj na me-io. Naslednje leto se je zopet vrnila v Pariz. Policija jo je strogo nadzorovala, toda ugotoviti ni rr.ogla ničesar sumljivega. V Parizu se je plesalka zaljubila v nekega ranjenega ruskega stotnika in je vcepila a* glavo, da ga norpči. Ker pa je bil stotnik u-boir. je hotela plesalka zaslužiti miljon. da omogoči poroko. Pnnn 'lila se je šefu francoske špijonaže. fla irro v Nemčijo in izšpijoni--a za Francijo nemške -vojaške tajnosti; za to je zahtevala mi-'jon. Kljub temu. da jo je imela francoska špijonaža na sumu. zlasti še zato. ker je bilo znano, da le bil voditelj nemške špijonaže njen bivši ljubimec, so >e z njo logovorili. nakar je odšla Mata-Ilari v Nemčijo. Toda na morju je prestreči a njerfo \ad jo neka ■ingleška pat milna, ladja in jo je "zkreaia na španski obali. Podala >e je v Madrkl. kjer je naletela v nekem prvorazrednem hotelu nemškega atašeja vou Kalle. De-iada je. da potrebuje denarja in Kalle je radiobrzojavil v Berlin, naj /pošljejo 4'za agenta H 21". To brzojavko pa so prestregli na Eiffelovem stolpu, kakor tudi odgovor. da naj gre agent 21 v Pariz. kjer mu bo izplačala neka tuja firma 13.000P frankov. Francija je imeJa nemški šifrirni ključ in so torej obe. brzojavki lahko razumeli. Ko je prišla Mata-Hari v Pariz, so jo v nekem hotelu ar«v tirali. Proces proti njej je bil ta^ jen. pred vojnim sod iščem. Mata-tlari je bila zek> mirna. Sodnikom je izjavila: Kurtizana sem. vo-bunka pa ne. ^Zaslišana je bila cela vrsta oseb na vodilnih mestih. ki so bili z njo v intimnih1 odnošajih. toda vsi so potrdili, da ni skušala Mata-Hari nikdar izvabiti iz njih kakih vojaških ali državnih tajnosti. Bila je obsojena na smrt. V ječi je prosila vsak dan za kopel j. kar so ji dovolil. Njen zagovornik jo jp skušal rešiti še po obsodbi ter je izjavil da je z njim v "drugem stanu: po zakonu se namreč ne sme izvršiti smrtna obsodba nad tako žens&o. Toda tudi to ni pomagajo Zadnjo noč sta jo čuvali v celici dve čuvajki. Ko je prišla ura izvršitve obsodbe, so morali plesalko zbuditi Tker je spala. (Zahtevala je sveže perilo, n^to je molil*. Vprašala je navzočega oficirja. .če bi se mogla rešiti s tem. da bi podala odkritja o nemških agenti^. Oficir ji je odvrnil, da eksekučije, ne zadrži nobena stvar v$g. Mf^nQ pe jp peljala na me-Sfco. kjer se jg ifl^oJ^-izvršiti ob-SQ&bi Qdcfclek lovcev je ifcvrsil pje^lki} je bila
;tako j • mrtva.
Naše dame gotovo ne mislijo, ko se ponašajo z dragocenim perjem rajčice. ki krasi njihove klobuke. da obstaja resna nevarnost, da v nekaj desetletjih teh lepih ptic ne bo več in seveda tudi ne i njihovega perja. Šieer pa je njim menda to tudi vseeno, naj raste trava ali ne. ko njih ne l«o več. naj nosijo daane čez dvajset, trideset let. še perje rajčic na svojih klobuki ali ne. Zanima pa to naravoslovec in vse ljubitelje ptic. •Škoda bi bilo. če bi te ptice izumrle. Rajčice so zadnji preostanek nekdaj precej razširjene vr- letu 19u ste ptic. ki živi danes samo še ua Novi Gvineji in Afriških otokih.
I težko prenašajo tropično podnebje iu le z največjim naporom (vzdrže v pokrajinah, kjer razsii j ja straža malarija. Kazen tega pa S hidi niso varni pred domačini, ki i ne vidijo radi. da jim tujei odje-idajo zaslužek 111 jili radi tega. ce le morejo pobijejo "111 — pojedo, kajti novogvinejski Papuanei so v notranjosti še vedno kanihali. Težkoče povečuje še plahost ptic. V bližino jim ni mogoče priti zlahka, najlažje >e jih dobi na >trel tako. da se lovec skrije v grmovje in čaka tako dolgo, da se mu približaj««. Druga težk<n*-a pa .ie zopet a. da >e ne streljaj » S puškami, kjer i>I se tako pokvarilo perje, ampak z loki. Domačini. pa tudi dhigi lovci meso ptic navadno pojedo, perje pn spravijo v šope, g;i previdno za-vijtjo in potem pronlajo prekupčevalcem v pristaniščih. Od ti: gre perj»* potem v Singa]>ore. kjer ira sortirajo 111 odpošiljajo v Evropo. Ameriko in drugam. V je d<»bil lovec na Novi Gvineji ."> nemških mark za šop perja, v Singapore pa je stal že
10
Konec carističnega poslanika Atenah.
PREHLAD MEHURJA
MOŠKI! Zaščitite m Proti 1
ki se nahajajo jugozapadno o,l t)-jvsak lep5i eksemplar 20 do -1 men .lenega velikanskega otoka. j. neniSkih n^rk sis	]>(
Nova Gvineja m Afrišk4 otoki sojtem -e >e uprizarja {>ruti h.pim bogati na najrazličnejših vrstah ]n rodkhn rajeieam prav pokon-ptie, tudi 11a takih, ki žive samo jtevaiua vojna tam. Razen rajčic *o znani tudi kazuarji. ptiči ki ne lete. ampak samo tečejo in jih domačini radi iega love s psi. pobirajo pa tudi
njihova sirena jajca, katera zelo U Aten poročajo, da je xsle^ visoko cenijo. Dalje ima Nova prizmn)ja s stn?ni sm-jeI.ke Ru. Gvineja med svojimi špeeijalite- sjje ostavU mesto dos,Mhmji po. tann tudi razne vrste lepih golo- >lanik ku0z Detniaov> ki je Iin bov. ki tudi ne žive drugod. Grškem "zastopal- cari^tieno
Rajčic je na Novi Gvineji in na j Rusija l)emidov je odšel v Pariz. Afriških otokih več vrst; nekaJ kjer bo „adaljeval svoje delova-tere so majhne, druge pa precej |nje mecl tamožnjisni ruskimi emi-velike. Žive v tropienih pragozd o- j grauti. vih in so primeroma ".eio plahe, j vendar pa jih to ne oovarujc pred j pogibeljo. Odkar je v Evropi in: Ameriki zaslovelo njihovo krasno| perje 111 postalo mnogo iskani in j drago plačevani <«kras damskih klobukov. >e .je pričela na Novi j Gvineji divja gonja za temi pti-j cami. Z vseh strani so prišli raz-j ni pustolovci, ki so >c lotili loviti ( rajčice. od teh pa so spoznali nji-; iiovn ceno "tudi domačini in tako; nimajo ptice nikjer več miru. Xa tisoče in tisoče se jili |x>bij'» v-,r»-ko leto. tako da jih v obrežnih pasovih sploh ni več in jili morajo lovci i»kati le še v notranjosti; velikanskih novogvinejskih pragozdov. Oe ne bodo vlade, katerim j pripada Nova Gvineja, ptic za-! ščitile, jih bo lakomnost po de-i narju in nečimernost evropskih dam v nedoglednem ča^u poj»l-noma pokončala.
Lov na rajčice je precej naporen. posebno za Evropejce, ki j
N ubavite si nafbo^iSo tulfim
Pf»EPFje^.BA zm MOsKE Velik« tob»35c. Kit (4>1 Vrilkkimrji »Ii S«n-Y-Ki« Dept: B
92 Bnkmtn St.. New York PfSlte okrožnim.
Veselite se vdrsnenja s PAIN-EXPKLLEEJEM.
Po trdnem dnevnem delu si nadrenite roke. tv>stc in hrbet.
f'lovtk. ti dela. 7. mi5ic:».mi. ne
sme bitf bola.n. Urite se vedno. Poskušajte vdrsnenje s Pain-Expeilerjem.
Pain Expefler ohranja, zdrave ljudi pri zdravju! 35 in 7'»«. steklenica v I«?kTrnah
F. AJDC RICHTEK & CQ 104-1M So. 4th St . Broot1yo.N.Y
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA,
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECtJALIST MOŠKIH HJLEZNI. Mole stroka le zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 25 let ter imam skušnje v vseh boleznih 'in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaše bolezni, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Za*.o 30 morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdra-. vim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«.
Jaz pfdraviii zastrupljeno kri. mazulje in lise 00 telesu, bolezni v griu. Iz. padanje ."as, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne in bolezni v mehurju, ledicah. Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo. naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo in potek od 9. dopoldne do 5. popoldne; v torek, Četrtek In sobota od 8. dopoldne do 8. zvečer: v nedeljah ln praznikih od 10. dopoldne do 2. popoldne.

Velika noč —
velik praznik krščanskega sveta se približuje.
Star in lep običaj našega izseljenega naroda je, da se o priliki tega praznika spominja svojih v stari domovini z manjšim ali večjim Hftjiy|ryriTTi darom«
JCi se potrqdimo, da pridejo denarne poši-Ijatve, namenjene za Velikonočna darila, pravočasno v roke dotičnikov.
yrajgoyocire ggj|gj|g poSi^jatve
bodo tedaj pri nas izvršene z znano brzino in točnostjo našega zavoda.
Frank Sakser State Bank
82 Corttandt St., Mew York, IT. I. GL4.VN0 . ZASTQFSTYQ JAm	BANKS

OLASNARODA. 5. APR. 1924
lil	(Nadaljevanje.)	, i
Poletje za poletjem, zadnji čas tudi v zimskih mesecih, je spremljal Sobolej družino svojega prijatelja po najslavnejših, zdraviliščih.
Kot zdravnik in kot brat je stal ob zdravniški postelji, etoril je vse, kar je bilo v njegovi moč?, svetoval, upal in tolažil.
f r
Postne misli.
Spisal Fr. Ž.
Popotvanje, bratje, je naše živ-[guba. uele zastrau parte, uego tu-jenje! Življenje je trpljenje! di sploli iu za domovino
Blagor mu, ki se spočije !
Snoči sem jedel morsko ribo — kadar snoči morsko ribo jem, me drugi <lan obhajajo jako resne mi
V znamenitih časih živimo, vse vre in na vrata trka to in ono. Vsak dan nam rodi novih vprašanj in si jih beležim, bogata mi je že zaloga, iu bom rešil vpraša
sli. Hibe so božje stvari, ki se jim	— ^rasa-
' J,- nja dnt-° za druglm?ako Bog d9
T	« ---------o O	----J -----J — ----------
Ob takDi prilikah ga je i>onavadi stisnil gospod Dern-Gropen Prav!
lioče plavanja; morske ribe so še posebno razvajene in ne plavajo zanikarnice, če nimajo tekočine kar za morje — to ni dobro, to ui
Oh!
Prah smo in pepel!
Odprta noč in dan so groba vra-
«1*. *	i.'1/ijvii.ju Hiuiuuu, iu u.JL uiu j/a iiiiu ^	r	---------- o" (jluu<> v x a-
prišle besede: — l)aj mi, česar mi ne more dati noben via-^• — Ta pesem mi je bila že nila-noben bogataš, daj mi najvišje darilo, ki je bilo kdaj pode-* Leniču všeč, prijazna groza me je
rl».-I n,! T	1	- — -	cnrclatola 1.n«« * ..---- -_ i____i i«
krčevito za roko ter mu dejal: — Povej mi, kako naj se ti oddolžim !
Takrat je v srcu ubogega Soboleja kriknilo, iz ust mu pa niso nikdar dar in
Ijeno, daj mi Leno!	g
Teh besed pa ni nikdar izpregovoril.
Le žaJfrstno je zastokal, si obrisal čelo ter odrvnil; — Kako naj	_______ ___
ubogi denar poplača srečo, ki sem jo deležen v tvojem domu? Vse jako! To je morebiti od morja, kar imam, vse moje premoženje in ves moj denar, je tvoja last, pajki je riba živa v njem plavala, sem kljub temu tvoj dolžnik.	|Morje, za marsikatero reč si ko-
spreletela, kadar sem jo bral ali slišal.
•Jako slab imam okus v ustih —
Lena se je razvila v dekle. Danijel jo je smatral za najbolj ljubko iu najlepšo bitje na svetu.
Njena mlajša sestra Jolanta je bila modrooka mladenka, mehkega, sanjavega značaja. Med sestrama ni delal nobene razlike. Obe je enako obdarjal, obema je prirejal enaka presenečenja.
Nihče pa ni opazil, če se oči ubogega grbastega človeka žarele kot ogenj, kiidar je opazoval Leno, in nihče ni vedel, da skrbno spravlja vsako najmanjšo cvetko, ki jo je Lena kdaj držala v ro-kali.
Večkrat je v mislih primerjal naslikane oči svoje matere z očmi tega mladega dekleta. Neizmerno se je čudil izraziti podobnosti. To je bila zanj uganka, ki je ni mogel razrešiti.
Srečna leta. ko je lahko gladil Leno po licih, ne da bi mu kdo kaj zameril, so kmalu prešla.
v	.	.	. .	. ,	I viti na noti
/.nova se je pojavila usoda ter zagrebla svoje kremplje v srce i A -i ~ i i • , -	, -
. ..	=	J	v J	.lostnih nas narod ne ljubi. Nego bi
nesreenika.	I...	,	. .	.
i.-uh moral postaviti na take, da bi
ristno — tudi moškim zborom zale-gaš, ako imajo basov za "Buči, buči." Okusa pa nisi koristnega, o morje!
Morebiti mi prihaja sabi okus od onega morja, ki je riba v njem plavala mrtva. O. buči v buči! —
Tisto "od groba-vrata" bi moral kdo postaviti 11a note, da ne bodo ob vsaki smrtni kosi vedno in povsod i peli le "Vigred", pa naj si bo letna čas katerikoli. Toda ne bi smel "groba vrat"" postaviti na note preveč žalostne—a ža-
Lenina lepota. jc vzcvetela ter je bila znana daleč naokrog. Kot metulji kros opojne rože no letali krog nje mladi kavalirji. Knez Danijel Šobolej je trpel in ©bupaval.
Njegovo srce se je protivdo usodi in krivici božji, ki ga je tako'prav
se dal nanje za silo še zadrsati valček. Parmi bom pisal v Mari j bor, ta bo to reč zasukal, da bo
nedolžnega poteptala v prah. Stiskal je pesti in proklinjal svoje roj stvo. dokler ni omagal vsled bolečin, ki so se zbirale v njegovih bolnih prsih.
Oh. groba vrata Grobovi tulijo! Tuljenje ni dostojno na posve-
Leua ni bogata. Mladi moderni snubci potrebujejo dosti denaria. '..I.1 ~T* v:,,., - t.....i , ii--,. i -	ilisee. Kdo
Njim je bogata dota potrebnejša kot pa lepa žena.
' In globoko v duši je sklenil: Če res ne more biti moja, tudi nikogar drugega ne bo.
Ob takih prilikah jc stopila Lena k njemu, mu položila svojo nežne ročico na razbeljeno čelo ter ga vprašala :
—	Ali si kaj boljši, ubogi stric Danijel? Kje, za božjo voljo, si si nakopal bolezen ?
To ga je tako ganilo, da je sklenil: Bog naj me pogubi, če bi skušal skaliti njeno srečo. Ilvala ti o Bog. da sem dovolj bogat, da ji lahko pomagam.
Ne, Danijel Sobolej ni liotel imeti Lene za svojo ženo, kljub temu je pa trepetal pred uro, ki mu bo ugrabila njegovo najdražje.
In nekaj posebnega je bilo. da se je Lena krčevito ustavljala vsemogoči moči ljubezni.
Iiladno in ponosno je stopala svojo pot. Snubca za snubcem je odšlavijala ter govorila:
—	Jaz ga ne ljubim, jaz nikogar ne ljubim. Kako naj ga vzamem za moža, če ga nimam rada?
V takih trenutkih je hotelo Danijelu počiti srce same blaženosti.
Pa so prišli drugi snubci iu trpljenje se je znova začelo.	- -
Danijel je bil stopil v zvezo z raznimi slavnimi zdravniki toda Potrt iu žalosten. Vprašal je Kran-vsi poskusi in vsa prizadevanja so bila brezuspešna. Gospa Dern-Gropen je umrla. Lena je položila svojo glavico na rame svojega dragega prijatelja in britko jokala. Žalost in žalovanje sta druži-nico še bolj združila. Danijel je bil skoraj vesel vedoe. di l>o ostala Lena že vsaj toliko časa doma, dokler bo nosila žalno obleko.
Čudovita usoda je pa kmalu odredila, da je postal gospod Dem Gropen lastnik vsega očetovega premoženja.
Njegov najstarejši brat je padel v dvoboju, drugi brat se je pa pri ježi smrtno ponesrečil.
Kar čez noč je postal bogatin. Ker je imel samo dve hčeri in <e	JjC m mil parie ^	,
Hi nameraval se enkrat poročiti, j, polagoma razprodal vsa posestva listih! Strahovito so dragi - tiska-
ter obdržal za se le rodni grad.	I .	. " ...
*w , , ... .	.	*»i vcc nese nego pisati! "h. ni^j
ivinalu nato je bil imenovan generalom ter je bil prestavljen vi,- v — ,
gla\ uo mesto.	[T z«Panwc' kohko »'f b:
r\„ •■ i	ti	. ~ .	-živel, če bi pesmi samo stavil in
Uanijcl mu je ob slovesu prisrčno stisnil roko, v njegovem no- v 11 • 1 • u- -t • i • 1»
gledu je bil. pa tiha bolest. Podoben je bU človeku, ki se Tk\ .L "t i F T
,______.	, ......	c K«. t»'.-m umrl, ne daj:-1, za mr.no
pod bremenom usode ter se uda v božjo voljo.
Število snubcev je naraščalo. Lena je bila sicer z vsakim jako
uljudna, kljub temu je pa gledala, da bi se ga čimprej iznebila. 1 „ besedo 5Q f Mcd .tRjc
Ivo so se snubci poslovili, je prišla k Danijelu vsa jezna rekoč:-1 ■ ..	,	- ",M
o*-;« n«. 1	- 1 i • , \ ■ - . . »no jo dajte ali med "Prodaje"!
—	On, stric Danijel ti ne ves, kako priskutni so mi vsi t «;ro-J T.,- . ,	1 -	-i • • j , , morebiti se kdo najde, ki bi ,:upu
lici m baroucki. Saj vem, da jrm je samo in edmole za denar. Pivd 1 . .. ,, .,. . , . „
denarjem bi se valjali kot pred zlatim teletom v prahu. Uboga	"	"u
ksa, ki jim sede na limaniee ter se pusti varati od njih.	'Društvene prireditve ako bo
—	Ti si krivična Lena, - ji je ugovarjal Saj so te vend J P^?™'™ m b° . j tudi takrat snubili, ko so bila še razmeroma revna.	^oglasi so jako poceni m izredno
Oko ji je zablestelo, stisnila je zobe ter mu položila roko na*?^	T'** ff'
raTue.	be, kdor kupuje ali prodaja, kdor
—	Ali res misliš, da so bili tako nesebični?
—	Seveda so bili.
—	Jaz pa vera, — je nadaljevala, — da so bili vsi prepričani, da bo najbogatejši knez ruskega carstva svojo sorodnieo kraljevsko obdaril in jima dal že več kot potrebujeta. Kaj misliš da ne vem t ln ravno vsled-tega, ker vem, se mi je vse pristudilo. Neznansko prist udflo.
Lena je sttesla .glavo m čudno pogledala.
—	Bog me varuj, — je izjavila odločno, —- da bi se kdaj p^.ro-čiia z moškim, kateremu je denar poglavitna stvar.
In Lena ni prelomil« svoje besede. Sedemindvajset let je bila že stara, pa «e je njeno srce vedno strinjalo z njenimi suork --
v iiste svečanega parte, nege «li.j-te mojo smrtno koso v "Male ogia-
To je moje delo za domovino, moja dolžnost!
Toda najpoprej. kakor rečeno, majhno kislo kumarico!
Pa žive med nami še druga peresa,- tudi njim bijejo srca za domovino in sploh, rad jim dam iz bogate svoje zaloge na razpolago par vprašanj, ki so se rodila prej ali slej in jih imam zabeležena.
Dela je dosti za vse!
I11 se morebiti gane slavno uredništvo in razpiše nagrade za najboljše odgovore 111 naj to pot od tekmovanja ne izključi intelektualcev — tudi intelektualci ne morejo živi v zemljo. Nagrade pa naj bi morebiti ne bile knjige, inteltk-tualeem 111 treba knjig. Boij jim je treba čevljev in celili hlač in abonemana — abonemana pri. peku.
T11 sledil zazgled par teh vprašanj :
1)	Odkod in zakaj se imenuje zadnji del kokoši škofija?	a
2)	Kaj in kako dela svinja z mehom, da potem pravijo. Tako dela kakor svinja z mehom?
3)	Zakaj se pravi dami dama?
4)	Kam plovemo
5)	Kakšno kravato mora imeti prezadolženee v poravnalnem postopanju, da se ne blamira pred kulturno Evropo?
Kadar bo treba, še lahko pošljem vprašanj.
ROYAL MAIL
NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Orca" "Orbita" Tl pamikl so novi in moderni t vsakem ox i ru, najbolj priljubljena potnikom ln fflasovite radi komodnoati ln — KOMFORTA.
Zdrava, tečna ln obilna hrana se aer-vlra vsem potnikom na belo pokritih mirah. Družine, žene in o trod imajo POSEBNO PAZLJIVOST.
Za podrobnosti se obrnite na "»«« zastopnike v važem mestu ali na ROYAL. MAIL STEAM PACKET CO 2» Broadway,_New York
"DEUTSCHLAND" JE DO SPELA.
Ob takih prilikah mu je šepetal zli duh: — Ne boi se, DaniieL .
' J f cen cm kraju, kakršen je pokopana j počiva v miru, ako
COSULICH LINE JE DOBILA DOVOLJENJE.
naokoli tulijo grobovi. Včasi niso bili taki! — Kam plovemo?
"Nevesta moja. bleda smrt." — Ko sem bil mlad, sem pričel pesniti to pesem, pa ne vem, ali sem je spesnil dosti več	zače-
teki — Morebiti jo je pesnil še kdo drugi . ..
Saj je vse eno!
O. da bi bili zima miaz ali kdor koli vzeli še ono ribo!
Tn ono morje ! — Ne verjamem, da je bilo iz ljutomerskih goric — ifej! Edino cena je bil;: pristna in prvovrstna.
Žalosten sem in potrt kakor hrvatski Bog. Brača onkraj Sotle inia desetkrat manj ka ielic kakor mi. v kapelicc postavljajo Boga j »tlečega glavo ima nagnjeno in jo podpira z eno roko in je sila potrt in žalosten. Vprašal je Kranjec brata z one strani &oile. zakaj j:m je Bog tako žaiostjr in potit Je r igovoril Hrva:: ,lKa.i n»-bi bil, kt je ustvaril Kranja
Ou, Kranjca! Jadna mi inajka!
Ali j-f nisem več vajen dobro'! Kdo j t^m zadnjič jedel mersko rito, kdaj zadnjič pil ljutomeva?
Najra;ši bi umrl! Če ne bi bili parte like dragi v
Jugoslovanska vlada je dala Cosulich črti dovoljenje za prodajo tiketov v Jugoslaviji.
To dovoljenje je bilo izdano pravočasno z oziroma na bodočo kvoto. Oblasti so priznale službo, ki jo nudi Cosulich Line, in je ediua družba, ki pošilja svoje parnike naravnost v Jugoslavijo (v Dubrovnik) ter v Trs-t, odkoder je najboljša zveza z Ljubljano, jZagrebom in Bel grad 0111.
Služba na parnikih je izborna. Hrana je domača, in uslužbenci so zmožni slovenskega jezika. V službi bosta ostala parnika "Pre-sidente Wilson" in "Martha Washington". "Martho Washington" kurijo z oljem. To pomeni, da je na nji potovanje hitro.
Parnik Hamburg-American črte, "Deutsehland**. je napravil svoje prvo potovanje iz Hamburga. To je .sj)oročiia uprava United American Lines, ki zastopa hamburško družbo. Ta parnik je največji nemški parnik, ki je bil stavljen v službo izza sklenitve miru. Proti Evropi bo odplul 17. aprila.
Novi parnik je že tretji z imenom "Deutscblaml". Leta 1S4V, kmalu po osnovanje družbe, je bila zgrajena mala ladja, vsebujoča 700 ton ter stavljena v sevc-roatlantiško službo. Na nji je bilo prostora za 91 potnikov. Drugi parnik "Deutscliland" je bil zgrajen leta li)00. Imel je 17,000 ton.	4
Novi parnik ima pa 22,000 ton ter je na njem prostora za 2000 potnikov ter je najmodernejše o-promljen. " Deutsehlaiid" je 0-premljen z istimi najmodernejšimi iznajdbami kot je opremljen parnik "Albert Bal lin".
EST
m
w
Kretanje pomikov - Shipping News
12- aprila: Leviathan, Cherbourg; Olympic, Ch«r-ourff. Veendam. Cherbourg.
16. aprila:
Aquitania, Cherbourg; Chicago, Havre 19. aprila:
Homeric. Cherbourg; Ausonla. Cher-ourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg: New Amsterdam. Rotterdam; Rochambeau. Havre.
23. aprila:
Paris. Havre: Berengarla, Cherbourg. 26. aprila:
Majestic. Cherbourg; Albania. Cherbourg; Pres. Harding, Cherboure; Orduna. Cherbourg; Cleveland. Hamburg. 29. aprila: Republic, Cherbourg-8- aprlta:
Mauretanla, Cherbourg. 3- maja:
Leviathan. Cherbourg; Olympic. Chsr bourg; Pres. Wilson. Trat; La Savola Havre; Orbita, Cherbourg.
T. maja:
Aqutania, Cherbourg; 8. maja:
LelKentand. Cheroburg.
I0. maja:
Homeric, Cherbourg; bourg.
14. maja:
Paris. Havre: Martha Waahlngton. Trstf Berengarla, Cherbourg.
15.	maja:
Albert Ballln. Cherbourg tn Hamburg; Stuttgart, Bremen.
16.	maja:
Orca, Cherbourg; Veendam. Bol-'gne; Pres. Roosevelt. Bremen.
17.	maja:
Majostic, Cherbourg.
21. maja:
France, Havre; bourg.
Mauretanla. Cher«
America. Cher
24. maja:_
Leviathan. Cherbourg: Olympic, Cherbourg; Tyrrhenia, Cherbourg; Colombo, Genoa.
27.	maja:	_ _
RelUnce. Cherbourg ln Hamburg;
York, Bremen.
28.	maja:
Aquitania, Cherbourg.
30.	majal Ame-lca. Genoa.
31.	maja:
Homeric. Cherbourg: Conte Verde,
Genoa: Pres. Harding. Cherbourg.
tU
HAMBURG AMEHCAN LIKE
(hARRIMAN LINE) Joi NT iTEBViCE U«nt
Najkrajša pot v vse-det*
JUGOSLAVIJE
Odplutja vsak teden z našimi raa-košnimi parnik i RESOLUTE	RELIANCE
ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND I'arniki s 1. 2 in 3 razre^pm in znani "Mount Clay". "Cleveland", "Hansa" "Thurinaia" in "Westphalia" ■ kabinami in 3. razredom. DEUTSCHLAND. 17 apr. ob opoldne rspešna. uljudna ^miba. Iaborua kuhinja. prijetni m pHvlafnl prostori.
UNITED AMERICAN LINES
39 Broadway. New York
Ali pooblaščeni krajevni * zastopniki.
ROJAKI, NABOCAJTE SE NA '0LAS NAHODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V OKUŽENIH DRŽAVAH
—	Pomisli Polonca, včeraj se' mi je pripetilo nekaj strašnega. Neki gospod me je ustavil na uli-! ci ter me spremil donriov.
—	No in —?
—	Zelo eleganten gospod . . J in pri vsakem tretjem koraku me j je poljubil.
—	A. kaj si ti storila/
—	Ovinek! Na ta način sem si podaljšala pot <lo doma.
Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe.
Brezplačna poakuinia metode, katero more vsak rabiti brez neprilike in izgube časa.
Imamo način, kako kontrolirati naduho !» telimo, da poakuaite na na* račun. Nie ; aa de, ako je to te dolga bolezen, ali pa ; ■e je pojavila. *e-le pred kratkim.ako je senena mrzlica ali pa kronična naduha, naročiti morate brezplačno poakninjo na-Sega načina. Na to aa na gleda, t tan klimi thrlte. ne gleda aa na t>Io starost ali opravilo, ako vas muči naduha ali mratica. nai način vam bo tako] pomagal.
Posebno telimo poslati onim. ki m nahajajo navidez v obupnem stanju, kjar niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, dimi. "patentirano kajenje" itd., želimo pokazati vsakomur, da je ta novi način določan, da vstavi vsako težko dihanje, vse hropaftja ln vse straAne napade takoj.
Ta brezplafna ponudba Je prevažna, da bi jo zanemarili. Plilte sedaj ter jo takoj pričnite. Na poftljite denarja. Poffjlte kupon dana«. Niti pofttnlne n« plačata.
mSULlCHLIMf
Edino oirvktno • Pomladno odplutja O tvori t rens vožnja znanega Presiuente Wilson — 3. maja; 24. jun. Martha Washington—14. maj.; 12. JulL
v Dubrovnik ali Trst. Zeleznlna v notranjost zmerna. Nobenih vi. rajev. Vpraiajte pri bližnjem agentu sli pri PHELPS BROS. A CO„ 2 W«i St.. N. Y.
BREZPLAČNI POAKUSNI KUPON. FRONTIER ASTHMA CO.rUoom 2P1H Nlagaia aad Hodsoa Sta.. Baffala N. T.

Kako se potuje v starikraj in nazaj y Ameriko.
DOB ]• aamestjea potovati t atari kraj. je potrebno, da H natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih aamorsM dati vsled nade dolgoletne Uknflnj«, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstna parnike, ki Imajo kabine tudi v UL rasredn.
Tudi oni ki Is niso amerlltl dr-Savi Jani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da ae povrnejo tekom Šestih mesecev ta so pripojeni brea vsaka neprilikv ir to deielo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
■Aar fell iebtti svojca Is starega kraja, naj
pfSe sa pojasnila tn navodila. Jugoslovanska letna kvotm anaia M2f novih priseljence*.
Za potne strolka lspIaSojd p4 na-Bem naroHln JADRANSKA UAM-KA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
U Cortland! Btnd New Tsttt ji
se ženi ali moži — kjerkoli, na drobno, na debelo, vsak se poslužuje '4Malih oglasov".
Morebiti pa ne bom umrl. Nego boui začel novo življenje, redno in zgledno, brez rib in brez morja — vse bo posvečeno le delu in javni blaginji.
In si bqm najprej naklonil kislo kumarico. Ponižna jp božja stvarca, ni draga, vendar hrani v sebi pbil^mig^mdiie giJjB novega in krepostnega živjenja. Zdaljle imeti H MU bridka
Potrebna knjiga za pravilno pri-I učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški dr-|žavljan*
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega siedafis;
Prvi dd: GLASOSLOVJB. Pragi del: OBLIKOSLOVJA, Tretji del: YAJB.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN<7LESKI BESEDNJAK, iesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI kater* mora znati vsakdo pri nabavi difev* ljanakega papirja.
•Vm angleške besede so navedene, kaktf sa p3e> Jo in kako se pravilno angleško izgovore. Is ti knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brea učitelja.
Kje je ran.; ovo FRAXK OBER-ST^VIl? Zanj i" ne veni-5 let. Leta 1916. je bil v Bear Creek, ikmt. Jaz sem star št-!e 16 let in scan tu popolnoma sam. !>r<v stariiev. zato prosim onega, ki kaj ve o mojem očetu, da mi poroča, aLi naj se oee sam oglas*, svojemu sinu Francu Oberstar, Jelenov žleb, pošta Iraški potok. -Slovenia. Jugoslavia.	i (5-7—4)
Potovanje v Jugoslavijo,
Kdor namerava potovati to spomlad v stari kraj na obisk ali stalno, priporočamo, da se odloči za parnik "PARIS", največji in najnovejši parnik francoske parobrodne družbe, ki odpluje iz New Torka
14. MAJA 1924.
Železniška zveza preko Francije. Švice in Avstrije je za Jugoslovane najbolj pripravna po francoski progi, zlasti pa še s parnikom 'PARIS' in s« pride v devetih dneh v Ljufr ljano; oui pa, ki potujejo v za.se-dno ozemlje, se peljejo iz Pariza naravnost ▼ Trst.
S tem parnikom potuje tedaj tudi naš uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, in bo pazil tudi na prtljago, da bo sla naprej vedno istim vlakom, kot potniki,
Tsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem parniku v kabinah po 2-4-6 v eni kabini; kdor žeU potovati takrat na tem parniku, naj nam dopoSlje čim prej $10.00 are za III. razred in $50 za drugi razred, da mu preskrbimo dobro kabino 2e sedaj, ua ne bodo boljši prostori vsi oddani
Frank Sakser Stat« Bank New York, N. Y.

Pozor čitatel ji.
Opozorita trgovce trn brtnike, pri katerik kupu* jete ali naročate in ite z njih postrežbo »dovolj i*, da oglašujejo t listu11 Glas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda

AOVCftTtaK IN "•LAS N Alfo DA".
ROJAKI, FABOOAJTB 8E HA •GLAS HAKODA', NAJVSOJI SLOVENSKI DNEVAJX T SQKutnn imliVJA
SLO VENSKO-AMERIKANSKI
Je trdo
Publishing
za leto 1924
y ZALOGI OA IMAMO SE SAMO PAS STO
IZTIS0Y.
•	y
Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno.
Cena 40 centov. Za Jugoslavijo ja laU ona.
SLOVENIC PUBLISHING COMPACT 82 Cortlandt Street	New Toxic
X	- « ■
RMii
T
i" Aji ■ ~MA.
: .j, i
i