CENA LIR 25
PoStnina plaCana — Speri, abbon. post. - II g*.
.
t
1E
GOSPODARSTVO
RGOVINA ♦ FINANCA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJ S T V O
Eto x št. 209

PETEK, 23. SEPTEMBRA 1955
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
■
IZ
Potek nedeljskega javnega zborovala v Rossettijevem gledal., ki ga je ^ieal mestni odbor za prosto cono, je pašnike vladuic čin krogov v Trstu iz-‘‘fladil. Vsaj oni pišejo, da jih je iz-'^aadil. Preveč politike, da so priredi-velikega zborovanja za proglasitev 'toste cone vmešali v to čisto gospo-arsko zadevo; nevarnost je, da bodo ^lunisti boj za prosto cono speljali s syoj mlip.
peprav ni človek pravi izvedenec v
v za
! 2aš<l politiki, bo takoj zasledi.
pa očitku poskus, da se gibanju__________
'rosto cono zada udarec po ovinku, ali ,a*or pravijo — v hrbet, češ da prav-^phrav ne gre za resnično gospodarsko ^ j^trebo, ki jo čuti tržaško ljudstvo, •tnveč za čisto politično propagando (Povratne stranke.
•A <'e 50 komunistični govorniki, indi-ra£jendentisti in socialisti želi splošno o-
aj^bravanje
zborovalcev, se je to zgodi-^	ker so zadeli utrip pov-
' ranega Tržačana, ge pravi tržaškega ^ ovnega mnenja. Njim so zborovalci 'l> ta'*co Ploskah kakor neutrašnemu y f°borniku proste cone g. Barbiju, ki Cflj gotovo ni mogoče očitati, da pripa-,|e^ h kateri izmed omenjenih tržaških
tržaška javnost zahteva popolno pro-F0 cono, ker je prepričana, da bo ta ^itikovito pripomogla do ublažitve ge-pbje gospodarske krize, ki ne.usmilje-[■ Pritiska na Tržačane in jim iz-r^ljeda tla golega obstanka. To je ysein gospodarska zahteva, toda z t, idko socialno primesjo, ker gre za r^ienjsko eksistenco ne samo posa-^hih slojev, temveč vsega prebival-, na Tržaškem. Ta gospodarsko-so-i zahteva tržaškega mesta in Trpkega ozemlja gploh, mora že po sa-en:i ustroju demokraitiene vladavine st3ti politična. Prenesti se mora v 'diost, na javna zborovanja in tako 'pobiti politično barvo, keir bi ge sicer .'bče ne zmenil zanjo, morda niti vlada Impulz, vzpodbude za ukrepe rednjih upravnih organov morajo ,riti od spodaj, ako v resnici pravil-1 Pojmujemo demokracijo.
Naloga strank in njihovih predstav-kov v parlamentu je> da skrbno sle-J,° utripanju javnega mnenja, pa naj to do izraza na sestankih, shodih 1 nemem slovesu prebivalstva od iz-“jenskih ladij — in njegove želje pre-“Saio do državnega krmila.
. tej priložnosti moramo ugotovi-vladajoča stranka in vladni or-'anj na Tržaškem premalo upoštevajo ^stiično tržaško javno mnenje in da 'Viajo mimo njega. Zato pa jih presedajo takšna zborovanja, kakor je bilo ^nje v Rossettijevem gledališču. Pri-^niti moramo, da ta naša ugotovitev 'prav nič izvirna. Italijani najraziič-^Jših poklicev in političnih barv, ki Shajajo iz notranjosti Italije, namreč Sntavljajo, da vlada tam neprimerno .^ia demokracija kakor na Tržaškem. a2glabljanje o vzrokih, ki so dovedli . tega, bi nas privedlo predaleč. Ugo-Q ^'iamo samo to dejstvo, ki ga Tratni čutimo na vsakem javnem ko-'sku.
Točen odraz razpoloženja zboroval-d V Rossettijevem gledališču, tržaških dPodarskih krogov in razpoloženja Jdla ljudstva na Tržaškem ozemlju je lepak pa zborovanju: «Ne privilegij, dVeč nadomestilo!« Prosta cona je ^aška zahteva, tržaški postulat, ki ga .arekujejo posebne tržaške razmere, ki liso ustvarili Tržačani, temveč dru-2a zeleno mizo. Tržaško gospodar-v° sili že po zakonu dedne inercije sedanjega mrtvega kota ob robu T-klije in hoče navezati stare vezi z za-diem. Zato bi se rado otreslo carinah spon.
.o«;1
ii

1
°2ne gospodarske novice
KOLIČINE ŽITA CEZ TRST ,N®ka angleška plovna družba je dhila pogodbo za prevoz večje koli-^ žita iz luk Mehiškega zaliva v Prva pogodba je bila sklenjena Podlagi 13,25 dolarja za tono, dru-5T' aPa na podlagi 12,50 dolarja za tono.
^ERIKA PRODAJA MLEKO
Prahu kot živinsko krmo ^ttierika je začela 15. septembra I d	P° znižam ceni »prijatelj-
uat državam« mleko v prahu za ži-pko krmo. Ministrstvo za poljedel-J’0 je do sedaj prodajalo mleko v altu za živinsko krmo samo na no-rhiem tržišču, nikoli pa v tujino, briški predstavniki so izjavili, da "tleko v prahu namenjeno izključ-f |J 2a živinsko krmo in zato ne konku-a mleku v prahu za človeško pre-^ |,.aho, katerega izvažata tudi Holan-“"cfo in Danska. Predvideva se, da bo namestnemu mleku nižja od 10 ^'hk za funt.
^RlKA TRG BODOČNOSTI Nemški izvedenec, ki se je pred kraf vrnil iz Afrike, je izjavil, da ima-Rcnija, Tanganika, Belgijski Konju Sudan ogromno nakupno moč ter ve(hlo trdno finančno podlagi. (hllce v teh državah plačujejo vse J1?') v najkrajšem roku in točno ter j^jo nikakih valutnih težkoč. »Vse ^°Pske države, od najmanjše do naj-J]6,« je izjavil izvedenec, »imajo žOost izvažati v Afriko.
^VOJ AVSTRIJSKE ZUNANJE
'Kovine.
.'3o Podatkih osrednjega avstrijskega 'ističnega urada se je primanjkljaj 'f11 t51rijske trgovinske bilance od junija julija letošnjega leta zmanjšal od
er'
dje
aža
aži>
H
na 253 milijonov šilingov. Junija l6ca je Avstrija uvozila za 1.829 mi-aHov šilingov blaga (v juniju 1.840 ■*' izvoz je znašal julija 1576 mili-^v, junija pa 1521 mil. šilingov. Uvoz lorej nazadoval za 12 milijonov ši-8°v, izvoz pa je naraste! za 55 mi-NOtiov šilingov.
Nemčiji v Moslcvl
m\n PRED INELAOJO ZiUEl VES SVEI
Svarilo Mednarodnega denarnega shlada fn Mednarodne banke
Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada in Mednarodne banke za obnovo in razvoj so na X. letnem sestanku v Carigradu imeli važno posvetovanje. Glavni predmet razprav na letošnjem sestanku, ki so se ga povečini u-deležili finančni ministri včlanjenih dr. žav, je bila nevarnost pred inflacijo.
Govorniki so pritrdili svarilu ravna-ielja Mednarodnega sklada Šveda Ivar-ja Rootha, da bi inflacija hitro izbrisala napredek, ki je bil po vojni storjen za gospodarsko obnovo. Zbrane je tvar Roo!h pozval, naj bodo v denarni in davčni politiki čimbolj previdni.
Roothu se je pridružil ameriški finančni minister Georg M. Humphrey, ki se je sestal z 20 finančnimi ali trgovinskimi ministri tujih držav in poučil o gospodarskih razmere-h v svetu. (Sestanka se je udeležilo 57 finančnih aU trgovinskih mnistrcv). Mr. Hum-phrey je ugotovil, da je večina ministrov na njegovo vprašanje, kako je v njihov; domovini, odgovorila: zelo dobro — tako dobro, da smo zaradi takšnega položaja v skrbeh- Mr. Humphrey je zaslutil v "teh odgovorih nevarnost pred inflacijo. Pripomnil je, da se morajo odgovorni državniki zavarova-M pred pritiskom denarne poplave. Ako se bomo vdali temu pritisku, moramo računati z reakcijo, to je z vsemi težavami, ki jih prizadene deflacija, ki bi morala slediti pretirani inflaciji.
V zaključni besedi se je ravnatelj Mednarodnega sklada Rooth pridružil Američanom, ki so odbili vnovič predlog Južne Afrike, da bi se cena zlata, izražena v dolarjih, .povišala. Govornik je poleg tega izrazil željo, da bi se sedanja visoka gospodarska konjunktura Združenih ameriških držav okrepila z večjo sprostitvijo ameriške zunanje trgovinske politike.
Angleški finančni minister Butler ni prikrival nevarnosti inflacije, ki se pojavlja na Angleškem. Ameriško poročilo o sestanku v Carigradu pravi, da je sedanji gospodarski položaj Vel. Britanije - nevarnost inflacije — eden izmed najbolj perečih svetovnih gospodarskih vprašanj v tem trenutku.
Angleški finančni minister se je še posebej sestal s finančnimi ministri do-minionov: Posvetovali so se o ukrepih, ki naj jih storijo vlade dominionov, da preprečijo inflacijo.
Prihodnji skupni sestanek predstavnikov Mednarodnega sklada in Mednarodne banke za obnovo bo v Wasbmg-tonu; predsedoval bo mehiški finančni minister Antonio Carilio Flores. VPRAŠANJE ZAMENLJIVOSTI
Na sestanku v Carigradu so razpravljali pa podlagi poročila Mednarodne-
Nemec o ZapHem velesejmu
Znani nemški gospodarski list «Han-delsblatt« (Duesseldorf) obžaluje v daljšem dopisu iz Zagreba, da nemški paviljon in udeležba posameznih nemških podjetij na Zagrebškem velesejmu zaostajata za zunanjim nastopom drugih držav, ki so po svojih trgovinskih zvezah z Jugoslavijo manj važne kot Zahodna Nemčija. Med te države ki so na sejmu bolje zastopane prišteva dopisnik Avstrijo, V. Britanijo in Italijo. Kot dobavitelj je Nemčija za Združenimi ameriškimi državami na prvem mestu v jugoslovanskem uvozu. Italija zavzema danes prvo mesto v jugoslovanskem izvozu. V Zagrebu je nastopilo, kakor poroča dopisnik, 50 zaihodnonemških podjetij s svojim blagom; drugih 50 nemških podjetij se je dalo zastopati po jugoslovanskih podjetjih. Med zahodnimi državami je ohranila Italija še pajvečje zanimanje za jugoslovanski trg. Vzhodne države so nastopile z impozantnimi izdelku svoje industrije, da bi čimbolj vplivale na jugoslovansko javnost, ne glede pa možnost plasiranja teh izdelkov v Jugoslaviji. Njihovi propagandi je dobrodošla vest o srečni zaključitvi so-vjetsko-jugoslovanskih trgovinskih razgovorov y Moskvi.
Glede avtomobilskih izdelkov poroča dopisnik, da jugoslovanski tovorniki, ki jih izdelujejo podjetja «TAM» (Maribor), «FAP» (Priboj), «,Zastava« Kragujevac), in tovarna v Rakovici, pre-
IV
SREDNJA AFRIKA — DEŽELA
NESLUTENEGA BOGASTVA IN IZREDNE BODOČNOSTI
Vsa moč naše teze sloni na postavil, da hranijo notranja afriška ozemlja ogromno potencialno bogastvo, da je to bogastvo nam silno potrebno in da so nam z ustvaritvijo določenih pogojev tudi dejansko dosegljiva. Skušajmo to trditev na kratko in v splošnem orisu dokazati. Daljša razprava pa bi presegala obseg in namene pričujočega spisa.
Daši leži Ajrika takorekoč na dlani Evrope, je Evropejci na splošno slabo poznajo. Večina ljudi si ustvarja o tem zelo važnem delu sveta čisto zgrešene in zastarele pojme, če niso ti celo še nesmiselni in otročji. Dežela puščav je to, neznosne vročine, strupenih kač in divjega ljudstva. Tako se označuje eno najbogatejših ozemelj na svetu. Kolika je razlika med nami in Amerikanci, ki se za »svojo A-friko«, t. j. za Južno Ameriko čedalje bolj zanimajo in jo tudi na splošno dobro poznajo. Vzporedno z gospodarskimi naraščajo tam tudi kulturni sti. ki. Španščina zavzema že delj časa na ameriških šolah prvo mesto med tujimi jeziki. Kako potrebno je že, da nadomestimo tudi med našim ljudstvo stare šablone o Afriki s pravilnim pojmovanjem njene stvarnosti in njenih možnosti.
ga denarnega sklada tudi o vprašanju zamenljivosti. V tej zvezi omenjajo ročevalci, da bi bi) storjen velik korak v tej smeri, ako bi se Angleži odločili, da omogočijo zamenljivost svoje valute. Na to pa ni mogoče upati v tem trenutku, ko se čuti slabost funta šterlin-ga in bi za uvedbo zamenljivosti bilo potrebno veliko zunanje posojilo. Vse to bi bilo težko izvesti tudi v primeru, alko bi se Angleška narodna banka odločila za razvrednotenje funta šter-linga, ki je po mnenju celo nekaterih londonskih krogov možno.
Samo poročilo Mednarodnega denarnega sklada ne prinaša sicer ni-kakšnih novosti.
USTANOVITEV MEDNARODNE FINANČNE DRUŽBE.
Poročilo Mednarodne banke za obnovo, ki je bilo podano na letnem sestanku v Carigradu napoveduje ustanovitev Mednarodne finančne družbe (alnterpatiopal Financial Corporation«) ki bo pričela poslovati 1. januarja 1956 pod okriljem Mednarodne banke za obnovo. Družba bo dobavljala denar
AMERIŠKA POMGC JUGOSLAVIJI.
Londonski «Ofaserver» je poročal, da so diplomacije treh zahodnih držav (V. Britanije, Amerike in Francije) proučile mednarodni položaj Jugoslavije in ugotovile, da ni Jugoslavija med zadnjimi pogajanji s Sovjetsko zvezo prevzela nobene obveze, ki bi bila v nasprotuju z njenimi obvezami nasproti zahodnim državam. Iz Washingtona poročajo, da bodo Združene ameriške države podelile Jugoslaviji posojilo v znesku 5 milijonov dolarjev za graditev novega mostu čez Savo v Beogradu, ki pelje v Zemun in bo nadomestil začasni most, zgrajen med zadnjo vojno na mestu, kjer je bil med vojno miniran pred vojno zgrajeni most. Ameriška vlada je tudi odločila, da bo znatno pripomogla h graditvi nove avtomobilske ceste med Ljubljano in Zagrebom, kakor tudi jadranske ceste, ki se gradi vzdolž dalmatinske obale.
AMERIŠKO POSOJILO ITALIJANSKEMU PODJETJU
Ameriška banka Export-Import Bank. ki nastopa kot agent vlade Združenih ameriških držav, bo podelila velikemu italijanskemu podjetju Mo^ecatipi, ki se bavi z proizvodnjo kemikalij in izkopom rudnin ter ima sedež v Milanu,
vladujejo pa sejmu. Med zahodnimi avtomobilskimi podjetji se je ohranila na jugoslovanskem trgu družba «Auto-Union GmbH« na ta načip, da je prodala licenco za izdelovanje DKW - 30 brzih kamiončkov nekemu jugoslovanskemu podjetju.
SEJEM V OSJEKU.
Letošnji osiješki sejem bo od 7. do 16. oktobra. Do sedaj je prijavljenih tudi 300 kmetijskih podjetij po večini 'z Slavonije in Baranje. Razstavljali bodo zlasti kmetijske stroje, prehranjevalne izdelke in kemikalije za kmetijstvo.
Otvoritvi letošnjega »Levantskega se'-ma« v Bariju je prisostvoval sam predsednik italijanske vlade Segni. V svojem govoru je zlasti poudari), koliko je bilo po vojnj storjenega za dvig južno-ilalijanskega gospodars va. Sama Blagajna za jug (Cassa per il Mezzogiorno) ki financira tudi izvedbo agrarpe reforme, je doslej izplačala 43 milijard lir. Ob zaključku svojega govora je poudaril potrebo, da se italijanska trgovinska bilanca izravna z razširi vi jo trgovinskih zvez z Vzhodom - Lovantom. Velesejem ima zlasti namen privabiti čim več arabskih držav. Priredili so tudi poseben »itaiijansko - arabski dan«. Letošnjega sejma se je udeležila tudi Libija. V imenu arabskih d--žav je govori! libijski odposlanec Haref Ben Musa. Na sestanku se je pokazalo, da se
Prvo, o čemer se moramo prepričati, je, da predstavlja Afrika veličastno e. kvatorialno področje, ki nam je naj-bližje in najbolj dostopno. Oglejmo si nekatere podatke o njeni razsežnosti: S svojimi 30,000.000 km je trikrat večja od Evrope (vštevši Rusijo do U- -ralaj ali 120-krat večja od Jugoslavije. Na črti sever-jug sega okoli 8000 km (Rt Bon — Rtič Dobre nade); svojo največjo širino doseže med Da kar jem na Atlantiku in Rtičem Guar-dafuj na Indijskem oceanu; tu meri okoli 7600 km. Je torej približno enako dolga kot široka. Ko bi jo hoteli razklati v dva dela od severa proti jugu bi se to moralo zgoditi vzdolž istega poldnevnika (19 stop. vzhod), ki tudi Jugoslavijo cepi v dve polovici. To pomeni, da štejejo na osrednjem pasu Afrike z nami isto uro, ki ustreza času 15. stop. poldnevnika. Tri četrtine vsega ozemlja leži med obema povratnikoma. Skrajna severna in skrajna južna točka sta enako od maknjeni od ravnika. Je torej značilno tropična dežela, ki se v tem lah. ko primerja samo z Južno Ameriko Plodne, uporabne površine ima navzlic puščavam sorazmerno več kakor
tehnično nerazvitim deželam, in sicer ne vladam, temveč izključno zasebnim podjetjem. Delniška glavnica bo znašala 100 milijonov dolarjev. Za posojila te banke, ki ne bodo zajamčena s podpisom vlad,- se zanimajo zlasti podjetja v Južni Ameriki in na Srednjem Vzhodu.
Poročilo Mednarodne banke za obnovo se bavi obširno z vprašanjem tehnične pomoči. Banka bo še nadalje dajala posojila v ta namen. Toda poleg tega hoče tujim državam pomagati tudi z gospodarskimi nasveti. Banka danes že razpravlja s skupino strokovnjakov iz 37 držav. Ustanovila je poseben Zavod za gospodarski razvoj, y katerem se bodo vzgajali takšni mednarodni strokovnjaki. V zavodu se je pravkar začel 6-mesečnii tečaj, ki ga obiskuje 16 izvedencev; za naslednji tečaj je že prijavljenih 25 izvedencev.
Banka je doslej izdala za 2.400 milijonov dolarjev posojil; v samem poslovnem lletu 1954-55 je podelila 410 milijonov dolarjev posojil., po koncu tega finančnega leta je posodila nadaljnjih 110 milijonov dolarjev
posojilo 2 milijonov 80 tisoč dolarjev. To po ojilo ni všteto v kredit 20 milijonov dolarjev, ki ga je banka odobrila aprila 1955 italijanskemu zavodu Istitu-to Mobiliare Itaiiano. Ta kredit je bil podeljen za povečanje industrijske proizvodnje ip s tem ublažitev brezposelnosti. Ža posojilo jamči italijanska vlada.
Družba Monlecatini bo podeljeno posojilo uporabila za gradnjo nove tovarne smol v bližini Milana. Tovarna bo stala okoli 8 milijonov dolarjev. Podjetje bo nabavilo v Ameriki posebne stroje in opremo. Posojilo bo vrnilo v 10 lelih. Rok bo pričel teči po dveh letih, ker računajo, da bo v lem času tovarna postavljena. Obresti znašajo 4,75 odsiotkov na leto.
Export-Impo. t Bank bo podelila družbi Goodrich Internat or.al Rubber Com-pany v Manili posojilo 1,800.000 dol.
POMOČ MEDNARODNE BANKE JUŽNOAMERIŠKIM DRŽAVAM
Mednarodna banka za obnovo ip razvoj je odobrila Urugvaju posojilo 5 milijonov 500 tisoč dolarjev. First National Ciiy Bank (New York' bo prispevala k posojilu 200.000 dolarjev. Mednarodna banka bc Nikaragvi podelila posojilo 1,500.000 dolarjev; za to posojilo bo prispevala Bank of America 735
Italija zanima zlasti za države ki so bogate s petrolejem.
Letos je razs!av.ljalo na velesejmu o-koli 6.000 ladjarskih ip tujih podjetij. Industriji je bilo na razpolago 50.000 kv. metrov prostora, v resnic; je zasedla 54.000 kv. metrov, ker so nazadnje izkoristili vsak razpoložljiv količek, kakor je ugotovil dr. Pirelli, predstavnik italijanske industrije v sejemskem odboru. Industrija severne lalije je zavzela 73% razpoložljive povišipe, industrija iz Južne Italije 22%, iz Srednje Italije 15% ip zasebna tu;a industrija 4% poleg prostora v uradnih kolektivnih razstavah.
Združene ameriške države so nastopile v lastnem paviljonu, ki se deli na tri predele — kmetijsko . industrijskega, trgovinskega in atomskega. Dne 22. septembra so na sejmu priredili »ameriški dan« y prisotnosti ameriške poslanice Clare Luče in predsednika Mednarodne banke za obnovo Mr. Blacka.
JESENSKI DUNAJSKI VELESEJEM.
Letošnji jesenski velesejem pa Dunaju je bil prvi, odkar je bila proglašena neodvisnost Avstrije po sklenitvi mirovne pogodbe. Ta okolnost je dala prireditvi posebno obeležje. Vzhodne države, ip sicer Sovjetska zveza, Ce-hoslovaška, Madžarska ip Vzhodna Nemčija so nastopile s posebnim poudarkom poleg starih klientov, kakor so Italija, Jugoslavija, Anglija itd. Francija in .Združene ameriške države in Indija so prvič priredile kolektivne razstave. Med tujimi državami je bila
Azija ali Severna Amerika ali Avstralija, ter zaostaja samo za Evropo in Južno Ameriko. To nam jasno kaže naslednja razpredelnica:
Glede na površino je neplodne zemlje (puščave, močvirij itd.):
v Južni Ameriki	\\c/0
v Evropi	15%
v AFRIKI	20%
v Aziji	29%
v Severni Ameriki	31%
v Avstraliji	44%
Na splošno računajo, da razpolaga Afrika s 23 milijoni kv. km dobrega zemljišča; od teh se izkorišča trenutno le 6 milijonov, racionalno pa je obdelanih le nekaj stotisočev. Glede na svetovno površino plodnega zemljišča odpade na Afriko nič manj kot 25<Z0, to je ena četrtina svetovne zmogljivosti.
To razmerje preseneča tem bolj, a-ko ga primerjamo z nizko obljudenostjo afriškega prebivalstva: to šteje namreč okoli 211 milijonov duš, kar ustreza skromnim 7% svetovnega življa. Na kv. km pride naključno tudi sedem; če pa izvzamemo vse puščave in neplodna področja, se po-
Kaže, da niso v Bonnu povsem zadovoljni z dosežki kanclerja Ade-nauerjevega obiska y Moskvi. Nemški kancler Adenauer, predstavnik ž.a-hodne Nemčije, pi v Moskvi dosegel tega, kar si njegovi državljani najbolj želijo:	v razgovorih s predstavniki
Sovjetske zveze niso našli poti, ki bi privedla Vzhodno in Zahodno Nemčijo do združitve. Predstavniki Zahodne Nemčije so bili v Moskvi vsekakor zelo zahtevni. Izjavili so, da pod nobenim pogojem ne priznavajo sed. meje (na Nisi in Odri med Poljsko ip Nemčijo) in dodali, da se imajo oni edini za priznane predstavnike vseh Nemcev, torej tudi Nemcev (18 milijonov) v Vzhodni Nemčiji, kjer vlada Sovjetski zvezi bolj naklonjena socialistična stranka. Kancler Adenauer je tudi izjavil, da Nemci ne priznajo nove meje, čeprav je Zahodna Nemčija pripravljena obnoviti diplomatske zveze z Moskvo. Ako bi prišli predstavniki Vzhodne Nemčije nai ženevsko konferenco zunanjih ministrov meseca oktobra, bi jih predstavniki Zahodne Nemčije ne priznavali za enakopravne.
Po odhodu dr. Adenauerja je Moskva povabila pa obisk predstavnike Vzhodne Nemčije (predsednika Grote-wohla ter podpredsednika Ulbrichta in Nuschkea) ter z njimi podpisali sporazum, ki priznava Vzhodno Nemčijo (Nemško demokratično republiko) kot popdlnoma neodvisno in suvereno državo.
Med pogajanji v Moskvi je bilo govora tudi o poglobitvi gospodarskih stikov. Dogovorjeno je bilo, da bi se zadevna podrobnejša pogajanja pričela po obnovitvi rednih diplomatskih stikov. Sovjetska zveza je Nemcem dala razumeti, da bii bila pripravljena izvažati v Zahodno Nemčijo krotno-vo in manganovo rudo, ki sta nujno potrebni zahodnonemški industriji. Nemci bi pozdravili tudi uvoz lesa,
tisoč dolarjev. PoscjTo Urugvaju bo dano v raznih valu! ah, predvsem v italijanskih lirah in švicarskih frankih. Poleg National City Bank bo k temu prispevala holandska družba Trading So-ciety of Amsterdam 354.000 dolarjev, p.lačljivihvflorintih. Stemposojilom bo Urugvaj povečal zmogljivosli kalorične elektrarne y Montevideu za 50.000 kilovatov na 150.000 kw. Opremo bodo nabavili v tujini prav s tem posojilom. Delo bo končano konec leta 1957. Obresti za posojilo znašajo 4,75%; posojilo bo podeljeno na rok 20 let.
Nikaragva bo s podeljenim posojilom plačala uvoz traktorjev in drugih slojev za povzdigo kmetijstva. Vrnila bo posojilo v 20'lotili in plačevala zanj 4,25% obresti.
najmočneje zastopana Zahodna Nemčija. Razstavljalo je okoli 4.000 pod-t jetij, med temi 1.500 iz tujine.
Vlil. VZCRCNj SEJEM V BOCNU
V	Boenu so 16. tega meseca odprli osmi vzroopi velesejem, katerega se je udeležilo 1411 razstav,ijalcev, in sicer 39% iz tujine. Zas orano je 17 držav. Da za ta velesejem vlada čedalje večje zanimanje, se vidi iz naslednjih podatkov: na prvem se.mu v Bocnu je leta 1948 razstavljalo 573 razstavljalcev iz 9 držav; leta 1951 1329 iz 15 držav; 1953 1214 iz 16 držav in 1347 razstavljalcev iz 18 držav v preteklem le.u. Tudi število obiskovalcev in vrednost zaključenih poslov je od leta do lela višje: lela 1948: 220.000 ob skoval ev in 7.000 milijonov lir zaključenih poslov; leta 1949:
204.000	in 396 milijonov lir; leta 1950:
185.000	in 2.627 milijonov lir; leta 1951: 186.0CO in 3.813 milijonov lir; leta 1952:
223.000	jn 4.005 milijonov lir; leta 1953:
241.000	in 4.011 milijonov lir; leta 1954:
259.000	in 4.500 milijonov lir.
V	Bocnu računajo, da bodo letošnji zaključki višji ,ker so Rusi Avstriji vrnili podjetja USIiA in bo potrošnja v krajih, ki so bili pod rusko zasedbo na-rastia. Na razstavi prevladujejo lahki kmetijski in gozdarski stroji kakor tudi hotelska oprema. Za Italijo je najbolj zastopana Zahodna Nemčija, ki se je preds avila z 200 podjetij. Nemci so priredili posebno razstavo o uporabi e-lekltike v kmetijstvu. Računajo, da bo tudi prodaja strojev za obdelavo lesa velika.
iis * sni
vprečna gostota dvigne na 9 prebivalcev. Vsekakor silno nizek količnik, zlasti če ga primerjamo z Evropo (80 na kv. km brez Rusije!) ali A-zijo (44 na kv. km brez puščav!). Seveda so tudi v Afriki nekatera pre-obljudena področja (Egipt), a ta predstavljajo resnično izjemo.
Prenizka obljudenost je pravzaprav prva in morda glavna afriška »revščina«, ker je znano, da ovira sociaMi in gospodarski razvoj ter povzroča zastanke na poiti k blagU nji in napredku v isti in še hujši meri kot prevelika naseljenost.
Toda spričo stalnega izboljšanja higienskih in kulturnih razmer je na-raivni prirastek prebivalstva zelo u-goden; deželi se obeta tudi z demo-grajskega vidika velika bodočnost. Zaradi tega je malo verjetno, da bi kdaj postala »emigrantska«, t. j. dežela za priseljence v starem pomenu besede.
Naj bo spotoma povedano, da zastoja v obljudenosti niso povzročile, kot nekateri menijo, geo-fizične razmere (podnebje itd.), temveč social-no-kulturne razmere in še celo nekateri verski predsodki (tabu). Pre-
mineralpega olja in raznih derivatov iz Sovjetske zveze; prav tako uvoz premoga, surovega železa, kož, krzna in celuloze. Ugotovili so, da bi ne bilo težav glede plačila. To bi se izvršilo ali v prenosnih (transferable) funtih šter-lingih ali na osnovi omenjenih vsot zamenljivih mark.
SODELOVANJE MED AVSTRIJO IN VZHODNIMI DRŽAVAMI.
Odkar je Avstrija postala neodvisna država se vedno bolj utrjujejo njeni gospodarski stiki z vzhodnimi državami. Tako je te dni odpotovalo v Sovjetsko zvezo posebno odposlanstvo kmetov. Kd se je to vrnilo, so že odpotovali iz Avstrije v Moskvo izvedenci za električno energijo. Na Dunaju pričakujejo zdaj obisk kmetijskih izvedencev in inženirjev za električno energijo iz Moskve.
GENERAL MOTORS PRIPRAVLJENA PRODAJATI SOVJETSKI ZVEZI
Iz Detroita javljajo, da je General Motors Corporation, katera je pred dvema I toma prekinila stike s Sovjetsko zvezo, ponovno pripravljena prodajati Sovjetom pod pogojem, da njeno odločitev odobri ameriško tajništvo za zunanje zadeve, čeprav ni družba odkrito priznala, da je njeno odločitev povzročila prevelika ponudba avtomobilov na ameriškem trgu, se je izvedelo, da so trgovci v Zedinjenih državah započeli velik pritisk z namenom, da se čimprej razprodajo avtomobili produkcije 1955. Neka Sovjetska trgovska delegacija, ki je pred kratkim obiskala Fordove tvor-nice, je izjavila, da je Sovjetska zveza pripravljena kupiti avtomobile in druga vozila. Ameriški tajnik za trgovino pa je že 1. avgusta izjavil, da bo vlada odobrila prodajo nestrate-škega materiala Sovjetski zvezi in drugim državam vzhodnega bloka.
iUi bo dui/olj j premoga!?
Iz Luksemburga poiočajo, da se v krogih Visoke oblasti, ki nadzira poslovanje Evropske skupnosti za premog in jeklo, še ne bojijo posebnega pomanjkanja premaga, čeprav je pomanjkanje v nekaterih deželah že občutno. Do tega zaključka so prišli na sestanku med predstavniki Skupnosti in odposlanci komiteja za premog pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje v Evropo (OEEC) v Parizu. V zadnjem tromesečju tega leta pričakujejo precejšnji primanjkljaj med proizvodnjo in potrošnjo V državah Skupnosti. Toda ta primanjkljaj bodo izravnali z uvozom iz Amerike.
Države Skupnosti bodo potrošile v tromesečju oktober-december 63,6 milijona ton premoga, izvozili pa bodo 2.9 milijona ton. Proizvodnja v teh državah ne bo presegala 63,3 milijona ton. Tako računajo, da bo treba nabaviti 3,2 milijona ton. Eno petino' bodo lahko vzeli iz zalog Skupnosti, predvsem v Franciji. Preostanek bodo nabavili v tujini, predvsem v Združenih ameriških državah, ki imajo močne presežke premoga. Amemiški premog je zelo drag zaradi brodarin-
V času prehoda od tretjega na četrto tromesečje tega leta se je položaj poslabšal. Rezerve koksa so izčrpane; koks je nujno potreben za industrijo. Računajo, da bo V. Britanija spomladi zmanjšala izvoz v Evropo, ki bo poslej toliko bolj navezana na A-meriko. Ako bi prišlo do stavke ameriških rudarjev v premogovnikih, bi se položaj poslabšal. Pomanjkanje koksa se čuti zlasti v Nemčiji, kjer so zaloge, v enem letu padle od • 3,200.000 na 160.000 ton. Zaradi tega je nastal zastoj v premnogih industrijskih podjetjih, Italija je doslej nabavljala koks v Porurju, zdaj pa se bo morala obrniti na ameriške dobavitelje. V Franciji, Belgiji in Luksemburgu pimajo posebnih težav glede nabave koksa.
MANJ ANGLEŠKEGA PREMOGA.
Poročilo, ki ga je objavil angleški Coal Board o proizvodnji premoga v drugem tromesečju tekočega leta, ni prav nič razveseljivo; saj ugotavlja, da so v angleških rudnikih proizvedli za okoli 19 milijonov funtov šterlingov manj premoga kakor običajno. Največji primanjkljaj, ki je kdaj nastal v angleških premogovnikih, je bil tisti iz četrtega tromesečja ileta 1951, ko je dosegel vrednost 4 milijonov funtov
kupčevanje s sužnji je v preteklosti zadalo demografskemu sestavu zamorcev strahotne rane:	ena petina
mlajšega in krepkejšega življa je končala na ameriških in arabskih suženjskih trgih'. Nepravilna[ nega novorojenčkov je žela ogromne žrtve; pri nekaterih rodovih so še danes prepričani, da je žena nedotakljiva ves čas, ko doji otroka (3 leta!). To določa tabu.
K znatnemu izboljšanju podnebnih razmer, ako jih primerjamo s tistimi, ki prevladujejo v ekvatorialnih predelih Južne Amerike (v Braziliji) in Azije (Indija, Indokina), o čitno vpliva višja nadmorska lega a /riške ploščadi. Ta leži v povprečni višini 670 metrov nad morjem; v Južni Ameriki ni samo višina znatno manjša (580 m), ampak smo tam postavljeni pred hud kontrast med silno visokimi Andi in zelo nizkimi ravninami. Dejansko .frči večji del površine pod 500 metri, dočim s? razteza v Afriki vsaj 70% površine na povprečni višini 600 do 800 metrov nad morjem. Večja oddaljenost od morja ustvarja v Afriki bolj suho, kontinentalno zaprtost. Zalo so njena ekvatorialna področja na splošno manj vlažna). (Povprečna razdalja od morja znaša v Afriki 674 km, v Južni Ameriki 543 km, a a Evropi komaj 342 km.)
Ljubo Zamorski (Se nadaljuje)
Ameriška pomoč tujini
MEDNARODNI VELESEJMI PO SVETU

ZSSR spmiCpnMitvelZaMa
Sovjetski tisk je v zadnjem času pričel objavljati y izvlečku tudi članke velikih ameriških in angleških listov kakor »New Herald Tribune« in »Ofoser-verja«. Članke- objavlja brez komentarja, kar predstavlja po mnenju zahodnih publicistov napredek v zbližanju med Vzhodom in Zahodom.
Med podobne pojave je treba prišteti tudi obisk odposlanstva sovjetskega kmetijstva Združenim ameriškim državam. Vodje tega odposlanstva so ob povratku v Moskvo izjavili, da sovjetsko kmetijstvo ne izkorišča dovolj svoje delovne sile; potrebna je tudi bolje izvedena mehanizacija sovjetskih kmetij. Priznali so zlasti, da so Angleži in Američani bolj razvili uporabljanje hibridne koruze in gojenje plemenske živine. Minister Benediktov je izjavil da se dajo pridobitve angleškega kmetijstva uporabiti tudi v Sovjetski zvezi. Praktični so zlasti lahki angleški traktorji v primeri z mnogo težjimi sovjetskimi vrš ami. Angleški vlačilci so hkrati tudi stroji, ki se dajo uporabljati v razne druge namene, tako n- pr. kot buldožerji za obdelovanje terena. Zaradi bolje mehanizacije streže en angleški delavec lahko 20 ali 30 mlečnih krav, a za gojitev enega prašiča je na Angleškem potrebno samo 20 delovnih Ur na leto. Minister Benediktov je še dodal, da uporabljajo angleški kmetje mnogo organskega i.n rudninskega u-me'nega gnojila. Angleži uporabljajo I udi mnogo sredstev za pobijanje škodljivcev ter drugih povzročevaloev bolezni na rastlinstvu.
AMERIŠKA 'PLEMENSKA ŽIVINA ZA RUSIJO
Ameriško trgovinsko ministrstvo je odobrilo prodajo 22 plemenskih bikov in 42 junjc Sovjetski zvezi, ki jih je naročila v času bivanja sovjetskega kmetijskega odposlanstva v Združenih ameriških državah. Rusija je plačala za to plemensko živino 64.000 dolarjev (39 milijonov 836.000 lir).
šterlingov. Angleški gospodarstveniki se vznemirjajo zaradi tega pojava. Anglija izvaža svoj premog v Evropo, da bi ohranila svoje kupce. Z druge strani pa ga mora uvažati po visokih cenah iz Združenih ameriških držav. Novi primanjkljaj je nastal iz raznih razlogov, predvsem zaradi stavk meseca maja in junija, pa tudi zaradi cen, po katerih prodaja Anglija premog v Evropo, ki so prilagojene angleškemu notranjemu trgu in so nižje kakor pa mednarodnem trgu.
mn
nase
^gnjg
MII
£‘iia iz mad 'leSMrnk Slik
Kakšen hrup je zbudil v Trstu predlog italijanskega poslanca Bru-sasca, naj bi v Trstu ustanovili Poseben zavod za poučevanje tujih jezikov) čes,i Tržačani imajo posebno nagnjenje in spodobnost za učenje jezikov. V takšnem zavodu bi se Tržačani pripravljali za dilo v — tujini. Tako bi se rešilo žgoče vprašanje tržaške brczposelnostji. Tržačani so upravičeno protestiralo proti temu »consilium abeundi«, po naše: »Pojdite po svetu, ako m za vas dela v Trstu!«
Italijani, ki pridejo iz notranjosti Italije v Trst, v resnici takoj opazijo, da je Trst »avstrijski« po svoji miselnosti in zunanjosti. Tega svoje ga mnenja ne skrivajo niti pred najbolj vnetimi iredentisti, pristaši dokončne priključitve Trsta k Italiji in ga v vročih prerekanjih, ko so v igri neposredne koristi (borba za mesta, prednostne položaje itd.) tudi pomolijo Tržačanom pod nos. V res-nifd je krvni Sestav trS,ai{kega prebivalstva verna /tllika nekdanje Av-stro-Ogrske, ako ne upoštevamo do seljencev iz Italije. Pod navlako italijanskega jezika in prisvojenih italijanskih manir se skrivajo tisoči in tisoči poitalijančenih ali Se zavednih Slovencev, Hrvatov, Srbov, Nemcev, Madžarov, Cehov in Poljakov. Vse to daje kozmopolitski pečat mestu, ka kor se izražajo zemljepisci in zgodovinarji.
Ni bilo slučajno, da so se Tržača ni tako kmalu privadili anglo-ameri ški upravi. Z vso vnemo so se lotili učenja angleščine in se pričeli oklepati ameriške in angleške literature. Italijanska diplomacija je v strahu da se ta proces kulturne asimilacije ne izvede na škodo italijansiva ter političnih in gospodarskih načrtov Rima, podvizala, da bi čimprej do segla ugodno rešitev tržaškega vpra sanja.
V	svojem razglabljanju smo se že preveč oddaljili od predmeta. Hoteli smo samo poudariti, da bi bilo res v korist Tržačanov, da to svojo sposobnost, da se lahko učijo tujih jezikov, tudi izkoristijo. Zlasti za Slovence, ki so jim bila celo v času anglo-ameriške uprave zaprta vrata v javne službe (razen v šole), bo znanje tujih jezikov ena Mzmcd redkih rešilnih bilk v neizprosnem boju za ob stanek. Dobro vemo, da zahteva u čenje tujega jezika pdika žrlev ir potrato energij na škodo strokovne izobrazbe, toda majhni narodi mora jo doprinesti to žrtev prav zato, da si lahko zagotovijo svoj obstanek -vsakdanji kruh.
V	zadnjem času se je večkrat pn petilo, da so velika podjetja iskala slovenske fante, absolvente strokovnih šol, ki znajo poleg italijanščine tudi nemščino. Potreba po znanju tega jezika se širi vzporedno z naraščajočo močjo avstrijsko-nemškega gospodarstva.
Zato je bilo nujno potrebno in ko ristno, da so na slovenski trgovsk* 1 akademiji uvedli tudi pouk nemščine ® kot drugi obvezni jezik.
'el
s.
Mednarodna trgovina
PERON SE JE VDAL
Argentinski admirali in generali so izvršili te dni tretji državni udar. U-porniška mornarica je priplula pred Buenos Aires, argentinsko prestolnico, in postavila Peronu uitimatum. Ta se je vdal in pobegnil na paragvajsko vojno ladjo, ki je bila zasidrana v pristanišču. Med spopadi je bilo precej človeških žrtev. V neki palači, kamor so se zatekli, je zgorelo 400 peronistov. Začasno vlado je prevzel »Vojaški odbor« (junta), ki sestoji iz petih generalov. S tem se je končala 10-letna Peronova vladavina, ki je prinesla Argentini važne politične in socialne reforme. Argentinska mornarica se je prvič uprla junija tega leta. Tedaj je Perona rešil general Lucero, ki se je postavil na njegovo stran. Po tem u-poru je vojaštvo pridobilo na vplivu in Peronov položaj je oslabel. Peron ni časa od junija do danes pravilno izkoristil, da bi se vnovič utrdil, temveč je kolebal med obljubami in grožnjami opozicije. Ni se mogel odločiti, da bi se z vso silo oprl na sindikate in jih v skrajnem primeru tudi oborožil.
Slovenski priseljenci stanujejo povečini v predmestjih argentinske pre-stolnicei; najnovejše njihovo naselje je okoli 15 km od mesta. Ali je najnovejši upor prizadel Slovence, še ni bilo mogoče ugotoviti. Znano je le, da pri prejšnjih vstajah niso trpeli naši ljudje.
PRIPRAVE NA ŽENEVSKO KONFERENCO. Predsedniki štirih velesil ZDA, Rusije, Anglije in Francije so se na zadnji konferenci v Ženevi dogovorili, da se bodo njihovi zunanji ministri sestali meseca oktobra, da bi podrobno izvršili kar so sami sklenili v načelu. Ta konferenca zunanjih ministrov bo 27. oktobra v Ženevi. Mesec poprej, to je 27. in 28, septembra, bo posvetovanje ministrov zahodnih držav v New Yorku za skupen nastop v Ženevi. Po leg treh zunanjih ministrov Francije, V. Britanije in Amerike je bil na new-yorški sestanek povabljen tudi zunanji minister Zahodne Nemčije dv. von Brentano. Američani bistem povabilom radi še bolj navezali Nemčijo na Zahod.
POTOVANJA POLITIKOV IN DRŽAVNIKOV. V Jugoslavijo je prispel na letovišče podpredsednik sovjetske vlade Mikojan, eden izmed glavnih voditeljev sovjetskega gospodarstva. Z ženo in sinom se je nastanil v Dubrovniku. V Jugoslaviji se mudi tudi bivši predsednik francoske vlade Mendes-Frapce, ki se je sestal s predsednikom Titom. Na potovanje v Moskvo se pripravlja vodja italijanskih socialistov P. Nenmi. O namenu svojega potovanja se je posvetoval z italijanskimi državniki, ki so zdaj na vladi v Italiji. Italiji gre za to, da bi z ruskim pristankom postala članica Organizacije Združenih narodov. Glavni tajnik francoske socialistične stranke (SFIO) Guy Mol let, ki je hkrati'predsednik skupščine Evropskega sveta, se vrača s potovanja po Ameriki. Sestal se je s predsednikom Eisenhoiverjem. Mollet predlaga, naj se sestanejo odposlanstva ameriškega kongresa (parlamenta), kanadskega parlamenta ip parlamentov 16 evropskih držav, ki so včlanjene v Evropskem svetu. Po Nemčiji je potoval tudi bivši predsednik italijanske vlade Mario Scel-ba. Sestal se je s kanclerjem Adenauerjem in zunanjim ministrom Bretanom, pa tudi z znanim industrij.em Krup-pom.
«ZA BOŽJO1 VOLJO, ODIDITE!,) Te dni je umrl na Angleškem v starosti 81-let Leopold Amery, ki se je v angleškem javnem življenju uveljavljal kot časnikar, vojak in državnik. Pripadel je h konservativni stranki. Zaslovel je zlasti med vojno, ko je maja 1. 1940
V	poslanski zbornici napadel mlačnega in neborbenega predsednika vlade N. Chamberlaina. Svoj govor je zaključil s Cromwellovimi besedami, obrnjeni proti Chamberlainu: «Za božjo voljo, odidite!)). S tem je odprl pot Winsto-nu Churchillu, ki je postal predsednik nove vlade. Eden izmed njegovih sinov — Julijan je poslanec v konservativni 'stranki, drugega — Johpa so Angleži po vojni obesili, ker je izdal svojo domovino in sodeloval z Nemci kot propagandist.
V ZNAMENJU ČASA. Ze zadnjič smo 'sporočali o spopadu med Egiptom in Izraelom pri Gazi. Na predlog predstavnika Organizacije združenih narodov sta državi sklenili premirje. Kakšno ozračje vlada med obema državama, priča oddaja radijske postaje v Kairu (9. septembra) o podvigu egiptovske udarne če'e (commandos), ki se je vrnila iz Izraela. Poročilo pravi, da je četa ubila 24 Judov vt času svojega pohoda skozi osrčje izraelske zemlje, ki je trajal 14 dni. V imenu udarne je njen glasnik izjavil, da je minirala vse izraelske ceste in uničila vse izraelske istalacije, na katere je naletela. Radio je dodal: Cela je sjajno izvršila vse svoje naloge in se srečno vrnila v Egipt.
ODHOD RUSKIH CETIZ AVSTRIJE. Dne 19. septembra so ruske čete popolnoma izpraznile Avstrijo. Rusi so odšli še pred dnevom, ki je bil določen v mirovni pogodbi. — Poveljnik francoskih zasedbenih čet V Avstrij je obvestil kanclerja Raaba, da bo francoski vojska darovala avstrijski vso francosko rezervni opremo in tudi vojašnice in stanovanja, ki so jih Francozi zgradili pa Tirolskem in V Brei-tensee; tako tudi stavbe s 350 stanovanji.
ALI BODO RUSI SPREJELI? V New Yorku se pogajajo, kako bi našli skupno podlago' za razorožitev. Svetovno pozornost je zbudil predlog predsednika Eisenhowerja, po katerem bi imela vsaka država pravico pregledati, kako je z oboroževanjem v drugih državah. Vprašanje je zdaj, ali bo Sovjetska zveza sprejela ta predlog. Eisenhowerjev svetovalec Stassen je glede tega predloga dejal, da je optimist in da upa, da ga bodo Rusi sprejeli. Rekel je, da se razgovori v New Yorku vodijo v ženevskem duhu, se pravi v duhu, ki je dovedel do pomiritve velikih sil na zadnji konferenci.
V	POSARJU BO GLASOVALO 670.000 LJUDI. Ljudsko glasovanje v Posarju bo 23 .oktobra. Se isti dan bodo proglasili izid. Dne 9. septembra so odprli vpisovanje v volilne spiske. Vpisovanje bo zaključeno 30. oktobra. Berlinski uprava bo plačala stroške tistih Berlinčanov, ki pojdejo glasovat y Posarje.
Tržaški lesni trg
Avstrijsko ministrstvo za trgovino je pooblastilo »Bundesholzwirtschafts-rat«, naj da na razpolago za izvoz 300.000 kub. metrov lesa v okviru kontingentov, ki so bili podeljeni posameznim tvrdkam. Ta sklep bo odpravil zaloge lesa, ki so se nakopičile v teku leta, potem ko so omejili izvoz.
Ker je ministrstvo za trgovino o-dobrilo tudi predčasen mesečni kontingent za izvoz lesa do konca tega leta, in sicer za november in december po 250.000 kub. m na vsak mesec, bo skupaj z zgoraj omanjenim izrednim kontingentom na razpolago 800 tisoč kub. metrov lesa na razpolago za izvoz. Prvo se bosta pričela izvajati kontingenta za november in izredni, medtem ko je kontingent za oktober že popolnoma izčrpan. Avstrijsko ministrstvo za trgovino je sklenilo izdati licence še za kontin-geinit drugih 100.0100 toub. metrov i-glavcev, in sicer tistih, katere je podri veter. Količine, katere naj bi podelili posameznim tvrdkam, bodo še določili v prihodnjih tednih.
V	gorskih krajih Avstrije se je pričelo nakupovanje hlodov za sezono 1955-56. Ker so na štajerskem precejšnje zaloge hlodov, sklepajo, da ne bodo cene previsoke. Konec avgusta je bila povprečna cena smrekove in jelove hlodovine premera 30-35 cm 486 šilingov za kub. meter.
Za tranzitno blago čez Trst vprašujejo štajerske tvrdke 48 dolarjev FOB za levantsko izbiro in 46 za centimetrsko blago. Medtem se je zopet pričela zanimati Anglija za avstrijski les. Premerjeno blago, namenjeno v Anglijo čez Trst, gre po 17 funtov šterlingov FOB.
Češkoslovaška se je sporazumela s Francijo, da ji bo dobavila do konca junija prihodnjega leta 35.000 kub. metrov desk iglavcev; od teh je 15.000 kub. metrov namenjeno v Severno A-friko. Vprašanje je, ah se bo ČSR odločila za tranzit tega blaga čez Trst in Reko.
ZA UTRDITEV ITALIJANSKO-(JUGOSLOVANSKEGA GOSPODARSKEGA SODELOVANJA
V	Zagrebu je bil dvodnevni sestanek Italijansko-jugoslovanske zbornice v Milanu in Jugoslovansko-itali-janske zbornice v Beogradu, na katerem so proučili možnosti za razširitev okvira gospodarskega sodelovanja med obema državama. Na sestanku so sklenili, da se ustanovijo mešani komiteji, ki bodo stalno sledili razvoju trgovinske izmenjave; ustanovili bodo posebne odbore za tehnično sodelovanje, kreditno poslovanje, turistični promet itd. Zbornici bosta pričeli izdajati skupni bilten. Razpravljali so o izvozu jugoslovanskih ribjih kon-serv kakor tudi o možnosti izdajanja večkratnih vizumov za poslovne ljudi, ki potujejo med obema državama.
ŽIVO SREBRO NA LONDONSKEM TRGU. Tendenca živega srebra na londonskem trgu je za zvišanjem cene. Medtem ko je bila še .pred dobrima dvema tednoma cena 90-95 funtov za steklenico, je ta teden cena poskočila na 92-96 funtov. Povišek cen je treba pripisati predvsem pomanjkanju zalog mehiškega živega srebra in novicam, da je bila v New Yorku kupljena ogromna količina živega srebra z na-
Jugoslovanske oblasti so že davno odprle mejo tujim časnikarjem in znanstvenikom, ki želijo proučiti politične in gospodarske razmere v državi. Po sporazumu o tržaškem vprašanju in poglobitvi gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo so pričeli posvečati večjo pozornost jugoslovanskim razmeram tudi italijanski časniki in časopisi. Tako naletimo v teh v zadnjem času prav pogosto na poročila in razprave o gospodarskih razmerah V Jugoslaviji. Razveseljivo je, da si nekateri pisci resno prizadevajo, da bi svoji javnosti prikazali resnico. Golovo so prepričani, da bodo z objektivnim poročanjem najbolj koristili svojemu lastnemu naroflu ip svoji državi, z druge strani tudi doprinesli k boljemu spoznavanju in zbliževanju med sosedi. Ko prebereš članek »Nova smer industrializacije v Istri« v milanskem političnem gospodarskem tedniku »II Mercurio« (10. IX.), ki ga je napisal Alberto Berti, se prepričaš, da sodi la publicist med takšne pisce.
Clankar omenja, da so voditelji jugoslovanskega gospodarstva naiprej izvršili velike investicije v predelu Istre, ki se razteza južno od reke Mirne, to je južno od meje Svobodnega tržaškega ozemlja. Treba je bilo obnoviti in modernizirati. kar je bilo porušeno med vojpo. Vzpodbujevalno na industrializacijo so vplivali okraji s svojimi gospodarskimi proračuni in socialnimi načrti, ki so prevzeli geslo: industrializacija, ki ga je dal Kidrič, eden izmed najbolj sposobnih in razumnih predstavnikov Jugoslavije. Zaradi izseljevanja Italijanov ,se je v prvem trenutku čutilo pomanjkanje vodeče »elite«; kmalu pa sta pogum in podjetnost novega vodilnega razreda pokazala smer novemu razvoju.
Industrializacija se je usmerila na o-balna mesta, kjer so nastajale nove tovarne in kamor se je pričel doseljevati živelj iz notranjosti Istre. Industrializacijo so podpirali tudi iz posebnega državnega sklada. S propagando v tisku in s tem, da so izročili podjetja v upravo delavskim kolektivom so hoteli navdušiti mladino za industrijo, a so hkrati zanemarjali poljedelstvo. Ko je
FRANCOSKO PARLAMENTARNO ODPOSLANSTVO je že delj časa na oibsku v Rusiji. Ogledalo si je razne, tovarne in sovjetske ustanove. Načelnik odposlanstva Schneiter, ki je predsednik francoskega parlamenta, je izjavil, da je prepričan, da želi sovjetska zveza zboljšati svoj položaj z mirom.
SKROMNE ZELJE MAROŠKEGA SULTANA. Maroški nacionalisti zahtevajo, da mora pariška vlada odstraniti sedanjega sultana Ben Arafo in na njegovo mesto poklicati z Madagaskarja prejšnjega sultana, ki so ga Franzosi pregnali pred dvema letoma. Iz Pariza poročajo, da je Ben Arafa sporočil Francozom, da bi v primeri prostovoljnega odhoda zahteval odpravnino 90 milijonov lir, poleg tega zahteva letno rento 450.000.000 lir (za vse življenje) in vilo (grad) na rivieri.
menom kritja. V New Yorku je cena živega srebra pred tednom dni dosegla 256-257 dolarjev za steklenico. (Glej še »Mednarodna tržišča« na zadnji strani!)
BAKRA ŠE VEDNO PRIMANJKUJE
V Ameriki še vedno primanjkuje bakra. Zadnje kvotacije so zabeležile še nedoseženo ceno 52 stotink za funt. Cena bakrenih odpadkov je še vedno visoka in le nominalna, ker odpadkov sploh ni na razpolago. Med drugim je vplivala na ceno bakra tudi stavka pristaniških delavcev, kateri so odločno zavrnili zahtevo, da bi raztovorili še tiste neznatne količine kovine, ki prihaja v Ameriko. Cena bakru se bo še vedno nagibala k povišku, ker zaenkrat ne kaže, da bi predsednik odredil odstop 100.000 ton bakra iz državne strateške rezerve industriji, ker je za to potrebno odobrenje Kongresa.
MEHIKA PROIZVAJA VEČ KAVE. Predsednik mehiške republike je izjavil, da je bila letošnja mehiška proizvodnja kave za 115.000 vreč višja od lanske. V Mehiki so začeli intenzivno nasajati kavne plantaže in že lani je bilo na mednarodnem trgu 1,5 milijona vreč mehiške kave. Predvideva se, da bo Mehika postala nevaren tekmec BrazHiji, Kolumbiji in drugim velikim proizvajalcem kave.
CEYLON JE POVIŠAL IZVOZNE PRISTOJBINE NA ČAJ. Na Ceylonu so uradno izjavEi, da je bila izvozna pristojbina na čaj povišana od 50 na 65 stotink za funt začenši z 9. septembrom.
FRANCOSKI VAGONI ZA JUGOSLAVIJO. Upravi jugoslovanskih in francoskih železnic sta se dogovorili, da bo Francija proti primerni odškodnini posodila Jugoslaviji 500 železniških vagonov; ti ostanejo v Jugoslaviji do konca tega leta.
TRGOVINSKA IZMENJAVA MED ITALIJO IN EGIPIOM. V prvem polletju 1955 se je trgovinska izmenjava med Italijo in Egiptom občutno zmanjšala y primeri z letom 1954. Po egiptovskih podatkih se je uvoz iz Italije zmanjšal od 9 na 8% vsega egiptovskega uvoza. Tudi egiptovski izvoz v Italijo je znatno manjši. Tako je dosegel v I. polletju tega leta vrednost 3,4 milijona lir proti 5,3 mil. v istem razdobju leta 1954. Egiptovski izvoz v Italijo se je zmanjšal od 7% na 5% vsega egiptovskega izvoza. Italija uvaža iz Egipta v glavnem bombaž, katerega potem tudi sama izvaža.
PRIDELEK ČAJA V PAKISTANU PICLEJSI. Pridelek v Pakistanu je znašal konec julija 17,329.000 funtov, to je 3,5 milijonov manj v primeri z istim časom lanskega leta. Enako je tudi pridelek v avgustu — čeprav ni še točnih podatkov — manjši od lanskega. Izvoz se je občutno zmanjšal. V času od 1. aprila do 31. julija tega leta je Pakistan izvozil 4,445.236 funtov čaja proti 7,225.063 v istem razdobju lanskega leta. Največ tega čaja je kupila Vel. Britanija, in sicer 2,105.873 funtov. GRADBENI MATERIAL
PIACENZA. Povpraševanje po gradbenem materialu je veliko. Opeka 1000 komadov 10.000 lir; štiri prekatni votlaki 9500; dvoprekatni votlaki 8000; korci marsejskega tipa 26.500 Jir 1000 komadov; navadni korci 20.000; rečni pesek 600 lir kubični meter; presejan in opran gramoz 600.
po letu 1951 minil strah, da bo treba nekatera mesteca ob obali odstopiti I-talijj, so se lotili industrializacije tudi v bujskem okraju; po objavi anglo-ame-riške note, s katero je bila napovedana izročitev cone A Italiji, pa se je začela industrializacija ostale cene B. V tej smeri veljajo zdaj največji napori y Izoli ip Kopru.
Pod italijansko upravo se je industrializacija omejila na povečanje proizvodnje rudnikov Raše ip v Sečovljah-Pobuda je bila tedaj prepuščena zasebnikom. V dokaz napredka industrializacije po drugi svetovni vojni navaja pisec podrobnejše podatke: 3 velike cementarne bodo proizvajale nad 360.000 ton izvrstnega cemen<a Portland; cementarna v Umagu bo delala izključno za izvoz. Silno so se razmahnile ladjedelnice v Pulju in na Reki. V Pulju so v manj kakor v dveh mesecih zgradili 4 brze majhne motorne ladje, jahto za Neguša; tudi druge ladje so že pripravljene. Na Reki delajo neumorno za angleške in švicarske brodarje in za jugoslovansko mornarico. V gradnji ali opremi je 9 enot s tonažo nad 10.000 ton, 3 po 1500 ton, tovorna motoma ladja po 10.650. Naročene so bile 3 motorne ladje po 10.000 ton, 3 potniške ladje po 2.500 top in motorna tovorna ladja 10.650 ton za angleške brodarje. Pisec posebej opisuje industrijski razvoj U-maga, omenja tudi tovarno podmorskih barv. bolnico in gledališče, ki je bilo zgrajeno vprav neracionalno; saj je stalo pol milijarde dinarjev.
Nato opisuje nagli razvoj turizma. V Kopru je pisec opazil gradnjo pove tovarne za montažo motornih koles. V načrtu je sodelovanje z nemško avtomobilsko industrijo. V Izoli je poleg tovarn za ribje konserve tovarna igrač, kj danes zaposluje 200 delavcev, a jih bo v bodoče zaposlovala 1200. Njeni izdelki so skrbno izdelani in poceni. V gradnji je velika hladilnica (600 ton), ki naj bi omogočila predelavo rib do božiča.
Ob zaključku poudarja pisec zlasti prehod iz upravnega na socialistično gospodarstvo, ki ne sloni več na biro-kraetiji stranke, temveč na. delavskih svetih in popolni neodvisnosti občinskih ljudskih odborov. Podjetja obratujejo popolnoma neodvisno in nimajo pad seboj njkakšnega nadzorstva.
OBNOVA PALAČE OKRAJNEGA SODISCA V PIRANU.
Piranska mestna občina je odstopila palačo okrajnega sodišča v Piranu sodni upravi. Državni sekretariat za pravosodno upravo v Ljubljani je na predlog predsednika okrajnega sodišča v Piranu priznal potrebne kredite za popolno obnovo stavbe, ki je dobila tudi novo notranjo opremo. Prejšnja o-premia je bila še iz leta 1880, tako da so bili prostori že skoraj podobni muzejskim dvoranam. Postavili so pove podove iz hrastovega parketa ter namestili pove lestence ip peči. Vsaka'šoba ima svoj umivalnik in telefon. Za obnovo so potrošili okoli 5 milijonov dinarjev. Vsa notranjost palače deluje zdaj pa obiskovalce poživljajoče.
ITALIJANSKI GLAS 0 INDUSTRIALIZACIJI ISTRE

FUNT ŠE VEDNO NAJVAŽNEJŠA EVROPSKA VALUTA Pri otvoritvi velesejma v Frankfurtu je znani nemški bankir in finančni izvedenec Herman Abes izjavil, da je funt še vedno najvažnejša evropska valuta za svetovno trgovino, živahnejše sodelovanje Evrope z Britansko skupnostjo narodov bi moralo biti prvi korak k bolj intenzivnemu mednarodnemu sodelovanju. Ekonomska in politična avtarkija je vedno privedla do vojne.
FUNT STERLING NE BO RAZVREDNOTEN. Angleški fipančni mi
nister Butler je na sestanku Mednarodnega denarnega sklada in Mednarodne banke za obnovo v Carigradu izjavil, da angleška vlada ne misli v tem trenutku. da bi uvedla zamenljivost angleške valute. Dodal je, da funt šter-ling pe bo razvrednoten. Po mnenju gospodarstvenikov se ne izključuje možnost, da bo Angleška banka razširila okvir (maržo), v katerem se funt lahko giblje, in sicer, na širipo med 2,70 in 2.9 dolarja. To bi pomenilo -azširjepje za 3%% na obe strani, medtem ko dovoljuje Mednarodni denarni sklad samb okvir 1%.
TEČAJ DINARJA V ZUNANJI TRGOVINI. Na zadnjem rednem sestanku deviznega obračunskega mesta v Ljubljani so zabeležili naslednje tečaje dinarja v tujih valutah: 1 ameriški dolar 2955 din.; 1 angleški funt 8.250; 100 nemških mark 74.760, 100 belgijskih frankov (Beograd) 5.700; 100 švicarskih frankov 66.210; 100 italijanskih lir 535, 100 italijanskih lir v goriškem kliringu 350. 100 holandskih florintov 75.150; 100 švedskih kron (Beograd) 56.000; 1 avstrijski obračunski dolar (Zagreb) 2.830; 1 grški obr. dolar (Zagreb) 1700; 1 izraelski obr. dolar 1320; 1 brazilski obr. dolar 1220; 1 sovjetski obr. dolar (Beograd) 2900; 1 madžarski ofcr. dolar 2.700:	1 češkoslovaški
obr. dolar 2.760 in 1 romunski obr. dolar 2600 (Zagreb). V primeri s prejšnjimi tečaji so zabeležili znaten padec nemške marke in švicarskega franka; nazadovala je tudi italijanska lira. Poleg tega jp po dolgem času nazadoval tečaj obračunskega dolarja za Sovjetsko zvezo jn Cehoslovaško. Dvignil se je obračunski dolar za Grčijo in Brazilijo, ker je Jugoslavija na teh trgih nabavila precejšnje količine blaga.
SLOVENIJA
IZVOZ JUTE IZ PAKISTANA. Cd
meseca julija 1954 do letošnjega aprila je Pakistan izvozil 4,430 800 bal jute v vrednosti 513,6 milijonov rupij; v istem času prejšnje sezone 4,216.878 bal v vrednosti 468 milijonov rupij. Cenijo. da bo pridelek jute y sezoni 1955-56 dosegel 6 milijonov bal proti 4 milijonom v prejšnji sezoni.
IZVOZNI DAVEK NA POPER U-KINJEN NA CEYLONU. Ceylonska vlada je izjavila, da bo v najkrajšem času ukinjen davek 50 stotink za funt na izvoz popra. Ukrep je bil storjen zaradi protesta cevlotnskih izvoznikov, kateri so radi visoke izvozne pristojbine zgubili precej svetovnih tržišč.
Ljubljana, 6. sept. 1955
Večno stari Mefisto je v Auerbachovi kleti v Lipskem sicer postregel svojim gostom z napojem prvovrstnih vin, toda prav gotovo bi danes zavidal našim vinogradnikom, ki so zbrali za nedavno odprto I. mednarodno razstavo' vin v Ljubljani tolikšno kolekcijo tega za našo deželo posebno svojstvenega pridelka. Vredno je torej, da si ogledamo to razstavo nekoliko bliže, saj dobra kapljica šteje med one činitelje v človeškem življenju, »ki vtopi vse skrbi, y potrtih srcih up budi«.
Pod geslom »500 vzorcev vin iz raznih evropskih držav — 500 pokušenj« je priredilo Gospodarsko razstavišče y Ljubljani I. mednarodno razstavo vin od 3. do 11. -septembra 1955. Da so priredili to razstavo prav v Ljubljani, je več vzrokov. Gotovo imajo -tudi druge republike v Jugoslaviji lepe vinorodne kraje, menda pa na nobenem drugem predelu ni zbrane toliko žlahtne vinske trte kot prav v Sloveniji. Po praviti lahko rečemo, da so naši vinorodni kraji znani daleč preko mej naše dežele: Štajerska s svojim jeruzalemčanom, haloženom, silvancem in drugimi vini. Dolenjska s priljubljenim cvičkom, Goriška z rebulo, naš kraški teran in Primorje s prijetno okusnimi vini itd. To so seveda samo najbolj znana vina; dosti pa je še vrst, ki jih poznajo zgolj strokovnjaki! Pa tudi kot križišče mednarodnega prometa je Ljubljana posebno ugodna točka za tako razstavo.
Razstava nudi na obsežnem razstavišču približno vse kar spada v to panogo narodnega gospodarstva. Na velikih grafikonih se lahko poučimo o raznih statističnih podatkih te važne panoge našega narodnega gospodarstva. Jugoslavija je na devetem mestu držav, proizvajalcev vin na svetu. Domača in tuja podjetja so razstavila vsakovrstne stroje in pomagala za vinogradništvo in kletarstvo, kakor naprave za namakanje z umetnim dežjem, stroje za obdelavo vinogradov, kletarske stroje, al-koholometre, rakete proh toči, armature in potrošni material i. dr. Tvrdka SIAPA (Societa italo-a-mericana prcdUt-ti antiparasitari) iz Italije je razstavila reklamni avtopulman za proizvode proti zajedalcem. Iz Trsta je razstavila tvrdka Ermeco SA železne cisterne za prevoz.
Glavna atrakcija na razstavi pa so seveda številni vinski paviljoni. Tvrdke iz vse Jugoslaviie so tukaj razstavile svoje vinske pridelke: potrošna vina. sortna vina, desertna in peneča vina, domači burgundec, traminec, metliško črnino pa fruškogorska vina in dalmatinski plavac in opolo. Kdo bi naštel v=a ta imena žlahtnih kapljic? Tudi Rusija razstavlja pod naslovom »Minesterstvo promišlenosti prodovoljstvenih tovarov SSSR« 54 vzrocev vin, naknadno, so pa še pc-slali okrog 45 raznih sort. Vsa vina so seveda na razpolago za splošno pokušnjo. Ker se hoče prikazati na tem delu razstave domači jn inozemski publiki kakovost kpnsumnib, kvalitetnih, desertnih in penečih -se vin. ima ta del razstave tekmovalni na-mem. Posebna mednarodna komisija je vsa razstavljena vipa ocenila ip nagradila vina z diplomami ter z bronastimi, srebrnimi in zlatimi medaljami. Med časom razstave
PRVOVRSTNA VINORODNA DEŽELi^
Zubuzem—
referati
se vrše tudi razne prireditve, in diskusije.
PRIZNANJE
TUJEGA STROKOVNJAKA
V ponedeljek, 5. septembra, je priredit propagandni oddelek razstave tiskovno konferenco. Na povabilo razstav-ijalnega odbora je namreč poselil razstavo tudi internacionalno priznanj vinski izvedenec Rihard Teltscher, ravnatelj vinske tvrdke Teltscher Brothers Limited v Londonu. Njegova sodba o razstavi in nasveti za bodoče so prav zanimivi in naj jih na kratko podam.
Razstava je v vsakem pogledu uspela, tako glede okusne in praktične prireditve, kakor glede kakovosti razstavljenih vin, v prvi vrsti seveda domačih. Brez pretiravanja lahko reče, da se naša vipa zamorejo meriti z najboljšimi renskimi (nemškimi), francoskimi in angleškimi vini. Tudi paviljon in sploh vsa notranjost je tako z okusom aranžirana, da zaslužijo prireditelji vso pohvalo. Glede tega mora naglasiti, da imajo naši arhitekti sploh mnogo smisla za slične prireditve. Celo na razstavi v Londonu je zbudil paviljon, ure-vi v načrtih slovenskega arhitekta splošno pozornost. Ljubljana je po njegovem mnenju za take razstave najbolj prikladna, ker je križišče mnogoštevilnih poslovnih zvez. Ma/njka jj samo nujno potrebna letalska zveza. Treba pa bo za naša vina še mnogo propagande, ker so na svetovnem trgu še dokaj nepoznana. Taka propaganda pa je seveda draga in bi jo mi le težko zmogli. Zato moramo porabiti vsako priliko, da po naših ljudeh ponesemo sloves naših vin v tujino. S pričetim delom je treba nadaljevati, kajti le v vztrajnosti je uspeh. Njemu so dobro znani naši vinorodni kraji še izpred prve svetovne vojne, ko so bila naša vina še pod avstrijsko firmo znana daleč po svetu. Po drugi svetovni vojni so se naša vina pojavila šele leta 1948. prvič na Angleškem.
Omenja tudi, da se je žirija odločila pri točkovanju za nagrade za 20 in ne za 100 točk, ki bi bilo preveč komplicirano in tudi zamudno. Ce je bilo potrebno, so k 20 točkam dodali še nekaj točk.
Na razstavi je predaval tudi g. Lenz Moser iz Avstrije o racionalizaciji v vinogradništvu, ki ge doseže s tem, da so vrsle široko razmaknjene — do 4 m — in niso potrebni koli. Francoz A. Sen-nes je govoril o svetovni vinski proizvodnji in trgovini- Pozdravil je medsebojno spoznavanje in zbliževanje vinogradnikov, kot je sedanja I. mednarodna razstava vin v Ljubljani. Podobne prireditve so y Franciji v mestu Mont-pelieru. Razstavo je obiskala tudi poljska delegacija, ki se je zanimala za nakup jugoslovanskih vin.
Mednarodna komisija je tako-le nagradila (s podelitvijo medalj) razstav-ijalce:
Francija 1 zlato; Nemčija 1 zlato, 9 srebrnih; Avstrija 1 zlato, 7 srebrnih; Jugoslavija 4 zlate, 74 srebrnih; Ciper 1 zlato; ZSSR 7 zlatih (vino), 2- zlati (žganje) in 4 srbme in Švica 2 srebrni.
Razstavo je že do 6. septembra obiskalo 15.000' ljudi in sklenjenih je bilo za 40 milijonov din. kupčij.
—om.
Izlet z »Burjo«. Dne 13. septembra sjjt. je 15 švedskih turistov odpeljajo
«Burjo», ki je last piranskega podjetji,.
A Zf. 1
»Ribič)), na izlet iz Portoroža uriti ZK dru in Dubrovniku. Krožno potovanj^' traja 10 dni in stane 1800 dinarjev a- ri 6 dolarjev za osebo na dan. Ladf; 1
2
krmari kap. Naglič.
RAZVOJ TURIZMA NA JUGOKL0
3
VANSKI OBALI. «11 Mercurio« (Mila®
poroča, da je turizem v Istri dosegd
letos doslej najvišjo raven. V Lovra ^ — je število prisotnih tujih turist«!
doseglo število iz leta 1913; v Rovinj11 , kjer ni bilo nikdar na leto več kak«1 j po 100-200 turistov, jih je bilo let«^ 2.500. Piran, Portorož, Savudrija in vs* j istrsko obalo so dobesedno preplavil Nemci, Avstrijci, Skandinavci in Fra« cozi. Poleg tega pošiljajo na obal jug« slovanska industrija podjetja svoj' uslužbence in delavce.
VEDNO VEČ LJUDI POTUJE Z L# 15 TALOM. Sir Donald Anderson, pred 11 sednik Svetovne zveze za plovbo je i2 1 javil, da postaja konkurenca letal # 1 prevoz potnikov vsak dan hujša. Z3 E zdaj letala še ne morejo konkurirat1! i ladjam v prevozu blaga, vendar pa 1« 11 tala izpodrivajo ladje v potniškei1 li prometu. Med leti 1951 in 1955 je pr« 11 voz potnikov z letali narasel za 7ltfl B ali 50% celotnega števila potnikouSf
prtlr;
Bati se je nenadnega znižanja piu-rj voznih cen na letalih za 10 ali 20(»J i kar bi pomenilo resen udarec potn>' 2, škim ladjam.	3
AVSTRIJSKI TURISTI BODO POT^ ! VALI V BOLGARIJO. Med bolgarsK1! j mi oblastmi in Avstrijskim turistični^ (j uradom je prišlo do sporazuma, po ^ terem bodo lahko avstrijski turisti p« n (ovali v Bolgarijo verjetno že prih«^ p,
nje poletje. Bivanje y bolgarskih hot«^(
lih prve kategorije bo stalo okoli 2301 lir na dan.
£oaaIru „
UTRINKI
IZSELJEVANJE ITALIJANOV EVROPSKE DRŽAVE. Izseljeniški ce« ter (Centro dj emigrazione) y Milan1 nadzira izseljevanje Italijanov V e'1 rapske države, medtem ko se centri,' Genovi, Neaplju in Messini bavijo z i-seljevanjem y čezmorske dežele. ' prvem polletju letošnjega leta je odš11 iz Italije y druge evropske države ok«^ li 29.000 Italijanov; največ jih je odp«i tovalo v Francijo (19.000), nato v Bel li gijo in Anglijo. Računajo, da se bo j« tos iz Italije izselilo v evropske drž*^ ve 50.000 Italijanov. Izseljevanje v E'l pr
%
leži
je
ropo v prvem polletju se je letos P«l večalo za 50% y primeri s prvim P<,1f A:
letjem lanskega leta.
JUGOLINIJA
RUEKA - Poštni predal 379
Telugrami:	Telefoni:
JCGOLIlUUa - RUEKA	28-31, 28-52, 28 53
Teleprinter: JDROCIAIE (12526 VZDRŽUJE REDNE DLAGOVNE 1AI POTNIŠKE PRODE Z/NA JADDAN — SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec URČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI “N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. — Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tek:
Zastopstvo v Trstu: R0RT0LUZZ1
37-613,29-829 Uradi : TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št. 1
Tuuika
SILA JOŽEF
UVOZ	IZVOZ
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo
TRST
Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004
Dobra letina na Vipavsd
Sadovi umetnih gnujih
Glavni pridelek Vipavsi doline, to je grozdje, se je H tos lepo razvil. Trta je boga*? obrodila, le refoška bo ma^L Goriško trgovinsko podjetij, »Flores« je v Dornbergu objaviti, da bo odkupovalo I'a,Ll2j mizno grozdje »žlahtnino« n’® 83 dinarjev kg. Star vinsk vsi pridelek je v Dornbergu po5Tt(> Srečen bi bil tisti, ki bi imel, kajti cena se je povzpj^ la tudi na 130 dinarjev za
		
INDUSTRIJA ZA PRIPRAVLJANJE ! IN PRODAJO MEDU JELITir		1. E. L. i. k I,
s podukom in z odstopom š		rt—	-	v		 		
odjemalcev - je naprudaj. !		5 !IVIPORT-EXPORT
Potrebna količina medu je i		j Trsl-Trieste - Via F. Filzi 23
na razpolago.		Tel, 29-970 Telegr, IELMAT*Trieste
Informacije pri Dr. BOBIČU |		Kupuje: odpadke meala,
LEOPOLDU — Peč, pošta 1		les za predelavo in kurjavo.
Gorica — ali v pisarni dr. |		Prodaja: stroje in teh-
J. Ferfolje, Trst, UL E. Eilzi 3 7 |		nične predmete
		
AVTOPRE VOZN IŠKO PODJETJE		S. 1. L. L. A.
fl. POŽAR		COSSI ALFONZ
TRST • ULICA M0RERI ŠT. 7		U\/0Z LESA
Tel. 28-3'3		I	!
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra.		GORICA
		Ulica Duca cTAosta 17
Gene ugodne		TEL. 34-36
		
ter. To je cena na debelo-začetku sezone, to je takoj P
V
\C
Gostilna
Uf/nžO"
' g = ž £3
S UL. CA rtouca 4/
Postrežemo
z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom
ISKRA - KRANJ
M
TOVARNA ZA ELEKTROTEHNIKO IN EINO MEHANIKO
PROIZVAJA IN DOBAVLJA
VSE VRSTE AVTOMATSKIH TELEFONSKIH CENTRAL TELEFONSKE APARATE - avtomatske namizne, CB namizne, induktorske namizne, poljske prenosne ter vse rezervne dele
ELEKTRIČNE URE IN URNE NAPRAVE TONSKE KINO APARATURE za filme 35 mm in 16 mm ELEKTRIČNE VRTALNE STROJE EVS 1 0 10 mm ln: EVS 3 0 32 mm
ELEKTRIČNE MERILNE INSTRUMENTE - e ektrične števce; instrumente za vgraditev z vrtljivo tuljavo ali z vrtljivim železom - voltmetre, ampermet. e, eleklrodinamične vatmetre; prenosne instrumente za obrat - voltmetre, ampermetre, linijske ommetre, preizkuševalce akumulatorskih celic itd; precizne laboratorijske instrumente . voltmetre, ampermetre z vrtljivo tuljavo, elektrbdinamične vatmetre; instrumente za kontrolo toplote - termoelektričpe pirometre; pribor za električne merilne instrumente - tokovne transformatorje, ločene shunte, predupore itd.;
ELEKTRIČNI AVTOMOBILSKI PRIBOR - avtodiname, napetostne regulatorje, starterje, vžigalne tuljave, diname in reflektorje za bicikle;
SELEiNSKE USMERNIKE po naročilu
INSTALACIJSKI MATERIAL - paketna stikala, kolebna stikala, priključne sponke itd.
IMPENPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 ^ Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:
IZVAŽA:
vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
lanski trgatvi, se je cena sj. kala okoli 45 din. Marca seča je podjetje »Gorica-vin« plačevalo vino že po 100-1' dinarjev.
Izredno dobro se je letos o*; nesel krompir; tudi fižola ' bilo na Srednjem Vipavske11'^. obilo. Tako je neki kmet „ Dornbergu posadil 4 st«1 11 krompirja. Iz teh štirih stot« je zraslo 64 stotov nove? krompirja. Dobro je obred«' 1 tudi pšenica. Izračunali ^ da so na nekem posestvu 0^ Dornbergu pridelali okoli ’! p0 stotov na hektar. Vremen-'*11 razmere so bile razmeroma godne, vendar pa se im«'1 °t)p kmetje zahvaliti, za tako o11! "'o £ len pridelek tudi uporabi , J! i metnih gnojil. Oblasti so a j šle v tem pogledu na ro*1 lf od Tako so prevzele polovi« & stroškov za gnojila, uvože«'fep0l iz tujine. Kmetje so n. P! plačevali za stot umetnih ,lžad jil le 500 dinarjev. Propagd« “''olj da za uporabo umetnih gn«il “^fai je v splošnem obrodila dot1™ to Padove. Glede vinskega prid« tnes ka je treba še dodati, da « morali letos vinogradniki ze'1 ^ 1. pogosto škropiti in da je v« !0raj krat primanjkovalo modre lice. ker je Jugoslavija posl*' “Pjo; tila izvoz bakra. Vinogradihlc, za si želijo toplega vremena, V^u; bi grozdje bolj dozorelo. Z«1,'il> a nameravajo odložiti trgatev,* ^ov ko bo vreme ugodno. Na srkale; njem Vipavskem kaže doW ^at tudi koruza.	L
______________________________
Tsb&to&cioUict'
d. d.
IJIPORT - EXPORT
Vseli vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo
TRST - Sedež : ul. Cicerone 8/II - Telefon: ul. Cicerone 30214 - Sealo Legnami 00710
Poravnajte naročnino v
up
Vse

SPECIALIZIRANI! PODJETJE ZA MEDNARODNI PREVOZ S KAMIONI — TRGOVINA Z DRVMI IN PREMOGOM
GORIZIA-GORICA
VIA ALFIERI 11-13 - TEL. 34-32
lPSoc
m
Soi
svoj
»t. v
dia
f2avt
»m j
He
N'1
%
e
Por
s e n e z. T 11 s r
UlICA PABIO FILZI ST. 1»ll.
TELEFON ST. T«.«S
^TsOSPOmRSKKGA ZDRUŽENJA
J draginjske doklade V GOSTINSKIH:obratih
4-GTNJSKA doklada za av-ST-SEPTEMBER 1955 ZA USLUZ-jetifCE v GOSTINSKIH OBRATIH zA*a določena tako-le:
aniptegorije t 3' tadniško osebje
ilA
la"
legf
,vr5
isto’
ini#
ak0'
vs!
a vil 'ra" ug" ,vof
l« Raitegoriia Kategorija ■*• Kategorija: 6kon. kontrolor nad 20 let ®°d2o let blagajnik
moški ženske (s hrano)
24.2119
21.918
20.124
18.967
“ad 20 let
18-
-29 let
»od 30 let Uradniško -*• Kategorija ^ Kategorija: »ad 20 let
‘S—20 let »od 18 leti “• Kategorija: LE' iOrhar itd.: jed-j »ao 2o let e i*1 '8—20 let 1 i\ 1® 18 let Z»'| »od 16 let irat) internist itd.: i le na<3 20 let ke" 18—20 let prf 16—18 ]et 71^1 »od 16 let
^4'agorije
radniško osebje J' Kategorija rt1” • Kategorija j Kategorija: ifO e^on.kontroilor: rsk ™ 20 let
<nifr| 20 let J blagajnik:
' Z . »ad 20 let w
19.331 18.252 14.420 osebje:
21.567
19.773
18.889
15.366
19.279
18.395
14.911
10.543
18.772
17.784
14.053
9.451
moški
22.295
19.019
17.472
14.235
16.770
13.832
12.129
18.836
16.653
13.507
12.285
16.445
13.507
11.960
9.698
16.237
13.169
11.830
9.425
ženske
opravljanje določenih obrti (librettodi mestiere) ter morebitno potrdilo o vpisu v register tvrdk pri trgovinski zbornici. Za vsa nadaljnja pojasnila naj se naši člani zglasijo v našem tajništvu.
ODLOK ŠT. 264 GENERALNEGA KOMISARJA.
S tem odlokom je generalni komisar razveljavil z učinkom od 1. januarja 1956 dalje ukaz št. 131 z dne 27. januarja 1948 (davek na poslovni promet z vinom) in ukaz št. 42 z dne 7. marca 1949 (davek na poslovni promet z vinom) ter odredil, da od istega dne dalje veljajo na Tržaškem ozemlju določbe v odstavku III. člena V splošnega ukaza št. 90 (32A) z dne 24. januarja 1947, ki se glasijo:
(Splošni ukaz št. 90 ( 32A) od 24. jan. 1947 — Uradni list ZVU št. 9 -1. februarja 1947.)
Člen V-III — VINA a) Prometni davek od prodaje luksuznih in navadnih vin, izvzemši peneča vina, mošta in grozdja, toda izvzemši tropine od grozdja, se s tem
določa na 6% in se plača le enkrat za vse poprejšnje gospodarske posle, vštevši one, za katere je bila pobrana trošarina.
h) Prometni davek se plačuje po redni postavki: od kasnejšega prometa v nadrobni prodaji in od prodaj v industrijske namene, na katero se nanašajo določbe člena 14 zakona z dne 19. junija 1940, štev. 762.
POSLOVNI KOLEDAR
Do 30. septembra morajo trgovci na drobno, obrtniki, gostilničarji in svobodni poklici, ki plačujejo davek na poslovni promet v povprečnem dogovorjenem letnem iznosu, plačati tretji obrok tega davka za 1955.
Do 30. septembra morajo trgovci in industrijci, ki so pooblaščeni, da plačujejo davek na poslovni promet z mesečnim nakazilom, plačati ta davek na prodaje, izvršene v tem mesecu.
Do 5. oktobra morajo proizvajalci in grosisti sodavic, naravne dn umetne mineralne vode, leda in svežih rib plačati davek na poslovni promet za prodaje tega blaga, izvršene prodajalcem na drobno v mesecu septembru 1955.
(brez hrane)
30 let
29.789
26.959
24.753
23.329
23.777
22.450
17.737
Uradniško osebje:
'• Kategorija Kategorija: »»d 20 let 18—20 let »°d 18 let jj- Kategorija: '»har itd.:
»ad 20 let 8—20 let I l8—-18 let ' »°d 16 let
ceir 'nternist itd.: lan1' »»d 20 let c' l®-~20 let
r/
^—18 let »ed 16 let
26.527
24.321
23.233
18.900
23.713
23.333
18.341
12.968
23.090
21.874
17.285
11.625
27.423
23.393
21.466
17.509
20.627
17.013
14.919
23.158
20.483
16.614
15.111
20.227
16.614
14.711
11.929
19.972
16.198
14.551
11.593
Iz delovanja SGZ
VABILO Mestnega odbora za 2? cono so se naši predstavniki u-.'li občnega zbora dne 5. sept., ki ba sktfca'1; v nedeljo 18. t. m. so jv “^tvovaUi I. javnemu zborovanju pc Prosto cono v gledališču Rossetti.
P^ŠE PREDSEDSTVO je 6. t. m. ‘Ovilo na razna mestna združenja »stanove vabilo na skupno delova-) uveljavitev in izvajanje krajev-'a trgovinskega sporazuma. Neka-® Važne ustanove in združenja, kot finska zbornica, Pokrajinska usta-
lil
vs^rs za turizem ter Združenje gostin-..t. obrtnikov so že pritrdilno odgo-=a., ter obljubili svoje sodelovanje.
13" .
jetf ^VESTILO. Sporočamo vsem obrt-dal »ni, naj čimprej v smislu odloka n" 125 uredijo svoj vpis v register o-»Skih podjetij. Pravico vpisa ima-lib obrtniki. S seboj naj prinesejo ^ , 0 usposobljenostno spričevalo za
VSEDRŽAVNI KONGRES PRAVNIKOV V TRSTU. V Trstu se je začel IH. vsedržavni kongres pravnikov iz vse Italije. Na kongres pride tudi sam predsednik republike Gronchi.
DRUŠTVO »PRAVNIK«, v katerem so organizirani slovenski pravniki na Tržaškem, je naslovilo na predsedstvo kongresa pismo, v katerem o-pozarja, da bi bilo treba izvajati pravne določbe londonskega sporazuma, med temi tudi točko 6, po kateri je treba narediti konec sodnemu in pravnemu preganjanju oseb zaradi njihove prejšnje politične dejavnosti. Pismo zahteva uradno objavo besedila londonske spomenice in posebnega statuta, da bi se »nato sporazum tudi uradno izvajal.
OBMEJNI PROMET IN PROMETNE ZVEZE. Za pospešitev obmejnega prometa so vpeljali nove prometne zveze po suhem in po morju v obmejnem pasu. Z videmskim sporazumom je bilo to urejeno tako, da bi zadovoljili podjetja z obeh strani, z italijanske in jugoslovanske. To gledišče je popolnoma pravilno; vendar je treba to udeležbo podjetij z obeh strani bolje vskladlti. Ce n. pr. odhaja avtobus jugoslovanskega podjetja iz Kopra ob določenih dnevih ob 15. uri, naj bi tudi z italijanske strani tako uredili, da bi tiste dneve, ko niso v obratu jugoslovanski avtobusi, tudi tržaški avtobusi odhajali iz Kopra ob isti uri. V resnici pa odhaja tržaški avtobus šele ob 6. zvečer. Potniki so zaradi tako kombiniranih urnikov popolnoma dezorientirani.
PODELJEVANJE OBMEJNIH PRQ-PUSTNIC. Do 21. iseplembra je bilo tržaškemu policijskemu ravnateljstvu predloženih 13.694 prošenj za obmejn no izkaznico. Od teh je kvestura ugodno rešila 6042 in jih poslala v vidi* ranje jugoslovanskim oblastem. Te so od teh potrdile 2632 in jih vrnile kvesturi v Trstu. Jugoslovanske oblasti so odobrile 1787 prošenj in zadev* ne propustnice poslale v Trst. Tržaška kvestura je vidirala vse te pro* pustnice in jih vrnila jugoslovanskim oblastem. Za prošnje izdajajo jugo-
slovanske občine svojim občanom posebne obrazce.
POSLOVNIK ZA OBMEJNI PROMET. V Ljubljani in na Bledu se je sestala Italijansko-jugoslovanska mešana komisija, ki bo izdelala podroben poslovnik glede izvrševanja videmskega sporazuma o obmejnem prometu kakor tudi o izdajanju pro-pustnic za obmejni promet.
OKOLI 30 MLADIH PRISELJENCEV ISTRANOV je te dni namestilo tržaško podjetje ACEGAT na svojih tramvajih.
AVTOMOBIL IZPODRINIL TRAMVAJ. Od 15. septembra dalje ne obratuje več na openski vzpenjači tramvaj za prevoz tovora. Vse kaže, da je podjetje (Maloželezniška družba) ukinilo prevoz blaga, ker ni bil več donosen zaradi konkurence avtomobilskega pre" voza.
GIMNAZIJA ZA KOROŠKE SLOVENCE. Koroški deželni glavar We-denig je povabil predstavnike slovenskega naroda na Koroškem na razgovor o ustanovitvi slovenske gimnazije. Slovenski predstavniki so zahtevali, naj se takoj ustanovi slovenska gimnazija. V smislu jasnih določb mirovne pogodle bo država tej želji koroških Slovencev ustregla.
UPORABA OZNAČBE »WINDISCH« PREPOVEDANA. Slovenski koroški listi zahtevajo, naj se izpolnjuje odlok deželnega šolskega sveta za Koroško (10. aprila 1946), ki prepoveduje uporabo izraza »Windisch« v u-radnem občevanju; namesto tega se mora uporabljati izraz »Slowenisch«.
IZSELJENEC JE KUPIL SOLO. V
vasi Kučištu na otoku Pelješcu je bila doslej šola v zasebni stavbi, ki jo lastnik hoče prodati. Vaščani bi za odkup šole potrebovali 1,200.000 dinarjev in so hoteli v ta namen najeti posojilo pri Narodni banki. V tem niso uspeli. Priskočil je na pomoč izseljenec Marko Geriča, ki je prispel iz Amerike na obisk. V .ZDA je odšel leta 1906 kot 13-letnj deček. Občinski upravi je izjavil, da bo on prispeval potreben denar za odkup šole.
taj moraš vedeti o socialnem zavarovanju
XI. - DRUŽINSKE DOKLADE NA PODROČJU KMETIJSTVA
Lestvica št. 4
PREDMET ^		Za vsakega otroka		Za ženo ali za invalidnega moža		Za vsakega	izmed staršev
	rednih in dra-glnjskih doklad	Doklada za kruh	rednih In dra-gmjskih doklad	Doklada za kruh	Rednih in dra-ginjskih doklad	Doklada za kruh
Stalni in pomožni kmetijski delavci, 1 Polovičarji, dninarji in podobni J	30	—	32	—	20	—
Sadniki		53	12	44	12	36	12
d »Omba: Omenjene družinske dokla-l5S; (2.° lestvici št. 4 veljajo za en dan ^ ^^alne kmetijske delavce in uradni-
i^DPORe otfto
ke ter se računajo v okviru 26 dni na mesec. Za vse ostale kmetijske delavce pa v razmerju mesečne dvanajstine
skupnih delovnih dni na leto po veljavnih delovnih pogodbah.
tVr,
ZA PODRAŽITEV KRUHA
dajatev je Zavod za socialno skrb-ko je država leta
ji1*!? Uvedel potem,
V, in 1948 odtegnila svoj prispevek ^ °dpravila tako imenovano »politič-; t c»no za kruh«. Ker se je s tem u-‘e, J10111 povišala cena kruhu, ko je od-državna podpora, so bili najbolj ’1'it	siromašni sloji. Da bi jih za-
’ «	50 uvedli socialne podpore za
ii *tev kruha (Caropane). Najprej 1», » Podporo določili 16. aprila 1947. ^kum lire ze)fl, leta s° 1°
vse stroke po 520 lir za osebo. * delavca in uslužbenca mora plačati s^u»°ro za kruh neposredno delodaja-Ujl ’ družinske člane pa je vključena , jj/užinske doklade, z izjemo kmetij-H P* delavcev in njihovih družinskih L,, ®v. kjer je v popolno breme delo-UŽ l. a. ki jo mora tudi ^ 8ea« v izmeri 20 Ijr
"^^PORE ZA
Pispevke,
za osebo, že 1. julija podvojili na 208 lir, ^-.avgusta 1948. dalje pa znaša za
neposredno na dan in osebo.
DELAVSKE SIROTE
ki jih prejema Zavod
V
^SOcialno skrbstvo za pomoč delav-. »* sirotam, izroči Državni ustanovi J , »Prtioč delavskim sirotam. Ta skrbi v°iih zavodih za strokovno in duhov-V2šojo ter namestitev delavskih sili' ^ poštev pridejo sirote po očetu l •Jdateri, če -sta bila podvržena obvez-1 ^U socialnemu zavarovanju ter je za-I Ll.ukolja in gospodarskega položaja jj2'Ue -potreben sprejem sirote v to - et8Vno ustanovo. Pomoč traja v vsa-Primeru le do 18. leta starosti de E sirote in v okviru razpoložljivih S eb tev ust;anove- Poleg sprejema v po-^ »e zavode lahko daje ustanova svo-A »ojnoč sirotam delavskih družin tuli
dl na druge načine, to je s študijskimi nagradami, z nagradami za strokovno izobrazbo, z zdravljenjem itd- Ustanova prejema za svoje delovanje, poleg prispevkov Zavoda za so: ialno skrbstvo, tudi del prispevkov Državnega zavoda za zavarovanje proti nezgodam na delu ter drugih ustanov, kakor tudi prostovoljne prispevke, darila in zapuščine zasebnikov ter drugih javnih usta-
PODPORE ZA NEPROSTOVOLJNO BREZPOSELNOST
Dajatve za neprostovoljno brezposelnost pritičejo delavcem in uslužbencem turadnikom), ki so iz katerega koli razloga in ne po lastni krivdi brez dela, če se redno prijavljajo pri namestitvenem uradu. Dajatve plačujejo do nove zaposlitve. Kdor bi novo zaposlitev odklonil, izgubi pravico do teh dajatev, ker zakon, vsaj v določenem obsegu, izključuje plačevanje te podpore za prostovoljno brezposelnost.
.Zavarovanci imajo pravico do te dajatve, če so v dveh letih pied začetkom brezposelnosti plačali vsaj eno leto obveznih socialnih prispevkov, vendar le pod pogojem, da sta od začetka zavarovanja pretekli dve leti. Do dajatve pa nimajo pravico, če niso vpisani kot brezposelni pri namestitvenem uradu (Uflicio di collocamento). Podpora zaradi brezposelnosti traja največ 180 dni. Določa se v razmerju plačanih osnovnih prispevkov po naslednji lestvici:
DELAVCI: do 47 lir od 47 do 68 lir od 68 do 86 lir od 86 lir dalje
2.50 4 —
5.50 7,—
Vsota plač. prisp.	Podpora
URADNIKI:	
do 74 lii-	4,—
od 74 do 98 lii-	7,—
od 98 do 113 lir	10 —
od 113 dalje	12,—
K tem malenkostnim osnovnim prispevkom je treba prišteti še po eno liro na dan za vsakega otroka do starosti 18 let, če je zavarovanec uradnik, ter do 16 let, če je delavec, z izjemo^ če gre za starejše sinove, ki so stalno nesposobni za delo. Zaradi stalno menjajoče se kupne moči lire, so k osnovnim dajatvam za brezposelnost uvedili še dopolnilno dnevno nakazilo 200 lir za brezposelnega zavarovanca ter po 60 lir dodatnega nakazila na dan za vsakega otroka in starše. Poleg tega še po 20 lir na dan podpore zaradi podražitve kruha (Caropane) za zavarovanca, za vsakega otroka in za starše.
S primerom bomo najlaže prikazali obseg te dajatve.
Delavec s štirimi otroki in z živečimi starši bi -prejemal -na dan naslednjo brezposelno podporo:
a)	osnovne podpore če je plačal od
47 do 68 lir osnovnih prispevkov zase in 4 otroke	L. 8
b)	dopolnilno dnevno nakaz. L. 200
c)	dopolnilno nakazilo za otroke in
starše (6x60)	L. 360
č) podpora za kruh (7x20) L. 140 Skupno L. 708
Za pobivanje težkih posledic brezposelnosti na področjih, kjer bi samo zavarovanje za brezposelnost ne bilo kos svoji nalogi, lahko Zavod za socialno skrbstvo, v sporazumu z ministrstvi za delo in zaklad, uvede za določene prizadete stroke delavcev in uslužbencev izredne pod-po.re za brezposelne, ki so skoraj enake rednim.	F. V.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Temeljita strokovna izobrazba na trgovskih šotah
Svojevrstna uzakonitev slovenskih šol
Po raznih glasovih, ki prihajajo iz več ali manj odgovornih mest, pričakujejo v učiteljskih krogih na Tržaškem precejšnje spremembe.
Doslej so poučevali italijanščino na slovenskih osnovnih šolah samo za to nameščeni učitelji. Od letos naprej pa bodo morali menda razredni učitelji poučevati tudi italijanščino. S tem bo odpadlo približno 15 učnih mest.
Kakor je znano, so vsi slovenski šolniki razdeljeni v tri skupine glede na pravni in gmotni položaj. V prvo skupino spadajo vsi tisti, ki imajo stalni stalež. Teh je nekaj čez 30; med temi so le dva ali trije profesorji. V drugo skupino spadajo vsi tisti, ki so ekonomsko izenačeni s stalnimi, vendar pa morajo za ponovno namestitev prositi vsako leto. Teh je 34 učiteljev in 15 ali 16 profesorjev, ki so po večini jugoslovanski državljani.
V tretjo skupino spadajo vsi ostali šolniki, ki so »poverjen-i«. Ti, ki tvorijo ogromno večino — približno 250 šolnikov - morajo vsako leto vlagati prošnje za namestitev; v primeru, da zgubijo službo, nimajo pravice do nikakršne odpravnine ali pokojnine.
Krožijo glasovi, da bodo z letošnjim šolskim letom odpravili »ekonomski stalež«, se pravi, da bodo vsi šolniki razen stalnih ekonomsko izenačenj. s »poverjenimi«. Pravijo tudi, da bodo učitelji in profesorji z jugoslovanskim državljanstvom nameščeni le v primeru, ako število prosilcev z italijanskim državljanstvom ne bo zadostovalo, in sicer ne glede na kvalifikacijo teh.
Naši šolniki in vsa slovenska javnost se upravičeno vprašujejo, ali šolska oblastva tako pojmujejo obljubljeno uzakonitev slovenskih šol in položaja učnih moči? V bistvu bi te spremembe pomenile skrčenje števila slovenskih učnih moči (za 15 učiteljev) na škodo pouka. Obstaja menda tudi načrt, da se nekateri slovenski šolniki z italijanskih šol premestijo na slovenske. Tako bi na morebitna izpraznjena mesta ne prišle nove učne moči, se pravi absolventi u-čiteljišča, ki čakajo na službe. Spričo vseh teh nameravanih sprememb se postavlja tudi vprašanje, ali so te v skladu z določbami londonskega sporazuma?
Mncuje zgonišlioga župana
Milanski časopis »Mondo economico« (10. sept.) je priobčil več mnenj političnih in gospodarskih predstavnikov na Tržaškem o perečih gospodarskih vprašanjih na Tržaškem.
Dopisnik milanskega časopisa je vprašal tudi dr. A. Obada, zgoniškega župana, kakšen je gospodarski položaj na tržaškem Krasu po podpisu londonskega sporazuma. G. Obad je na to vprašanje odgovoril: »Položaj je kritičen ; brezposelnost narašča, posebno po reorganizaciji SELAD. Na planoti ni javnih del, pri katerih bi se lahko zaposlila odvečna delovna sila. Tudi ni upanja, da bi se položaj zboljšal. Zaradi tega se naše prebivalstvo prvič v zgodovini seli v Avstralijo; to stremljenje postaja čedalje močnejše.«
Na vprašanje, ali so. odnosi med italijanskimi upravitelji in slovenskimi občinskimi oblastmi boljši, kakor so bili z zavezniki, je župan odgovoril: Minilo je premalo časa, da bi o tem lahko jasno presodili; vsekakor so se ti odnosi glede nekaterih vprašanj zboljšali, glede drugih pa niso posebno dobri, še posebno zakadi birokracije in pomanjkanja sredstev, s katerimi bi se zboljšal gospodarski položaj.
Na vprašanje, ali bo prebivalstvo ob meji imelo znatne koristi, ko se bo pričela izvajati točka VII. londonskega sporazuma o prometu v smislu itali-jansko-jugoslovanskega trgovinskega sporazuma, je g. Obad odgovoril, da bi izmenjava med obmejnimi pokrajinami, ki so bile vedno gospodarsko povezane, gotovo prinesla gospodarske koristi.
Nato je dopisnik vprašal župana, katera vprašanja bi bilo treba rešiti na kraški planoti. Odgovor: Treba je bolj podpreti kmetijstvo; razviti kam-nolomsko industrijo; preskrbeti občine z vso potrebno opremo (asfaltirati ceste, vpeljati telefon itd.) ter razviti turizem.
V zadnjem času so slovenski listi, je nadaljeval dopisnik, priobčili napade proti organom italijanske policije.« Ali bi mi lahko razložili, zakaj je slovenski tisk zavzel takšno gledišče.« G. O-bad je na to odgovoril, da gre v večini primerov za neizpolnjevanje številnih zakonskih določb, ki so bile objavljene po letu 1945 glede borcev za svobodo in za strogo in omejevalno uporabo za konov o javni varnosti; ta zakon je že zastarel v kolikor gre za osebno prostost, javne slovenske prireditve in izdajanje dovoljenj organov javne varnosti. Ti napadi so popolnoma opravičeni, ker ustrezajo resnici.
Osrednja slovenska tovrstna šola n® Tržaškem je trgovska akamedija pri Sv. Ivanu. Za njo pride nižja trgovska strokovna šola, ki je nastanjena v istem poslopju. Nato imamo še dva podeželsko trgorska strokovna tečaja, in sicer na Pr. seku in Katinari, ki ju bo morala šolska c-blast prej ali 'Slej spremeniti v redne šole, in sicer triletne, kot določa londonski sporazum iz pretečega leia.
Kdor se malo spozna na potek trgovske strokovne izobrazbe, bo :c-koj opazil, da je vez med nižjimi strokovnimi šolami in trgovsko aka-(lemijj pretrgana. Absolventom nižje šole ni namreč dana možnost, da se vpišejo in nadaljujejo študij na trgovski akademiji. Zato se tembolj občuti pomanjkanje dvoletne trgovske šole, ki bi jo gotovo obiskovali številni učepci, kot je že pokazala pred leti zadevna anketa med starši. Obiskovali bi jo predvsem učenci, ki so željni širše izobrazbe v trgovskih vedah, kot jim jo daje nižja strokovna šola, a nimajo možnosti, predvsem gmotnih, da bi se odločil; za trgovsko akademijo. Bo drugi strani pa bi dajala absolventom tisto znanje, ki je potrebno za kakršen koli uradniški poklic v raznih trgovskim industrijskih podjetjih.
Nedvomno pa je, da so nade v bodočnost za razne uradniške službe daleč boljše za absolvente trgovske akademije. Dokaz za to je predvsem dejstvo, da je velitei večina absol* ventov te šole danasl že zaposlena v raznih domačih in tujih podjetjih, ki so se potegovala in se še vedno po* tegujejo izrecno za abituriente naše trgovske akademije, ker obvladajo oba domača jezika, slovenskega in italijanskega in poleg tega znajo precej dobro angleščino. Zaposlitev pa so dobili ne na osnovi ponudbe, ampak na osnovi povpraševanja, to se pravi, da dosedanjim' absolventom nii bilo treba hoditi od Poncija do Pilata, da bi se že na kakršen koli način zaposlili.
Nadaljnji dokaz, da naša trgovska akademija nudi res lepe perspektive za bodočnost naše mladine, je tudi to, dal povprašujejo po atoiturientih te šole tudi italijanska podjetja, celo-banke in zavarovalne družbe. Zal da doslej naši kandidati e niso mogli zadostiti vsem zahtevanim pogojem: zahtevalo se je namreč poleg slovenščine in italijanščine še znanje nem-i ščine. Z enakimi zahtevami so se tako lansko leto kot letos oglasil® nekatera avstrijska podjetja oziroma trža- u ška, ki imajo posle v tej zaledni dr- ) žavi. Prav zato je bila uvedba obveznega pouka nemščine na trgovski akadmiji hvalevredna. Ze v treh letih bomo imeli namreč absolvente, ki bodo imel; vse pogoje, da zasedejoi lepa uradniška mesta, ki bodo njim in nam vsem v ponos.
Kar štirje jeziki se potemtakem poučujejo na tej šoli: slovenščina in italijanščina v vseh letnikih, angleščina v prvih treh in nemščina v drugem, tretjem’, četrtem dn petem letniku. Spričo dovzetnosti' za tuje jezike in lahkote, s katero se jih Slovenci sploh /naučimo, je zelo priporočUjiVo, da gojenci te šole posveč; (> veliko skrb študiju jezikav. Pri tern naj jim bodo v moralno in dejansko oporo starši in profesorji. Zavedati se moramo namreč, da se bomo Slovenci na teh tleh ohranili le, če bomo kos konkurenci na vseh področjih tržaškega življenja. Tudi slovenski uradnik bo mogel tekmovati samo, če bo imel do* volj strokovnega znanja. Spričo zgoraj navedenega dejstva pal bo' nedvomno dobro uspeval, če se bo isipopol-nil predvsem v obeh domačih jezikih in potem še v tistih tujih, kaierih znanje je neobhodno potrebno za Trst.
Pa tudi glede nižjih strokovnih šol lahko trdimo, naj se njih gojenci rnkar ne boje bodočnosti. Predvsem starši naj se zavedajo, da bodo njih otroci, absolventi pižje strokovne šole, našli zaposlitev mnogo laže; kajti že sama diploma te šole je porok, da kandidat za službeno mesto dobro obvlada oba domača jezika, kar se je v Trstu že pokazalo želo koristno. Se bolj pa se bo-vbodoče, /saj vse kaže, da nestrpnost pojema ter da bo znanje obeh
ŠOLSKI PRAZNIKI MED LETOM. Po zadnji naredbi prosvetnega ministrstva veljajo naslednji dnevi za šolske praznike:	1. novembra (Vsi
sveti); 2. novembra (dan vernih duš); 4. novembra (dan državnega edin-stva); 8. decembra (brezmadežno spočetje); božične počitnice (od 24. dec. do 6. januarja; 11. februarja (obletnica konkordata); 19. marca <Sv. Jožef); velikonočne počitnice od velikega četrtka do velikonočnega ponedeljka; 25. aprila (obletnica c-svoboditve); 1. maja (praznik dela); praznik vnebohoda; praznik sv. Reš-njega telesa; 2. junija (dan ustanovitve republike); 29. junija (praznik sv. Petra in Pavla).
jezikov prej ali slej močan, če r.e celo odločujoč argument pri iskanju služb, zlasti pri raznih tržaških trgovskih podjetjih. Poleg tega pa jim ta šola omogoča, če so pridni in voljni. da se naučijo strojepisja in stenografije, ki se nujno zahtevata za razmeroma dobre službe.
Spričo te zaokrožene izobrazbe, ki jo dobijo učenci na tej šoli, bi biloi zeloi priporočljivo, da bi se absolventi! katinarskega in proseškega dvoletnega tečaja vpisalii v tretji razred te šole; kajti neka diploma* je v vsakem primeru mnogo boljša kot, pa nobena.
Kljub zgornji trditvi pi mogoče absolutne* reči, da je absolventom nižje trg. strok, šole onemogočen na* daljnji študij. Jasno, v poštev pridejo le res pridni in marljivi. Po enem letu se lahko prijavijo kot privatisti k
JUGOLINIJA. «Zadar» je priplula 3. sept. iz Severne Evrope z 825 t blaga, vkrcala 630 t im odplula 5. sept na Beko. «Ava!a» je prispela 9. sept. iz Severne Evrope z 282 t in odplula 10. sept. na Reko. »Žužemberk« je priplula 8. sept. iz Turčije s 1100 t rudnin in odplula 10. na Reko. «Skopje» je priplula 10. sept. iz Aleksandrije, izkrcala 160 t, vkrcala 160 i ter odplula 10. sept. na Reko. »Titograd® je prispela z Reke 9. sept., la 16. sept. iz Severne Evrope z 276 t ip odplula 16. sept. na Reko. «Sarajevo» je priplula 14. sept. iz Aleksandrije, izkrcala 146 t, vkrcala 1740 t in odplula 17. v levantske države. »Slovenija« je pripeljala iz ZDA 1600 t blaga, vkrcala 340 t in odplula 22. sept. na Reko.
Pričakuje se prihod:	»Zagreba« 24.
sept., «Pule» 29. sept.
JADROLINIJA. «Laslovo» je prispela iz Grčije 13. sept. s 160 t blaga in 31
Piran, 18. sept. 1955
Ob obali bivše cone B služijo potniškemu prometu po morju v zadnjem času naslednje redne proge, katere vzdržuje Jadranska linijska plovidba s sedežem na Reki.
Redna proga št. 22: Reka - Pulj - Koper in obratno trikrat na teden v obeh smereh. Ob nedeljah, torkih in četrtkih z Reke v Koper, ob ponedeljkih, sredah in petkih iz Kopra na Reko. Odhod z Reke ob 5. uri, prihod v Koper ob 20, odhod iz Kopra ob 5. uri, prihod na Reko ob 19.30.
Redna proga št. 21: Reka - Pulj - Trst
in obratno trikrat na teden v obeh smereh. Ob ponedeljkih, četrtkih in petkih z Reke v Trst, ob nedeljah, torkih in sobotajr iz Trsta pa Reko. Odhod z Reke ob 7. uri, prihod v Trst ob ponedeljkih in četrtkih ob 20, ob petkih ob 19,45. Odhod iz Trsta ob torkih in nedeljah ob 7. uri, ob sobotah ob 11,30. V pristaniščih bivše cone B ladja ob petkih in sobotah ne pristaja. Druge dneve pristaja v Umagu, Piranu in Kopru.
Redna proga št. 25: Trst - Pulj - Zadar in obratno enkrat teden. Ob pet. kih iz Trsta v Zadar, ob sobotah iz Zadra v Trst. Odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Zadar ob 22,30; odhod iz Zadra ob % prihod v Trst ob 16,30. Ladja se ustavlja spotoma tudi v Kopru, Piranu ip Umagu.
Na teh progah vozijo ladje »Bakar«, »Kosta Racin«. »Senj« in »Sinj«.
Nadalje služijo potniškemu prometu ob obali bivše cone B naslednje proge, ki jih vzdržujejo tržaške družbe:
Redna proga Trst - Koper - Piran -Umag in obratno trikrat pa teden v obeh smereh- Odhod iz Trsta ob ponedeljkih ip petkih ob 7. uri, ob nedeljah ob 8. uri, prihod v Umag ob 10. oziroma 11. uri, odhod iz Umaga iste dneve ob 16, prihod v Trst ob 19.
Redna proga Trst - Koper - Piran -Novigrau in obratno enkrat na teden, ob sredah. Odhod iz Trsta ob 7. urj, prihod v Novigrad ob-!!, uri, odhod iz No-vigrada ob 15. in prihod v Trst ob 19.
Na progah Trst - Umag in Trst - Novigrad vozi parnik »Monfalcone«.
Redna proga Trst - Koper in obratno. Odhod iz Trsta vsak dap ob 8,30, prihod v Koper ob 10. odhod iz Kopra ob 16. in prihod v Trst ob 17.30. Na tej progi vozi parnik »Itala«. Spotoma se uslavlja v Miljah.
Nameravane dopolnitve tega prometa predvidevajo podaljšanje redne proge št. 22 do Trsta, nadalje pristajanje ladij na progah št. 21 in 22 tudi v Portorožu m uvedbo povsem nove proge Se-slian - Trst - Milje - Koper - Izola -Piran - Portorož - Umag.
izpitom in če jih z uspehom opravi* jo, se laHco vpišejo v drugi razred trgovske akademije.
Dr. R.
FlROSVETNI MINISTER ČESTITAL SLOVENSKIMA DIJAKOMA Na državni trgovski akademiji in na državnem učiteljišču v Trstu so se v letošnjem poletnem roku vršili uspo-sotoljenostni izpiti. Maturanta Zajec Nadja na Trgovski akademiji in Ter-čič Bruno na učiteljišču sta dosegla zelo visoko srednjo oceno. Pred nekaj dnevi sta imenovana maturanta prejela lastnoročno podpisano pismo ministra prosvete Paola Rossija, katerima čestita k lepemu uspehu, ki naj bo v ponos obema in pa profesorjem. Hhra-ti jima želi mnogo uspeha v bodočem poklicu.
potnikov, vkrcala 137 t in 29 potnikov ter odplula 14. sept. v Pirej. «Istra» je priplula 20. sept. iz Grčije z 97 t in 19 potnikov, vkrcala 60 t in 21 potnikov ter odplula 21. sept. na Reko.
Pričakuje se prihod:	«Lastova» 27.
septembra iz Grčije.
NAPREDEK JUGOSLOVANSKE MORNARICE
Na IV. kongresu delavcev ip uslužbencev pomorskega gospodarstva v Zadru je predsednik Središnjega odbora Sindikata delavcev in uslužbencev pomorskega gospodarstva, S. Matijaševič ugotovil, da je bilo po vojni v jugoslo-vansko-pomorsko gospodarstvo investiranih 58 milijard dinarjev. V zadnjih treh letih so jugoslovanske ladje prepeljale 9,9 milijona top blaga ip 8,33 milijona potnikov. V jugoslovanski izvozni in uvozpi trgovini so te ladje prepeljale 4,165.000 ton blaga in za broda-rire inkasirale 39 milijonov dolarjev.
V	lokalnem prometu med pristanišči bivše čope B pi sedaj nobene stalne progei čeprav bi redne vožpje med posameznimi obaVnipti kraji že v interesu turizma, a tudi iz drugih razlogov, bile potrebne. Za izlete po morju je doslej na razpolago le mala motorna ladja »Portorož«. Toda napoveduje se tudi v tem pogledu v doglednem času pomembno izboljšanje.
V	pristanišču Novigrad, kjer so Nemci kakor v raznih drugih obalnih krajih ob kopcu vojpe z razstrelitvami obal nih naprav povzročili ogromno škodo, se od meseca julija vršijo potrebna popravljalna dela. Tudi v Portorožu, kjer so Nemci porušili na betonskih stebrih zgrajeni preko 100 metrov dolgi pomol, ki je potem bil za silo popravljen, bodo po zaključku letošnje glavne sezone nadaljevali s 'popravljalnimi deli, da bi omogočili pristajanje potniških ladij.
Dr. O.
PRVA TURSKA LADJA V IZOLI
Meseca avgusta je prispela v Izolo turška ladja »Cikan«, registrirana v Carigradu. To je menda prva turška ladja, ki je pristala v kakem pristanišču bivše cone B. Bila je natovorjena s soljeno ribo za predelavo v eni izmed i-zoiskih tovarn.
GOSTILNA
F U K JL A ]¥
It 101’!;.V I A ISO i£
DUMAČA KUHINJA^1N PRISTNA VINA — CENE UGODNE!
Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Rapentaborl
»GOSPODARSTVO44
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 teh. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Z-375 - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za Inozemstvo 60 lir.
Odgov. urednik dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis«
, v ptfSianisču
JUGOSLOVANSKE LADJE
Pomorski potniški promet v bivši coni B
PRIZNANO MEDNARODNO ATOOEVOZNft PODJETJE
E A. GORISilANA
G0RIZIA - VIA DUCA D AOSTA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
nfTTUTIll TURISTIČKO PODLZEtE FLJAlUin Z4GREB - JIGOSEMIJA
Tul. 32=257, 8, 9
fldjuljeiiji: za inostranstiro telufon: 32 = 728
Vrši: hotelske rezervacije, prodaje sne vrste voznih isprava za zemljo i innstranstvo - žcljezničhc, hrodske, avionshe - organizira izlete, putovanja i ekskurzije, vrši mjenjačku službu, službu posoša i viza te foloslnžbn
	
-=siCma^	
IMPORT EXP0RT	TRST - TR1ESTE Ul. Ginnastica 1 T o l o F o n l Uradi št. 94-252 privatno 26-304
TELEGRAM :	SIC MAMAHE
Z0B0ZDR5VNIŠKI AMBULATORIJ
Dr. A. M. Sancin
zobuzdravnih-liirurg Ustne in xobuo bolezni, zobne proteze
Sprejema od 9. do 12. in od 15. do 20. ure. - Ul. Torrebianca 43-11. (vogal Ul. Carducci) tel, 37-118
£1 B“\
\l ll ILs SLȣS
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
AJDOVŠČINA
PRILIKOM VASEG DOLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU
♦
MAGAZIN ENGkESKIH ŠT0F0VA
TRST - ULICA SAM MICUL0’ BR0J 22 - TELEFUM 31-i:i8 - TRST
♦
PRURAJA MA VELIBB I MALH GBIGIMALMIB EMGI.EKR1H STB FBI/A ZA MUŠRA I ŽEMSBA U B1J EI. A UZ M A J M1Ž E GIJ E M E.
TRŽNI PREGLED
Tra saskl tr&
KAKAO
TRST. Cene kakava so, kakor poro-čajo prekupčevalci — na viru proizvodnje v poras.... Vrsta Good fermep-iea Gol.d Coast main crop stane 272/6 šilingov za oo kg cm. Trst proti vkrcanju v oktobru-decembru in noveinbru-januarju, in, 2/o sil. pro.i vkrcanju de-cembru-jebruarju m januarju-marcu.
SLADKOR
TRST. Cene sladkorja so se na tržaškem trgu nekoliko okrepile. Madžarski sladkor ponujajo po 116,50 dolarja za tono (za pol dolarja več kot pred tednom). Angleški kristalni sladkor stane 42/610/6 funta šteriinga tona.
It eillj orisi«:! Ir gr
■Nia italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je bilo v zadnjem tednu zelo zivanno. Melika pšenica gre precej od rok. Cene so krepke, čeprav se je izkazalo, o,a je bil prluelek večji od predvidenega. Proizvodnja je znašala #6 milijonov stotov namesto B3 milijonov stolov, kakor je bilo predvideno. Za trdo pšenico pa je znano, da proizvodnja ne zadošča potrebam domače potrošnje in da oskrba na inozemskih irgili ni vedno lanka. Zaio proizvajalci te vrste pšenice ne popuščajo pri cenah, ki so zelo krepke. Cene koruze so popustile, ker so prispete na trg precejšnje končine novega pridelka; sicer trg še ni uravno. vešen, ker ni zanesljivih podatkov o količini letošnje proizvodnje. Težak je položaj na trgu z neoluščenim in oluščenim r.žem. Velika kohč.ina letošnjega pridelka kakor tudi lanskega, povzroča zaskrbljenost pri proizvajalcih, da bi ne mogli prodati vsega pridelka. Manjše je povpraševanje po otrobih, ker so se razmere na trgu s krmo izboljšale.
Veliko število kupčij je bilo sklenjenih na trgu s klavno živino. Cene so v porastu. Trgovanje s prašiči ne gre od rok kakor lansko leto zaradi neodločnosti prekupčevalcev.
Na trgu z maslom so se razmere izboljšale. V nekaterih krajih so se cene dvignile za približno 50 lir pri kg. Na trgu s sirom je mirno. Trdi sir, katerega proizvodnja znaša letos 1 milijonov stotov, se težko razprodaja.
Cene olivnega oija se držijo krepko. Zaradi visokih cen se je povpraševanje zmanjšalo. Predvidevajo, da bodo cene popustile ,ko bo prispel na trg novi pridelek.
Cene vina in vinskega grozdja so nestalne.
ŽITARICE
PADOVA. Mehka pšenica fina 6700-6900, dobra 6500-6600, navadna 6400 do 6500; rumena koruza marano 5900-6000, bela 5400-5700; oves 5000-5100; inozemski ječmen 4700-4755; inozemska rž 4200 do 42500; pšenična moka tipa »00« 8800 do 9500, tipa »0« 8400-9200, tipa »1« 8100 do 8700, tipa »2« 7600-8300; pšenični o-trobi 4500-5050; pšenični zdrob iz moke tipa »0« 11.200-11.300, jz moke tipa »1« 10.700; bela koruzna moka 640(16800, rumena 7000-7300.
ŽIVINA
LUGO. Živina za rejo: krave breje (prvesnice) 5 .stotov težke 135-200.000 lir glava; telice težke 2 stota 65-80.000 Ur glava; vprežna živina: voli 230-240 lir kg; krave 200-260.000 lir glava; klavna živina: voli težki 6 stotov I. 280-340, II. 190-220; krave težke 6 s.otov I. 270-330, II. 190-220; junci težki 5 stolov I. 300-360, II. 210-270; telički H. 420-495, II. 360-400; molzne krave 180-250.000 lir glava; konji za delo L 180-220.000 lir glava, H. 80-110.000; konji za zakol I. 220-230 .lir kg, II. 180-190; žrebeta za zakol 290-310 lir kg; mezgi za delo 1. 90-100 tisoč lir glava, II. 60-65.000; mezgi za zakol I. 160-170, II. 130-140; žrebeta za zakol 40-50.000 Ur glava; osli za .delo I. 85-90.000, II. 50-60.000 lir glava; osli za zakol L 130-140 lir kg, II. 110-120; prašički »large white« 335-370 lir kg, prašički za rejo 15-20 kg 330-360, 20-25 kg 330-355; suhi prašiči 30-50 kg 320-350, 50-80 kg 310-340; debeli prašiči 100-150 kg 310-320, 150-200 kg 320-330, 200-250 kg 330; mlade plemenske svinje 30-40 kg 400-450; ovce 190-225 Ur kg, jagnjeta 350-360 lir kg.
PERUTNINA
MILAN. Žive race 400-420 lir kg, zaklane 450-550; živi zajci 300-340, zaklani s kožo 420-460, zaklani brez kože 420 do 480; žive kokoši 500-550, žive inozemske kokoši 400-450; zaklane kokoši 700-750; inozemske zmrznjene 500-550; gosi za rejo 800-1.000 lir komad; zaklani golobi 800-900 lir kg; živi piščanci I. 675 do 750, II. 575-625; živi inozemski piščanci 575-625; zaklani piščanci I. 900-1.000, II. 700-750; inozemski zmrznjeni piščanci 600-700; inozemske zaklane pure 400-500; sveža jajca I. 35-36 lir komad, navadna 33,50-34; inozemska sveža jajca 29-31 Ur komad.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Maslo krajevne proizvodnje 795 lir kg, iz drugih krajev Lombardije 745; čajno maslo 865; sir Grana proizvodnje 1953 730-780 lir kg, proizv. 1954 520-590, 1-30 dni star 320-340, 30-60 dni star 350-370, Sbrinz 1 mesec star 400-410, nad 3 mesece star 530-560; Emmen-thal svež 450-480, nad 3 mesece siar 530 do 550; Provolone star 1 mesec 400-430, nad 3 mesece star 470-500; Gorgonzola nad 8 dni star 230-250, postan 380-390;
italico nad 8 dni star 360-370, postan 400-420; Taleggio in Quartirolo nad 8 dni slar 290-310, postan 370-390.
KRMA
PADOVA. Seno majske košnje z namakanega travnika 2000-2200 lir stot; otava 1700-1900; seno z naravnega travnika majske košnje 1600-1800; otava 1300 do 1400; suha detelja I. 2000-2100, II. 1600-1700; pšenična slama 400-500 lir stot stlačeno seno z namakanega travnika majske košnje 2300-2500’ lir stot.
OLJE
Olivno, olje .extra do največ 1% kisi. 590-610, do največ 1,50% kisi. 580-590, do največ 2,50% kisi. 570-580, do največ 4% kisi. 560-570; dvakrat rafinirano tipa »A« 490-500, semensko, olje navadno 385-395; olje iz zemeljskih lešnikov 410 doi 490'.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suhi česen 50-55 lir kg; korenje 45-50; ohrovt 35-40; čebula 25-30; fižol v stročju fin 190-200; solata endivija 70-80; špinača 65-75; bučice 75-90; belgijski krompir bintje 34-37; paradižniki z Riviere 50-60; zelena 45-50.
Namizno grozdje »Regina« belo 70-80, črno 100-110; hruške Williams extra 70 do 80; breskve I. 70-80, breskve extra 90-100; jabolka Deiicious 80-100, navadna 30-45; pomaranče 160-180; limone 105 do 110 lir kg.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PIACENZA. Trg je miren. Proizvajalci so mnenja, da so prodajne cene prenizke, zato ne ponujajo blaga. V tem času, ko je proizvodnja povrtnine in še posebej paradižnikov na višku imajo
V	zadnjem tednu je baker nia ameriškem trgu zopet napredoval, medtem ko je cena v Londonu popustila. Cena kavčuku še vedno napreduje in je v Londonu dosegla najvišjo raven v zadnjih štirih lelih. Cena žitu je čvrstejša.
ŽITARICE
V	Chicagiu je tena pšenice v tednu od 16. septembra napredovala od 195% na 198 5/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru. Tudi koruza je nekoliko napredovala, im sicer od 128 na 129%, stotinke dolarja za bušel. V Ameriki se je žetev .nekoliko zakasnila. Japonska je kupila v ,ZDA 700.000 bu-štov pšenice. Tam pričakujejo tudi nove nakupe s strani Zahodne Nemčije.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je splošno čvrsta. V New Yorku je cena napredovala od 3,27 na 3,28 proti takojšnji izročitvi. Kuba je prodala velike količine blaga. Računa, da bo leto 1956 zanjo ugodno. Zdi se, da bo Sovjetska zveza zopet kupila večje količine kubanskega sladkorja; to velja tudi glede Vel. Britanije. V Londonu jesestanek dominioniv, na katerem bodo dotočili ceno sladkorja za bodoče leto. — Cena kave ne kaže posebnih sprememb; v tednu do 16. sept. je napredovala od 57 na 57,35 stotinke dolarja proti izročitvi v septembru. Združene države bodo letos kupile v tujini po vsej verjetnosti nekaj manj kakor 1,150.000 ton kave, medlem ko so lani kupile 1.260.000 ton kave. Zanimanje za afriško kavo narašča. V Bruslju bo sestanek afriških proizvajalcev. Cene a-friške kave po is kaj o raven južnoameriških cen navzdol. Afriški proizvajalci si prizadevajo, da bi prišlo do mednarodnega sporazuma glede cene kave. — Kakao popušča. V New Yorku je cena padla od 31,10 na 30,41 stotinke dolarja za funt. Zaloge v Združenih državah znašajo 14.000 ton, medtem ko so lani v istem razdobju dosegle samo 6200 ton. Pridelek na Zlati obali bo verjetno višji kakor so bila predvidevanja, ker je bilo vreme ugodno. Na mednai-rodnem kongresu v' Londonu so se pred. stavniki potrošnikov izjavili proti med-narodnemu sporazumu o ustalitvi čepe.
VLAKNA.
V tednu do, 16. septembra je cena bombažu v New Yorku popustila od 34,25 na 33,70 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Ameriški izvoz je v zadnjem času nazadoval. Tako so v ZDA julija izvozile 58.855 bal bombaža, lansko leto v istem mesecu pa
cene paradižnikove mezge samo nominalno vrednost.
Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 in 10 kg 125-135 lir kg, v škatlah po .1 kg 140-150, v skat. lah po % kg 150-160, v škatlah 1 /5 kg 180-190.
Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v sodih 120-130 lir kg, y škatlah po 5 in 10 kg 140-150, v škatlah po 1 kg 150-160, v škatlah po % kg 160-170, v škatlah po 200 g 190-200.
KOŽE
REGGIO EMILIA. Osoljene kože z repom fco skladišče grosista: teleta do 3 kg 690-710 lir kg, 3-6 kg 720-740, 6-8 kg 580-590, 8-12 kg 480-490; junci 12-20 kg 350-360, 20-26 kg 300-310, 26-30 kg 260-270; voli do 40 kg 225-235, nad 40 kg 200-2.10; biki do 40 kg 195-205, nad 40 kg 155-165; kanji 170-180; mezgi 110-120; osli 70-80; ovni 160-170; ovni (isuhekože) 470-490; suhe zajčje kože 240-250; jagnjeta 280-330 lir koža. Trg je živahen; cene težijo navzgor.
VINO
MILAN. Cene za stop/stot fco milanska postaja: Piemonte črno 10-11 stop, 610-620, 11-12 s op. 630-650; Barbera 670 do 690; Mantova črno 550-5k0; Emilij-sko 10-11 stop. 600-620, 11-12 stop. 620-630; Romagna belo 580-600, črno 570-590; Toskansko navadno 590-610; Marche belo’ 595-610, črno 600-620; Barletta ex-tra 555-575, navadno 12-13 stop. 525-545. 13-14 stop. 545-575; San Severo belo 595 do 615; Tarantino 14-15 stop. 550-570, 16-17 stop. 600-620; Sguinzano 560-580; Rionero Barile 89004)200 lir stot; Piemontski moškat 8700^8900; sladko vino iz Brindizija 9400-9900.
kar 227.855 bal. Zaloge v ZDA so še vedno velike. Nikakšne gotovosti ni glede zadevne politike ministrstva za kmetijstvo. Poplave so poškodovale okoli 600.000 bai mombaža. V Liverpoolu je cena ameriškemu middlipgu (15/16) 30,73 penija za funt proti izročitvi oktober- november. Cena volni je v New Yorku nazadovala od .128.5 na 128 dolarja za funt; v Londonu je stala vrsta 64’s B 103-105 (105 teden poprej) penija za funt. V Franciji je popustila od 1.045 na 1.040 frankov za kg. Za avstralsko volno se zlasti zanima Japonska, ki je v Avstraliji kupila 600.000 bal volne v tej sezoni, to je za 40.000 več kakor je prvotno določil japonski deviz, ni urad.
KAVČUK
Cena kavčuka se je povzpela na najvišjo raven v zadnjih štirih letih in je 16. septembra dosegla v Londonu 42% do 43 (teden prej 42-42%) penija za funt. V New Yorku ni ta dan kvotirad kavčuk (prejšnji teden 40,85 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v sept.; 48 proti izročitvi v decembru 48,40-48,45 teden prej). V začetku leta so svetovne zaloge kavčuka znašale 812.000 t, do danes so se zmanjšale za 32.500 ton.
KOVINE
V New Yorku je cena elektrolitičnega bakra pa borzi v tednu do 16. sept. napredovala od 47,20 pa 47,8 stotinke dolarja za funt. Ameriški proizvajalci prodajajo blago po 43 stotinke dolarja za funt, medtem ko velja pri predelovalcih (rafinerijah) odpadkov bakra cena 50 stotink dolarja za funt. Vlada je iz svojih strateških zalog izročila industriji 11.000 ton elektrolitičnega bakra, da bi zadostila povpraševanju. Zaradi visoke cene so podjetja pričela vedno bolj uporabljal aluminij, zlasti za električne žice im avtomobilske radiatorje. Vlada je odstopila ameriški industriji iz svojih strateških zalog 75 tisoč ton aluminija. V Londonu je cena elektrolitičnega bakra nazadovala, in sicer od 394% na 381 funtov šterlingov za tono proti takojšnji izročitvi. Tudi cin kaže težnjo za napredovanje. V New Yorkiu je cena poskočila od 95 na 95,50 stotinke dolarja za funt. Po ameriških računih bo proizvodnja v letu 1955 za 4.000 ton manjša kakor potrošnja in nakupi ameriške vlade. Lito železo v New Yorku 58.50, Buffalo 56.50 (teden prej 56.50) dolarjev za tono, staro železo 44.17 (43.83) dolarjev za tono. Cene kovin v Zahodni Nemčiji 16. sept.: cin 920 DM za 100 kg, svinec 130,56, čipk 120 DM za 100 kg.
		v-	v	\f
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	23. 8.	2. 9.	21/9
Pšenica (stot. dol. za bušel)		- 192.3/4	182'%	19772
Koruza (stot. dol. za bušel)			127 V2	129-
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		■	40.-	43,-	50.—
Cin (stot. dol. za funt)			95.26	97-50
Svinec (stot. dol. za funt)		•	14.80	15,-	14.80
Cink (stot. dol. za funt)		■	12.50	12.50	14.50
Aluminij (stot. dol. za funt)		•	24.40	24.40	24.40
Nikelj (stot. dol. za funt)			64.50	64.50
Bombaž (stot. dol. za funt)		•	34.50	34.35	33 60
Živo srebro dol. za steklenico . . . “t.,': ....		267,—	272.-
Kava (stot. dol. za funt Santos 21			•	56.50	59 50	60,-
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono) 		380-	397,-	381-
Cin (f. šter. za d. tono)			. 753 —	745 —	75872
Cink (f. šter. za d. tono)		.	893/4	91.-	92 72
Svinec (f. šter. za d. tono)		. 107 —	107'/a	10774
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)		- 462.90	4H3.40	464,-
VALUTE V MILANU
	5. 9. 55	19. 9. 55	Min.	Maks.
Dinar (100)	85	80	80	85
Funt šterling	5.975	6.030	5 975	6.050
Napoleon	4 075	4.100	4.075	4.100
Dolar	627	632	627	634
Franc, frank (100)	168,-	169	168,—	169.50
Švicarski frank	146.25 147.50		146.25	148.50
Funt št. papir	1.670	1.660	1.660	1,680
Avstrijski šiling	23 60 23.90		23,40	24.20
Zlato	715	720	714	720
BANKOVCI V CURIHU
ZDA (1 dol.) Anglija (1 f.št.) Francija (100 fr.) Italija (100 lir) Avstrija (100 š.) Cehoslov.
19. 9. 1959
4 28V4 Belgija (100 fr.) 8.50-11.19	Holand. (100 fi.) m,—
1.14	Švedska (100 kr.)	75.5
0 67	Izrael (I f.št.)	1.55
15 80	Španija (100 pez.)	9.86
Argent (100 pez.)	16 35
Nemč. (100 DM) 101.10 Egipt (1 f.št.)
10 60
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 5. 9. 55 20. 9. 55 Min.
Južna železnica	1.742	1.870	1.742
Splošne zavarov.	21 530	21.700	21.425
Assicuratri.ce	5.700	5,700	—
Riun. Adr. Sic.	8.100	8,100	—
Jerolimič	5.750	7.020	5.750
»Istra-Trst«	540	650	549.—
»Lošinj«	8,250	9.000	8.250
Martinolič	4,920	5.030	4.920
Premuda	17 000	19.000	17,000
Tripkovič	15.750	17.950	15.750
Openski tramvaj	2.400	2.400		
Terni	344,-	410	344
ILVA	625.-	642	625
Zdr. jadr. ladjedel	510.—	500	500
Ampelea	1,400	. 1.400	—
Arrigoni	1.000	1.000	—
Maks.
1.870
21.700
7.020
650.—
9.000
5.050
19.000
17.950
410,-
646
550
KMEČKE ZVEZE
sodijo, da uporabljajo M posojila za nabavo kmeti! strojev in za mehanizacijo! tijstva. Znesek posojil, ki ■
SEDEŽ: TRST - ULICA FABIČ) FfLZI ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 54-58
la podeljena kmetijam s,e zadnjih dveh letih podvoji
PRVA SKRB V JESENI in vrtnar konec septembra
POSOJILA ZA MODERNIZIRANJE KMETIJ
PROŠNJE ZA NOVE DVOLASTNISKE IZKAZ^
Ze na pomlad smo culi zelo pameten opomin, naj si gospodarji po možnosti pripravijo čimveč dobrega hlevskega gnoja za jesensko podorapje. Ker je ta zadeva zlasti v naših podnebnih in talnih prilikah izredno pomembna in ni opominov nikoli odveč, paj spet opozorimo, da je to opravilo velika gospodarska prednost. To nam morajo potrditi vsi gospodarji, ki to že vršijo.
Letošnjo pomlad so se kmetje na splošno pritoževali, da je zemlja trda in zbita ter je ni moč obdelovati. To ni prijetna niti koristna zadeva. Kdor pa je bil zemljo pred zimo globoko preoral in pognojil — teh je žal še malo —, ni imel teh preglavic. Zakaj ne?
Napredni gospodarji pravijo, da je treba danes namesto v širino v globino! Ip res se pametnemu človeku kar samo naslavlja vprašanje, zakaj ližemo njive z globoko plastjo zemlje samo pri vrhu. Zakaj jo orjemo tako plitvo in počemo z oralom v večjo globino’? Kje je1 zapisano, da mora nižja plast zemlje ostati večno mrtva, neizkoriščena? Saj vendar nimamo danes za globlje oranje primerno orodje — traktor!
Torej: povečajmo živo (rodno) plast zemlje s čim globljo brazdo! Takšna brazda bo dvignila rodovitnost zemlje, ker bo poživila del spodnje plasti, ki je doslej ležala nedotaknjena in mrtva, ter jo pomešala z orno plastjo. Rastline se v taki plasti bolj vkoreninijo im dobe več živeža. Vsa prehrana se na ta način izboljša.
Zelo važno je tudi dejstvo, da se rastline v taki zemlji veliko laže upirajo suši in moči, ker imajo (ob suši) v spodnjih plasteh rezervno vlago, nabrano v času večjih dežjev. Ip še eno veliko prednost ima takšno oranje: zamori plevel. Lahko trdimo ,da je dobiček, ki nam ga da globoka brazda, neprimerno večji od njenega stroška. Se razume, da imamo pri tem v mislih jesensko oranje, rekli bi o-
Na njivi in piplj.u. Zadnji čas je, da preorješ ip poseješ zemljo z ržjo, ki si jp namenil za to žito. Zgoraj sejana rž se močno ukoreniči in razraste še pred mrazom. Zadnjo koruzo poberi še pred deževjem in zličkaj jo hitro, ali vsaj me puščaj je v večjih kupih, da se pe zagreje in splesni. Pripravi zemljo1 za setev ozimpe pšenice. Zemljo za žito je treba dobro pognojiti s prav zrelim gnojem, ako ni bila dobro pognojena prejšnja kultura, oziroma okapovima. Vsekakor moramo žitu trositi tudi umetna gnojila vsaj superfosfat v količini približno 500 kg na vsak hektar.
iZelepo koruznico ali pitnik poberi, preden rastlipe začnejo leseneti, torej dokler so še popolnoma zelene ip sočne. Preglej nasade ohrovta in zelja ter cvetače, da jih pe napadejo in uničijo gosenice in listne uši. Zatiraj pravočasno ta mrčes z ustreznimi pripravki, ki jih kupiš v resni prodajalni kmetijskih potrebščin. Ne odlašaj preveč z žetvijo ajde, da ti je slabo vreme pozneje ne poškoduje ip osuje.
Na vrtu. V zavetne lege sej motovilec in špinačo ter solato berivko - kraljico majmika, da boš spomladi imel zelenjavo, ki jo pa trgu drago plačujejo. Sadimo tudi že Česnik in čebulice za prihodnjo pomlad.
V	vinogradu: V paših krajih potrgamo v tem času vse grozdje, tudi bolj pozne vrste kot so gl era in rebula ter refošk in barbera; letos je dozorevanje grozdja nekoliko zakasnelo. Hitro po trgatvi zorjemo in prekopljemo vsako drugo vrsto med trtami in jo zasejemo z ze-lenišanjem. Razmeroma pajce-nejše in prav dobro zeleniša-nje, ki ga po potrebi uporabimo za prvo pomladansko zeleno krmo, nam da mešanica semen 100 kg zimske ali črne gra-šiee, 70 kg rži jn 12 kg inkar-na(ne detelje za 1 hektar zemljišča.
V	kleti: Pazi na red in snago, ki sta predpogoj za uspešno kle-
tarstvo. Črno grozdje moraš rob kali, predep ga spraviš v kipel-ne kadi. Belo grozdje pa zrnasti hitro, predep se zagreje in beli mošt pretoči v sode, takoj ko se ugreje. Ce je grozdje tudi gnilo, primešaj mu pred kipenjem kalijevega metabisulfita od 10-40 gr. na 100 kg mošta po potrebi; čimveč je gnilobe tem več metabisulfita primešamo grozdju.
Pri kipenju mošta na tropinah moraš zlasti paziti, da se ti tropine preveč ne ugrejejo in tvorijo kis. Zaradi tega imej v kipelni kleti svež zrak — brez prepiha ■— in tropine drži po možnosti pod moštom, ali jih vsaj mešaj večkrat z njim. Posebno važpo je mešanje tropin z moštom pri črnem grozdju, da boš dobil močno barvano rdeče vino, ki je pri nas cenjeno.
Sode, y katere boš pretakal mošt ali vino, zadimi dobro z žveplom, potem ko si jih temeljito opral in preden pretakaš vanje žlahtno kapljo.
V	shrambi: Zračenje shram-benih prostorov z mrzlim zrakom nam najuspešneje obvaruje shranjeno zrnje in seme pred raznim mrčesom, ki se razmnožuje le v toplem. Fižolarja, ki napravlja toliko škode v fižolu, še preden jzleze iz njega, moraš pravočasno zatreti .dokler je še v zrnju. Za zatiranje tega uporabljaj pripravke, ki dušijo mrčes tudi brez neposredne dotike z njim. V ta namen je priporočljiv prašek »Ceregamma«. Naj-sigurnejše sredstvo je sicer o-gljikov žveplec, s katerim pa moraš ravnati zelo previdno.
V	hlevu: Ne goni živine na pašo ob deževnem in mrzlem dnevu. Odrasle prašiče moramo začeti rediti in debeliti za zakol. Ne pokladaj prašičem pre-\eč koruznega zdroba ali testenin hkrati, ker to ni gospodarsko, namreč dajaj jim tudi drobnega, kuhanega krompirja, krmne pese in korenja. Z mešano krmo hranjena žival bo bolj zdrava in daje tudi okusnejše
rainje, ki niu uspešno pomaga tudi mraz (srez). Tudi ta jo drobi in rahlja. Ponovno zmrzovanje nam takšno zemljo tako zdrobi, da je na pomlad čisto prhka in jo je veselje obdelovati. Tako pripravljena zemlja prija vsem rastlinam, predvsem pa trti in okopavinam (krompirju, pesi, zelju i. dr.).
Večkrat smo že opozorili, da je naša zemlja lačna gnoja, se pravi, da ji primanjkujejo organske (rastlinske in živalske) snovi, ki zvišajo njeno rodovitnost, jo rahljajo, grejejo im nudijo še druge prednosti. Zato bi bilo jesensko oranje popolno, če bi zemljo istočasno nagno-jili. Gnoj postopno razpada. Vsako razpadanje (razkrajanje) snovi pa povzroči manjšo ali večjo' toploto. Mraz in toplota nam zemljo temeljito sprašita in tako napravita prikladno vsaki rastlipi.
Taka zimska praha nima samo te prednosti, da težko zemljo dobro pretrese (zrahlja) in nam tako prihrani skrbi za po-
Za povzdigo Hijstva na Tržaškem
PRISPEVKI KMETOVALCEM ZA IZBOLJŠANJE IN POSPEŠEVANJE KMETIJSKIH PRIDELKOV
Kmetijski pokrajinski inšpektorat sporoča, da namerava s fondi, ki so bili določeni za to obdobje, dati razne pobude za izboljšanje in pospeševanje kme tijskih pridelkov na tem področju. V la namen bodo dajali
naslednje prispevke:
1. Največ do 38% prispevka oktobra, za izboljšanje posestev (grad- 7. Največ do 25% prispevka njo, razširitev in obnavljanje za pakup selekcioniranih semen gospodarskih poslopij, namakal- (žit, povrtnin). Prošnje se lahnih naprav itd.) ter zemljiška j^o vlagajo, dokler se ne izčrpa-dela (kopanje, oranje in rigola- j0 Uredili.
nje zemljišč za vinograde, sa- g' Najve5 d[} 30% priispevka dovnjake in nove njive).	2a	posebno izdatnih škro
piv proti žuželkam. Prošnje se lahko vlagajo, dokler se ne izčrpajo krediti.
Prošnje za prispevke pod točko 2. in naslednjimi točkami je
Kmetje, ki nameravajo opraviti dela te vrste in se okoristiti s prispevki, kot jih določajo zakoni, morajo to sporočiti oddelku za izboljševalma dela
°	^	Kmetijskefia P°ki-ajinskega im-	treba nasloviti	na	ravnateljstvo
to.	da	mam razen plevela uniči	špektorata v Trstu, ul. Ghega	Pokraiinskeea	kmetiiskeoa	in-
tudi živalske škodljivce. Koliko g, lS0,tja g, tel 35-156, In sicer šPektorata ul. Ghega št. 6, Trst pa	je	vredna	zimska vlaga, ki	najkasneje do 30. septembra,	telefon 38-673
jo	z jesensko	praho (in gnoje-	Naročilo trtnih sadik in sadik
njem) pridržimo v zemlji za pr- saa„ega drevja velja tudi kot OBVESTILO KMEČKE ZV. vo rastlinsko rast! S tako pri- prijaVa za prekopavanje zem-pravijeno zemljo ne bomo niko- ]je li imeli težav za obdelovanje in
Kmetijski inšpektorat bo po ogledu zemljišča in proučitvi načrta sproti obveščal prizadete kmete, ali bodo lahko dobili prispevek, nakar bodo lahko vložili redno prošnjo z običajno dokumentacijo.
bodo odpadle tožbe o njeni trdoti in zbitosti! In še več: zemlja nam bo dobro poplačala maš trud ip razumna prizadevanja.
Naša prva jesenska skrb bodi torej: praha z istočasnim gnojenjem!
I. F.
LETINA NA TRŽAŠKEM V kratkem se prične trgatev po vinogradih na Tržaškem. Poročali smo že večkrat, da bo letina splošno zadovoljiva. To velja zlasti za Breg (Skedenj, Dolino, Bol junic in Riemanje). Tudi na Krasu bo precej pride!- fe^uarja
ZOv-i T r b-v-on H Lr 1	-11 Ui -1 r\
2. Največ do 70% prispevka za nakup trtnih sadik (divjakov in cepljenk), sadik za oljke in sadno drevje. Nakup bo ped nadzorstvom inšpektorata za kmetijstvo, ki bo poskrbel, da bodo sadike prvovrstne in da bo zajamčen uspeh nasadov. Rok za naročila zapade 20. oktobra za jesensko soditev in 28.
za pomladansko. Za
Tajmštvo Kmečke zveze, obvešča vse dvolastnike, ki nameravajo sekati drva ma jugoslovanskem ozemlju, da morajo takoj vložiti zadevne prošnje na gozdarsko upravo v Sežani oziroma v Kopru.
Za vsa pojasnila naj se prizadeti zglasijo na K. Z. v Trstu, ulica F. Filzi 10/1.
.VIST A'
TRSTJE. CARDI1CCI15 - TEE. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala
ka razen v krajih, ki jih je o- , biskala toča. Iz Piščancev nam vdiv e tr.e je treba
plačati 8 lir predujma, za cepljene trtne sadike 12 lir, za sadike sadnega drevja pa 60 lir.
3. Največ do 30% prispevka za nakup sadik ali čebulic tulipanov kmetom, ki se pretežno bavjjo z gojenjem cvetlic. Naroči se lahko najmanj 50 sadik Minister za kmetijstvo Colom- jn 200 čebulic tulipana, in sicer bo je pooblastil Pokrajinsko dokler se ne izčrpajo kredi* i kmetijsko nadzorništvo y Bari- Za .sadike je treba piaaati 60 ju, da v smislu zakona 1. julija ];r predujma za čebulice pa 12 1946 št. 3.1 prispeva za obnovo jir kmetij, ki jih je prizadelo sla-
poročajo: Zaradi slabega vremena je grozdje v višjih legah cveio zelo kasno in se je osulo. Pridružila se je še toča. V nižjih legah bo pridelek obilnejši.
POMOČ PRIZADETIM PO NEURJU
bo vreme. Na posestvih občine Andria bodo uporabili .še zakon od 16. oktobra 1954 št. 989, ki predvideva še večje prispevke za obnovo prizadetih posestev.
MODERNA GNOJIŠČA NA KOPRSKEM
V koprskem okraju je 7.600 glav odrasle živine, ki daje po-
4. Največ do 30% prispevka za nakup kmetijskih strojev, ki so posebno koristni. Prošnje za to se lahko vlagajo do 31. oktobra. Prošnje je treba vložiti pred nakupom ter jih opremiti s tremi ponudbami pooblaščenih podjetij (prednost bodo ime li tisti stroji, ki jih bo imela posebna komisija za najbolj ra-
BAZZANELtA UMBERTO
TRST - UL. F. VENEZIAN 5 Tel. 24-197
Zaslipnilt za Trsi, ViJem, Gorico in FEflJ
SCHIRATTl - Vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin.
VERM0REL - Škropilnice -naprave za žvepljanje - raz-pršitniki.
CINGAN0 • Tovarna vinarskih strojev.
NARDI Kmetijski stroji.
ELETTR0TERM1CA U. LOLI-Bojlerji, uporniki, radiatorji in sprave za klimatizacijo
ELEKTRIČNI GORILNIKI ING. ZAMBELLI na nafto in sanitarni predmeti.
leg mleka in mesa tudi tako po- eionalne in koristne na tem pod treben hlevski gnoj. Gospodar- ročju).
slveniki so ugo'0'Vili. da imajo kmetje splošno zastarela gnojišča; zaradi tega se po .nepotrebnem zgublja gnojnica kakor tu
-SPADAR0-
5. Največ do 50% prispevka za nakup izbranih bikcev t-jave alpske pasme. Rok za naročila
di dušik fosfor hi kalii Obla zaPade 30. septembra. Ob natro-»i holelo	k“1J« »
šo akcijo. V ta namep je okrajni odbor v Kopru odobril za gradnjo gnojišč in gnojničnih
tisoč lir predujma.
Nagrade za dobro higiensko-iirniilno vzdrževanje Lukov. p0-
jarn 11,500.000 dinarjev. Doslej sebna komisija bo delila ob je bilo razdeljenih že nad 8 mi- svojem času te nagrade, pri če-
lijonov dinarjev kmetijskim za- rner se bo opirala na rejenost
drugam. Kmetovalci, ki hočejo bikov, nakup močnih krmil in biti deležni podpore se morajo na higiensko stanje, obvezati, da bodo gnojišče na- Nagrade za skrbno rejo bik-pravili po načrtu strokovne ko- cev. Te nagrade bodo razdelili misije. Letos bodo na Koprskem tistim kmet om, ki se bodo izka-zgradili okrog 100 modernih gno zali pri reji, tako da jim dajo jišč. Nekatera bodo tako velika, odškodnino za večje stroške za da bodo zadostovala za 20-25 rejo krave (matere) in samega glav živine.	bikca.
SPEOICIJSKA TVRDfvA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 33-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERVGLA TEL. 96-847
SCAL0 LEGNAMI-PR0SECC0
PONTEBBA
VIA MAZZINI 43 -- TEL. 59 Poštni predal 184
Tetegr.: SPABoPEDIT
Do konca marca tega leta so italijanske banke podelile kmetijskim posestnikom 216 milijard 717 milijonov lir posojil. Proti posojilom v lanskem letu ,ki so znašala do konca marca 153 milijarde 480 milijonov, so se posojila zelo povečala. Splošno
Tajništvo K. Z. obvešča dvolastnike, da morajo na lagi videmskega sporazumi
policijskih oblasteh vložiti^ šnjo za izdajo novih dvolut ških izkaznic.	F/-
K. Z. bo dajala prizadeti!^ potrebna pojasnila na svj sedežu v Trstu, ul. F. Filzi
J
GIUSTINA
TELEFONE
Univerzalni reliikacijski stroj na
TORINO
TELEF0N0 790-022
SOCIETA PER AZIOHj
VIA SERVAIS 1?
Nagrade za rejo junic. Da se
pospeši reja izbranih junic in da se omogoči njihova prodaja pri živinorejcih področja, se bodo podeljevale nagrade za rejo junic. Za pridobitev teh nagrad paj se prizadeti živinorejci obrnejo na zootehnični urad, kjer dobe podrobnejša obvestila.
6. Največ do 30% prispevka za nakup racionalnih panjev in koristnega orodja za čebelorejo. Prošnje je treba vložiti do 31.
Trst
_ h - TrSic
s p e c i a e. s s i ® A. m ^ MJEMAHICHA DKLAVMSC^3
JDIESEL/* !:
ALBIN GOMBAČ Ulica deU'Agro 10
TELEFON 96-130	jj
Moderno opremljena s specializiranim osebjem 2f revizijo vseh vrst motorjev avtomobilov, kamionoij' motornih koles ter ladijskih motorjev. « Stroji z veliko preciznostjo za retifikacijo. j' Dobava originalnega materiala nemških, angleškilk italijanskih znamk. — Postrežba zanesljiva i J: točna po zelo ugodnih cenah.
M
■i*
Ribarič Ivan
sc,
Dr
UVOZ
IZVOZ ža
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
ut
<fu
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 Jjj ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 J
itii
:Ž
KMETOVALCI IN VRTNARJI. OBIŠČITE NAS*
TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA
TKST
STRADA VECCHIA PER ISTRIA
Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena las^\ nega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvet' Dr
lične sadike, vrtnice itd. - Poljedelski stroji in druge potrebščini ^


RADIO S. ROSELLI
Da
Sa
s
li
Trieste, Trst via Tor S. Pietro 2, tel. 31294
Uvozno in izvozno podjetje — Zaloga televizijskih aparatov »Geloso«i »Alloc-chio Bachini«, »Čondor«, »Kennedy« 17, 21 in 24 palcev — Radioaparati priznanih znamk z in brez »UKU« -— Kontrolni radioaparati — Zaloga nado-mestndh delov za televizijske aparate in radioapa-rate — Cevke najboljših znamk, amplifikatorji, antene za televizijske aparate in UKU. — Vseh vrst gramofonskih plošč s posnetki svetovnih orkestrov in slavnih pevcev .
2a&lopnik in g lcnma zalog1
ZADRUŽI KONZOBCI TRGOVCE Z JESTVINAM
TRS
Ul. Valdirivo Telefon 35-OS