= Izhaja dvakrat =
1 Velja za celo h leto $3.00
tgig
i Published semy g weekly.
1 Subscription
$3.00
yearly.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
StwmMKwmwmMmm+ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
ŠTEV. (No.) 13.
CHICAGO, ILL., TOREK, 15. FEBRUARJA, 1921.
LETO (VOL.) VII.
Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act ol October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago. HL — By the Order of the President A« S. Burleson, Postmaster General.
TURČIJA" UPA NA PREZIDEN-TA HARDINGA.
Konstantinopel, 14. febr.—Turški prestolonaslednik princ Abdul Med-šid Effendi je danes izjavil, da bodo, kakor upa, odposlanci zaveznikov na konferenci v Londonu prihodnji teden nastopali v pomirljivem duhu, ker le tedaj se zamore pričakovati, da se bodo razmere na vzhodu uredile dokler ne bo prepozno, to je, dokler nacionalisti ne sklenejo vojaške prf*odbe z ruskimi boljševiki. Če bo Turčija zaradi svojih zvez z Rusijo ruinirana, ne bo tega nihče drug kriv, kakor ravno zavezniki. O Združenih državah se je princ izrazil takole: "V Združenih državah je zdaj toliko proti-tufške agitacije, da zelo dvomim, če se bodo tamkaj sploh kaj ozirali na moje besede. Toda zaupam na to, da bo novo izvoljeni predsednik Harding obnovil prijateljsko razmerje s Turčijo in ne bo nadaljeval Wilsonove politike in to tudi kar se tiče armenskih mej, ki jih je ta določil.
Resnica je. da sem nacijonalist, ker drugače sploh ne bi bil Turek, ni pa res, kakor poročajo, da hočem iti v Ankoro. Po mojem prepričanju zahteva pravičnost, da nam priznajo naše pravice na Smirno in Tracijo. # Drugače v bližnjem vzhodu nikoli ne bo miru".
Amerikanca, ki je bil prinesel seboj okoli 2000 dolarjev. Njegovo truplo je bilo večkrat prestreljeno.
Vsled ponavljajočih se podobnih činov je oblast odredila, da je treba na kolodvoru v Budapešti vse potnike opozoriti na nevarnost, ki jim preti. Obenem si prizadeva na vso moč, da bi prišla na sled tej organizirani tolpi.
PLEMENIT ČIN MLADEGA ZDRAVNIKA.
RUSIJA IN RUMUNIJA.
Dunaj, 14. febr.—Rumvfciska vlada je izjavila, kakor pravi brzojavka iz Bukarešta, da je pripravljena začeti z mirovnimi pogajanji s sovjetsko Rusijo.
Po Londonu je pretekli teden krožila vest. da se bodo mirovna pogajanja med Rusrjo in Rumunijo začela v najkrajšem času. Glasom brzojavke iz Moskve je Rum unij a naprosila sovjetsko vlado v Rusiji, naj pošlje svoje delegate k mirovnim pogajanjem v Rigo. Rumunija je to storila po nasvetu Anglije.
MED POLJSKO IN RUSIJtO ŠE NI MIRU.
Varšava, 14. febr.—Med Poljsko in Rusijo do sedaj še ni bilo sklenjenega definitivnega miru, ker se zastopniki sovjetske vlade branijo, da bi privolili na poljske zahteve glede vojne odškodnine.
Poljski delegati zahtevajo za vojno odškodnino 80,000.000 rubljev v zlatu, Rusi pa hočejo plačati samo 30,000.000 rubljev, pa ne v zlatu, temveč v bankovcih, koncesijah in v blagu.
Od tu je odpotovalo nekaj nadalj-nih poljskih delegatov v Rigo, da bi se vdeležili mirovne »konference. Med tem časom pa oblasti skrbno pazijo na ruske čete, ki se koncentrirajo na litavski meji. Uradni poljski krogi so namreč prepričani, da bodo skušali Rusi konferenco kolikor mogoče zavleči, dokler se ne bi razmere toliko zboljšale, da bi lahko začeli z novo ofenzivo proti Poljski.
RAZBOJNIŠKA TOLPA NA OGERSKEM.
Budapešta, 14. febr.—Več Ogrov, ki so se ravnokar povrnili domov iz Združenih držav, je prišlo v roke razbojniški tolpi, ki jih je oropala in pomorila. Razbojniki se vsiljujejo na kolodvorih v Budapešti kot vodniki. potem pa speljejo nesrečne žrtve v samotne kraje, kjer jim vzamejo denar "in jih, ako se branijo, postrele.
Pred nekaj dnevi so potegnili iz Donave truplo nekega Jurija Bod-nar, ki je pred kratkim prišel iz A-merike in je nesel seboj 3000 dolar-iev. Kmalu nato so našli v nekem rozdu umorjenega nekega drugega
PRUSI ZAHTEVAJO VILJEMA. —Berlin, 14. febr.—O priliki bližajočih se volitev v Prusiji nameravajo voditelji nemških nacijonalcev spraviti pred volitve vprašanje, naj se li bivši nemški cesar zopet postavi na prestol ali ne. V slučaju, da bi s svojo zahtevo propadli, žu-gaio z revolucijo.
Velika večina Nemcev ima svojega Viljemčka še vedno za nadelo-! veka ali bolje rečeno pol-boga. Pre-] pričani smo, da ne bodo mirovali toliko časa, dokler ne bo zopet sedel na tronu. Toda če mislijo Nemci, da se bo z Viljemom na mah povrnila nazaj njihova nekdanja moč, se bridko motijo.
Pariški časniki poročajo, da je bivšega nemškega cesarja v zadnjem času popolnoma zapustil spomin, tako da ne more ničesar pisati. Če vpoštevamo, kako imajo Francozi Nemce v želodcu, se na omenjeno poročilo ne moremo posebno zanesti.
Londonski listi navdušeno poro-, čajo o činu dr, Duffa, primarija Sal-( ford Royal Hospital. Nekaj dni( pred Božičem je bil prenesen v bolnico mlad mož, bivši vojak, ki je padel na ulici. Zdravnik je izprva mislil, <la je bolnik od lakote oslabel, ker se je v zadnjem času dogodilo več podobnih slučajev, zakaj veliko odpuščenih vojakov je brez dela.—J Kmalu pa se je pokazalo, da gre za. bolezen, ki zahteva nujno operacijo. Dr. Duff jo je nemudoma izvršil.— Ali bilo je treba napraviti drugo in potem še tretjo operacijo. Pa že po drugi operaciji je bil bolnik zaradi prevelike izgube krvi tako slab, da so se zdravhiki bali najhujšega. Treba je bilo pacienta nujno pokrepiti s tranfusijo krvi. Dr. Duff je ponudil svojo kri. Transfuzija se je izvršila in nato še tretja operacija. Dr. Duff je že čez .eno uro po oddaji svoje krvi zdravil svoje bolnike. Po tretji operaciji je pacient kmalu o-kreval in po Božiču je že ostavil bolnico. Na božični dan je prišel k dr. Duffu adjutant Jurija V. in je v imenu kralja izrazil mlademu zdravniku priznanje za njegov čin ter ga je obenem vprašal, če ima kakšno željo za svoje bolnike. Dr. Duff je prosil, da bi dobil službo baš ozdravljeni vojak, ki je ž njim v "krvr^em sorodstvu". Obljubljeno mu je bilo. —
ka P. M. Žurkovskaja Duvonova je bila poklicana v gledališče "Nikol-lo", da bi prebrala ruskim gardistom revolucijske verze. Umetnica pa je prečitala puntarske verze, očividno naperjene zoper sovjetsko vlado.— Kijevska začasna komisija je obsodila Žurkovsko na smrt.
GROB, KATEREMU NI ENAKEGA NA SVfeTU.
V Thaumontu pri Verdunu so nedavno tega posvetili v navzočnosti predsednika Milleranda, maršala Fo-cha, Joffreja in Petaina grob, ki je edini svoje vrste na svetu. Rečeni grob ima naslednjo zgodovino: Na 12. dan meseca jun. 1916. je zasula nemška granata 60—100 mož 137 francoskega polka, ki so stali v o-kopih z nasajenimi bajoneti na puškah. Zdaj v grobu v smrti stoje prav tako kakor so stali živi, vsi o-boroženi s puškami na ramenih. Bajoneti so polagoma pogledali iz tal in tvorijo danes prečuden grobni o-krasek, ki pretrese glcdalca do mozga.
DOUGHERTY BO KARDINAL.
Rim, 14. febr.—V vatikanu so u-| radno razglasili, da bo nadškof Den-jnis I. Dougherty iz Philadelphije, i o priliki pi^hodnjega konzistorija i prejel kardinalsko čast. On bo edini Amerikanec, ki bo dobil kardi-nalski klobuk. Nadškof Mundelein iz A icage in nadškof Haves iz New Yorka bosta kakor poročajo, tudi kmalu postala kardinala«
SOVJETSKA VLADA DALA USTRELITI IGRALKO.
V moskovskem časniku "Komuni-stičeskij Trud" je bilo objavljeno
Kijevska igral-
naslednje poročilo.
KAPITALIZEM — ZADNJA NADA KOMUNISTOV.
Glasom boljševiške "L'Humanite" v Parizu je rekel Ljenin v razpravi o oddaji naravnih bogastev Rusije v izkoriščanje tujim kapitalistom na
8. sovjetskem kongresu to-le: "Koncesije, ki smo jih dali kapitalistom, smatram za vabo. Mi hočemo kapitaliste s koncesijami privabiti, da se vdeleže rekonstrukcije socialističnega gospodarstva. Kajti mi na obnovo svojega gospodarskega življenja niti misliti ne moremo razen pod pogojem, da si moremo nabaviti boljša mehanična sredstva kapitalističnih držav".
To se pravi, da so komunisti s svojimi teorijami v praksi tako grozovito pogoreli, da so se kakor potapljajoči se rešilne bilke oklenili tistega, proti čemur so vendar- šli v boj in čemur napovedujejo svetovno revolucijo: kapitalizma. V času, ko bije svetovno delavstvo najljutejši boj za podružabljenje naravnih zakladov zemlje in proizvajalnih sredstev, pa vlada edine komunistične države na svetu vabi v deželo kapitaliste in jim izroča v izkoriščanje neizčrpne naravne zaklade svoje dežele in delavno moč svojega prebivalstva. Krvava revolucija in vse ^epregledne in nepopisne žrtve dr-j zavljanske vojne naj bi torej ne ime-! le drugega namena, nego spraviti na vrh par voditeljev? Ali se bo ev-, ropsko delavstvo res dalo speljati na ta led? Evropsko delavstvo pa pre-! dobro ve, da sam zase noben razred ne more ostati in da je dobrobit delavstva zagotovljena le v splošnem blagostanju, v demokraciji, ne pa v j splošnem gospodarskem razsulu in i diktaturi par pustolovcev in vroče-glavcev. Evropsko delavstvo, ki je; spoznalo laž socialnodemokratičnihj naukov in sebičnost socialističnih; voditeljev, bo vedelo izreči in izvršiti svojo sodbo tudi nad komunisti. Odvisno je od modrosti in daleko-vidnosti vlad, da se to čim preje in čim temeljiteje zgodi. Še bolj pa je odvisno od jasnega spoznanja delavskega ljudstva samega!
a
ŠIRITE LIST "EDINOST"!
H KONCU GRE
NAŠA ZALOGA MOHORJEVIH KNJIG
za l. 1921.
Med- njimi je tudi novo delo:
TAKO SI OHRANIMO ZDRAYJE.",
Notri je obilo koristnih nasvetov ZA ŽENE IN DEKLETA.
Ne zamudite prilike in pohitite z naročilom t Pozneje
teh knjig ne bomo imeli več.
* %
®®®®®®®®®®<s®®®®0®®®®®®®®®©®®®®®®®
* + * + + * * +
4* *
+ + * *

NAJLEPŠE PIRUHE
boste dali svojim v stari domovini, ako jim pošljete nekaj denarja.
NAJVEČ DENARJA
bodo prejeli Vaši, če ga jim pošljete po našem posredovanju. O tem; se boste prepričali.
NOBENIH SITNOSTI
za one, ki prejmejo denar, kajti ne bodo imeli nobenih potov, temveč bodo dobili de-v nar naravnost na dom;
najhitreje in najceneje
po dnevnem kurzu zveze z več bankami
Obrnite se osebno ali pismeno na:
EDINOST, 1849 West 22nd St.	CHICAGO, ILL.
t *
+ * * * + * * *

liisJiaL^c
_
NASVETI ZA MESEC KATOLIŠKEGA TISKA.
"National Catholic Welfare Council" v Washingtonu je predložil sledeče nesvete, kako bi se mesec marec, ki bo mesec katoliškega tiska, najbolj vspešno porabil v ta namen, da bi dosegel svoj cilj.
1.	Prosili so svetega očeta, da razpiše katoliški tisk kot poseben namen molitvenega apostolata za mesec marec.
2.	Vse redovne družine in samostane je naprosil, da naj bi celi mesec marec opravljale posebne molitve za božji blagoslov pri tem dela katolikov za svqj tisk.
3.	Pozval je vse nadškofe in škofe naj naroče vsem duhovnikom, da bodo meseca marca v posebnih pridigah opozarjali vernike na važnost katoliškega tiska in jih pozvali, da podpirajo svoje časopisje z naročnino in darovi in naj slede krepko vodstvu svojega časopisja.
4.	Episkopat bo izdal posebno brošuro o katoliškem tisku pod naslovom: "Katoliki, ali veste?"
5.	Vsi katoliški listi naj cel mesec marec v svojih uvodnikih krepko opozarjajo svoje naročnike in či-tatelje na važnost katoliškega tiska in na dolžnosti, ki jih ima vsak katolik do svojih časopisov.
6.	Katoliški Narodni Svet Laji-kov (National Catholic! Laymen's Council) in "Narodni Svet Katoliškega Ženstva" (The National Council of ^Catholic Women) se bosta o-brnila s posebnimi okrožnicami na vsa katoliška društva cele države in jih pozvala, da se kot taka krepko zavzamejo za katoliški tisk, naj ustanove posebne odseke, ki bodo delovali v ta namen, da razširijo katoliške časopise. Tudi naj bi ta društva priredila ta mesec posebne ljudske shode, kjer bi nastopili govorniki, ki bi pojasnjevali ljudstvu pomen katoliškega tiska.
7.	Kolumbovi vitezi se bodo pozvali, da se pred vsem oni posvete temu velikemu delu, ker so se pokazali, da so zmožni voditi velike akcije za katoliško stvar.
8.	Poživljajo, naj bi se po vseh župnijah sestavili posebni odbori, ki bi takoj stopili skupaj in se posvetovali o načinu, kako doseči kolikor največji vspeh tega meseca v njih župnijah. Izdali naj bi posebne o-krožnice na svoje člane in vse katolike, izdali posebne brošure, velike napise v cerkvene veže in v društvene dvorane.
8. Listi, kakor tudi ti odbori naj bi razpisali posebne nagrade za one, ki bi nabrali največ novih naročnikov na kake liste ali časnike.
Te nasvete predlagamo tudi mi našim naročnikom, da jih premislijo in prouče in potem tudi sami kaj odločijo. Vsaka naselbina, ki se bo zavedla te svoje velike dolžnosti, naj nam piše, da ji bomo poslali vseh potrebnih navodil. Radi bomo poskrbeli tudi za govornike, ako bi se priredili kafci shodi v ta namen.
SV. OČE O TRETJEM REDIT.
Pred kratkim je sv. oče Benedikt XV . v encikliki naročil vsem škofom, naj 700 letnico III. reda sv. Frančiška povsodi slovesno praznujejo. Sv. oče je izrazil željo, naj bi se III. red povsodi razširil, ker je v njem najboljše sredstvo, da se v družine in družbo povrneta mir in sloga, da se med ljudmi zopet obu-de bratski od noša j i in se duhovi po-mire.
■hhbmpi

■ m mm p- ^fmmm/m

K SLOVENSKIH NASELBIN.v sobr	cerk7eni
1 V*—dvorani Moving Picture Show, ko se
bodo kazale jako zanimive slike.— Vstopnina je 35c za odraščene in 15c za otroke. Pridite vsi! Povabite tudi svoje sosede. Šlo bode v korist nove šole.
Naši otroci bodo zlasti ta teden tudi poskusili nabrati kolikor mogoče veliko 'Liberty Bondov' v korist nove šole, in to bodo vsakdanja sveta obhajila, s kateremi bodo napadli Presveto Srce Jezusovo, da bode gotovo blagoslovilo naše delo in nam 'pomagalo do vspeha. Otroci pravi-
Cleveland, O. — Na, pa je minil pust in vsa ta *'pusta" reč! To je bilo drvenje, vse j'e hotelo v zakonski koš! Od kar sem Vam zadnjič pisal, so se sledeči podali v "naš" pa "naša" stan: George Hrvatin in Zofija Vatovec, oba doma iz Brezovice ; Ignacij Zupančič iz Šent Vida pri Zatični in Pavlina Peskar, fa-ra Krka; Alojz Kužnik, iz Mirne Peči in Agnes Rodič, fara Škocijan; Jožef Škufca, Krka, in Angela Sa-dar istitako od tam ; Martin Hrovat. jjo, da morajo letos dobiti lastno slo-a ----- in Ana Janževič iz Šent i [vensko šolo, da ne bojo več beračili
Ambrus,
Jerneja. John Fonda, fara Groča-na, in pa Katarina Cimerman, fara Slavina. Vsi ti so zasedli barko, ki plove po negotovem morju zakonskega življenja. Naj bi bila njih vožnja tiha in mirna ter polna žarkov solnca sreče.
Ko pišem o zarokah in porokah, naj omenim še drugo zaroko, ki se je vršila 25. januarja. Na ta dan se je namreč zaročila s svojim nim Ženinom, Marija Miklavčič, bila je sprejeta v red sester sv. Dominika, ki ima svojo materno hišo v Adrian, Mich. Njeno novo ime je Sestra Štefanija. Krasnejšega menda ni, kakor to, da se mlad človek, ki ga svet vabi z vsemi svojimi privlačnostmi in se mu smehlja, odpove in posveti Bogu samemu. Težka je sicer pot te odpovedi. Marsikatera bridka ura ga čaka. "Nehvaležnost je plačilo 'sveta". Ravno tisti, za katere se je žrtval, dal jim vse svoje moči v trudu zanje, njih vzgojo in dobrobit, ravno oni mu bodo večkrat plačali z nehvaležnostjo. Je pa eden, ki vseh teh žrtev ne bo pozabil, in to je On, ki je rekel: "Kdor zapusti očeta, mater, brate in sestre radi mene, bo prejel stotero plačilo in bo užival večno z vel i- i
vzgoje po tujih šolah. Prav imajo. In stariši jih tudi ne bodo več pustili.
Chicago, 111. — Minulo nedeljo smo imeli zopet hude boje, toda ne doma v Chicagi, temveč v Jolietu, kamor so nas povabili jolietski fantje na Indoor Base Bali, ki se je vršil v Sternovi dvorani. Chicažani smo bili prepričani, da bomo zmagali, to-izbra-|da imeli smo smolo: to pot smo bili tepeni. Ali zato še nismo izgubili poguma in vrgli puške v koruzo. Bo že prišel dan, ko bomo zmagal-ci mi!
Ko smo prišli v Joliet smo govorili slovensko. To smo začeli gledati, ko nas polovica jolietskih igralcev niti razumela ni. Na vsako vprašanje nismo zvedeli drugega kakor: "Ne rozumi". — Slednjič smo spoznali, da to niso Slovenci, temveč Poljaki in bogve kdo še vse. To nas je presenetilo, ker mi nismo nameravali priti na internacionalno tekmo, ampak na slovensko. Zato poživljamo jolietske igralce, naj, kadar bodo zopet povabili igralce iz drugih naših, naselbin, ne jemljejo k tekmam drugih narodnosti, temveč naj raje sami pokažejo, kaj znajo.
Igralci iz Chicage.
čanje". To je tista obljuba, ki napoti mladega človeka, ki ljubi Boga, in je poklican, da pusti vse za-seboj, kar mu svet ponuja in se odloči za tisto, kar mu Gospod ponuja. Tako je storila sestra Štefanija in vemo, da se ne bo kesala, ker Gospod je sladak onim, ki ga ljubijo.
To je bilo vrvenja v šoli sv. Lovrenca te dni! Med šolarji raznih razredov je bila huda bitka za prvi prize v kontestu za 5 dol. zlat. Tako se delali celi teden, kakor mravlje. Prodali so veliko število srečk. Vsi so se jako dobro izkazali, vendar sta 7. in 8. razred zmagala in dobila nagrado. Toda težko so pete odnesli pred 6. razredom, ki je bil takoj za njimi. Med posameznimi učenci pa je za največje število prodanih srečk dobil prvo nagrado Frank Kužnik, drugo Louis Kužnik, tretjo Stani Kužnik, dočim je četrto zaslužila Antonija Kuhel; Sestram in učencem iskrena hvala za tako uspešni kontest, kakor tudi vsem onim, ki so kupovali srečke. Za pet dolarjev zlat so prinesli šolarji vsak pe on penny. Čistega do-bičeka pri tem je $319.21.
I. I.
Chicago, 111. — Prva seja za letošnji fer, katerega bomo imeli za zidavo šole takoj po veliki noči, je v sredo večer ob pol osmih, po kri-ževem potu v cerkveni dvorani. »
Vabljeni so vsi, ki bi hoteli kaj pomagati pri tem velikem delu.
Odsek, ki je sprejel pobiranje o-glasov za program za naš veliki Minstrel Show, je začel ta teden s svojim delovanjem. Prav toplo priporočamo naše fante in dekleta, ki bodo šli po prodajalnah, da jim trgovci dajo svoje oglase. Letošnji Minstrel bode veliko večji in lepši, kakor je bil lanski. Zato se bode splačalo oglašati trgovine v tem programu. Trgovci so ponos vsake naselbine. Kolikor več trgovcev ima kaka naselbina, tem bolj je ponosna, ker to pomenja napredek in duh naprednosti in podjetnosti.
Postne pridige ima letos vsaki petek v cerkvi sv. Štefana Rev. Dr. Hugo Bi-en OFM. Zadnja pridiga pretekni petek je bila nekaj mojster-sko lepega. Cerkev je bila polna.
Cleveland, O. — Šel je izpred naših oči, za marsikaterega za vedno, za večino ljudi pa samo za eno leto. Poslovil se je od nas z jezo na obrazu in z jezika so mu sikale zbadljivke, češ, bojazljivci in pesimisti, ki vidite le črno bodočnost, čemu ste prišli na ta svet, ki je ustvarjen za vesele ljudi, ki ga ljubijo. Tako nekako se je poslavljal od nas pred-pust, ta presrečni čas, ki ga je vsemogočni nekoliko prekratkega ustvaril. Komaj je prišel, pa je že zopet izginil. Kako so se ga veselila dekleta, kako so ga bili veseli ubogi 4 'peči ar j i", a šel je od nas, ne da bi nas izpeljal iz samotarjenja v prijetnejše življenje.
Tako tarnamo sedaj otožni in od sveta zapuščeni samci in samice. Seveda, mi se ne vprašamo, kdo je tega kriv, toda če bi vso stvar natančneje premislili, bi videli, da smo si sami krivi in nihče drug. Ali ni res tako, Jože, Miha, Janez, Marica, Francka in Polončka? Ivan, ali si nista z Anico vedno pomeži-kovala ? In ti, Miha, ali nisi imel vedno na jeziku, da bi vprašal Mary, kdaj se bosta vzela? Evo jih dokazov! Krivi smo sami! Toda ne tarnajmo, ker še ni vsega konec m bomo še lahko popravili, kar smo zamudili.
Kakor je izginil predpust, tako bo izginil tudi dolgočasni post.- Narava se bo kmalu odela v novo oblačilo in stopila bo pred nas, v vsej svoji lepoti in krasoti, od vseh ljubljena pomlad. To je čas, ko začno pticice plesti svoja gnezda, ko začno rožice dvigati svoje glavice in ko zadobi vijolica svoj prijetni duh.— Tedaj pa, družba samcev in samic,' glave kvišku! Imejmo odprte oči in ušesa za vse, kar se godi na svetu! Pohitimo, da nas pust tedaj, ko bo drugič potrkal na vrata, ne najde takšnih, kakoršne nas je pustil letos, ko se je poslovil od nas! Naj najde nas vse, ki smo še fantje, može, in vse, ki so sedaj dekleta — žene. Tako bomo prevarili zvitega pusta, ki je letos nas prevaril.
Cheer up girls,
Cheer up boys!
Spring is coming
And lent will go away.
Nace izpod Klanca.
5
+ + + + + + + + + *
X X + +
+ + + + + + + + + + + * + + + + + + + + + +
X ft ++
+ + + + + + + + + + + + + + + + + + ** + +
$ 100.000.
RECI IN PIŠI STO TISOČ.
To "malenkost" hočemo Chicaški Slovenci zbrati za naš
Narodni Dom in za Slovensko šolo.
In te dni gredo naši navdušeni in rodoljubni Slovenci okrog po naselbini kakor marljive čebelice in zbirajo za ta veliki in vzvišeni namen. Kljuke pritiskati ni prijetna stvar. Posebno ker smo ljudje tako strašno različni. Ker nekateri ne' morejo drugače, kakor da se obregnejo ob vsako stvar, pa naj je še boljša. Vendar tolikega navdušenja za kako stvar, naj si bode narodna ali cerkvena, slovenska naselbina v Chicago še ni bila priča, kakor ga je te dni, ko se je sprožila miselj za naš Narodni Dom in za Slovensko šolo.. In kako bi ne bila. Kaj bomo res mi Slovenci pustili da bodo naši otročiči revni in zaničevani berački, ki si bodo morali še dalje svojo vzgojo in svoj poduk BERAČITI pri Nemcih? Kaj bomo res Slovenci tako malo zavedni, da ne bomo toliko žrtvovali,-da bomo svojim lastnim otročičem dali lastne šole? Če so jo zmogli Nemci, pa bi je mi ne? Ne! Ne! Ne bojo več gledali po strani naših otročičev po tujih šolah! Ne! Doma v lastni šoli jim bomo dali poduka in vzgoje, da jih bodo vzgojevale naše lastne učiteljice pod našim lastnim nadzorstvom in pred našimi lastnimi očmi in za nas!
By golly! Sram bi lahko bilo vseh tisoč Chicaških Slovencev, ki spadajo kot farani k svetemu Štefanu, da bi jih tisoč ene šole ne zmoglo? Tisoč, pa bomo pustili otročiče v tuji šoli?
Tega pa že ne! Stokrat ne! Kaj ne, Chicaški Slovenci, da ne !
Da bi naši otročiči morali biti berački po tujih šolah, stokrat ne!
Začeli smo ! Lotili smo se vetfkega dela in izpeljali ga bomo !
Zato, Chicaški Slovenci, še enkrat, apeliramo na Vas, pogum ! Naprej ! Nič ne glejmo ne na levo, ne na desno. Res nas ni dosti, ki smo navdušeni za naš napredek. Res je velika večina, ki gledajo samo od strani, kaj bomo dosegli. Le naj! Mi pa gremo naprej in bomo šli naprej in šola mora biti. ii) narodni dom mora biti in bo! Pa je Amen!
Kdor pa izmed Chicaških Slovencev si z nami tega ponosa in teh misli, k nam! V naš krog! Sezi v žep in daj, kakor smo že mi vsi dali, kakor jih 5e dalo že lepo število.
Imamo med seboj kaj "slakerjev" ? imamo kaj takih, ki se bodo sedaj skrili pod postelj, ko je treba seči v žep? Well, come on! Kdo je ta slaker? Hej, kdo hoče biti med nami zadnji? Kdo hoče biti 4'parazit" ujedavka, da se bode mastil za tuje žulje? Come on! Pokažejo se naj sedaj!
Ne bo jih veliko, vsaj med zavednimi katoliškimi Slovenci v Chicago jih ne bode veliko!
Kako nas veseli 111 kako s ponosom to sporočamo vsem rojakom, da smo našli med Slovenci v Chicagi navdušenje, kakoršnega si nismo mislili, da smo našli plemenitih in navdušenih src, da smo ponosni. Dalo se bode veliko doseči. Koliko jih je podpisalo po sto, po petdeset. Da, velika večina ima petdeset ali več.
Rojak, brat, pri tebi so morda tudi že bili naši zastopniki. Morda jim nisi nič dal, ker še nisi prepričan ali se bode res kaj doseglo ali ne! Povemo ti, da je šola zagotovljena. Morda si se do sedai še pomišljal! Come on! Pokaži se še ti! Ne ne smeš biti zadnji! Ne bodi "slacker".
Odbor za zidavo Slovenskega Narodnega Doma
in slovenske Šole v Chicago, III.
Distrikt 1. Kolektorji; Mr. Frank Banich in Mr. Frank Grill in Mr. Math Grill, 22. Street od Ashland do Robey Street.
Distrikt 2. Kolektorja: Mr. Anton Stonich in Mr. Anton Brodarich, 22.
Street od Robev dalje proti Cicero. 21. Place enako. .
Distrikt 3. Kolektorja: Mr. Joe Beribak in Mr. Frank Žokalj, 22. Place od Wood Street do Robey Street.
Distrikt 4. Kolektorja : Mr. Peter Prah in Mr. Andrew Batistig, 22. Place od
Robey dalje.
Distrikt 5. Kolektorja: Mr. Maks Omei^el in Mr. Jos. Jenškovec, 23. Street od Wood do Robey.
Distrikt 6. Kolektorja: John Horžen in Mr. Leon Mladič, 23. Street od Robey dalje proti West.
Distrikt 7. Kolektorja: Mr. Math Grill and Mr. John Verbiščar, Kroll Street, Coulter St., 23. Place, Blue Island od Robey dalje.
Distrikt 8. Kolektorja : Mr. Jos. Jenškovec in Mr. Maks Omerzel, Blue Island Ave. od Ashland do Robey, Wood Street, Lincoln Street in Robey.
Distrikt 9. Kolektorja: Mr. John Kosmach in Mr. John Gottlieb, 21. Place od Ashland do Robey.
Distrikt 10. Kolektorja: Mr. Jakob Turšič in Mr. Math Baškovec, 21. Street od Ashland do Western Ave.
Distrikt 11. Kolektorja: Mr. John Stayer in Mr. Peter Kure, vse ulice med Ashland do Halstead in od 22. St. <^0 18. Streeta.
Distrikt 12. Kolektorja: Mr. Justin Pavlin in Mr. Anton Šinkovec, vse ulice Ashland in Western in med 20. Streetom in 18. Streetom.
Distrikt 13. Kolektorja: Mr. Štefan Kocet in Mr. Andrew Jelenčič, vse ulice od Ashland do Lake (do jezera) med Grand in Division.
Distrikt 14. Kolektorja: Mr. Jos. Ray in Mr. Peter Vrašič, vse ulice med Neverno od Division Ave.
Distrikt 15. Kolektorja: Mr. John Horvat in Mr. Štefan Kolenko, vse ulice južno od 12. ulice in med Halstead in Lake (jezerom).
Distrikt 16. Kolektorja: Mr. Andrej Glavach in Mr. John Klajderman, vse ulice severno od 18. ulice od 16. ulice in zahodno (West) od Ashland Ave.
Distrikt 17. Kolektorja: Cicero.
Distrikt 18. Kolektorja: Mr. Anton Banich in Mr. Math Grill, vse ulice West od Western Ave. proti Cicero.
Distrikt 19. Kolektorje: Mrs. Helena Kušar, North Side.
Distrikt 20. Med fanti kolektorji: Mr. John Petrovčič mL, Mr. Frank Šinkovec in Mr. Frank Ctarbais.
Distrikt 21. Med dekleti kolektorici: Mrs. Vera Ferkul in Mrs. M. Blay.
Mr. Frank Kosmach in Mr. Anton Bogolin, eel
++ ** ++ ** ++ ++ + + + + ** ++ ++ ++ + + ++ ++ + +
+ x + +
++ + + + + + + ++ ++ ** ** ** **
J
I
tl±±t±±±£±±±±±±**********************++
■y1
^	.afijL iiift'i 1 -i-rtattrr'iTfrii
"EDINOST"
BELA VRANA.
Slika iz življenja kitajskih uradnikov.—Spisal Rev. Veselko Kovač.
(Konec.)
Ko je mož končal svojo povest, sem si -mislil: "Če je vse to res, kar si mi pravil, bil si med tolikimi uradniki pač — bela vrana". Dejal pa sem: :
"Kitajska se sedaj preustroja in prenavlja. Saj dobre volje vladi v tem oziru ne more nihče odrekati. A dokler ne izgine sedanje podkupljivo uradništvo iz površja, toliko časa s pravo preustrojitvijo ne bo nič. Mož tvojih zdravih načel potrebuje sedaj vlada".
"Veseli me tvoje priznanje. Žal, da sem se rodil trideset let prera-no".
"Ali si v tem času, kar bivaš tukaj, zvedel kaj o svojem bratu?" vprašam.
4'Pač. Pred petimi leti sem čital njegovo ime na nekem razglasu. Tako sem po naključju zvedel, da se je povzpel do časti podkralja. Saj se je tudi lahko;; denarja mu za to ni manjkalo. A ni ostal dolgo v Šantungu, kajti potem nisem nič več videl njegovega imena na razglasih".
"Drugega torej nisi zvedel o njem ?"
"Kako? Časopisov ne berem in z ljudmi ne občujem. Edine novice so zame vladni razglasi, ki zaidejo včasih v to gorsko zatišje".
"Če je bil podkralj Ju, ki je pred petimi leti nekaj časa vladal v Šantungu, res tvoj brat, potem ti pa jaz lahko postrežem s par novicami o tvojem bratu".
"Prosjm; veselilo me bo".
"Podkralj Ju, tvoj brat, je bil le malo časa v Šantungu. Ker je bil očiten pristaš boksarjev in je tlačil kristjane, kjer je le mogel, ga je vlada v Pekingu na prizadevanje francoskega poslanika, zaščitnika katoličanov na Kitajskem, premestila v Šan-si. A tudi tukaj je na tihem podpiral boksarje na vso moč. Ko so naposled vstaši nastopili zmagovalno in se je z njimi strinjal celo cesarski dvor, je tudi podkralj Ju očito pristopil k boksarjem. Hinavsko je zvabil dva škofa, nekaj misijonarjev in sedem evropskih misijonskih sester v svojo palačo, češ, da more le tako jamčiti za njih popolno varnost. Ko je imel vse varno pod ključem, jim je pa kar naenkrat zapovedal odpovedati se katoliški veri. Ker tega nihče ni storil, je dal kar na mestu vse grozno pomoriti ; enemu izmed škofov pa je preklal glavo z lastno sabljo".
Z izrazom največjega presenečenja je starec zrl vame in ko sem
nil, je globoko zastokal:
"Liobudei (vzlik, ki ga rabi Kitajec v slučaju silnega začudenja, kakor tudi velikega strahu. Razmeram primeren je tudi njegov pomen: "Je li mogoče", "Grozno!" i. t. d.) — je li to mogoče?" — In takoj nato pristavi: "Da, da; zmožen je bil takega dejanja!"
"Prav tako se je zgodilo", pripomnim jaz. i "In kaj potem?" "Tudi njega je zadela pravična kazen. Pri sklepanju miru je bila ena prvih zahtev evropskih diplomatov, da se med drugimi tudi bivši podkralj Ju kaznuje s smrtjo. Zaman je bilo vse prizadevanje kitajskih veljakov izpremeniti to kazen v dosmrtno prognanstvo . . . Cesarica mu je potem naročila, da naj se sam zastrupi. Ker tega ni maral storiti, mu je nalašč zato najeti vojak pred domačim pragom — preklal glavo . .
"Liobudei, liobudei . . ." Starec se je naposled pomiril in vzdihnil:
"Nebo je pravično!" (Kitajski pogani časte nebo kot svoje najvišje božanstvo. Zato ta vzklik.
Glas, s katerim je izrekel starec te besede, je jasno izražal neko čustvo tihe zadovoljnosti, a brez vsake sledi zloradosti in maščevalnosti. Kaka razlika med značaji dveh rodnih bratov!
Meni pa je nekaj reklo: Kuj železo, dokler je vroče, in uporabil sem ugodno priliko ter dejal: "Vidim. da ti je bratov strašili zločin in njegov žalostni konec povzročil veliko žalost. Mož tako plemenite duše je pač vreden boljše usode kakor je tvoja. Ali nisi še nič premišljeval o katoliški veri? Popolnoma neznana ti gotovo ni".
"Nekoliko jo pač- poznam. Moj prijatelj mi je večkrat govoril o nji. Dal mi je tudi nekaj verskih knjig, a tačas vsled obilnih poslov nisem imel časa baviti se ž njimi. Ob preselitvi povodom očetove smrti pa sem jih izgubil — ne vem kje"
"Če ti je ljubo, ti ž njimi lahko postrežem".
"Dobro! Pošlji mi jih". "Takoj jutri jih dobiš". Med tem se je že zmračilo. Moral sem S£ posloviti. Pred odhodom me starec prime za roko in pravi: "Prosim, da nikomur ne praviš moje zgodbe, niti, da sem sploh izpre-govoril s teboj kako besedo. Hočem ostati v očeh tukajšnjega prebivalstva tudi zanaprej — mutec. Tako mi je mir pred svetom zagotovljen . . ."
Potekla so že tri leta, odkar sem se seznanil z zagorskim "mutcem". Še vedno samuje in slika v svoji ma-likovalnici. Verske knjige, ki sem
sem se prepričal lansko leto. Na izpreobrnitev pa še ne misli. Pač hvali krščanske nauke, da so lepi, a pravi, da bi tudi nauki starih kitajskih modrijanov osrečili človeka, ako bi živel po njih. Milost prave vere je pač največji dar božji . . . Do sedaj so prave bele vrane oni mandarini, ki so se izpreobrnili h katoliški veri. Upajmo, da postane naš zagorski "mutec" navsezadnje tudi v tem oziru med kitajskimi u-radniki — srečna izjema.
svoje pripovedovanje za hip preki-|mu jih podaril, tudi prebira. O tem nik ji je svetoval, naj gre v bolniš-j Peter Zgaga že v dveh številkah
i
RAZNE VESTI IZ CLEVELAND
DA.—LJUBEZEN MED MATERJO IN SINOM.
V naselbini kakor je naša, se vedno veliko prigodi. Življenje je raz-nolično in tako so tudi posamezni dogodljaji raznovrstni. Nad nekaterimi se zgražamo, druge občudujemo, druge zopet premišljujemo.
Takoj po novem letu so se začeli pri nas sami izredni dogodki. Že v prvem trenotku novega leta nas je z grozo napolnila strašna novica, ki je prišla prej na dan kakor je izšlo solnce, namreč, da je padlo v smrtno žrelo 6 oseb, ki so se vračale iz veselega sestanka, kjer so se poslavljale od starega leta.
Predno je minil novi mesec Januar, se je odigrala v isti okolici
nico in.se da operirati. Družina Prin- [vzdihuje po chicaških rakih in arn-čič je skrbno čuvala, da bi vse ostalo ' kih. Upamo, da se ga bo kmalu tajno in da bi sin-duhovnik ne zve-1 vsmilil brat Pavle, ter mu kakšne-del, da leži mati v bolnišnici. Vsa^ga prinesel, pa še malo kislega ze-
pisma so pisali na brata Avgusta, ki je bil pri njem. Slučaj pa je hotel, da so eno pismo pomotoma naslovili na duhovnika, mesto na Avgusta. Pismo se glasilo: "Mati je srečno prestala operacijo in se povrne v kratkem zdrava na dom". To je bil<3 zanj dovolj. Takoj je pregledal celo situacijo ter rekel bratu: "Zakaj mi tajiš materino bolezen?" Sklep je bil storjen;; čez dva dni sta odrinila iz bolnice sv. Antona, Denver, Colo. — Spotoma je bolni duhovnik pripomnil: "Bolje in ceneje je, da me vozijo živega kakor pa mrtvega". V Cleveland sta dospela v nedeljo 31. jan. zvečer. Družina Prinčič je bila v silno težkem položaju. Njemu se niso upali povedati resnice o materinem stanju, ravno tako pa tudi mati ni smela videti sina, shujšanega in prepa-lega, ker bi to samo poslabšalo njeno že itak skrajno kritično stanje. Ob njegovem prihodu so bili pripravljeni na vse; ;tudi za prostor je bilo že poskrbljeno v isti bolnici. Mati je bila zelo zelo bolna in ni mogla iz postelje, sin pa zmučen od V>lge poti, da se ni mogel niti na noge opreti. Ona je srčno želela, da
lja in hrena povrh.
druga nepričakovana tragedija, spočeta v lahkomišljenji glavi mlade- bi še enkrat videla svoja dva sina, niča, ki bi bil preskrbljen s premo- ki sta nekje daleč na zahodu. Na-
ženjem za vse življenje, pa ni hotel, temveč si je raje vzel življenje za malenkostno in ničvredno stvar in svoji ljubeči materi zagrenil življenje do smrti. Njegov zgled je posnemal njegov tovariš, ki je nekoliko dni pozneje storil enako v neizmerno žalost svojih staršev in cele družine.
Od tedaj smo imeli več slučajev smrti v raznih letih starosti. Glavno, kar sem pravzaprav hotel poročati, pa je smrt Mrs. Ane Prinčič, matere Rev. Antona Prinčič. Umrla je v nedeljo 6. februarja v Charity bolnici ob strani svojega sina duhovnika, ki ga je tako iskreno ljubila in ki je zanj vse svoje žive dni skrbela in molila, da bi bila t«fko srečna in bi dočakala njegovega mašništva. Njena molitev ni bila zastonj.
Že pred mnogirrii leti, ko je sin začel študirati, ga je napadla kruta
bolezen, ki ga je napolnila s stra-,
vzočim so prišle solze v oči. Za trenutek se pokaže sin Avgust, ki je spremljal duhovnika. Mati ga je gledala z največjim začudenjem. — Njena bolečina je otrpnila. Govori-?a je po tihem o Bogu in njegovih sklepih in kako je dober, ker jo je uslišal. Bolečine so ji večkrat pretrgale besedo. Slednjič vsklikne: "O, ko bi še Antona videla!" — "Je tudi tukaj", pravi Avgust. "Torej je Bog uslišal mojo molitev", odvrne mati. "Kaj se hočemo mi nespa-, metni ljudje z Bogom pričkati, da bi ga vžugali v njegovih sklepih", je govorila dalje s tresočim glasom in polnim bolesti, kajti radi operacije želodca je silno trpela kadar je govorila. To noč ni mogla več počivati. Duhovnik je ostal eno nadstropje nižje.
Drugi dan so pripeljali sina k ma-| terini postelji. Ljubeči srci sta se
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Kašelj, prehlad, hripavost,
so v tem času splošne bolezni ▼ letu. Sku&ajte se jih iznebitL Hitro ozdravljenje lahko prepreči resne
posledice.
Severa's Cough Balsam
(preje Severov pljučni balzam) je bil vporabljan skozi Štirideset let z izvrstnim uspehom za zdravljenje hripavosti, ranjenega grla, prehlada, pokašljevanja in kašlja, ki prihaja iz sapnika. Prijeten zavžitelc Odrastli, otroci in celo do jenčki ga lahko vzamejo. Na prodaj po lekarnah. Cena 25c in 50c.
W F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
VAŠA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro obleko prenare-dimo po novi modi.
FRANK'S DRY CLEANINC CO.
Telefon: Central in Rosedale 5694
Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST.
nasproti Lake Shore BanJte.
COLLIN WOOD — PODRUŽNICA < 15513 WATERLOO RD.
SLOVENCEM V JOLIETU!
Naznanjamo, da kdor si želi v Jolietu in tamkaj sni okolici Mohorjevih knjig, raznih molitevnikov ali drugih povestnih knjig in karkoli spada v področje našega podjetja, naj se obrne na nara tamkajšna zastopnika:
hom ter ga prisilila, da je moral za dalj časa prekiniti študije. Mati je neprenehoma molila z velikim zaupanjem. Tako je preteklo več let. Sin je dosegel mašniški stan, ne-isprosna bolezen pa se je zopet in zopet oglašala. Bilo je kakor bi se vršila borba Yned maternimi prošnjami in molitvami na eni strani in med sinovo boleznijo na drugi strani; to je trajalo zopet več let.
Mati se je velikokrat izrazila: — "Ko bi vsaj jaz umrla prej, da ne bi videla sina umirati!" V letu 1918, kmalu po nastopu duhovske službe, je odšel sin daleč na West radi bolj ugodnega zraka. Ločila sta se z materjo le telesno, v duhu pa sta ostala eno. Tako je minilo par let. Mali je začutila telesne bolesti; zdrav-^
objeli. Drug drugega sta tolažila in
spodbujala nositi težki križ, kakor je to volja božja. Večkrat čez teden so sestre pripeljale sina k materini postelji, da je opravljal molitve pri njenem velikem trpljenju. Tako tudi v nedeljo dve uri predno je mati umrla.
Njen pogreb je spremljalo iz cerkve sv. Vida 7 duhovnikov in veliko ljudi od fare sv. Tomaža, ki v njeni bližini stanuje družina Prinčič.
To je bilo na pepelnično sredo zjutraj. Sprevod se je pomikal na Kalvarijo.
Družina Prinčič ne bo izlahka pozabila svoje dobre matere. Z odkritim srcem ji izreka sožalje vsak, kdor je poznal življenje te družine/
Anton Grdina.
SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JANDOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave.,	Chicago* HI.
Tel.: Canal 4108 JL
FRANK SEDLAK'S-
MARKO BLUTH, 505 N. Bluff St., J(3LIET, ILL.
JOSEPH MUHIČ, 506 Summit St., JOLIET, ILL.
Oba gg. zastopnika proporočamo kar najbolje cenjenemu občinstvu v Jolietu in okolici.
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 W. 22nd St.	CHICAGO, ILL.
ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.!
Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na
rojaka
MIHAEL PROGAR
1621 N. gth STREET	SHEBOYGAN, Wis.
Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka po šil j a te v
je jamčena.

Pozor!
— Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik!
k. M. KAPSA
(General Hardwe store)
Izvršujemo J VSA ZIDARSKA DELA.
Kadar mislite graditi -svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet.
2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250.
2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St.
****** ********
Telefon: Canal 6319.
MATH KREMESEC mesar
Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico.
Vsaki dmn sveže meso, kakor tudi
— prave kranjske klobase —
doma delane vedno na razpolago.
1912 W. 22*i4	Chicago, I1L
___________
■ ■ ■ - T-- ' . - i
■ *

EDINOST.
GLASILO
SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Iz jaha dvakrat na teden.
NASLOV:
Slovenian Franciscan Press.
^849 W. 22nd St.	Telephone Canal 98.
Chicago, I1L
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
■ ■	--— ■ ■ m
f w
Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN* FATHERS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL
Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
v Jugoslaviji.
"EDINOST"
__M '1__
Ukradel nisem nič, ubil nisem nobenega, druzega pa ne vem.	! POZOR!
Ali ni tak katolicizem gnila rana na vzvišeni katoliški cerkvi? Ali bi! PREKMURSKI ne bilo bolje za take ljudi, da bi ne bili katoliki? Vsaj tudi v resnici ni-' so, to so sam<y moderni pogani, "našminkani" z moko katolicizma, ki je pa samo na zunaj. Pfej, pred takim katolicizmom!
In tako je povsodi in vedno, kjerkoli je duhovščina ponižana v navadne državne uradnike, to je v škrice in biriče.
In v to hočejo ponižati jugoslovansko duhovščino.
Zato smo pa prepričani, da se bo našlo dovolj škofov in duhovnikov v Jugoslaviji, ki bodo rekli: ''Raje gremo od hiše do hiše beračit svoj vsakdanji kruh, raje bomo šli v tovarne, si 'ga zaslužit, kakor pa da bi dali zvečati besedo božjo, ki nam je izročena po zakramentu mašniškega posvečenja. Raje smrt, kakor pa izdati božjo sveto stvar, katere služabnikih smo, kakim beričem ali škricem!
In ako bo naša mukotrpna jugoslovanska katoliška duhovščina, ki je rodila že toliko krasnih zgledov junaštva in srčnosti, ko je šlo za obrambo črede božje in zakladov božjih večnih resnic, ki jih čuva in deli narodu, odročna v tem odločilnem boju, da ne bo popustila niti za pičico, je zmaga gotova na njih strani.
t	•
In to ji pomozi Bog!	Rev. k. Z.
dozori
SLOVENCI!
Te dni smo čitali v starokrajskih listih, da se tam resno pripravljajo na boj proti duhovništvu. Mej drugim smo čitali tudi članek nekega prof. Cicvariča, ki svetuje, naj se za stedaj duhovščina samo "podržavi", to se pravi, naj država naredi duhovšči ništva. Po tem nasvetu, ki je gotovo njih popje so itak samo vladni uradniki, naj bi držrava smatrala duhovnike popolnoma za svoje uradnike, ki jih vlada plača in jih seveda tudi sama nastavlja, še bolj kakor je to bilo pod Avstrijo, ki morajo pa zato služiti samo vladi.
Upamo, da bo katoliška duhovščina v Jugoslaviji toliko značajna, da bo vsak tozadevni predlog odločno odklonila.
Res je, da bi bilo na ta način rešeno vprašanja duhovskih plač, kajti v tem slučaju bi vlada skrbela za nje.
Res je, da se na ta način duhovniku prihrani neprijeten posel beračenja po fari, ko zbira takozvano biro, kjer čuje marsikako britko ali celo sramotno.
Res je, da bo v teh časih protiverskih gonj se težje dobiti od ljudstva potrebnih prispevkov, da si bo duhovnik ohranil svoje življenje.
Vse to je res in še marsikaj druzega enakega je res.
Toda vkljub temu pa ostane resnica, ki je nad vse te "res je" in ta je, da mora duhovnik ostati svoboden in neodvisen od vseh žandarjev, policistov, škricev in beričev in tudi vladne politike, ako hoče v resnici iz-a vrševati svojo vzvišeno misijo, ki jo ima kot duhovnik Gospodov.
;Z žalostjo in strahom je moral vsak zavedni" in pošteni Slovenec* gledati zadnja leta, kako je rapidno padal vpliv duhovnika med slovenskim ljudstvom. Sovražne moči so se spravile pred vsem na duhovnika in ga neprestano blatile, da bi ga narodu pristudile in ga mu odtujile. Kaj se pa to pravi?
Ali se ne pravi to, vzeti narodu vodnika na njegovi cesti kvišku, k idealom, k poštenemu, čistemu in človeka vrednerriu življenju? Ali se to ne pravi narod oropati onih braniteljev njegovih najsvetejših svetinj in zakladov, ki so podlaga njegovega napredka, in sicer pravega napred ka, prave sreče, da, njegovega obstanka?
Potegnilo vsporednico dveh katoliških narodov, ki se borita pravkar za svojo neodvisnost in svobodo: Ircev in Slovencev.
Irski narod je strogo katoliški. Njemu je njegov katoliški duhovnik sveta oseba, duhovni oče in vodnik.
Slovenski narod je tudi katoliški. Toda njemu je njegov duhovnik *'prokleti far".	f *
Zdaj pa poglejmo, kako se irski narod bori za svojo svobodo in kako se bori slovenski narod!
Irski narod rodi može alia McSwiney, junake, ki napolnujejo ves svet z občudovanjem in spoštovanjem, ki Ob strani katoliškega duhovnika kot svojega vodnika in tolažnika umirajo za svoj narod.
Slovenci narod ima pa polno raznih Kristanov, Žrjavov i. dr.
Da Srbij^nci nastopajo tako samozavestno, ali ni temu vzrok to, ker vidijo, da smo narod slabičev brez velikih mož, brez mož alia McSwiney, brez mož, ki bi se do skrajnosti žrtvovali za pravice svojega naroda, ki bi se ne bali smrti za svoj narod?
"Sacerdos constitutus est pro populo". *'Duhovnik je nastavljen za ljudstvo" in sicer od BOGA. Katoliško mašništvo je božjega izvora, je božja naredba in zakrament svete katoliške cerkve in duhovnik je po-vzdignjen na vzvišeno mesto poslanstva božjega, 4'Ambassador of Christ" —"Kristusovega poslanika", ki ima dolžnost voditi čredo božjo. Zato, Lako je napačno, kako slabo, in kako se maščuje na sveti katoliški cerkvi, Icjer se kaka vlada začne umešavati v nastavljanje duhovnikov, kjer se duhovništvo poniža v službo navadnega vladnega "škrica" ali "šribarja". \ Kako naj ima ljudstvo spoštovanje do svojega "duhovnega očeta" ako opazi, da je ta "oče" samo suženj tistih "škricev" in "biričev", ki jih samo tako težko vidi, kateri so mu tako pristudeni? Kako naj posluša
v nedeljo besedo božjo iz ust sužnja teh škricev in biričev? Ali si ne bo mislil:: "Ej, saj vem, zakaj me tako učiš! Ti si tajni policist škricev, da me še tu v cerkvi za nje slepiš in pomagaš kovati v verige nekaterih sleparskih višjih političnih krogov".
Kakšen je tak uradni katolicizem, katerega Vodi uradna, v sužnost škricev in biričev ukovana duhovščina, vidimo na Franciji. Kakšne sadove je tam rodil? Poglejmo v Meksiko! Poglejmo v staro Avstrfjo! Povejmo v Italijo! Poglejmo v vse države, kjer so tako "srečni", da imajo tako "vladno" duhovščino! !
Najbolj to vidimo mi tukaj v Ameriki, kjer živimo skupaj za najrazličnejšimi narodi v ✓ni hiši. m	v
Irci, brez uradne duhqvsine, Nemci iz rajha, kjer so bili katoliki v vednem boju s Protestanti, Poljaki iz Rusije, kjer so bili zatirani: kako V dobri katoliki so to! Kako tukaj napredujejo! Kako krasne cerkve imajo! Kako malo so jih preslepili protiverski fanatiki!
Poglejmo pa Italijane! Ali nismo že večkrat culi, da so sramota katoliške cerkve, kakor tukaj v Ameriki žive?
Poglejmo pred vsem vse narode, ki so prišli iz bivše Avstrije!
Ali ni bil značilen izraz, da smo ne ''roman catholic" temveč "aus-trian catholic", to se je reklo: nobeno nedeljo k nfaši, vsak petek meso, enkrat na leto k spovedi radi listka in sicer v nedeljo zjutraj, da se hitreje opravi. Pri tem pa čitati samo protiverske liste,, delati proti duhovnikom, zasramovati vero pri vsaki priliki, pajdašiti se z največjimi sovražniki cerkve, niti centa ne dati za verske stvari, imenovati vero sam humbug. Ko je pa prišla zopet velikanoč, pa' spet iti k spovedi in reči tam;
Dobil sem iz starega kraja koledarje Presv. Srca Jezusovega, ki so zelo lepi in v resnici zelo priporočljivi- Kdor bi ga rad imel, naj mi piše, pa mu ga bom poslal. Kdor je naročen na Kleklnove novine, naj pošlje znamko za 2c, kdor pa ni naročen na nje, naj pošlje znamke po 5c, za 50c.
Ne dajte se pregovoriti rdečkar-jem ! Vsak izmed Vas bi moral imeti ta lepi koledar in vsak naj bi bil naročen na naše lepe -in dobre liste, ki bi ga vsaj dvakrat na teden spominjali na krščanske zapovedi. Morebiti nimate nobenega krščanskega lista pri hiši. Ali niste v nevarnosti, da pride hudobni neprija-telLJcrščanske vere in Vas nakrmi z 'ažmi proti krščanstvu? Če pa imate doma lepe krščanske liste, kakor so "Ave*Marija", "Edinost" in "Glasnik Presv. Srca Jezusovega", ali pa
ino samo kot del državnegaTaPre s ponosom o slovenski metropoli v Ameriki, o clevelandski naselbini, ki "ase Jastne Nem ne in Marijin list jako simpatičen tudi Srbom, kajti pomeni za nas drugo belo Ljubljano v naši novi domovini Ameriki. Da: IZ ^tare^a kraia» je to nekaj lepega
Cleveland - Bela Ljubljana.
Amerikanski Slovenci, ki žive po drugih naselbinah, čestokrat govo-
je temu res tako, boš prav spoznal šele tedaj, ko se boš prepričal na lastne oči.
Ko prideš v ameriško "belo Ljubljano", v Cleveland, in postaneš za trenutek na St. Clair ulici, kjer prevladuje naš jezik, boš razočaran in boš prvi hip mislil, da se nahajaš nekje na "Slovenskem. Vsaka beseda, vsak klicr vse, vse je slovensko. Kako bi se človek ne čutil srečnega sredi takega kraja! — "Hej, Ančka! hej, Mici, Jože in ti, Tonček!
za Vas same. S tem, da pomagamo krščanskim listom, pomagamo razširjati krščanstvo. Podajmo se tra delo vsi! Kdor ima liste, jih naj pokaže drugim,~tet jih naj nagovarja, da se bodo naročili. Delajmo v Kam - blagor in dobrobit sebi, sosedom in
mahaš, kje si pa bila, odkod pa prihajaš?" se čuje na vsakem og\u na StJ boboma"! ^ T^V B°* ^ Clair ulici. Le škoda, da presneti "suhači" nastopajo s tako silo po tej ' „P°	^Sem U"
drugi slovenski metropoli. Ko bi teh ne bilo, bi slišali tudi one, katerih petje bi se razlegalo v noč in ki bi njih glas bučal nad tišino Eriškega jezera. Pa kaj hočemo, če "onile tam" zahteva tako. Drago mu! Mi smo ž njim "no matter, if he is right or wrong". —
Posebno se človeku dopade, ko vidi toliko trgovin in to veletrgovin in podjetij v rokah naših slovenskih rojakov. To nam krepi na§o sarno-l zavest in potiska na stran vsak dvom, da bi Slovenci ne imeli energije,! zmožnosti in navdušenja za trgovine in razna velika podjetja. Da, rav-fco v Člevelandu se človeku okrepi vera in ljubezen do našega naroda. Ker tukaj vidimo, da je Slovenec sposoben za vse; samo dajte mu priložnost in pomagal si bo.
Nobena slovenska naselbina v Ameriki nima tako lepe farne šole. kakor jo ima elevelandska. Čast Slovencem v clevelandski naselbini, ker oni čuvajo svojo materino govorico! Otroci elevelandskih rojakov govore tako gladko slovensko kot v stari domovini.
Razen šole se širi napredek tudi potom raznih izobraževalnih društev. ----- ------------^--------- . r-.....------- se zavarujete za slučaj nesreče
Zbudi se, dragi krščenik, in na noge v boj za sveto vero! Pokažimo se, da smo krščeniki! Le naprej z božjo pomočjo po celi Ameriki! Ne j posluša j mo zapeljivih krščei%kov v j boljševiški koži!
ANDREW GLAVACH, 1828 W. 22nd St., Chicago, Illinois.
Društvo Sv. Cirila in Metoda štev 18 S. D. Z. v Člevelandu, O.
V društvo do 55. leta.
se sprejemajo člani od 16. Za smrtniner se lahko zavaruje za $150, $300, $500, $1000, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes Na-
Tudi v tem oziru clevelandski Slovenci ne zaostajajo, temveč gredo' da ^^	nai,ePšo PriIiko»
I Za vsa pojasnila se obrnite na druš-
pred vsemi naprej. Razna dramatična društva pridno skrbe za zabavne prireditve, tako da ima občinstvo dovolj domačih zabav na razpolago, j
Predvsem je važno za slovenski narod v Ameriki in sleherni Slovenec je lahko na to ponosen, da imamo v Člevelandu svoj lastni denarni zavod, ki je v slovenskih rokah elevelandskih rojakov. Ta zavod deluje pod imenom "The North American Banking and Saving Company". Obrestuje vloge po 4% in ima že blizu 1,200.000 vlog. Te številke same povedo več, kakor bi mogla povedati katerakoli beseda izgovorjena v prid tega podjetja. Podjetje, ki je v rokah takih mož kakor ta denarni zavod, mora napredovati. Že sama imena teh mož nam garantirajo, da bo "The North American Bank" napredovala in povzdignila slovensko čast pred drugimi narodi v Ameriki.
Slovenci v Člevelandu, okolici in po celi Ameriki, ki nalagate svoj težko zasluženi denar po raznih tujih zakotnih bankah, ki jih niti ne poznate in ne veste, na čem temeljijo, sedaj imate priliko, da trgujete s podjetjem, ki je zanesljivo in v rokah naših lastnih dobro poznanih rojakov.
Podpirajmo sami sebe, drugi nas ne bodo! Vzemimo si k srcu ge-.fclo : "Svoji k svojim!"
Ko pride človek v tako naselbino, si ne želi drugega, kakor da bi vedno ostal v njej.
Zato pa naj živi in raste naša bela Ljubljana v Ameriki — slovenski Cleveland!
-n.
215 139 177
203 170
151
AMERICA
Chicago, 111. — Odkar sem zad-NAROČAJTE IN PRIPOROČAJ-
njič poročal o naši kegljaški ligi, se je pri nas precej spremenilo. Zdaj, ko se sezona že bliža h koncu, se je začel Mladeniški klub postavljati na noge. Pravzaprav bi ga moral zelo j pohvaliti, pa ga ne maram, ker se^ bojim, da se ne bi zaradi hvale prevzel in da se ne bi. potem sreča zopet obrnila.
Uspehi zadnjega tedna so:
February 12th.
St. Stephens.
F. "Kosmach .........193
J. Terselich ..........199
J. Korenchan ........129
Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (n53 East 61st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos B Zaver-sek. blagajnik Anton Bašča; nadzorniki -Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare.
Društveni zdravnik: Dr. J M Seliš-kar.
Zastavonoša: John Jerman.
- Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani
KJE JE MOJ SIN
Jakob Butala, doma iz Rodin št. 11, fara Černomelj ? Pred šestimi leti je bival v Shebovganu, Wis., potem pa je odpotoval v Montano in zdaj nič ne vem, kje je. Komur izmed rojakov je kaj znano o njem, naj mi blagovoli javiti, ali pa se naj sam oglasi, ker bi od srca rad kaj izvedel o njem. V kratkem odpotujem namreč v staro domovino. Steve Stalcer, P. O., Greanev St. Louis Co., Minnesota.
M. J.
F. C.
521 Danica.
Koščak .......... 152
Gradishar .. •......
Bicek ............167
Rovtar ...........165
\	484
Y. M. C.
J. Koščak .......... 2033
F. Merlak ............145
J. Kosmach . ...r.....125
473
F. Kosmach ..........148
J. Petrovčič ..........15 S
J. Korenchan ________168
471
531 104
151
139 394
168 156
125
44P 176 170 170
5i6
524
156 168 212
536
146 150 125
421 167 127 178
472
+ * + + + + * * * + + * * * + *
I
Mi pošiljamo denar na vse kraje
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse posiljatve garantira
AMERICAN STATE BANK
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
J. F. ŠTEPINA. predsednik;
** * «*"*• 4>* * •*• *
*
* * * * *
A. J. KRASA,
tajnik.

... ______


_______:_
__
__
_
_

Novice iz Jugoslavije.


KAKO JE ANTON KRISTAN PRISEGEL.
Belgrajska "Politika" poroča med dnevnimi posebnostmi: G. Anton Kristan, narodni poslanec in bivši minister za obnovo in prehrano, ne pripada nobeni veri. Ko ga je tajnik konstituante vprašal, katerega duhovnika naj mu pokliče, da izvrši prisego: pravoslavnega, katoliškega, protestantskega ali mohamedanske-gat je g. Kristan odgovoril: "Pokličite pravoslavnega, ta mi je najmanj mrzek!" Lepa prisega in lepa doslednost kapitalističnega so-cial-patriota ! Kristan svoje karijere na vsak način še ne smatra za zaključeno.
Zanimivo je vsekakor, da po svojem programu Kristan in njegovi sodrugi taje Boga in kralja, pa so vseeno obema prisegli.
GROZEN UMOR PRI TRŽIČU.
Na Hudem pri Kovorju se je zgodil strašen zločin, kakoršen se morda v mirni vasici še nikdar ni zgodil.Nenadoma je izginila iz svoje hiše na Hudem posestnica Fajfer, vdo-] je nato odkopal kup in našef v njem va po umrlem Fajfarju, posestniku; trupi0 umorjene sorodnice. Morilec in gostilničarju v Sebenjah pri Tr- :e v tem hipu hotcl ubežati, a oro-
niki so ga vklenili.
je bila sama v hiši, pomagal. V četrtek 13. j an. je izvršil zločin, izpral kri v veži in truplo skril v kleti, nato je odšel domov in vzel ključe seboj. Drugi dan je pokojno prišla obiskat njena sestra in našla vfata zaprta. Zupan ji je povedal, da je šla v Kran^ k zdravniku. Ker je ni bilo nazaj, so jo zčeli iskati, misleči, da se je umorila sama. Na oblasti in sorodnike so začela prihajati pisma z njenim podpisom, v katerih je bilo rečeno, da se bo usmrtila, da pa vse premoženje zapušča sosedovemu sinu. Pisma je seveda pisal morilec sam. Na podlagi krvavih sledov so sumili, da se je izvršil umor. Povsod so vse preiskali in povsod je vneto pomagal iskati morilec sam, ki je šel zadevo tudi sam naznanit orožnikom. Ko so prišli dne 29. jan. v klet, je dejal Zupan : Tu je pa gotovo ni. In res je ni bilo v prvi kleti. Pozneje se je eden orožnikov spomnil še na drugo klet. Tu so našli kup jabolk. Orožnik sune z bajonetom v kup in potegne ven krvav bajonet. Sorodnik pokojne Andrej Frelih iz Brežij
Vaša zadnja ura!
1!
vojakov, je včasih pri umorjeni, kij koli ,niliju„ kron s kateriln bodo
*? <* «*• <*• -fr * * * <*• * 4" * 4> * * * ** * ■* *
+
ROJAK AM ^'rom	naznanjava, da sedaj prihajajo
zadnji dnevi za vse one ki žele dobiti svoje sorodnike, prijatelje in svojce k sebi v Ameriko. V kratkem bo stopil v veljavo novi zakon, kateri be zagradil dostop tujcev v Ameriko.
ZATO KDOR 'ma SVO-'e v Stari domovini in bi jih
rad dobil k sebi v Ameriko, naj se nemudoma obrne na naju doli podpisana, da Vam preskrbimo potrebne listine, s katerimi bodo Vaši sorodniki mogli v Ameriko.
POMNITE tuc*''	bomo midva naredila take listi-
ne najceneje izmed vseh.
Zato obrnite se na nas. in prihranite si svoj denar! Pisma naslavljajte vedno na:
JERIC & ŽELEZNIKAR,
(Slovenska notarja.) 1849 W. 22nd ST.,	CHICAGO, ILL.

ESE
1

Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicfje. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
eme
ceK
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
'PHONE: CANAL 2534.

Nesrečno žrtev zločinskega pohle-
-zicu.	: * 1 *
Sosedje so sumili, da je morda iz-Iskal i so io nov-
. ,	J 1 pa so na zeljo sorodnikov pokopali
sod naokrog, a vse zaman. Slednjič D • i • - - 0
„f.	na Brezjah pri Mariji Pomagaj,
pa so našli njeno truplo v lastni	^m
Tdeti. Bila je umorjena in zakopana pod kupom jabolk.
Aretirali so nekega Zupana, sosedovega sina. Ta fant. ki je bil -znan delomrznež, odkar je prišel od
_"EDINOST*
plačani ljudje, ki imajo nalogo ute-pavati našim ljudem v glavo narodno uj edin jen je. Ta denar je v prvi vrsti namenjen raznim liberalnim čitalnicam in podobnim društvom za utepavanje narodnega ujedinjenja.
Minister Pribičevič dela torej po mažarski metodi grofa Khuena in Tisze. Misli, da bo dosegel z denarjem to, kar ubija s svojim razdiralnim delom v dušah ljudi.
Če hoče minister Pribičevič imeti kakega predavatelja o narodnem ukdinjenju, potem naj si ga naroči na^astne stroške in ta ga bo poučil, česar on sedaj še ne ve ali noče vedeti. Proti takemu razsipavanju državnega denarja in sramotenju slovenskega naroda pa mora vsak zavedni Slovenec najodločneje protestirati.
VINKO ARBANAS
CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ.
Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in, Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th St., Chitago, 111. Phone: Canal 4340.
ffliiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHii^

Tatvine na > železnicah zopet v
cvetu. — jZagrebški listi poročajo, da dobivajo zagrebški trgovci zopet napol ali pa dqcela oplenjene železniške pošiljatve. Neredkokrat se zgodi, da dobi trgovec na železnici popolnoma prazen zaboj. Trgovcu Baumannu je bilo te dni iz enega zaboja ukradenega blaga za četrt milijona kron. Škodo morajo seveda nositi konsumenti, neglede na to, ali dobi trgovec od železnice povra-' čilo ali ne.
Umrl je v Litiji notar Luka Sve-tec, star 95 let. Bil je svoj čas prvak v narodnih bojih ob času'taborov, državni in deželni poslanec ter prvomestnik Družbe sv. Cirila in Metoda. R. i. p.!
°ŠIRITE LIST "EDINOST"!
Slavnemu občinstvu priporočam, svojo dobro trgovino s železnarijo. V zalogi imam najboljše peči, katere se greje z oljem, plinom in tudi take za premog. V zalogi imam tudi raznovrstno o-rodje za vse rokodelske stroke. — Kadar potrebujete kaj takega, pridite k meni in boste najboljše postrežem.
F. M. NILLES, 1842 W. 22nd SU Chicago,
KJE JE MOJ BRAT
Jožef Stalzar, doma iz Naklega, št. 16, fara Černomelj? Prej je vedno najraje bival okoli Virginije, Minn. Od nekega rojaka sem slišal, da je v zadnjem času umrl nekje v Pennsylvaniji. Ako je Ikomu kaj znano o njem, naj mi blagovoli naznaniti. Silno rad bi kaj več zvedel o njem, ker odpotujem v kratkem v stari kraj.
Steve Stalcer, P. O., Greaney St. Louis Co., Minnesota.
če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi?
— Slovencem v Chicagi naznanjam, da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami!,
Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev.
Za vse se Vam priporočam
J. ADAMS, 1845 W. 22nd St^ Chicago-
Razsipanje državnega denarja. —
V poslanskih krogih se je izvedelo, da je minister Pribičevič za povedal vstaviti v proračun za Slovenijo za prihodnje leto visok znesek za o-
Prva in edina Slovenska! IBanka
V AMERIKI
Kaj boste poslali svojcem v stari kraj
ZA PIRUHE?
Najbolj jih boste razveselili z denarjem. Pošljite jim potom SLOVENSKE BANKE

4 1
f .
The
A orth A meric an Banking & Savings
Company
St. Ciair Ave, and E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO.
Mi vam nudimo:
1.	Sigurnost: Naše premoženje danes znaša nad en milijon dolarjev. Z vsem tem premoženjem vam jamčimo za vsako pošilja tev.
2.	Točnost: Naše-čekovne pošiljatve so izplačane v Ljubljani v 13 do 15 dnevih, poštne pošiljatte v 18 do 23 dnevih. Taka točnost nam je omogočena radi izvrstnih zvez, ki jih imamo v Ljubljani.
3.	Dobra postrežba. Pri nas lahko pošljete denar vsak čas o bančnih uradnih urah, naš urad v ozadju banke na E. 62nd St odprt v?elo soboto popoldne in vsak večer od 6—8 ure.
4.	Naše cene so vedno nižje kakor kje drugje.
l^liliiillillllllll^IllliiilllHililii^v-i.iiiilHiniii;!
__,_______:_________
iiiiiiBiaBnirii>imiirh" hWija« v > •••>• — ■ . '
.ur
_
mi
V PDSTIY JE ŠLA.
Spisal Fr. Jaklič.
Matija Novljan v Hudem'Koncu in Mica Novljanova roj. Strok z Bab jih Gredi sta mož in žena. Ko bi hotel natančneje'pozvedovati, po-zvedel bi lahko, kdaj sta stopila v zakon. Ker pa ni toliko važno, ne maram pozvedovati; zvezana sta že, meni ju ni treba šele ženiti. Opisovati vse trnjeve poti, po katerih sta se ubijala toliko časa, da sta se našla in vzela, pa tudi nečem, da bi mi kdo ne očital — kar se zgodi tako rado — da ljudi opravljam.
I.
Minulo je dobro leto po poroki. Pri Novljanovih je že tekla okajena rodbinska zibel, v kateri se je zibal bodoči gospodar. Srečna mati, mlada Novljanka, je prepevala veselo, kadar ga je devala v zibel. Stara Novljanka ga je varoval* urokov in drugih nezgod, katere so nevarne o-trokom. In srečni oče, Matija Novljan, visel bi bil najrajši nad zibeljo in mu igral, da bi se Novljanček smejal.
"Micika, meni je podoben", dejal je često ženi prav ljubeznico.
"Ej, ti nič ne veš: moje oči ima, pa moja usta", ugovarjala mu je žena in se radostno smejala.
Mož pa pogleduje ž^no in sina, da bi se prepričal, ali je res tako. Potem pa, ko se ni mogel prepričati, dejal je odločno:
4 4 Pa naj bo! Nos je pa moj! Pa reci, da ni res!"
In stisnil je sinčka za drobni nosek, da je otrok zajokal.
"Oh, še odtrgal mu ga boš s svojo debelo roko", posvarila ga je ona in ga pahnila od otroka.
Mlada, Novljan in Novljanka, sta se imela rada. Ljudje, ki vse zve-
do in vidijo, niso vedeli povedati nič hudega.
Včasi sta si prišla res malo nav-skriž, toda poravnala sta kmalu in bilo je zopet dobro. Stara dva sta živela sicer na kotu, vendar sta jedla pri mladih, ker sta delala. Precej nista mislila iti na kot. Ko je pa mlada prijela takoj burkle, ko se je primožila, je dejala stara:
"Nama ne bo merila želodcev!"
In prenesla sta stara dva svoje reči v drugi konec. Celo kuhala sta si v začetku sama.
Eh, stari se neradi umikajo mlajšim in hišna mati le z veliko nevo-ljo in jezo izroči burkle snahi. Večje nezgode pa ni bilo.
Stara Novljanka je pazila vedno, kako kuha snaha, ali varčuje z moko in soljo, ali se ji smilijo drva in druge reči. Mica je to opazila in zato je varčevala z vsem. Ko je pa stara izprevidela, da snaha ne gospodinji prenapačno, se je omedila in ji I je bila poslej dobra, kolikor je mogla.
Novljan je bil prodal tele mesarju. V nedeljo predpoldnem mu je naštel mesar kupnino. Novljan vesel spravi denar. Popoldne po nauku krene v gostilno, da ga izpije polič ali dva, ker je dobro prodal tele. Vest mu je sicer dejala:
"Po njo pojdi!"
Toda odgovarjalo mu je nekaj:
"Kdo bo pa pri otroku? Sam bodi enkrat vesel !"
Novljan je poslušal zli glas, stopil sam v gostilno in sedel k mizi. Brž se je lesketalo rujno vince v steklenici in kozarcu. Prihajali so še sosedje in znanci in pričelo se je popivanje.
Novljanka je pa zibala, pela in prav željno čakala moža. Ozirala se ie vedno skozi okno, toda mož se le jni prikazal. Skrbelo jo je, kam je
"EDINOST"	__-
šel, ker ji ni povedal. V cerkvi jejne bila šla ž njim, naj bi bi#l šel sam, vedela, da ni, ker so bile litanije mi- kakor je šel sedaj, samo povedal naj
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Knjigarna "AVE MARIA"
nule že izdavna, za molitev pa tudi ni bil prevnet. Izprašuje ljudi, ki so prihajali pod oknom, ali ga je videl kdo, toda nihče ga ni videl niti vedel, kje bi bil. Jezila se je, ker ji napravlja take skrbi. Naposled pride mimo soseda Rožička.
"Ali si videla kje našega?" vpraša v veliki skrbi Novljanka.
"Kaj ne veš, kje je?" začudi se soseda. "Ali ne veš, da je pri Skobcu in pije . . . pije?"	^
"Pije? Ni mogoče!" odmaje neverjetno Novljanka.
"Saj sem ga videla! Saj sedi pri Skobcu za mizo! Misliš, da pije vodo? Mnogo jih je tam, moj je tudi, in pijo, hudo pijo . . . Oh, reve smo me žene, nihče se ne briga za nas, delamo in se potimo, toda možje zapravljajo", nadaljuje Rožička vzdi-' hujoča, ko je videla, da je znanki hudo. "Jaz sem že vajena, ker sem dolgo poročena, — pa ti ? No ti se moraš šele privaditi".
Po teh ne pretolažljivih besedah odide, ker se ji je mudilo.
"Oh, v gostilni sedi in pije", vzdi-hne bridko mlada žena. "Mene pa je pustil samo doma. Prodal je tele, denar pa zapiva. Uh, kaj bode! Pa mi niti ne pove, kam gre!"
In hipoma ji je bilo hudo, kakor še nikdar ne, kar je poročena. Željno je pričakovala moža domov, toda njen mož, po katerem je tako hrepenela, pustil jo je doma ter šel v gostilno, česar ji niti povedal ni! Nasloni se na mizo in se zamisli.
Vajena je bila, da ni storil brez njene vednosti ničesar in ni šel nikamor. Na. secfaj pa tako naredi, da gre v gostilno, njo pa pusti doma! Oj, da bi bil vsaj dejal: "Micika,
bi bil! Oh, pokazal je, da me ne pogreša, da mu je pijača več kakor jaz. Tudi denar se mu ne smili, kakor da bi ga imel preveč. Za tele je
izkupil nekaj, a sedaj misli, da mora pognati.
Dete se je zbudilo in se zajokalo, ker ni tekla več zibel. Mlada mati
Sedaj vem, da ste ga Vi naščuvali, ker doslej še ni bil tak. Kaj sem Vam-storila zalega? Kaj sem se pregrešila? Ali sem Vam morda kaj očitala?"
"Pa po]di-ponj., če misliš, da ne moreš biti pol ure brez njega", zavpije mati in gre iz hiše v svoj konec.
"Ponj ne grem, kakor bi ne vedel
se nagne čez zibel, da potolaži in sam, kam domov", misli sama pri
zopet uspava dete.
"Kje je pi Matija? Kam je šel?" vpraša stara Novljanka, ko pride čez nekaj časa v hišo.
"Pit!" odvrne'Mica nevoljno.
"Ali sta se kaj sporekla, ker se držiš tako jezno?"
"Nič sporekla. Menite, da bom vesela, ker a<apravlja denar? Saj ga nimamo toliko odveč! In to tele tudi ni bilo predrago!" odvrfte o-sorno.
"Zakaj se jeziš, ako si ga privošči mero? Ali ne dela?"
" Dela ? Kajpak ! Jaz pa s pre-križanimi rokami sedim za pečjo, kaj ne?"
"I. ne huduj se! Gospodar je le on. Stori lahko po svoji volji, saj je vse njegovo".
sebi. "Smejali se mi bodo ljudje in mi privoščili. Oh, mar bi bila ostala rajša doma pri očetu in materi V*
In tožilo se ji je po solnčnih Bab-jih Gredah, kjer je preživela lepa dekliška leta.
Vzdigne otroka iz zibeli in gre na vrt. Pomladansko solnce je prijazno obsevalo Krajino; iz tal so kli-le cvetice in odpirale pestrobojne svoje glavice; na cvetočem drevju so šumeli bučelni roji in krilati pevci so se kosali v napevih. Vse se je veselilo, vse radovalo novega življenja.
Le Novljanka, mlada Novljanka v Hudem Koncu ni bila vesela in se ni rado vala pomlajujoče se 'jiarave. Bridkosti in težave zakonskega življenja so ji grenile sleherno veselje
"In mojega ni nič? Kaj sem pa'in i1 rosiIe buJna lica s solzami. Is-
jaz pri hiši?" zavpije razžaljena mlada žena in zajoka. "Oh, gorje meni, pa tudi Vam pred Bogom, ker mi ščujete moža, da je sedaj tak!"
"Kakšen je? Zakaj ga opravljaš? — Dober je bil vedno, popival ni nikdar, in ako je danes šel na en kozarec, zato še ni pijanec. — Naj ga izpije, kolikor mu ga je treba!" zagovarja Novljanka sina, ker ni mogla premagati materinske narave.
Vest njena je pa bila čista, ker sina ni nikdar ščuvala zoper snaho, kar se je dozdevalo snahi le v nagli- j
kala je na vrtu samote, da bi je ne videl nihče in bi sama premišljevala svoje žalostno stanje. Nikdar se ji še ni zdelo na svetu tako hudo, kakor to nedeljo popoldne. Pritiskala je ihteč syoje drobno dete k sebi in vzdihovala : :
"Oh, da imam vsaj tebe, sinek moj! Ne, ti me ne zapustiš, nikdar me rfe boš žalil in jezil tako, kakor tvoj oče! — Oh, dete, ljubo dete!"
In poljubljala je sinka iskreno in se tako tešila.
(Dalje prihodnjič.)
pojdi z menoj, da tudi ti piješ!" Pa! ci in razburjenosti, nič, niti ne pove mi ne! Gotovo bi "Naj pije torej? Zapije naj vse?
1849 W. 22nd St.,
V ZALOGI IMAMO SLEDEČE MOLITVENIKE:
Chicago, lil.
Dušna paša ......................$1.50
Slava Gospodu, z velikimi črkami.. 1.50
Lurška Mati Božja .............. 1.50,
Priprava na smrt .........................1.50
Nebeška hrana ................... 1.50
Vir življenja in svetosti .......... 1.50
Duhovni boj ...................... 1.50
Šmarnice, Škufca ................ 1.50
Sveta spoved ..................... 1.50
Premišljevanje o Presvtem Reš-
njem Telesu ................... 1,50
Sv. Jožef .......................... 1,50
Evangeljska zakladnica .......... 1.50
Krščanska mati .................. 1.50
Šmarnice, Volčič .........:....... 1.50
Sv. Rožni Venec ................ 1.50
Marija Devica Majnikova Kraljica 1.50 <
Kruh življenja ..................J. 2.00
Večna Molitev.................... 2/)o
Molitevnik, Rev. K. Zakrajšek i
O F M ........................ 1.00
Sv. Družina ....................... 2.00
Bodi moj naslednik .............. 1.50
Hvala Božja ..................... 1.00
---o--
CENIK KNJIG DRUŽBE SV.
MOHORJA.
Katere ima v zalogi knjigarna "Ave Maria".
Jeruzalemski romar, dva zvezka po $
Jedro katoliškega nauka ..........
Kazalo za Slov. prijatelja
Od blagoslovil....................
Kristusovo življenje in smrt......
Križana usmiljenost ..............
Krščansko* katoliško nravoslovje..
Mesija, I. in II..del, zvezek........
Nebeška krona ...................
Pamet in vera, I. II. in III. del
zvezek .........................
Prilike P. Bonaventure ...........
Slovenski Goffine ......i.........
Slomšekovi pastirski listi..........
V	boj za temelje krščanske vere..
V	tem znamenju boš zmagal .... Katoliška cerkev, kraljestvo božje
na zemlji ......................
Zgobe sv. pisma I. in II. del zvezek ............................
Življenje našega Gospoda Jezusa
•5o
1.S<>
.75 3.00
.75 .75 .50
.50
50
.75 3.00 .50
-50 .50
.50
1.00
Kristusa ........................ 1
Življenje svetnikov I. in I.. del
(stara izdaja) zvezek ...........4,
Zore, Življenje svetnikov I. zvezek i, Zore, Življenje svetnikov II. zvezek i.
Umni kletar ............:-..........
Gospodarski nauki ...i............
Naše škodljive rastline i.—5. zvezek Poljedelstvo 1. in 2. snopič 11 del Umna živinoreja i. in 2. snopič.... Umni kmetovalec, 11. in III. snopič
Živali v podobah, 2. zvezek.......
Brstje ............................
Cecilija, pesmarica I. in II. del po i] Slovenska pesmarica I. in II. po., i.
Poezije ............................
Slovenske legende ................
Avstralija in nje otoki .............
Bolgarija in Srbija ...............
Pri Severnih Slovanih ............
V Kelmorajn ....................
Kitajci in Japonci ................
Podobe iz misijonskih dežel.......
Domači zdravnik ................
Kako si ohranimo ljubo zdravje 1.
in 2. snopič ....................
Pravljice .........................
Na smrt obsojeni — Igm — Rev.
'Meško .........................
Lešniki
Jagode .........................
Zimski večeri ....................
Cerkvena zgodovina 1., 2., 3. zvezek
Boj za pravico, povest ............
Deseti brat, povest ..............
Deteljica, povest .................^
Fabijola ...........................
Izdajavec, povest .................
Križem sveta, povest..............
Mati božja dobrega sveta..........
Na krivih potih, povest ..........
Oglenica, povest ..................
Perpetua, povest .................
Pisana mati, povest ............
Ptički brez gnezda, povest........
Razne povesti ....................
Sorodstvo, povest ................
Svetloba in senca, povest ........
Tvoje angeljevih češčenj ..........
Uporniki, povest..................
Veliki trgovec, povest ............
"Za srečo, povest ................
Življenja trnjeva pot, povest ......
Friderik Baraga .................
Franc Pire .......................
Slovenske večernice od 41. zv. do 72 zv. po ...................
,00
00 00 00 h 50 j
5o 50 50 50 50
SO 50 00 00
75 5o 50 50 50 50 50 50 .50
50
50,
50 ,50 50 50
50 SO 5o ,50 50 50 50 50 5o .50 50 50 50 50 50 50 .50 50 50 50 50 50
50
PODPIRAJTE MOŽA, KI VAS PODPIRA.
FRANK SUHADOLNIK
-eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker je navdušen za kato-iški tisk.
On je zastopnik za ta dva lista.
Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL.
Ljubeznjiva in točna postrežba
6107 St. Clair Ave.
CLEVELAND, OHIO.
Dr. Richterjev Močan družinski liniment
Pain-Expeller uporabljajo že več kot petdeset let v skoraj vsaki deželi na svetu.
Z a revmatične bolečine, nevralgijo, ohromelost, izpahke, prenapetje mišic, za hitro o d p o m o č zgodnjim prehladom je ta stari zanes^ivi družinski prijatelj neprecenljive vrednosti.
Vsak lekarnar prodaja Pain-Expeller. Bodite gotbvi, da vam ponudijo pristnega z varnostno znamko "Sidro." Zavrnite vse drugo kot nadomestek in po-naredbo.
F. AD. RICHTER * CO. 3rd Are. * 35th St., Brooklyn, New York
POŠILJANJE DENARJA Y KRONAH IN DINARJIH
na vse kraje Jugoslavije po pošti ali telegrafično po najnižji dnevni ceni.
IZPLAČILO DOLARJEV v gotovem denarju po celi Jugoslaviji točno in s popolno garancijo.
Mesta, v katerih stranke lahko osebno prejmejo poslani denar v dolarjih so: ZAGREB, OSIJEK. VRŠAC, ŠABAC. DUBROVNIK, SPLIT IN BROD.
Za vsako pošiljatev od $100.00 se plača $3.00. Najmanjša cena je $1.00.
PRODAJA ŠIFKART za vse linije po določeni ceni.
SPREJEMAMO DENARNE ULOGE in plačujemo od njih 4% obresti.
Dajamo nasvete in pojasnila o vseh vrstah poslov svojim brani Jugoslovanom popolnoma brezplačno.
, EMIL KISS,
BANKIR, 133 Second Ave., New York.

Pripravite se za neodvisnost
Pri naročilih naslavljajte pisma na:
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS,
Varna banka, kamor nalagate svoj denar.
1849 West 22nd StREET
CHICAGO, ILL.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
. Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BKNK
BLUE ISLAND AYE,, CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.	*	*
_

K
•'nSB-l-afci.'rr
EDINOST"
I
! +
*
i"************
AMERIŠKA
4> +
SLOVENKA I
. _ *
.- *
*
Urejuje Miss Marica.
ga s prijateljsko besedo pouči. Saj zato nam da "Edinost" prostor, da ena drugo navdušujemo za vero in narod in pravo vzgojo otrok ter ena drugo poučujemo, kajti vsaka ve nekaj, a vsega nobena. ,
Nežika Tomec.
Johnstown, Pa. — Cenjene ame-" riske Slovenke: — Dopis neke Amalije Brenčič, ki je bil priobčen v Edinosti dne 1. febr., mi je potisnil pero v roke, da tudi jaz napišem par vrstic in povem svoje misli.
Nič nimam proti temu, da omenjena zagovarja slovenska ameriška dekleta, pač pa se mi ne zdi prav, da v nič devlje stare "kranjske Micke". Ona piše:
44Kuhati znajo, to je res; toda le za tiste gospode, ki imajo rivčke, in ki se jim kuha vsaki dan koleraba, korenje, repa in krompirjevi olupki. Za ljudi znajo kuhati samo tiste, ki so v mestu služile. Katere pa ni^o bile nikjer, na znajo drugega kakor prijeti za motiko in grablje".
Tako torej !
Vprašala bi cenjeno Mrs. A. B., kako pa je po mnogih krajih v stari domovini, od koder je gotovo tudi ona prišla, kjer ni nobene, ki bi se v mestu učila kuhati, — ali jedo tam ljtidje in prašiči enako hrano, kolerabo, repo, korenje in*krcmpirje-ve olupke? Ali se morda res za vse skupaj kuha?
KUHINJA.
12. Karfijolna juha z vsukancem
Skuhaj v y2 litra vode malo na cvetke zrezano karfijolo. Nato vsukaj iz 1 drobnega jajca in J4 litra moke močnik, ki ga stresi v 3 dkg razbeljenega surovega masla ali masti, in toliko časa mešaj, da se zarume-ni; prilij mu litra fuhe peterši-ljevke ali od kosti in kuhano karfijolo z vodo vred, osoli jo, premešaj
kmalu nauči tudi peči keke in po- .ter kuhai 10 minut, dobne stvari, po pride v Ameriko. (	Zeljnata juha s krompirjem.
Mrs. A. B. piše tudi, da se mla- Zreži na. debele rezance y2 srednje Ampri Iran let* n^i n,- 'vehke oljnate glave, jo operi in du-
Iši v kozi na 4 dkg masti s par ko-lleščki čebule. Ko se zelje nekoliko zarumeni in zmehča, pridaj 1 debel olupljen in na male kocke zrezan
vsaka nekaj, a vsega nobena; to je naravno. Katera zna kuhati v starem kraju kar se tam kuha, tista se
?
0
FOR OUR YOUNG FOLKS.
de slovenske Amerikanke nekaj na vadijo v šoli, nekaj pa doma pri materah."
Kako pri materah? Ali niso tudi te matere kranjske Micke, ki so prišle iz starega kraja, ki ne znajo drugega kakor prijeti za motiko in grablje in ne znajo drugega kuhati kakor za tiste gospode, ki imajo rivčke, kakor pravi ona?
Jaz nisem v starem kraju služila v mestu, pa sem že za ljudi kuhala in druga dela opravljala, ko sem bila sedem let stara in sem poleg mo-tike in grabelj znala prijeti tudi za kuhavnico, metlo, srp, da celo za sekiro, koso in cepec, in potem, ko sem v Ameriko prišla, sem znala tudi-za razvajeno velikomestno gospodo kuhati, ki je bila prav zadovoljna z menoj. Pa ne, da bi se hvalila, temveč da povem resnico.
Jaz verjamem, da ni takih mater,
Če znajo 14 let stara ameriška de-(ki bi si želele slabih otrok in ki bi kleta peči keke, — čast jim! Zna- rekle svoji hčeri:: "Pojdi po ulici jo pa zato v starem kraju stare in in se potepaj okoli! Pojdi plesat mlade Micke kuhati žgance, štruk-
krompir, ga osoli, zali j z il/2 do 2 litra gorke vode in vse skupaj ku-' haj ure. Pridaj še žličico magija.
14.	Vegetarijanska juha z zelenjavo. Olupi debelo vrhzemeljsko kolerabo, ostrgaj in operi 1 koren in oboje nareži na drobne rezance, stresi jih v lonec in zalij z 2 litroma vode. Ko se je že y2 ure kuhalo, dodaj % litra izluščenega graha in er^ ol\|pljen, na kocke zrezan krompir. Ko se je tudi vse skupaj še pol ure kuhalo, pridaj 1 osminko litra opranega riža in ga kuhaj z drugim še ure- Posebej pa napravi prežganje iz 2 žlic (6 dkg) masti in malih 2 žlic moke (5 dkg), iz drobno zrezanega peteršilja in čebule, ko se zarumeni, ga razredči z zajemalko vode. To prežganje prilij iuhi, ki ji pridaj še ščep popra. Ko je juha pet minut vrela, jo izlij v skledo, ki si v njej že prej razmo-tala 1 rumenjak.
15.	Prežgana juha (kimljevka).
in pridi zjutraj ob treh domov !"■—
lje, peči potice, cvreti flancate, kro-	Toda koliko starišev je tukaj in v fe i. t. d., kar v Ameriki zelo izur- I starem kraju, ki tega svojim otro-
jene kuharice ne vedo. V starem kra-	kom ne branijo, ko ti sami od sebe Razkrej v ponvi za jajce masla ali
ju res ne znajo peči kekov, ker to	to delajo, in ki se zanje malo ali pa
ni navadna hrana za delavca in kme-	nič ne brigajo. Da plevel raste, ga
ta, ker je predraga. Za dobro go-	ni treba sejati, ker sam rad raste;
spodinjo je bolje, da zna kuhati pri-	da pa plevela ni. ni zadosti, da se
prosta, zdrava, tečna in cenejša je-	ga ne seje, temveč ga je treba tudi
dila.	zatirati.
Nikakor torej ni pravično očitati	Če hočete torej ene braniti, ni treba
kranjskim Mickam, da ne znajo peči	zato drugim še večje krivice delati!
kekov, kakor bi ne bilo prav očita-	Pa brez zamere. Jaz sem hotela
ti ameriškim dekletom, da ne zna-	samo svoje misli povedati. Vsaka
jo kuhati za prašiče, saj jim tega ni	naj pove svoje misli, ker več glav
masti in prideni 3 zvrhane žlice ječmenove moke; moko takoj močno mešaj, da se temno zarumeni. Potom prilij litra mrzle voae in mešaj toliko,časa, da se prežganje razpusti. Nato prilij še 1 liter gorke vode, osoli. pridaj ščep stolčene himne, pa 1 lovorjev list. Ko pre-žganka vre vsaj % ure, ji primešaj 1 celo stepeno jajce. Ko je še pre-vrelo, jo zlij v skledo na opečene re
treba, ker lih sploh nimajo razen po več ve. Če se pa katera na eno ali zine črnega kruha ali jo daj posebej farmah. Drugačne razmere, drugač- drugo stran preveč zaleti, se ne sme-ne potrebe. Gotovo pa je, da zna mo na njo jeziti, temveč naj jo dru-
k žgancem na mizo. (Lahko juhi prideneš nekoliko kisa.)
^ ^^ ^^ ^^
TALE OF AN APOSTATE.
II.
Neither father nor daughter spoke on the homeward way; or did Mrs. Krai say anytning to Mary even when she learned the particulars of the interview. Her maternal heart never yearned so intensely over this unhappy child as now —it excused her; it plead for her; it hoped against hope for her; and it went forth to her in added tenderness. It made her voice take an exquisitely affectionate tone in adderssing her; her eyes to shine with a most touching expression of love when they turned upon her, and her slightest attention to have a tender solicitude. The girl shrank from them all. Ner mother's kindness was killing her. Alas! it seemed to be shattering her heart; but it was powerless to fell the wall erected by her own unhappy passions.
, He whose wiles had destroyed her most precious interests, had also won her heart, not to love him with the pure flame of maidenly affection, but to be fascinated by him; to live in his presence with a singular blending of delight and fear; to sigh for his approach, and yet to feel relieved by his departure. The object of this strange regard had been aware of it from the first; but, as the demolition of her religious principles had been the sole aim of his infernal work, he did not seek to enhance that regard further than was necessary for the accomplishment of his task. He did not even betray to May, what he had so well divined,—her love for him,— and she fancied that her maidenly reserve had guarded even from him her unhappy secret.
Owing to her vigilance over her conduct in this respect, the gossips of the town, while they sometimes descanted on the singular intimacy of Mary Krai with the Protestant family of the Lori-mers, they did not couple her name with handsome, aristocratic Claude Lorimer. He was the favorite in a circle so much higher than that in which the young Catholic girl was received, and he had never been met in her company abroad. Even her parents, now in their anguish, reflecting upon every incident in Mary's life to which they might trace the cause of her apostasy, and attributing it at last to her acquaintance with the Lorimers, blamed alone the ladies of that family— the two accomplished sisters of Claude, for his name never had been mentioned to them.
When the old couple imagined they had discovered the source of their daughter's erro. Mr. Krai promptly forbade her visits to the Lorimers. She refused to obey, and it required the interference agrain of the fond mother to prevent an instantaneous separation.
"You won't win her "that way, Tim. dear; ;its only by being tender with her: by forbidding her nothing awhile".
The poor old man was forced to acquiesce.
Dick Krai, Mary's brother, and her seniof by five years, universally beloved for his manly, generous character, was ignorant of his sister's sad condition. His parents, fearing from his impulsive nature some outburst that might drive her from home, carefully refrained from telling him. But he suddenly was made aware_9f it. A thoughtless friend asked him one day if there was truth in the report that Miss Krai had renounced her faith.
A look of blank astonishment was Dick's reply. The friend detailed all the rumors ,he hati heard—Mary's own reported avowal to her Protestant acquaintances that she never again would enter a Catholic Church.
"Good afternoon!" said Dick, and he turned abruptly away. His horrified astonishment, and his desire to learn the truth from his sister's own lips, seemed choking him. Arrived at home, and failing to find her below stairs, he bounded to her room. She divined the object of his sudden and unwonted intrusion, and she met him with the same sullen firmness with wrhich she had answered her parents. The young man did not restrain his anger; it flashed out in a perfect tempest, so that the girl somewhat scared, shrank from him. He strode after her.
"Be good enough to inform me", he said, his angry tones changing to those of bitter sarcasm, "what faith you intend to embrace?"
"I do not know that I shall become a member of any church", she answered, still cowering; "not at least until I discover the one that contains the truth".
"The truth", he repeated mockingly; and he laughed, a hoarse, unnatural laugh.
Then he said with stern determination:
"Mary, if you persist in this folly I shall disown you, and the same roof shall not shelter us". He left her to seek his parents.
The unhappy girl was now determined to leave home; the united entreaties of father and mother did not avail to detain her; and that night saw her a guest of the Lorimers. She was received warmly; and she made a feint of being contented, but it was only a feint. Alone in her room, her sick, desolate heart entirely gave way. Having lost her faith in prayer, in Heaven, well-nigh in God, the future was a darkened road which she shuddered to contemplate. All that night she walked her room and wept; in the garish dawn of the morning, when too exhausted to continue longer her aimless pacing, she unfastened her dress preparatory to throwing herself upon the bed. her fingers came in contact with the cord of the little miraculous medal which she still wore. She tohe it off.
"Whv do I wear it?" she said bitterly. "when I believe no longer oven in her. and she would not help such a wretched being as I am'*.
(To be continued.)
.........................................

miiiiiiiiiiiiiiig«iiiiiiiiiiim
MlllllllllMlllllllllllllim
MfiiinMf
wm
PRIMEREN OKRASEK VSAKE KRSCANSKE H1SE
SO KIPI PRESV. SRCA JEZUSOVEGA, MATERE-BOŽJE, SV. ANTONA, SV. JOŽEFA, I. T. D., KI JIH IMA V ZALOGI KNJIGARNA O O FRAN-
ČIŠKANOV V CHICAGI, ILL.
Štev.
3.
Štev. 5.
Štev. 6.
Rožni venci z zlatim križcem stanejo po $1.00. Rožni venci na zlati verižici stanejo $1.50.
Velikost slik in cene: Kip 12 inčev visok stane: $2.50. — 16—17 inčev $4.00. — 21 inčev $5.00. — 24 inčev $6.50. Ko naročate te kipe, ne pozabite navesti štev. kipa in pa velikost ki jo želite.
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS
1849 West 22nd Street	CHICAGO,
i.
ffllMIIIIIIM^^



^P^IJ^"' -	- -^.--^ppllplpplplpppppl^r-^ - ■
"EDINOST"
/
"Da, da, kolikor potrebuje! ,Ali veš, kaj vse potrebujejo ljudje? Nekateri misli, da potrebuje tobaka, drugi vina in žganja, tretji gosposke obleke in zopet drugi še kaj drugega, o čemer ni da bi govoril. S potrebami opravičujejo ti ljudje za-pravljivost, in če bi imeli še več zaslužka, bi si vendar ne prihranili nič, ker jim rastejo potrebe še hitreje. Toda samcu ne zamerim jaz tolikanj. Kdor imži pa otroke in zapravlja, ta je pa po mojih mislih ubijalec. — Pred hišico našega soseda Smuka si videl kup otrok; lakota jim gleda iz oči in skoz raztrgano obleko; iz hiše vsako leto pogreb ; oče pa pije. Ker hočejo živeti starši, umirajo otroci".
Janez je pritrjeval natihem, ker se je spominjal žalostnih domačih razmer.— In vendar se mu je tožilo po domu, ker je bilo tukaj vse tako majhno, nizko in tesno. Kamor bi se iztegnil človek, bi se zadel. Hišica kakor igrača, in vrt bi preskočil. V sobi, v spalnici vsak kotiček porabljen ; večerja odmerjena in od-vagana, da bi še za berača ne ostalo, prav kakor v tvornici odločen čas za delo in za počitek. Postelja, ozka kakor krsta, ima komaj prostora v spalnici. V se ozko, vse tesno. Nebo stesnjeno med gorami, dolina med hribi, voda med strmimi bregovi, hiše v soteski, ljudje med zidov-jem. Oh, doma pa širno obzorje, prsto in odprto, široki travniki in ravno polje in povsod prostora za hiše in za ljudi! In koliko je časa za delo, za počitek, za življenje! Tukaj pa se vsem ljudem nekako mudi delat in počivat, živet in umirat.— Oh, in to *se imenuje življenje, to prostost!
Takšne misli so odganjale spanje Janezu, ki je nejevoljen in zavisten poslušal, kako trdno spi tovariš v nič manj tesni postelji. V spominu so se mu vrstili ljubi domači kraji, zdaj v jasni, zdaj v temni luči, kakor da bi se zdaj bližali,
zdaj oddaljevali. Ce pa je odprl težke oči, t so izginile v črni temi pod nizkim stropom vse pisane slike in enakomerni šum od tvornice se je rogal rahlim, mehkim, jokavim čuv-stvom zapuščenosti in domotožja.— Toda kaj mu pomagajo čuvstva, ko mu brani in prepoveduje ponos, da bi se vrnil ponižno domov, ko je odšel tako moško. Da, če1 bi ga poprosili domači, da naj se vrne, ali ga vsaj poklicali nazaj, ukazali mu ma-gari, to bi bilo drugače. Janezu se je zdelo, da bi se pokoril.
Komaj je lahno zadremal siromak} ga je že klical tovariš, da naj vstane. Pobit na duši in na telesu je izlezel Janez iz ležišča in po malem zajtrku so se napotili vsi štirje, fanta naprej, oče in hči za njima, proti tvornici, kamor so se zgrinjali delavci in delavke, resni, malobesedtai, kakor v strahu pred nevidno silo, ki jih je zganjala -skup. Na dvorišču tvornice se je razdelila množica.— Ženske so se Obrnile na eno stran, moški na drugo, in ločila se je grm-ča za gručo, livarji, kovači, ključavničarji, kaluparji.	/
"Fant, tukaj je tvoje delo*', je za-vpil nekak nadzornik na Janeza in pokazal velik kup premoga, da ga naloži na voz, ki je tekal po šinah od poslopja do poslopja. In Janez je zastavil lopato in delal in nakladal celo dopoldne, tih, sam, enakomerno, kakor ie hrumelo enakomerno po tvornici, kakor je gnala brez prestanka bistra Peščata orjaško kolo, kolo pa kolesa in vretena in valje.
4'Hitreje, hitreje!" je zdramil čez nekaj časa paznik Janeza, ki so mu bile ušle misli v Medgorje.
Janezu so se zabliskale oči in srdito je zasadil lopato v premog, nakopičen kakor v zoprn spomin njegovih domačih razmer. Polagoma pji so se izgubljale kakor v polu-
mraku* puste misli in neprijetna čuvstva, dušo je prevzela nekaka topost in kakor samogibno so delale roke, dokler še ni oglasilo opoldne zna-mepje odmora.
"P^jdiva po Drago!" je'zaklical Jože, ki se je odpravljal. ^ Fanta sta se obrnila na levo in vstopila v delavnico, kjer je stalo, po vrsti šestdeset in več delavk, ki-so izbirale, zavijale in zabijale drobne tvorniš-ke izdelke. Ženske so se ozrle in "Kaj pa hočeta vidva?" je zavpilo pet, šest visokih in nizkih glasov in Jože je hitro zaprl vrata. Smeh in zabavljanje se je slišalo še skoz.
"Pravzaprav bi ne smele govoriti", je razlagal Jože, 1'ampak star stroj škriplje, če ga še tako mažeš, in kakor hitro se zasuče en jezik, se zavrte tudi drugi. Ti ne ves, kako jih časi ozmerja nadzornik".
Delavci, ki so stanovali blizu, so hiteli domov, drugim so nosile žene, matere, sestre ali otroci " v loncih kosila. Tu in tam je sedela kar cela družiijica skupaj in se pomenkovala, veselo in živahno, če je bil oče ali brat dobre volje, ali pa otožno in boječe.
lanmiwmRiHnwwt"^' »rw
SIfOV. SAT PEVSKO
DfcUSTVO
"LIHA".
SIot. Kmt. pevsko društvo Lira, Dev» land, Ohio. — Predsednik: A*ton Grd) na ,1052 £. 62 St. Podpredsednik in p* v^ovodja: Matej Holmar nog Norwooc
Rd. Tajnik in zapisnikar: Ignacij Zupan čič 1173 Norwood Rd.: Blag. Fr. Matia šič. 6515 Edna Ave. olektor: Antui H Lab se str. Pevske vaje so vsaki torek četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer S*
"No, kako je v tvornici, Janez?" je> vprašali Draga in si iztrkavala gfedoč prah iz obleke.
4'Dobro", je legal Janez.
"Navaditi se mora človek", je modroval Jože. 14 Dokler ne znaš prav prijeti za delo, trpiš precej in se u-trudiš hitro; ročnemu človeku je pa vse lahko".
''Dobra volja olajša vsako delo", je . pristavila sestra. t 'Delavec pa bi moral biti tem boljše volje, čim več je dela; zakaj tem večji je zaslužek".
"Nekateri so tudi jako dobre volje", se je nasmejal Jože, *'ker se jim zdi dobro znamenje, da je najel ravnatelj toliko novih delavcev. A je dobil tudi nekaj tičev, ki pojo čudne pesmi. Seveda, čim več je imel kdo gospodarjev, tem teže ga zadovoljiš, ker primerja vedno: tu je bilo tako, tam je bilo tako, in hoče posnemati po vseh loncih. Nekateri že sitna-

rijo med t6variši in hujskajo".
Doma je čakalo kosilo in popoldne so šli zopet na delo, in kakršen prvi dan, takšen drugi in tretji. Janez je prikrival nejevoljo, ker je videl Jožeta in sestro in očeta tako mir-n©r in do§rovoljne. Tudi ni bil nejevoljen zaradi dela,^; neizpolnjene nade so mu težile srce. Čim bolj pa je ginilo z dnevi upanje, da ga pokličejo domov, tem manj je bolela prevara, in ko je prešel teden, se je bil mladenič že toliko privadil, da ga je močno pomirila prva plača. Pri večerji je bil vesel in zgo-jvoren, kar je ugajalo vsej Jemčevi družini.
"Jeza in kletev ne olajša nobenega dela", je dejal livar. "Čim bolj ,te tišči čevelj, tem bolj moraš stopati nalahko. Lepo se mora ravnati s človekom, z živino in tudi s strojem.	(Dalje prih.)


NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Našim naročnikom in dobrotnikom kakor tudi vsem rojakom v Clevelandu in državi Ohio naznanjamo, da jih bo te dni obiskal Mr. John Jerič.
On je poblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je m •
zvezi z našimi listi "Ave Maria", "Edinost" in "Glasnik Presv. Srca Jezusovega".
Vsem ga toplo priporočamo in obenem prosimo*da mu gredo rojaki na roke v vseh ozirih.
UPRAVA IN UREDNIŠTVO AVE MARIJŽ, EDINOSTI IN GLASNIKA P. S. J.
DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA
so izvrstna proti
KAŠLJU, UJEDANJU,
ŽELODČNIM BOLEZNIM . IN REVMITIZMU.
Steklenica stane 75c.
1924 BLUE ISLAND AVE.
BE


BENJ. BASKERVILLE, D.D.S
Zobozdravnik
Se priporoča vsem Jugoslovanom.
Njegov urad je na:
2209 West 22nd Street (blizu Leavitt ulice.)
Phone: Canal 5426.
DRUŠTVO SV. VIDA STEV. 25 K. 8. K. J.
Ima svojo redno mesečno sejo n« 'sako orvo nedeljo v mesecu v Knausov lvorani, cor- St. Cleir Ave. and 62s« str. N E.
Uradniki n leto igao.
Predsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street., tajnik, Joseph Russ 651; Bonna Ave. N. £•; zastopnik, Josep' O grin 1051 Addison Rd- W.; Društven cdravnik Dr. J. M. Seliekar na 6127 St .-lair Avenue.
Novi člani se. sprejemajo v društvi >d 16-ga leta do 50-ffa leta starosti i« c zavarujejo za posmrtnino $1000 sli 250.00 noše društvo plačuje $6.00 lenske bol. potpore-
Naše društvo sprejme tudi otroke Mladinski oddelek od 1 do 16 leta star« i in e zavarujejo $100.00: Otroci po i< etu starosti prestopijo k aktivnim čla *om in se zavarujejo od $250.00 do $ioc~ ^ačevanje društvenih ases- pri sejah o' 1 ure. dop. in do 5 ure pop.
Novi člani in članice morajo biti pre strani od zdravnika naj kasneje ,do 15 Ine vsacega meseca.
Za vse nadaljna pojasnila se oOrm j e na eori imenovane uradnike-
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim Bru-shntinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike pošljem Vam jih zastonj.
KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le 5* za poštnino V potrebi velja te knjižica vsakemu več kot $10.00. _
JAKOB WAHCIC
6702 Bonna Ave., N. E.	Cleveland, O.
WP—BO—am
John Gornik
oVFVSKT TRGOVEC IN KROJAČ
RT CLAJR AVENUE CLEVELAND, O
"	'u-a ra nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE.
wirluje WO KF OBLEKE po naročilu točno in ceno.


RESNICA JE KAR TRDIMO.
V zalogi imamo najfinejše Edisonove gramofone.
Prodajamo raznovrstno zlatnino. Kar prodamo za zlato, ostane zlato.
Popravljamo vsakovrstne žepne in stenske ure.
Prodajamo tudi raznovrstna očala. Ce ne vidite dobro aH če Vas radi utruje-nos živcev boli glava, pridite k nam in mi Vam bomo dali očala ki Vam bojo pomagala.

"AKO STE BOLNI."
Ako trpite na trganju po ramah, križu in nogah, če Vas trga po vratu ali po glavi, pa naj si bo že od prehlajenja, ali drugače, ter če Vas zdravniki ne morejo ozdraviti te bolezni, tedaj pridite k me-
JAZ SEM IZNAŠEL
zdravilo ki vam bo pomagalo če tudi zdravniki niso bili v stanu Vam pomagati.
VEM ZA ZDRAVI-
lo ki ozdravi vnetje grla (Tonsilitis), brez da bi morali na kake operacije. Poskusite in prepričajte se!
PETER A. MILLER,
Expert Optician—Full Line of Jewelry—Watch Repairing. Satisfaction Guaranteed.
2128 W. 22nd Str.
PHONE: CANAL 5838.
POKLIQTE NAS!
Kadar potrebujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor tudi pogrebne sprevode.
V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem.
ANDREW GLAVACH
1828 West 22nd Street	«Kadar pokličete na telefon, rabi-
Chicago, 111.	te vedno štev. Canal 5889."
\

... A ■
i»tit M?




I
I
.va i