na -Uuaaju skupaj.  f u,Pa n\,10 J IgliČ pri županu, Iglič (stopl v sobo). Dober daa, slavao sreajsko prcd- priaesete aovega. , Delegacije so 16. uovembra v Pešti skapaj stopile. Zupaa. Kako pa je to, da v Pešti, rueseca jaauarja in februarja so aa Duaaju skupaj bile. I glič. Zdaj pa so v Pešti ia drugo leto dojdejo spet   je zastraa za — za — Iglič. Ne niorete prave besede aajti. Župaa. Tako je. Kako se že pa pravi, če imata dva samo jedea plajšč ia vsak bi si ga rad ograol? Iglič. To se pravi aadloga. Župaa. Tega jaz ae misliia. Iglič. Če imata dva sanio jedea plajše ia če še je ta celo raztrgaa, je v.sikdar aadloga. Ž u p a a. Kako se pravi o dveb, ki bi drug dragega rad odriaol? Iglič. Da sta soljubaika. Žapan. Saj juz ne govoriai o Ijubezni teaioč o politiki. Iglič. Tadi v politiki se aahajajo soljubaiki. Ž u p a a. Jaz pa še aisem aikdar čul, ,,Bisaiark. iu Napoleoa sta soijubaika". — Iglič. Tu se navadao pravi, da sta rivala. Žapan. To besedo sem botel povedati. Iglič, Rivala se pravita oaa, ki se potegajeta za prednost._.— ZupuD. Soljubnika pa bočeta drag drugega odiiBOti. Da se delegacije uieajavajo aied Duaajeai ia Pešto se stori zastran r i v a 1 s t v a. Iglič. Da, ia da ae bi aobeaa pred drago iruela predaosti^ Ž a p a a. Ia to izvira iz dualizma. I gli č. Tako je. Ž u p a a. Dualizeai bi tedaj bil to, da nobea pred drugim ae bi iaiel predaosti. Iglič. Tako pravijo, ali — (U r š a županova dekla nastopi.) Ž a p a a (jezno). Kaj hočeš tukaj ? U r š a. Hotela sem vas vprašati, kaj boaio daaas kuhali ?„ ŽapaB. Zakaj pa ineae vprašaš! Urša. Koga pa bi dragega vprašala, saj bote vi jedli. I.glič. Urša ima celo prav. Župaa. Kahaj, kar hočeš. Urša. Jaz bi rada svifljetiao jedla. Ž u p an. Kahaj jo. Urša. Nimamo več sviajetiae. Iglič (se smeje). To pa je rea prav smešao. Urša. Jaz bi rada kubala taršičae žgaake. Župa a. Skuhaj je. Urša. Turšičae moke tudi aimamo pri hiši. Ž u p a n (vstane zlo jezno). Kaj me hočeš za aorca imeti. — Iglič. To celo ne. Urša ima aamo to napako, da bi to rada imela, kar aima. Urša. 0 je, kašo moraaio hraaiti za postae dai. Župan. Te pa skuhaj zelja. Urša. To si spet moramo braaiti, kedar bomo imeli avinjetiao. Ž a p a b. Te pa zastrau raeae kuhaj stare žreblje. I g 1 i č (se smeje). Župaa, tega Urli ae sraete dvakrat povedati, drugače bi vam rea žrebljeskahala. Urša. Če bi le mehki postali. Tako je vsak daa, kar jaz hočem, tega aočejo g. župaa, ia kar g. župan bočejo, tega Bočem jaz. Iglič. Terau se lahko v okoai pride. Ž u p a a. Kako aeki. I g l i e. Morata tadi aapraviti d u a 1 i z e ra. Daaas naj kuha Uiša po svoji volji, jatro pa po vaši. Urša. To ae bi bilo po norcu. Žapaa (jezno). Denar pa veadar jaz morani dati. Iglič. To tadi spada k dualizaiu, da Biora edea globeje v žep segaoti, kakor dragi. Urša. Meai pa je aekaj celo drugega došlo na misel. Ž u p a a (poči z rokama). Za Boga, zdaj je Urši tudi nekaj na aiisel došlo, bo to bo kaj lepega. Urša. Jaz ansliai, če bi skapaj djala. Žapaa. Tega pa Be zastopio;. U r š a (razlagaje). G. župaa bi daaas boteli z e 1 j e jaz pa repo, dase vsakemu po volji skuha, boai zelje ia repo skapaj v jedaeai loacu kahala. (Ž U. p a b gleda Uršo prav debelo, Iglič pa se na glas smeje.) Iglič. To je ceBtralizeiu v celo sirovi podobi. Urša. Čc bi g. župaa hoteli jesti ajdiasko kašo, jaz pa fižol, skabaai skapaj ričet. Žapaa. Se ve, da bi se jaz tedaj kašo še le moral izbirati, ker fižola aočeai. Urša. Jaz rada jeai sir aa pogačab, žapaa pa jabelka. ŽupaB (ji segne o besedo). Tedaj hočeš sir ia jabelka na pogače deti? Iglič. Jaz pa rad jem zelje aa pogačab, če tedaj meae k obeda pozoveta, mora Urša, sir, jabelka ia zelje aa pogače deti. Urša. Ce bi se moralo vsakeaia po volji kabati, bi morala dvajseti jedi aa raizo priaesti. Igli č. Urša ima prav ia to bi bil federalizem. — Župaa. Da, to bi bil federalizem kakor si ga morebiti vi ia dualisti mislijo; jaz pa rečepi tako. Če kdo več Ijudi kobeduvabi, mora kubati takejedi, kakoršae vsi ali veči del povabljenih naj rajši je, in tako si jaz mislini federalizem. Če pa bi aa primer 20 ljudi deaar skupaj dalo ia bi vam reklo, da pripraviteza vse skupaj pojediao, še bi morali tim več aa to gledati, da bi skuhali Uke jedi, ktere vsi radi jedo, to bi po mojeai bilo lederalističao, če pa bi vi tedaj pripravili samo dve jedi, postaviai za vas špebove kaedelae, ker je Baj rajše jeste, za vašega prijatelja pa g uljaš ia prav obilflo paprike v njem, ker oa to aaj rajše je, to bi bilo daalističao ia s teia drugi, kiso ravao tako svoj deaar po razineri priaesli, kakor vidva, gotovo ae bi mogli zadovoljai biti — (k UrŠi) Urša, skahaj daaas kaedelae ia iulečai hren. Urša. Jaz rajša jera hrea z ocetom. Iglič. Vlji malo oceta v mleko m bosta iniela vsak 8vojo ljubljeBo jed. Urša. Ne potrebujem oceta, lahko vzemem kiaelega mleka. — Iglič (se smeje). To pa bo res kaj prav aovega, hrea t kiseiem mleku kahan. Ž a p a n. Ostaai pri tera, kar aem rekel in če Urša noče jeati mlečaega hreaa, naj ga pusti. Iglič. Tako je, to je absoluti zem. Urša. Prej, ko bi oilečai hren jedla, bom rajši gladovala. Iglič. To je pasivai upor. U r š a. Jaz si akrivoma aapravim hren s ocetom. Iglič. To je zarota, velika izdaja. Župan. Jaz bom dobro pazil in ocet skril. Iglič. To je začasao vstavljeaje osaovaib postav, obsodni staa. Župan. In Če to vse ae bi zadostovalo, bom še drugače.pokazal, kdo je gospod pri biši. Iglič. To je vojaška sodba. (Urša odide mrmraje.) Župa a. Ta zeaska ima veadar pesebae mube v glavi kaj drugega še nisem opazil. . Iglič. Verjemem, verjeraeai, drugda Vi vsikdar rečete da! kedar kaj boče. — No ao! iiaa vse svoje vzroke. Zupan (malo smeje). Zdaj pa glejte, da skoraj odidete. — Iglič. Z Bogom. Dober tek k hreau aa kiselem. ia 1 e k u k u h a a e m. (Odide.)