158	Socialno delo, 27. 1988,2
sko vzduèje tako suicidogeno in maligno, nezdravi odnosi
tako globoko vtirjeni, da taka terapija mladostniku ne bi
koristila. V takih primerih je indicirana terapija v
skupini suicidalnih mladostnikov. Poleg prej omenjenih
smotrov je skupina tudi primeren kraj za učenje socialnih
veščin in reševanja problemov. Poleg tega pa lahko deluje
kot pomembna socialna opora.
Izreden pomen pa ima - poleg vseh teh terapevtskih možnosti
- tudi pripravljenost širše skupnosti, v kateri živijo sui-
cidalni mladostniki (šole, delovne organizacije, krajevne
skupnosti, cerkve oziroma verske skupnosti), da nudi tem
mladostnikom oporo. Temu namenu služijo "telefoni zaupanja",
mreže socialne opore, vključevanje prostovoljnih sodelavcev
in spodbujanje prostočasnih dejavnosti, v katere se lahko
vključijo ogroženi mladostniki.
Blaž Mesec
SOCIALNI POMOČNIKI PRI OTROCIH Z VEDENJSKIMI MOTNJAMI
Liv Elisabeth Roselund, Sad not bad. New approaches to an old
problem - boys with aggresive behaviour disorder. Nie Waal's
Instituut, Oslo 1987
V Nie Waals inštitutu v Oslu (Norveška) vgrajujejo v tera-
pevtski program za otroke z vedenjskimi motnjami tudi delo-
vanje socialnih pomočnikov. Socialni pomočnik je oseba, ki
lahko vzdržuje z otrokom odnos in dela z njim zunaj tera-
pevtskega kabineta in zunaj otrokovega doma.
Kaj je socialni pomočnik?
Socialni pomočnik je nestrokovni sodelavec, čigar naloga je,
da v nekem določenem razdobju s pomočjo strokovnjaka povečuje
sposobnost neke druge osebe za samouresničitev, obvladovanje
življenjskih težav in krepitev samozaupanja z druženjem in
skupnimi dejavnostmi.
Kaj je odnos do socialnega pomočnika?
Otroci z vedenjskimi motnjami so bili prikrajšani v človeških
odnosih in pogosto nimajo zadostnega samozaupanja, niti
zaupanja v odrasle in vrstnike. Najpomembnejša naloga social-
nega pomočnika je, da je v oporo svojemu klientu, da mu je na
voljo in v pomoč s pozitivnim in razumevajočim odnosom. Tako
lahko klient dobi pozitivno izkušnjo v navezovanju odnosa z
159	Socialno delo, 27. 1988,2
drugo osebo. Drugi in nadrejeni cilj slehernega odnosa med
socialnim pomočnikom in njegovim klientom je večanje
samospoštovanja pri klientu.
Takšen odnos je zelo podoben običajnim medčloveškim odnosom
in ga je včasih težko razločevati od običajnega prijatelj-
stva in tovarištva. Značilno za odnos med socialnim pomočni-
kom in kiientom-otrokom je, da ne gre za simetričen odnos,
kajti vselej je otrok s svojimi potrebami v žarišču. Za
socialnega pomočnika je to delo, za katerega je plačan.
Praviloma je to individualen odnos, pri čemer ta odnos nikoli
ne more nadomestiti vezi med otrokom in starši, lahko pa je
dopolnilo tem vezem.
Kdo lahko postane socialni pomočnik?
Pogoj za takšno delo je, da je človek rad v družbi otrok ali
mladostnikov in da predstavlja njegovo delo zanj porabo
presežka energije, s katero razpolaga. Pomembno je tudi, da
socialni pomočnik nima preveč osebnih problemov z drugimi
ljudmi ali v lastni življenjski situaciji.
Socialni pomočnik mora imeti jasno predstavo o tem, kako bo
potekalo njegovo življenje v naslednjem letu ali dveh, le
tako bo lahko izpolnjeval dogovorjene obveze do svojega
klienta redno in pravočasno v opredeljenem obdobju. Najnižja
starost za socialnega pomočnika je dvajset let. Od socialnega
pomočnika pričakujemo, da je odrasla in odgovorna oseba,
sposobna obvladovati različne težavne okoliščine v vsakodnev-
nem življenju. Bodoči socialni pomočnik naj ne bi imel preveč
odstopajočih stališč ali pogledov in naj ne bi imel težav pri
prilagajanju na obstoječi red. Glede na to, da prevzema vlogo
vzornika za otroka ali mladostnika, je pomembno, da spoštuje
zakon. Istočasno pa je pri izbiri socialnih pomočnikov
pomembno, da nimamo preveč togih in strogih kriterijev glede
njihove verske, ali politične pripadnosti. Življenjske
okoliščine socialnega pomočnika, njegove vrednote in način
življenja, naj bi se preveč ne razlikovale od klientovih;
tako se izognemo težavam, ki bi lahko nastopile v nasprotnem
primeru, v procesu identifikacije klienta s svojim pomočni-
kom. Tudi starši bodo lažje sprejeli takega socialnega
pomočnika za svojega otroka. Manj pomembni so starost,
zaposlitev in družinska situacija socialnega pomočnika. Mesto
socialnih pomočnikov se razpisuje v časopisu, ali drugih
oglasnih sredstvih javnega obveščanja. Ko se oseba priglasi
za to delo, je potrebna strokovna presoja glede primernosti
osebe. Se posebej kvalificirana strokovna presoja pa je
potrebna pri izbiri klienta, s katerim bo socialni pomočnik
delal. Priporočljivo je, da prvi intervju s kandidatom
160	Socialno delo, 27. 1988,2
opravita dva strokovnjaka. Marsikdo se namreč prijavi za to
delo zaradi lastnih nerešenih problemov in potreb v upanju,
da jih bo lahko razreševal ob svojem socialnem delu.
Administracija in formalnosti
Iz izkušnje vemo. da je kakovostno in uspešno pomožno
socialno delo z otrokom ali mladostnikom možno le ob zadost-
nih in ustreznih pripravah vseh udeležencev za to dejavnost -
socialnega pomočnika, otroka in družine. Pomožni socialni
pomočnik mora biti obveščen o svojih obveznostih, zlasti
čuvanja tajnosti podatkov in mora takšno obvezo tudi podpi-
sati. Prav tako mora biti obveščen o pravicah, ki jih ima sam
v odnosu do institucije glede supervizije pri svojem delu.
Pomemben je dogovor med ustanovo. ki je organizirala dejav-
nost. socialnim pomočnikom, otrokom ali adolescentom in
starši. Socialni pomočnik naj bi preživel s svojim klientom
štiri ure tedensko. imel naj bi najmanj eno uro supervizije
vsakih 14 dni v prvih treh mesecih, kasneje pa eno uro
supervizije mesečno. Vzdrževati mora stalne stike s strokov-
njakom. ki dela z družino ali s supervizorjem. Supervizor je
odgovoren za potek dogajanja.
Socialni pomočnik mora obiskovati začetni tečaj in ob delu
redne skupinske sestanke, katerih namen je spremljanje dela.
Plačilo prejema od ustanove, ki organizira dejavnost, ali od
lokalnih finančnih služb, ki zagotavljajo kritje stroškov
socialnega varstva za otroka ali mladostnika.
Zelo pomembno se je izogniti situaciji, v kateri je otrok
razpet med lojalnostjo do svojih staršev in lojalnostjo do
socialnega pomočnika. Starši imajo pogosto občutke krivde,
postanejo ljubosumni na socialnega pomočnika. Socialni pomoč-
nik se ne sme vpletati v odnose in težave drugih članov
družine; na primer ne sme sprejeti povabila staršev na
otrokov dom. ne sme poskušati pomagati materi pri
razreševanju družinskih problemov. Pomožno socialno delo
poteka vselej zunaj klientovega doma.
Delovanje je omejeno na odnos med socialnim pomočnikom in
klientom. Vse naj bi se odvijalo med njima. Otrok ali
mladostnik ne sme tekmovati za socialnega pomočnika s svojo
materjo. ali sorojencem. V družini z več otroki in z mnogimi
problemi, ima lahko vsak otrok svojega socialnega pomočnika.
Socialni pomočnik ne sme iskati informacij o otroku in
družini v šoli ali na delovnem mestu, ne sme odločati o
nobeni stvari, ki je pomembna znotraj družine. To so naloge
161	Socialno delo, 27. 1988,2
strokovnega delavca. Socialni pomočnik razpravlja in zbira
informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojega dela
zgolj pri svojem supervizorju. Vendar je pomembno, da je
socialni pomočnik dober opazovalec in da o svojih opažanjih
in o svojih dejavnostih poroča timu, ki dela z družino.
Kdo so klienti, ki potrebujejo socialnega pomočnika?
Socialne pomočnike na Norveškem vključujejo v različne pro-
bleme in z različnimi cilji. Pri otrocih in mladostnikih, ki
so izpostavljeni hudim psihološkim stresom, lahko socialni
pomočnik deluje preventivno. Vsak otrok ima poleg potrebe po
odnosu s svojimi starši, tudi potrebo po različnih drugih
odnosih. Nekateri otroci imajo možnost odnosa le z enim od
staršev. Pride čas, ko marsikateri otrok potrebuje odraslega
samo zase, odraslega, ki bi mu lahko bil vzor, s katerim bi
se lahko identificiral. Drugi otroci potrebujejo socialne in
fizične izzive, da-bi dosegli svoji starosti ustrezno sposob-
nost obvladovanja teh izzivov. Socialni pomočnik je lahko
koristen tudi v terapevtskem procesu in sicer v fazi
manjšanja intenzivnega terapevtskega procesa, na primer po
tem, ko je zaključena individualna terapija. Otrokom in
mladostnikom s kroničnimi psihiatričnimi boleznimi in kronič-
nimi telesnimi obolenji lahko socialni pomočnik precej ko-
risti tako, da jim pomaga vzdrževati čim višjo raven funkcio-
niranja. da ob njem lahko dobivajo pozitivne izkušnje in
vzpostavljajo pomemben človeški odnos. Otrokom im mladostni-
kom iz migrantskih družin lahko socialni pomočnik pomaga pri
integriranju v novo okolje in novo kulturo.
Seveda pa je potrebno opraviti pri vsakem otroku in mladost-
niku diagnostično oceno preden se mu dodeli socialnega
pomočnika. Različne ustanove uporabljajo različne metode
ocenjevanja in različne postopke. Najmanj, kar mora biti
storjenega pred sprožitvijo iniciative za dodelitev social-
nega pomočnika otroku ali mladostniku, je psihosocialna
diagnoza, ki jo opravi izkušen in ustrezno izobražen socialni
delavec. Pomembno je, da je cilj delovanja socialnega pomoč-
nika točno opredeljen in z dogovorom sprejet pri vseh
udeležencih dogajanja.
Avtorji delajo v Inštitutu Nie Waals v Oslu po opisanem
modelu od leta 1975. Leta 1980 je bil zaključen raziskovalni
projekt o tem načinu dela. V projekt je bilo vključenih 51
socialnih pomočnikov in 39 supervizorjev. Leta 1983 je izšla
knjiga z naslovom Pomožno socialno delo z otroki in adole-
scenti, ki jo je izdala Univerzitetna založba v Oslu. Sedaj
na Norveškem poteka pomožno socialno delo večinoma po tem
opisanem modelu.
162	Socialno delo, 27. 1988,2
Pomožno socialno delo. ki ga strokovnjaki vodijo in kontro-
lirajo, je lahko neprecenljive vrednosti za različne vrste
klientov, tudi za otroke z vedenjskimi motnjami. Razen tega
je to ekonomsko ugodnejša rešitev.
Za zaključek navaja avtorica troje pravil za organizacijo
takega dela:
1)	Imej jasno definiran cilj dela
2)	Pripravi zadostno in ustrezno vse sodelujoče
3)	Opravljaj redno supervizijsko delo s socialnim pomočnikom
Povzetek
Mnogi otroci in mladostniki imajo danes premalo čustvenih
stikov s svojimi starši in drugimi odraslimi. Po mnenju
avtorice ima pomanjkanje možnosti za stike z odraslimi lahko
zavirajoče ali moteče učinke na osebnostni razvoj otroka.
Članek opisuje delo nepoklicnih socialnih pomočnikov, ki so
za svoje delo plačani. Le-ti se zavežejo, da bodo delovali
eno do dve leti z otrokom ali mladostnikom in preživeli z
njim štiri ure tedensko. Socialni pomočnik lahko pomaga
otroku ali mladostniku, ki je ogrožen v socialnem razvoju,
pred pričetkom terapije, po zaključku terapije, ali pa deluje
dopolnilno v različnih oblikah terapije.
Stik. skupno bivanje in skupne dejavnosti obeh si sledijo iz
klientovih potreb. Avtorica poudarja, da morajo biti klient,
njegova družina in socialni pomočnik skrbno pripravljeni in
motivirani za delo. Nadalje poudarja, da mora pomožno
socialno delo stalno voditi in nadzorovati strokovnjak, ki
pozna klienta in družino in ki je odgovoren za dejavnost.
Avtorji modela imajo dolgoletno prakso s takšno dejavnostjo,
proučili so opisano dejavnost v raziskavi in objavili iz-
sledke v posebni knjigi. Predstavljeni model je danes prevla-
dujoč model pomožnega socialnega dela na Norveškem.
Anica Kos