CELJSKI TEDNIK Celje, 21. decembra 1962 Leto XII. štev. 50 GLASILO SOCL\LISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TlSKc CENA IZVODU 20 DIN PRIREDITVE V POČASTITEV DVAJSETLETNICE MLADISKIH delovnih brigad V soboto je bilo v Celju več pri- reditev v počastitev dvajsetletnice mladinskih delovnih brigad. Do- poldne je zasedal plenum Okraj- nega komiteja LMS, ki je temu vprašanju posvetil osrednjo toč- ko dnevnega reda, popoldne pa je okrajni komite Ljudske mladine V Narodnem domu priredil spre- jem za nekatere starejše brigadir- je in brigadirke. Med njimi so bili tudi brigadirji prve celjske mladinske delovne brigade Karla Destovnika-Kajuha, ki se je že leta 1946 udeležila gradnje proge Brčko—Banoviči. Srečanje je bilo nadvse prisrčno in veselja briga- dirjev, ki so se po petnajstih le- tih prvič sestali, ni mogoče popi- sati. Nam pa so še posebej naro- čili, naj oktajnemu komiteju Ljudske mladine, ki jim je sre- čanje omogočil, sporočimo njiho- vo iskreno zahvalo. Zvečer je bila v veliki dvorani Narodnega doma slavnostna aka- demija, ki so jo v glavnem izva- jali letošnji brigadirji in briga- dirke. Le-ti so z navdušenjem po- zdravili tudi pet nekdanjih briga- dirjev — med njimi so bili tudi tald, ki so se po sedemkrat udele- žili mladinskih delovnih akcij — ki so mladim pripovedovali o svo- jih delovnih izkušnjah in doživ- ljajih v mladinskih delovnih bri- gadah. Soliden zaključek letošnjega prazaiovanja pa je bil brigadirski večer s kulturnim sporedom in seveda tudi s plesom. Lahko re- čemo, da je okrajni komite Ljud- ske mladine Celje, ki je organiza- cijo letošnjega praznovanja pre- vzel, marsikateremu brigadirju pripravil prijeten dan. In to je bil tudi namen praznovanja, -a. Živahna politična aktivnost IZVOLJEN NOV ZAČASNI ODBOR SZDL Prejšnji petek je bilo plenarno zasedanje članov okrajnega od- bora SZDL v Celju, katerega so se udeležili tudi predstavniki ti- stih občinskih odborov SZDL iz Zasavja (Brežice, Videm-Krško in Sevnica), ki bodo po novi teritorialni razdelitvi okrajev pripojeni celjskemu območju. V uvodnem delu zasedanja je predsednik okrajnega aktiva za tolmačenje ustave. Srečko Prat- nemer analiziral dosedanji potek razprav o predosnutku zvezne in republiške ustave, zatem pa še opozoril na statute krajevnih skupnosti ter delovnih organiza- cij. Izredno pomemben je bil tudi prispevek Franca Svetine, ki je govoril o sestavi in značilnostih osnutkov občinskih statutov. Oba referenta pa tudi razprava so opozorili na silno živahno po- litično delo na terenu in v delov- nih organizacijah, ki ga je spro- žila debata o predosnutkih zvez- ne in republiške ustave. To velja za celotno področje celjskega okraja, pa čeprav so bili pomen- ki o predosnutku zvezne in re- publiške ustave dosti bolje obi- skani in bolj življenjski v manj- ših krajih, kot pa v samem Ce- lju. Težko bi opredelili, kje so bili ti razgovori boljši in kje slab- ši, saj za vse velja izredno zani- manje občanov, živahne razprave ter povezovanje ustavnega gradi- va s konkretnimi vprašanji in pro- blemi. V žalski občini so morali spričo izrednega zanimanja ob- čanov pripraviti celo osem se- stankov več, kot so jih predvide- li. V konjiški občini so na primer zabeležili, da se je sestankov ude- ležila dobra tretjina prebivalcev. Podobno so ugotovili tudi v mo- zirski in drugod. Zanimivo je, da je na pomenkih o predosnutku zvezne in republiške ustave v ko- njiški občini sodeloval v razpravi vsak deseti udeleženec in da so ljudje na teh zborih postavili vse- ga skupaj tristo vprašanj. To so samo nekateri skopi podatki, izra- ženi v številkah. Dosti bolj po- membna in pestra pa je bila vse- bina teh pomenkov, na katerih so občani in proizvajalci v celoti potrjevali ustavna določila. Če bi povzeli misli, ki jih je v razpravi izrekel predsednik okraj- nega odbora SZDL, inž. Andrej Marine, potem bi morali zapisati, da pomeni vsa ta izredna politič- na aktivnost kapital, na katerega je treba računati tudi pri prihod- njem političnem delu. Značilno je namreč tudi to, da so živahnost političnega dela v zadnjem ob- dobju dopolnili še občni zbori podružničnih in krajevnih orga- nizacij SZDL. Tudi ti so lepo uspeli in potrdili, da se naši lju- dje močno zanimajo za delo, vlo- go in mesto svoje najmočnejše po- litične organizacije, zlasti še, če so njena prizadevanja usmerjena na tista področja, za katera kažejo največ zanimanja. Zato bi bilo narobe, če bi zdaj s to izredno po- litično razgibanostjo terena pre- kinili, če bi tega, izredno solidno zastavljenega dela, ne nadaljevali naprej in ga poglobili zlasti še v razpravah o občinskih statutih ter statutih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. V nadaljevanju svoje razprave je tov. Marine poudaril, da so se prav v tem času uveljavili mno- gi novi in mladi politični delav- ci, katere bodo morale krajevne in občinske politične organizacije kandidirati v svoje odbore in po- dobno. Ob zaključku zasedanja so čla- ni plenuma sprejeli predlog, po katerem ima nov, začasni okrajni odbor SZDL v Celju vsega skupaj 45 članov (doslej samo za celjsko območje 65) in v katerem je tudi de^et predstavnikov organizacij SZDL iz spodnjezasavskih občin. Člani novoizvoljenega začasne- ga vodstva okrajne organizacije Socialistične zveze so se k prvi seji sestali takoj po plenumu ter iz svoje sredine izbrali devet čla- nov v izvršni odbor. Za predsed- nika okrajnega odbora SZDL v Celiu je bil vnovič izvoljen inž. ANDREJ MARINC, za sekretarja pa JANKO 2EVART. Razen niiiu bodo izvršni odbor sestavljali: Franček Knafelc, Franjo Lubej, Peter Šprajc, Mila Stamejčičeva, Slavko Verdel, Srečko Pratnemer ter Dušan Brelih iz Sevnice. M. B. Ogorčenje Ni bilo kolektiva, pa naj si bo v delovnih organiza- cijah, ustanovah, družbenih in političnih organizacijah, ki se minule dni ne bi sestal in iprotestiral zoiper našo javnost, marveč vse svobodoljubne ljudi v svetu. Zločin v Zahodni Nemčiji je obsodil tudi četrti kon- gres mednarodne federacije bivših borcev, ki je zasedal v Varšavi. Momčila Popoviča ni več. Minulo soboto se je od nje- ga poslovilo nad 150.000 Beograjčanov. Naši delovni ljudje so z gnevom in gnusom protesti- rali, se zbirali v svojih eko- nomskih enotah, na zborih kolektivov, v organizacijah in dvignili val ogorčenja ne samo proti tistim ustaškim zločincem, iki so našli v Zvezni republiki Nemčiji zatočišče in oporo, da so lahko izvršili napad na ju- goslovansko predstavništvo in do smrti pobili človeka, ki je vse svoje življenje posvetil rtvoluciji in iz- gradnji domovine, marveč proti vsem vojnim zločin- cem in vojnohujskaškim elementom, ki rovarijo v tujini. Z vseh teh zborovanj so naši delovni ljudje pošiljali brzojavke in pisma, v ka- terih so zahtevali ne samo kaznovanje zločincev in tistih, ki so krivi za smrt narodnega heroja Momčila Popoviča, marveč tudi nji- hovo izročitev in izročitev vseh vojnih zločincev, ki še danes uživajo gostoljuibje v mnogih državah. »CIani kolektiva železarne Štore,« je zapisano med drugim v protestni resoluciji, ki so jo sprejeli, >najodločneje zah- tevamo, da se vse, ki so so- delovali pri zverinskem na- padu na naše predstav- ništvo, kakor tudi vse vojne zločince, ki so emigrirali iz naše države in še uživajo zaščito v Zvezni republiki Nemčiji, čimprej izroči v sodstvo našemu ljudstvu.« Podobne zahteve bi lahko zasledili v vseh protestih, ki so jih sprejemali člani delovnih kolektivov, usta- nov in organizacij. Naši delovni ljudje in vsa napredna svetovna jav- nost je tiste dni, ko se je razširila vest, da je v neki bonnski bolnišnici umrl Momčilo Popovič, ogorčeno protestirala nad zverinskim ipočetjem ustaških in dru- gih elementov v Zahodni Nemčiji, hkrati pa v glo- boki žalosti spremljala zadnjo pot heroja. V ljudstvu je vir njeme mod ... Pred enaindvajsetimi leti je jugoslovansko ljudstvo začelo pod vodstvom KPJ in tovariša Tita neenakopravno borbo na življenje in smrt, borbo proti okupatorju in domučim izdajalcem. Takrat se je začela ustvarjati naša mlada vojska. V teh -nenavadnih in izredno težkih pogojih, ko je bilo treba pripraviti najprej majhne, potem pa vse večje enote, je bil odnos sil tak (konec 1941 leta 7:1, konec 1942 leta 5:2 in konec 1943 leta 3:1, vsekakor v korist sovražnika), da bi mnoge »stratege« vodil k enemu samemu zaključku — takšna borba nima nobenega smisla. Naša narodno osvobodilna vojska pa je med tem dokazala, da se lahko tudi pod najtežjimi pogoji in v nadčloveških naporih ne samo bori, marveč tudi nepretrgoma krepi in zmag.'je. To pa je bilo mogoče doseči samo zaradi tega, ker je našo borbo vodila KPJ s svojim prekaljenim vodstvom in zato, ker smo vedno in povsod upo- rabljali pravilno strategijo in taktiko in končno, ker se je naše ljudstvo odločilo, da se bori do končne zmage. Naša JLA je to borbo končala kot zmagoval- ka; razvila se je v številčno močno armado ter v moralno politično enotno telo. Toda, po zmagi ni bilo časa za počitek na lovorikah; armado so čakale nove in odgovorne naloge. Danes, po 17. letih osvoboditve lahko ugotovimo, da je armada vse postavljene naloge izvršila. Kakor smo do- segli čedalje večje uspehe v razvijanju proizva- jalnih sil in socialističnih družbenih odnosov, tako je tudi armada zrasla v svobodni) oboroženo silo, z jasno perspektivo na obrambo domovine in sposobno da kot oboroženi del ljudstva brani domovin/) v vseh pogojih. Naša armada je že od svojega rojstva, po svojem namenu in ciljih, po svojih notranjih odnosih in stikih z ljudstvom ljudska in socialistična armada. V tem je vir njene moči. Notranji odnosi, ki se gradijo v armadi so svojevrsten izraz osnovnih teženj našega socia- lističnega razvoja. Povezava armade z ljudstvom je vedno bila in ostane ena od najvažnejših čini- teljev v njenem razvoju. Oblike tega sodelovanja so tako različne in vsestranske, da jih je težko opisati z nekaj besedami. Prav tako bi lahko na dolgo in široko govorili o deležu, ki ga je dala armada pri izgradnji domovine. Pa tudi aktiv- nost pripadnikov JLA v dužbenem in političi.^m življenju ima izreden pomen. Ta aktivnost je pomembna tudi zavoljo obrambe naše domovine, s stališča osvajanja enotnih pogledov na to na- logo. Zato bo treba še več sodelovanja pripadni- kov armade in vodstev političnih organizacij na terenu. Kajti obramba domovine ni le stvar ar- made, temveč vsega ljudstva in vsakega državlja- na posebej, vseh organizacij. Obramba domovine je danes eno najvažnejših političnih vprašanj, ki ga ne sme zanemariti nihče. To je potrebno tudi zaradi tega, ker so v sodobnih pogojih ukre- pi za obrambo domovine postali sestavni del dru- žbeno politične aktivnosti. Ker je zunanja politika naše države miro- ljubna in izvenblokovska, je razumljivo, da v takih pogojih tudi vloga oborožene sile ne more biti drugačna in da je njena glavna naloga — obramba domovine in ohranitev miru. Armada, ki brani progresivna stremljenja in napore mi- roljubne socialistične države ter onemogoča ure- sničitev naklepov napadalca, ne brani samo svoje socialistične države, temveč se bori za splošen napredek miroljubnih sil na svetu. Zato z upra- vičeno zaskrbljenostjo gledamo na razvoj dogod- kov v Zahodni Nemčiji, ki pa niso osamljeni in ki imajo podporo in zaščito ne samo v uradnih krogih zahodnonemške vlade, pač pa tudi v urad- nih krogih in reakcionarnih silah na zahodu sploh. Najnovejša divjanja in vandalska dejanja ustaških zločincev proti našim državljanom so najboljši dokaz, da tukaj ne gre za osamljene provokacije peščice ustaških zločincev, ampak za načrtno gonjo, ki ima polno podporo v vlad- nih krogih. Ti pojavi so samo eden od karakte- rističnih oblik posku-sa za rehabilitacijo sil fa- šistične napadalnosti in da se njihove vojaške izkušnje in kadri izkoristijo za uresničitev tistih cljev, k predstavljajo resno grožnjo miru in člo- veštvu sploh. Korenine teh povampirjenih fa- šističnih revanšističnih načrtov so zelo globoke. Zato je dolžnost vseh naprednih sil na svetu, da se sše bolj odločno in oragnizirano borijo pro- ti takim negativnim tendencam kjerkoli se po- javijo. Ko danes s ponosom zremo na 21-letno raz- vojno pot naše oborožene sile, na pot, ki je za- htevala velike žrtve in napore, na pot, ki je pri- nesla tudi velike zmage, so naša srca polna lju- bezni, vdanosti in zahvale najbolj zasluženemu borcu, največjemu sinu naših narodov, našemu prvemu državljanu in vojaku, neutrudljivemu borcu za zmago socializma in miru — predsed- niku republike in vrhovnemu komandantu, to- varišu Titu. major France Fajdiga PRIPRAVA za plenum Občinski odbor Socialistične zveze v Šoštanju se te dni pri- pravlja na poglobljeno analizo do- sedanjega dela. Največjo skrb po- sveča občinskemu statutu in s tem v zvezi novim oblikam dela v bo- dočih krajevnih skupnostih. Ne- davne konference pa so osnova za to delo, ki bo dalo novih smernic na bližmjem plenumu. Največjo pozornost usmerjajo družbeno političnemu udejstvova- nju posameznega člana, prav tako pa so mnenja, da morajo v pri- hodnje vse krajevne skupnosti čim več lokalnih problemov reše- vati s samoprispevkom. V letoš- njem letu se je vsepovsod, kjer so uvedli samoprispevek, izkazalo, da so člani Socialistične zveze po- stali dobri gospodarji lastnih in dotiranih sredstev. K. Seminar V Dobrni Danes se je na Dobrni končal tridnevni seminar, ki ga je za naj- vidnejše predstavnike javnega in političnega življenja, pa tudi za zastopnike nekaterih delovnih ko- lektivov pripravil okrajni odbor SZDL v Celju. Na seminarju so udeleženci pro- učili najvažnejša vprašanja kme- tijske proizvodnje, pa tudi gospo- darstva v celoti in 2iasti še izvoza. Prav tako so se pomenili o druž- benem planu za prihodnje leto. Posebno poglavje so namenili ne- katerim vprašanjem zunanje po- litike. Zadnji dan dela so predsedniki in sekretarji občinskih odborov SZDL analizirali še nekatere or- ganizacijske naloge. SPOROČILO Našim naročnikom m bralcem sporočamo, da bo praznična, novoletna šte- vilka našega lista izšla v ipetek^ 28. decembra. List bo izšel v povečanem obse- gu na 20 straneh. Poleg za- nimivega branja bo v listu tudi nagradna križanka z večjim številom lepih na- grad. Dopisnike prosimo, da nam pošljejo prispevke za naslednjo številko najkas- neje do 24. decembra. Kdor se na naš list še ni naročil, ga lahko naroči osebno v upravi lista ali z dopisnico. Da bi Vam pri- hranili pot, smo na 15. stra- ni objavili naročilnico, ka- tero izpolnjeno vrnite, na- kar Vam bomo takoj začeli pošiljati svoj list. Uredništvo Revija rudorskih pevskih zborov 1 Tradicionalna revija rudarskih pevskih zborov je bila letos posvečena 40. obletnici rojstva partizanskega pesnika Karla Destovnika-Kajuha. Rudarji iz Zasavja in Velenja ter ravenski železarji so se v soboto zvečer predstavili polni dvorani v kulturnem domu v Velenju s peto pesmijo ter po- kazali napredek v kvaliteti in množičnosti te ljubiteljske de- javnosti. — Pevskega koncerta sta se udeležila tudi podpred- sednik zvezne ljudske skupščine tovariš Franc Leskovšek-Lu- ka ter mati padlega narodnega heroja — pesnika Kajuha, Marija Destovnik. V tri urnem programu se je zvrstilo 12 pevskih zborov, ki so se predstavili s kvalitetno glasov-, no kulturo, a žal ne preveč ho- mogenim programom. Revija ni bila ocenjevalnega značaja, am- pak je tega vsakoletnega sreča- vanja (letos je to drugič) dvig pevske kulture. Mogočno je zadonela pesem »Stan rudarski, bodi nam po- zdravljen« v izvedbi vseh pevskih zborov. Čeprav že malce zastarela zaradi svojih ozkih okvirov sta- novstva, je vendarle pretresla sle- hernega. Zatem so se zvrstili posamezni moški pevski zbori, mešani zbori, ženski pevski zbor iz Raven, ok- teti, seksteti in vsem znani res- nično najboljši zbor trboveljskih »slavčkov«. Redkokdaj se zgodi, da bi bila dvorana kulturnega doma vsa za- sedena. Tokrat pa je bila pretes- na. Niso bili redki, ki so stali. Organizacija revije je bila iz- redno dobra. Po zaključeni reviji so imeli vsi nastopajoči družabni večer v delavskem klubu in kra- tek pomenek, na katerem so se dogovorili, da se prihodnje leto snidejo v Zagorju. Kritične misli in pripombe pa so dokaz, da re- vija ni bila zaradi revije, temveč. da je njen namen v tvorni rasti posameznih pevskih zborov in raz- širjanju pevske kulture nasploh. Koncert Celjskega komornege zbora V sobto, 8. 12. 1962 je bil v La- škem koncert celjskega komorne- ga zbora. Pod vodstvom dirigenta prof. Egona Kuneja je zbor pel pesmi iz domače in tuje glasbene literature. Dvorana v gostišču HUM^ je bila polno zasedena. Za poslušalce je bilo izvajanje zbora pravo doživetje, saj so Laščani redkokdaj deležni tako kvalitet- nega užitka. Med izvajanjem programa je bi- la v dvorani ubrana tišina. Dolgo- trajno ploskanje po vsaki pesmi je bilo znak, da je pesem družila pevce s polušalci, da je šla «-od srca do srca«. Ko je ob koncu koncerta dirigent odhajal iz dvo- rane, so ga navdušeni poslušalci ponovno priklicali pred zbor, ki je zapel še dve pesmi. Zadovoljni in dobro razpoloženi smo zapustili dvorano z željo, da nas pevci celjskega komornega zbora kmalu zopet razveselijo s svojim obiskom. M. M. VREME za čas od 20. do 30. decembra Ta čas bo prevladovalo mrzlo, zimsko vreme s pogostimi večji del rahlimi snežnimi padavinami. Večje snežne padavine je priča- kovati okoli 23. in 27. decembra. 2 CELJSKI TEDNIK STEV. 50 — 21. decembra 1962 POGLED PO SVETU Za nas in za ves svet je po- memben razvoj odnosov med na- šo državo in SZ. Maršal Tito na seji Vrhovnega sovjeta v Kremlu, njegov govor o zunanji politiki in o odnosih med FLRJ in SZ, Hru- ščevljev govor o revizionizmu, o stalinizmu in njegovih posledicah za delavsko gibanje, njegovo ob- ravnavanje albanskega kritikar- stva in dogmutizma, vse to je zgoščen zgodovinski fakt, nabit z največjimi energijami sodob- nega življenja. Kdor ne razume pomena besed miru in njega ohranitvi, primere med Adenau- erjem in tistimi levimi ultra dog- matiki — trockisti, kdor vidi v tem le umik SZ in nič več, pač mulo razume o svetu in življenju. Gre seveda za to, kdo bo v svetu ' imel več vpliva: desni in levi dog- matiki, ali pa na drugi strani ljudje, za katerimi stoji večina človeštva, ljudje, ki menijo, da se z aktivno koeksistenco da ure- diti tudi najbolj zapletena sve- tovna vprašanja, jamstvo za nem- ške meje, suverenost DR Nem- čije, brezatom^ska Nemčija, ne- napadalni pakt med NATO in SEV in druga. »Usoda sveta je povezana z od- nosi med SZ in ZDA-", je dejal nedavno Gromiko. Ta povezava je zmagala fašizem, ta povezava lahko ohrani svetu mir. Morebiti je nekaj na tem, saj govore že o stalnem rednem stiku med Belo hišo in Kremlom. Pravijo, da bi kubanska kriza potekala manj razburljivo, če bi tak teleprinter že bil deloval. Seveda v Ženevi še ni odmevov na to odjugo. Razorožitveni mod- reci še niso skovali atomskega premirja in najbrž bo še mnogo vode priteklo in izteklo iz Le- munskega jezera preden bodo ženevske fanfare oznanile osvo- bojenje od atomskega strahu. Vojna je seveda še naprej ma- ti velikih stvari. Tako se je v se- vernem Borneu nenadoma zama- jal še eden od stebrov britanske- ga imperija, ves umazan od nafte, saj Brunei s svojimi milijoni ton nafte predstavlja del britanske- ga petrolejskega kraljestva. Ko- lonialni policaji, vajeni moritev iz Malajskega polotoka, bodo si- cer verjetna zadušili ta upor, to- da svet je spet slišal krvav krik zoper kolonializem, ki ga ni mo- goče preslišati. Kmalu ne bo več kolonialnega jarma, pač pa bo vedno več dežel, ki bodo stale pred dolgotrajno vojno zoper posledice kolonialne zgodovine, kakor je dejal nedavno predsed- nik osvobojene Tanganjike. Pred nekaj desetletji smo jo poznali kot nemško kolonijo, iz imenit- nega poljskega romana Skozi pu- stinjo in puščavo, danes pa je ena tistih afriških držav, ki so trdno namenjene, dati afriški skupnosti ne samo materialni te- melj temveč tudi duhovne osno- ve. Oboje je v medsebojni zvezi in da je to res, se vidi tudi iz sklepa OZN, da bo vendarle priš- lo do svetovne gospodarske in trgovske konference, ideje, ki jo je dal Tito na beograjski konfe- renci in je odraz dejanske sve- tovne potrebe, ne samo ideje. To je pozitivna stran svetovnega do- gajanja. Zal so subjektivne, čust- vene ovire za to izredno velike, preveč je neusmiljena človeška zgodovina zadnjih časov, da bi šli v bodočnost z zaupanjem, ne da bi plašno gledali okoli sebe. Kaj se bo izcimUo iz spora med velikima svetovoma na obeh straneh Himalaje? Ali bo Indija vzdržala pri petih načrtih, med neangažiranimi državami? Neh- rujev govor ni ravno pomirljiv, kitajska spomenica pa preveč sa- mozavestna. V Bonnu stara pe- sem in če Adenauer še ni šel s kanclerskega stola, je to najbrž zato, ker iščejo enako togega za- govornika Dullesove strategije zoper Vzhod. Bonn je prav ob incidentu zoper FLRJ ponovno postavljen na preizkušnjo. Ce bo- do ustaški vojni zločinci še na- prej uživali status beguncev, po- tem bo še enkrat jasno, kam gre bonnska politika, nezaupanje bo še večje. Na obeh straneh se tru- dijo za čim večjo integracijo obeh taborov, v NATO in v SEV, na obeh straneh so težave pri programiranju in pri izvajanju programa, pri taktiki in strate- giji. Angleži in EGS, Francija in njena atomska armada, nemški ultrarevanšizem, kongoški prob- lem, Kuba in Latinska Amerika, in še bi lahko našteli samo na eni strani centrifugalne sile. T. O. STRELCI SO IZPOLNILI VSE SVOJE NALOGE Tretji plen um okrajnega strel- skega odbora Celje, ki je bil v so- boto oldrie v Žalcu, so zdru- žili s slavnostnim zaključkom tek- movanja žensk v streljanju z zrač- no puš.ko v počastitev prve konfe- rence AF2 Jugoslavije. Zato je ob tej priložnosti o pomenu ustano- vitve organizacije AFZ ter o vlo- gi žena v borbi za svobodo in pri graditvi novih družbenih odnosov v socialistični državi govorila čla- nica okrajnega odbora SZDL Ce- lje Jožica Dimec. Na plenumu so ocenili tudi do- sedanje delo strelske organizacije na območju okraja ter sprejeli osnutek statuta, ki potrjuje dose- danje dosežke in nakazuje na- daljnja prizadevanja za utrditev in razširitev strelskega športa. Tako so o teh nalogah in proble- mih govorili predsednik okrajnega strelskega odbora, polkovnik in narodni heroj Franc Rojšek-Jaka, nadalje Stane Kokal ter Ivan Co- kan. Strelska organizacija celjskega okraja je častno izpolnila svoje naloge; zato ni naključje, da je postala najbolj množična športna organizacija v okraju, postala pa je tudi šola novih kadrov. K vsem tem uspehom, ki se med drugim kažejo v številu strelskih družin (80) ter članstva (6.874) so se zla- sti v letošnjem letu pridružili še vrhunski športni dosežki, saj so celjski strelci med drugim osvo- jili prehodni pokal sekretarja CK ZKS Mihe Marinka ter dosegli nekaj pomembnih naslovov re- publiških in celo državnih pi-va- kov. Izredno posrečeno roko je okraj- ni strelski odbor imel pri preno- su pristojnosti na občinske strel- ske organizacije, pri njihovi kre- pitvi in uveljavljanju v družbe- nem življenju. Ta pot decentrali- zacije je rodila v celjskem okraju zavidljive uspehe. Tako je okraj- ni strelski odbor ostal le še ko- ordinator in usmerjevalec, občin- ski strelski odbor pa več ali manj uspešna operativna telesa. Novost v tekmovalnem progra- mu minulega obdobja so bila li- gaška tekmovanja, ki so v celj- skem okraju zdmževala vse dru- žine. V prihodnje ligaško tekmo- vanje pa se je prijavilo 72 dru- žin, ki bodo tekmovale v osmih skupinah. Žalski plenimi okrajnega strel- skega odbora je z odobravanjem sprejel tudi prvi osnutek statuta okrajne strelske organizacije. O njem bodo zdaj razpravljali v vseh osnovnih in občinskih strel- sldh organizacijah; sprejeli pa ga bodo šele potem, ko se bo zaklju- čila široko zasnovana razprava. Na plenumu so ponovno opozo- rili na pomoč, ki jo naj strelske družine in občinski strelski odbo- ri nudijo strelskim krožkom in družinam na šolah. In kot že ne- štetokrat prej na podobnih zbo- rih, se je tudi to pot uveljavila težnja po zgraditvi ustreznih stre- lišč v Celju. Razen tega, da so s plenuma poslali pozdravno brzojavko pred- sedniku strelske zveze Jugoslavi- je tov. Todoroviču, so od tod po- slali še pismo, v katerem obso- jajo zločinske akcije ustaških ele- mentov v Zahodni Nemčiji ter zahtevajo ne samo najstrožjo ka- zen, marveč tudi izročitev vseh vojnih zločincev. -mb Ivan Putnik, sekretar in eden naj- prizadevnejših članov okrajnega strelskega odbora OBČAN O NOVI USTAVI Kdo bo skrbel..,? VPRAŠANJE: Kdo bo skrbel za stare in onemogle, če bodo oddali zemljo? ODGOVOR: Zastavljeno vpra- šanje je malce nepopolno, vendar po vsej verjetnosti meri na to, kdo bo skrbel za stare in dela ne- sposobne kmetovalce, če bi le-ti oddali oziroma izročili svojo ob- delovalno zemljo družbenemu sektorju. Na zborih občanov, kjer obravnavajo predložena osnutka zvezne in republiške ustave, se državljani pogostokrat zanimajo tudi za aktualna vprašanja, ki ne sodijo neposredno v okvir ustav- nega materiala. Sem spada tudi to vprašanje, na katerega pa ka- že, zaradi njegove aktualnosti vendarle odgovoriti. Problem starih in onemoglih kmetovalcev ni nov, saj le-ti pre- puščajo gospodarjenje na svojih posestvih v mnogih primerih svo- jim potomcem še za časa svojega življenja. Izgovorijo si preživlja- nje in oskrbo, tako imenovani preužitek. Ni malo tudi takih, ki prepustijo gospodarjenje povsem tujim ljudem, to pa bodisi zato, ker sami nimajo potomcev ali pa ti niso zainteresirani, da bi de- lali na kmetijskem posestvu. Zal morajo izročitelji — preužitkarji, v nmogih primerih uveljavljati svoje preužitkarske pravice pri sodiščih žaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Torej, vprašanje ni novo. Ne smemo pa prezreti dejstva, da je treba po osnutku zvezne ustave zemljo in gozdove kot sredstva, ki so v splošnem druž- benem interesu, uporabljati skladno s splošnimi interesi. Ti pa nedvomno narekujejo čim večjo in intenzivnejšo proizvod- njo. Skladno z našimi težnjami jK) vse večji kmetijski proizvodnji je popolnoma razumljivo, da bo- do tudi kmetijske gospodarske organizacije vse bolj in bolj za- interesirane in poklicane, da bo- do prevzemale vlogo gospodar- jenja na kmetijskih posestvih ti- stih kmetovalcev, ki zaradi sta- rosti ali bolezni ne bodo več kos zahtevni in sodobni intenzivni kmetijski proizvodnji. Odveč je vsaka skrb in bojazen, kdo bo skrbel za stare in dela nesposob- ne kmetovalce v teh primerih. Te zadeve je mogoče urediti sa- mo s pogodbo kot dvostranskim pravnim poslom, kjer vsaka stranka svobodno sprejme svoje obveznosti ena proti drugi. Od dejanskih okoliščin in pogodbene volje obeh strank bo odvisno, ali bo sklenjena zakupna, kupo-pro- dajna pogodba ali pogodba o do- smrtnem preživljanju, oziroma izročilna pogodba. V vseh prime- rih pa bo stranki, ki je dala zem- ljo bodisi v zakup, jo prodala na večletno odplačilo ali pa si iz- govorila dosmrtno preživljanje, zagotovljena eksistenca in gmot- na presikrbljenost. Očitna pred- nost teh pogodb z družbenim sek- torjem je, kot se je to pokazalo že v številnih primerih, tudi v njihovi pravni stabilnosti, ker ni bojazni za pogodbeno nezvestobo in za neizpolnjevanje sprejetih obveznosti s strani stranke druž- benega sektorja. Miran Heric Nova združitev Delavski svet usnjarskega kom- binata Konus je pred kratkim po- trdil priključitev tovarne v Maj- šperku k svojemu podjetju. Tako združuje Konus celotno usnjarsko industrijo vzhodnega predela naše republike. V. L. EMAJLIRKA IZPOLNILA LETNI PLAN Ob zaključku redakcije smo sprejeli vest, da je Tovarna emaj- lirane posode v Celju včeraj iz- polnila svoje letne planske ob- veznosti. PRIPRAVE ZA LETNO KONFERENCO Predsedstvo občinskega odbora SZDL v Slov. Konjicah je imeno- valo več komisij, ki bodo pripra- vile gradivo za letno konferenco. Ta obračun dela bo po vseh pred- videvanjih v sredini prihodnjega meseca; na njem pa se bo zbralo okoli 80 delegatov. V. L. INTERVJU OBČANI POVSEM PODPIRAJO novo ustavno ureditev — Smo sredd Intenzivne politične aktivnosti, je ma vprašanje, kako potekajo razgovori o osnutku zvezne in republiške ustave dejal član izvršnega odbora okraj- nega odbora SZDL in pred- sednik okrajnega aktiva za tolmačenje ustave v Celju, tov. SREČKO PRATNEMER ter nadaljeval: Občani se seznanjajo z duhom, vsebino in odločili predosnutkov zvezne in re- publiške ustave, z doseda- njimi dosežki in perspekti- vami nadaljnjega razvoja. Ob razgovorih o ustavi ob- čani in proizvajalci ugotav- ljajo in ocenjujejo uspehe in prihodnje naloge ter raz- pravljajo o pomanjkljivo- stih, ki jih bo treba pogum- neje odpravljati. — Ali so morda znani šte- vilčni podatki o teh razgo- vorih in sestankih? — Po doslej zbranih po- datkih je bilo do približno 10. decembra samo na tere- nih in kolektivih 509 sestan- kov o ustavnih vprašanjih, članov občinskih aktivov za tolmačenje ustave, udeleži- lo pa se jih je 26.925 obča- nov in proizvajalcev. Ce prištejemo še 129 razprav v okviru mladinskih aktivov, katerih se je udeležilo 4.070 mladih ljudi in razprav v okviru strokovnih društev, je bilo do tega časa v našem okraju nad 650 razprav, na katerih se je zbralo približ- no 32 000 občanov in proiz- vajalcev. V ustavno razpravo so se aktivno vključili tudi celjski radio. Celjski tednik in neka- tera glasila, zlasti ekonomis- tov in knjigovodij ter to- varniški tisk. Bolj pa bi se v to akcijo morale vključiti še delavske univerze z jav- nimi tribunami in razprava- mi o določenih pomembnej- ših vprašanjih, ki v zvezi z ustavnim gradivom zani- majo širši krog ljudi. Skrat- ka, razen običajnih razgo- vorov z občani in proizva- jalci, razen obravnavanja preko radia tiska in glasil, nadalje podajanje ustave pri pouku v šolah, bi morali iz- koristiti še vse druge oblike posredovanja nove ustave, zlasti pa ustavna načela in določila povsod povezati z reševanjem posameznih prc^ blemov. — Kakšna je splošna oce- na teh sestankov in razgo- vorov? — Na splošno, razprave dobro potekajo v vseh ob- činah in ob veliki udeležbi. Začele so se takoj po objavi osnutka republiške ustave in so toliko bolj uspešne, ko- likor bolj so se zanje zavze- le politične organizacije v posameznih občinah. Pri vsem tem pa je treba pove- dati, da so sestanki izven mesta Celja bolje obiskani in bolj življenjski, kot v sa- mem mestu. Podobno je tudi v delovnih kolektivih. — Toda, ali prihajajo tudi občani pripravljeni na takšne razgovore? Ali poznajo vsaj glavne značilnosti osnutkov obeh ustav? — Računamo, da je v na- šem okraju več kot 50.000 raznih izvodov predosnutka zvezne in republiške ustave in da zato skoraj ni družine, ki bi ne imela predosnutkov obeh ustav. Zato je tudi ta ugotovitev eden izmed fk)- gojev, ki je omogočil, da so se občani lahko seznanili z besedilom nove ustave in da na sestankih predvsem raz- pravljajo posamezne pojme. To ugotovitev je potrebno upoštevati, saj v dosedanjih razpravah nismo zasledili negativnih izpadov, temveč veliko in življenjsko zainte- resiranost vseh delovnih lju- di za novo ustavno ureditev. — Kako pa je z vprašanji, ki se' pojavljajo na teh raz- govorih? — Občani in proizvajalci zastavljajo na teh sestankih najrazličnejša vprašanja. Praktično ni ustavnih načel in določil, za katet-e se naši ljudje ne bi zanimali. Res je, da je največ razgovorov o tistih vprašanjih, ki ude- ležencem niso popolnoma ra- zumljiva in ki jih neposred- no prizadevajo. Občani in proizvajalci v razpravah povsem podpira- jo novo ustavno ureditev; zanima pa jih zlasti to, ka- ko se bodo ustavna načela odražala v občinskih statu- tih in v statutih krajevnih ter delovnih organizacij. Takšno zanimanje postavlja člane občinskih aktivov za tolmačenje ustave še vedno pred odgovorne naloge. Ni na primer lahko analizirati stopnjo demokratičnosti v delovnem kolektivu ali ko- mimi in na tej osnovi pois- kati rešitev, kako konikretno formulirati odnose, da bi najmočneje prišli do veljave in se naprej razvijali. Tu bo potrebnih še precej razgovo- rov o ustavnih načelih v lu- či konkretnih analiz proble- mov sredine, v kateri raz- prava poteka. To pa pomeni, da razprave o ustavi ne mo- remo odpraviti z enim, dve- ma ali tremi sestanki v vseh krajih in kolektivih in da tudi ne moremo določiti, do kdaj bodo te razprave tra- jale. Brez dvoma bodo pote- kale vse do sprejema ustave in še dalje do sprejema ob- činskih statutov, statutov krajevnih skupnosti in de- lovnih organizacij. — m Srečko Pratnemer NAŠ KOMENTAR OBČINSKI STATUTI od vseh strani Medtem ko po mrvi osnii+ki statutov nekater'h oibčin že i! v iBvno razpravo, so ostali v zp,ključni fazi sf^stavliania. iNe io. že znoni niihovi iprvi obrisi, njihove prve značil- Tiosti. In če l)i vse ocenjevali s stališča, da naj občinski statut govori predvsem o načinu reali- zacije pravic delovnih in ostalih organizacij, posameznikov in ob- čine, potem pričin ome- njajo. drugi pa spet povsem iz- nuščaio. V osnutkih statutov ne- katerih gospodarsko močnejših občin je celo ^aipisano. da o(l>čina izaso+avlja vsem šolodbveznim otrokom vse knj'?e in učila, pa tudi hrano v šolskih ikuhiniah brp.7r>l«čino. Druge, gospodarsko šibikejše občine, teh ugrodnasti sploh ne omenjajo. Razumljivo je. da se ii)ostavlTa vprašanje, mar je prav. da bi nastale med občfini različnih občin taikšne razlike v ugodnostih in ali je umestno, da bodo oil>čani gosipo- darsiko šibkejših komun priiza- deti na tem polju? Podobne razlike zasledimo tudi pri navajanju zadovoljevanja skupnih potreb občanov. Vtem ko so T)onekod zelo širokogrudni. so v drugih osnutkih te pravice nap'isane zelo nejasno, previdno in lahko bi rekli skoraj nera- zumljivo. V več'ni nrimerov so slabo in medlo obdelani odnosi med de- lovnimi organizacijami ter ko- munami. Zelo različno so obravnavana komunalna dela. Tu in tam zasle- dimo primere, ko osnutki občin- skih statutov celo procentualno določajo višino prispevka občine oziroma občanov samih za jrrad- njo ceste, vodovoda in drugih del. Težko je verjeti, če bodo ti odstotki dolgo držali in če bodo ta razmeria prispevkov realna čez leto, dve. Zdi se. da so napaik storili tisti. ki so že v statutu občine določili teritorialne meje poisameznih stanovanjskih in krajevnih skup- nosti. Dosti 'bolje bi bilo, če bi to urejevali občinski odloki in še ti samo na osnovi sklepov ob- čanov prizadetih območij. Velike razlike se Ikažejo pri zagotavljanju kulturnih, prosvet- nih in telesnovzgojnih potreb. Prenekateri osnutki te naloge odpravljajo v silno skopih stav- kih. Tudi stališča glede formi- ranja občinskih skladov so zelo različna. Prevladuje mnenje, da ne kaže (podrobno naštevati flklade; morda bi bilo bolj umestno, če bi našteli samo de- javnosti, ki se naj finansirajo 17. s-kladov. Zanimivo je še to. da državljani najmanj vedo o dehi in trošenju sredstev skladov, pa čeprav gre v vseh primcriJi za ogromna sredstva. Zelo različno je nadalje za- gotovljena javnost dela oblast- nih in politično izvršilnih orga- nov. Modtem ko nekateri osnutki ol>čin's.kih statutov oibravnavajo to silno zahtevno iK)dročje. i>a ga driTri omenjajo slabo. Cnvek. ki nrebirn osnutke ob- činskih statutov dobi še vtis, da so v njih mibolj temeljito ob- delana poglavja o občins.kih skupščinah, da pa so eospodar- ska in ostala živi jen jisiko važna vnrašanja obravnavana vse pre- malo. Zato vsi ti in še drusri nrimeri govotijo. da bf^do tprnolrife raz- prave o o<=nutkih r»bčinskih sta- tutov več kot potrebne. -an Dvojno priznanje Konec prejšnjega meseca je lov- ska družina Vojnik priredila v svojem revirju Dobrava reprezen- tančni lov, katerega so se udele- žili številni gostje, med njimi pol- kovnik JNA Franc Rojšek ter predsednik Lovske zveze Celje Jo- že Ančik. Lov je bil vzorno organiziran in je potekal v zadovoljstvo vseh udeležencev. Nekoliko težav je bi- lo le zaradi visokega novozapad- lega snega. Uplenjenih je bilo 23 zajcev in 5 fazanov. Ob prijetnem zaključku je tov. Ančik izrazil zadovoljstvo nad dobro organizacijo lova, kakor tu- di nad delom lovske družine Voj- nik, ki je letos na drugem mestu v okrajnem merilu. Zlasti je tov. Ančik poudaril skrb za nenehno pravilno gojitev divjadi in želel družini še večji napredek. Ta zaključek pa je primemo iz- polnil še aictiv mladih lovcev lovske družine Vojnik, katerega predstavniki so se zahvalili tov. Ančiku za vso njegovo prizadeva- nje v lovski organizaciji ter mu hkrati za njegov življenjski jubi- lej izročili album fotografij iz do- mačega lovišča. Vsi udeleženci tega lova pa so prejeli lepe spominske znake. -vd CELJSKI TEDNIK STEV. 50 — 21. decembra 1962 3 STROŠKI SO HUD PROBLEM NA ZADNJI SEJI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V CELJU SO ODBORNIKI OBRAVNAVALI PROBLEME V GOSPO- DARSTVU. GRADIVO ZA ZASEDANJE OBEH ZBOROV ObLO JE PODROBNO ANALIZIRAL TUDI SVET ZA INDUSTRIJO. OBA PA STA POSVETILA POSEBNO POZORNOST VPRAŠA- NJU STROSKOV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ. Analize so pokazale, da so sta Ski v zadnjem obdobju hitro po- rasli. Gre za dodatne obremenitve gospodarskih organizacij, ki pa so v večini primeirov objektivnega značaja. V mnogih primerih so se namreč močno podražile osnovne surovine, reprodukcijski material, strošJd za prevod, nadalje nastipa kot močno obremenilni činitelj tudi prometni davek in podobno. Večina gospodarskih organizacij je iskala izhod iz tega stanja s še večjim ansražiranjem vseh činite- teljev za iskanje notranjih rezerv in zmanjševanje onih stroškov, ki so bili nekoliko večji zaradi no- tranjih slabosti. Pri tem so v pod- jetju težili k čim bolj smotrni ureditvi tehnološkega postopka, nadalje so dosegli lepe uspehe tu- di s specializacijo in opuščanjem nerentabilne proizvodnje. Res pa. je, da so v nekaterih kolektivih te možnosti zanemarili. Istočasno pa so gospodarske or- ganizacije v zadnjem obdobju po- svetile posebno pozornost zmanj- ševanju zalog, kajti le-te močno obremenjujejo poslovne sklade podjetja. Zaradi tega, ker večina podjetij potrebuje za zaloge znat- ne kredite za obratna sredstva, pa obresti za le-te pomenijo tudi znatno postavko med stroški po- slovanja. Toda tudi tu velja pri- pomniti, da so ugodni rezultati predvsem posledica pozitivnih te- ženj organiziranih gospodarskih organizacij, a da pri tem nekate- ri kolektivi močno zaostajajo. Analiza, ki jo je izdelal svet za industrijo, pa je še toliko bolj po- membna, ker prikazuje nekatere posebnosti, ki bodo še bolj pere- če s prehodom na plačano reali- zacijo. Na seji obeh občinskih zborov so obravnavali tudi možnosti za razvoj kmetijskih preskrbovalnih obratov žalskega agrokombinata, ki so na mestnem območju. Od- borniki so prizadevanja kombi- nata ugodno ocenili, zlasti še skrb za povečano proizvodnjo vrtnin. m. PREBERITE TUDI TO Tovariši d miiil(arji! Celjske gospodinje iso že mno- gokrat potožile na račun dimni- karskih uslug, saj se le-te ne iz- vršuifMO v redu in tudi ne v do- ločenih dnevih. Prav gotovo da ni prijetno, čakati dva. ali morda celo več dni v nezakurjenem stanovanju, 'kot je to morala tov. ImenSkova z Dolarjeve ulice, ki je poleg tega še za- poslena in je njeno delo teren- sko. Vsekakor bi kazalo spremeniti ta odnos do strank. Zlasti še, ker dimnikarji z računi prihajajo tudi, če 'delo ni bilo izvršeno!? Oh, ti ženski čevlji Zares, z ženskimi čevlji je križ. Najprej »prebivalke« le težko najdejo zase »u- strezno« obuvalo, mimoffre- de povedano — navadno tudi morijo prodajalce čevljev do nezavesti. Ko pa si obuvalo končno izberejo, jim je n^kaj časa všeč. In potem? No, potem pa tudi I^sebne vrs+e obuval no- sijo za vsakdanje prilož- nosti 'n pri dehi. To pa je največja napaka! Pred krnfkim je namreč zpvrvl za hVionsko tel^nično znš^^ito v izdelal ro-^ drobT'o an^^^izo o oho^eniih' v nekatorJh tekstilnih to- v^^rnfh. Pri tem .so uffoto- vi'i. da je naiveč okvar in obo'e*^T Tio?» 7,"Tad! nenri- mernih obuval. T»x oi^o^enia so /""čilna v tekstilni in- dustriM proflvsr»m zar«di fe"". ker f^^^^/ivVe vps čns s^oTiJo zn tVn'"iTni ali p'e- tilnimi s+ro'»- Naino<'fvs^eiše so okvare ožilja in sklepov — nadaUe je PO«;|edica ne- prir"erneea obuvala tudi prehitra utrujenost in po- dobno. Torej ostane le e^a re- gUpv — za rIe'o si '^^erimo primerno obuva'o. Tiste pa, ki na vsak način hočejo tudi na poti do tovarne ali službenega mesta imeti mo- derne čevlje, naj se v to- varni preobujejo. Druge re- šitve pač ni. -m. Še dve novosti v Šempetru Ze v zadnjih številkah smo pi- sali o prizadevanju kolektiva Agroservisa v Šempetru v Sav. dolini za uvajanje novih proizvo- dov. Toda tedaj še nismo vedeli, da hkrati z izdelavo nekaterih novitet pripravljajo tudi posebne naprave za hleve. Doslej so na kmetijskih gospodarstvih imeli precej težav in velike stroške za- radi neorimemo ureipnih nrosto- rov za goveio živino Največji pro- blem so predstavljale naveze za goveda in k^^t eno n^ibolj umaza- nih del — čiščenja Mevnv. Zaradi tega so v Š^moetru v so- del^^vanju s kmetijskimi strokov- njaki izdolbli prototip za avto- matsko čiščenje hlevov in za av- tomatsko pavezovpnif^ in odvezo- vanie živali na stojiščih. Stroj za čiščenje hlevov je inte- resantna zamisel. Pogom ima elek- tričen in v kratkem času izredno leipo očisti hlev. In sicer brez ka- kršnih koli naprezanj. Delo v hle- vu pa s tem ni več umazano. Po- sebna prednost je, da je možno hlev večkrat čistiti, kar je za ži- vali veliko boljše. Istočasno se tu- di bistveno zmanjša poraba stelje, ki je zlasti v Savinjski dolini eden izmed izredno perečih problemov živinoreje. Razen tega je tudi zna- no, da slama in tudi druga stelja zaenkrat predstavlja še veliko fi- nančno breme za živinorejske obrate. Istočasno pa so v Šempetru iz- delali tudi ustrezen tip naveze za goveda. Tudi to so težili s tem, da bi delo v hlevu kar najbolj poeno- stavili. Tako so izdelali posebne naveze, ki so med seboj povezane, ,tako da ne bo več p>otrebno odve- zovati in navezovati vsako govedo posebej. Prav gotovo pomenijo obe novi- teti šempetrskega podjetja novo pridobitev za kmetijske organiza- cije. Zlasti pomembne pa so za- radi tega, ker bo z uvajanjem le- teh možno zmanjšati na živino- rejskih obratih število zaposlenih — odpadle pa bodo tudi težave z namestitvijo nove delovne sile. V večini primerov so ti obrati do- slej imeli precejšnje težave, ker so se pač ljudje branili dela v hlevih. Z uvedbo novih naprav pa bo delo tudi v hlevih razmeroma čisto, razen tega pa za to delo ne bo več sposoben vsak — potrebna bo posebna priučitev za opravlja- nje z napravami. Razumljivo je tudi, da bo ustrezo z zahtevami po večji izobrazbi tudi nagraje- vanje v teh obratih drugačno. Požar povzročil veliko škodo Pred 'kratkim smo poročali, da so člani kolektiva za izdelovanje usnja v Rečici ob Savinji po združitvi s 'konjiškim Konusom dobili realne perspektive in da so se z izboljšavami in speciali- zacijo celo vključili med izvoz- nike. Pred dnevi pa je (presenetila vest, da je v tem obratu baje zaradi malomarnosti izbruhnil požar, k' je povzročil desetmiii- jonsko škodo. Sodijo, da so se vneli vnetljivi hlapi zaradi stLka v elektromo- torju. Povedati pa je treba, da so (požarno varnostni organi na to nevarnost opozorili že prej vodilne osebe. Zamenjava z ustreznim elektromotor iem bi stala največ do 300 tisoč dinar- jev. Požar je nastal v z.godnjih jutranjih urah. Hitro se je širil in zajel tudi skladišče kož. Samo pri kožah je bilo za 12 milijonov dinarjev izgube, ,na stavbi in napravah pa za nadaljnjih 8 mi- lijonov. . Vendar to ni vse. Kajti zaradi požara bo kolektiv utrpel vsaj za deset milijonov dinarjev, ker bo tolik izpad proizvodnje. To je še toliko bolj pereče, ker bo del no zmanjšan tudi čisti doho- dek in v ustrezni meri tudi sredstva za osebne dohodke. Vsekakor je primer iz Rečice kljub hudim posledicam izredno »koristna« izkušnja. Pouči nas namreč, da ne ikaže štediti pri tisočakih, če s tem zametujemo milijone. Razen tega pa ta pri- mer postavlja v ospredje vpra- šanje odgovorncrtti. Kajti logično je (v kolikor obstaja direktna odgovornost), da bodo krivci kaznovani. Sod'šče pa bo odločilo o stopnji krivde. Primer iz Rečice je hikratJ močna spodbuda za požarno- varnostne službe v kolektivih, da še bolje vztrajajo na svojih zahtevah, kajti podobne primere zavlačevanja nekaterih nujnih ukrepov bi lahko našli tudi drugje — le da še ni iprišlo do nesreče ali da napaka ni tako huda. Istočasno pa ta primer po- trjuje važnost primernega zava- rovanja .prostorov z vnetljivimi snovmi, na kar je okrajni zavod za požarno varnost še posebej opozoril. M. KROMPIR IN FIŽOL Garontirone cene Letošnje izkušnje in napredek v proizvodnji žitaric zaradi us- treznih garantiranih cen so po- kazale, da je taka oblika priza- devanja za ustalitev trga s kme- tijskimi proizvodi izredno učim- kovita. Zaradi tega se postavlja kot upravičena zahteva po določitvi minimalnih zaščitnih cen tudi za ostale kmetijske pridelke in za nekatere povrtnine. To velja predvsem za pogodbeno sodelo- vanje, za kar pa je prvi pogoj pravočasno sklepanje ustreznih pogodb. Tudi na tem področju imamo letos pozitivne izkušnje, in sicer predvsem iz večjih mest- nih središč v državi. Na podlagi teh izkušenj so zlasti večja pre- skrbovalna podjetja — m^ temi tudi celjsko — začela sklepati nove pogodbe za naslednje leto. Na posebnem posvetovaniu v Beogradu pa so se dogovorili tu- di za nekatere nove garantirane minimalne cene kmetijskih pri- delkov. Za osnovo so pri tem vzeli po- vprečen pridelek posameznih no- vrtnin na družbenih gospodar- stvih in povprečne proizvodne stroške. Po teh izračunih so do- ločili minimalne garantirane za- ščitne cene. Tako na primer za zgo'lnii paradižnik 60 dinarjev za kilogram, za kasnejši pa 30 dinariev. Za prah 55 dinarjev, stročji fižol boMših sort 50 dinar- jev, papriko 35 dinariev in za kasno zelje v sezoni 12 dinarjev za kilogram. Seveda so te cene le orientacijske in se bodo v medsebojnih dogovorih med pro- izvajalci in odkupnimi organiza- cijami do neke mere tudi spričo posoKnJli nogojev piroizvodnje spreminjale. - » VSE MANJ MOŽNOSTI ZA POŠKODBE Pred dnevi smo obiskali suro- vimsiki oddelek v celjski Emaj- lirki. Zanimali smo se predvsem za probleme poškodb ipri delu in kaj so na tem področju naredili. Znano je namreč, da je prav v tem oddelku bilo v preteklosti precej poškodb, in sicer tud' hudih. Saf je vsak napačen gib pri velikih stiskalnicah pomenil izgulbo prstov ali roke — skratka hudo poškodbo, ki povzroči tudi hv>'^to delovno invalidnost. Zaradi tega so v Emajlirki te probleme postavili v ospredje. In sicer so v večini primerov — kjer je pač šlo — namestili 'po- sebne naiprave. ki avtomatično ob možnosti poškodbe zaustavijo stroj. Istočasno pa so z mnogimi manjš'mi izboljšavami postopka in načina dela dosegli izredno lene uspehe. Tako so na iprimer pri stiskal- nici. ki reže dna za posode, iz- delali posebno lopatico, ki ima na koncu gumiiasti lijak. De- lavec tako ne jemlie odrezani (kos pločevine izpod stroja z roko, temveč ga izvleče s po- močjo gumija, ki oib pritisku ustvari brezzračni prostor in se oprime pločevine. Na drugem mestu so delovni postonek ure- dili tako, da delavec izdelan kos odrine iznod stroja s pločevino, ki jo vloži v stroj. Tudi v tem primeru ne pride več s prsti pod stiskalnico. Takih primerov pa je v Emailirki velik/o. Izbolj- šave v tehnologiji dela so nam- reč opravili pri vseh strojih. Razen tega so uredili v tem od- delku tudi vse notranje komu- nikacije. Kajti veliko nesreč je bilo tudi zaradi nepravilno po- stavljenih polizdelkov. Lepo in vidno začrtane poti v tovarni imajo veliko prednosit. Postopek je varen — delo pa se odvija neiprimerno hitreje. O tem smo povprašali tudi šefa ekonomske enote tovariša Dolžana. Povedal nam je, da je skrb za zmanjševanje možnosti za nesreče pri delu 'pri 'njih staVna naloga in da je enako- vredna ostalim proizvodnim na- logam — pravzaprav: to je tudi proizvodna naloga. Tako pa je tudi prav. CENEJŠE IN BOLJ VARNO V zabukovškem rudniku v zad- njem času vpeljujejo posebno no- vost. Nameravajo namreč polago- ma, permanizirati vse komunika- cijske rove. Uredili jih bodo s posebnimi okroglimi bloki iz po- sebnega materiala, ki ga pridobi- vajo s posebno vezavo elektrofil- trskega pepela. Tako bodo vsi podzemni rovi imeli enako obliko. Prednosti novega sistema so pred- vsem trajnost, večja varnost in ekonomičnost investicije. Nov si- stem oblaganja notranjih komu- nikacij pa je pomemben predvsem tudi za notranjo organizacijo dela v jami. Gre namreč za prizadeva- nje kolektiva, da bi v jami do- segli še večje proizvodne učinke, s čemer bi si v celoti zagotovili pogoje za poslovanje. Sodijo, nam- reč, da bo z ureditvijo komunika- cij^ega sistema v jami možno poenostaviti transportni postopek, s tem pa bodo sprostili tudi znat- na sredstva. Razen tega bodo od- padli tudi visoki vzdrževalni stro- ški, ki so ob sedanji ureditvi ko- munikacij bili nujno zlo. Istočasno v Zabukovd izredno živahno razpravljajo o predvideni eksploataciji bentonitov in tufov. Gre za ležišča vulkanskih kame- Nov most v Pireiici Po dokončni ureditvi ceste proti Velenju se je promet tod izredno povečal. Velenje je s tem mnogo pridobilo, povečal pa se je tudi turistični promet. Ven- dar je na tej cesti motil še stari most. No, končno bodo tudi tega dogradili. Delavci dokončujejo na njem zadnja dela, tako da bo cesta do Velenin bre/.hibna. nin, ki izvirajo iz davnega obdob- ja, ko je bil Smrekovec še aktivni vulkan. Bentoniti so že znane sno- vi, tufi pa se uporabljajo kot do- datek cementu, ker imajo to last- nost, da v ustreznih zmeseh ve- žejo. Na tem območju imajo pred- vsem dve bogati ležišči, in sdcer v okolici Pirešiče — pri Zaloških goricah in pa severno od Gotovelj. V celjskem okraju obstajajo kar tri podjetvja, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Bentonite izkoriščajo še Gorenje v šoštanjski občini in Montana iz Šentjurja. V Zabu- kovci sodijo, da bi kakršnakoli oblika poslovnega sodelovanja bi- la izredno koristna. ZmanjšaH bi se proizvodni stroški, raziskave bi bile načrtnejše in tudi izraba strojnih naprav bi bila bolj smo- na. Toda zaenkrat, kot kaže, so- delovanja še ne bo! le. Odkupne cene za krompir Letošnje izkušnje pri preskrbi prebivalcev mestnih območij s krompirjem in fižolom so bile mučne. Cene so se dvigale do ne- razumljivih višin. Tako je fižol postal najrentabilnejši kmetijski proizvod, krompri pa predmet mnogih špekulacij. Zaradi tega in nekaterih slabo- sti pri določitvih startnih cen so se merodajn ičinitelji odločili za nekatere spremembe. Obveljal je predlog, da se odkupne cene za krompir garantirajo glede na ka- kovost od 17 do 27 dinarjev /a kilosrram. za fižol pa od 80 do 160 dinariev za kilogram. Minimailne zaščitne cene za proizvodnjo povrtnin predstav- ljajo pomemben ukren za pra- vilno usmerjanie kmetijske pro- izvodnje in stabilizacijo cen na trgii. Kajti gotovo zelo velike oscilacije škodujeio potrošnikom in proizvajalcem. S'f'dnjim zlasti v us:odn'h letinah. Saj se je po- gosto pripetilo, da so proizvodni stroški bili večji od trenutnih cen na trgu. Istočasno pa v slab- ših letinah (na primer letos) pri- haja do nevzdržnih pojavov dvi- ganja maloprodajnih con kme- tijskim izdelkom. Se nikdar tako Pred dnevi smo obiskali mimo- grede tudi mes:nico v Zabukovci. Ta mesnica je odprta trikrat na teden in 7, njo so potroiŠniki za- dovoljni. Toda v teh dneh imajo tu veliko težav. Promet se jim je hitro znižal, tako da sedaj ne dosega niti polovice normalne prodaje mesa in mesnih proiz- vo^lov. Vprašali smo mesarja, zakaj po njegovem mnenju tako hitro 11,pada ipromet v tej mesnici. Brez obotavljanja nam je odgo- voril: >Crni zakoli!« Navedel je tudi nekaj prime- rov, vendar s pristavkom, da nima dokazov in da je njegovo mnenje le privatno. No, mimo tega je gotovo ta pojav zlasti v zadnjih dveh mesecih značilen, i 11 sicer ne toliko za to območje, kot za območje v severnem delu okraja. Vzrokov je pač več in Tnirno lahko rečemo, da črnih zakolov v celoti skoraj 'ne bo možno zatreti. Velja pa pripomniti, da se ljudje, ki kupujejo meso pri zasebnikih in ob črnih zakolih, izpostavljajo hudi nevarnosti. To lahko najbolje potrdijo veteri- narji, ki redno pregledujejo meso v klavnicah. Koliko prime- rov je že bilo, da je bila zaklana živina bolana ali pa da je bilo kako drugače meso 'neprimerno za prehrano. V klavnicah tako meso odstranijo. Pri črnih zaiko- lih pa <50 na to ne ozirajo. Saj je razumljivo, da v primerih, ka- dar gre za neužitno meso, tega tudi ne vedo. Zaradi tecra je prav, če opo- zorimo prebivalce, da si pri na- kuipih mesa pri zasebnikih lahko ustvarijo nevšečnosti ali za- kopljejo (bolezen. I. Kralke od vsepovsod Ceiljsiki likovni salon je pri- redil posebno razstavo fotorepro- dukcij o nekaterih estetskih re- šitvah industrijskih izdelkov. Istočasno bo gospodarska zbor- nica priredila posvetovanje o profclemih oblikovanja industrij- skih izdelkov. Na zadnjem plenumu okraj- nega Siindikalnega sveta so raz- (pravljali o problematiki kadrov- siko socialnih služI) in o neka- terih posebnostih ter rezultatih strokovnega izobraževanja v celjskem okraju. V žalski občini že vedno ni rešeno vprašanje žagarskiih. obratov. To vprašanje pa je tre- nutno toliko bolj pereče, ker je sistem gospodarjenja z gozdovi urejen in bi bilo neznosno, če ibi žagarski obrati predstavljali oviro. POL ZA ŠALO POL ZA RES Koliko si priliranimo Dandanes je pač tako, da je potrebno sleherni dinar pravilne obrniti. Sicer se kaj hitro zgodi, da ob koncu meseca hodiš s praz- nimi žepi po svetu. No, ne čiste praznimi, kak robec se že najde v žepu — 2ato pa ni drobiža, ni- ti bankovcev v' suknjiču. Skrat- ka tudi v zasebnem življenju gre za to, da se čim- bolj pribli- žaš pojmu »dober gospodar-^. Tc le načelno in kot se^če za uvod. Toda žal stanujem v Velenju in kot mngffi^ načelni uvodi mi tudi tokrat'ta ne koristi mnogo. Ko- risti mi le toliko, da me zaradi varčnosti sili' v medkrajevne vožnje, ki bi jih sicer nikoli ne opravljal. Ne verjamete. No, pa poslušajte. Pri nas imamo lično samopo- strežno frestavracijo. Krasna je in kar veselje te se loti (nekate- ri dobijo celo kompleks večvred- nosti), če popelješ znanca ali so- rodnika iz drugega kraja skozi njo. Vse se sveti, lični napisi ze- lo vidne cene (škoda) in sistem, ki izključuje nepotrebno čakanje. Toda le eno slabost ima — si- cer majčkeno in nepomembno. Res, škoda — le čemu smo ljudje tako malenkostni. In povrhu je to še najhuje, da ljudje, ki pri- 'dejo v Velenje gledajo tudi na malenkosti. Tako sem imel pred dnevi v gosteh svaka. Vse je lepo šlo in bi šlo tudi do kraja, da ni žena zbolela. Tedaj si še nisem delal preglavic. Saj imamo samopo- strežno restavracijo — brez po- strežnine! Zapeljal sem ga tja. Najprej sem mu jo pokazal po- dolgem in počez in še hotel zra- ven. Potem pa sva si začela ogle- dovati jedilnik. Mislil sem si, da si ga od veselja ne morejo ogle- dati, tako je preletaval iz tablice na tablico. No, končno se je usta- vil pri makaronovem mesu. Za tega se je hotel odločiti — 240 dinarjev. Se enkrat sem dobro pogledal. Res, 240 dinarjev. Se meni se je zavrtelo. »^Drago je pri vas,*' mi je de- jal. »Kaj, če poizkusiva v drugem gostišču?-^ »To pa v Velenju ne bo šlo!*- sem odvrnil, ker sem se bal. da ga na jezeru še kap zadene. Zato sem predlagal (vedel sem, da ne bo dovolil, da kosilo plačam), da se z avtobusom odpeljeva v Šoš- tanj. Tako sva tudi storila. Tam sva se najedla. Makaronovo meso za 120 dinarjev! in solato za 50. V Velenju bi jo dobila za 80 di- narjev. Ko je vsak odšel domov, pa sem pričel premišljevati: »Ali res ni bolje, da se ta čas, ko je žena še bolna, vozim v Šoš- tanj po kosilo? V Velenju me sta- ne makaronovo meso s solato 320 dinarjev za osebo — to je za šti- ri osebe mesečno najmanj 38 ti- sočakov in sicer če se zadovoljim ves čas z makaronovim mesom. Ce pa se vsak dan peljem po de- lu v Šoštanj, bi plačal za kosilo 20 tisočakov in še 2400 dinarjev za avtobus. Torej skupaj le 22.400 dinarjev: Prihranil bi si 16 tiso- čakov.*< Tako sem razmišljal, preteh- taval eno in drugo možnost in se nazadnje odločil. Tako sedaj vsak dan opravim svojo dodatno red- no vožnjo in sicer s posodicami — tja praznimi in nazaj s polnimi. Priznajte, za 16 tisočakov se izplača, mučno pa je le. —č 4 CELJSKI TEDNIK STEV. 50 — 21. decembra 1962 POGLOBLJENO SAMOUPRAVLJANJE Na zadnji seji izvršnega odbora sindikatov in rudniškega komiteja Zveze komunistov so razpravljali o predlogu za po- globljeno samoupravljanje v rudniku lignita v Velenju. Dosedanje več kot enoletne iz- kušnje z uvajanjem ekonomskih enot so pokazale čudovite rezul- tate, hkrati pa nakazale hibe, ki so se porajale pri večjih ekonom- skih enotah, in sicer dveh jamskih obratih: jama-vzhod in jama-za- hod. Prav zato je na pobudo ob- ratnih delavskih svetov in sindi- kalnih podružnic prišlo do raz- ličnih naziranj o rešitvi tega kom- pleksnega vprašanja. Tako so se na seji porajali kar trije predlogi: eden od teh je pred- videval razdelitev proizvodnih ekonomskih enot po interni si- stematizaciji dela, in sicer bi na ta način delili enote na pripravo, odkop in mehanizacijo. Po dru- gem predlogu naj bi se proizvod- ne enote združile v skupno eko- nomsko enoto, kar bi bržčas po- menilo korak nazaj od dosedanjih dosežkov. Najsprejemljivejši pa je bil vsekakor tretji predlog, ki je v široki razpravi nakazal potrebo po razdelitvi na interne skupine pro- izvajalcev po posameznih obra- čunskih enotah. Tako naj bi se obe jami zase podelili na obra- čunske enote po etažah, po pri- pravi in glavnem prevozu. Do teh zamisli so prišli v številnih ob- ravnavah vprašanja boljšega pri- bliževanja nagrajevanju po res- nični storilnosti posameznika. V kolikor bo kolektiv osvojil te sklepe, jih bodo začeli uvajati že v začetku prihodnjega leta. Na- men pa je, da posamezne — nove — obračunske enote sčasoma pre- rasejo v samostojne ekonomske enote. Ta razprava jasno kaže, da je velenjski rudar eden tistih, ki nenehno stremi k boljšemu in pravilnejšemu, ter tudi to, kako močno vpliva na rast zavesti de- lavsko samoupravljanje. KI. Letošnja muhasta zima nam jo prav krepko zagodla. Zgodnji sneg in mraz sta presenetila prav slehernega. V mestih je to potrošnik kuriva, v vaseh in na osamijeniii isaiciijah pa je zelo občutno to, da kmetje letos niso imeli niti časa, da bi pograbili listje v gozdu in si pripravili dovolj stelje. Še bolj neprijetnejši pa je decembr- ski dež, ki je od s^e^a n^nravil dnevno snežno brozgo in nočno ledeno skorjo. Najbrž tudi to ni preveč koristilo za žitarice. Ob toplin popoiuneviii se sonce upre v reber in pod preveč praznim kozolcem iščejo kure osamljena zrna. Postavili bodo spomenik Na predvečer dneva republike so člani Zveze borvec v Velenju imeli v delavskem klubu občni zbor. Udeležila se ga je skorajda tričetrtina članstva, čeprav je ta organizacija številčno izredno močna, saj šteje 376 članov. Kot prvi pogoj boljšega dela je pred- sednik mestnega odbora in kasne- je v razpravi več članov pouda- rilo potrebo po vse večji družab- nosti in tovarištvu. Le-tega v Ve- lenju primanjkuje. Zato so skle- nili, da bodo v prihodnjem letu napravili več obiskov v partizan- ske kraje ter v samem Velenju družabne prireditve. Najpomembnejše naloge, ki jih t)o moral uresničiti bodoči odbor, pa so vsekakor ureditev skupnega groba borcev in aktivistov ter po- stavitev centralnega spomenika v spomin 74 padlim v narodnoosvo- bodilni vojni. Dokajšen del sred- stev za gradnjo tega kulturno zgodovinskega spomenika bodo poskusili dobiti od gospodarskih organizacij ter posameznikov. Nadalje bo dolžnost odbora, da bo bdel nad pravilnim uveljav- ljanjem let, prevedenih v borbi. Obiskali pa bodo tudi bolne ter pomagali socialno šibkim. ,Jako so ata rekli!" F podjetju yCik-cak< gre že vrsto let vse kot po loju. Pet jih razmišlja, nekaj cez dvesto pa dela. Delovna praksa jim je odkrila >zvijačnost<. kot osnovo uspehov in gorje mu, ki bi skušal kakršnekoli novotarije uvajati. Odnosi — t. j. disciplina — so tako vzorni, da že ne pomnijo, kdaj se je kdo drznil več kot glasovati, da ne govorimo o pritožbah, ki bi bile resnično da neresnične. Pa se je pred kratkim zgodilo, da so morali vzeti novo moč med petorko, ki je tako postala neuradni sekstet. In še huje. Merodajni so podjetje opozorili, da je potreba po teh- ničnem direktorju — pravi strokovni moči — na mestu. In privesek petorke je dobil nalogo, da na sestanku delavskega sveta poda predlog. Zanesljivo so čutili, da bo novinec po- gorel. In niso se ušteli, čeprav ... Vzorna tišina, stoodstotna udeležba, vse v redu, le pe- torka se je muzala v prvi vrsti. >Tako je, če hočemo večjih in boljših uspehov in, ker moramo z našimi izdelki na zunanja tržišča, je potrebno, da. dobimo v naše podjetje inženirja — tehničnega direk- tor ja,< je razlagal novinec s strahospoštovanjem pred zbra- nostjo članov sveta. In glej, prvič se je dvignil nekdo (di- rektor je takoj vprašal tajnika, kolikokrat je bil bolan v le- tošnjem letu), ki je izgledal dovolj >pridem, da so ga pred- lagali za člana sveta in podprl novinca. In to je vplivalo naravnost čudežno. Plaho, a vendar jasno so izražali so- glasnost, dokler ni direktorjeva beseda zagrmela: iDobro, pa si pojmo anarhijo. Ti,€ in pokazal je na prvega kršilca molka, jali veš, koliko si nas odškodoval, ker si petkrat *marodirah. Misliš, da ne poznamo takšnih tičev. In kdo nam je pomagal doslej. Kakšni inženirji? To bi bila polo- mija. Mi smo stara prekaljena garda — že dvajset let vodimo podjetje, zdaj pa nam hočejo pamet solit. Ne, ne in ne! Potem že raje grem! Tako!< Direktor se je vsedel in svečani molk je zmotilo le ie glasovanje. Torej se petorka le ni uštela, čeprav se Je in kdo ve, kako dolgo bo lahko tako določno zastopala delavski svet? k. ŠOŠTANJSKA KRONIKA ŠOŠTANJ. Na zadnji redni letni konferenci Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev so naj- več govorili o izvenarmadni vzgo- ji mladine v šoštanjski občini in predavanjih za civilro prebival- stvo o zaščiti pred atomskim orož- jem. Poudarili pa so, da je osnov- na skrb sistematično izobraževa- nje rezervnih oficirjev in podofi- cirjev. Organizaciji ZROP v Šaleški dolini (to je v Šoštanju in v Ve- lenju) sta izredno prizadevni, saj sta na nedavnem tekmovanju v Celju zasedli drugo mesto. ŠMARTNO OB PAKI: Pretekli petek je občinska zveza za telesno kulturo izvedla v Smartnem ob Paki akademijo v počastitev dne- va jugoslovanske ljudske armade. Nastopili so dvigalci uteži in ju- doisti iz Velenja, pionirji iz Šo- štanja in mladinci s Smartnega ob Paki. Prijeten večer v domu Par- tizan bo Smarčanom ostal v le- pem spominu. Aktivnost mladine v Smartnem ob Paki pa je raznolika. Tako ka- žejo podatki v knjižnici, da ima- jo 290 bralcev (od tega največ mladine) na 1100 knjig. Knjižica bo zaradi oddaljenosti od občin- skih centrov ostala samostojna in jo bodo posebej finansirali. VELENJE. Svet stanovanjske skupnosti Velenje ima v zadnjem času izredno dober posluh za vpra- šanja otroškega varstva. Poleg že tolikokrat omenjenih potreb po otroškem igrišču in novem vrtcu, o čemer je svet sklenil, da se vsaj za prvo začne delo že spomladi prihodnjega leta, je svet načel vprašanje družbene prehrane šol- skih otrok. Dobro preverjeni pri- meri kažejo, da otroci zaposlenih staršev nimajo redne prehrane in bo za to rešitev potreba nekaj ukreniti na šolah, ki imajo ali bodo čez čas imele vse pogoje za rešitev obstoječega stanja. -ik VSE Višje, toda v zvezi z moderno gradnjo v višino, z reševanjem stanovanj- skega problema v gradnji stolp- nic je v zadnjem času prišlo do dokaj navzkrižnih razprav v dr- žavi z najugodnejšo gradnjo — Švedski. Ugotovitve, da otroci v stolpnicah imajo več duševnih motenj kot ostali, najbrž niso pre- tirane. Vse višje stanuje družina, tem manj ima otrok igranja na prostem, torej potrebnega razve- drila. Ta problem, čeprav v malem, se že po svojem odraža tudi v me- stu Velenju, kjer je gradnja v vi- šino pogojena v utesnjenem pro- storu za potrebno razširitev. Vse- kakor pa je veliko vprašanje, kaj več pomeni družini in otroku: ali čudovit razgled in večja svetloba v stanovanju (če stanuje visoko) ali vsakodnevna igra, ki je kruh za nemoten duševni razvoj zdra- vega otroka. Stvar je namreč v bistvu zelo preprosta: starši se boje pustiti otroka k igri, ker nimajo možno- sti, da bi ga nadzorovali. Torej ni rešitev v gradnji nizkih, eno ali dvostanovanjskih hiš, temveč le v čimprejšnji ureditvi otroških igrišč in v osnovanju primerne nepresiljene službe. Ce bo to ure- jeno, poter . stolpnice ne bodo ni- kakršna »strašila-« sodobnega živ- ljenja. -ik Kaj je bolj nevarnega kot to, da je človek sledil hotenjem narave: višje in še višje. DomaČe poliester plošče Tovarna. gumbov in pohištve- nega okovja >Galanterija«^ v Šoštanju je v teh dneh začela z delom na novem stroju za brizganje izdelkov za široko potrošnjo. To bo nedvomno dvignilo kvaliteto iz-delkov; pra- vijo ipa, da bo ista cena. Še večja pridobitev pa je stroj za izdelavo poliester plošč, iz katerih izdelujejo gumbe in pohištveno okovje. Doslej je podjetje letno uvažalo 10 ton teh plošč. Sedaj pa bodo zunaj nabavili surovino, doma pa iz- delali plošče. To 'bo občutno po- cenilo ostale proizvodne stroške, obenem pa znatno zmanjšalo de- vizna sredstva, čeiprav bodo su- rovine uvažaM 20 ton letno. S tfm pa se oflnira tudi možnost, da bodo s ploščami prodrlj na zunanji trg, kar jim doslej ni uspelo. Aolektiv »Galanterije« je bil v letošnjem letu eden najboljših v občini, saj je sproti dosegal in presegal predvidevanja ter znatno dvignil storilnost. Že v novembru so dosegli letii plan. do konca leta pa bo pre^ sežf^k žnašal okrog dvajset od' stotkov. Povpraševanje po izdel kih je veliko. Z nakupom dveri: novih strojev bodo v prihodnjeir letu dvignili bruto promet od 24? na 565 milijonov. Skrbijo pa tudi za stanovanja saj bo spomladi že vseljivih i' novih stanovanj. Zavedajo se, d<' lahiko dosežejo nsneVie le z iz ponolnienim tehničnim kadrom zato iščpio strokovnjake za pre delavo plasMčnih mas. V počastitev dneva republilie Na predvečer dneva republike so člani Zveze borcev v Velenju imeli v delavskem klubu občni zbor. Udeležila se ga je skorajda tričetrtina članstva, čeprav je ta organizacija številčno izredno močna, saj šteje 376 članov. Kot prvi pogoj boljšega dela je pred- sednik mestnega odbora in kas- neje v razpravi več članov po- udarilo potrebo po vse večji dru- žabnosti in tovarištvu. Le tega v Velenju primanjkuje. Zato so sklenili, da bodo v prihodnjem le- tu napravili več obiskov v parti- zanske kraje ter v samem Velenju družabne prireditve. Najpomembnejše nalbge, ki jih bo moral uresničiti bodoči odbor, pa so vsekakor ureditev skupnega groba borcev in aktivistov ter po- stavitev centralnega spomenika v spomin 74 padlim v Narodnoosvo- bodilni vojni. Dokajšen del sred- stev za gradnjo tega kulturno zgo- dovinskega spomenika bodo po- skusili dobiti od gospodarskih or- ganizacij ter posameznikov. ŠE VEDNO SKRB? v Šaleški dolini je težko rešljivo vprašanje zaposlitve ženske delovne sile. Prav po- sebej pa je ta problem pe- reč, ker ni najti delovnih ali učnih mest za dekleta. In tudi perspektiva ni preveč rožnata, saj kaže analiza na šolah, da je odstotek tistih, ki končujejo osemletke s še- stim ali sedmim razredom, vedno večji. Sedaj je ravno na polovici, to pa ni malo, saj vemo, da imajo prednost učenci s popolno osemletko. Živo zainteresiran je za ta problem za enkrat žal le Za- vod za zaposlovanje delovne sile v Velenju, ki je zbral podatke za 80 učnih mest, med temi sta bili dve mesti za dekleta. Kam torej z 75 dekleti, ki se niso vpisale v šolo druge stopnje? Tu in tam kažejo nekatera podjetja skrb za reševanje teh težavnih anomaličnih pri- merov, vendar bi ob večjem razumevanju lahko več sto- rila. Rudnik lignita je spre- jel 25 mladih fantov-delav- cev v enoletno šolo za ko- pače. To pa je le delna re- šitev. Se vedno jih je nekaj desetin, ki brezuspešno išče- jo zaposlitev ali učno mes- to. Ob tem bi ugotavljanje krivde bilo odvečno. Pomoč pa jim moramo nuditi, kajti brezdelje in občutek, da nih- če ne skrbi zate, nam nika- kor ne bosta mogla pravilno usmerjati mladine. NE BO NAJLAŽJE NA ŠOŠTANJSKO OBCINO ODPADE VEC KOT POLO- VICA CELOTNEGA PRIMANJKLJAJA PRI ZDRAVSTVE- NEM ZAVAROVANJU V NAŠEM OKRAJU. ČEPRAV JE V DRUGI POLOVICI LETOŠNJEGA LETA PRIŠLO DO UGODNEJŠEGA ODNOSA MED DOHODKI IN IZDATKI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA JE VENDARLE 60 MI- LIJONOV PRIMANJKLJAJA ŠE VEDNO IZDATEK, KI GA BO TEZKO URAVNOVISITI V letošnjih desetih mesecih zna- šajo skupni dohodki komunalne skupnosti zavarovancev 432 mili- jonov, medtem ko izdatki'492 mi- lijonov. Iz temeljitega pretresa vzrokov in s primerjalnih vidikov (statič- ni podatki) je razvidno, da so v šoštanjski občini najvišji pred- vsem izdatki za denarna nadome- stila za čas bolezni, kar je sko- rajda gotovo v zvezi s tem, da je šoštanjska občina prva v okraju v višini osebnih dohodkov. Tudi izdatki za zdravila in ambulant- no zdravljenje so dokaj visoki. Ta- ko so v letošnjih desetih mesecih izdali za nadomestila za plače kar preko 111 milijonov, za ambulant- no zdravljenje in zdravila pa 127 milijonov. Vsi zdravstveni delavci šoštanjske občine streme za po- cenitvijo uslug in storitev in zato pripravljajo združitev obeh zdrav- stvenih domov v Šaleški dolini. Kaže, da bo sama združitev po- cenila nekatere preventivne služ- be. V razpravah o združitvi pa so Začeli so z IZOBRAŽEVANJEM Te dni so v tovarni gospodinj- ske opreme Gorenje« v Velenju začeli z družbeno-ekonomskim se- minarjem za delovni kolektiv. Na njem se bodo neposredni proizva- jalci temeljito seznanili s proble- mi medsebojnih odnosov; posegli pa bodo v samoupravljanje in pre- tresli perspektivni načrt razvoja podjetja. S študijem ustave pa bo- do spoznali tudi položaj proizva- jalca v odnosu na predosnutek ustave. načenjali tudi vprašanje osebnih dohodkov, ki so v obeh rdrav- domovih precej različni. Vsekakor je jasno, da v bodoč« nikakor ne bo možno dobiti ne- koga, ki bi razliko med dohodki in izdatki kril, zato je komunalna skupnost zavarovancev pred res- no nalogo, kako pK)ceniti stroške — zmanjšati izdatke v višino do- hodkov. Vsekakor pa bo treba stalnega in tesnejšega sodelovanja zdrav- stvenih ustanov in podjetij, kot je to doslej primer le z rudnikom lignita, tovarno gospodinjske opre- me »-Gorenje-« in gradbenim pod- jetjem »Vegrad« v Velenju. Pri slednjem so uvedli stimulacijo za vse delavce, ki določen čas ne bo- lujejo. Uspehi se že kažejo in to pri podjetju s sezonskimi delavci. -ik Tečaj za gostince Na nedavni konferenci Sociali- stične zveze v Velenju so se ogre- vali za to, da bi v Velenju prire- dili tečaj za gostince in s tem vsaj v sezonskem rešili vprašanje za- poslitve žena. Kot rastoč turistič- ni center mora Velenje imeti do- volj dobrega, strokovnega gostin- skega kadra, in ker je reševanje teh potreb v sezoni pavšalno, kar ne more zadovoljiti gosta, bodo poskušali v tečaju usposobiti več- je število žena za ta poklic. Ta na- čin je zaenkrat tudi hotelu »Paka« dobrodošel, kajti v letni in zim- ski sezoni se število potrebnih moči močno menjuje. K. STATUT OBČINE V RAZPRAVI Pred dnevi sta občinski odbor Socialistične zveze in občinski ljudski odbor v Mozirju skupno razpravljala o osnutku občinskega statuta. Statut daje velik poudarek druž- benim službam za zadovoljevanje potreb občanov, dolžnostim čla- nov bodoče občinske skupščine, ki se bo morala o sklepanju važnej- ših stvari predhodno posvetovati z občani; prav pomembne pa so določbe o krajevnih skupnostih. Zaenkrat niso določili območij krajevnih skupnosti, le-te bodo določili na predlog zborov obča- nov. S statutom so krajevnim skupnostim zagotovljeni trije naj- važnejši viri dohodkov. Za osnov- no dejavnost bo občinska skupšči- na zagotovila sredstva iz prora- čuna in to za vsako leto s poseb- nim odlokom, del dohodkov bodo krajevne skupnosti imele od svo- jih servisov itd., tretji vir pa bo v dejavnosti, ki jih bodo krajevne skupnosti opravljale po pogodbi z občinsko skupščino. Da bi mozirski občani bili čim- bolje seznanjeni z osnutkom sta- tuta, so ga dali natisniti v 3500 izvodih. Na ta način bo dostopen vsaki družini v občini. V teh dneh pa so začeli z javno razpravo, v kateri bodo občani lahko do po- tankosti spoznali vsa bistvena vprašanja iz statuta in vnašali vanj tudi svoje pripombe. -er Uresničljive želje Velenjski upokojenci, id jjh je kar dobra petina v okraju, so na zadnji konferenci Socialistične zveze nastopili z željo po lastnih klubskih prostorih. Svoje težnje so utemeljevali s tem, da dobršna polovica upokojencev ima tako nizko pokojnino, da si žele svoj prostor, kjer bi se lahko shajali, pogovarjali in šahirali. Vsekakor je njihova želja upravičljiva in spričo 900 članov tega društva skorajda nujna. In če pomislimo na to, da tudi upokojenci dado preko Zavoda za socialno zavaro- vanje 4 odstotke od pokojnin kot prispevek za občinski stanovanj- ski sklad, potem pač ne bo nikjer pomislekov, da ne bi ustregli pre- potrebnim željam ljudi, ki so dali vse od sebe, danes pa si žele i^voj kotiček. K. VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE Kmetovalec: Kaj niij storim s (eboj, da bom imel čim več koristi? PrB«if: Oderi mi kožo in jo oddaj zbi- ralnici KOTEKS TOBUSA. Blok za oddano kožo <^krbno shrani, ker z njim sodeluješ pri jubilejnem nagradnem žrebanju, ki ga prirejata »Kmečki glas« in »Ko- teks Tobus«. Ce boš imel srečo do- biš avto, material za hišo, moped, radio aparat ali kaj drugega iz- med številnih dobitkov. Kmetovalec: Saj res, tako bom storil. Kožo ti (^erem, tako prejmem za njo denar in morda dobitek. CELJSKI TEDNIK STEV. 50 — 21. decembra 1962 5 Zgledna prizodevania Pred kratkim je občinski ljud- ski odbor v Slovenskih Konjicah naslovil na občane poseben raz- glas, ali bolje rečeno pismo, v ka- terem jih seznanja z napori, uspe- hi in pomanjkljivostmi pri izva- janju akcije »državljan-uprava«. Tu so tudi nekatere želje in pred- logi, ki bi jih naj upoštevali ob- čani, da bi tako tudi sami dali svoj delež pri izvajanju akcije, ki ni enkratna, niti kampanjska, temveč stalna oblika prizadevanj za rešitev vseh tistih problemov, na katere naleti občan, kadar se obrne na ljudski odbor zaradi ene ali druge zadeve, pa ne ve, ne kaj in kako. Prizadevanja pa so usmerjena tudi v boljše organizi- rano in kvalitetno delo upravnih organov ljudskega odbora. Ko smo se o tej akciji pomen- kovali s tajnikom občinskega ljudskega odbora v Slovenskih Konjicah, Florjanom Jančičem, je dejal, da so že v razmeroma krat- kem času dosegli nekatere lepe uspehe, s katerimi pa še zmeraj niso zadovoljni, saj kot rečeno, ne gre za enkratno akcijo, marveč za stalna prizadevanja na tem polju. — Da bi pritegnili k sodelova- nju v tej akciji čim več občanov, je še dejal tov. Jančič, smo v zvezi s poslovanjem uprave uved- li posebne knjige pripomb, pohval in predlogov, ki so na sedežih vseh krajevnih uradov, pa tudi v sprejemni pisarni Ljudskega od- bora. Že doslej smo prejeli nekaj hvaležnih pripomb in pobud za delo občinske uprave; enake po- bude pa pričakujemo tudi v na- prej, saj si brez sodelovanja ob- čanov ni mogoče zamisliti uspeš- nosti te akcije. V tem letu smo temeljito ana- lizirali tudi vsa delovna mesta v upravi ljudskega odbora. Našli smo nekaj rezerv in tako samo letos zmanjšali število zaposlenih za osem. Finančni prihranek na ta račun v letošnjem letu še ne bo velik, saj bo znašal komaj nekaj več kot milijon dinarjev; toda za- četki so tu, in upam, da zadovo- ljivi. Seveda smo to vprašanje tesno povezovali s kvaliteto in ekspeditivnostjo poslovanja. Zdi se, da smo pri tem šli do prave mere in da tema dvema pokaza- teljema, ki pa sta izredno važna, če ne najbolj pomembna, ne bo- mo škodovali. — Kako pa je z reševanjem za- dev, ki prihajajo na ljudski od- bor? — Tudi s tem delovnim pod- ročjem smo se temeljito spopri- jeli. Zdaj velja tak red, da mora vsak referent rešiti sleherno vlo- go najpozneje v šestdesetih dne- vih. V kolikor pa v tem času za- devi ni kos, mora obvestiti držav- ljana, kdaj bo rešil njegovo vlogo. Seveda pa ekspeditivnost pri re- ševanju in obravnavanju vseh vlog ni tako enostavna, zlasti ne, če se zavedamo, da pride na ljud- ski odbor vsako leto okoli trinajst tisoč vlog. Navzlic temu pa upam, da so tudi občani zapazili določe- ne uspehe na tem polju. — Ali se je odnos upravnih or- ganov do občanov v zadnjem ča- su spremenil, in če, v čem? — Pomemben korak naprej smo napravili z delom sprejemne pisarne pri ljudskem odboru, pa tudi z organizacijo sprejemne službe pri krajevnih uradih. V večini primerov lahko občani uredijo vse zadeve že v sprejem- ni pisarni, kjer je na razpolago okoli petdeset najrazličnejših ob- razcev za uveljavitev določenih upravnih storitev. Tu dobijo tudi vsa pojasnila in podobno. Izredno pomembno nalogo smo namenili službi pravne pomoči, ki posluje zdaj pri krajevnih uradih in na sedežu občine. Podatki ka- žejo, da so jo naši ljudje sprejeli z velikim navdušenjem, saj pri- hajajo k predstavnikom te službe v razmeroma velikem številu. Prve uspehe pa je zabeležila tudi služba za prošnje in pritožbe. V vseh teh primerih in ukrepih vidimo grobe obrise za zboljšanje dela občinske uprave. Prizade- vanj, problemov in hkrati načr- tov pa je še več. Gotovo je, je še dejal tov. Jančič, da bomo doseg- li še lepše uspehe, toda le-ti ne zavisijo samo od nas tu na Ijud- Tajnik ObLO Slovenske Konjice, tovariš Florjan Jančič skem odboru, marveč tudi od ob- čanov, ki nam lahko v marsičem pomagajo. S šmarske seie Mogoče seja ne bi bila živahna, če bi se ne oglašali posamezni od- borniki sproščeno in iskreno. Nič ne de, če ni ravno točno, kot spre- govori ta ali oni. Največkraj je, da predsedujoči še odgovoriti ne more, ker se že priglasi drugi od- • bomik, ki prvemu poseže v be- sede in spet po svoje pojasnjuje problem. Včasih je bilo opaziti, da so šmarski odborniki bolj dre- mavi, toda že vrsto sej nazaj ni bilo tako žnvo. Živo in razgibano razpravljajo o vsem, toda o tak- sah in davščinah že dosti manj. Na zadnji seji so spregovorili tudi o izvajanju odlokov. Odbornik Jan- žek je opozoril, da je pri tem vse premalo doslednosti. Večina ob- čanov pošteno izvršuje obveznosti, drugi pa se pritajijo. Take reči se dogajajo tudi pri izvajanju raznih zaščitnih ukrepov. Celo živino za- tajujejo, da ne bi bilo potrebno plačati stroškov za pregled TBC. Posebno dosledni bi morali biti pri izvajanju tistih odlokov in u- krepov, ki vplivajo na gospodar- ski razvoj, na razvoj sadjarstva in živinoreje. Tokrat so sprejeli od- lok o dovoljeni količini vina in žganih pijač na družinskega čla- na, ki ne podlega prometnemu davku. Tako so sprejeli sklep, da ostane na odraslega družinskega člana 100 litrov vina in 5 hekto- literskih stopenj žganja. »Za člo- veka, ki težko dela, je to prema- lo! je vzkliknil odbornik. Zganja je v primerjavi z vinom skoraj preveč-«, je dejal drugi. Nazadnje pa so se zedinili, da je le pravilno tako. Spregovorili so tudi o šolah. Po- trebno bo poskrbeti, da bodo vsi otroci obiskovali popolno razvite šole. »Ne smemo biti .preveč ob- čutljivi-«, je dejal odbornik, kmet izpod Donačke gore. »Ce gre samo za manjše razdalje, bomo morali otroke napotiti tja, kjer bodo ime- li popolnejše pogoje za izobraže- vanje. Naši otroci ne smejo biti premehkužni. Tam v Rogaški Sla- tini je le bilo preveč hrupa zaradi tiste male razdalje med šolama.-« da so jih odkrili. »Vem, da nam ni bilo vseeno-« je povzel odbornik s tistega področja, »kako daleč ho- dijo otroci v šolo, ker je z Nim- nega res daljava; tiste druge reči tam okoli, tiste je prav, da so jih odkrili.-« Občinski odborniki so ta- ko brez pridržka podprli predloge šolskega odbora in Sveta za šol- stvo, s katerimi se vprašanje šol- stva v Rogaški Slatini urejuje. Ob- sodili so osebne tendence, ki so popačile i čisto prizadevanje ob- čanov i dobre namene družbe pri reševanju akutnega problema. Sprejeli so ostavki šolskih odbo- rov, razrešili funkcije upravitelja osnovne šole »Borisa Kidriča-« ter osvojili predlog za enotno vodstvo šol, vendar bo o tem potrebno še temeljito premisliti. Beseda je še tekla o turizmu, o komimah, živo in trezno. In tako je prav: pojmi morajo biti prečiščeni pred vse- mi, le tako lahko zavestno odlo- čajo vsi odborniki. In prav od- krite razprave so tiste, ki to pogo- jujejo. Odborniki pa so tudi tisti, ki morajo sprejete sklepe pojas- njevati med svojimi sovaščani, pri čemer pa včasih informacije še vseeno šepajo. DEDEK MRAZ V Slovenskih Konjicah v Slovenskih Konjicah že ne- kaj časa tečejo priprave za praz- novanje novoletne jelke. Letošnja praznovanja novoletne jelke bo- do trajala od 27. do 30. decembra. V tem času bodo na Partizanski cesti v Konjicah namestili nekaj Bilten bodo izdali Komisija za tisk in propagando pri občinskem sindikalnem svetu v Slovenskih Konjicah je za pri- hodnje leto sprejela dokaj širok program dela. Tako bo zbrala po- datke o številu naročnikov na po- samezne dnevne in tedenske čas- nike ter število radijskih sprejem- nikov v občini. Osrednja naloga komisije v pri- hodnjem letu pa bo izdajanje bil- tena, ki bo izhajal enkrat na me- sec in v katerem bodo objavljali vso obdelano gradivo s sej sindi- kalnega sveta, s sej odborov sin- dikalnih podružnic in ostalih sin- dikalnih organov. Bilten bo interno gla^^ilo sidi- kalne organizacije konjiške ob- čine; zato ga bodo razen članov občinskega sindikalnega sveta pre- jemali še odbori sindikalnih po- družnic. stojnic za novoletni sejem. V teh dneh bo mesto posebej razsvetlje- no. Letos bodo odpadla obdarova- nja šolskih otrok, pač pa bo od- bor za izvedbo novoletne jelke razdelil vsem šolam in otrošikim ustanovam v občini nekakšne srečke, ki jih bodo pozneje žreba- li. S tem bo podana možnost, da bo vsak otrok če bo izžreban, do- bil primerno darilo ne glede na to, katero šolo obiskuje. Koliko jih bo obdarovanih, pa je seveda odvisno od števila dobitnikov ozi- roma daril. Obenem bo glavna in zaključna prireditev v nedeljo 30. tega me- seca s tradicionalnim prihodom dedka Mraza. Ta dan bo v Ko- njicah nekak zbor mladine iz vse občine. Dedek Mraz bo ob tej pri- ložnosti razdelil posameznim šo- lam kolektivna darila. Odbor za pripravo novoletne jelke bo vse te stroške kril iz pri- spevkov gospodarskih organiza- cij. Vse rekvizite, ki jih bodo pri- pravili za letošnje praznovanje bodo shranili za prihodnja leta in tako vsaj v bodoče precej zni- žali stroške za izvedbo novoletne jelke. ŠTEVILKE, LoeeT'" SKRB Svet zavoda za zaposlovanje de- lavcev v Slovenskih Konjicah je pred kratkim obravnaval proble- matiko brezposelne mladine. Po podatkih je bilo v začetku tega meseca prijavljenih pri zavodu 191 delavcev, od katerih je bilo 120 žensk in 71 moških. Od tega števila je odpadlo na mladino od 15. do 25. leta 28 moških ter 54 žensk. Podatki o šolski izobrazbi in kvalifikaciji kažejo, da je velika večina nekvalificiranih delavcev, na drugi strani pa jih več kot po- lovica nima zaključene osn. šole. Po krajih bivanja jih največ od- pade na okolico Slovenskih Ko- njic, takoj za tem pa pride ob- močje Loč, dočim je razmeroma najmanj zaposlenih mladih delav- cev v okolišu Vitanja. Člani sveta zavoda so menili, da bo treba s temi problemi sezna- niti organe samoupravljanja v go- spodarskih organizacijah pa tudi politične forume. Prav tako so menili, da bo treba v večji meri kot doslej skrbeti za zaposlovanje tistih delavcev, ki nimajo nobenih drugih dohodkov. V. L. Slika iz Slovenskih Konjic, ki je bila značilna za minule dni Od 114 na 71 Četudi so občine v zadnjih dveh letih dobile dosti več pristojnosti, kot so jih ime- le prej, se na primer v apa- ratu ljudskega odbora konji- ške občine ni večalo število uslužbencev, marveč ravno obratno, manjšalo. Medtem ko so še 1960. leta imeli 114 sistematiziiranih delovnih mest, jih imajo zdaj Te 71. Na znatno skrčenje aparata ljudskega odbora so šli pred- vsem letos. Zlasti močno ločnico so potegnili pri še- fih odsekov oziroma oddel- kov. Tako so število šefov posameznih služb zmanjšali od prejšnjih enajst na šest. Zanimiva je še ugotovitev, da so zmanjšali število stro- jepisk od štiri na eno. Razumljivo je, da so vsi ti ukrepi piriipK>mogli k zmanjšanju izda^ov za up- ravo, kakšen vpliv pa bodo imeli na kvaliteto dela, na eksi)ediitivnost in podobnoi bodo pokazale razmere in čas. Jajca so-jajc ni! Z nobenim pričakovanjem ni mogoče uspeti. Naše putke nese- jo po svojem letnem planu, ki pa ni enako razporejen na dva- najstine. Pri njih je vse zmeša- no, kakor je zmedeno letošnje muhavo vreme. Proizvodnost je pravkar v največjem upadu. Lju- dje iščejo na trgih, v prodajal- nah, po kmetijah, toda največ- krat so razočarani. Plačati jih je potrebno, kot bi bila zlata jajčka, ali pa jajc sploh ni. Sicer pa je čudna zgodba o tem, če jajca so in jajc ni! »Veste iz kože bi skočil!-^ se je naježil Mihec. »Iz kože vam re- čem! To ie že od sile! Mimo mene je nesla .. .*< »Kaj je nesla ?-« »I, jajca vendar!« je zavpil Mi- ha. »Kdo? Kokoš?^ »Oprostite, vi ste ... !"' Ojej, najbrž je mislil reči nekaj soč- nega, pa se je zadržal. »Jajca je nesla v zadriigo tista ženska! Petnajst jih je imela! Pa mimo mene jih je nesla in nisem tega zavohal! To me jezi! Rekla mi je, da jih je prodala po 20 dinarjev! Vidite, da mi je sko- čiti iz kože! Pa kaj se mi je še potem pripetilo! Takoj za njo sem skočil v trgovino in pomežik- nil Rezki... Preklemano, včasih ji to prija, tokrat pa me še pogle- dati ni hotela! Pa pristopim in porečem: »Rezka, saj veš, tako-le zame bo, ne! Daj mi nekaj jajčk, tako dolgo jih že nisem imel! Uh, najprej se ti nekam čudno nasmeji, kot bi bil povedal pav- lihovo šalo, potem pa reče: »Jajc nimamo. Že ves mesec nismo no- benega odkupili.« »Veste, v lice se mi je zlagala, čeprav še ni dolgo tega, ko je rekla, da jsem imeniten dečko.' Vrag jo razumi! Potem sem se razkuril. Rezka, jajčka mi boš dala; zdaj si jih odkupila petnajst! Hej, gor na mizo z njimi, da si jih izberem. Menda ne boš ti vse snedla. Za tiste potnike z mesta, za tete, bratrance, prijatelje, ha, zame pa ne! Madonca, to ti za- merim, Rezka, rekel bi, še bolj, ko ono, da si s Hondejevim Mak- som šla na veselico! Jajca gor! In malo hudo me je pogledala, pa rekla, da mi jih da pet in nič več! Seveda, vzel sem jih in pla- čal po 25 dinarjev! Preklemano, šele zdaj se jezim. Jajca so, jaj- ca niso! To vam rečem, da moraš že biti čisto ekstra potrošnik, če hočeš imeti jajca! Rezki moraš biti po godu ali pa vsaj boter. Pa ne bi iz kože skočil!« »Mihec je bil ves rdeč v lica, povrhu pa je še krepko pljunil po snegu. Zasmejal sem se sprošče- no, ko sem se zamislil, da bi Mi- hec najverjetneje resnično skočil iz kože, ko bi videl, kako je to- variš z avtom takoj za njim pri Rezki kmpil celo gajbico lepih kurjih jajčk! Hehe! SE ZMERAJ PRECEJ NEREŠENIH ZADEV Četudi komisija za priznavanje delovne dobe pri občinskem Ijud- skern odboru v Slovenskih Konji- cah že dobra tri leta med drugim rešuje tudi vloge članov Zveze borcev, je še nekaj nerešenih pri- merov. Zato je tudi razumljivo, da ima tudi komisija pri občin- skem odboru Zveze borcev dosti dela pri zbiranju različnih doku- mentov o delu in sodelovanju med NOB. V komisijo pri ljudskem od- boru pa so pred kratkim imeno- vali tudi več članov Zveze bor- cev. V. L. Dr. flrnold Pernat 80 letnik Laščani ga poznamo že vse od 1920. leta, ko je prišel v Laško in prevzel posle sodnika takratnega sodišča. Kot sodni svetnik si je v času službovanja ustvaril velik ugled in spoštovanje, ki ga je uživa še danes. Po osvoboditvi je sicer odšel v pokoj, njegova ak- tivnost pa s tem ni bila končana. Najdemo ga kot zelo aktivnega delavca na področju turistične dejavnosti, zlasti pa na področju spomeniškega varstva. Dr. Arnold Pernat je vsa leta po osvoboditvi vložil ves svoj prosti čas za zbi- ranje raznovrstnih starin in ure- jevanje »Muzejske zbirke«. V zadnjem času pa sodeluje tudi pri restavracijskih delih starega gra- du. Ob 80-letnici želimo jubilantu še mnogo zdravih let z željo, da bi svoje delo na področju turiz- ma in spomeniškega varstva opra- vljal še naprej s tako visokim čutom odgovornosti kot doslej. Tudi klubi OZN razpravljajo o ustavi Dan človekovih pravic — 10. december — so tudi letos v celj- skem okraju proslavili. V klubih OZN so potekale velike pri- prave za te proslave: tako so organizirali svečane proslave in sestanke, filmske predstave, razstave, predavanja in druge ob- like, s pomočjo katerih so sku- šali seznaniti širši krog mladih in starejših s tem za človeštvo tako pomembnim dokumentom. Širšo akcijo o tem so organizirali predvsem šolski klubi OZN, ki so organizirali predavanja in razgovore po razredih. Povsem jasno pa je, tako so povedali mla- dinci iz kluba OZN na celjski gimnaziji, da bodo posvetili po- sebno pozornost tudi predosnutku zvezne ustave, ki daje največji pomen prav človeku. Sicer pa o predosnutku nove jugoslovanske ustave že precej časa razpravljajo v klubih OZN. Mladinci so razpravljali o ustav- nosti v svetu in s tem v zvezi pri- merjali predosnutke jugoslovan- ske ustave z ustavami v drugih državah. Posebno pozornost pa so pri tem posvetili uvodnim določ- bam oziroma tistemu delu usta- ve, ki govori o odnosih Jugosla- vije do drugih dežel, torej o ju- goslovanski zunanji politiki. -jt To |e pa noYo! »Sneg, sneg!< je navsezgodaj zavpil Bojanček, ko je pokukal ipod odeje in skozi okno opazil, kako naletujejo beli ko«m'či. Se nobeno jutro ni skotil tako hit- ro na noge. Mamica se še obrniti ni mogla Qošteno, ko je že bil oblečen. >Kje so pa sanke? Tam za os- trešjem! Kdo mi jih bo dal dol?« je pričel nergati, tako je bil ih- tiv. Poskočil je čez prag in že brodil po snegu. Zunaj pa je sre- čal še pujsa, ki se je čudil: »U, to pa je novo!« Debel in okoren, pa vendar še nagel, je ,pujs z rilcem brskal po snegu, kot bi se hotel prepričati, če ni to morda okus- na moka. E, tokrat tudi njega ni zadržalo v hlevu, gospodinji se je kar zmuznil čez prag. O, ti nesrečni sneg, kako si privlačen! In kako si mogočen! Edino ti si brez prigovarjanja spravil Bojančka na vsezgodaj na noge. Pa vseeno: še enkrat bo ta- ko, ko bo prišel stric Jaka nad pujsa! Sneg, ne zameri, mi sta- rejši pa se z Bojančkom ne stri- njamo! Letos si vseeno še pre- zgoden; sploh pa še s tem kuja- vim dežjem povrhu! r. Rudi Lešnik, Podčetrtek Prvi kolegij direktorjev v šmarski občini ni mnogo gospodarskih organi^cij, toda potrebno je vlagati dosti skupnih naporov, da se gospodarstvo raz- vija pospešeno. Občinski ljudski odbor skuša redno spremljati vsa- ko giibanje in nihanje proizvod- nje. Odslej bo to še bolj neposred- no, ker se bodo mesečno sesta- jali vsi direktorji gospodarskih organizacij. Pred dnevi so prvič takemu sestanku vzdeli ime ko- legij direktorjev, ki si je izbral za predsednika Staneta Cuješa, direktorja zdraviliško-go&tinske- ga podjetja v Rogaški Slatini, Pomenili so se" o izvrševanju letnega plana, s katerim so sko- raj po vseh podjetjih v koraku, šmarska mlekarna pa je celolet- ni plan izpolnila že 10. decembra. Največ proizvodnih težav imajo v šmarskem tekstilnem obratu ter »Oblačilih« v Rogaški Slatini. Po- seben poudarek so posvetili še vprašanju izvoza, v katerega bi se morda lahko vključilo tudi kme- tijstvo. r. ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV Skrb za izobraževanje kadrov v upravnem aparatu ljudskega od- bora konjiške občine ima že dlje časa zelo solidne temelje. Zdaj pa bodo pri ljudskem odboru usta- novili še službo za izobraževanje kadrov, ki bo načrtno usmerjala vsakršno delo na tem področju. Njeno delo bo potekalo skupaj s tamošnjo delavsko univerzo. 6 CELJSKI TEDNIK STEV. 50 — 21. decembra 1962 © GRE ZA SNAGO V Celju so potrošniki ime- li v preteklosti precej pre- glavic z nabavo mleka. Sta- ra mlekarna je bila za da- našnje razmere vsekakor ne- primerna. Pogoji dela so bi- li v njej neustrezni, razen tega pa tudi ostali elementi, ki vplivajo na snago mleka niso bili zadoix)ljivi. Z novo mlekarno, ki so jo v Celju že dogradili, so potrošniki veliko pridobili. Vendar pri- zadevanja kmetijskega kom- binata iz Žalca niso s tem prenehala. Gre jim namreč, da bi prebivalce oskrbeli z najbolj kvalitetnim mlekom. Zaradi tega so začeli v Pod- logu, zraven novega obrata — mlečne farme, graditi so- dobno molzilnico. Z nabavo novega avtomatskega molz- nega st)}a so nastale mož- nosti, da se tudi tp, del pro- izvodnje mleka izpopolni. Zaradi tega so molzišče pla- nirali tako, da med molžo mleko ne bo prišlo v stik z zrakom. To je namreč eden od pogojev za proizvodnjo kvalitetnega mleka. Molzišče bodo preuredili tako, da bo ves postopek me- haniziran, posebno pozor- nost pa bodo posvetili snagi. Sodijo tudi, da bo kasneje moč na tej farmi proizva- jati prednostno mleko za do- jenčke. Tega mleka zlasti v mestih močno primanjkuje, in sicer predvsem zaradi te- ga, ker doslej ni bilo primer- nih kmetijskih obratov, ki bi tako mleko lahko proizvaja- li. Istočasno pa bo kombinat oskrbel obratno enoto Mle- ko s posebnim ix>zom za pre- voz mleka. To vozilo mora biti tako opremljeno, da tu- di pri pretakanju mleka ne pride v stik z zrakom. S temi izboljšavami bo kmetijski obrat v Podlogu veliko pridobil in bo hkrati eden najsodobneje opremlje- nih mlečnih proizvodnih ob- ratov v Sloveniji — bržčas pa tudi v vsej državi. M. Nova hala v Preboldu ZAČELI SMO DRUGAČE: Nova hala v Preboldu POSEBNOST ZA VSO SLOVENIJO Vsekakor so se v Preboldu od- ločili za novost. Gre za koristno pobudo, ki prinaša tekstilnemu kolektivu precej prednosti — ma- terialnih in drugii. Odločili so se namreč za novo obliko gradnje tovarniških prostorov. Novo halo tkalnice so gradili po posebnem sistemu zaprte grad- nje. Stavba nima oken in je gra- jena v obliki bunkerja. Čeravno se zdi zadeva neprimerna in kot čuden poizkus, pa so že prve iz- kušnje pokazale vse prednosti no- ve gradnje. Gradnja zaprtih hal je veliko cenejša in hitrejša. Najvažnejše prednosti pa imajo delavci, ki de- lajo v novih prostorih. V tovarni- ških halah je poseben problem dvojna luč, ki moti delavce in škoduje očem. Razen tega odpa- dejo vse klimatske nevšečnosti. V novi hali ni prepiha, zaradi iz- redno dobre ventilacije je zrak čist, toplota pa natanko določena. Zaenkrat so zgradili v Preboldu eno halo na nov način. Obsega okoli 500 kvadratnih metrov. Ker se je pa pokazalo, da so delovni pogoji v novi hali neprimerno boljši kot v starih proizvodnih stavbah, bodo gradili tudi nove objekte na ta način. Predvidoma bodo zgradili v Preboldu za okoli 6000 kvadratnih metrov operativ- nega prostora. Za njih je ugodno tudi to, da bodo lahko po mili volji dograjevali in prizidavali nove obratovalne prostore. Sedaj so namreč obstajale težave pred- vsem zaradi tega, ker nova po- slopja ni bilo možno nasloniti na stara in so 'bili zaradi tega težav- ni pogoji za smotrno ureditev no- tranjih komunikacijskih žil. V Preboldu so z novim objek- tom izredno zadovoljni. Hkrati pa so poudarili, da je posebna prednost tudi dejstvo, da ni bilo težav s stavbnimi obrtniki. Kako je s temi — no, to vemo. Sodijo tudi, da bodo izkušnje iz Prebolda koristile tudi drugim gospodarskim organizacijam, saj je nova hala v Preboldu poseb- nost za vso Slovenijo. Takega si- stema gradnje namreč doslej niso še nikjer uporabili le. Še več kot smo pričakovali V žalski občini so končali s kra- jevnimi konferencami Socialistič- ne zveze. Zadnja je bila v Žalcu. Istočasno pa je zasedal tudi ob- činski odbor SZDL. Razpravljali so o rezultatih krajevnih konfe- renc, o poteku razprav o predos- nutku ustave in o pripravah na občinsko konferenco, ki bo v ja- nuarju. Člani občinskega odbora ZKS so bili mnenja, da so bile krajevne konference letos izredno uspešne in predvsem živahne ter konstruk- tivne. Glavni ,poudarek so občani dajali ureditvam krajevnih skup- nosti, nadalje krajevnim proble- mom, ki so razumljivo v posa- meznih krajih drugačni. Po prvih ocenah so bile najboljše krajev- ne konference v 2alcu, Polzeli in Braslovčah. Medtem ko so na Pol- zeli obravnavali predvsem vpraša- nja organizacije občinske prosla- ve, so se v Braslovčah podrobneje seznanili z vlogo krajemih skup- nosti. Zanimivo je tudi, da so v Žalcu že sedaj opozorili na smotr- no in načrtno lu-ejevanje kraja za to priložnost. Res je sicer, da bo občinski praznik žalske občine v občinskem središču šele čez dve leti, vendar gre za ureditve neka- terih problemov, ki zahtevajo več časa, tako da je načrtnost tembolj umestna. Veliko so govorili tudi o problemih šolstva, saj je znano, da imajo prav v Žalcu na tem področju največ objektivnih težav, V določeni meri grozi na osnovni šoli celo tretja izmena. Hkrati so se domenili, da bodo vse predloge občanov podrobno proučili, kajti na krajevnih kon- ferencah je bilo zelo mnogo izred- no koristnih predlogov, ki jih ne kaže prezreti. Ko so analizirali dosedanje raz- prave o predosnutku nove ustave, so ugotovili, da je v žalski občini sodelovalo v teh razpravah preko 8 tisoč prebivalcev. Razprave pa so bile na 121. krajih, in sicer v 13 krajih več'kot so prvotno pred- videvali. Sedaj so razprave o zvez- ni ustavi v glavnem že zaključene, po vseh kolektivih in v vaseh pa obravnavajo občinski statut. Sodijo, da bo občinska konfe- renca SZDL 10. januarja. Pripra- ve zanjo so živahne, izdelali so potrebne analize, ki bodo prav go- tovo trdna osnova za plodovit« obravnavo vse perečih in bistve- nih problemov v občini. mi. Šolarji se pripravljajo Za otroke so novoletni prazni- ki prav gotovo najbolj mikavni. Dedek Mraz, darila in prireditve. No, na te v žalski občini niso po- zabili. V vseh šolah pripravljajo svoje prireditve, otroke pa bodo obdarili tudi v kolektivih v žal- ski občini. Zlasti pozorni so do teh vprašanj v tekstlJni indu- striji, kjer je zaposlenih vel.ko žena in tudi mamic. Ob tem, pra- vijo, je bila izredno dobn^ošla akcija trgovskega podjetja Merx, ki je pripravil lične otroške za- vojčke z raznimi dobrotami. Ba- je jiih bo dedek Mraz dobil po znižanih cenah iin s posebnimi popusiti. Saj je pač njegova na- vada, da pobere iz skladišč večje količine, za večje količine pa je povsod predviden poseben popust. No, kakorkoli — v žalski obči- ni ob novem letu niso pozabili na otroke, pozabili pa niso tudi na silvestrovanja. Tudi tokrat je v središču pozornosti prireditev, ki jo bodo pripravili v Petrovčah, ka že od nekdaj privablja tudi precej Celjanov. nv. Ali tudi štirinajsta plača V žalski občini je bilo v zad- njem obdobju precej razpravlja- nja okoli nagrajevanja v prosvet- nih ustanovah. Namenoma ali nenamenoma — vseeno kako — vrinilo se je v pravilnike, da teh- nično in administrativno osebje ni vključeno v sistem delitve osebniih dohodkov, temveč ima- jo še fiksne plače. No, tako pra- vijo, zadevo bodo popravili, saj ne gre podcenjevati drugih de- lovnih mest v prosvetnih ustano- vah. Istočasno ,pa tudi ne kaže grajati iprosvetne kadre, ki so se trudili pri izdelavi .pravilnikov o delitvi dohodkov, saj je zna'no, da na tem področju nimajo izkušenj. Istočasno pa so iprosvetarji voljni zadevo takoj popraviti. Hkrati je bilo tudi veliko ugi- banj in razpravljanj o Hrinajsti plači-«. Odlok zveznega izvršnega sveta je pač prav gotovo vzbudil nanoga tiha upanja. Toda poglej- mo si kako je ta zadeva urejena v žalski občini. In, ali res obsta- jajo možnosti za izplačilo »-trinaj- ste plače« — pravzaprav bi mo- rali reči štirinajste. V žalski občini so ob urejeva- nju osebnih dohodkov prosvetnih uslužbencev rešili z^adevo tako, da so upoštevali vso lanskoletno maso izplačil za osebne dohod- ke. Tu je všteta tudi lanskolet- na »trinajsta plača«. To maso s« potem povečali za 17 odstotkov. S tem so dobili maso osebnih do- hodikov za letošnje leto. Iz tega lahko takoj razberemo, da je v letošnji masi osebnih dohodkov za prosvetne delavce že vračuna- na »itrinajsta plača«, če je sme- mo tako imenovati, in sicer celo povečana za 17 odstotkov. Le da so si jo kolektiitvi prosvetnih usitanov razdelili tekom leta. Za- radi tega je zahteva po še eni trinajsti plači dejansko zahteva za štirinajsto plačo in je že s te- ga stališča neumnost. Istočasno pa velja pripomniti, da v ustrez- nem občinskem skladu tudi ni sredstev za dopolnilne osebne do- hodke. Vendar je ob koncu potrebno pripomniti, da so prosvetni de- lavci v žalski občini v glavnem razumeli to in si zadevo pravilno tolmačijo. So pa še posamezniki, ki tega še niso dojeli. Nekateri vprašanje novoletne dodatne pla- če povezujejo tudi z internimi slabostmi pri razdeljevanju oseb- nih dohodkov v kolektivu. Gotovo pa je to naj neumestne j še. Za otroke moramo bolj poskrbeti V žalski občini so v zadnjem obdobju izdelali podrobno anali- zo o delovanju otroških varstve- nih ustanov in o problematiki, ki je mestoma na tem področju zelo pereča. Gotovo je namreč, da je vpra- šanje otroškega varstva tesno po- vezano z interesi ek>sameznih go- spodarskih organizacij — zlasti tekstilnih, kjer je zaposleno veli- ko žena in katerih je v žalski ob- čini precej. Kajti dolgoletna opa- zovanja so pokazala, da so žene in matere, ki vedo, da jim otroci niso med časom, ko so one na de- lu, na varnem, neprimerno bolj nervozne in da je tudi njihova storilnost znatno manjša. To je dokaj razumljivo, saj ni mogoče mimo dejstva, da je žena najprej mati in šele nato delavka. Tega uveljavljanje enakosti ne spre- minja. Zaradi tega se v žalski občini odločno zavzemajo za tako orien- tacijo, da bi za otroško varstvo skrbele razen organizacij in usta- nov tudi podjetja. V žalski občini trenutno delujejo štiri varstvene ustanove, in sicer v Preboldu, Li- bojah, Grižah in Žalcu. Sodijo, da bi ustanove izven 2alca morale prevzeti krajevne skupnosti S tem bi te ustanove tudi organiza- cijsko bolj vezali na območje, ki ga pokrivajo. Kljub štirim varstvenim usta- novam pa je v občini precej otrok, ki so izven varstva. Zani- mivo, da tudi v krajih, kjer ima- jo vrtce. Največji problem pa vse- kakor predstavljajo otroci kme- tijskih delavcev. Zaradi tega bo prav temu potrebno v nasled- njem obdobju posvetiti i>osebno pozornost. Analiza je namreč po- kazala, da je v 2ovneku izven varstva 48 otrok, v Vrbju 19, v Latkovi vasi 19 in v Arji vasi preko 40. Vsekakor pa je še naj- bolj preče vprašanje ureditve varstvene ustanove v Preboldu. Sodijo, da spričo velikega za- nimanja gospodarskih organiza- cij za ureditev razmer glede otro- škef?a varstva, sredstva ne ibodo preds+avliala naitežiega proble- ma. Ve?!!! problem bo vsekakor nam^sftev U5?treznih vzgojnih moči. Zaradi teffa sodijo, da bi morali že sedanie moči pravilno razoorediti, in sicer tako, da bi na vsako varstveno ustanovo pri- šla DO ena za ta poklic i7obra^^,ena moč. a da bi r>omožno delo oprav- liale žene, ki hi se rade zanoslile, pa imajo veselje do dela pri otro- kih. Istočasno se v žalski občini za- vzemajo tudi za ureditev posebne vRrc+vene ustanove za doienčke. Sedal se namreč dogaja, da starši plačujejo za varovanje enega do- jenčka tudi preko deset tisoč di- narjev. BORCI SO LETOVALI 2e vse od ustanovitve počitni- škega tabora Združenja borcev v Rovinju so člani te organizacije in njihovi svojci prav radi letovali v tem počitniškem taboru. Njiho- vo število se je iz leta v leto ve- čalo, tako da je letos preseglo vsa pričakovanja. Letovanje je trajalo več kot štiri mesece in je zajelo 132 članov Združenja borcev na- rodnoosvobodilne borbe in njiho- vih svojcev. To pa še ni vse. Ob- činski odbor Združenja borcev Laško je na svoje stroške poslal na letovanje tudi deset socialno šibkih tovarišev in s tem prav go- tovo storil leiK) potezo do ljudi, ki jim nekoč ni bilo mar lastne varnosti. KRVAVICE IN PECENICE Ze za lanskoletne tečaje za iz- delovanje mesnatih izdelkov, ki jih je pripravil žalski center za gospodinjstvo, je bilo izredno ve- liko zanimanja. Prebivalci pa so pobudo za te tečaje in nazoren prikaz izdelovanja pohvalili. Ni čudno, če so ljudje tudi za to zi- mo želeli podobnih tečajev. Kme- tijska zadruga je pobudo letos podprla — obiskovalci tečajev pa so tudi sami prispevali sredstva za pripravo tečajev. Na tečajih dobe gospodinje s podeželja neka- tere koristne nasvete za izdelova- nje posebnih vrst krvavic, peče- ni c in drugih mesnih izdelkov. Nuina potreba V žalski občini obstaja na pod- ročju zdravstva še precej nereše- nih problemov. Vsekakor pa je najaktualnejše vprašanje gradnje novega zdravstvenega doma v ob- činskem središču. Ta problem je aktualen že več let, a ga v Žalcu niso mogli doslej rešiti predvsem zaradi pomanjkanja sredstev za gradnjo. Da je novogradnja potrebna, ni treba dokazovati, saj je zdravstve- ni dom redno eden od perečih problemov na zborih volivcev in na vseh krajevnih konferencah. Sedanji prostori ne ustrezajo, v njih pa tudi ni moč organizirati vseh potrebnih preventivnih in kurativnih služb. Stanje je postalo še bolj nevzdržno ipo uvedbi kmeč- kega zavarovanja, saj se je število aktivnih zavarovancev povečalo. Slabosti se kot rezultat sedanjega stanja odražajo na vseh področjih dela zavoda. In nemalokrat se pri- peti, da ljudje, ki s težavami niso seznanjeni, krivijo to osebje zdravstvenega doma. Zaradi tega so o tem vprašanju na krajevni konferenci v Žalcu živahno razpravljali. Spričo težav- nih proračunskih pogojev in dej- stva, da ni izgledov, da bi zadevo redili drueače, so se Žalčani od- ločili, da bodo uvedli krajevni sa- moprispevek za gradnjo novega zdravstvenega doma. Iz doseda- njih izkušenj namreč vedo, da se s smotrno porabo sredstev iz sa- moprisipevka da mnogo narediti. Tako so namreč gradili v Žalcu v preteklem obdobju razne komu- nalne naprave in podobno. Vendar sredstva samoprispevka ne bodo zadostovala. Zato bo po- trebno angažirati še druge vire, tako da bi občinsko središče v Sa- vinjski dolini le dobilo sodobno zdravstveno ustanovo. m. VELIK PORAST STALE2A 2IVINE V žalski občini so zabeležila v zadnjem obdobju znatno poveča- nje živinskega fonda. S pravilno odkupno politiko so dvignili šte- vilo goveje živine od 400 glav na 1800 glav, kar je prav gotovo iz- reden uspeh. Se pomembnejši pa je sipričo ugotovitev, da stalež go- veje živine v nekaterih predelih celjskega okraja upada. Razen na kmetijskem kombina- tu so znatne uspehe dosegli tudi posamezni poslovni okoliši kme- tijske zadruge Savinjska dolina. Tako je v lanskem letu najlepše uspehe zabeležil poslovni okoMš v Šempetru. ŽALČANI 8E ČUDIJO Žalčani se sicer marsičemo ču- dijo. So pa reči, katerim se upra- vičeno čudijo. Mednje vsekakor sodijo cene abonentskim obrokom in primerjava le-teh z drugimi kraji v občini. Tako je na primer v Žalcu po- trebno izdati sleherni dan za abo- nentsko kosalo 180 dinarjev. Isto- časno pa je cena abonentske pre- hrane drugod znatno nižja. Se bolj pa jih čudi dejstvo, da obstajajo znatne razlike tudi na območju občine. Po navadi se namreč ljud- je ne razburjajo preveč, če opa- zijo nižje cene v oddaljenejših krajih. Bolj jih boli, če so te raz- like v sosednem kraju občutne. Tak pa je primer v Žalcu. Kajti na Vranskem v hotelu Slo- van stane abonentsko kosilo samo 120 dinarjev. Gre torej za znatno razliko. Za 60 dinarjev dnevno — ali domala dva tisočaka več vsak mesec, in sicer samo za kosila. Ljudje ugibajo — zanima jih predvsem zakaj in kako, kajti po- goji obratovanja so podobni. Naj- več Žalčanov meni, da je pač v žalskih obratih preveč režijskih stroškov in da morda tudi organi- zacija dela ni najboljša. Toda bo- dimo pravični — to so samo ugi- banja. Vsekakor pa je upravičeno tisto menje (veliko ljudi se za to zavzema), da bi kazalo napraviti podrobno analizo o poslovanju žalskih obratov in primerjati po- samezne postavke za stroške in podobno. Zadeva bi namreč ne bila čudna, če bi žalski gostinski kolektivi bili med onimi z visoki- mi osebnimi dohodki. A je prav nasprotno. Torej obstajajo dve slabosti. Prizadeti so abonenti, pri- zadeti pa so tudi gostinski delavci. Ko smo povpraševali na Vran- skem, kako so uspeli,-smo zvedeli, da je odločilna predvsem organi- zacija dela in skrb za zmanjševa- nje stroškov. Ali ni morda tudi v Žalcu prav tu prvi vzrok za na- stalo situacijo in jKjvod za nego- dovanje? Zadeva je še toliko bolj čudna, ker v Žalcu obstajajo zaenkrat prav gotovo boljši pogoji za bolj rentabilno poslovanje gostinskih podjetij. Žalec je večji kraj, občin- sko središče in tu je tudi okraj- no sodišče. Sem prihajajo ljud- je iz vse občine — medtem ko te- ga na Vranskem ni. Le avtobus jim nekoliko pomaga. To in turi- zem pa je tudi vse. 1. LEPI USPEHI Krvodajalstvo se je v žalski ob- čini izredno lepo razmahnilo. Vsa leta doslej so imeli po tri akcije letno. Redno pa uvajajo nova stal- na odvzemna mesta, ker se zave- dajo, da je kri bolnišnicam in zla- sti oddelkom za i>oškodbe izredne potrebna. Mnogokrat kri odloča o življenju in smrti. Pred dnevi so bili pohvaljeni, sami pa pravi- jo, da imajo pri svojih akcijah največjo pomoč od občinskega sin- dikalnega sveta. Pdstavnik okrajnega odbora RK tovariš Miro Cujnik govori na nji- hovem občnem zboru. ČRNI MOŽJE V KURJI VASI Tokrat ne gre za humoresko, nič šale ni vmes, čeravno naziv Kurja vas navadno uporabljamo v sestavkih, ki imajo šaljivo obe- ležje. Iznad Zabukovce namreč zares obstaja Kurja vas, in sicer gre za pomemben zaselek. Saj so tod z načrtnimi raziskavami za- bukovški rudarji našli novo le- žišče premoga, ki po kvaliteti pre- kaša vsa pričakovanja. Tako so v Kurji vasi že zgradili vpadni rov, sedaj pa urejujejo no- tranje komunikacijske rove. V za- četku so imeli namen tu odpreti celo odprti kop. Vrhnja plast pre- moga je namreč mestoma le okoli 20 metrov izpod zemeljskege po- vršine. No, na koncu so se le od- ločili za klasično obliko eksplo- atacije tega ležišča, kajti podrob- ne analize so pokazale, da bodo tako dosegli ugodnejše rezultate. Plast premoga je namreč močno zverižena — mestoma pa je pre- mog celo na površini. Temu ru- darji strokovno pravijo »dzdanek«. Žal izdankov ni veliko, sicer bi se gotovo odločili za dnevni kop. Ko smo jih povpraševali o nji- hovi novi jami, so nam zadovolj- ni povedali, da so tudi sami pre- senečeni nad najdiščem. Kajti za njihove pogoje je tu sloj premoga izredno debel, in sicer okoli 7 metrov. Od tega pa kar r>olovica krovnine, ki daje najbolj kvali- teten premog. Tudi ta sloj je tek- tonsko porušen, kar je karakteri- stično za vse jame v tem predelu, a je vendar konstantnejši od osta- lih ležišč, ki jih trenutno uporab- ljajo. Sodijo, da je v Kurji vasi premoga za okoli 10 do 12 let. Ra- zen tega, da je kakovost premoga iz nove jame izredno kvalitetna, pa je tudi asortiman ugodnejši, saj je preko 50 odstotkov grobe vrste, za katere na trgu dosežejo ugodne cene. Ob tej priložnosti smo jih po- vprašali še o pogojih poslovanja rudnika. Povedali so nam, da rud- nik trenutno ne preživlja kritič- nega obdobja. Z organizacijskimi spremembami, skrbijo za čim po- polnejšo štednjo in povečevanjem učinka so v zadnjem obdobju za- beležili rekordne rezultate. Uči- nek so dvignili kar za okoli 30 od- stotkov — istočasno pa so imeli tudi finančno izredno ugodne re- zultate S tem so lahko odpravili zelo pereče vprašanje nagrajeva- nja zaposlenih. S temi uspehi so namreč p>ovprečje osebnih dohod- kov lahko dvignili na 30 tisoč di- narjev, s čemer so se približali vsaj delno ostalim premogovni- kom. CELJSKI TEDNIK STEV. 50 — 21. decembra 1962 7 Knjiga je najboljši tovariš vsakogar. Prav posebej pa več kot čudovita vodnica in neprecenljiv zaklad mladim bralcem, ki so vse bolj nestrpni v pridobivanju znanja. Časovni prostor razvoja - vsa preteklost je skrita v knjigah in še toliko drugega, lepega. Mladi se zvesto zbirajo v čitalnicah, v šolskih knjižnicah, ob okusnih izložbah naših založniških hiš in prav v teh dneh, ko se bliža novoletno obdarovanje, ne bi bilo napak, če bi starši imeli dovolj posluha za te zdrave želje. ^ oštanjski kiilturni molk sovpa- da resda v prehodno obdobje iskanja novih oblik dela, vendar pa zaradi prehude skrajnosti ne smemo trditi, da so vzroki le v tem. Tudi drugod je občuten upad množičnosti, vendar dejavnost ne zamira. O vzrokih, ki so v Šošta- nju dali svoj pečat, nam je pripo- vedoval dolgoletni igralec in član upravnega odbora šoštanjske Svo- bode tovariš Lah. Vzrokov ni malo. Skušal bom izpeljati misel, kajti kljub svojim skorajda 70 letom še vedno želim, da bi znova igral. Od rane mladosti sem vezan na ljubi- teljsko delo in še danes ne zmo- rem brez njega. Postal je moj se- stavni del. Ena naših bistvenih napak je bila, da nismo pravočas- no skrbeli za pomladitev vrst. In ko je naša ozka skupina dosegla svoj vrh, smo se začeli počasi raz- hajati. 1959. leto je bila nekakšna prelomnica. V naš dom se je pre- selil Kino »Kajuh«. Nekaj dobrih PREBUJANJE PO DOLGIH TREH LETIH SE V SOSTANJU ZNOVA PRE- BUJA KULTURNO-PROSVETNA DEJAVNOST. BILANCA ZADNJIH SEZON JE NARAVNOST PORAZNA: LETNO OKROG 10 PRIREDITEV — PROSLAV IN GOSTOVANJ. DRUŠTVO SVOBODA JE OBSTAJALO ZGOLJ FORMALNO IN PRAV NA ZADNJI KONFERENCI SOCIALISTIČNE ZVEZE SO SPREJELI V DELOVNI PROGRAM PONOVNO OŽIVITEV NEKOČ TAKO BOGATE KULTURNE TRADICI- JE ŠOŠTANJA. vodij Svobode je odšlo v druge kraje, mlajši pa, ki smo jih spre- jeli medse in zadolžili z odgovor- nimi nalogami, so kaj kmalu obu- pali. Pustili so, da je vse teklo stihijsko in tako so se obrnile tri sezone mimo nas, ne da bi karkoli napravili. Živeli sta le dve sekci- ji: godba na pihala (ob podpori usnjame in novoustanovljeni jazz ansambel »Elektra« pod okriljem termoelektrarne. Dramska sekcija, pevska in ostale so se razvode- nele. Le tu in tam še nam je prav akcijsko uspelo, da smo na hitro zmašili skupaj kakšne programe, in še to, če nam je voda tekla v grlo. Proslave smo prepustili šoli. Zasedena dvorana nam je bila velika ovira, kajti odrske vaje so predpogoj. Ostale" prostore v do- mu je zasegla vse večja glasbena šola, tako da Svoboda nima niti prostora za shajanje, bralne vaje, pevsko sobo itd. Kaže pa, da so ljudje, predvsem mladi delavoljni — v podjetjih LIK in Galanterija so sami začeli z manjšimi igrami. Manjka torej nekoga, ki bi jih spojil v eno dru- žino in dve do tri premiere bi bile možne v sezoni. To pa bi vzpod- budilo tudi ostale. Ob sprejetjoi novih vzpodbud za prebuditev kulturo-prosvetne de- javnosti bo pač treba rešiti naj- osnovnejša vprašanja, da bomo v lastnem domu dobili vsaj en pro- stor. Prav tako pa bo treba na bližnjem občnem zboru Svobode res temeljito izbrati vodstvo, ki bo čutilo moralno odgovornost ter bo sposobno voditi ter usmerjati. -ik Dogodek v Velenju Sodobnejši program Med povabljenimi gosti revije v Velenju sta bila tucM naša znana glasbena ustvarjalca tovariš Blaž Arnič in Rado- van Gobec. Kot domačina smo ju pobarali za mnenje 9 re- viji rudarskih pevskih zborov in jima zastavili n6kaj vpra- šanj. Ali je koristno združevanje sorodnih pevskih zborov? Pomen revije ali združeva- nja sorodnih pevskih zborov je velikega pomena za slovensko de- lavsko kulturo. Takšna združeva- nja povzročajo tekmovalni duh in nujno da dvig kvalitete. Jasno je, da bi vsakršna »revija zaradi re- vije« bila zgrešena, kajti imeti mora vedno globlji cilj. Ta pa je ibil danes dosežen, kajti občutili smo, da je sleherni pevski zbor nekaj zasledoval. In prav v pri- merjavi z lanskoletno revijo v Trbovljah lahko ocenimo, da je letos večja udeležba, večja mno- žičnost posameznih zborov in prav tako boljša kvaliteta. Zal ta ocena ne more držati za izbor predvajanih pesmi. Omenili ste programsko po- litiko. V čem vidite hibo pri iz- biri za nocojšnji večer? Hiba je predvsem v hudo neenotnem in zastarelem progra- mu. To, kar smo danes slišali, je tipičen železni repertoar. In pri tem naši pevovodje doslej niso storili dovolj, da bi posegli po sodobnejših stvareh. Oklepanje standardne repertoame forme postaja hudo nevzdržno in mož- no je, da je tudi v tem določen vzrok za splošna nazadovanja in upadanja amaterskega pevskega življenja. Kako ocenjujete težnjo po formiranju oktetov in sekstetov? To ni preveč zdravo in ne- redko je, da ravno te oblike pri- vedejo do stagnacije naših zbo- rov. Smisel širjenja pevske kul- ture je v nanožičnosti, nikakor pa ne v drobljenju sil in zaprtosti vase. Tudi če drugače pogledamo, je jasno, da le množičnost lahko reprezentira. Predvsem pa si mo- ramo biti na jasnem, da delavska kultura ne bo posegala po ko- morni glasbi. kL ERO Z ONEGA SVETA (USPELO GOSTOVANJE MARIBORSKE OPERE) V začetku tega meseca je v Ce- lju gostovala mariborska opera in uprizorila znano Gotovčevo opero »Ero z onega sveta-«. Gostovanje je organiaralo celjsko Olepševal- no in turistično društvo. Za prire- ditev je bilo izredno zanimanje, čeprav je bila vstopnina soraz- merno visoka. O sami prireditvi lahko zapiše- mo, da je bila na lepi višini; še bolj kakor solisti sta ugajala zbor in balet. V naslovnih vlogah smo poslu- šali Ondino Otto-Klasinc, ki je muzikalno in domiselno podala Djulo. Medtem ko je Bert Rudolf solidno oblikoval Marka, je Dra- gica Sadnikova pela Domo tempe- ramentno in prepričevalno. Mdča- Era je predstavil Oskar Zomik, mlinarja Simo pa baritonist Kloc, igralsko in pevsko zelo uspešno. Od ostalih vlog velja omeniti še pastirčka, Olgo Suligojevo. ki je oblikovala svojo vlogo zelo pri- srčno. Smiselno in učinkovito sceno je zasnoval Vlado Rijavec, zbor je naštudiral Gustav Rakuša, koreo- graf Iko Otrin, zaključni solo ples pa sta eksaktno odplesala Albert Likavec in Jerica Zmavčeva. Re- žiser Karlo Kamušič je predstavo lepo oblikoval, dirigent Vladimir Kobler pa ji je dal dinamiko in uglašenost, kakor smo si jo mogli samo želeti. Obiskovalci so bilj s predstavo zelo zadovoljni in želijo maribor- sko opero še slišati v Celju. Profesor Zoran Vudler Tako-Če ne drugače Zaradi dokaj čudnega od- nosa filmsMh reproduktiv- cev do domačega filma in predvsem do kratkega doma- čega filma je bilo že nujno, da so odločbe v uradnem listu FLRJ z dne 21. novembra 1962 zaščitile domača film. Tako bodo v bodoče morala podjetja za predvajanje fil- mov uvrstiti v spored v pri- hodnjem letu najmanj 15 odstotkov domačih igranih filmov od skupnega števila predvajanih domačih in tu- jih igranih filmov v prejš- njem letu. Se dosledneje pa je to določeno v okviru šte- vila predstav, saj bodo mo- rala kino p<^etja kar 20 odstotkov vseh predstav na- meniti domačemu filmu. Posebno skrb pa določba posveča domačim kratkim filmom in fimskim novicam. Doslej je za kratki film bil vselej izgovor, češ, da je pre- dolg in podobno. Odslej pa bo vsaka posamezna kino dvorana morala v svojem rednem programu predva- jati le-te. Vsi ljubitelji filma že dob- ro poznajo vrednost doma- čega filma, posebej kratke- ga, ki je dosegel solidno umetniško raven in nešteto mednarodnih priznanj, žal pa tega predvajalci sami niso spoznali. -ik Sprehod po likovnem salonu LIKOVNI SALON V CELJU NAM JE V OTVORITVENI RAZ- STAVI NUDIL NA OGLED DELA SODOBNIH SLOVENSKIH GRAFIKOV. DOŽIVETJE RAZSTAVE SO DELA FRANCETA MI- HELICA. DOVRŠENO CELOTO PA IZPOLNJUJEJO NAJBOLJ- ŠA DELA PRIZNANIH LIKOVNIH VETERANOV: JAKCA, DE- BENJAKA, PREGLJA, BERNIKA, MAKUCA, ZELENKA IN PO- GACARJA. Tema razstave je domiselno iz- brana, aktualna in presenetljivo efektna; prav tako razporejenost deL Najiprej se srečaš z dvema barvnima jedkanicama Janeza Bemika, ki si je izbral izredno zahtevno motiviko. V obeh delih čutiš nenehni spopad ustvarjalca z dinamiko sproščene materije, kar v gledalcu vzbuja potencirano napetost. Nič manjši pa nd efekt Makucovega »-Petelina-« (barvna jedkanica in akvatinta), s kate- rim je na ljubljanskem bienalu dosegel lep uspeh. Najvidnejši partizanski slikar in grafik France Mihelič s svojimi jedkanicami neopazno prisili gle- dalca, da se ipodvrže njegovi im- presiji. S prav posebno močjo vpliva mistična jedkanica »-Kres- na noč-«. Grafični listi Božidarja Jakca pa so živahen intermezzo. Prisot- nost romantične emooije v nje- govih dveh rožnatih odtisih obla- ži napetost, ki te tako šiloma za- dene ob Bemikovih jedkanicah. Močno imaginacijo vtisnejo de- la Rika Debenjaka in posebno Marjana Preglja v njegovem od- ličnem delu «-Dvojica-<-<. Zelenikova stvaritev »-Po zabavi-<-< je mojstrsko izdelana. V njej vi- diš sebe. Zdi se ti, da te je umet- nik upodobil včeraj ali predvče- rajšnjim. V grafičnem listu «-Gradja-« pa čudovito upodablja hrepenenje. Mali, drobni deček teka med visokimi zgradbami z zmajem, ki plove vse višje. Ob tej i^rvi razstavi lahko pri- čakujemo, da bo likovno življe- nje v Celju zaživelo in doseglo tisto raven, ki jo ima likovna umetnost v drueih mestih. Pavel Bežan-Largo Izvažanje tehničnih uslug Marsikatera producentska film- ska hiša iz inozemstva je že kori- stila tehnične usluge naših film- skih — tehničnih baz. Doslej naj- večjo ponudbo pa je pred nedav- nim iskala ameriška PARLIA- MENT INTERNATIONAL INC. od FUmservisa. Ponudila je po- godbo za tehnične usluge pri sne- manju 5 do 8 filmov. Vrednost uslug bi dosegla približno milijon dolarjev. Vsekakor lepa vsota, ki je ni zametavati. Kot smo zvedeli, je ameriški producent že poslal Filmservisu tri scenarije. Po na- slovih sodeč (najbrž ne bo preveč navzkrižno) bodo to prav krvave kriminalke: »Zvezdo so ubili«, »Grenak umor« in »Nedolžno sr- ce«. Dora Plestenjak Ob velikem kulturnem dogod- ku v Velenju — reviji rudarskih pevskih zborov — so v avli delav- skega kluba otvorili razstavo mla- Njena dela so prežeta z narav- nost veliko, močno ljubeznijo do narave. Tam osamljen bor v sple- tu kraških skal, tu Skofja Loka s svoio mehkobno tipičnostjo, tam Ljubljana in še. V oblikovnem podajanju se strogo drži realizma, kar pa nikakor ni slučaj za boga- to barvno skalo in prefinjenost barvnih prehodov. Spričo poplave modernističnih hotenj v likovnem življenju ki često presenečajo bolj z obrtniško domiselnostjo kot vsebinsko umetniško poglobljenostjo, pred- stavlja razstava Dore Plestenja- kove čudno odstopanje. In prav v tem nevsiljivem vezanju na vsakdanji motiv lahko najdemo svojstven odgovor. V času neiz- ogibne pojave vprašanja eksisten- ce človeka in človečanstva, v ča- su, ko nam v najsvetlejših trenut- kih kali popolnost sreče skrb ju- trišnjega dne, je čopič Plestenja- kove umirjen in zaljubljen v rah- lo konvencionalrvo drobno srečo (ki naj bi bila zadovoljstvo) člo- veka. In morda je prav v tej umirjenosti in v nevsiljivem na- sprotovanju proti »strahu*' in >^s/crbi-« bistvena vrednost teh del. K. razstavlja v Velenju de, že dokaj znane slovenske sli- karke Dore Plestenjak. V glavnem so razstavljena dela v tehniki gvaša in akvarela. Do- mačnost izbire motivov, čudovita dojemljivost kompozicije in umir- jenosti, ki diha z del, vplivajo na- ravnost osvežujoče. Nehote se ti porodi vtis, da začuda ne pripada nikakršnim izmom. To je vseka- kor izjema. Jasnost, čistost in do- vršenost toplih in hladnih barvnih ploskev, s katerimi nas popelje do priljubljenih, morda že idilič- no pojmovanih, motivov — slo- venskih krajev daje — ne da bi vedel — slutnjo, da je umetnik — ženska. FRAN ROŠ SPOMINI NA SRBIJO 1941 1945 Profesorica Danica Glinšek je zbirala slovenske srednješolce, da jih je utrjevala v slovenskem jeziku in književnosti. Prirejali timo roditeljske sestanke. Kako živo je bdlo delo z našo mladino, ki se je pripravljala na povratek v domovino! Po skoraj štirih letih ločitve od nje jo je poznala le iz medlega spomina ali pa sploh ne. Zato je hotela o njej izvedeti čim več dobrega in lepega. Z ljubeznijo se je oklepala svojega jezika. NOVJ, imenovana zdaj Jugoslovanska ljudska armada, je v rgodnji pomladi 1945 pričela z veliko ofenzivo in se je nezadi±no bližala severozahodnim krajem domovine. V začetku aprila je bila osvobojena Murska Sobota in tjakaj je iz Beograda odšla skupina Slovencev organizirat novo ureditev. Rdeča armada je zavzela Dunaj, borila se je v Berlinu. Prodirali BO Angloameričani. Musolini in H't]pr sta bila mrtva. Končno je Nemčija kapitulirala. Beograd je tiste dni, mogočno kakor še nikoli, slavil praznik dela — Prvi maj. Tedni cptn na Terazijah prvič videl maršala Tita. ki je s tribune odzdravljal brezkončnemu, svetlemu prevodu. Hkrati je Beograd slavil zmago nad fašističnim okupator- jem, zjmago revolucije jugoslovanskih narodov. Zaključevala se je najstrašnejša svetovna vojna in svobodna Jugoslavija je stala pred vsem svetom z jasnim obrazom in vso častjo, potem ko je za veliko stvar dala najtežje žrtve. V začetku jimija je naša slovenska organizacija v Beogradu prejela iz Ljubljane poziv, naj me čimprej odpravi v Celje, kjer me pri Okrožnem odboru OF čaka dekret za šolskega nadzornika. Pričel •em se poslavljati. Ob slovesu v šoli mi je ljubeznivo učiteljstvo izreklo lepe želje, otroci pa so priredili pravcato akademijo z deklamacijami, petjem in baletom, kar je vse posnel fotograf. Na poslovilni obisk me je povabila moja ekdanja učenka v Preboldu Mica Slander, ki se :e Beogradu zdravila, ranjena med nemško ofenzivo v Gornji Sa- vinjski dolini. Pri njej sem spoznal Miho Marinka. Obilo me je založila s cigaretami za na pot. Naš transport v domovino je bil med zgodnejšimi. Na dveh kamionih nas je bilo 76 Slovencev, večidel Tržačanov, ki so se vračali v svoj stari kraj. Odpeljali smo se izpred zgradbe, kjer je imelo svoj sedež Društvo »-France Rozman-«. Množica rojakov nam nam je poželela srečno svidenje z domovino, mi njim pa, da nam že skoro slede. V Sremu smo ipotovali skozi prazne, deloma porušene vasi, kjer je neobdelana polja pokrivala še lanska koruzovina. Srečavali smo bolgarsko vojsko, ki se je vračala z zahoda z vozili, polnimi različne robe. Ponekod so nam delale špalir kolone Nemcev — vojnih ujet- nikov, drugje spet smo jih videli popravljati podrte mostove. Iz zemlje so zevali okopd, ob cestah so ležali razbiti tanki in avtomo- bili. Hudo poškodovan je bil Osijek. Z nami se je vozil seljak iz Smederevske Palanke, namenjen v okolico Siska iskat grob svojega padlega sina. Izstopili smo v Podravski Slatini, kajti tu dalje je bila želez- niška proga že zasilno urejena. Prenočili smo na podu nekega skla- dišča in v jutru z vlakom nadaljevali pot. V Bjelovaru smo se pridružili tovornemu vlaku, ki je vozil slovenske pregnance s Hrvatskega. Med tema je biio dosti znancev, tako Godnikovi iz Celja in Bučkovčevi iz Prebolda. Veselo smo se objemali in poljubljali. Na njihovih vagonih, okrašenih z zelenjem in zastavicami, smo brali premnoge vzpodbudne parole. Udobno smo potovali, s seboj so selili tudi zaloge živil in še celo kakšno prase. V Zagrebu so nam v barakah Rdečeea križa ujetniki Nemci servirali čaj s pecivom. Bilo je to 10. junija 1945 — točno na isti dan pred štirimi leti so nas med potjo v Srbijo tukaj obdajali ba- joneti njihove soldateske. Sotlo smo prestopili ob zori naslednjega jutra. V Dobovi so nas pozdravljali transparenti. Tu okoli je bilo dosti ruševin in minskih polj. Pri Krškem so iz Save štrleli avto- mobili. Pred Sevnico so ležali kupi plinskih mask, bomb, čelad in bodeče žice. Ujetnik Nemec je nad šolskimi vrati v Loki barval nov slovenski napis »-Šola-«. Se pred poldnem smo izstopili — tu je bil spet celjski kolodvor! Resnično siJet Celje! Koliko smo o njem sanjali in si ga želeli! Včasih se nam je zdelo že nedosegljivo daleč in vendar je bilo zdaj tu in bili smo v njem! Postregli so nam pod zastavico Rdečega križa na peronu — bili so naši znanci. Od veselja je nemela moja mati, ko nas je stiskala v objem. Koliko je bila v skrbeh za nas! Menil sem, da bo vprašala po svojem vnuku, ki se ni vrnil z nami, a tega ni storila. Nas tri je vodila v sobo in tu pokazala na brzostrelko, ki je ležala na mizi »Franček je tukaj! Samo po opravku je odšel v mesto...-« Nismo imeli pojma, da se je sin že pred nami vrnil. Komaj oa smo posedli, ko je že vstopil visok, nasmejan, z zlato medaljo na bluzi. Spet smo se objemali. Njegova srbska brigada je v bojih prehodila svojo pot iz Srbdje preko Zagreba in Poljčan do Lipnice v Avstriji. Od tam je zdaj službeno prispel v Celje za nekaj ur. Ostal nam je torej živ in zdrav! Gotovost o tem mi je bila v tolikšno veselje, da me ni prav nič zabolel pogled na moj zapuščeni, izropani stari dom. Srečno sem se našel z bratom in njegovimi, s sorodniki v Pre- boldu in nekaterimi zvestimi prijatelji, zabolele pa so me nove vesti o marsikateri žrtvi. Celje je bilo še polno razbitin po bombardiranju in po neredu, ki ga je zapustila sovražna okupacija. In nekako prazno je bilo — mnogi Celjani se še niso vrnili iz vojsike. iz Dreenansekano drevje. To je bilo naše zadnje srečanje z ljudmi. Kmalu nato smo namreč začeli gaziti cel sneg. Nikjer nobene markacije, mene je začelo zebsti in noge sem imel trde kot kamen. Potem me je razburilo še tole: prišli smo do križišča in krenili po spodnji {x>ti. Zgrešili smo. Sonce je zašlo in pa- del je mrak. Koče pa ni in ni bilo. Zunaj ne moremo ostati, smo si dejali. Ni nam preostalo dru- gega kot da smo se obrnili in šli po isti poti nazaj. Cez dolgo časa smo prišli do prvih kmetij in pro- sili smo za prenočišče. Toda tu smo naleteli dobro. Pri hiši so imeli koline in tako smo jih bili tudi mi deležni. Kljub temu smo se naslednji dan s prvim vlakom odpeljali domov. Letošnjega praznovanja torej ne bom tako hitro pozabil. Sandi Jekl, Ljubljanska 2 Celje Z A P O J M O Radi pojete? Seveda. Kadar ste doma od sten kar odme- va vaš glas. Pa je tako tudi v šoli? Hm, tam ne smete peti tako kot bi vi želeli, kajne? Paziti je treba na note, pa na ubranost glasov, na dirigenta, ki vodi vaš pevski zbor in to je včasih vse prej kot prijetno? Pa ni prav tako! V zboru se bomo naučili peti tako kot je prav! In pesem je lepa šele takrat, kadar jo kdo lepo zapoje. Zapojmo! Drogi mkdi prijatelji Verjetno boste zdajle hu- dii na nas, ker ne boste naš- li v današnji rubriki .raz- glasitve nagrad za najboljši prispevek o novem letu. No, saj nismo pozabili na oblju- bo — samo prihodnji teden bo rubrika za mlade bralce ponovno izšla ui odločili smo se, da bomo razglasitev nagrad objavili takrat. Pri- hodnja številka našega ča- sopisa bo namreč posvečena novemu letu in menili smo, da bi ne bilo prav, če bi v njej pozabili na mlade bralce. Pa smo se odločili, da vam bomo posvetili vso stran. Med ostaUmi zanimi- vimi prispevki boste v slav- nostni številki našli tudi nagradno križanko, ki jo je posebej za to priložnost se- stavil stari znanec naše rub- rike Milan Jeršič. Vsem prav lep pozdrav do prihodnjič! Uredništvo Žalost ob smrti debeluha Eno izmed lepih sobot v no- vembru smo imeli domači praznik — koline. Vsi smo se veselili ra- zen matere. Komu se pač ne hi pocedile sline ob misli na sočno pečenko, na krvavice in pečenice, ki se bo- do kmalu kadile in krožnika? To- da, ko je očka klal prašiča, je ma- ma navila gramofon tako glasno, da ni slišala kruljenja in zadnjih vzdihov prašička, ki ga je vse le- to tako skrbno hranila in sprem- ljala njegov razvoj. No, sicer pa je mamica zvečer ob prijetnih zvokih in ob obloženi mizi pozabila na bridko izgubo. Veste, pa jo vendar razumem in vem, da se ne bo potolažila prej, preden ne bo imela spet novega pujska. Janko Mastnak, Podlog 52, Šempeter v Sav, dolini Želja za novo leio Srečna sem, da smem pisati o letu 1963. Zakaj? Zato, ker sem spet preživela leto in se bo novo leto kmalu na saneh pripeljalo k nam. V dosedajih novoletnih praznovanjih nisem doživela nič posebnega. Zato imam v spominu le prejšnje novoletno praznovanje ko sem prvič nastopila s součenci na odru v dvorani, v našem ma- lem trgu. In želja za prihodnje leto? Med tistimi, ki bi vas utegnile zanima- ti je ta, da želim, da bi rubrika za mlade bralce tudi v prihodnje tako redno izhajala in da bi va- njo pisali pionirji iz mnogih slo- venskih krajev. Naj se nikomur ta rubrika v listu ne zazdi odveč. Samo ena stran je je in to samo enkrat na mesec, pa upam, da bo- do starejši to stran nam mladim le radi odstopili. Potem želim, da bi bil mir, da bi tudi prihodnje leto preživeli v miru, brez vojne. Tako srečni smo, da živimo v miru in imamo to, česar naši starši — ko so se borili proti fašizmu — niso imeli. Zato varujemo ta mir in se bo- rimo za to, da ga ne bi nekdo skalil. Želim, da bi nas v tej bor- bi tudi odslej vodil »oče naše do- movine« — tovariš Tito. To so moje največje želje za leto 1963. Ivanka Deželak, Planina pri Sevnici MOJE KNJIGE Vse dosedanje novoletne praz- nike sem lepo preživela. Vsako le- to na ta dan nas je obiskal stric in mi prinesel daril. Pravcati de- dek Mraz! Vseh daril sem bila ze- lo vesela, prav posebno pa ob zad- njem praznovanju, ko mi je stric prinesel zbirko lepih slovenskih knjig. Same zgodbe so v njih, pa tudi pesmi, ker stric ve, da rada prepevam. Med vsemi knjigami pa mi je najbolj všeč tista, ki go- vori o morju. Stric ve, da hrepe- nim po njem! Zato mi je oblju- bil, da me prihodnje leto popelje s seboj na morje. Ima namreč svoj avto! Ce mi bo torej sreča naklonjena, bom prihodnje leto počitnice preživela še lepše kot sem jih doslej. In to je ena mojih največjih želja za novo leto. Cilka Kladnik, Voduce št. 9 Gorica pri Slivnici Grenki spomini Za nami je 29. november. Za ta dan smo se spominjali, v kakšnem položaju je bila ustanovljena no- va Jugoslavija. Po pripovedova- nju in branju partizanske zgodo- vine sem si marsikaj zapomnil o partizanih, ki so se zbirali po na- ših krajih in se tako hrabro borili proti sovražniku. Tako je bilo tudi na Kozjan- skem. Tu so ljudje ustanovili Ko- zjanski odred. Na Bohorju so par- tizani utrpeli velike žrtve. Tako je spomin grenak! Otroci so osta- li sami, lačni, bosi in matere so jih morale same preživljati. Tako so se ljudem zarezale gube v obraz. Danes pa sb ponosni, ko vidijo, kako mladina mirno dora- šča. Za dan republike smo obudili spomin na vse tiste, ki so dali življenja za nas in ponosni smo, da smo tudi v našem kraju imeli ljudi, ki so bili tako hrabri in borbeni. Ivan Potočnik, Kmetijska šola Šempeter Pri cjskem športnem društvu Olimpu se ne udejstvujejo samo starejši boksarji, temveč imajo tu- di ti-ie pionirji svoj krožek, v katerem se učijo elementov tega borilnega športa. Pravijo, da se ti mladi ljudje tudi z debelimi rokavicami na drobnih pesteh dobro počutijo in da pogrumno prenaša- jo udarce na nosove, ki so kar preveč izpostavljeni. VAŠA PISMA Pa je spet minil mesec. V tem času se je v uredništvu nabralo precej vaših pisem. Vmes je tudi kar čeden kupček novletnih če- stitk. Vsem dragim mladim pri- jateljem, ki so nam zaželeli sreč- no in veselo novo leto — torej prav prisrčna hvala. Pozdrav pa velja vsem vam, tudi tistim, ki se še vedno niste odločili, da nam napišete pismo. In zdaj k odgovorom. Začnimo s pismom Ivanke Deželak iz Pla- nine pri Sevnici. Drago uredništvo! Čeprav mojega zadnjega pri- spevka niste objavili, vam tega nisem zamerila. Nasprotno, odlo- čila sem se, da napišem novo pis- mo. Pišem vam spis o svojih že- ljah za novo leto in si zelo želim, da bi ga objavili. Ker pa vem, da bodo drugi dopisniki napisali boljše in zanimivejše sestavke, prilagam še pesmico. Tako zdaj pričakujem, da boste morda obja- vili vsaj enega od mojih prispev- kov. Toplo vas pozdravlja Ivanka Deželak, Planina pri Sevnici Draga Ivanka! No, Tvoj prispe- vek o novem letu smo objavili, kot vidiš. Prav všeč nam je bil. Še bolj pa smo se razveselili Tvo- jega ljubeznivega pisma in tudi tega, da nam nisi zamerila, ker Tvojega prejšnjega sestavka ni- smo objavili. Veš, toliko pisem se nabere v mesecu dni, da nam je včasih res kar hudo, ker ne vemo, katerega bi izbrali za objavo. Za- to smo tembolj veseli, da nas ra- zumeš. Ivanka, lepo te pozdrav- ljamo in — piši nam še. Draga tetka! Kar presenečen sem bil, ker ste mi tako lepo oprostili tisto moje pisanje. Samo to je bilo nekoliko nerodno, ker ste objavili tudi tisto o moji sestrici. Bila je huda name in šele mamica je morala pravič- no razsoditi. Toda ne smete mi- sliti, da se s sestro ne razumeva. Nasprotno! Prav dobra prijatelja sva. Toda včasih pride do nespo- razumov, saj razumete, kajne? Janko Mastnak, Podlog 52, Šempeter v Sav. dolini Dragi Janko! Spet smo se nasmejali ob Tvo- jem pismu. Tako prisrčno pišeš, Janko, da nas v resnici zanima, koliko let imaš. Pa nikar ne bodi hud, če si nam o tem že kdaj pi- sal, pa smo pozabili. Veš, veliko takihle prijetnih mladih mož nam piše, pa se to lahko primeri. No, veseli me, da sta se s sestrico po- botala. Le nikar naj ne bo huda nate! Povej ji, da jeza škoduje le- poti, pa bo verjetno takoj nasmeh šinil preko njenega obraza. Lepo, lepo pozdravljen! In zdaj še pismo Cilke Kladnik iz Voduc. Dragi tovariši iz uredništva! Spet se oglašam. Tokrat samo toliko, da vas lepo pozdravim in vam povem, da bom tudi v pri- hodnjem letu ostala zvesta bralka Celjskega tednika! Vaša Cilka Draga Cilka, kaj naj Ti rečem na tako prijazno obljubo? No, že- limo, da bi bila z našim časopi- som tudi v prihodnje zadovoljna in da bi ti branje rubrike za mla- de bralce prinašalo tudi vnaprej veliko razvedrila. Toplo te po- zdravljamo in — piši nam še. Urednica Tako, za danes naj bo dovolj. Vsem mladim prijateljem lep po- zdrav in na svidenje prihodnjič! PRIHAJA NOVO LETO Bliža se novo leto, težko priča- kovan praznik vseh nas. Narava se je že pripravila nanj ter se ob- lekla v prekrasno belo kristalno obleko. Zapadlo je že toliko sne- ga, da se bo dedek Mraz lahko s sanmi pripeljal med nas. Izložbe- na okna so na veliko okrašena in našim očem se ponuja vse polno pisanih igrač, slaščic, čokolade in mnogo raznobarvnih okraskov za novoletno jelko. Otroci z veseljem opazujejo to množico vablji.vih re- či in ugibamo, kaj vse nam bo prinesel dedek Mraz. Tudi v šoli se že pripravljamo na praznovanje. V hodniku bomo imeli najbrž skupno proslavo za vse razrede. Na programu imamo recitacije, pesmi in druge zabav- ne točke. Za tem pa bomo v raz- redih priredili skupen razredni program; mi bomo praznovali skupaj s sosednim razredom — 4. a. Po šolskem slavju nas čaka še okrasitev jelke doma. V mraku bomo prižgali svečke in se odstra- nili za nekaj minut. Ko se bomo vrnili k jelki, bodo pod njo že stala darila, ki jih bo prinesel dedek Mraz. Ob novoletni jelki bomo nato preživeli še zadnjih ne- kaj uric tega leta. In nato še to- pel stisk roke, poljub in — srečno Novo leto! Vladimir Srdič, Dobrova 23, Celje Prve smučarske tekme Prve tekme smučarskega ak- tiva pionirjev šole iz Belih vod so že za nami. Pripravili smo jih osmega decembra in smo tekmo- vali v dveh skupinah — di^ugi in četrti razredi skupaj ter peti in osmi skupaj. Proga za prvo sku- pino je bila kratka in so vozili po- ševen smuk. V nasprotju s tem pa je bila proga za drugo skupino precej zahtevna. Dolga je bila 650 metrov in je imela 19 vrat za veleslalom in 3 vratca za smuk. In kdo je zasedel prvo mesto? Med fanti je bil to Franc Goličnik, med dekleti pa Štefka Kotnik. Najboljši tekmovalci so dobili tu- di nagrade in diplome. Anica Goličnik, 7. razred osnovne šole. Bele vode nad Šoštanjem Nošo šolo Blizu petrovške postaje naša šola stoji, vanjo vsak dan veliko veselih otrok hiti. In ko v razred pride vsakogar skrb obide. Bo danes kaj znal — da pozneje ne bo žaloval. Kmalu bo tu tisti čas, ko bomo dobili izkaz, kako zelo nam bo hudo, če vmes slaba ocena bo, Gustek Pfeifer, 5, r, os. šole Petrovče pri Celju Obiskala nas je zima že prišla je zima in prišel je mraz, in novo bo leto in z njim dedek Mraz. Bo kaj nam prinesel ta ljubljeni stric? »Seveda«, hitimo žarečih vsi lic. Annelca Piki, Tovarniška 6 Celje »Plešoči osliček« V torek smo si v Zrečah ogle- dali igrico »Plešoči osliček«, ki nam jo je uprizorilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Reven popotnik Pepe se je vra- čal iz Teksasa. Toda ni bil sam, s seboj je vodil na povodcu ču- dežnega oslička PavUhca. Od dolge in naporne poti je bil iz- mučen, zato je sladko zaspal v viseči mreži. Medtem pa sta pri- šla Amaleja in Azaleja. S petjem sta priv^abili Pavlihca, da je za- plesal. Sklenili sta, da mu nabe- reta banan. Komaj so odšli, sta prilomastila lopova Sirki Plirki in Plompi Stampi. Želodec jima je krulil in zapovedoval, da ukradeta Pepeta. Bila pa sta bo- jazljivca. Ko sta se vrnili Ama- leja in Azaleja z osličkom, so skupaj zaplesali ples. Kavbojema lopovoma pa je pogled uhajal k osličku. Misel, da ga ukradeta, jima je vse bolj rojila po glavi. Med Pepetovim in osličkovim obedom sta misli uresničila. Na oslvčkovo mesto je sedel Sirki, ki se mu je nalagal, da ga je opica- čarovnica začarala za deset let. Pepe pa je zaslišal osličkov glas. No, nato je še zaplet, ki ga raj- ši ne povem. Konec je tak, da sta se Pepi in osliček spet našla, Sir- ki in Stompi sta se poboljšala, vsi pa so zaplesali. Mislim, da bi si igrico lahko ogledalo čim več mladih ljubite- ljev gledališča. Pa tudi starejši se bodo ob prijetnem dogajanju na odru razvedrili. Franc Gorenjak, 5. a r. Zreče CELJSKI TEDNIK STEV. 50 — 21. decembra 1962 9 Plenum okrajnega komiteja LMS Mladino želi pomagati Pretekli teden se je sestal okraj- ni komite Ljudske mladine Celje, da bi razpravljal o mladinskih delovnih brigadah in da bi izvolil Dovo začasno vodstvo za povečani celjski okraj. Ko so govorili o uspehih letošnjih mladinskih de- lovnih akcijah, so povedali, da so najboljše rezultate dosegli briga- dirji in brigadirke, ki so se ude- ležili gradnje avtoceste »Bratstva in enotnostiAlposu«. Kolektiv je namreč zašel v težave. Nekaj njih je prav gotovo takih, ki so izraz razvoja podjetja, med njimi pa je tudi precej subjektivnih slabosti. >Alipos« je zdaj nekako na prehodu iz obrtnega v indu- strijski način proizvodnje in to nedvomno niso ugodne razmere. Ce pa k temu prištejemo še dejstvo, da organi upravljanja in politične organizacije v tem kolektivu še niso našle svojega mesta in da so kdaj pa kdaj tudi vodilni ljudje v podjetju kakšno zadevo uredili povsem na svojo roko, lahko kar razumemo, kako je v >Alposu« prišlo do teh pro- blemov. Kljub temu pa ima >Alpos« zdaj, ko preusmerja proizvodnjo, lepo perspektivo. Tako že zdaj nekaj več izvaža v Zapadno Nemčijo in Švico, pa tudi za plasman na domačem trgu ima nekaj lepih možnosti. Seveda pa bo moral kolektiv še marsikaj storiti, da bo zaovoljen z uspehi. Prevsem bodo morali posvetiti vso skrb kar najbolj umnemu gospodarjenju, boljšemu razvoju upravljanja v podjetju, izobra- ževanju in sodelovanju vseh po- litičnih organizacij in organov upravljanja ter vodstva pod- jetja. -ij Dve novi trgoviii v šentjurski občini so te dni odprli dve novi trgovini. V Po- nikvi so pravzaprav obnovili stari lokal, medtem iko so v Dobju pozidali popolnoma no- vega. No, I oba lokala so prebi- valci obeh krajev zelo potrebo- vali, saj je bilo v starih že kar preveč gneče, pa tudi slabih hi- gienskih razmer. v Se ei^lccat „Kollko je vredno zlato** V zvezi s člankom, objavlje- nim z gornjim naslovom v zadnji številki našega lista smo sprejeli naslednje pojasnilo: Več kot dva meseca je minulo, ko je v mojo delavnico prižla stranka s prošnjo, da iz prineše- nih dveh prstanov in treh uha- nov izdelam prstan in dvoje manjših uhanov. Vse to naj bi bilo izdelano po njenem točnem naročilu. Za prineseno zlato je stranka dobila potrdilo. V smislu naročila je bilo delo izvršeno. Ko pa se je stranka zglasila in naročene predmete prevzela, je ma vrečici lahko opazila tudi točno označeno koli- čino porabe in preostalega zlata. Ker pa stranki uhani niso bili po volji, mi jih je pustila, češ, da naj bi jih prodal. Uhane sem stranki ocenil na 4000 din, isto- časno pa sem ji povedal, da lahko brezpogojno vsak dan svoje mnenje spremeni in pre- vzame uhane ali pa denar. Anton Orlčnik, Celje Smrečice bodo *Nič novega ni na celjskem trgu,< mi je o pozdrav po- vedal tržni nadzornik, to- variš Murko. yCene so o glavnem enake, preskrba je slaba, toda glede na to, da tudi kupcev ni veliko, je kar v redu. Res je, da čutimo po- manjkanje jajčk, pa perut- nine, mleka in mlečnih iz- delkov, pa vendar ni preve- likega godrnjanja. Le za jajčka so cene kar preveč hude. Kar pomislite, celo nad 24 dinarjev so poskočile.-^ Sicer pa so krompir pro- dajali po 40 do 50 dinarjev, belo glavnaio zelje po 30 do 50 dinarjev, rdeče pa 70 do 100, kislo zelje pa po 100 dinarjev. >To pa je več kot od sile,t se je ob tej ceni razjezila moja znanka. >Ko' Ukor pomnim, ni bilo kislo zelje nikoli tako zelo drago- ceno. Po 100 dinariev!< No, menda je imela kar prav. Kaj pa repa? Bila je po 70 dinarjev. Ohrovt so proda- jali po 70 do 100 dinarjev, peso po 60 do 120, prav tako tudi korenjček s tem, da ga je socialistični sektor dajal po 60 dinarjev itd. Zanimiva je še cena špinače, ki je bila po 500 dinarjev in solate, ki so jo prodajali po 150, pa tudi po 300 dinarjev. Split- ska solata je bila po 140 di- narjev, radič in motovileč pa po 500. O čebuli in česnu raje molčimo — cene niso nič kaj solidne — jabolka pa so bila po 70 in 120 dinarjev kilo- gram. Socialistični sektor jih je prodajal po 180 dinar- jev, hruške pa so imeli samo privatni proizvajalci, ki so jih dohajali po 80 do 120 di- narjev. Ob sadju naj ome- nimo še suhe slive, ki so jih pripeljali iz Bosne — iz Ba- novičev in imajo kar solidno ceno — 150 dinarjev kilo- gram. Bilo bi prav, da ne bi zdaj kakšen domači proda- jalec te cene pokvaril! Orehi, orehi! Mehkoluptt- nasti so kar poceni — do 300 dinarjev, medtem ko so je- drca od 800 do 1250. Se bo- mo jedli potice! In smrečice? Na trgu so mi povedali, da nam ne bo treba >na črnot ® hoste. Pravijo, da bo novoletnih jelk dovolj in da bodo to preskrbele kmetij- ske zadruge. Če lahko torej tej obljubi verjamemo, si nam zavoljo tega novolet- nega veselja ni treba delati skrbi. Bomo videli! J- Da bi bilo novo leto Še uspešnejše Med zelo znanimi gradbeni- mi podjetji v Celju je nedvomno tudi »Gradiš« Celje, katerega ob- sežno delo poznamo menaa res vsi Celjani. Pa ne samo prebivalci celjskega mesta, tudi ljudje osta- lih krajev celjskega okraja cenijo solidna dela tega znanega grad- benega podjetja. Predno kaj več povemo o pod- jetju, o njihovih perspektivah, in namerah, poglejmo nekaj večjih del, ki jih »Gradiš« te mesece opravlja. V Celju moramo omeniti zlasti železniški most čez Voglaj- no in stolpiče v Celju, v Žalcu pa skladišče timelja, v Šentjurju hle- ve, v Šoštanju skladišče kož in se- veda še številna druga priložnost- na dela. »Gradiš« te dni nedvomno nima ugodnih delovnih pogojev, V le- tošnji sezoni jih je neprijetno pre- senetil zlasti mraz, ki nas je tako zgodaj obiskal. Povsem razumlji- vo je, da so te neugodne vremen- ske razmere vplivale tudi na »Gradisove« termine. Toda s tem so se morali sprijazniti tako oni kot nekateri njihovi investitorji. PERSPEKTIVE IN ZELJE Kot povsod drugod, je tudi »Gradisova« perspektiva odvisna od položaja na trgu in predvsem od razpoložljivih kapacitet. V celjskem okraju so kapacitete gradbenih podjetij večje od pred- videnih investicij za leto 1963. Ne- dvomno so zato tudi pred kolek- tivom »Gradisa« velike naloge. Ce pa upoštevamo še to, da se je zadnji čas močno razvila tudi kon- kurenca — zavoljo nekaterih manjših podjetij, ki prihajajo na licitacije z nerealnimi cenami ali pa celo prevzemajo dela še vedno brez licitacije — bo kolektiv ver- jetno moral iskati dela tudi iz- ven meja našega okraja. Sicer pa je doslej situacija v »Gradisu« ugodna. Res je, da smo v začetku leta občutili stagnacijo v gradbeništvu, pa se je stanje po nekaj mesecih vendarle bistve- no popravilo. Nedvomno je vzrok za to tudi v tem, da »Gradiš« sku- ša uvesti industrijsko gradnjo stanovanj s prej izdelanimi grad- benimi elementi. Pričakujejo pa tudi dela na tehnično zahtevnej- ših industrijskih objektih, kjer lahko na enem mestu koncentri- rajo več delovne sile. ZA DELOVNE LJUDI Tudi »Gradiš« je eno izmed ti- stih podjetij, ki jim je prva dolž- nost zadovoljiti kupca. To velja za stanovanjsko izerradnjo, kjer želijo kupcem ustreči že z gotovi- mi stanovanji. To je nedvomno zanimiva in pohvale vredna tež- nja, saj je veliko družin, ki se za gradnjo ne odločilo predvsem za- radi dolgega in duhamomega ča- kanja. V »Gradisu« računajo tudi na to, da bodo skladi občin še bolj kreditirali nakup stanovanj. To bo namreč povpraševanje po sta- novanjih še povečalo. Ena velikih »Gradisovih« želja je tudi, da bi dobili več primer- nih lokacij, predvsem takih, ki imajo perspektivo tudi za daljšo -ca dobo. Tako bi imele še večji in- teres, da pripravijo večjo izbiro projektov (stolpičev, blokov, vrst- nih hišic itd.). Kaj naj želimo kolektivu »Gra- disa« ob novem letu? Da bi se vse te njihove želje uresničile in da bi jim prihodnje leto prineslo ve- liko poslovnih uspehov! -cch Kaj porečete k temu Vi? Tovariš urednik! Obiskujem drugi letnik srednje kmetijske šole v Novem mestu. Doma sem iz Velenja. Moj oče je invalidsko upokojeni rudar. Po vseh obstoječih predpisih mi pri- pada otroški dodatek. Tega pa žal ne dobivam v redu, čeprav sem potrdilo o šolanju predložila pra- vočasno. Prav tako se mi je zgo- dilo že lani. Na odločbo in na na- kazilo zneska otroškega dodatka sem čakala nekaj mesecev. Ker ne sprejemam nikakršne štipendije, niti ne morem pričakovati pomoči od doma, je ta dodatek edini red- ni dohodek, na katerega tudi ra- čunam. In če ga ne dobim? Ali razumejo moj položaj ljudje, ki trdijo, da je vseeno kdaj dobim 'denar? Prav gotovo da ne! O tem sem se prepričala, ko sem se osebno zglasila na Zavodu za socialno zavarovanje v Celju. Mehanično so me pošiljali iz pi- sarne v pisarno. Povsod sem mo- rala ponavljati svoje težnje. In. naix)sled so me potolažili, da je pisanje odločbe že v teku. Toda te odločbe doslej še nisem sprejela. Pač pa je namesto nje prispelo obvestilo, češ, da mi otroški do- datek ne pripada več »zaradi oče- tove smrti«. Ker gre očitno za zamenjavo! celotnega primera, kajti moj oče še živi, se vprašujem, kako je sploh mogoče, da se kaj takšnega pri nas lahko zgodi. Ali res neka- teri ljudje svoje delo opravljajo le kot avtomati, ali res v njih ni nikakršnega čuta do sočloveka. Milojka Tamše Veliko znižanje »VARTEKS« CELJE znižuje razno moško in otroško konfekcijo od 10 do 50 odstotkov, od 15. decembra 1962 do 31. januarja 1963. 10 CELJSKI TEDNIK STEV. 50 — 21. decembra 1962 11 OBČINSKIH ZVEZ ZA TELESNA KULTURA S priključitvijo treh zasavskih občin celjskemu okraju, se je po- večalo tudi delovno področje okrajne zveze za telesno kulturo v Celju. Da bi ne odlašali pre- dolgo s priključitvijo, je sekre- tariat okrajne zveze za Celesno kulturo povabil predstavnike vseh treh občinskih zvez iz Zasavja (Brežice, Videm-Krško in Sevnica ter zastopnike ostalih osmih z do- sedanjega ob:noč.,a celjskega okra- ja na sestanek (na žalost se ga niso udeležili predstavniki iz Slo- venskih Konjic in Laškega, ki od- sotnosti niso niti upravičili), na katerem so potrdili priključitev treh novih občinskih organizacij za telesno kulturo celjskemu pod- ročju. Kazen tega so v nov začas- ni upravni odbor okrajne zveze za telesno kulturo izbrali še pet pred- stavnikov iz priključenih občin- skih zvez. Na tem sestanku so med dru- gim še sklenili, da naj bodo občni ::bori vseh osnovnih organizacij, to jo partizanskih in športnih dru- štev, do 20. januarja, redne letne konference občinskih zvez do konca januarja, medtem ko bo skupščina okrajne zveze za te- lesno kulturo v prvi polovici feb- ruarja prihodnjega leta. Fičo, fičo, fieo! Število naših domačih avtomobilov Zastava 750, 1100 in 1300 na naših cestah z vsakim dnem vedno bclj narašča. Samo v letošnjem letu je celjsko trgovsko podjetje »Avtomotor« posredovalo pri prodaji okrog 400 raznobarvnih »-četveronožcev«, ki omogočajo marsikomu, da pobliže spozna lepote naših krajev in znamenitosti naše domovine. V zadnjem obdobju se je število nakupov z oizirom na znaten popust — 95.000 din — še povečalo. Pretežni del teh vozil je odšlo v Savinjsko dolino in Posavje. V podjetju »Avtomotor so nam zaupali, da bo banka dajala kredite do 31. 12. 1962. Pošiljke avtcmcibilov bodo do konca janu- arja tedenske. Težave pri tem dela le prevoz, ker primanjkuje železniških tovcmih vagonov. Pogoji za kredit pri nakupu avtomobila so: 20 % Polog, 6 % obresti za dobo petih let, mesečni obrok pa ne sme .presegati četa- tino plače. Tudi tovarna TOMOS je uvedla novoletni popust za mopede Colibri. PRED VAŽNO nalogo Po sklepu sekretariata okrajne ter predstavnikov občinskih zvez za telesjio kulturo v celjskem okraju morajo biti občin zbori vseh osnovn-h orE^anizacij, to je vseh šnortnih in par- tizansk'h društev, opravlje- ni do 20. januarja prihod- njega leta. Ta siklen nalaga vodstvom vseh društev ne le tradici- onalne obveznosti v prinra- vah na redne letne obra- čune. temveč še nekaj po- sebnih. Ti občni 'zbori naj bi ne bili samo formalni 0'bračnni enoletnega dela, temveč prelomnica dose- snioh. zlasti ma tam. kjer ie <»iktivnO'St zadnii čas zamrla in kier zlns+i vodistva par+izaiT^^kih dniš+^^v n^^o iznašla, da bi uismerila svojo rleiavno^it n« nove tire hmz konvencionaln'h nr^^^lsoH- kov o telesni vzgoji. Četudi ni rerep'tov. ne kalupov, i)0 katerih bi lahko usmerjali delo partizansikih društev, je vendarle očitno, da dobi- vajo športne igre tudi v teli organizacijah svojo primar- no mesto in da je nrava škoda, ker je rekreacija za- postavljena. Ce kdo, potem ji a j bodo izlasti občni zbori tisti foru- mi, na katerih naj pride do veljave človek; tisti pri;^a- devni vodniki vrst in od- delkov, ki «0 ure in ure, dneve, mesece in leta žrtvo- vali svoj prosti čas za mla- dino. Tu naj dobijo prizna- nje, ki so si ga pošteno za- služili. In če bodo med tisti- mi, ki jim bodo stisnili roko in rekli — hvala, še najv d- nejši predstavniki javnega in političnega življenja ikraja ter občine, verjemite, da bo napravljeno več, kot ibi takšnemu amatersikemu delavcu izročili ikuverto z nekaj tisočaki; četudi na takšno nagrado ne kaže po- zabiti, zlasti tam ne, kjer jih pri denarju preveč ne ščiplje. Nekateri podatki govori- jo, da delo v naših parti- zanskih in mnogih športnih društvih peša edinole za- radi tega, ker ni rešeno osnovno vprašanje kadrov. Vodnikom ter inštruktorjem bo treba posvetiti več sikrbi, več časa in splošne druž- bene pozornosti. Treba jim bo dati priznanje 'kot jav- nim družbenim in (politič- inim delavcem! Zato bi mo- rali občne vzbore osnovnih telesnovzgojnih organizacij izkoristiti še za to, da bi okrepili njena vodstva, da bi pritegnili' vanje nove sile in moči. Hvaležno pomoč pri tem bi lahko nudile or- ganizacije Ljudsike mladine in Socialistične zveze. Te- lesnovzgojne organizacije so organi7.acije mladih lju- di; zato (bi bilo prav, če bi jih ob pomoči iizkušenih kadrov vodili mladi ljudjel Letni obračuni dela zahte- vajo tudi natančne analize o gospodarjenju, zlasti z družibenvmi sredstvi. Tudi ti podatki morajo biti za občni zbor skrbno in na- zorno pripravljeni. Hkrati z njimi pa je treba sesta- viti predloge proračunov za nasl^nje obdobje. To naj bodo realni ,pK>kazatelji, brez velikih ajf>etitov. In kontno, občni zbori naj bodo pripravljeni še tako, da bodo prinesli praz- nično, a hkrati delovno raz- položenje in nai dajo novih spodbud za prihodnje delo. -mb DEOZG - NAJBOLJŠI Člani judo sekcije celjskega Olimpa so se znova izkazali kot odlični organizatorji, saj so re- publiško tekmovanje za naslov ab- solutnega prvaka Slovenije ne gle - de na pas in težo izvedli brezhib- no. Med 47 tekmovalci iz osmih klubov je bilo tudi pet članov Celjskega Olimpa, med katerimi se je najbolje držal Drozg, ki je v končni oceni zasedel častno šesto mesto. Odločilni dvoboj je izgubil z drugcplasiranim Plečkom. Med- tem ko je Celjan Jeršič izgubil z Govedičem, ki se je v končno oceni uveljavil na sedmo mesto, je Oto Seles mciral .priznati pre- moč Bauceta, Volk Stema, Egeda pa Skrabe, ki je zasedel peto me- sto. ^ Naslov absolutnega prvaka Slo- venije v judu si je priboril Ljub- ljančan Macarol. Triglav : Celje 6614 : 6549 V nedeljo so člani železničar- skega kegljaškega kluba Celje na- stopili v prijateljskem dvoboju v Kranju in izgubili srečanje s ta- mošnjim Triglavom z rezultatom €614:6549 kegljev. Največ zaslug za to, da so zmagali domačini s prednostjo 65 lesov, je imel Mar- telanc, ki je podrl 916 kegljev. Celjani so se na tem dvoboju izkazali takole: Veranič 841, Tru- glas 824, Kohne 771, Jančič 784, Lubej 848, Smon 815, Marinček «06 in Vanovšek 860. TOKRAT PARTIZAN V povratnem dvoboju je mlada ekiioa namizncteniških igralcev celjskega Partizana premagala gimnazijce z visokim rezultatom 5:1. Edino točko za gimnazijo je priboril Mikeln v dvoboju s Poz- ničem. V zmagovalni vrsti celj- skega Partizana so nastopili Gaj- šek. Kvas in Poznič. NOGOMETNI SODNIKI SO ZBOROVALI Preteklo nedeljo so obračun svo- jega dela podali nogometni sod- niki celjskega okraja. Poročili predsednika Janka Vagnerja in tajnika Goleža sta opozcirili ne sa- mo na uspehe, ki so jih nogomet- ni sodniki zabeležili v preteklem obdobju, marveč tudi na težave, s katerimi se bori organizacija no- gometnih sodnikov celjskega okra- ja. Kakor doslej tako bo zbor no- gometnih sodnikov tudi v naprej skrbel predvsem za kvaliteto vo- denja nogometnih tekem in s tem za nenehno strokovno izobraževa- nje novih in dosedanjih kadrov. PRVO MESTO ZA STRELCE IZ KONJIC V počastitev dneva JLA je bilo v nedeljo na strelišču pri zelenem travniku tekmovanje z zračno pu- ško, na katerem je sodelovalo tri- najst ekip. Najboljše uspehe so dosegli: 1. UROP Slovenske Konjice 387, 2. Ljudska milica Celja 376, 3. teh- niška šola Celje 374, 4. invalidi Celje 370, 5. vojaška ekipa celjske gamizije 367 itd. Davki in še enkrat davki Tudi letos je ljudski odbor celj- ske občine poskrbel, da so bili davki pravilno in po obstoječih predpisih porazdeljeni med vse davčne zavezance. Finančni organ, kot izvajalec te politike, se je teh načel dosledno držal, čeprav je imel pri izvajanju dostikrat pre- cejšnje težave. Odmera davkov od dohodkov iz kmetijstva je letos doživela neka- tett-e spremembe, ki so se nanašale predvsem na dvakratno povečanje občinske dciklade. To povečanje je naštelo predvsem zaradi tega, ker se katastrski dohodek ni spreme- nil že od 1955 leta, čeprav je zna- no. da so se cene kmetijskih pri- delkov v tem razdobju povečale za najmanj 80 odstotkov. Zadnje povečanje pa je sledilo zaradi nuj- nih agrotehničnih ukrepov v kme- tijstvu. V kmetijstvu je na območju celjske občine 6.538 davčnih zave- zancev, za katere je bilo letos od- merjenih davščin v skupnem zne- sku nekaj nad 164 milijonov di- narjev. Poleg tega je bil naknad- no predpisan še enkratni prispe- vek za zdravstveno zavarovanje v znesku 7.8 milijona dinarjev. V primerjavi z obdavčitvijo v 1961. letu so se letos vse obveznosti po- večale za 24.4 odstotka, brez pri- spevka za socialno 2a.varovanje pa le za 16 odstotkov. Celotna davčna odmera obrtni- kom in samostojnim poklicem (pavšalisti in akontacije za nepav- šaliste) znaša za letošnje leto 117.2 milijona dinarjev. Skupne obremenitve za tek-^če leto so za 17.6 odstotka višje od lanskih. Ra- zumljivo pa je, da se bo ta poda- tek z dokončno odmero davkov za letošnje leto še spremenil. Ce bi primerjali povprečno davčno ob- remenitev na posam.eznega obrt- nika lani in letos, bi videli, da se je letošnja povečala za 14 odstot- kov oziroma od 218.000 v 1961 le- tu na 249.000 letos. Več negativnih pojavov so fi- nančni organi zasledili pri odmeri davkov od osebnega dohodka. Ta vrsta davkov velja od 1959. leta naprej. Tu so kar na tekočem tra- ku nepravilne prijave osebnih do- hodkov zlasti iz raznih dooplndl- nih delovnih razmerij. Razen tega bi bilo treba izreči marsikatero besedo na račun discipline glede reka prijavljanja. 2e samo poda- tek, da je od skupnega števila 528 davčnih zavezancev vložilo 117 za- vezancev svoje prijave z eno aU dvomesečno zamudo, pove dovolj. Po sedanjih pokazateljih je okoli 50 davčnih zavezancev prijavilo manjše osebne dohodke, kot so jih v resnici imeli. Vtem ko je bilo v 1960. letu 193 davčnih zavezancev iz naslova osebnih dohodkov, se je to število v preteklem letu povečalo na 528. Odmera davka za 1961. leto pa se je v tem poglavju povečala za 422 odstotka v primerjavi z 1960. le- tom. To je samo številčna primer- java, ki pa ne kaže realne slike, saj je znano, da so se osebni do- h^^Hici v teh dveh letih bistveno spremenili. -an. ZAKAJ SE JE ZATAKNILO Gotovo se še spominjate, koliko prizadevanj, prepričevanj in po- dobno je bilo potrebnih, da so za- prli bencinsko črpalko na vogalu med Gregorčičevo in Vodikovo ulico. Razlogi za to so bili več kot utemeljei ne samo s promet- novarnostnega stališča, marveč tudi z estetskega. Črpalka je ne- hala delati, pred njo in okoli nje se sicer vozila nič več ne ustav- ljajo, tamošnja okolica je zamijrla. Navzlic vsemu pa je ostalo le na pol poti. S tem, da je črpalka ne- hala delati, še ni bil dosežen glav- ni smoter ukrepa. Zdaj bi bilo tre- ba črpalko tudi odstraniti. Vendar, kot vse kaže, se je ne- kje zataknilo. Pravijo, da pri tem, ker podjetje Petrol zahteva zanjo takšno odškodnino, katero ljud- ski odbor trenutno ne zmore po- ravnati. Ne glede na to, pa se vendarle pojavlja vprašanje: mar je samo občina dolžna, da ak- tivno sodeluje v ukrepih, ki naj zagotovijo varnost prometa, ali ni to stvar tudi ostalih? Mar ne bi tudi zaradi tega šlo brez nekih odškodninskih zahtevkov? Ali naj ostane zaradi tega ta črpalka kot spomenik časa in nerazumevanja do reševanja skupnih interesov? -oh Sueiu(efH<^^ i/atn Ko boiste naslednje dni ob prehodu starega v novo leio nripravljali v delovnih kolektivih, ustanovah in drnTod najraizličnejše pri- reditve v počastitev novo- letne jelke in se boste znašli v zadresri kdo naj vam iz- ipcno^ni del programa s kul- turnimi nastopi, vam nr'po- ročnmo da se v vseh teh In podobnih iprimer'h obrnete na celjsiko glasbeno šolo. Samo ne zadnii hin, temveč pravočasno. Vodstvo šole vam bo rndo pomagalo pri sestavljanju proT^amov in za"-otnvo t)r'pravilo nekaj to%. ki T Hi bodo vaši ljudje radi poslušali. GASILSKI VETERANI SO SE SESTALI Nekdanji funkcionarji predvojne okrajne gasilske celjske župe imajo lepo na- vado, da se enkrat na leto zberejo v gostilni Rizman v Žalcu, kjer si v prisrčnem po- zdravu podajo roke in si na jesen življenja zaželijo še veliko srečnih in zdravih let. Na letošnjem sestanku pa so med drugim počastili tudi dva življenjska jubileja', dveh največjih organizator- jev in voditeljev predvojne- ga gasilstva v celjskem okra- ju. Tako so počastili 75-letnlco Konrada Gologranca, ki je bil od 1926. leta pa do začet- ka druge svetovne vojne, ko ga je okupator izselil v Srbi- jo, starešina (predsednik) okrajne gasilske župe Celje. Ves ta čas je bil tudi funkci- onar Gasilske zveze Sloveni- je, ki niu je za njegovo nese- bično in požtvovalno delo podelila najvišja gasilska priznanja. Leta 1912 je usta- novil v.Gaber ju gasilsko dru- štvo kot pirotiutež mestnemu, ki so ga tedaj imeli v rokah celjski nemčurji. Tudi danes je v gaberskem društvu re- zervni in častni član. Drugi jubilant je bil tov. Ivan Virant, ki je praznoval 70. življenjski jubilej. Pred vojno je bil prvi podpredsed- nik celjske gasilske župe. Vi- rant je bil eden najvidnejših gasilskih delavcev v Savinj- ski dolini. S svojo organiza- cijsko sposobnostjo si je pri- dobil simpatije vsega teda- njega gasilstva v okraju. V Žalcu je bil dolga leta pred- sednik društva. Tudi njega je okupator .izselil v Srbijo. Vi- rant je že pred vojno prejel nekatera visoka gasilska od- likovanja, ob praznovanju 80-letnice gasilskega društva v Žalcu, pa mu je republiška gasilska zveza podelila viso- ko priznanje prve stopnje za gasilske zasluge. Sestanek gasilskih vetera- nov je bil zelo prijeten. Ko so govorili o gasilstvu pred vojno in po njej, so ugotovi- li, da je danes naše gasilstvo na boljšem, saj mu nudi ljud- ska oblast vso podropo in ra- zumevanje. Vinko Jordan ZADNJA ŠTEVILKA GOSPODARSKIH NOVIC V LETOŠNJEM LETU Te dni je 'zšla 58. oziroma zadnja šte- vilka letošnjega letnika Gospodapkih infrrmacii. ftlasHa društva ekonomistov, kniiRovodi.i in gcspcdarske zbornice za celiski rkra.i. Ce kdaj, potem so Gospodarske infor- macije, prav z zadnjimi številkami letos upravičile svoj obstoj in težnjo po ne- nehnem zboljšaniu vsebine in kvalitete. Odločitev uredniškega odbora, da bo v vsak- številki poleg ostalih rubrik ob- javljal še iz različnih zornih krtov ob- delano temo, se je izkazala kot pravil- na. Upajmo, da bodo prihodnje leto sto- rili še en korak naprej, namreč, da se bodo v tem glasilu pojavile še zanimive kritike in drugačna mnenja o posamez- nih obravnavanih problemih. Zadnja letošnja številka Gospodarskih infcrmac^j je vsaj v svojem uvodnem delu posvečena planiranju za prihodnje leto. Tako je Lojze Cukala objav'1 se- stavek »Zanisek cb pripravi predlogov gospodarskih načrtov za leto 1953«, Pav- le Cremcznik »Namen, obseg in sredstva za gospodarske in'.-'^t'cije v industriji celjskega okraja v letu 1953«, Riko Riž- nar »Investicije v trgovini in gostinstvu leta 1963« ter Jože Mrvar »Planirane in- vest-cije v obrti in komunali celjskega okraja v letu 1953«. Žal je iz tega okvir- ja izpadel sestavek o investicijah v kme- tijstvu, vendar ne po krivdi uredniškega odbora, marveč edinole zavoljo tega, ker uredaištvo Gospodarskih informacij kljub večkratnim opozorilom ni prejelo pravočasno ustreznega članka. KRON IK A "NESRE Marija Bizjak iz Celja je padla po stopnicah in si poškodovala glavo ter roke. — Na Gorici pri Žalcu je pri smii6anjii padla in si poškodovala nogo Marija Kralj. — Pri delu si je roko po- škodoval Alojz Gučok iz Griž. — Eno- letni Darko Ratej iz Ponkvice pri Ponik- vi se je opekel, z vročim čajem. RADIO C E LJ E Ponedeljek, 24. december: 17.00 Celj- ska kronika, 17.10 Celjski šport v letu 1962, 17.30 Naši poslužaki čestitajo in Cozdravljajo, 17.43 Obvestila, nato za- avna glasba. » Torek, 25. december: 17 00 Celjska kro- nika, 17.10 Celjski filmski spored v le- tu, ki ga zaključujemo, 17.30 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravliajo, 17.43 Ob- vestila, nato zabavna glasba. Sreda, 26. december: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Eno pismo o namišljenih bol- nikih in izostankarjih od dela, 17.30 Na^ ši posl.ušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.43 Obvestila, nato zabavna glasba. Četrtek, 27. december: 17.00 Celjska kronika, 17.10 Slovensko ljudsko gleda- lišče Celje — včeraj, danes, jutri, 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo, 17.45 Obvestila, na to zabavna glas- Petek, 28. december: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Celjska glasbeno življenje v letu 1962, 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.43 Obvestila, nato zabavna glasba. Sobota, 29. december: 17.00 Celjska kronika, 17.10 Za prijeten konec tedna, vme« celjska kronika 1962. leta, 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.45 Obvestila, nato zabavna glasbo. Nedelja, 3«. december: 12.00 Ob za- ključku ieta, 12.10 Obvestila, 12.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 Za vsakogar nekaj, 12.45 Pomenek o predosnutku nove ustave. V ponedeljek, 31. decembra ter 1. in i. januarja 1963, radio Celje ne bo imel lastnega programa, marveč bo ves čas prenašal spored RTV Ljubljana. UO Reševalne postaje Celje je sklenil prodati na javni dražbi reševalni avtomobil znamke Skoda tip 1201. Vozilo je v voznem stanju in registariraino za 1962. — Pro- dajna cena je ugodna. Informacije v upravi zavoda. Dražba bo dne 27. 12. 1962 ob 8. iiri. Prednost nakupa imajo interesenti iz družbenega sektorja, če bo dražba ne- uspešna se vozilo lahko proda na dražba tudi zasebnikom. Kupec mora zagotoviti plačilo. GOSTINSKO PODJETJE >»OJSTRICA-« CELJE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. DELOVNO MESTO FINANČNEGA KNJIGOVODJE 2. 2 DELOVNI MESTI KVALIFICIRANIH NATAKARIC Pogoji pod št. 1.: Ustrezna praksa v knjigovodstvu ali dovršena Srednja ekonomska šola. Osebni dohodki po pra- vilniku. Nastop službe takoj. Pogoji pod št. 2.: Kvalifikacija s prakso v gostinstvu. Osebni dohodki ik) pravilniku. Nastop službe takoj. CELJSKI TEDNIK STEV. 50 — 21. decembra 1962 11 Komi«ija za porsko reSevalno §lažbo prt Planinski zveai Slovenije je izdala knjigo drIgolptnega gorskega reševalca Cir.;la Pračka. Med gorskimi reševalci v njej so opisana številna najbolj za- nimiva reševanja mrtvih in prežvelih p. nesrečeneev v razdobju skoraj 20 let, kakor jih je pisatelj doživljal kot ude- leženec reševalnih cdprav predvsem v stenah Julijskih Alp. Knjiga Je napisana živahno in zanimi- vo, ima 160 strani z dvostranskim dvo- barvnim ovitkom in stane broširana 900 din. Naprodaj je pri Plam'nski zvezi Slove- nije (LJubljan^ Dvoržakova 9), pri po- samezn.h planinskih dru»tvlh in v knji- garnah. Gostinslio podjetje »Celeia" Gostinsko podjetje «»CELEIA obvešča cenjene goste, da bo sil- vestrovanje v vseh prostorih ho- tela »Celeia<. Rezervacija z bogat-m silvestro- veni nienujem je din 2.800. Za ples in zabavo bo skrbela godba >COLLETEc. Zdravilišče Dobrna obvešča cenjene goste, da bo v Dobrni silvestrovanje v zdraviliškem domu (v obeh prostorih v dvorani in restav- raciji), v hotelu Triglav in v Lovsld koči v Hudičevem grabna. V zdraviliškem domu sta na razpolago dva menuja po 2000 din in 1.400 z buteljko vina. Za iples in zabavo bo skrbela godba bratov Kovačev iz Slovenj gradca. V hotelu Triglav pa je vstopnina 300 din..^ Poslužite se lahko tudi penziona ali nočišča po sezonski ceni. Uprava zdravilišča Dobrna ZAHVALA Qb prerand smrii moje nepozaine žene KOS JUSTIKE se tem potom iskreno zahvaljujem vsem, ki so ji kakorkoli pomagali laj- šat' trpljenje zavratne bolezni. Zahvaljujem se organizaciji ZB Gri- že za storjene, usluge, ter vsem daro- valcem vencev in cvetja. Zahvala tudi pevskemu društvu »Svobodac in rudar- ski godbi Zabukovca in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož in Sonja, ter sestre in brata >VARTEKS€ Celje sprejme sposobnega poslovodjo z večlietno prakso, takoj ali po dogovora. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na »Varteks« — Ce- lje, Prešernova 8. Trgovsko podjetje »Sadje-Zelenjava« Ljubljana, obrat »AGROPROMET« Celje razpisuje prosta delovna mesta: 2 finančnih knjigovodij Zahteva se srednješolska izobraziba in dvoletna praksa v finančni stroki. Nastop službe 1. januarja 1963. Plača po pravilniku o de- litvi OD ali po dogovoru. Pismene ponudbe je poslati do 31. 12. 1962. Kolektiv URARSTVO OPTIKA CELJE Tomšičev trg 4, obvešča cenjene stran- ke, da dvignejo popravljene ure kakor očala do konca leta 1962. V kolikor istih ne boste dvignUi, bo krlektiv ob let- nem pcpisu materiala iste likvidiral v svoio korist. Obenem obveščamo potrošnike, da imamo v prodaji vse vrste ur cd roč- nih in budilk do stenskih. Se priporoča kolektiv Urarsiva optika. Hotel ..Evropa" CELJE Program gastronomskega koledarja od 22. 12. do 28. 12. 1%2. ^ . din Sobota, 22. 12. 1962 Puran z mlinci 350 Divji zajec v divjačinski omaki z žemljevim cmokom 240 vSrna v lovski omaki s cmokom 320 Kremove rezine »Evropa< 70 Nedelja, 23. 12. 1%2 Svinjska reterca s kislim zeljem 260 Džuveč s svinjino 280 Piščančev paprikaš z domačimi širokimi rezanci 250 Kremove rezine >Evropa< 70 Poaiedcljek, 24. 12. 1962 Kmečka pojedina 350 Telečja obara z ajdovimi žganci 180 Matevž z suhim svinjskim mesom 260 Orehova potica 70 Torek, 25. 12 .1962 Pečenice s kislo repo 240 Boranija z vloženim fižolom 280 Štajerska kisla juha 120 Sirova p'ta 70 Sreda, 26. 12. 1%2 Mučkalica 250 Gobja juha z ajdovimi žganci 150 Z'mska sarnia z zabeljenlm krompirjem 180 Ocvirkovka 70 Četrtek, 27. 12. 1%2 Kokošji drob v obari 180 Salonska plučka s cmokom 180 Tržaški vampi s parmezanom 150 Jabolčni zavitek 70 Petek, 28. 12. 1962 Suha svinjska glava s kislo repo 260 Segedinski golaž 180 Svinjska žolica s čebulo 150 Krofi, flancati 40 Cenjene naše goste obveščamo, da imamo dnevno razen zgoraj navedenih jedil, ki so izredno in posebno priprav- vljena. še bogat jedilni list z raznimi domačimi in mednarodnimi jedili. Razen tega priporočamo naše dopoldanske ma- lice kot srbski pasulj, tržaški vampi, i'etrca, ledvička, možgane itd. vse to lah- ;o nudimo v malih porcijah z ugodnimi cenami. Prc>pričajte se in ne bo Vam Delovni kolektiv hotela — Evropa Cel.je VETF Rl NARSKA DEŽURNA SLU2BA od 22. decembra do 29. decembra 1962: veterinar Marjan TISELJ. Savinjrka 3-II (Savinjsko nabrežje) Telefon 28-71. RAZPIS ZA SPREJEM V LJUDSKO MILICO Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da je državljan FLRJ, 2. da je odslužil vojaški rok v JLA, 3. da ni prekoračil 50 let starosti, 4. da je uspešno končal 8 razredov osnovne šole, 5. da ni bil sodno kaznovan, 6. da ni v kazenski preiskavi, 7. da je telesno in duševno zdrav, 8. da je moralno in politično neopo- rečen. Vsak kandidat mora po zdravniškem pregledu in testiranju opraviti še pis- meni izpit iz računstva ter pismeni in ustni izpit iz slovenskega jezika. Kandidat, ki uspešno opravi izpit in ki je sprejet v ljudsko milico, se mora obvezati, da bo ostal v službi v ljudski mil'ci najmanj tri leta, in to v kraju, kamor bo razporejen. Razen osnovne in položajne plače ter posebnega dcdatka, ki se določi na pod- laei zndpv"p?n predpisa. prejemajo uslužbenci ljudske milice uniformo, obu- tev in ostalo potrebno opremo brezplač- no, samci pa še brezplačno stanovanje na postaji ljudske milice. Uslužbenci ljudske milice uživajo s predpisi določene ugodnosti iz socialne- ga in pokojninskega zavarovanja, in to: pravico do rednih prejemkov med ne- zmožnostjo za delo zaradi bolezni ali poškodbe; za vsako dovršeno leto službe se jim računa 14 mesecev delovne dobe v pokojnino. Miličniki, ki uspešno dovrše zahteva- ne strckovne šole in se izkažejo in od- likujejo v delu, lahko postanejo podofi- cirji in napredujejo v oficirje ljudske milice. Kand'dat naj vloži prošnjo, kolkovano z državnim kolkom 50 din, in lastnoroč- no napisani življenjepis na postaji tiste ljudske milice, na katerem območju stal- no biva. Podrobnejša navodila v zvezi s tem raz pisom dobi kandidat na vsaki postaji ljudske milice. Državni sekretariat za notranje zadeve LR Sloveaije OBJAVE IN OGLASI KINO KINO UNION do 23. 12. 1962 revija Moravinih filmov 24. 12. - 27. 12. >BETONSKA D2UNGLA< angleški film KINO METROPOL do 23. 12. 1962 »ŽIVIM ZA TEBEc amer. barv. VV film 24. 12. — 27. 12. 1962 »NEPREDYIDE\0< francoski film KINO >S\OBODA< ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 22. 12. in 23. 12. 1962 >KAPETANc franc. Cs film 26. 12. 196G »TISTEGA LEPEGA DNE< slovenski film 27. 12. 1962 »SOS RADIO TAXI< franc. film GLEDALIŠČE SLOVEuNSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 21. decembra 1962 ob 11. uri: Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za- ključena predstava za III. osnovno šolo Celje. Petek, 21. decembra 1962 o1> 15. uri: Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za- ključena predstava za osnovno šolo Polule v okviru novoletne jelke. Petek, 21. decembra 1962 ob 20. uri: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LAZNIVKA. Gostovanje v Šentjurju. Mladini do 16. letu neprimerno. Sobota, 22. decembra 1962 ob 9. ur': Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Zaključena predstava za osnovne šole Socka, Str- mec in Šmartno — v okviru novolet- ne jelke. •Sobota, 22. decembra 1962 ob 12. uri: Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za- ključena predstava za osnovno šolo Hrastnik. Sob-; ita, 22. decembra 1962 ob 30. uri: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LAZNIVKA. Gcistovanje v Velenju. Mladini do 16. leta neprimerno. Nedelja, 23. decembra 1962 ob 10.30: Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za- ključena predstava za osnovni šoli Šmartno ob Paki in Lihoje. Nedelja, 23. decembra 1962 ob 15.30: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LAZNIVKA. Nedeljski popoldanski abonma. Vstopnice so tudi v prodaji. Mladini do 16. leta neprimerno. Ponedeljek, 24. decembra 1962 ob 9.30: Eriik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za- ključena predstava za osnovni šoli Crešnjice in Frankolovo — v okviru novoletne jelke. Ponedeljek, 24. decembra 1962 ob 12. uri: Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za- ključena predstava za osnovno šolo Hrastnik. Ponedeljek, 24. decembra 1952 ob 16. uri: Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za- ključena predstava za IV. osnovno šo- lo Celje. Torek, 25. decembra 1962 ob 10. in 13. uri: Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Zaključena predstava za osnovno šo- lo Store v okviru novoletne jelke. Gostovanje v Štorah. Torek, 25. decembra 1962 ob 19.50: Mar- cel Achard: ODKRITOSRČNA LAZ- r<|yVKA. Torkov abonma. Vstopnice so tudi v prodaji. Mladini do 16. leta neprimerno. Sreda, 26. decembra 1962 ob 15. uri: Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Go- stovanje na Vranskem. Sreda, 26. decembra 1962 ob 20. uri: Walter Bauer: RDEČE IN MODRO V MAVRICI. Gostovanje na Vranskem. Četrtek, 27. decembra 1962 ob 9. uri: Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za- ključena predstava za osnovno šolo Dobrna v okviru novoletne jelke. Četrtek, 27 decembra 1952 ob 14. uri: Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za- ključena predstava za osnovni šoli Ljubečna in Vojnik v okviru novo- letne jelke. Petek, 28. decembra 1962 ob 16. in 20. uri: Walter Bauer: RDEČE IN MODRO V MAVRICI. Gostovanje v Zafiorju. Scbnta, 29. decembra 1962 ob 10.30 uri: Erik Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za- ključena predstava za osnovno šolo Petrovče. IVAUDSKI upokojenec želi spoznati do 6. januarja za srečno novo leto iid;)- kojenko neodvisno od svojih rodite- ljev, z lastnim stanovanjem in radio aparatom. Ponudbe poslati pod šifro »Resnica*. PRODAM PRODAM posestvo v Rodobljah številJca 13. Laško. Vodišek Ana — Strmca št. 5 Laško PRODAM osebni avto OPEL za 280.000 din. Naslov v upravi lista. PRODAM 50 kg jabolk (ledrarce). Na- slov v upravi lista. PRODAM televizijski aparat RR Niš ekran 43. Naslov v upravi lista. UGODNO prodam motorno kolo >DA- NUVIA 60<, prevoženih 5000 km. Na- slov v upravi lista. PRODAM rabljeno sobno in kuhinjsko pohištvo. Gorn'k Ludvik, Sp. Trnov- Ije 176. »ELEKTROMOTOR 220 \V — 2 KMc prodam. Babnik, Ljubljana — Vodni- kova 84. PRODAM dobro ohranjeni električni •šivalni stroj »Singerc. Nasipv v upra- vi lista. PRODAM kompletno železje za štedMnik (dve pečici). Cena 5.500 din. Pristov- šek, Plečnikova 16. FIAT 1100 tip 1938 generalno popravljen in obnovljen ugodno prodam. Ponud- be pod »ugodni nakup«. SLUŽBE DEKLE gre v pomoč k mali družini. Skelcr, SI'vnica pri Celju. STAREJSI upokojenki, ki bi šla v po- moč k manjši družini nudimo hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista. ZA DOPOLDANSKO pomoč v gospo- dinjstvu pri dveh osebah nudim vso oskrbo in sobo. Naslov v upravi lista PRIDNO deikle sprejmem za gospodinj- sko pomočnico. Stefančič — Ljubljana (Bežigrad) Grafenaurjeva 3. 1. DRSALNA REVIJA V CELOVCU! od 7. do 22. februarja 1963). Kompas — Celje prireja v času od 7. do 22. II. 1963 enodnevne izlete z avtobusi v Celovec. Z namenom, da se v tem času omogoči obisk svetovno zna- ne baletne drsalne skupine »Wiener Eis- revue< kakor tudi obisk Celovca je na- še podjetje zasiguralo za to revijo vstopnice, katere bodo že pri prijavi udeleženci lahko plačali z dinarji. Cena izleta iz Celja je din 3.500 (t. j. pre- voz in potno dovoljenje). Posebej se plača vstopnica za revijo v znesku 1.500 din. Prijave sprejema Kompas — Celje do 20. januarja 1%3. 2. SICILIJA — 5 dnevno potovanje za prosvetne delavce v drugi polovici me- seca januarja 1963. 5. MOSKVA — V času od 20. III. do 28. III. 1963 prirejamo 8 dnevno potovanje z reaktivnim potniškim letalom »Cara- vel.le«. Smer potovanja: Zagreb-Varša- va-Leningrad-Moskva. Zahtevajte pro- grame v vseh Kompasovih poslovalnicah. 4. »PO SREDOZEMLJU — AFRIKA. — Tradicionalno Kompas-ovo potovanje s posebno ladjo v mesecu marcu 1963. KOLEKTIVI — POSEBEN POPU.ST! Poseben popust nudimo delovnim ko- lektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo vse leto na obisk! Vožnja s KOMPAS-ovimi av- tobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je PRIJETNA, VARNA in UDOBNA! Se priporoča Kompas Celje, Tomšičev trg 1, tel. 23-50 »Kosec Marica. UT>okojenka v Vrbju št 15 p. Žalec preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekla o Božuik Angeli, upo- kojenki v Celju, Opekarniška ulica št. 22 in se ji zahvaljujem, da je oclstopila od kazenskega pregona zoper nien<-. Knš(>c Marica OBVESTILA \ eterinarska postaja v Lelju ohvesča živinorejce, da bo z 2. I. 1963 prevze- la osemenjevanje. Zaradi tega bo prišlo do sprememb urnika osemenjevanja. Veterinarska postaja Celje bo o«e- menjevala v naslednjih osemenjevalni- 1. lanuarja, 1. maia m novemora ne osemenjujemo. Ob nedeljah in praz- nikih ne zdravimo plodnostnih motenj in ne pregledujemo na brejost. Vete- rinarski dan jc vsako sredo. Na ta dan pregleduje na brejost in zdravi plod- ncstne motnje veterinar Obenem obveščamo živinorejce, da bo veterinarska dežurna služila za ves te- den objavliena v vsaki številki Celj- skega tednika. Obveščamo vse hišne svete in prebi- valce območja stanovaniske skupnosti Center, da smo se preselili iz Zidanško- ve ulice številka 18 v stavbo bivšega sodišča. Trg svobode 10, dvoJtišče, I. nad- stropje. Olepševalno in turistično društvo Celje sporr-ča, da nrire'ata kolektiva n^ec^vih gostišč STARI GRAD in NA GRIČKU prijetno SILVESTROVANJE. V gostišču Stari grad je rezervacija 100 din, konsu- macija pa je prosta; v gostišču Na Grič- ku je rezervacija 200 din. cbvezna kon- sumaciia pa 500 d'n. Predprodaja nn re- zervacije pri Kompasu. Istočasno obveščamo, da je v gostišču Na Gričku ples vsako soboto zvečer, po- strežejo pa z domačimi kolinami. Celjska turistična zveza sporoča, da je Planinski dom v Logarski dolini vso zi- mo redno jn dobro oskrbovan. Cesta je sproti plužena in je vedno prevozna. RAZPISI Komisija za delovna razmerja Sta- novanjske skupnosti Center Celje, razpisuje naslednja prosta delovna mes- ta: 1 vodovodni instalater 1 ključavničar 1 pomožni knjigovodja 1 šivilja 1 delavec za čiščenje jaškov in kanalov Pogoji: pod 1 in 2 kvalifikacija z večletno prakso pod 3 popolna srednja ekonomska šola ali 5 letna praksa v knjigovod- stvu, pod 4 visokokvalificirana, pod 5 nekvalificiran delavec. Prošnje je vložiti dn 29. 1 >. 19S2. Oseb- ni dohodki po pravilniku. Nastop službe s 1. 1. 1963 ali po dogovoru. STANOVANJA ZA SOBO s posebnim vhodom nud'm 300.000 diin |)()sojiia. Naslov v upravi Usta. ODDAM opremljeno sobo solidnemu tovarišu. Naslov v upravi lista. MIKNI upokojenec z ženo iš?e ali ku- pi dvosobno stanovanje v Celju. Pla- ča vnaprej po dogovoru. Naslov v upravi lista. 150.000 din nudim vnaprej najemnine za manjše eno do dvosobno stanova- nje med Rogatcem in Celjem. Naslov v upravi Usta. ZNANIA želim z inteligentno upoko- jenko Maro nad 50 let. Ponudbe na ogL oddelek pod »Ocean . R A Z N O ISCEM šiviljo, ki bi šla na dom po- pravljati ovratnike na srajcah. Na^ slov v upravi L'sta. GARAŽO oddam. Naslov v upravi lis- ta. V .EDELlO sem izgubila ogrlico (črno- belo). Najditelj se prosi, da jo vrne proti nagradi v upravo lista. ODDAM garažo. Ložnica 30. OBJAVE POGREB.M ZAVOD« Celje - Ipavče- va 3 prodaja po sklepu UO nasl4ednja osnovna sredstva: 1. Garaža v izmeri 13.40 dolžine x 7,20 m širine; 2. Garaža v izmeri 13,40 m dolžine x 3,30 šir-ne. Objekti — garaže se lahko koristijo za skladišče ali delavnice. Garaže se nahajajo v Ipavčevi uLc-i štev. 9. Izklicna cena znaša 1,000.000 din. Ga- raže se lahko prodajo posamezno in si- cer pod točko 1 izklicna cena 600.000 din pod točko 2 izkl'cna cena 400.000 din. Pravico do licitacije ima državni sek- tor. V kolikor pa se garaže ne prodajo državnemu sektorju bo lictacija za privatnike 29. XII. 1962 ob 8. uri. Licifacja bo dne 27. decembra 1962 ob 8. uri v prostor-h garaž. Pred- hodne informacije se dobijo na upravi PZ — Ipavčeva 3. Plačilo se izvrši ta- koj ob prevzemu garaž z bariranim če- kom. Licitacija se bo vršila po predpisih, kateri so določeni v zakonu. Pogrebni zavod Celje IZLETNIK — Turistična agencija, poslovalnica Celje, Titov trg 3 (nasproti avtobusne postaje). Vam nudi: organizacijo izletov in prevozov stro- kovnih ekskurzij z modernimi turistič- nimi avtobusi po domovini in nozemstvu. Za večdnevne zlete nudimo izredae popuste. Posredujemo Vam nabavo potnih listom in tujih vizumov v najkrajšem času. Rezerviramo Vam postelje v spalnik vagonih na vseh progah JŽ in v ino- zemstvo. Pri nas dobite vse vrste to- zovnic. Vršimo menjavo tujih valut, rezer- vacije privatnih in hotelskih sob, imamo posredovalno službo pri menjavi in prodaji počitniških domov in vršimo rezervacije za letni oddih. Preskrbimo Vam avtotaksi. Brezplačno Vam nudimo vse turistične in prometne informacije. V prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije, turistične karte Slove- nije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovalnica je odprta vsak dan od 8. do 13. ure in od 16. do 18. ure. Poslovne prostore imamo v Celju n« Titovem trgu štev. 3 pri avtobusni postaji — telefon 28-41, poštni predal 162. Se priporočamo za cenjena naročila. Uredništvo in uprava Celjske- ga tednika Celje, Trg V. kon- gresa 5, poštni predal 152. Tele- toni 23-75 in 24-23. Tekoči račun pri Narodni ban- ki Celje: 603-11-1-656. Izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna — 400, četrtletna 200 din - inozemstvo 2400 — posamezna številka 20 dinarjev. Rokopisov ne vračamo — sprejem oglasov, razpisov in objav do vsake sre- de do 12. ure PRI NAS IN PO SVETU ob dnevu JLA ob dnevu JLA ob dnevu P o svetu so v tistih težkih dneh, ko se je jugoslovansko ljudstvo goloroko dvignilo na upor, imeli nejasne predstave o dogodkih v Jugoslaviji. Nekateri so bili celo privrženci misli, da je vstaja zo- per okupatorja posledica boja- željnosti, posledica »necivilizira- nega fanatizma«. Niso mogli ra- zumeti, da bi bil lahko na naših tleh pravi boj, če pa je bila pod- pisana kapitulacija in če so ge- nerali bodisi zbežali, bodisi pri- stopili na stran sovra^ika. Gve- rilski boj je bil za možgane ne- katerih vojaških strategov nera- zumljiv pojav, zlasti še, ker o tem literatura vojaških ved ni^ niče- sar omenjala. Toda v Jugoslaviji se je boj s fašističnimi okupatorji in doma- čimi izdajalci vse bolj širil, dobi- val je vse večji obseg. Tako je po nekaj mesecih delovanja parti- zanskih grup in odredov šinila v svet vest, da se Jugoslovani ne mislijo do konca vojne boriti na čisto gverilski način, da vstaja v Jugoslaviji ne bo ostala na nivo- ju nekdanjih hajduških in usko- Skih tradicij. 26. novembra je bilo v Stolicah pri Krupnju posvetovanje. Teda- nji Glavni štab se je preimeno- val v Vrhovni štab, sklenjeno pa je bilo, da se organizirajo po vseh pokrajinah Glavni štabi NOV in POJ. 21. decembra 1941 je bila v ma- lem mestecu Rudu ustanovljena prva brigada, ki je dobila časten naslov — proleterska brigada. Do- tedaj so partizanski odredi sicer imeli čete in bataljone, toda drža- li so se določenega področja in na njem operirali proti sovražniku. Prva proletarska brigada in za njo mnoge ter vse številnejše bri- gade, divizije in korpusi, so dobili novo nalogo, novo taktiko in stra- tegijo. Partizanski odredi so na- padali nenadno, izogibali so se frontalnih borb, enote Narodno osvobodilne vojske pa so dobile nalogo, da podvzamejo večje vo- jaške akcije, da se osposobijo za frontalne borbe, za dolge premi- ke. Brigade in divizije, pozneje pa korpusi, so imeli glavno nalogo, da ponesejo plamen upora po vsej domovini, da osvobajajo čim več- ja področja zasedene domovine, da ustvarijo pogoje za razvoj no- ve ljudske oblasti, da množijo vrste borcev in sestav Narodno osvobodilne vojske z novimi in novimi brigadami. Da bi bolje razumeli pomen vo- jaških enot, vzemimo za primer našo slavno proletarsko XIV. di- vizijo, ki je leta 1944 prinesla pla- men splošne vstaje na Štajersko. Štirinajsta divizija, ki je ob koncu leta 1943 krenila iz Dolenj- ske in prišla čez Hrvaško na Šta- jersko, je na mah spremenila raz- mere v tem delu domovine, ki je bil nasilno priključen k Nemčiji. Sovražnik ni bil več kos položaju, kajti uspehi divizije so zlomili zadnje pomisleke o izidu tega sve- tovnega spopada. Od februarja 1944 je partizanski boj na Štajer- skem nenehno naraščal, tako da so morali hitlerjevci klicati na pomoč celo ustaše, belčke in pla- vo gardo, ki naj bi odvrnila priliv prebivalstva v vrste NOV. Na ta način so brigade in divi- zije NOV od 1941. leta dalje opravljale dolžnost in poslanstvo. Skozi sedem ofenziv je šla naša vojska in vedno močnejša je bila. Ob zaključnih operacijah je imela 51 divizij, poleg teh pa vrsto spe- cialnih enot na kopnem, morju in v zraku. Zadnji sunek je izvršila že kot sodobna in moderno orga- nizirana armada. Okoreli možgani vojaških kro- gov po svetu so že kmalu morali spoznati, da v Jugoslaviji odpor proti okupatorju ni neorganizira- na bojaželjnost posameznikov in skupin. 2e leta 1943 je bil tovariš Tito priznan od zaveznikov kot komandant in maršal. Akademsko izšolani komandanti so hočeš ali nočeš sedli k posvetom z generali, ki so se izšolali v krvavi praksi boja na življenje aU smrt. — Kje je tvoj zaročenec? Nič več vaju ne vidim skupaj? — — Poročil se je. — — Z drugo? — — Ne, z menoj ... — £aen izmed bataljonov prve proletarske brigade z zastavo... dal^akaiHš^ vaina Spopad na indijsko-kitajski me- ji je sicer zadnje dni zastal, ker potekajo pogajanja. Vendar od- prava vzrokov tega spopada ni tako enostaven problem, čeprav tudi pravega vzroka za sovražno- sti niti ni bilo. Indijski premier Nehru je v zadnjem času pogosto poudaril, da se mora indijsko ljudstvo pripra- viti za dolgotrajno vojno. Vojaš- ki spopadi med Indijci in Kitajci potekajo v krajih in pogojih, ki si jih težko predstavljamo. Na naši sliki lahko vidite »pohod« topov- ske enote. Indijski vojaki so se morali vpreči v sicer močno vo- jaško vozilo, ki vleče top. Druga- če ne gre, kajti stroj ne zmore strmine v deželi pod streho sve- ta. Vojaštvo in prebivalstvo mora sproti graditi ceste, ki jih doslej ni bilo, nekdanji način oskrbe na konjskih samarjih pa za vojne prilike ni več zadosten. Pod osemtisočaki, v krajih kjer so si tudi zdaj ljudje le s težavo pripravili skromen vsakdanji griž- ljaj, se ponavlja tragedija člo- veštva, ki ne zna reševati proble- mov brez vojn. Da je ironija še večja, napadena je bila dežela, ki se je vedno iskreno borila za mir. Vpreženi v avto se indijski vojaki mučijo s strmino pred bojem ... Beseda in dejanja Slika črnske matere z otrokom je povzeta iz ameriških virov. Ma- ti in otrok sta oba pravi simbol zdravja, lepote in življenjske vi- talnosti črne rase. Toda slika je posneta v Afriki... je dobival pisma, da je najbolj bedast, ker je denar vrnil. Vrh vsega ga je država obremenila z davkom od prejete nagrade, ne- srečnež je moral vzeti sina iz šo- le, ker so ga sošolci zmerjali, da je sin največjega bedaka. In konč- no tudi hollywoodska družba, ki je hotela posneti film o njem, se je premislila, češ, črnec v glavni vlogi ni privlačen za ameriške ki- noobiskovalce. Taka je razlika med besedami in dejanji. Lepa črnska mati z otrokom v ameriških revijah je ironija. Pod sliko bi morali napi- sati (Američani namreč): Srečna mati v srečni Afriki. Srečni smo tudi mi, da je v Afriki in ne pri nas... Kakor da so afriški črnci kaj drugega kot ameriški, tako izgle- da to navdušenje nad svobodno Afriko in njenimi narodi ob isto- časni rasni nestrpnosti v ZDA. Zelo značilen je dogodek okoli najbolj poštenega Američana le- tošnjega leta. Takole je bilo: Cmec, oče številne družine je našel aktovko z 240.000 dolarjev. Ko je zvedel, kdo je lastnik, je denar vrnil. Denar je bil last ame- riške banke. Banka mu je dala običajno nagrado, časopisi pa so črnega Američana proglašali za najbolj poštenega. Toda poštenjak IZ ZGODOVINE USTAVNOSTI Od Lenina do Stalina v carski Rusiji, ki ji je Marx dal ime »žandar Evro- pe«, se je ustavnost najpoz- neje razvila. Rusija je dobila svojo navidezno ustavno ure- ditev »dumo« šele v začetku tega stoletja po rusko-japon- ski vojni. Pravo in hkrati tudi čisto nov tip ustave je Sovjetska zveza dobila po zmagi revo- lucije leta 1917 v »Deklara- ciji o pravicah narodov Ru- sije« in leta 1918 v »Dekla- raciji o pravicah delovnega in izkoriščanega ljudstva«. To je bila Leninska ustava, ki se je izpopolnjevala in leta 1924 dobila vsesovjetski značaj kot zvezna ustava ZSSR. Po Leninovi smrti je Stalin z vse večjo osebno urzurpa- cijo oblasti spreminjal tudi leninova načela in ustavnost v ZSSR. Medtem ko je Le- nin postavljal socialistično demokracijo kot temelj iz- gradnje socialistične države, je Stalin poveličeval vlogo države, državno lastnino na- mesto družbene, centralizira- no oblast v imenu delovnih ljudi. Mimo določil ustave je Stalin samovoljno spreminjal ustavo samo in njene temelj- ne točke, razpuščal avtonom- ne republike, preseljeval ce- le narode itd. Sovjetska ustava pod Stalinom sicer ni bila ukinjena, je pa bila za- časno negativni zaradi kul- ta osebnosti Utalina, skoraj mrtev akt. To preziranje so- cialistične demokracije in iMstave pod Stalinom je ustvarilo pogoje za dogodke in tak notranji razvoj, ki da- nes v Sovjetski zvezi doživ- lja tako kritiko in tako zna- čajne spremembe. Sovjetska ustava se vrača v tir, ki ga je začrtal veliki Lenin. Med vzporedniki in poldnevniki NAMESTO NAGRADE... Vojak iz enote, ki je nastanjena v okolici Taranta (Italija), se je samoiniciativno vadil v strelja- nju. Na bližnji hribček je posta- vil lepenko in pridno streljal. Naenkrat se je strahovito posve- tilo in zagrmelo ... Vojak se je iz nezavesiti zbudil v bolniški sobi vojaškega zapora. Povedali so mu, da je v svoji strelski vnemi spravil v eksplo- zijo skladišče municije, ki je bilo maskirano pod omenjenim hribčkom. SODOBNI NEMŠKI >REBUS< V aferi, ki jo je v Nemčiji povzročila aretacija urednikov revije ^SPIEGKLodobno. One nastajajo vzrok, da se nekateri pojavi, ki so dosedaj bili posledica vojn, kaže- jo v mirnem času. Da, tako daleč smo prišli, da bomo lahko govo- rili o žrtvah vojne, ki je še ni in je morda tudi ne bo. Vsi se spominjamo, da so leta 1958, ko so Američani preizkuša- li vodikovo bombo na atolu Biki- ni, japonski ribiči prišli v zunanji pas sevanja. Nekaj jih je umrlo, drugi pa ostali s težjimi posledi- cami. Mesece in mesece so na Ja- ponskem preverjali vsak tovor ri- biškega plena. Mnogi ribiči so od- hajali lačni k lačnim družinam in to kljub bogatemu lovu ... Ribe so bile radioaktivne. Človek lahko kontrolira člove- ka, lahko kontrolira razna živila v prehranbeni industriji. Ne more pa kontrolirati rib v morjih in je- zerih, ne more kontrolirati ptičjih jat pod oblaki, ne more kontroli- rati prehrane prebivalstva v kra- jih, kjer je proizvodnja naturalna in menjava celo nedenarna. Mnoge vodne živali imajo spo- sobnost, da absorbirajo \'ečje ko- ličine kalcija, ki je potreben za formiranje okostja. Kalcij pa ima veliko afiniteto do radioaktivnih izotopov. Dovolj je, da pade slab radioaktiven dež na neko močvir- je, jezero ali morje. Vodne živali postanejo na mah radioaktivne in potem gre to naprej kot tista ba- sen z repo. Ribe se hranijo z raz- nimi vodnimi živalcami, z riba- mi se hranijo tako ljudje kot pti- či, ptiči se selijo iz kraja v kraj in kaj je potem čudnega, da v Ita- liji padajo ptice brez strela izpod neba in kdo lahko zagotavlja, da tudi med ustreljeno divjo perut- nino ni radioaktivnih primerkov, ki gredo v lonec in na mizo. Ra- dioaktivno lahko postane vse, od živali do zelenjave. Taka hrana gre skozi nas, toda sevanje osta- ne, radioaktivni delci se kopičijo v kostnem mozgu, v mehkih delih telesa, kvarijo kri, napadajo ob- čutljive dele spolnih organov in onesposabljajo v večjih dozah zmožnost za razplod sploh, v manjših dozah povzročajo nenor- malno rojene, mrtvo rojene ali dedno obremenjene otroke. Vedno večje je kopičenje radioaktivno- sti, kolikor več atomskih posku- sov ovija svet z gobastimi oblaki, tolikor dlje traja ta brezumna oboroževalna tekma. 2rtve atom- ske vojne so že in še bodo, pa čeprav do atomske vojne nikoli ne bi prišlo. Atomske posledice so s svojimi eksplozijami še ne- raziskano področje, ki mu znanost še ne more preiskati vseh mož- nosti. Za to so potrebne genera- cije. Nekoč so vojne povzročile celo vrsto nesreč, od epidemij do la- kote zaradi uničevanja normalne- ga poteka življenja v družbi ter proizvodnji. Sedaj pa se utegne zgoditi, če bi šlo vse v tej smeri naprej, da bomo mi in naši po- tomci zaprepaščeni sedeli ob pol- nih skledah in se je ne bomo upa- li dotakniti. Ce se s poskusi ne prenehajo igrati bodo velesile ne- hale biti velesile, ker ne bo pri- rastka, ker bo rojstev manj kot smrti. Ce mu je potem vojna sploh še potrebna? Kakor da atomska nevarnost že razkraja možgane ljudi, ki so odgovorni za zločin, ki ga hote in zavestno izvršujejo nad člove- štvom. Vsi zagotavljajo, da atom- ske vojne »najbrž« ne bo. Atom- ska vojna pa že poteka, s to raz- liko da ne padajo milijoni seda- nje generacije, temveč da je že ogroženo rojstvo bodočih genera- cij. (Konec) (Po Narodni armiji) Kako jim privoščimo njihov dober tek pri jedi. Kaj pa jutri?