a L u iri i Tur: i Tj
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO
ŠTEV. 11
NOVEMBER 1974
ODGOVORNI UREDNIK BRALCEM ALUMINIJA
SODOBNO KOMUNICIRANJE
Komunikacije so bistven del delovnega procesa, samoupravnih odnosov, predvsem pa samoupravnega odločanja.
Obveščanje v tovarni je še posebej v sedanjem času po-ostala zelo odgovorna in težka naloga za vse tiste, katerim je obveščanje neposredno oz-
dodatno delo, in tudi za tiste, katerim je obveščanje samoupravna dolžnost.
V tovarni se nenehno kaj dogaja, področij, o katerih naj bi bili delavci obveščeni, je toliko, da človek z vsemi temami domala ne more biti seznanjen. Ob tem postaja o-
čitno, da je sredstev obveščanja v tovarni premalo, saj je skoraj edini način obveščanja naš časopis »Aluminij«, ki pa ne more narediti tistega, da bi ljudje lahko rekli — popolnoma smo o vsem obveščeni!
Uredništvo se trudi, da bi posredovalo kar se da največ
informacij, vendar jih brez njihovega, dotoka ni možno posredovati.
Ugotavljamo, da je problem tudi v tem, ker se delavci premalo zavedajo, da poleg pravic, ki jim jih daj d samoupravljanje, obstajajo tudi (Nadaljevanje na 2. strani)
LETNIK XII
PROSLAVE
OB TOVARNIŠKEM PRAZNIKU —
21. NOVEMBRU
Letos praznujemo dvajsetletnico proizvodnje v naši tovarni. Ta dogodek ibomo proslavili s programom prireditev, ki so se pričele z Alu-minijado in se nadaljevale s športnimi tekmovanji in se zaključujejo s svečano proslavo na sam praznik — 21. novembra.
Natančnejši program proslave je tak-le:
20.	november
ob. 11. uri: svečana seja delavskega sveta, ob 12. uri: otvoritev razstave umetniške fotografije tovariša Stojana Kerblerja, dipl. ing., in akvarelov tovariša Julija Ošlovnika — v upravnem poslopju, ob 18. uri: na predvečer praznika bo kulturna prireditev, katero bodo izvedli ljubljanski gledališki umetniki: Nada Vidmarjeva, Ladko Korošec, Boris Kralj, Marjan Kralj, Frane Milčinski-Ježek, Silvo Mihelčič, Rajko Koritnik, Zdenka Lu-kec-Čuden.
21.	november
ob 9. uri: sprejem gostov ob 10. uri: svečana proslava v hali strojne delavnice TOZD Vzdrževanje,
ob 19. uri: prosta zabava z godbo za člane kolektiva v restavraciji Kidričevo in na gradu v Ptuju.
V soboto, 23. novembra ob 19. uri bo v restavraciji Kidričevo prosta zabava.
Ob jubilejnem tovarniškem prazniku bo izšlo v obliki brošure tiskano gradivo, kjer bo v besedi in sliki prikazano delo in življenje v naši tovarni skozi 20 let, odkar je stekla proizvodnja.
'Brošuro bo dobil vsak član kolektiva brezplačno. Gradivo je bilo skrbno zbrano in prirejeno tako, da bo ostalo zapisano to, kar bi sicer sčasoma šlo v pozabo, saj je med nami vedno manj tovarišev, ki so sodelo-vali pri izgradnji in razvoju tovarne.
■
.
V:
Prvi aluminij
OB 20-LETNEM JUBILEJU 29. ^^fcjVlBER M P]
Is t
TOVARNE IN PRAZNIKU NAŠE DEL K REPUBLIKE
DS Skupnih služb
OSTI TER
!Mi|f>|AyMPlöRGANI V OZD IN
iuIbenopoléiónih ORGANIZ,
PODJETJA - UREDNIŠKI ODBOR „ALUMINIJA”
PREDSEDNIKI DS O SAMOUPRAVLJANJU
Samoupravljanje je dolžnost vsakega delavca, kot pravimo in kot je napisano v ustavi in vseh samoupravnih aktih. Ali je ta dolžnost prisotna tudi v naši delovnj: organizaciji, to smo poskušali zvedeti z malo anketo med predsedniki DS.
Ker vsi dobro vemo, da pri uresničevanju novih predpisov in novih oblik samoupravljanja ponavadi naletimo na določene težave, smo ob 20. obletnici TGA, zastavili o tem nekaj vprašanj predsednikom DS v naši delovni organizaciji. Na vprašanja, ki segajo v
glavnem na področje samoupravljanja, odnosov do samoupravljanja in njegovega uveljavljanja v kolektivu; na žalost, do zaključka redakcije nismo uspeli dobiti mnenj vseh predsednikov DS.
VPRAŠANJA;
1.	Kakšna in v kolikšni meri je vloga samou.pravljanja zaživela pri nas po sprejetju nove ustave?
2.	Kaj želite ob 20. obletnici TGA sodelavcem?
VOJO VELICKOVIC, PREDSEDNIK DS TGA:
# V 15. členu Ustave SRS piše: »Delavec v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, ima neodtuljivo pravico, da dela s temi sredstvi, da bi zadovoljeval svoje osebne in družbene ptrebe; da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odloča o svojem delu, o pogojih in rezultatih svojega dela.«
Ta in ostali členi ustave so bili tudi naše vodilo pri uresničevanju samoupravnih pravic in dolžnosti vsakega čla-
SODOBNO
KOMUNICIRANJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
DOLŽNOSTI. Te pa vsi skupaj premalo izpolnjujemo.
Izdajanje časopisa ni tako poceni zadeva. Namen časopisa pa je dosežen le tako, da ga tisti, kateremu je namenjen, tudi prebere, pa da v njem sporoča svoja mnenja, predloge in druge informacije. MANJKA NAM SAMO-UPRAVLJAVSKE ZRELOSTI.
Prepričan sem, da je problem obveščanja lahko, rešljiv, brž ko bodo vsi, posebno pa delegati in družbenopolitično delujoči sodelavci zavestno izvrševali svojo primarno nalogo, da o vsem informirajo takoj vse tiste delavce, katere so na sestankih zastopali in v njihovem imenu odločali. To je prvi glavni in najpomembnejši pogoj zg obveščanje kolektiva, če tak način obveščanja v kolektivu ne bo stekel, potem še tako izdelan sistem ostalega obveščanja v tovarni — za polno obveščanje (predvsem pravočasno) ne bo zadostoval.
Predlog, da bi uvedli nekak informativni list za združeno podjetje, ki naj bi izhajal vsaj
2-krat tedensko, ne bo dosegel svojega namena, če ne bodo samoupravni organi, izvršilni organi, službe in družbenopolitične organizacije REDNO DOSTAVLJALE informacije novemu informativnemu centru, ki bi moral biti v ta namen organiziran.
na organizacije združenega dela TGA. Naloge, ki so nam bile določene s sprejetjem u-stave, niso bile majhne in ne nezahtevne. Izkušenj in primerov iz preteklega obdobja samoupravljanja je sicer bilo dosti, vendar je bilo potrebno najti recept, da v novih pogojih samoupravljanja čimhitreje uresničimo »delavske amandmaje« in vsakemuf članu organizacije združenega dela omogočimo neposredno odločanje.
V skladu s tem smo organizirali tudi 3-dnevni seminar, na katerem smo poskušali no-v|e samoupravljalce čimbližje seznaniti s splošno problematiko, ki bi jo naj reševali v svojem mandatnem obdobju kot delegati. Osnovni cilj je bil: seznaniti delegate z delegatskim sistemom, z ustvarjanjem in delitvijo dohodka, pravicami in dolžnostmi vsakega samoupravljalca.
Naloga, ki smo jo izvedli, ni bife, niti malo lahka in sadovi niso zaenkrat tako vidni, vendar kaže pri tem upoštevati, da smo v naših ljudeh zasadili nekaj, kar je danes le še kal, v bližnji prihodnosti pa bo že dobra rodna njivta.
# Ob 20. obletnici obratovanja prve tovarne aluminijske industrije v Sloveniji bi vsem sodelavcem v TGA zaželel čimveč uspeha pri gospodarjenju in samoupravljanju, ki sta med seboj neločljivo povezana. Želim, da bi predvsem sami spoštovali svoje pravice in dolžnosti do dela, pravice, ki nam jih zagotavlja ustava, pa naši samoupravni sporazumi in akti; poskušajmo z več angažiranosti reševati vse proizvodne naloge enako kot samoupravne in ENAKO VREDNOTIMO SVOJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI, ki izhajajo iz združenega dela s sredstvi družbene lastnine.
Bodimo samoupravljavci v pravem pomenu te besede in se borimo za dobrobit celotne delovne organizacije, bolj kot za osebno zadovoljevanje včasih neupravičenih zahtev zaradi nekega lažnega prijateljstva in solidarnosti. Največ ji prijatelji in maksimalno solidarni bomo l,e takrat, ko bomo svoje obveznosti in dolžnosti do samoupravljanja in proizvajanja izvajali disciplinirano, s polno odgovornostjo in z zavestjo, da le skupaj z združenim delom predstavljamo pomemben člen v verigi družbenih uspehov naše domovine.
IVAN LAH — PREDSEDNIK DS TOZD TOVARNA GLINICE:
• Takoj po sprejetju, nove ustave in nato z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela v naši delovni skupnosti smo si na moč prizadevali, da bi se samoupravljanje v naši temeljni organizaciji združenega dela, v Tovarni glinice, razvilo do vseh tistih norm in pravic, ki izhajajo iz ncvih ustavnih sprememb in nove ustave.
V samoupravne organe je bilo vključenih veliko število novih čijanov, ki so tokrat prvič pričeli aktivno delovati v organih samoupravljanja. Povedati moram, da sicer v celoti nismo uspeli, čeprav nam novia ustava daje široke možnosti in pravice, seveda pa tudi dolžnosti, katere bi naj enakovredno izvajali. Zaželeno je, da bi po sprejetju nove ustave in vrste notranjih samoupravnih aktov naše samoupravno delo mnogo bolj zaživelo in da bi povsem prišlo do izraza resnično samoupravljanje po neposrednih proizvajalcih. Vsekakor je samoupravljanje pri nas po novi ustavi kljub mnogim spodrsljajem doseglo precejšen napredek. Že samo dejstvo, da je v te organe vklju-
čenih iz dneva v dan vse več neposrednih proizvajalcev, nam daje velike in širše možnosti za dosledno izvajanje vseh zastavljenih nalog v naših samoupravnih aktih in v okviru nove ustave.
# Ob 20-Iietnici obratovanja naše tovarne želim vsem našim članom delovne skupnosti izreči iskrene čestitke — z željo, da bi tudi v bodoče naše
naloge, ki niso niti malo lahke, reševali z nadaljnjimi u-spehi, saj smo v minulih 20. letih dokazali, da znamo detain in upravljati, če se za to tudi vsi potrudimo do maksimama svojih moči in sposobnosti. Zatorej: iskrene čestitke ob jubileju in tudi moje želje za uspešno izvrševanje vseh nalog v bodoče.
ANTON KOSI, PREDSEDNIK DS TOZD TOVARNA ALUMINIJA:
Na osnovi določil nove ustave in izrečene volje delovnih ljudi v združenem delu Aluminij je ustanovljena Temeljna organizacija združenega dela Tovarna aluminija.. S tem delovni ljudje uresničujejo medsebojne odnose, temelječe na neodtujljivi pravici do sat-moupravljanja in neposrednega odločanja o zadevah, iki so precizirane v sprejetem statutu TOZD Tovarna aluminija.
Na področju samoupravnih odnosov je mnogo storjenega, še več pa bo potrebno, samoupravljanje je proces humanizacije odnosov delavcev, ki združujejo svoje delo.
Ustava in Statut obvezujeta delavce v združenem delu, da odločajo o dohodku, ki ga u-stvarjajo, ravno tako pa določata obveznosti in odgovornost slehernega delavnega človeka,
ki združuje svoje delo v temeljni organizaciji. Teh odgovornosti pa se še danes premalo zavedamo, v nekaterih primerih se je celo nočemo zavedati.
Z intenzivnim delom pri utrjevanju samoupravnih odnosov vseh delovnih ljudi, z nenehnim izpopolnjevanjem in i-zobraževanjem vsakega posameznika na tem področju bo
samoupravljanje resnično takšno, kot si ga želimo — kot smo si ga zapisali tudi v naših samoupravnih aktih.
S sprejetjem statuta TOZD Tovarna aluminija so ustanovljene delovne skupine kot najmanjše organizacijske oblike samoupravljanja in samoupravnih odnosov. Vsaka delovna skupina ima svojega predsednika, teh je 19, ima tudi
tako imenovanega mentorja, ki odgovarja za pravilno tolmačenje samoupravnih aktov in drugih notranjih predpisov, dolžan je vaditi politiko pravilnih samoupravnih odnosov. S takšno obliko in načinom dela je narejen korak naprej; to je ,sprememba v samoupravnih odnosih, samoupravljanje je del delovnega procesa, katerega moramo nenehno razvijati in izpopolnjevati.
Z novo ustavo in samoupravnimi akti je v TOZD Tovarna aluminija dobilo samoupravljanje novo obliko, na-dalnje prizadevanje pa bo usmerjeno k še večjemu uveljavljanju samoupravljanja.
# Ob 20. obletnici rednega obratovanja Tovarne želim vsem delavcem — proizvajalcem — obilo delovnih uspehov in sodelovanj« !
})
Haložani
il
NASI
DVAJSET
je naslov zbirke sliik — fotografij, ki jih tokrat razstavlja nas znani umetnik fotografije, tovariš Stojan Kerbler, dipl. ing., iz TOZD Aluminij.
Razstavo je umetnik pripravil v čast 20-letnice proizvodnje naše tovarne, saj je mnogo naših sodelavcev prav s tega področja.
Avtor je s posebnim, njemu lastnim uspehom prikazal ljudi — posameznike, ki jih je »loviF« s svojo kamero v njihovem
vsakdanjem okolju — od Stoperc, Žetal, Leskovca, Cirkulan in Zavrča. Zbirka »Haložani« je le še nadaljnji korak tovariša Kerblerja pri njegovem umetniškem delu., saj je v svetu že dolgo znan kot mojster umetniške fotografije, pri nas doma v ptujski občini pa mu sčasoma priznavamo mesto, ki mu gre. Tovarna ga je v njegovih prizadevanjih podprla s tem, da je prevzela pokroviteljstvo nad razstavo in omogočila izdajo kataloga te zbirke.
Stojan Kerbler: Gruškovec 74-1
IN
VEČLETNIM
TOZD ALUMINIJ
Ferlež Anton, Krajine Franc, Majcen Helena, Resnik Vida, Vreže Franc, Ciglar Miroslav, Frigi Anton, Ferk Konrad, Ivanuša Ivan, Kmetec Stanislav, Lah Franc, Leskovar Franc, Levanič Alojz, Lazar Rudolf, Mikec Jožef, Murko Vinko, Milošič Alojz, Petrovič Venčeslav, Rajih Franc, Solov-jev Boris, Svenšek Alojiz, Ska-za Franic, Senijor Stanko, Šmi-goc Janez, Vtič Jože, Žižek Franc, Bo,gme Stanko, Dogša Anton, Emeršič Franc, Filipič Franc, Jerič Franc, Kostanjevec Ivan, Korošec Franc, Kirbiš Edvard, Kmetec Alojz, Klajnšek Franc, Kolarič Ignac, Ostroško Ludvik, Petek Franc, Rodošek Franc, Turk Blaž, Vedlin Mirjan, Vitez Geza, Zver Vincenc, Hriberšek Franc, Kozel Alfonz, Rasi Franc, Ačimovič Dragoljub, Fridauer Janez, Kolarič Franc, Premužič Srečko, Jabločnik Maks, Kirbiš Anton, Mlinarič Rudolf, Potočnik Maks, Rožman Jožef, Terbuc Franjo, Toplak Jože, Hertiš Franc, Je-renko Janez, Kamenšek Anton, Kolednik Ferdinand, Krajnc Franc, Martinčič Ciril, Pulko Janez, Stumiberger Franc, Žnidar Jožef.
TOZD GLINICA
Čulibrk Frida, Firbas Pepca, Kokol Anton, Metličar Janez, Anžel Anton, Draškovič Anton, Ekart Franc, Godec Stanislav, Gojkošek Janez, Gunžer Štefan, Hrenko Miroslav, Hanželič Stanko, Hertiš Janez, Hrenko Ivan, Intihar Franc, Ivančič Ivan, Janžekovič Slavko, Janžekovič Ernest, Jakah Franc, Juš Janez, Junger Franc, Kores Janez, Kuha-r Jakob, Kovačec Vincenc, Ko-zoderc Ivan, Kokol Ivan, Klajnšek Lovro, Kramberger Ludvik, Koizelj Franc, Metličar Matevž, Mohorko Janez, Marušek Rudolf, Merkuš Franc, Mlakar Ludvik, Petek Franc, Pišek Stanko, Robič Jože, Repič Justin, Rozman Avgust, Repinc Anton, Skledar Štefan, Slatič Alojz, Skledar
Gradnja tovarne
TOBAK ZA NJUHANJE JE PRIPOMOGEL, DA JE TOVARNA GLINICE V LETU 1954 ŠE PRAVOČASNO ZAČELA S PROIZVODNJO
Rešila tisto, kar nista mogla nemška strokovnjaka
(Nadaljevanje s 3. strani)
Martin, Žohar Jakob, Širovnik Jernej, Širec Jožef, Štumber-ger Franc, Tomanič Anton, Težak Oto, Turk Martin, Vedlin Otmar, Vrabl Anton, Vidovič Jože, Vaupotič Jože, Zafošnik Anton, Zemljič Stanislav, Žerak Anton, Žuran Mirko, Bratuša Franc, Braunstein Jože, Dončec Štefan, Furman Anton, Frčeč Štefan, Gajšt Stanislav, Hertiš Anton, Hanžekovič Štefan, Hriberšek Dušan, Kova-čec Stanko, Kozel Franc, Kur-bus Jurij, Korže Ciril, Kolarič Peter, Meznarič Franc, Malek Ivan, Mohorko Rudolf, Mihelič Ivan, Petelinšek Franc, Plajmšek Jožef, Pesrger Ludvik, Pišek Feliks, Repec Jožef, Svemšek Maks, Smiljan Jakob, Sakelšek Franc, Sukič Ludvik, šterbal Franic, Verbančič Janez, Vajdič Feliks, Zelenjak Jože, Zajc Jožef, Zaigoranski Martin, Žerak Anton, Žnidar Viktor, Bu-rjan Ivan, Cafuta Ivan, Čančar Martin, Frank Jože, Horvat Franc, Jus Viktor, Kota Ivan, Kozoderc Franc, Kužner Ciril, Merc Andrej, Muzek Franc, Plajnšek Ana, Pšaijd Janez, Pišek Janez, Šegula Alojz, Turk Martin, Turk Janez, Topolovec Anton, Visenjak Franc, Zorec Božena, Zupančič Jože, Zupančič Štefan, Emeršič Jožef, Hadler Štefan, Koren Franc, Kokol Franc, Mojzer Martin, Pulko Stanislav.
TOZD VZDRŽEVANJE:
Belšak Rudi, Cafuta Janez, Erbus Janez, Ferenčič Edvard, Jerenko Alojz, Lah Ivan, Lampič Stane, Meglič Stanislav, Menoni Edi, Novak Franc, Žuran Janez, Kmetec Maks, Kranjc Ivan, Zadnik Angela, Bezjak Janez, Brglez Viktor, Celan Rudi, Emeršič Rudi, Frčeč Matija, Fuiks Štefan, Galun Jakob, Gotvajn Franc, Gotvajn Miran, Grahi Ivan, Gegič Peter, Goričan Stanislav, Hertiš Stanko, Hlušička Rudi, Hazabent Viktor, Horvat Janez, Ivanuša Stanko, Jeza Mihael, Jagarinec Jožef, Kampi Ivan, Klajderič Franc, Kosi Franc, Klajderič Zvonko, Kokot Stanko, Kramberger Konrad, Kiseljak Lovro, Ko-pajnik Ivan, Kuret Jože, Klajnšek Anton, Koren Franc, Kor-nik Alojz, Korpič Maks, Mohorko Anton, Mesarič Ivan, Nadelsberger Anton, Pišek Ivan, Poplaitnik Ivan, Petrovič Ivan, Panikvar Franc, Piž-moht Emil, Rapmre Anton, Skok Matevž, Slešič Anton, Spolen afe Jakob, Spolenak Karl, Smrtič Mirko, Svenšek Franc, Sok Stanko, Štrucl Anton, Turk Franc, Vidovič Franic, Vnuk Ivan, Vindiš Franc, Vrtačnik Janez, Voča-nec Konrad, Zaspan Mirko, Zupanič Viktor, Zadravec Franc, Zupanič Alojz, Zajc Franc, Zupanič Franic, Zemljič Avgust, Žerak Martin, Adamič Mirko, Emeršič, Miha, Fakin Jakob, Frigi Jožef, Juriševič Janez, Jevšovar Franc, Jurjaševič Peter, Knez Vinko, Klep Viktor, Lubej Janez, Maroh Franc, Ostroško Jože, Pal Janko, Pa-vec Franc, Polajžar Ivan, Ratajc Ivan, Rudolf Angela, Šprah Janez, Vrečar Ernest, Vehovar Franc, Žnidarič Ste-vo, Firbas Ivan, Fajt Ladislav, Jazbec Ciril, Pal Stanislav, Šoe-honja Albin, Vtič Alojz, Čeh Franc, Kokot Jožef, Mojzer Milan, Menoni Alojz, Špicer Jože, Valetan Franc, Korpar Franc, Vinter Stanko.
DS SKUPNE SLUŽBE
Gorup Boris, Kac Elfrida, Tonejc Stane, Anžel Ludvik, Ačimovič Matilda, Šurjan Ludvik, Bednjički Mihael, Bogme Franc, Duh Franc, Godec Franc, Galun Franc, Gajser Jožef, Grabar Franc, Gradišnik Marija, Hliš Jože, Huzjan Stanislava, Jus Ivan, Kondrič Miroslav, Koletnik Franc, Kr-neža Fridolin, Kozoderc Rudolf, Kajzovar Vladimir, Kostanjevec Janez, Lončarič Franc, Medved Jože, Murko Marija, Prešiček Franc, Pav-linek Stijepan, Primožič Angela, Ranfl Albin. Sluga Ludvik, Sluga Anton, Špoljar Marija, Ščurič Antonija, Toplek Andreji Tamšer Ivamika, Vratič Franc, Zamuda Jožef, Zupanič Stanko, Brglez Anton, Čuček Tanka, Hmelina Štefka, Kolarič Darinka, Mazera Ivan, Stupan Katarina, Andrašič A-lojz, Herman Ivan, Kovačič Stanislav, Kuret Savat, Klančnik Rozika, Kolarič Branko, Mesarič Stanislava, Operčkal Jože, Krampi Angela, Kolarič Valter, Elsner Pavla, Šebiula Jožef, Toplek Marjana, Auer Franc, Erbus Stanislav, Gulin Kristina Jurič Franc, Kranjc Metka, Kiselak Štefan, Lajh Janez, Miuršee Kristina^ Praprotnik Stanko, Slameršek Franc, Šegula Stanislav, Težak Zora, Verbek Štefan, Horvat Alojz, Kranjec Angela.
TOZD PROMET
Levanič Karel, Arnejčič Rudolf, Klinc Stanko, Mesarič Ludvik, Štumberger Janez, Turk Jože, Verlak Janez, Berger Jožef, Ceci Franjo, Cuš Vinko, Frčeč Jožef, Kurilič Anton, Nežmah Štefan, Verlek Vinko, Zupanc Jurij, Arnuš Anton,, Kozel Ivan, Krojisl Josip, Mesarič Janez, Prepelič Marko, Štajner Franc, Prelog Viktor.
Gornji naslov je malo nenavaden, vendar resničen. Vem, da ho marsikateri, ki bo prebral že gornji naslov, mislil, ta je pa res iz trte zvita. Vendar je med tem časom poteklo 20 let in s tem je zbledelo mnogo spominov, ostali so le tisti, ki so dali izrazit pečat preteklosti.
Navsezadnje pa tudi naša tovarna v notranjosti ne izgleda več taka, kakor smo jo prvotno instalirali in spustili v obratovanje.
Ko je leta 1954, nekje v mesecu juliju, bilo v tovarni glinice vse pripravljeno za po-
skusno obratovanje, so redno zakurili v kotlarni. Para, ki smo jo proizvajali, nam je dobrih 14 dni služila samo za izpihovainje cevovodov in raznih posod. Ker ljudje izven tovarne niso vedeli, kaj se v tovarni dogaja, so mislili, da se bliža sodni dan. Kmetje v okoliških vaseh so govorili: češ, če bo ta tovarna povzročala tak trušč, potem nam bo vsa živina pobegnila in ne bomo mogli tu živeti.
No, vendar je bilo sčasoma tega konec in zakurili smo še plinske generatorje, ,ki so nam dajali plin za naše rotacijske peči in tako smo začeli s prvim sušenjem boksita. Tu, na začetku, je razen nekaj zari-banih ležajev in delilcev bilo še vse kar v redu — do separacije. Takrat smo imeli v separaciji montiran stolpni sistem — to je postopek jng. Fulde, ki se razlikuje od današnjega autoklavmega (kontinuiranega Bayerja) predvsem po tem, da smo takrat imeli namesto današnjih membranskih črpalk le črpalke vhodnega luga, oziroma, danes imenovanega razklopnega luga.
Kakor danes vsi vemo v Glinici, da so nam membranske črpalke srce obratovanja Glinice in če so te v okvari, potem tudi vsi ostali ne proizvajajo, enako je bilo takrat s črpalkami za vhodni lug.
Večina črpalk je bilo kupljenih v Zahodni Nemčiji pri tvrdki »Amag«, tako tudi že omenjene. Vendar to ni nič zanimivega in tudi verjetno nikdar ne bi večji krog članov kolektiva vedel zanje, če bi z njimi ne prišlo do izrednih težav pri spuščanju v obratovanje.
Ko so bili stolpi napolnjeni s posušenim boksitom, bi morali skozi tega Dotiskati razklepali lug s tlakom 18 do 20
atmosfer. Tu bi še navedel, da nobeno napravo, ki je šla v redno obratovanje, kljuib temu, da je bila prej preizkušena, nismo smeli zagnati brez prisotnosti dr. ing. Vogla in našega takratnega tehničnega direktorja ing. Grünfelda.
Tako smo neke noči morali zaigmati to črpalko. Vendar je od vseh treh črpalk vsaka tekla le po 10 do 15 minut in takoj je bila v notranjosti za-ribana do take mere, da se je ni dalo več zagnati. S tem je seveda bil tudi konec nadaljnjega poskusnega obratovanja za nedoločen čas.
Zjutraj, ko smo prišli re-montniki v službo, nas je pred vrati strojne delavnice čakal dr. ing. Vogel in najprej vprašal, če se razumemo kaj na te vrste črpalk, češ nastale so velike težave m proizvodnje ne bo, če ne bomo znali popraviti teh črpalk. No, tisti, ki smo takrat že sedem in več let montirali to tovarno, smo vedeli, da je lahko to za nas hud udarec. Zaradi tega ismo se po svojem znanju in sposobnostih lotili izdelovanja nadomestnih delov, ki so v črpalkah dobesedno zgoreli. Vendar od tistega jutra, ko smo začeli izdelovati dele, nismo več prenehali. V delavnici smo obedovali, večerjali in tudi kako urico podremali, na žalost pa od tega ni bilo nobene koristi. Brž, ko smo črpalko sestavili ,-n jo montirali, pa dali v obratovanje, že je bila tudi uničena. Ker smo vse poizkusili in nismo več našli nobene pametne rešitve, smo poklicali tovarno, ki je črpalke dobavila. Ta je takoj s prvo letalsko zvezo poslala svojega glavnega inženirja in monterja. Oba sta bila tretji dan že tukaj, seveda brez rezervnih delov. Monter je po trditvah
NEKAJ „OKROGLO” OŠILJENIH
9 Neke noči jeseni 1946, nekako ob 2. uri zjutraj, je nekdo potrkal na vrata mojega stanovanja na Gradu. Odprem vrata in zagledam našega ekonoma tov. Selana z dvema puškama. Še preden sem ga od začudenja lahko kaj vprašal, mi je pomolil puško in rekel: »Grad bodo napadli!« in je odhitel. Tako sva vsak na eni strani hodnika čakala pri oknu na napad, katerega pa k sreči ni bilo.
• Nekako jeseni 1947, ko so se še vedno pojavljali glasovi o bandah, smo neke noči slišali streljanje v tovarni. Ker pa je hitro potihnilo, nismo ničesar storili. Drugo jutro je prišel ves ponosen komandir straže k direktorju in je poročal: »Odbili smo sovražni napad na tovarno!« Komandir še ni dobro končal s poročilom, ko zazvoni telefon in se oglasi Udba iz Ptuja — kaj vendar mislimo, da na njih streljamo. Končno smo zadevo pojasnili. Udba je imela tisto npč hajko, a ni o tem obvestila tovarne. Stražarji so videli sence onkraj ceste in ker se na poziv ni nihče oglasil, so začeli streljati. Na srečo so bili tovariši od Udbe toliko prisebni, da so se umaknili. Nihče ni bil ranjen, samo avtomobil od Udbe je dobil par lukenj.
PRED DVAJSETIMI LETI O NAS
PRED DVAJSETIMI LETI O NAS
PTUJSKI TEDNIK, 30. APRILA 1954:
Tovarna v Kidričevem pred pogonom
Rahlo so se pozibavali v pomladnem vetru visoki borovci v gozdu sredi Dravskega polja, ko sem se pred letošnjimi prvim majem z okna upravnega poslopja. Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem razgledoval po raz-sežnem območju.
Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem je pojem, za katerega vsebino smo zbirali elemente ves čas po osvoboditvi skozi jek petletnega plana, gospodarsko blokado in sušna leta, skozi istočasno borbo za izgraditev dravskih in drugih hidrocentral, ob velikem prizadevanju za povečano pridobivanje premoga v Velenju in zemeljskega plina v Lendavi in končno ob organizaciji pridobivanja in dovažanja boksita — osnovne surovine, ki jo bo potrebovala nova tovarna v velikanskih količinah. Vendar je morala biti poleg tega posvečena vsa skrb sami gradnji tovarne. 500 metrov dolgi objekti, ogromni kotli, nepregledna skladišča, neštete peči, električni kabli, kanali in železniški tiri, ceste in druge naprave, vse to je vsebina pojma, pod katerim si predstavljamo to novo tovarno.
Slednjič je treba še reči, da nekaj besed: »Tovarna v Kidričevem pred pogonom« iz čas-niškega naslova ne pove vsega o delu in materialu, sredstvih in ovirah, času in težavah, kar je bilo odločilno pri graditvi tega in kar je odločilno tudi pri graditvi vsakega drugega industrijskega velikana.
Predvsem je tovarna delo rok naših delovnih ljudi, ki se Ob letošnjem prvem maju še s posebnim ponosom ogledujejo nazaj na svoje opravlieno ogromno delo in šele v drugi vrsti na plod dela tujine, ki pa je moral biti krvavo plačan, kot se podobno krvavo plačuje vsaka oblika zaostalosti. Ogromne koli-
čine materiala: cementa, gramoza, peska, opeke, železa, lesa in drugega predstavljajo poleg tehnične opreme številke, za zbiranje katerih bi bilo potrebnega mnogo časa, prav tako pa za pregled nad sredstvi, ki so bila izdana, da je sedaj postavljen na Dravskem polju industrijski veieobrat, katerega pomen sega daleč preko meja naše ožje in širše domovine. In ta industrijski velikan prav te dni začenja z delom. Ob dnevu, ko sem obiskal tovarno, je prišlo na njeno območje 144 vagonov boksita in premoga, del naprav pa že od 10. aprila t. I. obratuje. Tekom meseca maja bodo začeli z delom še drugi oddelki. Tovarna bo ob začetni kapaciteti 15.000 ton aluminija porabila v enem letu najmanj 100.000 ton boksita,
85.000	ton rjavega premoga,
75.000	ton lignita, 6000 ton anod-ne mase. 11.500 ton sode, 1900 ton kriolita ter 3600 ton drugega materiala.
V zvezi s tem ne moremo mimo najvažnejšega vprašanja, to je električne energije, ki je bo
Široka, kot z ravnilom začrtana cesta te popelje od velikih upravnih poslopij ob vhodu do mogočnih železobetonskih objektov, nad katerimi kraljuje najvišji dimnik v Jugoslaviji. Človek se med njimi počuti kot pritlikavec v deželi velikanov. Tod po napotkih sodobne tehnike drobijo, sušijo, mešajo in kuhajo »rdečo zemljo« — boksit, dokler
nova tovarna porabila na leto več, kakor je bila celotna predvojna potrošnja v Sloveniji. Dovajanju električnega toka bo služil tudi drugi vzporedni daljnovod visoke napetosti, ki ga prav v teh dneh montirajo. Kot je že znano, bo potrebno za vsako tono aluminiia 22.300 kWh električne energije, ki pa bo morala biti brez prestanka na razpolago, sicer bi prišlo do katastrofe: rotacijske peči bi obstale, v njih nahajajoči se material bi se strdil in peči bi odigrale svojo vlogo.
TOVARNA IN ČLOVEK
Ko bo tovarna obratovala v svojem polnem obsegu začetne kapacitete, bo potrebnih za obratovanje v treh izmenah okrog 1600 ljudi. Večji del zaposlenih je treba za svoje delo temeljito pripraviti, saj so prišli v glavnem iz malokmečkega okolja. Prevzgojiti jih v industrijske delavce, to ni ravno majhna naloga. Vendar bo tudi to vprašanje uspešno rešeno in to-
se ne spremeni naprej v bledoru-men prašek-glinico in končno v srebrnkastosivi aluminij.
Devetnajst milijard je vgrajenih na prostrani poseki sredi igličastih gozdov med Mariborom in Ptujem. Teh devetnajst milijard se je že začelo obrestovati, takrat ko je v livarni padel iz kalupa na tekoči trak prvi blok aluminija, vreden okrog 9.000 dinarjev. Kako se bodo obrestovale dalje, je odvisno od ljudi, ki so zrasli s to tovarno in ki z občutkom opravljene dolžnosti pričakujejo jutrišnjo svečano otvoritev svoje tovarne ter od drugih činiteljev — predvsem elektrike.
POGOVOR O ŠTEVILKAH
Ko sem povprašala v tovarni, kdaj je bilo najtežje, so mi dejali: »V času informbirojevske blokade. Ravnokar je tovarna začela dobivati določnejše oblike, pričeli so prihajati prvi stroji, na Madžarskem smo že plačali devet milijonov dolarjev za stroje, ko smo naenkrat ostali praznih rok. Takrat ie bilo zares hudo. Naša industrija ni zmogla tako ogromnih in zamotanih naprav, kot jih zahteva taka tovarna. In nismo bili v »planu«, pri devizah tudi nismo bili »v planu«, saj so devize za tovarno že bile porabliene. Preostalo nam je le še, da čakamo. Čakali smo takole do konca leta 1951 v 1952 pa smo dobili denar in izvršili oqromno del. Bili smo srečni, saj se nam ie zdelo, da bo tovarna drugače z nami vred postala »stara«. Domača industrija nam je že marsikaj lahko izdelala in kupovali smo stroie in naprave vsepovsod, kierkoli se je le dalo kai dobiti: v Zahodni NemčMi, Franciji, Avstriji, Norveški. Šele zdai nrav doiema-mo. kako oaromen podvig ie bil to. Še za državo z močno industrijo bi bilo težko, ne pa za nas, ki smo se z velikimi naoori osvobaiali podedovane zaostalosti. No. pa tovarna le stoii in razen Zenice ie oo našem mnenju največji industrijski objekt
varna bo — to je smisel njenega obstoja — lahko v polni meri služila človeku, od katere-
V državi. In štirideset peči v e-lektrolizi tudi že dela. Enkrat aprila ali maja računamo, da jih bomo spustili v pogon 80, dalje pa bomo videli. Če bo stekel prvi agregat hidrocentrale v Vuhredu in termocentrala v Šoštanju, smo na konju. Potem bo obratovalo vseh 160 peči v elektrolizi. Pri polni zmogljivosti bomo dajali letno 45.000 ton glinice in
15.000	ton aluminija.«
»In bodoči načrti?«
»Večina objektov je opremljenih za dvojno zmogljivost:
90.000	ton glinice in 30.000 ton aluminija. Seveda, če bo dovolj električne energije.«
»Kako pa je kaj s prodajo aluminija?«
»Vsako jutro že čaka ,Impol’ nanj.«
»Mislite na izvoz?«
»Kje neki. S sedanjo proizvodnjo še vseh domačih potreb ne moremo kriti. Škoda, da ga nimamo za izvoz. Prav sedaj je cena na svetovnem tržišču precej ugodna. V Švici so namreč štrajkali delavci v tovarni aluminija, pa so peči .zamrznile'. In v neki veliki tovarni aluminija v Ameriki se je tudi nekaj pokvarilo in ne dela. Izvažamo pa že glinico. Toda cena za glinico je razmeroma mnogo bolj neugodna kot za aluminij. Giblje se med 74 do 75 dolariev za tono, medtem ko za aluminij dobimo poleg stroškov za predelavo še 90 dolariev za tono. Zato bo treba misliti predvsem na čim večio nroizvodnio aluminija. Razen elektrike imamo vse pogoje.«
Realisti so liudie v Kidričevem. Nič ne oreceniuieio dose-daniih težav, še mani oa podce-niuieio bodoče. »Zdaj bo šele skrbi.« praviio. »Če tovarne msi zgradil ta dan. si io lahko gradiš še druai in deseti in stoti. Pri proizvodnii ie druoače. Zmerai mora biti vse na mestu. Če bi le pol ure ne bilo elektrike, bi »zamrznile« peči v elektrolizi in niti
ga in za katerega je bila zgrajena. Težko pričakovani čas za to je končno tukaj!	Bn.
pomisliti ne upamo, koliko škode bi bilo. Potem so tu še premog, kavstična soda, anodna masa in kreolit. Za proizvodnjo 45.000 ton glinice in 15.000 ton aluminija, bomo porabili na leto okrog
120.000	ton boksita, 280.000 ton premoga, 7.600 ! ton kavstične sode, 9000 ton anodne mase in 1200 ton kreolita. Dnevno je treba pripeljati in izprazniti okrog 140 vagonov materiala.«
»Kaj pa elektrika?«
»Če bi obratovali s polno zmogljivostjo, bi porabili na leto okrog 350 milijonov kilovatnih ur. Saj je že zdaj porabimo dnevno po 250 do 300 tisoč kilovatnih ur. Elektrika je naš glavni delavec.«
Čas hiti in s tem zanimivim razgovorom je treba končati. Pa stopimo malo desno in levo v velike tovarniške dvorane in poglejmo, kako je tod tri dni pred svečano otvoritvijo.
BELI IN RDEČI BRATJE
Pravzaprav sta v Kidričevem dve tovarni. Ena na levi, druga na desni strani tovarniške »magistrale«. Vsaka zase bi lahko delala popolnoma samostojno. Veže ju le cevovod, po katerem spravljajo glinico v elektrolizo. Razlikujeta se ceto po barvi, Delavci v eni in drugi so iznašli celo svoje nazive. Tistim, ki delajo na levi strani pri proizvodnji glinice, pravijo »rdeči bratje«, tistim, ki delaio na desni, pa »beli bratje«. Niso se zmotili. Preden se »rdeča zemlia« — boksit spremeni v bledorumen prašek, obarva liudi in stroie z značilno rjastordečo barvo. Največ je seveda te barve v ogromnem skladišču, ki lahko sprejme naenkrat nekaj sto vagonov boksita. Polni so je tudi mlini in sto metrov dolge rotacijske
Pomožno skladišče elektro delavnice
OB JUTRIŠNJI OTVORITVI TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA V KIDRIČEVEM
NAŠ ALUMINIJ
PRED DVAJSETIMI LETI O NAS
■ ■ ■
PRED DVAJSETIMI LETI O NAS
■ ■ ■
(Nadaljevanje s 4a strani)
Naš
aluminij
peči za sušenje boksita. Potem pa rdeča barva kmalu izginja in v orjaških dekompozerjih, visokih kot štirinadstropne hiše (vsak drži po milijon litrov), je ruda že spremenila svojo obliko in barvo. Postala je zelenkasto-rumena tekočina, ki kipi nenehno v zrak in se preko okroglega nastavka v sredini dekompozerja zliva spet na dno. Tu se izloča aluminijev hidrat. Še enkrat gre nekdanji boksit skozi rotacijske peči, samo tokrat so krajše — le 40 metrov imajo, potem pa je pripravljen za pot na desno stran »magistrale«.
»SNEMITE URO!«
»Imate uro?« so me vprašali v pisarni. »Da. Zakaj?«
»Če želite v elektrolizo, jo pustite raje tukaj. Pri pečeh se ustvarja močno magnetsko polje. Ura bi se vam pokvarila.«
Radovednost mi ni dala miru in preizkusila sem magnetsko moč peči. Šop ključev mi je do besedno iztrgalo iz rok in prilepilo ob železo, da sem jih komaj iztrgala.
V več kot 450 metrov dolgi dvorani za elektrolizo ie bilo pošteno mrzlo. Z drugega konca je prihajal rdečkast sij in dim. Dobro smo si pretegnili noge, preden smo prišli tja. Delavci se znajdejo. Material prevažajo z električnimi vozički, sami pa se vsedejo kar na bicikl in se popeljejo po opravkih.
Pravkar so jemali iz peči raztopljen aluminij. To seveda ni peč po naših udomačenih pojmih. V štirioglato korito je postavljen ožji okvir, ki nosi velike anode, s spodnje strani pa so katode. Mednje nasujejo glinico, pomešano s kreolitom, ki znižuje njeno talilnost od 1800 na 900 stopinj Celzija. Ko peč enkrat prižgejo, proizvodnja teče neprenehoma dalje. Ob določenem času nasujejo v peč novo zmes glinice in kriolita in jemljejo iz nje raztopljen aluminij. Naprava je zelo preprosta. Koničast lonec z odprtino na dnu. vtaknejo v raztopljeno maso, potem odprtino odmašijo in v lonec teče aluminij, ki ga delavci z zajemalkami vlivajo v velike talilne lonce in odvažajo v posebne peči v livarni. Tam ga avtomatsko vlivajo v kalupe in — vse se zdi prav preprosto, v resnici pa je to težak in zamotan proces, ki zahteva mnogo znanja in pazljivosti.
Od trenutka, ko poseben mehanizem strese iz železniškega vagona rdeči boksit, pa do takrat, ko dva delavca s kleščami pobereta blok aluminija s tekočega traku, je ves proizvodni proces popolnoma mehaniziran. Težaško delo opravljajo žerjavi, bagri, tekoči trakovi, sesalci, črpalke in cevovodi. Človek le nadzira njihovo delo. Zato je v prostranih tovarniških dvoranah le malo ljudi. Ponekod le po dva, trije ali štirje v eni izmeni.
Vozimo se mimo novega mesta, ki ie zraslo v senci borovega gozda. Udobne stanovanjske hiše z velikimi balkoni, ob cesti zqradba z veliko dvorano. Da, tovarna v Kidričevem skrbi za svoie delavce. Prek ceste nada senca visokega dimnika. Kako hitro mineva čas! Jutri bo za Kidričevo velik dan — in začetek nove borbe. Odslei se bo bila tod vsak dan in vsako minuto borba za srebrnosivi aluminij.
Večer, 20. novembra 1954
VELIKA SLOVESNOST OB ZAČETKU REDNEGA OBRATOVANJA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ«
Kidričevo se uvršča med temeljne kamne
jugoslovanske industrializacije
Kidričevo, 21. novembra.
Na današnjo slovesnost ob začetku rednega obratovanja tovarne glinice in aluminija so prispele v Kidričevo poleg številnih gostov množice delovnih ljudi, ne le iz ptujskega okraja, marveč tudi delegacije delovnih kolektivov številnih podjetij, ki so prispevali svoj delež k zgraditvi in opremi te največje tovarne, ki smo jo po osvoboditvi zgradili na področju Slovenije. Slovesnosti sta se udeležila v imenu Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek in Ivan Maček, nadalje predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, podpredsednik Ljudske skupščine LRS Ferdo Kozak, podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS dr. Marijan Brecelj, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov LRS Janko Rudolf, predsednik Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS Josip Rus, tovarišica Zdenka Kidrič, generalni sekretar Industrijske zbornice FLRJ Zvonko Morič, predstavniki inozemskih podjetij, ki so pomagala opremiti tovarno in drugi. Pod vodstvom predstavnikov podjetja so si gostje nad dve uri ogledovali posamezne objekte tovarne v obratovanju, nato pa se je začelo ob pol 12. uri pred vhodom v tovarno slovesno zborovanje.
Z balkona upravnega poslopja je zbrane goste, predstavnike ljudske oblasti, političnih in množičnih oblasti ter delegacije številnih bratskih kolektivov pozdravil predsednik upravnega odbora tovarne tov. Marijan Berlič.
veka socialistične Jugoslavije, ki je to blokado prebil in si zagotovil potrebno pomoč inozemskih podjetij in strokovnjakov. Kakor v vseh drugih gospodarskih podjetjih, so tudi v tej tovarni doživeli prve preizkušnje delavski
Vparilnica
Za njim je podal kratek historiat podjetja predsednik delavskega sveta tov. Stane Černe, nato pa je spregovoril podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj, ki je med drugim poudarili, da slavi danes delovni kolektiv tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« skupaj s predstavniki domačih in inozemskih podjetij, ki so sodelovala pri graditvi tovarne, velik in izredno, pomemben gospodarski uspeh.
Med temeljne kamne jugoslovanske industrializacije se uvršča nov objekt, ki po svoji obsežnosti in pomembnosti ni le proizvodni velikan za naša no: tranja merila, ampak predstavlja v tem delu Evrope tudi največje aluminijsko podjetje. Leta trdega dela in mnogovrstnih težav so v glavnem premagana. Za našo državo, ki z velikimi žrtvami utrjuje potrebne materialne osnove svoje politične in ekonomske samostojnosti, so take delovne zmage posebno važne. Izvršitev zamisli, zgraditi to tovarno, ni bila lahka naloga za nas, ki. smo se začeli z muko izvijati iz vseh mogočih objektivnih in subjektivnih težav. Graditev tovarne še posebej spominja na zloglasni napad Kominforma. Graditelji tovarne so britko občutili neposredne posledice gospodarske blokade. Vendar se je tudi tu pojavila nepremagljiva zavest in zagrizena volja delovnega člo-
neposrednim delom. Predvsem pa je bila želja posvetiti ta izraziti spomenik nove Jugoslavije trajnemu priznanju njegovega vodstvenega dela in brezprimer-ne požrtvovalnosti. Oddolžiti se njegovemu spominu, se pravi neumorno boriti se za idejo socialistične demokracije.
»Ko Izvršni svet Ljudske skupščine naše republike proglaša, da je tovarna danes ofi-cielno izročena svojemu namenu, izreka vsem, ki so k temu pripomogli, svojo globoko zahvalo, priznanje in čestitke. Posebej je treba izreči priznanig tov. Francu Leskošku-Luki za njegovo izredno skrb ter tov. Josipu Drakslerju, ki je takoj po vojni omogočil, da smo prišli do načrtov tovarne,« je poudaril tovariš Marijan Brecelj in izrekel zahvalo in priznanje še delovnemu kolektivu tovarne, njenemu vodstvu, inženirjem, mojstrom in delavcem, nadalje inozemskima tehničnima svetovalcema dr. Gustavu Voglu in in?. Viliemu Pooelliju ter delovnim kolektivom domačih in inozemskih podjetij, ki so sodelovala pri gradnji.
Ob dolgotrajnem pritrjevanju zbranih množic so z zborovanja poslali pozdravne brzojavke predsedniku republike Josipu Brozu Titu in predsedniku Zvez-
ne ljudske skupščine tov. Moši Pijadi. Po končani slovesnosti je tov. dr. Marijan Brecelj v sejni dvorani podjetja izročil pdli-kovanja 22 članom kolektiva. Z Redom dela II. stopnje sta bila odlikovana direktor tovarne St. Bizjak in glavni inž. Fr. Griin-feld.
Na slovesnem kosilu, ki je bilo prirejeno gostom v dvorani tovarniške restavracije, je izrekel gostom pozdrave direktor tovarne Stane Bizjak. Tovariš Franc Leskošek je ob tej priliki v svojem govoru poudaril pomen nove tovarne, ki so jo pomagali graditi številni kolektivi industrijskih podjetij iz vse države in zato prav ta tovarna zasluži ime tovarne bratstva in enotnosti. — Hkrati pa je to podjetje glede na pomoč inozemskih podjetij in strokovnjakov tudi dokaz mednarodnega sodelovanja in mednarodne solidarnosti strokovnjakov. Tudi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj je izrekel željo, da bi to tovarno čimprej dogradili do popolne predvidene zmogljivosti. Tovarišu Francu Leskošku, Djuru Salaju in tovarišici Kidričevi je nato direktor Stane Bizjak izročil u-metniško izdelane spominske plakete iz aluminija.
Ljudska pravica, 22. novembra 1954
sveti in upravni odbori, morda teže kakor drugod, saj se je prav v dobi nastanka delavskega upravljanja odločala usoda tega velikega podjetja. Vendar je delovni kolektiv pod vplivom samoupravljanja pomagal rešiti marsikatero vprašanje. V naporni delovni borbi preizkušeno vodstvo tovarne, ki združuje v organih delavskega samoupravlja--nja vse potrebne strokovne in moralne sile, bo kos tudi nadaljnji nalogi, ki še čaka rešitve, to je dokončni izoopolnitvi podjetja, da bo lahko izkoristilo vso možno zmogljivost.
Danes teče le del vgrajenih peči v 'elektrolizi, drugi, večji del in z njim bodoča druga dvorana elektrolize pa še čaka na električno energijo. To je seveda naloga, ki je ne more reševati le delovni kolektiv tovarne. Reševati jo bo moralo naše slovensko gospodarstvo s pomoč:o jugoslovanske skupnosti. Naš razvoj socialistične demokracije stopa v razdobie, v katerem se uresničuje ideja čimširše ljudske samouprave. Danes stojimo konkretno pred vprašamem organizacije komun. Morda je nastanek te tovarne naiboli prepričljiv' primer, kako nastaiaioča industrija preobraža svojo okolico.
Tovarna nosi ime Borisa Kidriča, saj je njen nastanek in razvoj tesno združen z njegovim
Dopolnilo k sestavku
(stran 6)
Desetletni jubilej v našem podjetju imajo še tovariši:
TOZD ALUMINIJ
Šegula Franc, Pušaver Andrej, Planinc Leopold, Urlep Štefan, Hrženjak Jožef, Strelec Jakob, Mlinarič Franc, Požgan Ladislav.
TOZD GLINICA
Nahberger Franc, No-
vak Jožef, Šeruga Anton.
TOZD VZDRŽEVANJE
Lončarič Drago, Ivančič Ivan, Černenšek A-dolf.
TOZD PROMET
Korpar Martin, Šmi-goc Anton, Intihar Ja- fu nez.	i, ]

alBiJB.'.IH.iiE

BREZ BESED
Nekaj
„okroglo99 ošiljenih
0 Ko smo udarniško podirali gozd za tovarno aluminija je tov. ekonom Selan, ko mu je postalo vroče, slekel lajbič. Da ne bi izgubil žepne ure, jo je lepo položil na železniško tračnico. Čez nekaj časa z.aču-jemo šum in krik: »Moja ura«. Pripeljala je lokomotiva in od ure ni ostalo ničesar.
0 Nemci so pustili v taborišču, sedajo Kidričevo II, polno lesenih barak. Nekega dne je prišla neka vojna enota in je hotela demontirati barake, da bi jih odpeljala. Naša straža se jim je krepko postavila v bran in skoraj je prišlo do streljanja. Šele na intervencijo uprave tovarne smo zadevo razčistili in uredili.
0 Bilo je leta 1947. Nekega dne pod večer zazvoni telefon v pisarni na Gradu. Straža iz tovarne je javila, da hoče neki Leskošek na vsak način v tovarno. Slučajno je bil pri telefonu tov. ing. Grünfeld, takrat tehnični direktor, ki se je takoj odpeljal v tovarno. Tam je našel stražarje, ki so s puškami branili vstop, in zelo hudega tov. Leskoška, takratnega ministra za industrijo LRS. Ko je tov. Grünfeld razložil, da imajo, stražarji strogi nalog, da ne smejo pustiti v tovarno nikogar, ki ga ne poznajo, je tov. Leskošek nato pohvalil stražarje za vestno izpolnjevanje stražarskih dolžnosti.
0 Tega večera smo sedeli s tov. Leskoškom v Gradu ria pomenku. Pa vstopi v sobo ekonom tov. Selan (bil je skupaj s tov. Leskoškom v partizanih) in je na pladnju prinesel kozarčke in neko pijačo. Tov. Leskošek izpije kozarček in pol v šali pol v jezi reče: »Kaj za hudiča si mi prinesel, kaj me hočeš ,zagiftati’« Hitro smo še ostali poizkusili to pijačo. Bila je zelo vodena slivovka.
• Imeli smo zavarovalno četo. Sedež je bil v gradu. Vsak večer je bil pregled orožja, pred odhodom na stražarska mesta. Če tov. Selan, ki je bil ekonom in komandant straže, ni imel časa, je to delo opravila njegova žena. Postrojila je četo, pregledala orožje in s komando »na desno — naprej« je četa pojoč odkorakala v tovarno.
0 Center vsega dogajanja je bil Grad. Tu jejbil sedež tovarniške ekonomije. Nekako v letu 1948, bilo je v jeseni, je pritekel k moji ženi ekonom tov. Selan in ji dal dve salami in liter slivovke. Dejal je :»Udba je prišla po mene, ne smejo tega najti pri meni. Ko ga je začudeno vprašala, zakaj, je dejal: »Pridelal sem manj koruze, kakor sem dal v plan!« Ni mu verjela in je šla pogledat, kaj je. Kmalu se je 'izza Gradu prikazal avtomobil in v njem tov. Kardelj in tov. Stopar, tedanji direktor tovarne. Takoj je bilo jasno, zakaj je vse zastraženo. Moji ženi pa je ostala slivovka, za tiste čase hudo redka stvar.
0 Drugi del epizode je kasneje pripovedoval tov. Stopar: »Peljemo se v tovarno. Malo naprej od vhodne ,kapije’ sem opazil nekoga, ki je bil sključen v grmovju. Sam pri sebi sem si rekel: ,Spet ta Udba, pa sem jim zabičal, da se ne smejo očitno kazati! Ko sva prišla mimo, se ta oseba dvigne in opazil sem, da je to tov. Brzin, tedanji glavni računovodja, ki je tam nabiral jagode«.
0 Bilo je nekako leta 1948, ko smo začeli z gradnjo stanovanjskega naselja. Od vodilnega kadra sem bil sam v tovarni. Pa se oglasi v tovarni nek tovariš iz Ptuja z zaupnim poročilom, da pride v tovarno tov. Tito in da moramo iz tovarne odstraniti vse delavce. Tako sva tov. ing. Majster, ki je bil vodja gradbenih del (Gradis), in jaz pričakala tov. Tita pri objektu »Rudni mirni«. To je bilo najino prvo srečanje s tov. Titom. Ko smo se pozdravili, je tov. Tito pogledal naokoli in vprašal: »Drugovi, a gdje su vam radnici?« Midva sva se spogledala in nisva vedela v prvem trenutku, kaj naj odgovoriva. V tem se pa tov. Tito obrne k svojemu pribočniku in mu za-Žuga: »Opet ti — čuvaj, da se isto ne dogodi u Mariboru u tvornici automobila!« Po ogledu tovarne smo krenili v naselje — na gradbišče. Tu so delavci obkolili tov. Tita in ga odpeljali na poslopja. Spremstvo je ostalo samo. Delavci so bili srečni, da so lahko pozdravili tov. Tita in se z njim pogovarjali. Nam pa se je odvalil kamen od srca, saj se je vse dobro končalo.
Stane Tonejc. dipl. ing.
Leskoškova ura
—	Začeli smo graditi našo tovarno z zanosom in neučakani. Ni bilo strokovnih delavcev — nismo imeli izkušenj. Vendar smo se lotili dela. Tako so nastale mnoge zabavne pa tudi resne zadeve, pa je mnogo žal tega prešlo že v pozabo:
—	Pri pečenju anod je bilo seveda dosti izlivov tekoče a-nodne mase in posledica včasih dosti požarov, tako da je plamen segal do strehe elek-
agnetno
trolize. Nekajkrat je tudi pošteno grmelo in bliskalo zaradi kratkega stika. Delavci pri pečeh so bežali iz elektrolize, pa ne samo skozi vrata, temveč so razbili najfoližja okna i,n lezli skozi odprtine na prosto, čeprav ni bilo nevarnosti.
— Neki voznik elektrovozič-ka si je hotel prižgati cigareto tako, da je vtaknil staro obrabljeno sirkovo metlo v žareči kriolit. Pri tem je nastala eksploziia in kriolit. je brizg-
polje
nil na vse strani in tudi njemu v obraz. K sreči so oči o-stale nepoškodovane. Opekline po obrazu si je zdravil v bolnišnici. Od tedaj so previdno ravnali z mokrim orodjem.
— Delali smo na montaži Dinger kompresorjev. Imeli smo cevi za autogeno varjenje materiala, ki je povzročal samovžige. Tedaj še ni bilo pa-tronov, ki bi preprečevali udar
(Nadaljevanje na 6. strani)
AKVARELI
Julija Ošlovnika je druga zbirka na razstavi v čast našega jubileja. Tudi tovariš Ošlovnik je že znan umetnik akvarelov in tonskih risb. Prirejal je več samostojnih razstav in sodeloval pri vrsti skupinskih razstav doma in na tujem.
Našemu kolektivu se predstavlja v podjetju — prvič. Prav tako se bo po končani razstavi prvič predstavil širšemu krogu v Kidričevem, v avli osnovne šole — od 28. novembra do 4. decembra med 10. in 12. t-.ro ter popoldne med 14. in 16. uro.
Tudi tovariša Ošlovnika je s svojim pokroviteljstvom podprla in mu omogočila razstavo naša tovarna. Na ta način mu je izkazala priznanje za njegovo umetniško udejstvovanje.
Zidanice
Naši
deset-
letniki
TOZD ALUMINIJ
Rajiher Vojitah, Cestnik Aiojcz, Miličevič Tomislav, Kostanjevec Konrad, Kelenc Jože, Pesek Ivan, Horvait Janez, Kodrič Anton, Novak A-dolf, Roganov Koloman, Vtič Franc.
TOZD GLINICA
Bcmbek Janez, Vindiš Franc, Avguštin Anton, Kovačec Alojz, Maroh Janez, Polanec Franc, Sok Anton, Žunkovi č Franc, Čančar Adoll, Doberšek Alojz, Moge Stefan.
TOZD VZDRŽEVANJE
Božank Maks, Kokol Ivan, Milosavljevič Života, Verblač Emil, Guž-vinec Josip, Hojak Stane, Kurež Franc, Kodela Jože, Kostanjevec Ivan, Koaniburger Martin, Orter Anton, Sluiga Štefan, Škarja Juriča,
Škvorc Franjo, Vuletič Aleksander, Gradišnik Franc, Novoselnik Slavko, Golob Janez.
TOZD PROMET
Kurež Jožef, Koderman Jakob, Pufcšič Franc, Perič Stevo, Re-pec Aniton, Šibila Anton, Peinkiher Anton, Pišek Martin, Vidovič Anton, Beranič Franc, Jus Vilibald, Medved Ivan, Meško Ivan.
DS SKUPNE SLUŽBE
Feie Antonija, Galun Ivanka, Horvat Doroteja, Jančec Slava, Krnjič Ivan, Kurbus Ana, Kužner Katarina, Kovačič Pavla, Martinkovič Albina, Štrucl Jera, Velič-kovič Vojislav, Gerjovič Ivan, Valenko Ferdo, Dolinar Filip, Hriberšek Leopold, Rižner Konrad, Zupanc Štefanija, Zupanič Renata, Keber Bogoljub, Antonič Ivanka, Pihler Jože, Tominc Nada, Podhreznik Andrej.
.;ooy
6**6
•vco;*
LESKOŠKOVA URA
(Nadaljevanje s 5. strani)
plamena v jeklenke. Varilci so bili priučeni in v glavnem začetniki. Ko je začela goreti jeklenka, je preddelavec hitro zaklical delavcem, naj se u-maknejo iz poslopja, sam pa se je zadnji trenutek skril v kabelski kanal. Takoj zatem je sledila eksplozija. Nihče ni bil ranjen, preddelavec v kabelskem kanalu pa je še dolgo pomnil ta dogodek.
— V tovarni je bilo polno železnega materiala. Ker je začel rjaveti, ga je bilo potrebno prepleskati. To delo smo takrat zaupali nekemu pleskarskemu podjetju iz Ljubljane. To je vse lepo očistilo in prepleskalo z minijem. Ko pa smo začeli sortirati material za montažo, smo ugotovili, da so prepleskali tudi vse evidenčne številke. Tako smo imeli
mnogo truda, ko smo ugotavljali, kam kakšen del spada.
—	Pri spuščanju fenolne naprave v obratovanje smo imeli delavca, kateremu je vsako ventilsko kolo ostalo v roki. Morali smo ga s tega mesta odstraniti, ker ni trnel pravega občutka v rokaih.
—	Rečeno nam je bilo, da imamo v elektrolizi močno magnetno polje in da uniči vsako uro. V tistih časih pa je bilo težko priti do ure. Pri otvoritvi elektrolize smo vsem gostom odvzeli ure, le tov. Franc Leskošek, minister za industrijo, ni dal ure. Pristopil je tov. ing. Grünfeld, tedanji teh. direktor, in dejal: »Sedaj vem, kdo ima slabo uro in upa, da si jo bo v elektrolizi popravil!«
Rudi Majcen
Glinica leta 1954
Dvorana elektrolize A
REŠILA TISTO, KAR NISTA MOGLA NEMŠKA STROKOVNJAKA
(Nadaljevanje s 4. strani)
glavnega inženirja sestavljal in montiral take črpalke že šestintrideset let in je vedel za vsako najmanjšo mero in toleranco — iz glave. No, med tem časom so tudi vsi naši poklicani in nepoklicani strokovnjaki večino časa prebili v separaciji ob črpalkah. Vsi rezervoarji in stebri v bližini so bili porisani in popisani s formulami in raznimi skicami, vendar ves trud možganov ni mogel pomagati, da 'bi črpalke funkcionirale. Pa tudi takrat niso hotele delovati, ko sta nam nemška strokovnjaka diktirala, kako moramo .izdelovati dele, sestavljal pa jih je sam monter.
Ker smo se po enem tednu naveličali stalno enega in istega brezkoristnega dela, sva s tov. Zupaničem, k; je sedaj vodja kotlarne, sama gruntala, kaj bi naredila, da ,bi vsaj za malo podaljšala čas obratovanja črpalke. Vendar vse, kar sva predlagala monterju ;n gl. inženirju, ni 'bilo sprejeto in sta vztrajala pri svojem, češ te črpalke so v podjetju vse preizkušene z vodo in so v redu delovale.
Monter, ki je bil stalno z nami je bil starejši možakar, saj jih je imel že nad šestdeset, zato je imel tudi svoje u-
staljene navade in potrebe. Kadilec ni bil, je pa bil strasten njiuhavec in ker ni računar, da bo moral ostati toliko časa tu, mu je zmanjkalo tobaka za njiuhanje. Zaradi tega je postajal vedno bolj nervozen in je hodil po delavnici od enega do drugega, pa spraševal, kje bi lahko dobil tobak. Jaz in tov. Zupanič sva izkoristila to njegovo nervozo in odsotnost ter sva en komad v črpalki snremenila po svoji zamisli. Ko smo to črpalko montirali, je obratovala približno eno uro. Seveda so postali takoj vsi pozorni in so hoteli vedeti, kaj se je naenkrat s črpalko spremenilo.
Ker sva videla, da je najina zamisel, ki sva jo že od začetka predlagala, koristila, sva pri naslednji naredila še večjo spremembo, kar je seveda dalo še boljše rezultate. Ker monter zaradi živčnosti ni maral več tako natančno sodelovati pri izdelavi in montaži, je bil silno presenečen, kaj sva sploh naredila s črpalko, da smo dosegli tak uspeh. Da bi monterju pomirili živce, sem poklical v Mariboru glavno skladišče tobaka, če bi nam lahiko priskrbeli vsaj malo tobaka za njuhapje. Na vso srečo je bil odgovor nozitiven in takoj smo prvega šoferja iz tovarne napotili v Maribor po
tobak. Ko je monter zvedel, da mu bomo poskrbeli za njegov tobak, je tako nestrpno čakal pri vratih delavnice šoferja, kakor čaka mali otročiček mamico, kadar je lačen.
Tako je bila po dobrem tednu težkega in mučnega dela odstranjena ena največjih napak pri zagonu tovarne; toda tudi ta je sčasoma šla v pozabo.
Zelo sva bila s tov. Zupaničem presenečena, ko nama je naš tehnični direktor ing. Grünfeld povedal, da ista pred odhodom nazaj v Nemčijo glavni inženir in monter bila pri našem direktorju in mu povedala, da brez naju ne bi mogla ničesar napraviti in da se je treba nama zahvaliti, da se je bila zadeva tako hitro in dobro rešila.
Ob slavnostnem zagonu tovarne sva prejela pismeni pohvali in primerni denarni nagradi.
Anton Kokol
PREDSEDNIKI DS O SAMOUPRAVLJANJU
PETER GEGlC, PREDSEDNIK DS VZDRŽEVANJE:
(Nadaljevanje z 2. strani)
9 Z uveljavitvijo ustavnih določil in nove ustave je vloga samoupravljanja v TOZD dokaj uspešno zaživela. Uspešno je zaživela predvsem pri izvoljenih samoupravljalcih, manj pa jo je še čutiti pri dobršnem delu sodelavcev v TOZD Vzdrževanje.
Veliko slabost čutimo in doživljamo pri prepočasnem izvajanju in urejanju samoupravnih aktov. Z drugo besedo: to pomeni, da moramo povečati
• Ob 20. obletnici TGA želim sporočiti sodelavcem, da nam naj bodo prehojena pot in doseženi uspehi vzpodbuda pri našem nadaljnjem razvoju. Prav tako se v bodočem obdobju našega razvoja moramo zavedati svoje zgodovtinske vloge delavskega samoupravljanja — s tem, da smo do-slfedni pri uveljavljanju in izvajanju naših samoupravnih pravic in da nikomur ne dovolimo njihovega izkrivljanja. Prav tako želimo, da se v razvoj delavskega samoupravljanja aktivno vključijo vsi sodelavci ne glede na izobrazbo.
Predvsem, da se zavedamo, da nam je z novo ustavo dana zakonska osnova za nadaljnji razvoj samoupravlja-
našo aktivnost za učinkovitejšo samoupravno povezanost v TOZD ,-n izven nje — na vseh področjih. To pomeni, da tako ustvarjamo osnovo za hitrejše uveljavljanje novih kvalitetnejših samoupravnih odnosov*. Predvsem na področju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja v TOZD in izven nje, a s smotrom družbeno ekonomskega razvoja celotnega kolektiva.
nja, za obiiast nad sredstvi za proizvodnjo. Za ustvarjanje dohodka s temi sredstvi in da gospodarno, pametno in realno kot resnični samouprav-ljalci razporejamo sredstva za nadaljnjo reprodukcijo, oseb-ne in skupne potrebe.
Želel bi, da v našem bodočem delu in izvrševanju nalog, ki nas še čakajo, najdemo več razumevanja in strpnosti med nami samimi.
Samo z dobrimi tovariškimi odnosi in z večjo samoupravno aktivnostjo in disciplino bomo odpravki vse slabosti ter tako dosegli naše samoupravne socialistične cilje.
Vsem sodelavcem v TODZ čestitam k praznovVuiju 20-let-nice obratovanja TGA.
gradivo v večini primerov za vsakega delavca popolnoma razumljivo. Tudi delegatski sistem še ni zaživel. Delegati ta-delegacije se še vedno obnašajo kot člani in ne kot delegati. V večini primerov nimajo neposrednega kontakta z delavci, kateri so jih izvoliil, in se ne obnašajo tako, kot to predvideva delegatski sistem.
# Z uresničevanjem novih ustavnih določil je vloga samoupravljanja pri nas zažive-
To velja zlasti za delegate svetov pri DS OZD, pa za delegate v interesni skupnosti.
9 Ob 20. obletnici naše tovarne želim sodelavcem čim-več uspehov pri delu in pa to, da bi se medsebojni družbeni odnosi izboljšali. Nadalje želim čimveč sodelovanja pri samoupravljanju.
la v mnogo večji širini. Vendar želim takoj poudariti, da vloga samoupravljalcev še da-
leč ni zaživela v takšni širini, kot si to želimo. Tudi odpor posameznikov še čutimo.
Prvenstveno želim poudariti, da bi moral biti material zrV seje samoupravnih organov mnogo bolje pripravljen. Moral bi biti pripravljen v takšni meri, da bi še bolj prir tegnil samoupravijalce h konstruktivni razpravi in odločanju. K materialom bi naj bil predložen tudi predlog sklepa. Pred odločanjem naj bi bilo razčiščeno v strokovnih službah, ali bo morebitni sklep izvršljiv. Mišljenja sem, da že sprejetega sklepa nihče ne more zadrževati oz. zavlačevati njegovo izvršitev. Čeprav imamo takšne primere, menim, da se ne moremo iti za to, kdo je močnejši, ker smo končno vsi čkini enega kolektiva. Takšno početje imam za največjo cokljo pri razvoju samoupravljanja v smislu novih ustavnih določil.
9 Sodelavcem želim mnogo uspehov pri nadaljnjem deluj želim pa tudi, da bi se. ob pri faodnji obletnici lahko pohvalili še z boljšimi proizvodnimi uspehi.
članom
Prednik DS delovne skupnosti Skupnih služb — Jože Brglez UPOKOJENCI OB 20-LETNICI TOVARNE
Čestitamo vsem
kolektiva
JOŽE BRGLEZ, PREDSEDNIK DS DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNE SLUŽBE:
JURIJ ZUPANC, PREDSEDNIK DS PROMET:
9 Po sprejetju nove ustave se je vloga samoupravljanja v naši TOZD bistvbno spremenila. Pred tem so o vseh vprašanjih odločali naši člani, ki so bili v CDS, in odbori. Ti naši predstavniki niso imeli dovolj kontaktov z delavci svoje enote in so na DS zastopali v glavnem le svoja stališča. Sedaj, po uveljavitvi nove ustave, odločajo o vseh bistvenih zadevah
in o vseh pravicah, ki izhajajo iz dohodka, neposredno delavci na zborih. O ostalih zadevah, ki urejajo proizvodnjo in medsebojne odnose, odločamo posredno po svojih delegatih. Sodelovanje vseh delavcev na zborih ni zadovoljivo. Nekateri, ki bi lahko učinkovito sodelovali, se na zborih pasivno obnašajo, nekateri pa zaradi objektivnih razlogom ker ni
Tudi upokojenci TGA Kidričevo se (pridružujemo proslavi 20-letnice obratovanja podjetja. Saj je DU TGA bilo ustanovljeno ravno na pobudo našega podjetja, kakor tudi sindikata.
Leta 1972 (26. januarja) smo sklicali zbor, si izvolili odbor in pričeli z delom.
Prva skrb so nam bili prostori in jasno je, da smo se obrnili na naše podjetje, pri katerem smo našli vso razumevanje in podporo, saj nam je v najkrajšem času odstopilo prostore — bivši sindikalni klub.
Delo v društvu smo za naše člane uredili tako, da imamo uradne ure vsak torek in petek od 9. do 11. ure. Tudi prostore smo si uredili tako. da z vmesnimi stenami ločujemo pisarniški prostor od klubskega.
Iz dotacije, ki nam jo daje TGA, ;n iz članarine ' črpamo posmrtnine članov društva u-pokojencev. Te posmrtnine plačujemo tako: ob smrti čla-
na izplačujemo svojcem 300 dinarjev (ženi, otrokom) in darujemo nagrobni venec. Nekaj denarja porabimo za naše poslovanje in nekaj tudi za -ho-nonarje nekaterim aktivnim odbornikom za njihovo delo v društvu, kakor tudi poverjenikom na terenu.
Od ustanovitve —• 26. jal-nuarja — ima društvo vpisanih 278 članov. V tem času je umrlo 20 članov. Od teh je bilo 9 članov TGA, ostali pa so okoliški člani.
Na splošno se društveno življenje v DU razvija v glavnem z organizacijo izletov. Take izlete prirejamo po potrebi vsaka 2 meseca v kraje, ki so znameniti še iz časov NOB.
Razmišljamo tudi o razvitju društvenega prapora, -tako da bi v bodoče naše prireditve bile b_olj slavnostne. Z njim bi se tudi poslavljali od umrlih članov.
Zahvaljujemo se našemu podjetju in -sindikatu TGA, saj
pri njiju vedno dobimo podporo in razumevanje.
Vsako leto nas o-b tovarniškem prazniku povabijo v tovarniško restavracijo, kjer smo deležni -toplega s-prejema in pogostitve. Tu nam v -kratkih besedah orišejo poslovanje tovarne v minulem letu. Potem se navadn-o razvija živahna debata o tem, kako podjetje prosperira, kajti naši člani budino spremljajo -delo in u-speh našega podjetja, v katerega je vloženo -tudi neka-j našega dela.
Vsi člani DU TGA se pridružujemo proslavi 20-letnice obratovanja naše tovarne; podjetju, kakor tudi vsem članom kolektiva želimo še večjo prosperiteta, da bi šli v 21. leto še z večjimi u-s-pehi v poslovanju — za boljši jutri nas vseh in za -napredek naše delavske socialistične Jugoslavije.
Društvo upokojencev TGA
ALUMINIJADA-
zgradba prijateljstva in sodelovanja
Aluminijada. Šibenik. Mostar. Kidričevo —• Aluminij ada 74. Začetek — leto 1972 v lepem dalmatinskem mestu Šibeniku na prekrasnih terenih hotelskega naselja Solaris in drugo mesto v Skupnem plasmanu za naše športnike — delavce . ..
"Leta 1973, ko je živo srebro v mestu na obalah Neretve in Bune kazalo 40° C v senci, 60 članov naše delovne organizacije se je udeležilo drugih de-iavskošportnih iger aluminij-cev Jugoslavije »Aluminijada — Mostacr 1973. Plasman naše ekipe nekoliko slabši, tretje mesto med šestimi udeleženci.
Jubilejno 1974. leto, ki beleži 20 let uspešnega dela aluminijskega in domala največjega giganta na Dravskem polju, je bilo leto tretjih srečanj delavcev — športnikov aluminijske industrije Jugoslavije. Iz vseh republik, razen Makedonije, so prišli delavci — športniki, da s športno borbo še poglobijo nakazana prijateljstva in počastijo naše jubilejno leto.
Naš; delavci-športniki so se dolgo in vestno pripravljali, da bi jubilejno leto naše delovne organizacije kronali še z enim priznanjem najboljših delav-cev-športnikov aluminijske industrije Jugoslavije. Tekmovalo jih je sicer nekaj manj kot 60, vendar so se počutili, kot, da jih je vseh 1900, borili so se športno in dostojanstveno ter na koncu dvodnevnih napornih tekmovanj zasluženo prejeli prehodni pokal. Bil je to še en prispevek našemu 21. novembru, dnevu, ko je pred
20.	leti Jugoslavija dobila prvega velikega proizvajalca alu-minirja.
Govoriti ali pisati o Alurni-nijadi, ne pomeni govoriti in pisati le o športu, o zadetkh,
točkah, igri in -plasmanu, to pomeni govoriti o delavcih, ki se enkrat letno zberejo z osnovno nalogo, da razširijo in še bolj ovrednotijo idejo bratstva in enotnosti in medsebojnega sodelovanja cele aluminijske industrije; izmenjava izkušenj več kot 350 delavcev-pr-oizvajalcev. Šport je bil in tudi bo most, ki lahko premosti največje ovire, ki premaga še tako široko in deročo reko. Delavci-športniki si štejemo v veliko čast, da smo z Atamini-jado -naredili velik -korak -naprej k iskanju skupnega jezika med proizvajalci in predelovalci aluminija. Bili smo predhodnica ustanavljanju združevanja alumiiniijicev Jugoslavije in konference samo-up-ravljalcev aluminijcev Jugoslavije, -ki bo do konca novembra tudi konstituirana in čigar prvi predsednik bo član iz naše organizacije združenega dela.
Cilji in -naloge športnih iger aluminijcev, naše olimpijade — aluminij ad e, so jasni in že deklarirani; poznamo že poti do njihovih uresničevanj, le ljudi-entuziastov je potrebno, da se s te -poti ne zaide. Normalno in človeško je, da vsak, ta-ko tudi mi, stremimo k vrhu (v tem primeru k prvemu mestu na Alumi-nijadi), vendar ne smemo pri tem pozabljati osnovnih ciljev: ši-rj-enja -bratstva- in enotnosti, medsebojnega sporazumevanja in izmenjave samoupravnih in delovnih izkušenj-, pa spoznavanja mest, Ij-udi m običajev v naših bratskih republikah.
Razen navedenega mora gostitelj iger skrbeti, da se gost počuti ,ka-r se da udobno in zadovoljno. Nismo imeli tako velikih 'kapaeitatiivnih možnosti kot hotelsko naselje v Šibeniku in ne prekrasne Neretve in
čudovitih starin Mostarja - nudili pa smo zato svojim gostom drugo. Ponudili smo jim pester »krajolik« našega naselja v Kidričevem, lepote starega Ptuja in okolice, -ponudili smo jih svoje srce!
Delo, ,ki ga je moral opraviti organizacijski- odbor, je bilo obsežno in ga ne bi bilo mogoče realizirati, če ne bi bilo razumevanja med vsemi člani kolektiva in še posebej -med vodilnimi. Bilo je dosti neprespanih -noči in znoja, dosti veselja in nerazpoloženi a. Delalo in ustvarjalo je dosti ljudi, da bi bila omogočena uresničitev želja po dobri organizaciji in izpolnjevanju ostalih idej Aluminijade in ne bi bilo -prav, če nekatere med njimi -ne bi še posebej omenili.
Adolf Kosi, Albin Špehonja, Franc Emeršič, Franc Meško, Radendo Salemovič, Anton Kosi, Anton Kurilič, Ladislav Fajt, Vlado Sere, Milica Moj-zer in kompletno osebje obrata- družbene prehrane — so zaslužni, da so go-stje zapustili Kidričevo z -besedami:
Veselimo se »Sevojnu 75« in žalujemo, da to ni »Kidričevo 75«!
Poslovilne besede naših gostov so le potrditev idej Aluminijade: športniki — delavci se borimo ne le za športne u-spehe, naš cilj je večji — želimo prispevati največ, kar se da, da bomo jiutri- imeli še lepšo in bo-gatejšo deželo, da bo vsaka delovna organizacija našla svoje mesto v naši družbi, da -bomo v Šibeniku in Mostarju, Sevojnu in Titogradu enako kot v Slovenski Bistrici našli človeka — prijatelja.
Vojo Veličkovič
Graditelji tovarne
(1958-1974)
LETO 1958:
—	Predsednik SFRJ tovariš Josip Broz — Tito
LETO 1959:
—	Ameriška delegacija tehnične pomoči — g. Bemsen, ameriški ambasador v Beogradu in njegov pomočnik, g. Rothblum
—	Francoska delegacija ekspertov tehnične pomoči
LETO 1961:
—	Predsednik republike Mali Modibo Keita in spremstvo
—	Parlamentarna delegacija ZAR, g. Anoir el Sadat el Fadah
LETO 1962:
—	člani CK KP Trsta z vodjem tov. Vittoriojem Vi-dalijem
LETO 1963:
—	Delegacija ameriške ambasade US AID Misije — dir. Robert Cleveland, svetnik James Sims, sekretar Gerald Lovingston
—	Madžarska delegacija (Mašinogradnje)
—	Predsednik občine Celovca in Beljaka — Koroška
—	Turška delegacija Interparlamentarne Unije Bgd., ErtugruI Gazi Sakarya
—	Gospodarska delegacija čSSR, predsednik planske komisije — minister Veincent Krahnlec in drugi
LETO 1964:
—	Madžarska delegacija ambasade v Beogradu, ambasador Gyorgy Zägor in drugi
—	Delegacija avstrijskih gospodarstvenikov
—	Delegacija International! Bank for Reconstruction and Development g. Wouters Victor, Washington
—	Madžarska delegacija aluminijske industrije — dr. Doboš Gyorgy in drugi
—	-Ameriška trgovska delegacija, Chicago — g. Heinz H. Loeffler, president, g. Robert Wilbourn, direktor US Trade Expansion mission to Yougoslavia, Washington
—	Sovjetska državna delegacija za mednarodno tehn. sodelovanje
—	Avstrijska okrajna delegacija
dr. Alois Karisch, okrajni glavar Wolfsberga, dr. Unterkreuter in drugi
LETO 1965:
—	Češka trg. teh. delegacija iz Prage — ing. Kotek František in drugi
—	Ruska delegacija ekspertovi za črno in barvasto metalurgijo iz Moskve — direktor Hodiko A.D., Inštitut VAMI, drž. komite za črno in barvno metalurgijo in drugi
—	Italijanska sindikalna delegacija
—	Konzul ZDA v Zagrebu, g. Helena Batjer
—	Zunanjetrgovinska delegacija NDR — g. Joachim Noack in drugi
—	Češka trg. delegacija, Praga — ing. Karel. Horčič in drugi
—	Industrijska — tehn. delegacija (Industrial Corporation, Bombay) — g. T.R. Prabhu, h.U. Desai in drugi
LETO 1967:
—	Avstrijska sindikalna delegacija
LETO 1968:
—	Rtvjka delegacija ministrstva barvne metalurgije, Moskva — dr. Bočkarov, dr. Kaljčenko in drugi
LETO 1969:
—	Guverner pokrajine Boke, Guinea
LETO 1971:
—	Madžarska delegacija aluminijskega združenja iz Budimpešte (Aluterv) — g. Bartsch, g. Šajteri in drugi
—	Delegacija predstavnikov Alusuisse, Zuerich
—	Župan in odborniki mesta Ancona, Italija
LETO 1972:
—	Kitajska državna delegacija
—	Predstavniki bolgarske ambasade V Beogradu — ing. Todorov Coko in drugi
—	Predstavniki Ministrstva zimi. trgovine Bolgarije — Gručarov Vladimir, Pčelarov Vasil, namestnika ministra
LETO 1973:
—	Vladna delegacija NDR — Manfred Flegel, podpredsednik vlade NDR, Karl Kaiser, državni sekretar, in drugi
LETO 1974:
—	Tehničnotrgovska delegacija ZSSR (anodna masa), Moskva — tov. Stanislav Borisov U.H., tov. Kra-pixin, Imn Ezič.
Celje, 7. in 8. novembra: nov dogovor delegatov slovenskega delavskega razreda za še učinkovitejšo uveljavitev naše samoupravne socialistične poti,
PREDLOGE ČLANOV NA OSMEM KONGRESU ZSS JE POTREBNO POVSEM REALIZIRATI
KONGRESNE SKEEPE PRESAIATIV PRAKSO - NA NAŠA TLA!
Kot v vsej Sloveniji, tako so bili tudi v naši delovni skupnosti predkongresni sestanki članov delovne skupnosti, katere so zaradi izmenskega dela predstavljali njihovi delegati; te so člani izvolili iz svoje sredine v sindikalnih skupinah.
V prejšnji številki smo med drugim obširneje seznanili člane sindikata o sedemnajstih osnutkih sklepov osmega kongresa, ki je bil 7. in 8. novembra 1974 v Celju. Razumljivo, bo v času, ko bomo dobili tovarniško glasilo v roke — osmi kongres že mimo, vsekakor pa ne bodo mimo mnogi sprejeti sklepi in stališča, katera bo potrebno v prihodnjem obdobju tudi v celoti izvajati in realizirati.
Prav omenjeni koegres pomeni in mora za vse nas pomeniti še kako bistvene premike in spremembe pri nadaljnjem delu. To pa je tudi v celoti pokazala razprava na razširjeni seji predsedstva tovarniškega zbora sindikata, kot tudi pozneje na predkongresnih konferencah, na katerih je bila podana vrsta koristnih in tudi povsem konkretnih problemov, ki so poln odraz našega dosedanjega dela in tega, kar v bodoče ne bi smeli ponavljati.
Osnutki sklepov 8. kongresa ZSS, katere smo objavili v prejšnji številki, so bili namenjeni vsem članom naše delovne skupnosti — članom sindikata, ki niso imeli možnosti, da se izčrpno se-
znanijo z navedenimi osnutki — z željo seveda, da si določeno gradivo dobijo in se z njim natančneje seznanijo, saj si v nasprotnem primeru ni mogoče zamisliti večje in uspešnejše aktivnosti od dosedanje.
Že na seji predsedstva je bilo poudarjeno, da mora večina predlogov in pripomb k omenjenim osnutkom priti prav iz baze, od spodaj, iz sredin, kjer delajo neposredni proizvajalci, ki tudi najbolje poznajo vrsto vsakdanjih pomembnih in perečih problemov — tako v proizvodnji kot tudi v sistemu samoupravljanja, saj to ne more biti ločljivo. Med drugim je bilo tudi poudarjeno, da lahko prav najbolj konkretno dokazani problemi mnogo prispevajo k njihovemu odpravljanju!
Nikakor ne kaže prezreti razprave na predkongresni konferenci v TOZD Tovarna glinice, na kateri so se pogovorili o kongresnih dokumentih in med drugim tudi menili, da je vsak član sindikalne organizacije dolžan, da se bolj živo zanima za dogajanja o-krog sebe in v svoji delovni organizaciji, pa da pozneje tudi s svojim delom in pomočjo skuša porajajoče se probleme, katerih ne manjka, tudi reševati in tako predvsem uresničevati ustavna načela in določila, pa ostale naše samoupravne akte.
Eden od delegatov je menil, da je kljub temu, da je v Delavski
enotnosti objavljenega mnogo pomembnega in zanimivega gradiva, občutiti določeno pomanjkanje prav v tem sistemu obveščanja. Zato tudi njegov predlog, katerega je podal na predkongresni konferenci, da bi naj Delavska enotnost kot sindikalno glasilo prinašala najpomembnejše materiale in jih posredovala, če že ne vsem, pa vsaj večini aktivnih družbenopolitičnih delavcev, saj — kot je poudaril — že dalj časa ni dobil v roke DE in tako se ni mogel natančneje seznaniti z osnutki sklepov in ostalim gradivom za 8. kongres ZSS. Menil je, da bi morda tudi še ostali proizvajalci lažje delovali, če bi lahko bili seznanjeni vsak mesec z najbolj konkretnimi in aktualnimi sestavki, ki bi bili še kako dobrodošli za nadaljnje delo. Čeprav morda malce v šali (drugače pa povsem resno), je tudi dejal, da imajo podobne mesečne revije ali časopise tudi razna društva, kot so RIBIČ, Lovska družina in podobno, po katerih se res seznanijo samo s tistim, kar jih najbolj in tudi resnično zanima.
Tak predlog je s te predkongresne konference bil posredovan tudi 8. kongresu. En tovariš, ki je tudi bil in je še aktiven družbenopolitični delavec v TOZD Tovarna glinice, je menil, da bo v bodoče resnično potrebno za poverjenike sindikalnih skupin izvoliti samo take ljudi-delavce, ki
res želijo in hočejo delovati v sindikatu, saj je brez dvoma vsa politična aktivnost predvsem odvisna od baze, kot smo že dejali; temu tudi ne kaže prigovarjati, še manj pa obstoječe stanje podcenjevati, ker bi se nam vsem to lahko prerano maščevalo!
Zakaj se nam danes pojavlja to, da mnogi naši odbori niso sklepčni, da nekateri tovariši, ki so bili izvoljeni za delegate SO Ptuj, sploh ne prihajajo na seje delegacij, še manj pa, da bi dajali svojim volivcem odgovor za svoje delo.
Na 8. kongresu zveze sindikatov Slovenije bodo morda nekateri delegati skušali obelodaniti tudi take pojave, čeprav nam je rešitev znana že vnaprej. Konkretno in odkrito se pogovoriti s takimi tovariši in če res nič ne zaleže, potem nam ostane le še odpoklic takega delegata, sindikalni organizaciji oz. članstvu pa ostane krepak poduk, da bo v bodoče še kako potrebno pretehtati in oceniti ljudi, katere bomo predlagali za zahtevne in odgovorne naloge delegata.
Kaj več bi morali spregovoriti tudi o benifikaciji delovnega staža ali delovne dobe, kajti nekateri tovariši so menili, da je prav v tej smeri sindikat storil premalo, da vse premalo obdeluje to področje in zahteva od odgovornih in merodajnih forumov, da bi se te naloge resneje lotili. To področje
je resnično občutljivo in bo zategadelj tudi v bodoče pomembna skupna akcija. Ne vem sicer, kako je bilo na ostalih predkongresnih konferencah v kolektivu, mislim pa si, da povsem enako kot v Glinici, saj so naši problemi resnično skupni pa bi se o njih morali skupno pogovoriti in jih tudi reševati z združenimi in skupnimi močmi.
Vsekakor pa velja ob koncu sestavka omeniti to, da smo tudi v naši delovni skupnosti konkretno razpravljali o kongresnih materialih — vsi sicer gotovo ne, toda pretežna večina zaposlenih je dokazala tudi z družbenopolitično aktivnostjo, da je za napredek in da bo, kar lahko razvidimo iz tega sklepa, dosledno izvajala vse sprejete sklepe na minulem osmem kongresu zveze sindikatov Slovenije. Ta bo moral tudi za nas pomeniti krepak korak naprej — pred bližnjimi nalogami, s katerimi bomo tudi v sindikatih dosledno uveljavljali delegatski sistem; to pa ni več tako daleč, saj so nove in zahtevne naloge že pred nami!
Franc MEŠKO
USTAVA IN SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
(IZVLEČEK IZ KNJIŽICE SINDIKATA ST. 1 — DRUŽBENA VLOGA IN NALOGE SINDIKATA DANES)
Človekove posamezne in skupne potrebe v organizirani družbi so -raznovrstne^ Delavci in delovni ljudje proizvajajo zato, da bi lahko te potrebe zadovoljevali na vse višji ravni.
Te skupine potrebe so za-
jem potrebnem delu, ki ga -namenjajo za zadovoljevanje skupnih potreb.
V procesu -samoupravnega socialističnega razvoja naša družba vse bolj prehaja od sistema državnega urejanja teh področij na neposredno organizirano urejanje teh -področij
po samih delavcih in delovnih ljudeh.
S sprejemom novih ustav dobivajo delavci — ustvarjalci dohodka odločilen vpliv na celotno družbeno reprodukcijo. Združeno delo je temelj organiziranosti -samoupravnih interesnih skupnosti.
(Bo nadaljevano)
Predsednik CK ZKS tovariš France Popit kot gost na kongresu v Celju: kongresni dokumenti naj bodo odraz teženj in zahtev našega delovnega razreda.
skladen razvoj družbe in posameznika tako pomembne, da jih organizirane moderne družbe ne prepuščajo več tržni stihiji in plačilnim možnostim -posameznika, ampak jih zaradi socialne varnosti skupno organizirajo, pa jih nato v ofoli-
ZAKAJ ZAOSTAJAMO Z DOLOČENIMI PROGRAMI?
Brez programiranja niso mogoče uspešne
družbene akcije
kii predpisanih pravic v primeru potrebe delovni ljudje izkoristijo v posameznih primerih.
Te skupne potrebe so različne in so uresničevane na naslednjih področjih:
— vzgoja in izobraževanje (od varstva otrok do vseh oblik izobraževanja
—	kulturne potrebe (od iknjiž-nic do gledališč)
—	znanstvene potrebe (fundamentalne in aplikativne raziskave)
—	zdravstveno varstvo (preventiva in kura ti va, rehabilitacija)
—	socialno zavarovanje (pokojnine, invalidnine, nadomestila)
—	socialno skrbstvo (nezaposlenost, otroški dodatek)
—	stanovanjske potrebe
—	potrebe na področju telesne kulture
—	skupne potrebe v gospodarski infrastrukturi (promet, energija)
—	skupne potrebe, ki jih uresničuje komunalno gospodarstvo.
Vsaka družba mora, ne glede na svoj razredni značaj, organizirano zadovoljevati te potrebe zavoljo svojega obstoja in razvoja. V kapitalističnem sistemu je ta proces v stalnem konfliktu med mezdnimi delavci in lastniki kapitala — za večjo mezdo ali profit. Toda., tu država vse globlje intervenira, da bi tako preprečevala razredni boj in zagotovila skladen nacionalno-gospodarskl in socialni razvoj v okviru kapitalističnega sistema.
V socialističnem sistemu je razvoj skupnih potreb v veliki meri odraz dosežene ravni materialnih sil družbe. Socialna varnost in stabilnost delovnih ljudi je neposredno odvisna od ravni in načina zadovoljevanja skupnih potreb. Bistveno je, kdo in kako organizira zadovoljevanje potreb: ali država v imenu delavcev ali pa delavci sami odločajo o »svo-
Zadnjega oktobra letos je bila že četrta seja vseh zborov skupščine občine Ptuj, ki so tokrat zasedali ločeno, obravnavali pa e-naka vprašanja, razen v dveh primerih, ko sta zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela obravnavala in sklepala še o dveh točkah, ki sta se nanašali na izgradnjo rekracijskoturističnega centra v Ptuju, torej o prenosu pravic, obveznosti in nalog v zvezi z izgradnjo RTC na kmetijski kombinat Ptuj, potem ko je GP »Haloški biser — grad Bori Ptuj« odstopilo od tega, da prevzame in-vestitorske obveznosti. O tem bomo zapisali kaj več pozneje ali pa v eni od naslednjih številk Aluminija, saj se morajo o razpravi o tem problemu seznaniti vsi občani — delovni ljudje.
Kot sem že uvodoma omenil, so vsi trije zbori tokrat prvič zasedali ločeno, kar pa se je pokazalo kot izredno ažurno in pozitivno, saj so razprave potekale mnogo bolj aktivno in konkretno in tudi sam potek seje je bil mno-
go hitrejši, saj je pač, razumljivo, bilo mnogo manj delegatov kot na vseh treh zborih skupaj. Zato so v družbenopolitičnem zboru menili, da bodo take ločene seje tudi v bodoče, razen o določenih problemih, ko bodo morali zasedati vsi trije zbGri skupaj.
Dnevni red četrtega zasedanja zborov SO Ptuj je obsegal 17 rednih točk, medtem ko sta dve pomembni točki bili sprejeti dodatno, ker sta bili nujni in jih ni bilo mogoče odložiti na naslednjo peto zasedanje, ki bo predvidoma konec tega meseca.
Najprej so zbori razpravljali o gospodarskih gibanjih v prvem polletju, o skupni in splošni porabi v občini v devetih mesecih 1974. Delegati družbeno-političnega zbora so imeli to prednost, da so se natančneje seznanili z gospodarskimi gibanji za prvih devet mesecev, ker je direktor SDK Ptuj tudi delegat DPZ in je tako lahko iz prve roke posredoval nekaj dodatnih informacij, s katerimi bodo seveda seznanjeni tudi
vsi delegati ostalih dveh zborov in končno vsi naši občani. Tako se bodo natančneje seznanili s tem, tako pomembnim gradivom.
Čeprav je bilo na dnevnem redu več točk, ki so se nanašale predvsem na imenovanje ravnateljev OŠ, raznih predstavnikov za forume, pa bi se hotel zadržati le pri tistem, kar je bilo na seji najbolj pomembno in tudi za vse nas najbolj zanimivo. Ko smo namreč razpravljali o gospodarskih gibanjih, o skupni in splošni porabi v občini za prvih devet mesecev, je prišlo do razprave (seveda na DPZ), ki je dokazala, da še vedno nekaj »ne klapa«, kot temu pravimo — na celi fronti. Stekel je zanimiv pogovor o letnih in večletnih programih v občini in v delovnih organizacijah v občini. Ugotovitev je bila dokaj presenetljiva in morda celo zaskrbljujoča, saj vrsta delovnih organizacij (bolje rečeno: nobena) nima pripravljenega dolgoročnega razvojnega programa, več jih nima niti letne programe za bodoče
delo, kar bi ob sedanji situaciji pomenilo mnogo. Poudarjeno je namreč bilo, da bi na podlagi pripravljenih programov lahko dobili kredite po zelo ugodnih pogojih, kar bi za naše nerazvito območje pomenilo mnogo, saj je tukaj še posebno ugodno za kredite. Tako pa se sedaj lahko le tolažimo, da bo v bodoče bolje, in ss trkamo po prsih, da ne znamo izkoristiti tistega, kar je za nas najbolj ugodno. Razprava predsednika SO Ptuj Branka GORJUPA je dokazala, da nobeno podjetje v občini nima pripravljenega letnega programa, kaj šele dolgo ali srednjeročnega, na osnovi katerih bi lahko mnogo pridobili. Tudi direktor SDK ing. Milan KNEŽEVIĆ je v svoji izredno pomembni in konkretni razpravi poudaril, da je prav to rak rana, ki nas tepe iz dneva v dan, mi pa gremo mimo vsega dogajanja okrog nas. Tu pa še ni reečno, da
(Nadaljevanje na 11. strani)
Nič, kar je pomembnega za delovnega človeka in našo samoupravno družbo, ne more mimo sindikata — tudi to je ena od temeljnih zahtev 8. kongresa ZSS v Celju.
BREZ PROGRAMIRAHIA RISO MOGOČE USPEŠNE DRUŽBENE ANCHE
(Nadaljevanje z 10. strani)
je sedaj vse narobe in izgubljeno — še malo ne! To je le apel, katerega so poslali desegati DPZ vsem TOZD, pa vsem delovnim ljudem, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da se odločijo za akcijske programe za varčevanje, za takojšnjo pripravo programov in načrtov. Seveda se mnogi premalo zavedajo, kako nujno potrebno in razumljivo je dejstvo, da treba delati povsem po ustavi in v skladu z našimi zakoni.
Predsednik SO Ptuj v svoji razpravi ni skrival zaskrbljujočega dejstva, da nimamo dovolj sposobnih služb in kadrov, ki bi naj stalno delovali v pripravah raznih razvojnih programov, ki bi nam mnogo pomenili. Razvojnopro-gramske službe bi morali okrepiti, toda še vedno obstaja vprašanje, kako in kdaj? Ce na naslednje vprašanje ne bi mogli najti konkretnega odgovora bi za prvega lahko dejali, da je v naši občini mnogokaj, kar bi omogočalo, da ne bi bilo težko pripraviti raznih programov, srednjeročne ali celo
leme, s katerimi se vsak dan ubadajo naši najvišji forumi v občini, ki pa, razumljivo, ne bodo kos svoji nalogi, če ne bo tudi naše vsestranske pomoči, predvsem tistih, ki so za pripravo takih in podobnih načrtov odgovorni. Res je, da ta naloga ni lahka, toda s tem se v bodoče ne moremo in ne smemo tolažiti, saj nas to vodi drugam, kot pa k tistemu smotru, katerega si želimo.
Vsekakor pa je več kot resnično to, o čemer je še govoril predsednik SO Ptuj, da bi o vseh tako pomembnih in odločilnih momentih in nalogah morali obvezno razpravljati vsi delavci na svojih zborih in dati predloge za konkretne rešitve, saj prav tu še vedno opažamo določen razkorak, katerega pa ne kaže niti malo zapostavljati.
Ob koncu torej tole: nikakor ne smemo zaostajati s takimi ali podobnimi programi, ampak moramo storiti vse, kar je v naši moči, da bodo letni kot srednje ali dolgoročni razvojni programi pripravljeni pravočasno,! kot to zahtevajo današnji družbeni interesi. Pri tem pa moramo misliti
Skladišče boksita
dolgoročne programe razvoja za naslednje obdobje. Znano nam je, da imamo na pretek še precej delovne sile, ki išče zaposlitev; mislimo predvsem na žensko delovno silo. Toda zastavimo si vprašanje, kaj smo doslej storili, da bi to uresničili.
Minula seja je pokazala mnoge pomanjkljivosti in nerešene prob-
tudi na kadre, ki bodo za to delovali. Vsak po svoji možnosti in sposobnosti pa smo jim dolžni pomagati, saj končno vsi odgovarjamo za celotno poslovanje — tako v svoji delovni organizaciji kot tudi v naši občini!
O vsem tem pa bomo še kdaj spregovorili!
Franc Meško
Proizvodni detajl
						
UMRLI ČLANI KOLEKTIVA						
(OD 1951	0 0 3 M * w					
Priimek in ime		Nastop, službo		Umrl		TOZD
Huptman Franc		24.	7. 1956	22.	8. 1962	Aluiminii
Kamenšek Jurij		10.	3. 1955	26.	1. 1963	Aluminij
Emeršič Jože		16	4. 1955	16.	3. 1963	Aluminij
Ber Jože		3.	4. 1956	17.	7. 1963	Aluminij
Novak Janez		28	2. 19-52	20.	1. 1964	Aluminij
Erjavec Franc		23.	7. 1960	28.	5, 1964	Aluminij
Vinkler Alojz		4.	12. 1947	28.	6. 1964	Aluminij
Topolovec Tomaž		12.	6. 1958	12.	8. 1965	Aluminij
Sagadin Vinko		26.	10. 1962	10.	11. 1965	Aluminij
Kureti Ernest		22.	9. 1952	26.	8. 1967	Aluminij
Murko Anion		19.	5. 1956	31.	8. 1967	Aluminij
Š tertoal Alojz		7.	3. 1966	15.	2. 1968	Aluminij
Goljat Franc		21.	4. 1948	2.	3. 1969	Aluminij
Leskovar Janez		4.	5. 1966	1.	10. 1969	Aluminij
Murko Anton		25.	3. 1959	2.	9. 1970	Aluminij
Murko Igna.c		6.	8. 1959	16.	10. 1970	Aluminij
Mohorko Anton		6.	6. 1958	13.	3. 1971	Aluminij
Drevenšek Franc		16.	2. 1970	17.	3. 1971	Aluminij
Koletmik Alojz		17.	8. 1965	13.	7. 1971	Aluminij
Klasič Viktor		20.	5. 1955	15.	9. 1971	Aluminij
Belšak Stanko		2.	9. 1957	9.	12. 1971	Aluminij
Car Jože		18.	5. 1965	31.	3. 1972	Alumi-nij
Vindiš Janez		15.	11. 1960	30.	8. 1972	Aluminij
Fladupg Konrad		1.	2. 1955	2.	6. 1973	Aluminij
Topolovec Janez		19.	5. 1956	28.	7. 1973	Aluminij
Sibila Janez		3.	12. 1954	12.	7. 1964	Glinica
Letonja Mirko		5.	11. 1954	26.	10. 1955	Glinica
Bolcer Simon		1.	2. 1955	14.	11. 195-7	Glinica
Matjašič Stanislav		4.	2. 1955	26.	11. 1957	Glinica
Janc Zinka		25.	7. 1957	16.	4. 1958	Glinica
Strmšek Franc		18.	6. 1946	12.	2. 1960	Glinica
Zotler Štefan		13.	10. 1955	3.	2. 1961	Glinica
Lipar Anton		7.	1. 1952	18.	7. 1961	Glinica
Kapajinik Jože		16.	2. 1952	9.	9. 1961	Glinica
Mohorko Miroslav		16.	1. 1961	10.	1. 1962	Glinica
Horvat Janez		28.	8. 1952	7.	2. 1963	Glinica
Ljubeč Franc		9.	5. -1955	12.	11. 1963	Glinica
Šoštar Franc		1.	6. 1957	13.	2. 1965	Glinica
Hertiš Jože		27.	2. 1947	3.	9. 1965	Glinica
Macun Anton		13.	5. 1964	4.	9. 1965	Glinica
Ljubeč Janez		4.	2. 1955	15.	3. 1967	Glinica
Kodrič Martin		25.	7. 1957	30.	12. 1968	Glinica
Zebec Anton		1.	2. 1955	.24.	3. 1969	Glinica
Ja vernik Ignac		16.	7. 1955	23.	6. 1969	Glinica
Raši Stanislav		11.	8. 1959	17.	2. 1970	Glinica
Irgl Stanko		1.	2. 1955	1.	4. 1971	Glinica
Kovačič Silvester		1.	6. 1950	16.	9. 1971	Glinica
Zagoršak Franc		7.	8. 1953	11.	8. 1972	Glinica
Dečman Albin		13.	3. 1950	5.	7. 1951	Vzdrževanje
Prevolšek Jože		26.	4. 1948	23.	7. 1953	Vzdrževa-nj-e
Lasič Franc		15.	9. 1950	23.	8. 1955	Vzdrževanje
Renko Konrad		7.	5. 1955	30.	10. 1956	Vzdrževanje
Kralj Alojz		11.	6. 1947	17.	12. 1956	Vzdrževanje
Rajšp Maks		30.	6. 1956	7.	8. 1957	Vzdrževanje
Visier Franjo		4.	1. 1956	24.	8. 1959	Vzdrževanje
Topolovec Alojz		26.	9. 1956	19.	2. 1960	Vzdrževanje
Cafuta Vincenc		6.	4. 1951	3.	5. 1961	Vzdrževanje
Šijanec Ludvik		5.	7. 1951	2.	10. 1961	Vzdrževanje
Krajnc Franc		24.	10. 1956	6.	11. 1961	Vzdrževanje
Kmetec Viktor		25.	6. 1952	1.	11. 1966	Vzdrževanje
Čižič Venčeslav		21.	8. 1959	30.	4. 1962	Vzdrževanje
Mar Vinko		17.	4. 1948	5.	6. 1964	Vzdrževanje
Bezjak Rudi		2.	9. 1957	14.	10. 1964	Vzdrževanje
Pišek Štefan		2.	5. 1963	5.	12. 1964	Vzdrževanje
Kokol Marjan		30.	3. 1965	13.	8. 1965	Vzdrževanje
Vrečko Karel		6.	10. 1952	6.	11. 1967	Vzdrževanje
Roškar Janez		3.	12. 1954	7.	12. 1968	Vzdrževanje
Jančec Josip		6.	11. 1961	18.	11. 1968	Vzdrževanje
Sever Josip		24.	9. 1964	31.	8. 1970	Vzdrževanje
Fileš Anton		2.	9. 1964	3.	12. 1971	Vzdrževanje
Zajc Viljem		1.	7. 1965	25.	,5. 1972	Vzdrževanje
Topolovec Stanko		26.	8. 1970	16.	6. 1972	Vzdrževanje
Vrabl Avgust		16.	6. 1952	28.	7. 1972	Vzdrževanje
Janžekovič Alojz		20.	8. 1953	21.	9. 1972	Vzdrževanje
Ules Milan		3.	7. 1957	21.	11. 1972	Vzdrževanje
Matjašič Jože		30.	6. 1956	13.	2. 1974	Vzdrževanje
Kosar Jakob		21.	6. 1954	7.	11. 1955	Promet
Skok Dominik		6.	5. 1954	27.	8. 1960	Promet
Malek Stanislav		23.	3. 1960	31.	12. 1962	Promet
Galun Franc		15.	7. 1953	8.	5. 1965	Promet
Petek Miroslav		15.	5. 1967	17.	1. 1973	Promet
Milošič Tomaž		10.	9. 1947	22.	12. 1973	Promet
Kirbiš Vinko		12.	7. 1965	24.	6. 1973	-Promet
Freložnik Vinko		26.	4. 1951	5.	5. 1951	Sku-p. službe
Ferlež Jakob		9.	5. 1947	7.	5. 1952	Skup. službe
Krooec Jože		25.	3. 1947	1.	2. 1955	Skup. službe
Tetičkovič Terezija		2.	2. 1953	26.	4. 1962	Skup. -službe
Kajnih Konrad		1.	3. 1950	5.	7. 1965	Skup. službe
Bizovičar Marjan		1.	2. 1957	10.	7. 1969	Skup. službe
Lončarek Ignac		9.	3. 1955	22.	8. 1969	Skup. službe
Granfe'd Franjo		1.	1. 1952	7.	7. 1971	Skup. sl-užbe
Kovač'č Justina		21.	6. 19,54	3.	8. 1971	Skup. službe
Klajnšek Olga		7.	3. 1957	25.	9. 1971	Skup. službe
Kaoun Aloiz		2.	7. 1956	19.	6. 1972	Skup. -službe
Krainc Janko		1.	9. 1962	29.	12. 1973	Skup. -službe
Mlinarič Branko		1.	1. 1951	6.	3. 1974	Skup. službe
Borovnik Franc		12.	4. 1955	15.	4. 1974	Skup. službe
(Nadaljevanje)
Na sploh je ustrezno obveščanje in obveščenost eden od temeljnih pogojev uresničevanja in razvoja naše samoupravne socialistične ureditve. Komunikacije so bistveni del delovnega procesa in samoupravnih odnosov, predvsem pa samoupravnega odločanja, element, ki omogoča kontrolo in realizacijo odgovornosti v družbi. Komunikacije so žive ni sistem vsake družbe. Pri tem pa se moramo zavedati, da informiranje ni edini pogoj za uresničitev samoupravnih delegatskih odnosov, druž-
bene odgovornosti in učinkovite organizacije. Upoštevati je potrebno tudi vse druge elemente, ki vplivajo na družbeni proces.
Z vidika obveščanja je za krajevno skupnost značilno, da predstavlja nerazvito celoito. Z vlogo, ki jo dobiva z novo ustavo kot celotni sistem političnega sistema, bo treba krajevno skupnost organizacijsko postaviti na trdnejše temelje. Bistveni element njene organizacije je prav komuniciranje.
V komunikacijskem procesu znotraj krajevne skupnosti se pojavljajo tile udeleženci komuniciranja:
—	članstvo — zbor krajevne skupnosti — svet krajevne skupnosti;
—	družbenopolitične organizacije, društva in družbene organizacije;
—	temeljne organizacijo združenega dela, ki imajo zvezo s krajevno skupnostjo;
—	delegacije — delegat, ki gre na zasedanje (občinske) .skupščine;
—	strokovna .služba krajevne skupnosti.
Temeljna naloga pri organizacijski postavitvi krajevne skupnosti je ureditev kar se
Phanje
redom, je treba upoštevati in jih pravočasno uporabiti. Da bo vse to uresničeno, je odgovorno vodstvo krajevne skupnosti.
V pripravah na seje sveta krajevne skupnosti morajo njegovi člani v svojih zaselkih, hišnih svetih in okoliših opraviti vsaj neformalne razgovore, se posvetovati z občani itd. Svoja stališča mora svet na primeren način razložiti in jih primerno posredovati organom družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti, pomembnejšim, prizadetim ali zainteresiranim temetjnim organizacijam združenega dela, predvsem pa delegaciji.
Delegacija krajevne skupnosti se mora sestajati enako redno kot njen svet. O vseh vprašanjih, o katerih je delegacija razpravljala, mora Obvestiti svet krajevne skupnosti; po potrebi mora seznaniti vse občane krajevne skupnosti. Preden delegacija razpravlja o določenem vprašanju, mora v zvezi z njim zbrati stališča, mnenjia in predloge organiziranih subjektov krajevne skupnosti.
Delegacija mora svet krajevne skupnosti, vise občane v njej in družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti sproti obveščati o vseh fazah reševanja pomembnih vprašanj. Za to zadolži enega od delegatov, ki iskrbi za obveščanje. Posebej je zadolžen tudi delegat, ki gre na zasedanje skupščine. Skupaj z delegatom — informatorjem — po odločitvi delegacije — poskrbi za najprimernejšo razširitev informacij.
Družbenopolitične organizacije predstavüjajo sklenjen informacijski krog s svetom krajevne skupnost; in z njeno delegacijo; obveščajo svet in delegacijo o svojih stališčih, predlogih in zaihteva-h; razpravljajo o vprašanjih, ki jih sporočata svet in delegacija krajevne skupnosti; opravljajo javno razpravo po dogovoru s svetom in delegacijo, pri čemer ima posebno vlogo krajevna organizacija SZDL, ki zajema v svoje razprave vse organizirane .sile ;.n občane v krajevni skupnosti. Hkratna vloga družbenopolitičnih organizacij pa je vioiga pospeševalca komunikacijskih procesov v krajevni skupnosti. Predvsem pa skrbijo za komunikacije med delegacijo in svetom
Strojna delavnica
da občutljivega sistema, zbiranja in registriranja hotenj, predlogov, stališč, pobud, mnenj in interesov občanov krajevne skupnosti.
Poskrbeti bo treba, da bo zbor občanov ali konferenca krajevne skupnosti sklicana res samo za vsesplošno pomembne zadeve. Gradivo z ial-ternativnimi predlogi stališč oziroma odločitev mora biti pregledno, ne preobsežno in razumljivo, da občan lahko takoj ugotovi, kaj ponujeno stališče oziroma odločitev pomeni zanj ;n za celotno krajevno skupnost. Sklicati ga je treba tako, da ima večina občanov zares možnost za tvorno sodelovanje. Na vsakem zboru je treba preveriti, katere odločitve prejšnjih zborov so bile uresničene in katere še ne, in ugotoviti, zakaj nekatere odločitve še nisj) bile uresničene. Spregovoriti je treba tudi o važnejših informacijah, ki so pomembne za delovanje krajevne skupnosti. Vse pobude udeležencev, četudi niso neposredno v zvezi z dnevnim
Brez besed
—mt
OBVEŠČANJE V DELEGATSKEM
Komuniciranje delegacije v temeljni samoupravni skupnosti
krajevne skupnosti, med delegacijo in družbenopolitičnimi organizacijami in med delegacijo iter občani v krajevni skupnosti.
Takšen način pa seveda ne more biti učinkovit, če temeljne organizacije združenega dela ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Dolžne so namreč obveščati svet in delegacijo krajevne skupnosti ter po potrebi tudi družbenopolitične organizacije v njej, o vseh zadevah, ki so skupnega pomena za temeljne organizacije združenega dela in za krajevno skupnost. V takšnih primerih se delegacija krajevne skupnosti posvetuje s temeljnimi organizacijami združenega dela in jih o svojem delu redno obvešča. Pomembna pa je tudi zveza med osnovno sindikalno organizacijo in krajevno organizacijo SZDL.
Z opisanim medsebojnim povezovanjem dobivajo občani in delovni ljudje v krajevni skupnosti nujno potrebne in ustrezne informacije, 'ki so pomembne za delegatsko odločanje, po več kanalih (komunikacijskih poteh) :
— po delegatu —■ delegaciji, svetu krajevne skupnosti, v okviru družbenopolitičnih organizacij v krajevni skup nosti, v temeljnih organizacijah združenega dela, ki imajo zvezo s krajevno skupnostjo, v okvirni društev in družbenih organizacij;
—	neposredno iz skupščine občine in republike, pa njunih upravnih služb;
—	iz sredstev javnega obveščanja — osrednjih, lokalnih in posebnih za obveščanje v krajevni skupnosti in združenem delu.
Temeljna organizacija združenega dela je temeljna skup nost, v kateri delovni ljudje združujejo delo. V temeljni organizaciji združenega dela u-resničujejo delovni ljudje v združenem delu svoje temeljne samoupravne pravice in dolžnosti. Če naj delovni ljudje sami neposredno razpolagajo z rezultati svojega dela, hkrati pa prevzamejo odgovornost za organizacijo jn učinkovitost proizvodnega dela, za dobro gospodarjenje z delovnimi sredstvi in dohodkom, morajo biti predvsem dobro informirani.
V temeljnih organizacijah združenega dela je današnji sistem komuniciranja prilagojen v mnogih primerih predvsem vodstvu (hierarhiji) delovne organizacije, ne pa. samoupravnim organom, kot bi na prvi pogled pričakovali. Samoupravni mehanizem je običajno preslabo organiziran, da bi mogel iti v korak z iz-
redno dinamiko družbenih komunikacijskih procesov. Vodstvo in strokovne službe pa so operativno usposobljene za sprejem vseh pomembnih (dnevnih) informacij. Vodstvo delovne organizacije tako, delno zaradi objektivnih (količina, zapletenost informacij itd.)
«
delno pa tudi zaradi subjektivnih (znanje, monopol vodstva) razlogov sprejema informacije, izvaja selekcijo tek in določa sistem komuniciranja v delovni organizaciji. Če si v taki situaciji zamislimo še delegacijo, vidimo, da bo njeno delo ob takšnih pogojih dokaj
težko. Zato je nujno potrebno storiti korak naprej v izgradnji ustreznega sistema obveščanja, katerega glavni nosilci bodo samoupravni organi, delegacija in strokovne službe. Nadalje je treba v procesu komuniciranja in odločanja točno določiti vlog in odgovornosti tako, da bo vsak nosil polno odgovornost tudi za Ur strezno obveščanje.
Za učinkovito funkcioniranje delegatskega sistema je po-memhno razmerje med delavskim svetom temeljne organizacije združenega dela jn delegacijo.
Delegacija se bo ob vseh najpomembnejših zadevah morala posvetovati z delovno skupnostjo, z vsemi delovnimi ljudmi. Na drugi strani pa je dolžnost delavskega sveta, da omogoči delegaciji polno sodelovanje pri s,prejemanju vseh pomembnejših samoupravnih odločitev, da redno obvešča delegacijo o svojih interesih, mnenjih, stališčih, predlogih .yi odločitvah.
Pri vprašanjih delitve dohodka (seveda ne gre za delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela., temveč na nivoju občine, republike) bo delegacija v več primerih v taki situaciji, da bo morala vprašati za stališče — poleg delovne skupnosti tudi delavski svet. To je mišljeno predvsem na delegacije dislociranih obratov, ki niso temeljne organizacije združenega dela in katerih delegacije o družbenoekonomskih vprašanjih gotovo ne morejo odloča-
(Nadaljevanje na 14. strani)
Iz Impola: prešama
(Nadaljevanje s 13. strani)
Dekompozerji
upravni skupnosti predstavljajo pismena sporočila — gradi-
va, katera dofei vsaikdo v roke ali pa so razoibešena na
oglasni deski. Pri item moramo poudariti, da oglasna deska ni posebno primeren način obveščanja in ga smemo upcirafo-ljati le za nekatere specifične informacije. Sporočila morajo biti kratka, jedrnata, v razumljivem jeziku in sprejemljivi obliki; podatki naj bodo prikazani primerjalno, problemi naj bodo jasno zastavljeni in nakazane naj bodo alternativne možnosti rešitev;
—	Glasila delovnih skupnosti in komunalna glasila: ugotovimo labiko, da izhaja že veliko takšnih glasil, vendar pa moramo hkrati povedati, da ta niso ustrezno izkoriščena. Vse preveč se ukvarjajo z drobnimi sindikalističnimi in loka-lističnimi vprašanji, premalo pa je v njih za samoupravne procese pomembnih informacij.
—	Druga sredstva obveščanja: omeniti moramo še nekatere druge oblike in sredstva informiranja: razglasne postaje, lokalne radijske po-
staje, sredstva javnega obveščanja na sploh, računalnik
itd.
Te oblike dajejo vse tehnične možnosti za dcibro obveščanje. Normativna ureditev samoupravnega informiranja: u-
stava (zvezna in republiška) je na vseh področjih družbenega življenja izrecno ali pa posredno uredila tudi odnose, fei izhajajo iz medsebojnega komuniciranja.
Na osnovah, ki jih dajeta ustava in zakon o javnem obveščanju, morajo vse temeljne samoupravne skupnosti urediti v okviru svojih samoupravnih sporazumov, statutov ali drugih splošnih aktov tudi pravice in dolžnosti članov temeljne samoupravne skupnosti na področju medsebojnega obveščanja. S splošnim samoupravnim aktom je potrebno urediti ,tudi vlogo delegacije in delegatov v informacijskih procesih v naši družbi.
ti, ne da bi se posvetovale z delavskim svetom temeljne organizacije združenega dela.
Za pretakanje informacij med temeljno samoupravno skupnostjo, skupščino občine in republiško skupščino so tri možne poti:
— delegatska linija (temeljna samoupravna skupnost — delegacija temeljne samoupravne skupnosti — delegat, ki gre na zasedanje skupščine občine — občinska skupščina — skupina delegatov, ki bodo hodili na zasedanje republiške skupščine — republiška skupščina in obratno);
— sredstva javnega obveščanja - osrednja, pokrajinska in lokalna ter specializirana za obveščanje v temeljnih samoupravnih skupnostih (glasila, bilteni, razglasni sistem, oglasne deske, osebna pisma itd.);
— po družbeno-političnih organizacijah
(Problem, kateremu bo treba posvečati največ pozornosti, bo odnos med delegacija, konferenco delegacij ali skupino delegatov in delegatom, ki bo na zasedanju skupščine zastopal stališča delegacije.
Sredstva informiranja;
—	neposredne komunikacije;
tu gre za zbore delovnih ljudi, sestanke samoupravnih organov, [kolegijev in drugih organov v temeljni samoupravni skupnosti. Sem sodijo tudi delovni sestanki s skupinami delovnih ljudi in občanov. Delegacija bo morala pri tej obliki komuniciranja posebej paziti na racionalnost dela, pa na dobro pripravljanje sestankov.
—	gradiva; pomemben vidik obveščanja v temeljni samo-
u.
E
o
o
<
O
LI
E
G
PREHRANA PREBIVALSTVA OB IZREDNIH RAZMERAH
V izrednih razmerah, ob nevarnih ujmah, pa tudi v vojni, je prehrana eden o.d glavnih problemov; skrb za ustrezno prehrano je prisotna od prvega dne izrednih razmer vse do tistega trenutka, ko so odpravljene nastale posledice. Ob prehrani v izrednih razmerah moramo upoštevati dvoje stvari:
1.	motnje pri preskrbi s hrano;
2.	možnosti, da &e okuži hrana z bolezenskimi klicami, pač zaradi uporabe higiensko neustreznih živil.
Občutnejše pomanjkanje hrane lahko povzroči otežena proizvodnja ali pa uničenje živilskih zalog. Vrh tega se zmanjšajo možnosti za transport hrane v tiste kraje, kjer nastopijo izredne razmere. V tem primeru moramo računati z možnostjo, da je več poslopij za proizvodnjo in distribucijo živil uničenih.
K temu moramo še prišteti možnost porušenja stanovanj, zapuščanje stanovanj in precejšnjo migracijo prebivalstva.
Zlasti velik problem je migracija, prebivalstva, ker je izredno težko s hrano oskrbeti večje število prebivalstva.
Posledice pomanjkanja hrane so seveda različne glede na trajanje ;n stopnjo pomanjkanja. Primanjkovanje hrane v prvih dneh elementarne nesre-re zmanjšuje psihično kondicijo,. Resnejše težave in posledice zaradi pomanjkanja hrane pa nastopijo pri dojenčkih, majhnih otrocih, doječih materah in starih osebah. Razen
boga luiuiaimo imisliti tuičli na
prehrano večjega števila ranjencev. V ta namen so večkrat potrebna tudi posebna živila, ki dajejo beljakovine, vitamine in rudninske snovi.
Ker je uporaba zdravstveno in higiensko neprimernih živil nevarna, moramo pač upoštevati, da so večkrat lahko okužena z bolezenskimi klicami in strupenim; snovmi. Pri elementarnih nesrečah je tudi možnost, da ljudje uporabljajo strupene rastline, zlasti go-
be, ki jih kajkrat ne poznajo dovolj, pa jih uporabijo za hrano.
V vojni lahko pride tudi do okužbe z radioaktivnimi snovmi, bojnimi strupi itd.
Končno moramo upoštevati tudi, da ob morebitni naravni katastrofi dostikrat ni mogoče takoj organizirati ustreznega sanitarnega in veterinarskega nadzora.
Ukrepi za ustrezno prehrano v izrednih razmerah
Kot je razvidno iz uvoda, je za zagotovitev ustrezne prehrane potrebno predvsem dvoje:
1. zagotovitev zadostnih količin hrane, ki ustreza prehrambnim potrebam prebivalstva;
2. preprečevanje bolezni ali-mentarnega izvora.
Ta dva pogoja zahtevata dobro in pravočasno pripravo. Organizacija mora biti urejena tako, da vsako območje, kjer so izredne razmere, lahko
rešuje svoje probleme in v največji meri izkorišča krajevne vire hrane. To je zlasti, važno ob prekinitvi prometnih zvez.
Zato mora imeti vsaka občina svoj organ, ki v rednem
dr. Vera Ragaci
času opravi vse potrebne priprave, ob morebitnih izrednih razmerah pa organizira in skrbi za prehrano na prizadetem območju. Zato mora ta organ imeti tudi potrebno število strokovnjakov iz proizvodnje in prometa z živili, gostinstva kakor tudi zdravstva jn veterine.
Zato je nujno potrebno, da imamo podatke o potrebah po hrani glede na strukturo prebiva,Isitva v posameznih predelih, prav tako pa tudi podatke o nujno potrebnih rezenrvaih hrane, ki morajo biti na razpolago. Seveda je potrebno
upoštevati tudi možnost za krajevno pridobivanje hrane in njeno količino, poleg tega pa možnost za izkoriščanje prehranskih virov iz divje narave. Posebno važno je proučiti možnosti za uskladiščenje hrane, kjer bo varna pred uničenjem in okužitviijo. Strokovni organ, ki se ukvarja s prehrano v izrednih razmerah, mora proučiti možnosti za izkoriščanje vseh prehrambnih objektov in način za improvizacijo najnujnejših, če se primeri, da so obstoječi objekti uničeni.
Posebno skrbno in smotrno je t.reba pripraviti organizacijo prehrane za tisto skupino prebivalstva, ki migrira. Eden od najvažnejših problemov je tudi takojšnja organizacija prehrane za dojenčke, majhne otroke in doječe matere, ki ne morejo 'biti brez hrane. Tu ne
pride v poštev organizacija z dodatno preskrbo mleka za te skupine prebivalstva, kakor tud, organizacija posebnih kuhinj zanje. Ravno tako si je treba prizadevati tudi za oskrbo stacionarnih zdravstvenih ustanov.
Za vse takšne primere je treba pripraviti tečaje za ljudi, ki ob naravnih katastrofah sodelujejo pri organizaciji prehrane.
Posebno važno je nadalje poučiti prebivalstvo o vseh problemih zaradi zavarovanja živil pred okužbo. Ravno tako je potrebno, da je prebivalstvo poučeno o racionalni uporabi hrane v izrednih razmerah kakor tudi o potrebnih zalogah hrane.
Vse te priprave morajo biti opravljene po določenem načrtu z naj večjo .podporo družbenih organizacij (SZDL, RK, itd.).
Racioniranje prehrane
Izkušnje, ki smo si jih pridobili v II. svetovni vojini kakor tudi ob krajevnih katastrofah (lakota zaradi suše itd.), so nam pokazale, da se
najprej pojavi pomanjkanje beljakovin. Govorimo o t. im. kalorično—proteinskem	pri-
manjkljaju. Avitaminoze pa nastopajo pozneje ob dolgotrajnejšem pomanjkanju.
Po zaključkih Svetovne zdravstvene organizacije, človek ne more preživeti izgubo teže, ki bi presegala 40 do 50 odst. njegove idealne teže (se pravi teže, ki ustreza njegovi višini). Poleg specifičnih znamenj primanjkljaja kalorij, beljakovin, vitaminov in mineralov v prehrani se pri pomanjkanju hrane hitro poveča obolevnost in .smrtnost za drugimi boleznimi (predvsem dihal in prebavil). Kot smo že omenili, so prizadeti predvsem dojenčki, majhni otroci, doječe matere in nosečnice. Ugotovljeno pa je bilo med II. svetovno vojno, da žene na splošno boljše prenašajo lakoto kakor možje.
Med II. svetovno vojno je zelo dobro znan primer Anglije, ki je po strokovnih načelih tako uspešno racionalizirala prehrano, da je bilo zdravstveno stanje prebivalstva celo boljše kakor v mirnem času. Podobne izkušnje so imele tudi nekatere druge evropske dežele.
Vse te izkušnje na,s učijo, da je za preprečevanje škodljivih posledic morebitnega primanjkljaja hrane treba dobro pripraviti načrte za preskrbo s hrano po fizioloških potrebah posameznih kategorij prebivalstva.
Tu moramo upoštevati potrebe po kalorijah, beljakovinah, vitaminih in rudninskih snoveh, pri. načrtovanju potreb ,po živilih pa znatne izgube posameznih snovi, ki lahko nastopijo pri uskladiščenju in transportu.
Pri načrtovanju živilskih zalog priporoča Sveto,vna zdravstvena organizacija, da ®o uskladiščena itista živila; ki dajejo največ kalorij (žita, stročnice, oljarice, krompir in nazadnje zelenjava). V nekaterih primerih lahko uporabimo nekatere divje rastline za izvor vitaminov C ,n A. Za o-troke, nosečnice in doječe matere je posebno važno uskladiščenje mleka v prahu im po možnosti jajc v .prahu, seveda pod strogim sanitarnim nadzorom. Upoštevati je treba, da bodo lahiko nekatere skupine prebivalstva (ranjenci) potrebovali tudi dodatne vitamine v obliki pripravkov, kakor tudi mleko v prahu.
Pri vsaki naravni katastrofi ali vojni pomeni' prvih nekaj dni »kritično obdobje«, katerega prebrodimo tem lažje, čimbolj organizirana in strokovno usposobljena je skupina, ki deluje v prvih dneh.
v
Iz naše KS
ZA VEČJO DRUŽBENOPOLITIČNO AKTIVNOST v SZDL!
Iz naše soseščine
VSEM OTROKOM ZAGOTOVITI MOŽNOSTI ZA CELODNEVNO BIVANJE OTROK NA NAŠIH ŠOLAH
Koncem minulega meseca je bila v veliki dvorani tovarne .glinice in aluminija »BORIS KIDRIČ« prva konferenca SZDL Kidričevo, 'katere se je poleg številnih delegatov udeležil tudi sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Ptuj Zvone MATEN. Po izvolitvi organov konference, kateri je predsedoval Ivo TEŽEK, ravnatelj osnovne šole Kidričevo, so bili podani referati, najiprej o dosedanjem delovanju krajevnega odbora SZDL, nato je sekretar IO OK SZDL Ptuj govoril o vlogi socialistične zveze in o vrsti bližnjih nalog, ki čakajo to množično družbenopolitično organizacijo v naslednjem obdobju. Bojan Majcen, ki je bil delegat na IX. kongresu zveze so-
njeročnega programa krajevne skupnosti od leta 1975 do 1980. Nakazanih je bilo vrsto zanimivih akcij v naslednjih petih letih na celotnem območju krajevne skupnosti Kidričevo. Precejšnje zanimanje je povzročilo tudi izvajanje ravnatelja osnovne šole; govoril je o celodnevnem bivanju otrok v osnovni šoli. Ker je ta problem bil obravnavan tudi že na prejšnjih sejah članov ZK Dravsko polje in vodstev družbenopolitičnih organizacij, je ta zadeva bila večin; presot-nih delegatov jasnejša, kar se je pokazalo tudi v razpravi. Razprava je namreč bila o vseh podanih referatih in je bila povsem konkretna, nakazala pa je vrsto bodočih nalog.
Kip Borisa Kidriča v Kidričevem — delo Viktorja Gojkoviča, akademskega slikarja v Ptuju
cialistične mladine Slovenije, je govoril o položaju mladih danes in o njihovem vključevanju v aktivno družbenopolitično delo v vseh terenskih organizacijah SZDL Kidričevo, Kungota, Apače, Stmišče, Nji-verce in Kidričevo, naselje II.
Tajnik krajevne skupnosti Matevž CESTNIK je bolj obširno govoril o izhodiščih sred-
Predsednik zbora delegatov krajevne Skupnosti Franc KLEMENČIČ je v svoji razpravi poudaril, da je potrebno v bodoče poživeti delo terenskih odborov socialistične zveze delovnega ljudstva^ Kot je znano, delujejo sedaj na vseh območjih krajevne skupnosti Kidričevo tudi terenske organizacije SZDL, ki bodo tako
IZDAJA CENTRALNI DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
Uredniški odbor:
Franc Vrllč — predsednik, člani: Konrad Rižner, Stojan Kerbler, dipl. ing., Doroteja Puž, dipl. lur., Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejo, dipl. ing.
Tisk: ZGP Pomurski tisk, TOZD Tiskarna, Murska Sobota Člani kolektiva In upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov In slik ne vračamo.
skupno s krajevnimi odbori sproti reševale določene probleme na svojem območju, kar je doslej bilo otežkočeno, saj je skupni odbor SZDL Kidričevo imel preveč dela in zato marsikaterikrat določene zar deve niso bile rešene, kot bi morale biti in kot so to občani pričakovali. Med drugim je tovariš Klemenčič poudaril, da
je pred prvo konferenco SZDL Kidričevo bila šesta redna seja sveta krajevne skupnosti, na kateri so se seznanili o kontroli finančnega in materialne-poslovanja po službi družbenega knjigovodstva^ Res je bilo ugotovljeno, da poslovanje sicer ni bilo povsem v skladu s posameznimi akti, da tudi še niso vsi potrebni akti sprejeti, da pa ni bilo popolnoma nič ugotovljenega o kakršnihkoli malverzacijah ali podobnem, kar so nekateri' nepoučeni občani iznašali, pa vnašali določeno neresnično mnenje o pravilnem poslovanju. Tako je treba odločno in odkrito povedati vsem, da je vse poslovanje krajevne skupnosti Kidričevo povsem pravilno in do se odločili čimprej, ko bo mogoče, odpraviti manjše pomanjkljivosti, predvsem pa čimprej urediti vse potrebne samoupravne akte.
Določena vprašanja so bila postavljena tudi v zvezi s ce-
lodnevnim bivanjem otrok v šoli, saj je tak način za nas sicer nekaj novega in kar je povsem razumljivo, zahteva vrsto priprav in prostorov. Tako bo potrebno urediti kuhinjo, v kateri bodo kuhali kosila za otroke, to pa bo seveda vezano tudi na večje stroške, česar pa se starši najbolj bojijo. Ravnatelj šole je pri
tern poudaril, da bo naša družba brez dvoma pomagala takim družinam, ki bremena ne bi zmogle, saj ne bi bilo prav, da bi to varstvo bilo omogočeno le nekaterim otrokom, medtem ko drugi, siromašnej-ši, enakih pogojev in pravic ne
bi iimeli.
O vsem bodo potrebni konkretni pogovori s starši, saj so oni najbolj pristojni za tako odločitev; na vsak način pa je treba podpreti vsa prizadevanja v tej smeri, da bo to v Kidričevem čimprej uvedeno, saj ima prav Kidričevo trenutno zelo dobre pogoje za celodnevno bivanje otrok v šoli.
Po razpravi so izvolili predsednika konference SZDL Kidričevo, namestnika in ves izvršilni odbor konference SZDL. Tako je bil po predhodnem evidentiranju za predsednika konference izvoljen Franček KRAJNC iz Kidričevega, za .namestnika pa Maks
TOMINC iz Apač. Enajstčlanski IO bodo sestavljali; Stanko MEŠKO ,koit predsednik, podpredsednik Milan MOJZER iz Njiverc, tajnik bo Gabriela RAJHER, učiteljica iz OS v Kidričevem, medtem ko bo blagajniške posle vodila Ančka VRABIČEVA, ki je sočasno tudi predsednica KO naselja Kidričevo I. Ostali člani so .predsedniki terenskih odborov SZDL iz Apač, Njiverc, Kungote, Strnišča in Kidričevega I. ln II. Kot predstavnika družbenopolitičnega zbora SO pa, še Dragica JEZA iz Apač in Franc MEŠKO iz Kidričevega, ki je tudi sočasno član IO občinske konference SZDL Ptuj.
Ker so problemi v raznih krajih pač različni, bo tako sedaj najbolj prišlo do izraza re ševanje »na samem kraju«. V novih terenskih odborih je vrsta novih in mladih ljudi, kar je vsekakor precejšnja poživitev dela v organizacijah SZDL na viseh območjih. Novo vodstvo konference in izvršilnega odbora SZDL je bilo zadolženo, da na podlagi podanih referatov in poznejše razprave pripravi sklepe, ki bodo poleg ostalega gradiva služili za konkretno izvrševanje določenih akcij na območju krajevne skupnosti Kidričevo.
Trenutno potekajo priprave za izvedbo volitev za delegate samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo v delovnih organizacijah 6. decembra, v krajevnih skupnostih pa 8. decembra tesa leta. Seveda Hn tudi pozneje sledila vrsta konkretnih akcij, med katerimi bo logično potrebno posvetiti vso skrb in pozornost srednjeročnemu razvoju krajevne skupnosti v naslednjih petih letih.
Prva konferenca SZDL v Kidričevem je za nami, pred nami pa vrsta aktualnih družbenopolitičnih akcij, v katerih je potrebna angažiranost prav vseh občanov krajevne skupnosti in ne le članov odborov SZDL; ,glede na sestavo teh pa smo prepričani v bodoče uspehe!
F. MEŠKO
Brez besed