Leto XVII VCetfcfee 2. decembra 1907. Štor. 141. DOMOVINA esstl IL t,—DgpM Negovalna tna- PoMtična preganjanja na Ogrskem. T Trata. 1. decembra 1*07. Kdor je imel priliko pečati ee nekoliko poblile o političnimi dogodki na Ograkem t ladnjih Šestdesetih letih, je apoail dre točki, okola katerih ee je vrtelo na gibanje oaoetna Litre: na aaaaj boj proti hababuriki diaaotiji, na aaotraj aaailaa mtdžtriza-cija aemadiarakih narodov: Slovencev, Hrvatov, Srbov, Slovakov. Malorusor, Nam cev in Bomnnov. Pri naa Slovencih. kjer nemika eentrnbatična vlada gotovo ni bila nikdar lbirčnn v rabi ratnurodilnih aredater. amo vajeni marsikateri bra-taHiaciji, ali raimere pri aaa gotovo aiao bile nikdar tako krnte knkor pod deielo krone a pripognjenim kritem. Pisatelj teh vrst je imel poaovno priliko čnti is ost zastopnikov runih nn-rodnostij aa Ogrskem — od priproetih kmetov in delavcev do najodličaejiih krogov — bridke pritoibe o tiraniji, ki jo negnje ssadiartka aristokratska klika aapram vsema, kar ae prisega aa ediao tveličavno rdeče-belo-ie leno trobojnico. Slovenski listi so se pečali s temi dogodki jako mnogo. Isčrpno jih opisovati je nemogoče, kajti vsi aloveneki listi aimajo dovolj prostora, sapianti vaak alačaj aasilstva. ki iskaja it Appeu? - Koeratk - Aadraatjjeve driava. Ko je priila v pričetka Štiridesetih let v peitansko zbornico ogromna m notica 19.000 Srbov, poalann it jnieih knjev pred Lajoi Koluta, kjer ob-ljabljajo Madiaram svojo srčno kri v boja aa neodvisnost pod pogojem, da saaigurnjo Madžari tndi Srbom neodvisnost, je iztrgal Lajoi Koiet meč iz aotake vzkliknivii pred sbrano moo-iico ia najodličaejiimi madžarskimi krogi tiste dobe: .Nikdar! Ta meč bo odločal med oaaii!' Pa to je samo ena epizoda: kdo bi n domislil vaeh? Ob času ogrskega pnnta je bilo vaeh Madiarav po madiarakih virih blita t milijone Do danes se je ma-diareki element več kot podvojil, droge narodnosti so te tkrčile sorazmerno aa polovico. Tse to je plod doeledno zn-Sledovanega režima taailttev. aajgriih — in dovoljen nnj mi je izrez — nnj-ostudnejSih. kar jih je doiivela srednja Evropa, in sicer osladna valed perfd-nosti. katero se postavljajo madžarski grolje po celem svetn kot prvi kul-tcronosci, edini boritelji za svobodo in pnvico v monnrhiii Avstro-Ogrske. fco je prepotovni Apponji pred leti t ritko Unijo, gn je proalavljalo ameriško čanopiaje kot novegn Vnshin^ona: v resnici bi se gn dalo primerjati le t nnjhojiimi renkcijonarjl, kar jih poznn kaitarna tgodoviaa! Ne govori itruit ■nkala trikrat aa teden, vaak t____—.____ ,------ w_ Avstrfo m Nemčijo 13 kroo. pol Ma t knm. S mteece t Erooe. Za Ameriko - *--Mala toliko v " t In pel t It ter vt|ja a aaeoe 3 irooe. Za Amarik. tn draga deiele toliko več. kntiktr anata poMnlna. namreč: Na Ma 17 kron. pel Ma t kroo SO vin. Naaočaina aa poiilja apravnlttvn. plačale sa napnj. as plačala ad vaaka pedt-vrate po » vinarisv aa vaa. kalim:ia ntje taaernleta mnogokratnoiMertra^« is teh besed — pač pa ogorčenje, ki se mora polastiti nekega človeka aad tako raflnirano brezobzirnostjo, kakor iiče madžarski Šovinist toborilcev po celem sveta. Nekaj dai potem, ko jo bila skle-njenn alovita reikn reeolncijn, katere taktičao tprataoet priznam bran dragega, mi je bila dana prilika ratgororo z raznimi voditelji brvatskik strank In ob tej priliki eem pripomnil dr. Medakovičn, sedanjemu predsednika sabora v Zagreba ia trbokrvttake delegacije v Bodapeiti, da ti ae morem mialiti čnta za politično enakopravnost pri kroga, ki tiri in nmira v sanjah vae oboegojoče krone tv. Stefaaa. Izrazil aem ovoje pomitleke proti imeaoveai reaolaciji v tmitla. ki mi ga je potrdU zadnji hrvatako-ogrski konflikt v Bn-dapeiti. Dr. Medakovič te je vljedno nasmehnil in dejal: .Cemo videti!" Dobil sem atis, da je veljal naemeh Tomain. No. političai dogodki zada jih mesecev so pokazali kaj jasno, da je bil optimizem Sapila ia dragih veadm mnogo prevelik. Vsak raznmen ia za tvojo neodvisnost vneti avstrijski Slovaa bi moral pozdraviti z eavdeienjem zvezo z narodom, ki jo naravnost prelet neob-bodnoiti boju z Dunajem, ali Bim ia Kartagina te nitta mogla aprijazoiti. Šele na razvalinah enega je mogel zrnati dragi. Zdi aa. da četijo kaj dobro to menico i Appooji, Andraasj, Koesath, Banffj, Wekerie, Zichj L dr. Zakaj dragače tak koaae reike reeolecije; zakaj to odbili tako hitro roko, ki jim je pomogla do vlade? Notveiki pitatelj, tiari BjOrnson. je priobčil r zadnjem čara po neka-terih evroptkik listih, tako v pariikem evropakem kurirju, v dunnjtki .PreSi" itd. odprto piamo, v_ katerem je oiigoeal a tebi laatno iilavostjo ia ogajevitoetjo Jaaovo obličje mndiuuke politike Pravijo, da n jo izjavil BjOraaoe (v svoji domovini voditelj kmetsko tlranke), da ae odneha prej. dokler ne razkrinkn pred celim civiliziraaim svetom, kuj tiči pravzaprav pod režimom madžarskih koltaroeoscev. Vprnienje je turno, ali tadoitaje ena človeika doba ta tako ticer hvaležno, a tata aič maaj teiavao delo. Na Dunaju izdaja stari baron Chlamecki v nemikem jezika revijo „Oeeterreichitche Kundschsn", hi je posnnna ie tudi unm Slovencem zlaati po nekaterih objavnh v ajej izpod porota aaiega prvega modernega literarnem hiitortka dr. Ivan Prijatelja V S. itevilki XIII. letnika te revije, ki izide daaes, objavi pod pseudo-nimom seskrirsjoči Scotue Viator sedem strani obsegajočo razpravo „Po-litische Verlolgungen in Uugarn". Kakta, ki jik navaja piaatelj, aiao sicer človeku, ki opuzuje dogodke aa Ogr- akem. aobeaa poaet na novost Mnogo izmed ajih so jih objavili ie tadi doveaaki čaaopisi. Omenjamo po naj le aekatere tločtje, U n tičejo Slovakov. V septembra leta 1009. amriema Slovaškemu prvoboritelje. duhovniku H urbana ao hoteli odkrili nagrobni spomenik Toda malo prod odkritjem so priili iaadarmi ia t rilo raagaaB zbrano sraotieo Sin umrlega, ob č»aa eden anjhdjiih pabliciatov. Snteaar Harkau - Vajaaskij jo aapital nato v tvojem egorčeaja članek .Hijeaatvo aa Ograkem". Priid je pred sodnik« in eedd zato lt meeecev v je«. Izdajatelj alovaikega liaU .Ntrodul Novinj" je bil ohoojea leta 1807 aa iummmBai ječo zaradi .ičavaaja proti madiar-akema naroda". Iz ječe doilego, ga pričakajo aa kolodvora velika mnotica prijateljev. Pozdravijo ga aa aleveeea tačia, deklice mu darujejo iopke. Posledice: političen preeea, v katerem jo bilo uprtih II oeeb. One deklico ao bilo oboojeno nn globo neka po 400 kron. 8plok ga ai dovaatktga Bata, katerega aradaiki ae M MB te zapleteni v razne politična proeeoa Kako ao je zgodilo patra Hliaki. ja ie nem v živem tpomiae, kaka ao streljali madžarski iaadari aa dovaike množico, ki je blagoalavljala tvojo cerkev, je dogodek it zadajih dal. Viiek donele madiataka tiranijn o priliki volitev. Narodaoati. ki tvorijo ie danes M '/a vsega ogrskega prebivalstva, n poslale leta 1896. samo onegn zastopnika leta 1901. celih pot Komaj deaee jih jo v pedtnaaki zbornici 38. Okraji, kjer imajo Madžari večino, je izmed prebivalstva t*/a volileev; v okrajih, hjer »1 Madžar v večini, jih je le »7'/,. V slovaikem komitata Njitri je bilo lota 189«. le 91.819 volilcev. toda do prihodojih volitev so jih dishvdifieirali od teh S7S9 ia med temi ui bilo aa oaope Madžara Ce pelje do volišča v slovaikem okraju ■ost črot Široko reko. je ta dan tott valed nevarnosti, da n ao podre, zaprt, samo da ne more oddati slovaiki volilee avojega glasa. Ogrske vlada vrte v nemndiartka okraje po 9000 vojakov in po 300 iandarmov, da .vzdrta-jejo red"! Pri nekem apopade med kmeti ia oboroienei je bilo eatreljenih dvajset kmetov. Voliko vlogo igra pri volitvuh podkupovanje Leta 1896. je izdala vlada tri milijone, da agoaobi eebi nasprotne kendidute. V lator Scotns trdi, dn jn potrosila v lala v treh severnih okrajih, da je prodrla s kandidatom, ki jo bil njej povSeči. celega pol milijona kron. V zadnjem čnn trudijo socijnlisti aa Ogrskem velik boj sa volilno reformo, nii mudiaraki koalicijski kliki ai nobeno sredstvo dovolj slabo, da doeeie svoj aamoa: aahe ohraaiti Prod dvemi Ioli je izila aa Da zli Habebariaa" v katari doka-oje ao-zaaa piaatelj, da n gn v reenid pri raam boju mod Ogruko in Avstrije turno za to vpraiaaje. Ia ceaa ugodai nMtriaa madianko arittokracijo aaj m aarodaoeti aa Ograkem? Ia tako politiko aaj legitimirajo aepat izaova iamad dragi k tadi eloveatki potlaaci a aprejetjem aagodbe? F. L Tam. Politični pregled. Razprava o podrateveaja Mvil je bila aaj burna jia ne aaaw v taaedaaja aorega Ijadtkaga parlamenta, ampak aaiega parlameata aplok od Badeaijavo dobe. Do Mirih popoldae jo trajala debata, glaaovslo n jo po imeaih. Ia ka ja Ml progietea napeh glaaovaaja je aavatal tak krap ia ropot mod po-tlaaci ia aa galeriji, da ai kilo alMati aiti sva je bon Je. Vihar v zbornici ia aa galeriji je bil aaperjaa v prvi vrati proti krič. aoeialeem. Le po čad ia a težavo n n dekovi pomirili, galerije oo M iprazaile ia zboraica ja predla h drugi točki dnevnegu roda. PoaL Krami! je stavil vpraiaaje na pradeedaika Weisskirchnerja zaradi naravnost bestialuega napada, kateri namerava napraviti praska vlada na laataiaake pravica Poljakov na Po-zaaajakem z zakoaskim načrtom e razvlastnevanjn poljake semljiike posneti. Za Kromirtem ao ttavUi jed-aaka vpraiaaja aa predeedniku zastopniki nek tlovnntkik tkupiu v parlamentu, kakor tudi znttopnik ital. soc demokratov pod. Conci. kar a posebnim zadovoljstvom beležimo Slovenska proti pruaka demonstracija jo bila raeakozi vatna. resna ia doetojna. VsenemSki kričeči VoU, Iro ia Sommor n tulili: Heil Balo«! Nemcem pri-voičimo to junake u Balovom vred. Konitatajemo ob eaeet da vee čaa. ko to slovautki poslanski poslanci itra-iali tvoje proteete proti barbarah ema prunkemu aasilstva ai bil v aboraid ao ea minister prisoten! Ootoro bodo sedaj oidod aa Daaaja ia v Berlina zatrjevali, da ai dopastae. da bi n avatrijaki pariamdat aaetal v aotraaje razmere ta je drtave, To pa ae ao maogo pomagalo. Dne 98. m m. je zmagal čut aad parlamentno treznostjo in politično diplomneijo, ulaljen čut cirilitncije ia hnmannati nad bettialno bratalnoetjo praahegu juukerstvn. • Dne 99. m m. je zvrti nagodbeni odaek svoja poevetovaaja ia nagodba pride v četrtek aa dnevni red v drtavnem zbora Beckova vlada ai bai v aajboljiem polotaja. Nedavno je te IL rataad km Bssk s taa, 4* bodo ni ssgodbeoi predlogi 4« IS. t a. popotnom|J*gl PriitaKgs drega*. H* iin«« »N« stoji to 8 najslh predlogov al ksterik bode trebn »ni • 4 rszgrnvIjsdL prigodi n p« Uko. to koto «nvl)ni zopet nori asi« predlogi in to kode zbornica potrati la ■ teai to mnoga čass, predan pride to ranpmve o aagodbi, o preračsn-akea pnnsorija ig o pnralns Dela kato a toai predsgi aaogo, toi je pa joka piflo odmerjen. Hi (ato torej, da n ogletojo razni gtassvi trde«, to nko stvar ne pojle gladko in ročno ■pod rok, da bode baron Beck parlament raapaatil. dn atopi aa mesto stvo, ki kode rotilo aagodbo aa temelja { 14. — To n pat aa bode ■godilo Verjetno je psi, ds bode Beck nsgodbo parlamentanim potom reiil, to bode pa ajegor aadaji aspek Premi je obljuba r kaptiji n aagodks ranim strsnknst to ki asgd sroje sMjnbp tndi spolniti. ssto je konec njsgave risdo brikoas Uiza Kdo ma kode nsslsdsik, aH gr. Tkan sli pride AMf Liebteasteis ali kdo drag, o taa ki kilo daaea to pmgodaj Vladaš strsake - k tem taii semiki nspmdsjski ia asaiki agrard, ki n n to to petka drtaii proti aagodbi — n sklenile, naj n okra mara aagodbo ia rataaaki provi-aorij r obliki aajaik predlogov. Za to Inka dvotretjinske vedno. U n koto todi brtkose dobita V Gslklji aastopsjo mesta! sveti rojakov aa Pssnanj-red logom Ob izretzje aala, to n tadi Mki klim Lvevaki mestni svet zahteva, to ki n tadi v dstagndjnh dvigaU pro- M vrati semiki srstiselhki scitadii Ss nedavno, k* n Madlari t Cernovi sMjnU Slovaka pel .biagoalsvljanjs" aora cerkve, m Poljaki niso kotsli jetfaa prati tema jaitvs. Danes vidijo, ia je atonaakn nsjinsniml, ko n gre n pravica, kal-taro ia prosveta, vender vat asga i basa Nadjamo se, to ss is to rodi asksj, kar kato aa nis politike a velikem tikajoče n aaie kaitorae ia goapo-darsks bodočnosti — imelo dobre podatke. Upamo, ds kodo Slovani spo-saaU, to imajo veader ls askoHko iatenasv, katere lakko tadi Na Hrratsksm se blito obrat v asdsaji krizi Pačsk-Rsksdcsajr je Ml to dni v Bniimpeiti; iti js po aavo-dto sa aadaljaja postopsaje preti asakretljM srbsko-krvataki koaliciji Wsksris pa je Bakodcaaja .to trtvovsl ia ga as koto vsi podpiral To n vidi is po tem, to kode sabor kmslo tokom in to a bodo bon prizadeval pridobiti m v tem sabora večine nn svojo politiko. To ja tako irnipli kakor U kaj. Od koalicije aikdo s Kakodcupem siti ao govori, kaj to k to M n kdo spatčal s njim v dogovore. Ostaski prejlnjik Mnitorenov so to« prsti Rsksdrvaja. kajti esto Csv-rsk, oni sisgiasai eddjelai predstojsik ia Kkasaov* dobe jo bjsrfl, ds ae ne asn s del eliti niknke koapromine akcije, dokler Madlari no emakaejo snksaa o daibcai prngmstiki torjov ta doktor n ne odrečejo ajodaotoi aaitorski drtavi? Kakor Csrrak sodi vas aadiareaaka straaka. Ha ksga n torej Bskodosp H krsto s Bskodcsajea je Ml v Bsdimpeiti tadi Pavel bar. Rasck. o kal sram pravijo, da bode Fatkov naslednik. v M§Mi| je iasta misvlo sedsljo tvoj redai občsi sbsr, ki je Ml ta dobro obiskaa. Začetkam zborovanja m tpamiajs pred-sedata tekom Isto smrlik člasov kanonika Htjteka, Iv. Trnmlka in Ant Habjaaa, kojib iagsko močno občstimo; v zank aotalja navzoči vztanejo. Tajnikovo poročilo je bilo kratko, a pomenljivo kot bodrilo k akapnems deiovsnjs, ki je sloveojeMatriikim Slovencem potrebno kakor ribi voda. Valed preeelitve in sidanja .Narodnega doma" ni mogla .Čitalnica" to leto tako delovati, kot M Mlo teleti; priredil n jo le pnv lep .Mikiavlev večer" in vrtni koncert .Nar. godbe". Is btagsjnikovsgs poročila povzamemo, to jo bilo denarnega prometa pno K M v in sicer INI« r dohodkov In 407 K 18 v isdstkov. Poročila obsb lankcijonarjev n najem aa saaaja Kar je dr. ekrM pri zgradbi .Narodnega doma" izvolitev prsdaedsikom odločno odklonil, n jo iavolil zs prikodnje draltveso Isto odbor, ki M je sledeče koetti-toiral: prsdssdaik Milan VrUi; pod p, slsalsik dr. Urbaa Lemei; tajaik Ognjeslav Zaloiaik; klagajnik Anton Spaa; knjitaičar MijoScbvrarz; odbor-alka Peter Novak ia Ivan Orokeliek; odbor, namesto.: Mir. Pirkmsisr, Iran Ojdager ta It Cvabta Nsdsjsmo ss, to bo odbor ospsiso vriil svojo aalsgo; seveda je v to svrbo potrebno, dn se odksie .6-poslopjs primerne ssto. Prirejaaje koncertov, gietoliikik predstav itd. pa ko ji le tedaj mogoče, ia as bodo postavil v veliko dvorano .Naradasga dsma" stalen oder, ki je predpogoj draltnaegs dstavsaja. Obra-časao n to sedaj do asrodajaik tah-torjev, to M ao Mlo potom praposao. Is aanto n aared! Stotnike novice. sv. Cirila la Metoda aa grob dr. Braatiteve asslsiaji gospodje nak po 10 K: Jaako Vavksa, tajaik Jslaoitajerske hranilnice, Ant. P. Arzeniek, zastopaik Dossve, dr. V. Kakovec, dr. Ov. Samec, dr. Lj. Stiker ia ir. St Rnjh, odvetnitki kondpijent v Celjn ta rodMaa dr. Karloviek, odvetnik v Celja li K, skspaj 75 K. — Drnitvo .Sokolski dan" je imelo v soboto v celjski .Citalaid" isvsaredea občni sbor. Sklenile so m nekatere spremembe v pravilih. Kakor n vidi, stvar lopo saprednje in je le teleti, dn M ni oni celjaki Slovenci in Slovenke, U ie niso člani draitva pristopili I Celja. V nedeljo, dae 8.decembra ti. ob t. ari zvstar prirede člani sloves-ske opereto v Ljabljaai operetni večer v celjskem .Narodnem doma". Poživljamo Slovence is Celja, poeebno pa izven celjsko občinstvo as to prireditev, slasti ker js začetek predstave ob 8. ari, s čimer imajo aajagodaejio to-lesniiko svsso. Ts prireditev js prva svojs vrsto v Celjn, operete doslej ie aismo tali v satom gledaliita. ssto moramo biti hvaledai slov. igralcem iz Ljzbljaae, da aam prirede operetni nflsr s tako vssinivim sporedom Ce is omsajsmo, da je tisti dobitek sa-menjen .Dijaiki knkinji v Celjn", po- tem smo povedali vte: svets dolt-sost vsakega narodnjaka je, da obiftče v nedejo naie gledaliita, ki stopi s to prireditvijo zopet ea korak vitja Zssimiv spored priobčimo prihodniič. .Koncert*. .Celjsks aar. godba' koncertira daeea v pondeljek, zvečer v gostilni .Stadt Oraz" v Celja. Začetek po 7. ari zvečer. Vstopsias prosta. Vabljeai so aajpriarčoajta trsi celjski Slovsad is Slovenke, da n v domači gostilsi ob rodbi is iskri kspljici mala razvedrimo. Koncert ima enačaj neprisiljene domsče zsbsve, zsto je spsti ns mnogoitevilen obisk. — Tčerajisl koncert v .Skalni kleli* sicer ni Ml tako dobro obiskan, kakor M izvrstna .Sentpnvelska narodna godba" zzslaiila, pa tisti, kateri so slitali točno godbo in ie boljSe petje teh kmečkih fantov, kstere je r. ačitelj Sehmidt s tolikim tradom izsril, so MU zelo zadovoljni. Godba, je za-pnstils v Celjn trajen in dober spomin. Zlesti je očaralo poalsislce petje; Uho dobra isveibanega pevskega zbora ni kmsls slikati. — Ne morem si kaj, to M ne osvetlil velikega pomeša to godim, ie s drage strani: sli ni bolje, sko n kmečki faatje zbirajo okrog marljivega nčitelja is se navdntajejo u salo lepo umetno in domsčo peeem ter godbo, ksksr ds popivsjo sli pa tje vendan lira? Zato je vzgojevalaa stran ts godbe zelo zanimiva in M bilo le teleti, to M n lotili aaii mnzikalni gg ačitelji tadi dragod takega podjetja. Uspehi nagrade vssk trad! To je posebno lepo doiivel dirigent .Seatpa-velele aar. godbe" gosp. ačitelj Bolan Sckmidt — Tadi a poatraibo smo bUi ssdovoljni ia telimo imeti večkrat U- — Ia Celja. V soboto dne 14. decembra 1907 ae bo vriil redni občni zbor Celjskegs pevskegs dra-itva ob 8. ari zvečer v celjzki Citalaid s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika, g. Poročilo tsjoika. 3. Poročilo blagajaihn 4. Volitve. 5. Siačaj-aosti. Ako to zbor oh 8. ari ne bi bil sklepčen, se vrti obini zbor ob 9. nri ob vzakem tte vile članov. C si je. dae SO. novembra 1907. — Is Celja. Nek slovenski gostil-aičar js radoveden, zakaj neki zahajajo ni celjaki is okoliiki dohovniki v Shobernetovo gostilno sli pa k .Ivana"? (Zato. ker se jim zdi ikods onih gro-iev, katera bi zaaesli v slovenske go-stilae. Slovenske ljndi poznsjn samo takrat kadar je ob volitvah naenkrat vera v nevarnosti) — Ia Celja. Zadnji četrtek poaoči n je ntrdil v hotela .Dratsches Haas", hateri se je prigtaail hot Evgen Jeaaplong, privatni nradnih. — Uradnik, čegnr mrtvo traplo so naili pri teleznici nn Polnlah, se imenoje pravilno Topolnnskj. — .Vaktarlca" In Celjani. .Vab-tarica" neprestano vpije — a med nemilimi Celjani ni odmeva Zadnjič je vabila v .Dentadtea Haoa", k predavanju za .8cbdverein" — a priilo je silno malo Ijadi Nemiki .Tratsbsrg" samt r a čimdslje bolj, s celjski Nemci svidevsjo čimdslje bolj, to vodijo pra-nspeti narodni nemiki šovinisti Celje v pognbo. — Cenejega m eaa ie vedno — nimamo. In vendnr jo cena iivini ailno padla. Zakaj aeki imamo občinake odbore v Celje, Maribora, Ptaja in dragod? Za — nemiko politiziranje, n koristno delo pa na. — Celjska nsaičlaa. V Celjn imamo nekaj obrtnikov. Iti ne tnajo nemiki govoriti io manj pa pisati Stalijo n seveda sa Nemce; ia da M kdo ae dvoaaO, to so res Nemci poiiljajo strankam rečene, U M a pr. tako gla- sijo: .Recbnaag. 1. Paar Rossea a Wlstte aberhlsdert. sssbesert gekstzt sn gebogsli znsamen 9. Kr. 10 H _ AU ae vidijo ti motaM, ds vdijs sami sebe in — celjsko nemttvs'r Priporočamo .vaktsrid" u isrsisk celjske .nemike kaltsre". — 1'aris je v Celjn zadajo sobota 30 nov. ob pol t. sri popoltns po kratki in mačai bolezni gozps Miaka Brenčič. rojena Prsuaseis, odvetaikevz soproga, stara 43 let Pogreb a je vriil danea popoldne as pokopsUUs celjshe okolice — Umrla gospe dr. Brenčičeva je sodelovsls s svojim kresnim altom avoj čas mnogo pri pevskih prireditvah v Celjn. Rodi ji blag spomin! — llmrta je daaes v Celja gosps Altzieblecja, toan znanega pečarja. — Nai ceear je nastopil iaaea šestdeseto leto svojega vladanja <- Veliki kril Frane Joiefsvegs reds sts dobila od cesarja zdravaika dr. Koral in dr. Neszaer. katera sta ga zdravita n časa zadaje bolezni. To sta menda prva zdravaika. katera sta odlikovana a tem redom. — Is Krastavi. Pri ssdajem po-točila o izids volitev v braal. .Sokola" se je vrinila neljabe tiskovna pomota. Mora se pravilno glasiti: .V odbor sta bila voljenn br. Rad. Delakorda. tajnik, in br. Rad. Salaba. blagajnik." Sokolski .Nazdar!" — Uarl je v četrtek, dne SS, li-atopada L I. Mihael Kah. veleposestnik in iapao v Grajski vasi. ad okrajnegn zastopa Vranskega ia kraj. toi. sveta gomilakega v 47. leta svoje starosti. Bil je zmerom vrl nsrodnjsk. Lakkn mn bodi žemljica domača. — Is St Vito pri Crebolaeu. G. topnih Gsjiek nas prosi, ds pojss-oili k notici .sirovost v iapaiiča" v It 139, ds se je tsm nsveden slnčsj zgodil brez njegovega znanja in dn ga je zvedel ie le iz naiega časnika. Pas je pognala dekla vilice v koto, ker je spraznil topaikovems psa skledo ia ie odnesel ene vilice s kostenim rogom doma, menda, ker je menil, da js kost; po te vilice je dekla tla. G. tapaika urnemu nismo ničessr očitali. Blizu Ponkve je prijel stroj tovoraogs vlaka delavca Dečmsas in gs teiko ranil. Zanesli ao ga r celjsko bolnik-aico. Ali delavci premalo pazijo ali pa je kak drog vzrok tem nesračsm, ki ae udnji čas čudno suoto? — Uarl je v Brelicab v soboto vpokojeni tapnik zlzlomzlslk Horvat Pogreb je bil daaea dopoldan. — Is Krnile. Sobotni .Slovenec" poroča v posebai brzojavki da je v četrtek, dae 18. sov. redar Zerjev bres vaegs vzroka naii a ubljo v pni kmečkegs fsoU Ureka iz Globokega ia ga skoraj smrtno raail. Ranjenca so spravili v bolnitnico. — Dr. Besksvičs la .Psuvskl s trati !* .Pos. st", ki si ali dr. Baškoviča v bretitkem okraja v neprestano reklamo, nam očita hereetrataho početje. ker smo priobčili po .Narodaem lista' vest ds hoče dr. Benkovič kandidirati v skspini veleposestvs ia sili v načela vo okr. zastopstva Mi smo u informirali in prav dobro vemo, ds js bila ts ved med velepooeotniki razširjena; ako je .Domovina" svetovala ie k pravočasnemu pobotanje, her ji je znano, ds Benhovičs veleposestniki sn nobeno ceno ae marajo, u ji odta herostratstvol To je pravo kstoliiko hinavstvo ia aeoprsvičeno napadanje dobra narodnega lista, umo zato, ker ' je napreden! — Sedaj pa je itak dr. Benkovič ssm "poznal, dn je boljie te v veleposestva as kandidira ia u bo prepsstils ta karija veleposestnikom Dm>n»ita opravo je stavila v proračua ia 1.1908 4000 mot več. Pomaotitev utemeljuje s tem, da ae uatunovi osem oddelkov za strojne potke in domobransko topničurstvo. Proračun potrebščin za domobranstvo znata nad 11 miljooov kron. — Od Sr. Lavreaea aa Drav skeai polju. Preteklo nedeljo su zopet pogorele dve posestnika v Župeči vcsi, katera sta tudi lansko leto porogelo. Neverno ali je to hudobija ali pa nesreča V — Zn ologo. Čudne pojme o .slogi" vseh tuj. Slovencev ima .Slov. Gospodar"! V vsaki številki lete naj-outudnejiii napadi nu mote, kuteri so osireli pri narodnem delu in ki so deieli tu probujo Slovenstvu nn Štajerskem, ko še tir človek ni sanjal o kakem dr. Korošcu ali orjaku Boškarjo; v vsaki itevilki hojaka kmečko ljudstvo proti Ciril-Metodovi šolski druib!, huj-ska proti ie obstoječim velevslnim narodnim denarnim zavodom (bogoedaj, proti nemikim ne!) in tako naprej. To ni I« delo prati vsakemu aloinemu nastopu ituj. Slnvenrev nu narodnem in gospodarskem polju, to ae pravi tirati narod v pogin! — Mi smo in smo bili za slogo s onimi nsiimi rajski, ki nsm puščajo naše politično prepričanje. ki paste strankarstvo, kadar se gra sa delo na zgoraj imenovanem poljn — u prati ljudem okrog .Slov. Gosp.". ki rasdirajo vse, bomo stali vedno v nej-estrejiem boju; to num nalaga Ijs-beses do obstoje našega slovenskegu narode! — 170.000 ktoa je liposlovol drtavai poalaaec g. dr. Plaj po toči prizadetim posestnikom v ptujsko-or-inolkem okraju. Ptujsko glavarstvo je te dni zučelo deliti podporo. To je d e 1 o — trg dr. Korošec, Rošknr. Piiek in Benkovič pa delijo ljudstvu prozne besede. — Zanimivosti ia Ptuja. Tudi znaneme dr. Fr. Glusu, sodniku v Ptujn in intimnemu prijutelju J. Or-niga se hlačice tresejo. Moi je bil de-koriran pred 3 leti z viteškim redom Fran Josipovim za zaslnge — kojib nihče drug ne pozns nego Oroig. Ps ts viteški red ni bil v stanu pripraviti mn hitrejši avancement. po katerem tako hrepeni. Pri minolib driavno-zborskih volitvsh vrgel se je nu pri-govsrjsnje ,?. Ornigs v politično sreno ter nastopil kot kaodidat za meato Ptuj-Lipnico. Imel je smolo; kajti vse njegove trditve — r Upnici iu v Gradcu — češ. ksko on v urada podpira nemštvo, kako je Nemcem pravičen itd, so bile I ročsli, in du proti njemu ie pre-isknvs niti vpeljuns ni. Toliko resnici no ljubo I — ledni občni zbor .Podpornega druitvs sa slaveashs vlsoko-tolee V Pragi" se je vršil dne 10 t. m. No predlog goapods dr. Iv. Žtusves je izvolil občai tbor gosp. prof. J. Groass v Novem mesta ia gosp. stavb, avstaiha Fr. Tomšiča draitvenim čutnim članom zaradi Izrednih tsslsg. ki sta si jih pridobila za draitro in sicer prvi kot ustanovitelj drnitva. drugi pa kot njegov večletni neumorno deluvni pred-sodnik. — Občni zbor .Mričaasha ase. srese* se je vršil zsdnji četrtek v Ptuju. .Zvezi* pripsds sedsj 33 društev, denarno stanje'je slabo. Župnik Gomiliek je govoril o bodočem delovanja .Zveze". Csdno m num ssmo sdi. ds se ni prar nič govorilo, vsaj kolikor je moči posaeti iz poročil o delovanju v narodno nevurnikzluati obmejnih krajik. Ali uj smatramo to n selo — sumljivo šumenje čaea? — Kajigovodatveai tečaj zs voditelje kmečkih bruie ie posojilaic ter vaeh dragih zadrug priredi .Zadratu Zvezs" v Celjn v dneh 17.. 18. ia 1*. decembra tegu leta v Celjn v uradnih prostorih .Zadrsine Zreze". Tečaj ia zamujen prod vsem voditaijtm ia faakcijoasrjem zadrug, nutanovljenih v letih 1906 in 1907. i — Domobranci bodo nooili v bodoče popolnoma sivo obleho kskor jo imajo lovski bataljoai. Irt^tkt — Začasnim vodjam Uabljaasks postaje J sta« železnice je imenevaa g. Emerik Mulorrh. — Smrt tgaojarja. CesUr Drob-nič is Stare Loke jo zodnji torek ves dsn pil igunje. v sredo pn n gu našli mrtvega. — Tudi tldovnkl listi so oaiim klerikalcem dobrodošli, ako je treba .udariti" po slovenskik nnpredujnkih. Ns Dnu j pošljejo .N. K. Prosu" čls-nek proti obstrukciji .Zveze jut Slov." — lomu pu ponatisksjejo te članke in jih .isrsbljsjo". Tak manever pa kodo spoznsli tsdi nu Kranjskem! Fiuis sanctilcat mediu! — Hraallatčao kaj lil eo u katero je Mlo aaložeaih 8000 K deaarja je zgubila prertitkarica Pozoik is Ksmniks. — Legar v Postojni je popol-noma prenehal. Zato so zopet vrše tam običajni aejmi — Bih je pobodel posestnika Mavra iz Grobiič nu Notranjskem tako hudo. du je malo npunju. du okreva Pv-isssmv-sh n. — Vlu ao letoe pridelali u Primorskem 1,000.000 hektolitrov, in sicer v triaiki okolici 10.000 hi na Goriškem 300.000 hI in v Istri 800.000 hI. — Klerikalni Uat v Trata. Z novim letom prične izkajati v Trstu klerikalni tednik .Trst". — Ns Vlpsvskem so se vriile te dni ostre strelne veje topničurjev in sicer okrog Ozeljaaa in Senpsss. — Otroku ata u opekla. V Gor-janakem je odšla neka mati u svatbo in pustila dvn otročiča nu ognjišču. Mala nemirneis sta lazila okrog in zašla oledujič r ogenj, kjer sta ee bodo opekla. — Obč. volitve v Palja bodo po poročilu .Naie sloge" razveljavljen. Potem pn bo ujbrt za vaeiej konec italijanskemu gospodarstvu v Ptaja. Drage slovanske detel«. — l.atae gledal I tč« v Kralj. Vlaagradlh pri Pragi Jo bilo dae 14. t m aloveuno odprto. Novo gtedalUče Je po svoji velikosti in ametaiiki vred-noeti drugo med vsemi obstoječimi čeikini gledališči ter ima 1340 adobaih mest, skoro itkljsčno sedežev, ssmo u četrti galeriji Je majhno stojiiče. Vinograd sko mestno gledalUče je tehnično tako dovršeno seziduno, du vssk gost s vsakega mesta dobro vidi u oder in dobro eliii vsako benodo. Notranjo upravn je tndi selo skrbos. smotreus in nkusna. Pri slsraostai otvoritvi se je igrala novu drama Jsroslsrs Vrehli-ckegs: .Godiss", dramatična legeada v itirih dejanjih Nudjstl se Je. ds bo to novo. veliko gledsliiie ngodno vplivalo na aspeini razvoj čeike dramatične nmetnoati Svetovne vesti. — Porotalaaka kaga imajo iilin Ptiberhu u Koroikem. Nekemu po- sestnikn Je poginilo 16 kokoši Kugo M zanesli na Koroško purani s Hrvs-iksgn. — Prati podratoaja tlvll vršila u je v Tabora u Csikem velike demonstracija. 4000 delurcev in dragih cub. Mestni svet je obljsbil. ds se bo trudil nblsiiti ueznosoo dragiujo. — Zgorelo je v Bo rj sla ve u Goriškem troje petrolejerih vrelcev — Vellhl viharji razsajajo te dni u Severnem in Baltiškem morju. Mnogo ladij je poikodovuih ali pu oo te potopile Mornarji ao se v ujveč slučajih rešili, — Sapaičlaa srbskega pratrl-jarha geap. Braakovlča so oceoill aa 1,098.000 kroa. Jedao polovico dobi ajegov zet dr. Makaimovič v Oseku, drago pa iolski sklad karloriške me-tropolitije. — Dvoboj. Pred porotaim oodi-ičem v Halleju uu Nemikem je bil obeojep visokololet Rta. ker je v dvoboja uatrelil medicinca Lipakega. k dveletni trdnjuruki ječi. — Vladni načrt a laliaaja davha aa sladhor. Kakor ae poreče, je vlsds ie pripravils predloge, kstere predloti parlamuls o anižanju davka na alud-kor. Vlada oumerarn znižati duvek ua aludkor skupno zu IS ■ in sicer v treh obrokih Tekom 1908. leta znitu davek od 38 K u 34 K; po treh letih zopet za « K ia še po treh letih zopet u 4 K. V teji dne M. t m. Je stari! čeiki poslanec Choc predlog, uj se dareh aa sladkor znižu takoj u 10 K na 1 met. ceni Krič. socijalaa zveza je zkleuila potegniti ae u to, da bi U davek bil takoj zaiiau za 8 K ia pozneje ie 4 K oo 1 met cent — Madiarska zl okusa t. Madtar-ski listi piiejo. da je ičsrsl birii čeruovski Iupnik Hlinka nu svojem potovsnju po Češkem sokole, ds hI s orotjem napadli Ogrsktt in redili Slovake Listi bi radi dosegli aovo pravdo proti ispniku. — V ponedeljek je predaval iupnik Hlinku u Dunaju o po-ložaja Slovakov u Ogrskem, v torek pa M jo odpeljal na Ogrsko v dveletni upor k kateremu je obsojen — BJiraaoa pol rea v Zagreb. Zagrebško norodoo gledališče pripravlja kraaao BJOrnsonovo igro .Falliasoment". Nn prodatavo povabi tadi glasovitega aorveikega pesoika in zagovorniku ogrskik Slovakov Bjornstjerne-Bjorn-aoaa. — Na praškem nemškem roo-učllitču so se vriile demonstracije proti klerikslcem. Napredni dijaki niao dovolili klerikalnim vstopa v dvorano, v kuteri u je vriile iouuguradju ao vugu rektorja, pozneje pa aiao paatili klerikalcev u ulico IN NAPISE Z ZLATIMI : ČRKAMI PRIPOROČA : V VSEH VELIKOSTI IN CENAH CELJE NARODNI DON KAROL VANIČ NARODNI DOM CELJE Velika trgovina modnega, snknenega in manufakturnega blaga na drobno in debelo i„oA„„lr„ ia rimsko dobo doSle novosti v modnem In £lil jesensko suknenem blagu u obleke v velikanski Izberi. Velika zaloga preprog, garnitur suknenih In Čipkastih zaves la Stores po n^Jni^JIh cenah. _ Um je bil it- voljee 'm i*, i- ■>- Arntt Netkaa • co litini (18 atiml.il glaeoTBlo) Mori tapaa ™aaki ja iid ia tiara framaaoaov; klerikalca je la izvolitev ailno rezbarila. — Otef Stenikerf proti »Ar-belterzeltaa«". Ta danajaki aocijal-denokratidoi dnevnik je očital zoaaema grotorakoan razgrajača Sternbergn. da je zgabil častniiko čast radi dolgor pri krartak Sterabeif aedaj liat loti ia aaraja za pride aadrojrodo Raiaerja, vojnega aiioiatra Schoneieka, greta Weleerakeimba, Uenkklla ia ie aekaj V Pribislavi ae je valed pomanjkanja, je aa to zaprla t i peti odtekati ogtji-kialiao, t kateri ae je a treai otroci zadali la. Dra otroka ao ie redili. — Največji dljaaaaat aa areta je poklonila aedarao poaebaa depnta-cija jainoatrikaaakik koloaij kralja Edvarda kot vezDo za ejegov rojatai daa ia r spomin aa podeljeao aataro traaaralaki koloniji. Dijamaat ee ime-aaje po predtedeika prre (oraiike dratbe T. M Calliaa, teku SO»S'/, ka-rator (pribliiao pol kile) ia ee ceai aa 96 milijonov kroa. Naiii eo (a t Pretorije, glavaega meeta nekdanje repabiike traaaraiake. Depatadja ae je rozila ad »rja r Loadoa a pooet Tlako« ta pod poaebaiai raratrom ujaik potieiator. — Prra kitajska alaiateljtea aa berliaaken vaeačiliičB je goepodiiaa Lica-eerg, 17 letaa hčerke aei zdtaraika r Šaagaja aa Kitajakem. Dorriila je riijo dekiiiko iolo in po-aaeje aaprariia zaaebno fiaaazijako mataro. Na raeatiliUa poalata zgodo-riao aemikega ia aegteikega aloratra — Ma tartka-peraljekt aiejl ao nepreatani neaiiri. Porodila prarijo. da ao ae Tarki polaatili nekega perzijskega okraja. ti9« stasoVasjci obstojate li S »k. predsob«, kaktajr itd. jo takoj oddati a talal U. 11 aa Rlnjo r Celja. - Po-•trokoorti » lažejo pri kUald. ali pa pri «.krb-■Ua. U ataaaio fckillerjota eerta M. 3. Stanovanje a dresa lobaaia ia pripadajočimi proMori. t •lektrieao raatnUJaro la ndorola ao odda T aa)« takaj ali pa da I. Bana 190«. Nalaataeje a Im |r! oakrkaika kite. Scklllerjera terta IL 3. Stelaže ter pudelni predala. Bar ao taja ee tadi lepi pre-atori ta trgerlao. DopM de de-eeakra aa apraraUtra .Deaevlee Proda se telo nizki ceni t gospodarskimi poslopji. Zetalji-Sče (bosta, travniki in njive) seri 70 johov. Kupci naj ae oglasijo naravnost pri noeeetnikn Aatoaa takeija. Zaaorie ph Savla II Trbovljah se vri! prihodnji sejm v četrtek, dne 6. grudna 1.1 Vsegamogočnega Gospoda volja je bila, da je danes ob pol 2. uri popoldne po kratki in mučni bolezni umrla, previdena a sv. zakramenti za umirajoče, predraga soproga, ljubljena mati, hči, sestra, nečakinja in svakinja, gospa Minka Brenčič roj Praunseis odvetnlkova soproga. Pogreb predrage rajnire bode v pondeljek, dne 2. grudna 1907, ob 3. uri popoldne iz hiSe žalosti (Rotovika ulica it. S.1 na pokopališče Celjske okolice. Sv. maSa zadutaiica se bode slutila v mestni župnijski in opatijaki cerkvi sv. Danijela dne 3. {-rudna ob 8. uri zjutraj Predrago tajnico priporočamo vsem znancem v blag spomin I in pohotno molitev. V CELJU, dne 30, listopada 1907. Dr. Atojalj Breačlt, soprog: Badoraa, Alojzij, Šarita, otroci: Fraae Praeaaels st.. veleposestnik v St. Jarjo ob J. t, oče, Terezija Gortaekek, lastnice tiakarae na Daaaja. teta, dr. Aloja Prana aela, zobozdravnik v Ljubljani; Fraae Praenaela ml. posestnik v Sv. .Inr jo ob Jnt. tel: Kari Praaasela, asistent .1 .t v Hetzendorfu. bratje: Tereataka Praeaaela, omot. Cap, aestra: dr. Aatea Cap, c. kr. aod. svet na Dunaja, svak: Ireaa Praaaaela, Aaa Praeaaela, srakiaji. «96 l Savinski preiskan In prelzkuten na ces. kr. poljedelskem pre-izkuševaliSCu na Dunaju. Savinski likar je pripravljen iz planinskih in gorskih želite, ter se priporoča kot krepCiini napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke VINCEMC KVEDER1-'"""^" »llustrouani narodni koledar" lemik xix. ion« I ^'tUVfeii.' | a Uredil a za lelo 1prof. dr. flm. Dolar. 1 po poŠti a» vinarjev ve«. B r