LETO II. - Štev. 47 KOPER, 23. novembra If51 Cena 5 din Pohitim© s pripravami za proslavo 29. NOVEMBRA Tl fašistični prvak »Cenil cem Vos kot škofa na Reki, še bolj pa Vas cenim kot škofa v Trstu«. Tako ga je pozdravil Mussolini 20. septembra 1938. leta, ko je prišel v Trst da se globlje spozna s prilikami v takratni Julijski Krajini in ko je že konkretno mislil na napad na Jugoslavijo. Mussolini je imel tiste dni v Trstu več sestankov, katerim je prisostvoval sam škof Santin, ki je posegel v diskusijo kot globok poznavalec fašističnih metod v Julijski Krajini Santin je 20. septembra 1938. leta slavnostno sprejel Mussolinija pred tržaško stolnico Sv. Justa in ga je pozdravil s fašističnim pozdravom. Santin spada v krog tistih fašističnih prvakov, ki jim je fašizem v krvi. Ljudi kot je bil Santin je postavilo fašistično vodstvo v kraje, kjer je bilo področje za fašistično dejavnost najtežje in kjer je bil zaradi tega potreben človejt, ki e bil za fašiste zanesljiv in dosleden. Treba je priznati, da je Santin z velikim prizadevanjem izvedel fašistične naloge na Reki in v Trstu. Prejel je vsled tega tudi visoka fašistična odlikovanja. 1934. leta, ko je bil na Reki, je bil odlikovan na intervencijo fašističnega vodstva v Rimu z ordenom »Grand’ Ufficiale della Corona d’Italia«. Vedeti je treba, da je bil on prvi italijanski škof, ki mu je bilo s posredovanjem fašistične gange v Rimu dodeljeno tako odlikovanje. Leta 1938. pa je prejel v Rimu dru. go posebno medaljo »Zaradi vsestranskega udejstvovanja na pod. ročju fašističnih podvigov«. Takratni glavni sekretar fašistične stranke Starace je imel zbranim duhovnikom v Rimu (bilo jih je čez 2000) govor, v katerem jih je pozival k tesnejšemu sodelovanju s fašističnimi organi. »Tako je treba delati, kakor dela Santin« — jim je rekel. Santin je z raznarodovalno politiko, ki jo je vodil napram Slovencem in slovenskemu jeziku v popolni meri pokazal, da si je zaslužil ta visoka fašistična odlikovanja. Ze leta 1933. je, čim je prevzel mesto škofa na Reki, pozval iz Italije 8 italijanskih duhovnikov, ki niso znali niti slovenske in hrvatske besede ter jih je postavil v vasi okoli Reke, kjer je prebivalstvo govorilo le hrvatski ali slovenski. Ker pa mu to ni zadostovalo je izdal 1. junija 1934. leta uradni škofijski dekret, s katerim je prepovedal obredovanje v slovenščini ali hrvaščini. 1. januaija 1937. leta pa je izdal novi dekret, (ker so nekateri slovenski in hrvatski duhovniki pridigali v narodnem jeziku), v katerem je prepovedal tudi slovenske in hrvatske pridige. Ker je v nekaterih krajih opazil, da nekateri duhovniki, kljub škofijskemu dekretu, še naprej pridigajo v jeziku občanov je sam prisostvoval v teh krajih cerkvenim obredom ter imel več pridig^ v italijanščini čeprav ga ni nihče razumel. To’ je bilo v 11. Bistrici, kjer je dal po drugem obisku aretirati slovenskega duhovnika. Med tem časom mu je uspelo izpodriniti Fogarja, ki je bil škof v Trstu in ki so ga imeli ljudje radi zaradi poštenosti, iskrenosti in objektivnosti. Pri odstranitvi škofa mu je aktivno pomagal janičar duhovnik Sirotič, ki je bil fašistični agent in tesen prijatelj fašističnega prefekta Tienga. Ko je prišel v Trst je takoj poklical slovenske du-hovnike z mesta in okolice ter jim strogo zapovedal, da ne srflsi_° P°' učevati verouk v slovenščini. Rujanski župnik Gabrovšek je padel v nesrečo, ker se je protivil te} škofovski raznarodovalni direktivi. V Trstu je tudi pokrenil, da je sel večji del slovenskih seminiščnikov iz a or iškega semenišča, (ki so ga imeli za slovanofilsko) v koprsko, kjer je vladala fašistična ganga. To ganga so tvorili Parentin, Sirotič in drugi. Istočasno je Santin odstranjeval poštene duhovnike kakor so bili Brumai, Musizza, Rutar, Omersa in drugi ter jih je s pomočjo fašizma razpošiljal v razne kraje ‘ali pa bojkotiral do skrajnosti. !';i Santin je nadaljeval s svojo_ fašistično dejavnostjo tudi za casa vojne. Ne bomo omenjali primera v Šmarju, o katerem se je ze- Pisalo. Razni dogodki, pri katerih je bil Santin glavni faktor, zgovorno pričajo o tem, kako mu je fašistična ideologija radikalno vzrasla v duši, da je bil pri izvajgnju. fašističnih rasističnih metod vedno prvi in vedno aktiven. Tudi način njegovega današnjega delovanja kaže na-človeka, ki mu ne gre za neoporečnost osebe, ko mn je ta sposobna izvrševati fašistične oz iredentistične naloge. Dobro vemo, kakšni tipi tvorijop istrskem okrožju Santinovo mrežo. Foglejmo, kdo je don Malusa in kdo je don Bortuzzo. To so osebe, ki aktivno uresničujejo pornogra-fična gesla Emila Zolaja, osebf: % nimajo nič kaj opraviti s katoliško moralo. Kljub temu pa jih je Santin podpiral in vzpodbujal. Naj se Santin končno le prepriča, da ga nihče tu ne mara, ker ga vsi preveč dobro poznajo. Dogo-j dek v Krvavčah naj bo strogo opozorilo njemu in vsem tistim, ki mislijo kakor on. Za fašiste in fašistične-duhovnike v istrskem okrožju ni mesta. 1949. leta je ljudstvo Saniinu preprečilo, da gre birmo-vaii v slovensko vas Tomaj. Leta 1947. se je moral v Kopru zateči v najnesnažnejši kot semenišča, da se ognil ljudski roki, ki je hotela V Krkavčah se NAŠE LJUDSTVO SE ŽIVAHNO PRIPRAVLJA ZA PROSLAVO 29. NOVEMBRA DAN REPUBLIKE ■ PRÄZNIK NAŠIH NAPOROV ZMAG IN BRATSTVA Z JUGOSLOVANSKIMI NARODI pri skupni graditvi socialistične bodočnosti Dijaški domfovi nesj bodo t&adi skrb naših steršev Tuidi letos, kakor vsako leto bo paše ljudstvo slavnostno proslavilo 29. november — Dan Republike. Ta vseljudski praznik ima letos še poseben pomen zato. ker obenem še skozi vse leto obhajamo 10 letnico naše splošne ljudske vstaje, ko je naše ljudstvo iz vseh predelov domovine Odločno zgrabilo orožje v roke in začelo skupno borbo proti okupatorjem, fašizmu in‘ nacifašizmu ter domačim izdajalcem za svobodo, neodvisnost in napredek. Zato mora biti 29. no. vember manifestacija moralne in politične enotnost)! naših delovnih ljudi za priključitev k socialistični Jugoslaviji, kar naj bo obenem tudi odgovor vsem sovražnikom napredka in socializma. Zato, da bo proslava Dneva Republike uspešna in da bo imela značaj. vseljudskega praznika, je odbor za proslavo 29. novembra izdelal osnutek delovnega načrta, po katerem naj delajo vse množične organizacije, delovni kolektivi in društva. Slovansko italijanska antifašistična unija bo do 28. novembra vodila celotno tekmovanje in priprave za proslavo 29. novembra. Na predvečer Dneva Republike bo organizirala v mestih kakor tudi po" vseh večjih središčih našega okraja slavnostne akademije, slavnostna zborovanja, na katerih, bodo imeli govore in kratke kulturne sporede. Naslednji da,n pa bo vodila velik politični miting, ki bo v Kopru, kjer bo tudi povorka itd. Poskrbela bo za okrasitev Titovega trga v Kopru, kakor tudi vseh vasi in mest. Organizirala bo 30. n,o- , vembra razne izlete v Slovenijo in Hrvatsko, kakor tudi razne zabave za svoje članstvo dne 29. in 30. novembra. Prav tako pa bpdo odbori SIAU poskrbeli, da bodo po mestih, v Kopru, Izoli in Piranu na predvečer Dneva Republike ba-klade. To delo čaka osnovne organizacije SIAU poleg svojega notranjega dela za utrditev SIAU irt poglobitev bratstva naših ljudi. Zveza borcev NOB in partizanski štab bosta skrbela za okrasitev vseh spomenikov in spominskih plošč, ki -so postavljeni padlim borcem za svobodo. Razdelila bosta odlikovanja borcem NOB in spomenice padlih borcev in žrtev fašizma. Organizirala bosta partizansko brigado, ki bo korakala v mimohodu ih po možnosti tudi izvedla partizanski napad. Izvežbala bosta bataljon mladincev, ki sodelujejo v strelskih družinah za napad in mimohod. Ljudska prosveta in Italijanska unija bosta pripravila programe za akademije in zborovanja kakor bosta tudi skrbela za izvedbo. Pri otvoritvi dvorane zadružnega doma na Škofijah ibo Ljudska prosveta izvedla kulturni nastop. Prav tako bo 1 pripravila v dneh 29. in 30. novembra ter 1. in 2. decembra poleg koncertov na Titovem trgu v Kopru tudi uprizoritev Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi«. Potujoči kino SHPZ kakor tudi ostali kinematografi našega okraja naj ves teden pred 29. novembrom predvajajo razne partizanske filme. Ljudska prosveta in Italijanska. unija bosta prevzela organizacijo vseh godb, ki bodo sodelovale v povorki na Dan Republike in pri jutranji budnici. V povorki bedo sodelovale tudi folklorne skupine v svojih narodnih nošah. Ljudske univerze bodo imele po vseh večjih ...................... SKRBIMO, DA BOMO NAS DRŽAVNI PRAZNIK RES DOSTOJNO PROSLAVILI S TEKMOVANJEM NA VSEH PODROČJIH NASE DRUŽBENE DEJAVNOSTI lumiiiiiimnimmimmiiiimiiimmmiimiHnmiiiiinmmiiHiiiiim središčih in mestih predavanja o zgodovinskem pomenu II. zasedanja AVNOJA. Ljudska tehnika bo pripravila umetne ognje v Kopru, Piranu in na Škofijah. Odprla^ bo razstavo o razvoju in Selu Ljudske tehnike že 28. novembra v Izoli. .Organizirala bo motorne dirke v Kopru. Prav tako pa bodo člani Ljudske tehnike, kakor tudi motorni dirkači sodelovali z motornimi kplr-si v povorki. Zveza društev telesne vzgoje to organizirala 29. novembra logometri o tekmo med . reprezentanco našega okrožja in ekipo I. Lige FURI v Kopru. Od 30. novembra do 2. decembra bo košarkarski, ping-o mg in' odborkarski turnir. Prav tak > bo tudi tradicionalni Cross za počastitev Dneva Republike,, v kateiem bodo sodelovale razne skupine. Priredila ibo tudi manafestativno sire. ljanje z zračnimi puškami v Iv.pru za mladino in pionirje. V Šmarjah, Marezigah, Kopru, Izoli in Piranu pa too tekmovanje strelskih družin. V Kopru bo množični šahovski turnte. Lovske družine bodo na predvečer Dneva Republike ob do- ločani -uri izstrelile neka; salv. Športna društva pa bodo tudi korakate v povorki. E notni razredni sindikati bodo organizirali tekmovanje za večjo storilnost in znižanje prdizvodmih stroškov. Sindikalne podružnice bodo izboljšale ideološko-vzgojno delo upravnih odborov podjetij in delavskih svetov. Organizirali bodo tudi politična predavanja o pomenu 29. novembra, ki jih bodo imeli po vseh delovnih kolektivih. Na predvečer Dneva Republike bodo proglasili za udarnike in nagradili najboljše delavce. Po vseh podjetjih bodo imeli slavnostna zborovanja na čast 29. novembra. V tovarnah bodo na Dan Republike zjutraj zatulile 'sirene. Ljudska mladina bo pripravila slavoloke na glavni cesti Škofije— Sečovlje In to na najvažnejših križiščih. Na vseh večjih gričih in hribih pa bo pripravite kresove in večje razsvetljene napise. Šolska mladina ,bo ,skupno z delavsko mladino v mestih korakate v bakladah. Na Škofijah bo tamkajšnja mladina skupno z mladinci iz Bertokov, Dekanov, Ankarana in Tinja-, na organizirala obmejne baklade. S pomočjo Streliške zveze in Zveze borcev bo v mimohodu 29. novembra korakal tudi bataljon mladincev, članov strelskih družin. .Mladinci po vaseh bodo 29. novembra zjutraj za budnico tudi zvonili. Jugoslovanska armada bo na predvečer Dneya Republike izstrelila častne salve. Vojaške enote bodo tudi sodelovale v mimohodu, kakor tudi na .terenu skupno s frontnimi organizacijami pri izvedbi zborovanj in drugih prireditev. Prav tako bodo pripadniki naše Armade sodelovali tu,di na raznih fizkultumih nastopih. Ljudska milica bo skupno s športnimi društvi tekmovala v lahki atletiki. Gasilci bodo na koprskem pristanišču izvedli trodelno vajo. Četa pripadnikov Narodne zaščite bo korakate v povorki. _Z ostalimi množičnimi organizacijami bodo tudi Narodni zaščitniki sodelovali pri .izvedbi kulturnih sporedov in) slavnostnih zborovanj. Mestni krajevni ljudski odbori. Po vaseh bodo zbori volilcev, na katerih bodo člani KLO in MLO poročali o delu, razvoju in zgodovini ljudske oblasti. O tem bodo razpravljati tudi ostali volile,i. Poleg tega bodo KLO in MLO sprejeli .vdove borcev in matere ter najboljše delavce. V dneh proslav Dnova Republike bodo tudi posta- vili spominske plošče na vseh mestih in krajih, kjer so bili postavljeni ali izvoljeni v .ilegali Narod-no-osvofooidil'ni odbori. Šolstvo! Na vseh šolah bodo posvetili Dnevu Republike dve uri pouka. Šolska mladina bo sodelovala na vseh prireditvah. Pionirski odred pa bo korakal v povorki. Antifašistična fronta žena bo organizirala obiske vojnih sirot, ki bodo v raznih domovih, zavodih itd., kakor tudi najbolj prizadetih družin v zaldnji vojni. Žene bodo tudi pripravile pakete in jih odposlale invalidom, ki so še danes v raznih zdraviliščih in bolnicah. To je v -glavnem načrt, po katerem že živahno- tekmujejo delovni kolektivi, sindikalne podružnice, osnovne organizacije SIAU, mladine, .borcev, žena, šole itd. Po najnovejših poročilih, ki smo jih prejeli v tern tekmovanju za počastitev 29. novembra, smo lahko prepričani, da bo gornji načrt tudi uspešno izveden. Naši delovni ljudje so pravilno razumeli pomen zgodovinskega dne — 29. novembra, zato so tudi z veseljem .In odločnostjo bolj kakor kdajkoli prijeli za delo in med seboj tekmujejo. Marsikje so bili že doseženi lepi uspehi. Kakor smo zvedeli so zadnje dni imeli po , sindikalnih podružnicah delavcev in usliužbenvec državnih ustanov, Okrajni upravi gospodarskih podjetij Zveze vojaških invalidov, podjetja Vino, O-krožnih vodovodov in melioracij, Pomorske agenzije »Agmarit« ^v Piranu, Istrske banke, skladišče »Lipa« in »Odpad« množične sestanke, na katerih so pretresali tekmovalne .načrte in razmišljali, kako bi čimleipše in na najbolj slavnostni način proslavili ‘ta zgodovinski praznik. Ne Zaostajajo .niti o-tsnovne množične organizacije, tako da smo lahko brez dvoma prepričani, da bo naš vseljudski praznik 29. november — Dan ustanovitve Republike jugoslovanskih narodov lepo uspel. Moskovske Intrige glede Trsta Preteklo.saboto je namestnik sovjetskega zunanj. ministra Gromiko pozval k sebi diplomatske zastopnike zapadnih velesil v Moskvi in iim izročil noto, s katero Moskva protestira priti Angliji in Združenim državam Amerike glede nadaljevanja zasedbe Tržaškega o-zeimlja. V noti poudarja Kremei], da ta zasedba predstavlja kršitev italijanske mirovne pogodbe. Moskovska vlada zahteva^ v noti umik vseh itujih čet s Tržaškega ozemlja in likvidacijo anglo-ame-riških oporišč v Trstu, razen tega pa poziva Varnostni svet, naj takoj podvzame ukrepe za imenovanje tržaškega guvernerja, kakor to predvideva mirovna pogodba z Italijo. Tako se v glavnih potezah glasi sovjetska nota, ki je imela precejšen odmev ne samo v zapadnih prestolnicah, temveč tudi v Trstu, Rimu in Beogradu. V Londonu so že takoj naslednjega dne ocenili sovjetsko noto kot nov poizkus preprečitve tesnejših odnosov meid Italijo in Jugoslavijo, obenem pa kot manever, ki ima. namen zvaliti na zapadne velesile krivdo za sedanje stanje na Tržaškem ozemlju, do katerega pa je prišlo' prav zaradi sovjetske nepomirljivosti proti Zapadu. V Parizu, .so politiki poudarili, da sovjetska nota ne predstavlja ničesar novega, saj je Kremelj lo vprašanje postavljal že neštetokrat. Omenili so, da je nov .sovjetski manever .naperjen proti Jugoslaviji in Italiji, ki .sta na pravilni rešitvi tržaškega vprašanja- najbolj ^zainteresirani. Podobno so si tolmačili moskovsko noto tudi v Washingtonu. V.semu svetu je znano, da so se namestniki zunanjih ministrov velesil .sostali v Parizu i:n Londonu najmanj 270 krat, da bi_ se sporazumeli o mirovni pogodbi z Avstrijo, toda Sovjetski delegati -so nenehno postavljali na tapet vprašanje rešitve Tržaškega ozemlja in m z očitnim namenom, da bi zavlačevali mirovno pogodbo ' z Avsteijp. Iste namene ima tudi s sedanjim predlogom zapadnim velesilam, posebno če upoštevamo, da se je Višinski v' Parizu znašel v zelo neprijetnem položaju, ko je poskušal z nasmeškom kritizirati predlog zapadnih velesil o razorožitvi, -nadzorstvu nad atomskim orožjem itd. Višinski -res -ni imel nobenih pametnih predlogov, ker -se zaveda, da je -svet spoznal Sovjetsko zvezo, njeno zuna-njo politiko, njene manevre in -napadalnost, ki jo izvaja ves ča.s po vojni in Ida je prav. Sovjetska zveza kriva, -ker se je Zapad odločil na ustanovitev o- brambnega pakta in ponovne oborožitve. C e hočemo iti v globino vzrokov sovjetske note, bomo ugotovili, da je .nova .sovjetska -nota zapadnim velesilam v -prvi vrsti naperjena proti novi .socialistični Jugoslaviji. Sedaj je že vsem jasno, da moskovski korak .predstavlja očiten manever pri zapa-d-nih velesilah za izsiljevanje, .in to v trenutku, ko je jugoslovanski zunanji minister Kardelj zahteyal v glavni skupščini OZN, maj se v.neise na dnevni red vprašanje agresije kominformi-st.ičnih držav -proti Jugoslaviji, pri čemer je zlasti prizadeta Sovjetska zveza. Moskva bi hotela umetno izolirati Jugoslavijo in se celo dobrika klerikalni De Gasparijevi vladi, čeprav ta .ne uživa simpatij večine italijanskega ljudstva, samo da bi škodovala jugoslovanskim narodom. Toda -vsi manevri moskovskih mogotcev niso -ničesar .zalegli, .saj je znaino, -da Moskva ves čas po vojni krši določbe mirovnih pogodb m da v.spodtauja svoje satelite na agresijo proti Jugoslaviji ter da je tržaško vprašanje spet prinesla na dan .samo zaradi tega, da prikrije obstoj svojih če-t v Avstriji, na Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji, 'katerih.glavni .naimen je ustvarjati vsakodnevne incidente na mejah. : 1 jč z njim obračunati, je ljudstvo zagnalo v njegovega pajdaša ker je vedelo, da ga je izzivalno poslal prav on, Santin. To so opozorila, ki naj jih temeljito pro-uli, _ Kakorkoli je, riaj Santin ve, da v Istrskem okrožju nočemo imeti z njim in s fašizmom nobenega opravka, «s-jgii. , a jn.il Danes -ves omikani svet sočustvuje z. Italijo, k-i jo je zadela splošna nesreča, kakor je skoraj ne pomnimo. Narasle -reke so predrle nasipe ter preplavile vasi in mesta, ležeča ob velikih tokih Lombardske nižine. Tudi v južni Italiji, na Sardiniji ter Siciliji ni baje mnogo bolje. 'Nastale so -obžalovanja -vredne žr-tve na ljudeh in -ogromne izgube na narodnem premoženju. Človek bi mislil, da se bo spričo take nepregledne narodne nesreče polegel hrup nacionalnega šovinizma -pri. naSih sosedih in, da bo ves narod skupno posvetil svojo pozornost vseljudskim problemom. Toda motili bi se. Bolj kot. na svojo ljudsko nesrečo so oči šovinizma • uperjene na bližnjo Jugoslavijo, prežeč na dlako v jajcu, da se najde povod -in zlije na njo ves strupeni žolč. ki, je ved-- .no za -to pripravljen. Seveda je pri ■tem vsaka, še tako debela -laž -dobrodošla. Te služijo za zunanjo kuliso, od zadaj se jih pa pripravlja s šču-va-njem in provokacijami. Italijanski imperialistični -nacionalizem je v tem pogledu že ■ davno svetovno znan in ima zato -tudi -danes že dobro izgrajeno organizacij o. Na čelu tega nečednega posla stoji seveda -tako imenovani CLN, ki si, je nadel blagodoneče ime osvobodilnega sveta, ne da bi imel kaj osvoboditi, je pa dejansko zločinska kuhinja, ki bi znala postati nevarna za svetovni mir, ako bi -današnja Italija postala pomembnejši činitelj v mednarodnih odnošajih. Tam se pletejo najsimelej-še spl-etke z edinim -namenom, da bi škodovali Jugoslaviji. Toda to delo se je izkazalo .za tako brezplodno, da je neslavni CLN že davno izgubil vsako vero ne le v inozemstvu, .marveč tudi doma. Njegovi podvigi služijo le termu, da opraviči svoj o-b-s-to-j pred gospodarji, ki ga plačujejo in s tem verjetno potrebujejo. Z drugimi »uspehi« se pač ne -bo mogel postavljati. Takoj ob njem pa koraka v tej protijugoslovanski raboti rimska cerkev. Njej se mora priznati, da ima malo starejšo tradicijo kakor pa CLN in -zato , večji vpliv, ki se -ga.,, kakor vse kaže, -do konca poslu,žuj,e. .Preveč ji je stopilo v glavo sa-moprepričanje, češ da je »od vekomaj do vekomaj« in da mora zaradi tega plavati nad .vsem, .kar je -na svetu. Članki, ki jih »božji namestniki« mažejo v svojem glasi-lu »Vita nuova«, zato prav nič >ne zaostajajo po svoji Šovinistični noti za onimi v Areni in Difesi ter jih včasih še prekašajo. Razumljivo, da se okrogli gospodje, ki vedrijo v brezdelju po župniščih, težko sporazumevajo z duhom novega časa. da se kaj neradi umikajo na torišče, ki jim je Nekdaj .so bili internati, kolegiji in «stale podobne ustanove, v katerih so stanovali in se hranili naši slovenski dijaki, zgolj pridobitna podjetja, ki je gledala samo na to, kako bi iztisnite čim več dobička iz dijakovih staršev, ali pa vzgojni zav-odi, kjer so se .sinovi in hčere naših ljudi vzgajali v protmarod-nem in klerikalnem duhu. Iz njih je prihajal naš mladi rod prečesto, krat s takimi pogledi na svet, da je često odpadel od svojega -naroda in postal janičar.. Največkrat pa je, prežet z nazadnjaškimi nazori in misticizmom, ki se ga je na,srkal v teh klerikalnih institucijah, vnašal med svoje ljudi in svojo okolico tiste nazore, ki so nam bili prizadejali toliko .gorja in razbijali našo slogo med okupacijo, ko se je en del naše-ga naroda -brezkompromis. no -boril proti našemu skupnemu sovražniku, a drugi, manjši del, ki ga -je vadila v glavnem brezdušna ter tujcu prodana protmarodna duhovščina, je bil zapeljan od le-te ter udaril svojega- brata z nožem v hrbet, ko -se je ta boril za svobodo in lepše življenje. Ta duhovščina, ki je z -nožem lin puško šla proti našim borcem in vodila krvoločne belogardiste na klanje, se je vedno rekrutirala iz tistih klerikalnih internatov im »lemenatov«, kjer so skozi leta vceiplja-li v duše naših otrok .nepomirljivo sovraštvo do vsega, kar ni bilo slepo podvrženo interesom Vatikana in njegovih namestnikov pri nas. Po osvoboditvi se je tudi na tem področju javnega življenja položaj docela izpremenil. Vsi internati in vzgojni zavodi .so prešli v roke ljudske oblasti in njenih prosvetnih organov. Naša mladina je v teh duhovno prenovljenih dijaških domovih bite predana v roke vzgojiteljem, ki .so že med okupacijo začeli deteti na pro-svetnem polju po načelih mairksizma-leninizma in so bili zato najbolj poklicani, da prevzamejo vzgojo naše šolske mladine v dijaških domovih in da j-o vzgajajo v .duhu naprednega mišljenja, v poštene ter delavne patriote nove Jugoslavije. Vrata dijaških domov s-o sc po prvih mesecih osvoboditve na široko odprte in dijaki so v prvih letih povojne dobe -uživali toliko prednosti, kolikor jih niso nikdar poprej. Naša ljudska oblast je ra- MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV po njih lastnem nauku odmerjeno- in da bi raje Se dalje pasli svoja umrljiva telesa po tem svetu, kakor pa neumrljive d-uše po drugem. .Rimska cerkev si je v stoletjih naj.črnejžega praznoverja ustvarila osnove, minogO bolj prikrojene za posvetna udobnost vladajoče črne kaste, ka-kor pa za nejasno i-n megleno organizacijo, ki .preži na človeka po smrti, ako .pred smrtjo ne vozi pohlevno mažnarske-ga voza. Kadar se je pojavil neki svobodoumen duh, ki je podvomil ali celo se .drznil osporavati tem »verskim resnicam«, ga je moč rimske organizacije takoj strla. Hus, Savanaro-la, Jean D’Are in nešteti drugi s-o .morali spoznati, kako majhno vlogo igrajo večini cilji, kadar gre za vprašanje posvetne moči katoliške cerkve,. Z neizprosno doslednostjo je ta vedno preganjala vsakega, ki se je drznil misliti po svoji glavi, izven predpisanih dogm. .Beseda svobodomislec je postala ena najhujših psovk, kar ji-h je poznal klerikalni besednjak nedavnega časa. In ke.r je nova Jugoslavija napredna država, ki .dovoli svojim ljudem, da imajo svoje mnenje o veri in duhovih zadevah, s čimer je odpadel monopol in .politični primat Rimske cerkve, gleda svetovno Glavna skupščina' Organizacije združenih narodov je v glavnih obrisih končala prvo fazo svojega dela. Z us lili SO se številni govorniki, predstavniki raznih .držav in omeniti moramo ob tej priložnosti, da je sovjetski zunanji minister Višinski govoril kar dvakrat in da je bil pri tem med drugimi privili-giran. Govoril je o razorožitvijo nadzorstvu nad atomsko energijo in seveda ni pozabil na veliko razpletati fraze o miroljubni politiki Sovjetske zveze. Ne bomo tukaj obravnavali miroljubnost Sovjetske zveze, saj vendar že vrabci na .strehi vedo, kako izvaja Sovjetska .zveza miroljubno politiko ves čas po vojni. Koreja nam je zato -najboljši dokaz, Jugoslaviji pa posredno in neposredno grozi .s pogubo, tako da m dneva brez -kakšnega obmejnega incidenta na mejah Jugoslavije in sovjetskih .satelitov. Kako miroljubna je Sovjetska zveza in -njena politika -nam dokazuje tudi nota, ki jo je te .dni Moskva dala zapadnim velesilam glede Tržaškega vprašanja, o kateri obravnavamo v .posebnem članku v današnji številki. Sedaj zasedajo razni odbori glav. ne skupščine Organizacije združenih narodov, od katerih je najvažnejši .politični odbor, v katerem razpravljajo o razorozitvonem na-Črtu zahodnih velesil, kot druga točka bo pa razprava o-jugoslovanski pritožbi o- agre,siji Sovjetske zveze in njenih satelitov proti Ju-4 goslaviji. Ne bomo- šli v podrobnosti delovanja os-talih odborov, ki tudi morajo rešiti važne naloge, toda poudariti moramo, da se je Sovjetska zveza doslej znašla v Parizu v zelo nerodnem položaju, farovštvo na njo kot na najhujšega sovražnika, in izobraževanju med narodnoosvobodilno borbo in po osvoboditvi, ko je dobilo svoje prve kulturne m prosvetne ustanove. Krog teh ustanov se je, zahvaljujoč skrbi in prizadevanju ljudske oblasti, z vsakim letom bolj širil, tako da smo danes v sedmem letu svobodnega življenja in svobodnega kulturnega razmaha lahko zadovoljni z doseženimi, uspehi na tem tako važnem polju človeške dejavnosti. / To pa še ni dovolj. Našemu ljudstvu je treba muditi še kaj več. Njegova izobrazba mora zajeti vse širša obzorja, kakor mu jih more nuditi osnovna in tudi nižja srednja šola. Vedno se porajajo v življenju nova vprašanja in novi znanstveni .izsledki, s katerimi mora danes kulturen človek biti seznanjen, če hoče razumeti vsa zapletena dogajanja, ki jih prinaša vsakodnevno življenje v svetu in pa tudi! pri nas v naši ožji domovini. V lanski zimski sezon! smo imeli v našem' ohraju niz predavanj na naši ljudski univerzi; v Kopru, ki so kot taka bila zelo uspešna, na katerih pa žal ni bilo vedno toliko ljudi kakor bi človek pričakoval z ozirom na zanimiva in važna vprašanja, ki so se na njih obravnavala. Tudi delovanje ljudskih univerz y. Piranu in Izoli je prineslo dobre sadove in poročila pravijo, da je bil obisk pr.i predavanjih kar zadovoljiv. V letošnji zimski sezoni bodo naše ljudske univerze v koprskem okraju začele v najkrajšem času s predavanji. Odbor za organizacijo predavanj na ljudski univerzi v Kopru je že pristopil k deluj in ima prvo serijo predavanj že pripravljeno. Povezal se bo še s centralno ljudsko univerzo v Ljubljani, ki razpolaga s celo vrsto kvalitetnimi predavatelji in ki jih bo naša ljudska univerza skušala pridobiti za kakšno predavanje v Kopru, Izoli m Piranu. Nadalje se bo naša ljudska univerza obrnila na Reko, da bi od tam dobila predavatelj» za italijanski del našega prebivalstva. Predvsem pa bo treba najti med našimi intelektualci razgledanih in v svoji stroki dobro podkovanih ljudi, ki bi bili pripravljeni imeti vsaj eno predavanje na sezono na naših ljudskih univerzah. Ljudska univerza ima v načrtu tudi predavanje na našem podeželju, v kolikor bodo to dopuščale prometne razmere ali pa če bodo predavatelji lahko dobili kakšno yozilo na razpolago, kajti predavanja so lahko samo ob večernih urah, in podajati se peš v vasi ponoči in ob slabem vremenu je vsekakor nerodna zadeva, ki ji ni vsakdo kos. Ob koncu bi bilo še potrebna aoe-lirati na naše občinstvo, kateremu sa ta predavanja na ljudski univerzi namenjena in od katerega je v veliki meri odvisno delovanje in rast 'naših ljudskih univerz, kajti če bo ude- ležba1 na predavanjih številna in če bodo naši delovni ljudje pokazali zanimanje za prospeh ter procvit naše kulturne rasti v čigar okvir spada tudi ljudska univerza, bo ta naša prosvetna ustanova uspešno in koristno izpolnjevala naloge, ki si jih je zadala v obče dobro naših delovnih ljudi in naše socialistične skupnosti, I ' i Komorno gledališče iz Ljubljane je gosfovaio pri nas V soboto 17. in nedeljo 18. t. m. je v Ljudskem gledališču v Kopru nastopila skupina mladih igralcev, pod ■organizacijskim in režiserskim vodstvom« Emila Freliha, ki se imenuje »Komorno gledališče«, z Banedettije-vu komedijo v treh dejanjih »Dva ducata rdečih vrtnic«. Komedija »Dva ducata rdečih vrtnic«, delo italijanskega pisatelja Alda Benedettija, na duhovit način obravnava eno najvažnejših in težko rešljivih problemov zakonskega življenja sožitje med možem .in ženo. Čeprav sloni delo pretežno na situacijski komiki in obravnava motiv z vedrim' humorjem im naravno prisrčnostjo, prodira avtor e bistrim pogledom v psihologijo zakona in osvetljuje odnose zakoncev z nekakšno lahkotno drznostjo na precej originalen način; komedijo nevsiljivo približa gledalcu, ki jo mora zaradi izvirne ljubkosti in duhovite domiselnosti resnično vzljubiti. Dva ducata rdečih v.rtnic so vzrok vseh zapletljajev jn prepira med dvema zakoncema, ing. Veranijem in njegovo ženo 'Marino, ki prideta tako daleč, da sta že .tik pred ločitvijo. Oba skrivata vsak svojo tajnost. Ona ljubi drugega. Ne ve pa, da je ta »drugi« njen mož sam. Neznancu, ki ji redno vsak dan pošilja ob isti uri enake vrtnice, z ljubavnim pismom, prav nežno in ljubeznivo odgovarja, mu v teh pismih izjavlja ljubezen, se pritožuje nad svojim možem, ne ve pa, da vsa ta njena pisma prejema njen mož, ki nanje prav tako ljubeznivo odgovarja. Vso zagonetko razvozla in reši zakonsko srečo prijatelj Ing. Veranija advokat Tomaž Saveli. Ta zakonska1 komedija si j» pa vsem svetu utrla pot na velike odre in Sl osvojila 'publiko. Tudi na filmskem platnu je doživela velik uspeh. »Komorno gledališče« iz Ljubljane je še zelo mlado. Vsekakor pa je roj. stvo tega novega slovenskega gledališča dogodek za slovensko kulturo. Posebno še zaradi tega, ker se je osnovalo iz ljubezni do slovenske besede in gledališke umetnosti. Komorno gledališče se je namenilo uprizarjati odrska dela komornega značaja s posebnim poudarkom na bogatitvi in oblikovanju pravilnega in čistega odrskega jezika. To na je precej težka naloga.. Težko predvsem zaradi tega, ker so člani .»Komornega gledališča« sami mladi igralci s kratko ‘igralsko preteklostjo. Vendar preveva vse sodelavce tega gledališča tolikšen optimizem, da ni nobenega vzroka za malodušnost. To so najbolje dokazali z izvajanjemn Benedettljeve komedije v treh dejanjih »Dva ducata rdečih vrtnic«, ki so jo uprizorili v Ljubljani in okolici že 16-krat. IV ' I A' Mafigg warn m. i ISTRSKI MOTIV V davni preteklosti narodi -niso spoštovali svobode na odprtem morju, •kar pa niti ti bilo nujno, ker se z malimi ladjami in neizkušenimi mornarji niso podajali na odprto morje. V srednjem veku pa so se že pojavljala druga mnenja in močnejši narodi so začeli izvrševati suvereno ob-tl S31 tudi na odprtem morju. Italijanske republike, predvsem pa Benentke so si lastile oblast nad Ja. dranom, kamor niso dovoljevale do- Najprej nekaj o zgodovini papirja — za kulturo tako važnega faktorja. Papir so znali izdelovati že Kitajci okrog 1. 105 po n. o. Mnogo pozneje, okrog 500 let so ga začeli izdelovati Japonci. V Evropi so prvi papir začeli izdelovati v Valenciji okrog 1. 1150. V Evropo se je tajnost izdelovanja razširila preko Grčije, Egipta, Španije in Sicilije. V začetku so izdelovali papir ročno, izdelovanje papirja je bila prvotno obrtniška umetnost. L. 1670 so Holandci izumili stroj za razdeljevanje snovi na vlakna. To je bil veiik napredek v razvoju papirja. Poizkuse za čim boljše izdelovanje papirja so delali dr. Jakob Kristjan Schaeffer (1. 1765), Francoza Reau-mir ter Charles de Vilette (1. 1786) in drugi. Sredi XIX. stoletja so v Ameriki prvič začeli izdelovati papir iz celuloze. Od 1. 1803. je izdelovanje papirja povsem strojno. Istega leta je namreč .izumil Fran. coz Loi.s Robert iz Ezonapri Parizu prvi stroj za izdelovanje papirja. V dokaj popolnejši obliki se rabi še danes. O izdelav! papirja ne bom mnogo govoril, ker to ni predmet filatelista. Mislim, da bo dovolj, če bom povedal, da se izdelovanje vrši tako, da surovine, ki pridejo, v poštev, 'razdelimo na vlakna in jih očistimo. Vlaknam nato dodamo snovi za lepljenja, razna polnila in barvila. Od te.h dodatkov je odvisna kasnejša kvaliteta papirja. Nato gre takšna gmota skozi razne valje, stroje .sušilnice itd. In tako nastane papir. Do konca 18. stoletja so izdelovali papir 'Samo iz bombažaistih cunj in volne, ali pa iz mešanice vlaken, jasno pa je, da to ni moglo zadovoliti potreb ob naglemu razvoju tiskarn. . TAKEGA RAVNANJA ISTRANI niso in ne bodo nikoli pozabili Ze pred leti je tovariš Knez Matija iz Strunjana na Koprskem napisal nekaj spominov o delovanju zastopnikov »vere« — frančiškanov v samostanu v, Strunjanu, Smatramo, da je prav, če ljudje tudi v dru. g ih krajih zvedo, kako je s to zadevo. Tovariš Knez opisuje delovanje frančiškanov tamkajšnjega samostana in prikazuje vse — politične špekulacije — katerih žrtve so bili demokratični prebivalci Strunjanske doline. Takole piše: »Leta 1907 je tržaški škof Nagelj — Nemec po rodu, poslal v Strunjan tridentinske frančiškane, in sicer verjetno po nasvetu -piranskih kanonikov, ki so ‘bili mnenja, da bi se samo tuji duhovniki lahko upirali slovenski zahtevi po enakopravnosti. Tridentiinei so bili kos svoji nalogi. Obljubljali so vse, izpolnili pa ničesar. Zagotavljali so, da bo prišel stalni slovenski duhovnik, v resnici pa nikoli niso bili za to. Pokazali so že v samem začetku, kaj je njihova naloga — poitalijančiti Slovence. Najbolj sramotno se je vedel pri-jor pater Bazilij, ki je toil že pred fašizmom pravi fašist. Leta 1919 je obiskal slovenske družine in grozil, da ne smejo govoriti slovenskega jezika, ker da je tukaj Italija, da s tem grešijo in žalijo 'Italijane. Otrokom je zapovedal, naj s starši doma ne govorijo slovenskega jezika — ker da je grd. Hotel je otroke pripraviti do tega, da tol sovražili svoje starše, narodnost in jezik. Tako je delal človek, oblečen v tuniko in s križem za pasom! Ko so italijanski partizani v imenu vsega italijanskega demokratičnega ljudstva obračunali z Mussolinijem, je prijor samostana v Strunjanu p. Sicheri Costanzo 'dejal: »Se Cavour je dejal, da bo tisti državnik Italije, ki bo napravil sporazum s Sveto Stolico, največji državnik v zgodovini. In to je bil Mussolini.« Tudi po osvoboditvi se bratje niso moglLjitresti navadi, ki so jih uporabljali pod fašizmom. Demokracija, enakopravnost in bratstvo so. jim bile' tuje. Z otvoritvijo slovenske šole so frančiškani takoj zavzeli drugo taktiko. V samostanu so organizirali kino-predstave, po vasi so dali razširiti propagando, ida tisti otroci, ki hodijo v slovensko šolo, nimajo verouka in da bodo postali brezverci. Slovenski učitelj da jim ne dovoljuje 'hoditi k maši. To so delali iz namenom, d‘a b.i odvrnili starše od slovenske šole. Ker novi prijor pater Piva ni imel dovoljenja za predvajanje filma, je prišlo .do spora med njim in krajevnim LO. Grozil je odbornikom z izobčenjem, predsednika pa žalil z besedami: »Cosa sapete voi contadini ignoranti!« Izzival je ljudsko oblast, kjer koli je mogel, In širil nezadovoljstvo. Dne 19. maja 1946. leta je bilo določeno odkritje spomenika padlim borcem v Strunjanu. Pater Piva je dal razumeti, da pripada tudi njemu prisotnost ob tej priliki. Demokratično ljudstvo pa je na množičnem sestanku odločno odklonilo .prisotnost takega šovinista', kot je toil pater Piva, ki ni hotel maševati za, padle partizane. Soglasno jo toil izbran župnik iz Predloke. Da pri tem ne omenjam vseh sitnosti, ki jih je delal piranski župnik don Malusà.« Taks stvari so se dogajale v času fašizma z odobravanjem najvišjih cerkvenih oblastnikov. Posebno še,. odkar je bil imenovan za tržaškega škofa Santin, o katerem ljudje po istrskih vaseh vedo povedati mnogo stvari. Tako med drugim: Škof Santin , je bil odlikovan osebno od Mussolinija z medaljo zaradi vsestranskega sodelovanja pri fašističnih podvigih. Leta 1938 je bilo zbranih pred Muss olimi jem v Rimu okoli 2.009 duhovnikov. Od vseh teh je bil odlikovan samo škof Santin .in še en duhovnik iz ‘Severne Italije. Cim je prišel z Reke v Trst, je poklical k sebi vse.slovenske duhovnike Trsta in okolice in jim strogo zapovedal, da morajo razlagati verouk samo v italijanščini. Santin je poskrbel, da je bil večji del semeniščnikov z gorišlcega semenišča .premeščen v Koper, ker je tega smatral za slovanofilskega, v Kopru pa je bil profesorski zbor popolnoma, vdan fašizmu. Duhovno vodstvo v koprskem, semenišču je Imel takrat don Luigi Parentin. ki je zmerjal slovenske učence s priimki kot »Sča-vo«, .»Kranjec« In podobno. Parentin je bil v najboljših stikih s škofom Santinom. Takrat je Santin odstavil dva poštena duhovnika, in sicer: hrvatskega prefekta Brunica in profesorja Omerso. stop tujim ladjam, predvsem ne voj- nim. Imeli so posebno oporišče, kjer so nadzorovali zaliv; .oporišču je na-čeljeval admiral, nazvan »kapetan golfa«. Vse trgovske .ladje pa so morale Benečanom- plačevati odškodnino za plovbo po njihovih vodah. Mnogokrat so osporavali Benečanom' te pravice predvsem prebivalci dalmatinskih mest in avstrijska monarhija. Iz tèga je prišlo večkrat do pogajanj med beneškim senatom z dužem na čelu in avstrijskim cesarjem. Posebno znani so bili razgovori leta 1565, toda ostali so .brez uspeha in Benečani so ostali suvereni nad! Jadranom, v kolikor jim te oblasti niso kratili gusarji. Benečani so hoteli svojo oblast nad Jadranom dokazati tudi pravo ‘in vsi pravniki beneške republike so pisali razprave o tem1. M.ed temi je najbolj znan Paolo Sarpi s svojo zbirko »Dominio del mare -Adriatico della repubblica Venezia serenissima«. Senjski uskcki in hrojiški gusarji pa s tem beneškim gospodarstvom niso bili zadovoljni. Napadali so be-nečanske ladje in jih potapljali. Prišlo je celo -do vojne med Betetkami in -Avstrijo za absolutno -oblast nad Jadranom. Tako je bilo stanje v srednjem veku večinoma v vseh deželah srednje Evrope. Vsaka država, ki je imela nekoliko več moči, si je lastila gospostvo tudi nad kakim' morjem. Značilen primer tedaj sta Španija in Portugalska, katerima je njiju oblast nad kopnem in morjem razdelil papež s svojo znano Aleksandrijsko, -bulo le-ta 1493, Spanci in Portugalci so smatrali Angleže -in Holandce za kršitelje teh pravic. Potapljali so zato njihove ladje in napadali njihove ekspedicije. Angleži so bili s tem -nezadovoljni i» so zato postali prvobciritelji za svobodo morja. Angleži, pa še posebno kraljica Elizabeta- je opremljala ekspedicije 'in dejala: »Zrak in voda sta ■last vseh!« Pozneje pa se tudi Atgieži niso držali svojih načel ‘in so se začeli polaščati bližnjih morij. Drugi, posebno Angleži pa so se zopet zavzemali -za oblast nad morjem lin koit zagovorniki angleške suverenitete nad morjem je napisal John Seldom »Mare klavzurum« leta 1618, kar pa ni imela posebno -velikega uspeha. , | J h v Whj V- 17. iri 18. stoletju pa se zopet ščanje morskih poti in bogastev. Tedaj se je Anglija odpovedala gospodarstvu nad Severnim morjem, Bene. čani pa so izgubili nadvlado nad Jadranskim morjem, kar je posebno zasluga senjskih gusarjev, ki so na vsem morju neprestano ogrožali -be-nečanske ladje in jim niso dovolili prostega prehoda skozi Atlantski preliv, pa tudi pred sama -Benetke so priš-li s svojimi galejami, ki so jih imenovali kondure in sagene. Tedaj so se zopet pojavila različna nazlranja o, svobodi morja. Nekateri so t-rdili, da je morje skupna lastnina vseh, drugi pa zagovarjali misel, da je morje lastnina In dobrina vSerT, ki jo vsi v-zajemno izkoriščajo in -branijo. V novejšem času pa -nobena trditev ne predstavlja več zakona. Z Barcelonsko deklaracijo 20. IV. 1921. -leta je bilo sklenjeno, da imajo vse države, ki so v -posesti gotovega dela obale, -tudi, izvestne pravice na morju. Njihove ladje imajo pravico, d?, razvijejo svoje državne zastave, ladje tujih držav pa, ki -plovejo po mjihovi-h teritorialnih vodah, se morajo ravnati po predpisih jn nava-diah, ki jih ima dotična država. Tudi bivši predsednik ZiD-A Wilson je izdal -svoje mnenje o svobodi mor. ja, ki je znano pod naslovom »Wilso-nova teorija o svobodi morja«, ki ie izVa leta 1918. V teh njegovih XIV. točkah pravi Wilson v prvem odstavku drugega člena med drugim tudi to, da je morje tudi v vojni svobodno za vse trgovinske ladje, kar pa se -danes, sploh ne izvaja in tudi, sicer niso ; mnoge države -ratificirale teh predlogov, tako da jih danes ne upoštevajo'. ■Skoro vse države pa so se dandanes podredile nekaterim omejitvam v plovbi po odprtem morju -in še prav posebno v teritorialnih vodah. -To je v lastnem interesu vseh držav, da se -njihove ladje zavarujejd pred vsemi nevarnostmi ‘in še posebno pa pred kolizijami in v. nevarnosti. Danes je vse veljko morje, ki -ni všteto v teritorialne vode in obrežna morja svobodno za vse in vsaka -ladja se na odprti vožnji drži le svojih nacionalnih pravil in pa -nekaterih ukrepov v prid lastne varnosti. Na visokem morju 'imajo pravice nad kontrolo vse vojne ladje in to v času vojne tudi nad ladjami drugih dr. žav, v mirnem času 'pa le, če je neka ladja osumljena. Jugoslavija je tudi pristopila k tej konvenciji v mednarodni -plovbi in spoštuje ta pravila, ki pa veljajo delno tudi za- teritorialne vode in si jih morajo držati in j-ih dobro poznati vsi pomorci tudi v naših krajih. Dušan 1.UA L Nekaj o naši semenski službi Dotaknili .se bomo zelo perečega ali lahko rečemo bolečega vprašanja preskrbe semen poljedelskih kultur. Ta problem je ostal pri nas odprt na žalost že 'več let. Kaj mislimo s tem poudariti? Vsak kmetovalec dobro ve, da je kmetijska proizvodnja odvisna od več činite-ljev, med temi pa lahko rečemo, da zavzema prvo mesto uporaba dobrega, zdravega in čistosortnega semena. Brez pravega semena si ne moremo zamisliti dobrega pridelka. Zastonj je, če upoštevamo vse mogoče činitelje, ki vplivajo na proizvodnjo — če seme ne odgovarja, bo pridelek pičel, a razočaranje kmeta veliko. Izkušnje' preteklih let so nam naj. boljše zagotovilo, da drži naša trditev. Vzemimo nekaj domačih, praktičnih primerov: letos smo imeli na primer vse pogoje ža dvig hektarskega donosa pšenice. Pone, kod smo uspeli, lahko pa bi bili .dosegli še večji donos, če bi seme odgovarjalo. Premalo važnosti dajemo semenski pšenici. Pri nas se je 'dobro obnesla »mentana«. Ta pa Iz leta v leto degenerira. Križana je z ostalimi poznimi sortami. Seme pred setvijo - ne očistimo, niti ne razkužimo. Ze v času vegetacije se motamo odločiti, kakšne posevke bomo izbrali za bodočo setev. Uvo. ziti bomo morali brez dvoma vsaj POVEČAJMO rodnost vinogradov V Istri je vinogradništvo najvažnejša kmetijska panoga, ki prinaša prebivalstvu Istre lepe dohodke. Velike gospodarske važnosti je zlasti zato, ker je zaradi terenskih in klimatskih razmer možno doseči kvantiteto in kvaliteto, ki se lahko kosa z najbolj, razvitimi deželami v svetu. Zaradi splošnih gospodarskih razmer, ki so vladale v preteklosti pod fašistično Italijo, in zaradi minule vojne so mnogi vinogradi izčrpani in Zanemarjeni, kar se najbolj odraža v nizki proizvodji. Razmere, v katerih se je nahajal istrski vinogradnik, mu niso nudile finančnih in ne material, nih sredstev za intenzivnejšo obdelavo. j^izkim pridelkom je vzrok primitivni način' obdelave zemlje, kar je v 'zvezi s splošno zaostalostjo. Na nizko proizvodnjo pa še prav posebno vpliva nezadostno gnojenje vinogradov. Slaba in pomanjkljiva obdelava in nezadostno gnojenje močno zmanjšujejo proizvodnjo in. vzporedno s tem se močno zvišujejo proizvodni stroški, čeprav bi morala biti vinska trta najrentabilnejša kultura, je ta iz prej, navedenih vzrokov močno' padla. V takih razmerah proizvodnje in. vinarjenja, kljub vsem pogojem. ne morejo istrska vina konkurirati na tujem .trgu, čemur so vzrok visoki proizvodni stroški in nizka proizvodnja. i Zaradi vzrokov, ki negativno vplivajo na proizvodnjo, se pojavlja vprašanje pri marsikaterem, vinogradniku, kako in na kakšen .način, dvigniti pridelek v sedanjih vinogradih in na drugi strani, kako zmanjšati proizvodne stroške. 1 i Povečali bomo proizvodnjo najuspešneje, če bomo poleg pravočasne ne. ge in oskrbe vinograde temeljito ter vsestransko gnojili. Vinska trta zahteva vsestransko gnojenje. .Ni dovolj, da zemlji nudimo fosfor, dušik, kalij in apno v obliki umetnih gnojil, temveč moramo zemljo zalagati s .humusom, ki je najvažnejša in naj-dragocenejša sestavina rodovitne zemlje. To se pravi z drugo besedo: vinograde moramo gnojiti z organskimi gnojili (hlevski gnoj, zeleno gnojenje, podor in, kompost). Hlevskega gnoja in komposta primanjkuje še za vrtne 'kulturne in ga pride .za vinograde prav malo ali nič. Nekatere napredne dežele kot Francija, Italija, Nemčija, Češka in druge so že pomanjkanje hlevskega gnoja nadomestile z zelenim gnojenjem — podorom.. ' IT| S podorom ali pedkopom zelenih rastlin obogatimo zemljo s humusom. Na ta način izboljšamo strukturo (sestav) zemlje in damo pogoje za razvijanje oziroma razmnoževanje erob-nih bakterij ,ki presnavljajo (razkrajajo) rudninske snovi, ki so 'bile prej rastlinam nedostoppe ter tako večajo rodovitnost zemlje in pospešujejo rast. Ce zeieinemu gnojenju dodamo nekoliko kalijevih in fosforjevih u-rnetnih gnojil, popolnoma nadomestimo hlevski gnoj. Ni pravilno, da mnogi kmetje pomanjkanje hlevskega gnoja hočejo leto ža letom nadomestiti z umetnimi gÄojili. Čeprav zemlji dodamo hranilne snovi, ki jih rastlina za razvoj potrebuje, z večletnim Zaporednim gnojenjem zemljo poslabšamo. Taka zemlja postane težka, mrtva in slaba rèdi. Zato bomo umetna gnojila v bodoče uporabljali bolj racionalno kot dodatek k organskemu gnojenju za dosego lepših pridelkov. Za zeleno gnojenje pretežno uporabljamo rastline iz vrst metuljčnic, to so grašica, lupina, .rdeča detelja h inkarnatka, druge pridejo manj v poštev. Te rastline .imajo to lastnost, da prisvajajo (nabirajo) iz zraka dušik s pomočjo posebne bakterije, ki živi na koreninah rastlin v malih go-moičkih in ga spreminjajo v dušik, ki je rastiMnanV dostopen ter ga sprejemajo 'kot hrano. Na ta način zemljo obogatimo z dušikom in s podorom teh rastlin jo obogatimo s 'humusom in drugimi snovmi. Zemljo v fizikalnem in kemijskem oziru boljšamo in to le tedaj, če jo redno vsaj vsako drugo .ali tretje leto gnojimo z organskimi gnojili. Za ha posevka potrebujemo 140— 160 kg. grahor.ice ali 180 kg lupine. To seme pri jesenski kopi ali oranju posejemo in pritaerno zabranamo, da laže skali. Najbolje se obnese setev v oktobru do nastopa močnejšega mraza,_da se pred mrazom dobro o-korenini in obraste. Seme sejemo po sredini vrste nekoliko od trte, da se pri rasti z viticami ne oprime trte, da spomladi laže obdelamo trto. Konec aprila in maja .rastlina doraste in ko je v cvetju, jo podkopljemo, pod-orjemo, ker y tem času vsebuje največ hranilnih snovi, ki jih s tem spravimo v zemljo. Ce se je rastlina bohotno razvila, jo prej požanjemo ali pokosimo., da 'jo laže podorjemo. Katere navedene .rastline bi se za zeleno gnojenje v teh krajih glede na zemljo najbolje obnesle, je težko trditi, ker je to odvisno od strukture zemlje. Potrebna bo poizkušati rastline ini čas setve. Vsekakor se bo 'jesenska setev najbolje obnesla, ‘ker se taka setev spomladi prej in bujneje razvije ter .bolj zgodaj doraste za podor. fr: I Ce hočemo, da bomo izboljšali naše vinograde in dvignili proizvodnjo, moramo dobro gnojiti in to bomo dosegli le, če se bomo posluževali zelenega gnojenja, ki ki je popolno nadomestilo hlevskega gnoja, poleg .tega- pa je tudi mnogo cenejše. Gorše Dušan nekaj stotov mentalne in po moz-noisti ostalih zgodnjih sort. Te bomo sejali na določena zemljišča In odgovarjajoče posevke določili za seme. Se v težjem položaju smo s se-pienskim krompirjem. Naša domača sorta krolppirja (zgodnjiRabinski) je degenerirana. Preučiti bo treba možnost regeneracije s saditvijo t? .sorte v višjih predelih ini z djrugo (ftrriiščno), vzgojo tega krompirja. ; Lani in letos smo uvozili večje količine srednje zgodnjega, holandskega 'krompirja »Bintje« in nemške zgodnje sorte »okrogli berlinski«. Sorta ! »Bintja« se je zelo dobro obnesla. Pridelek je bil za naše razmere nadvse zadovoljiv. Poslednjo sorto »Okrogli berlinski« jo že več let gojimo pri nas. Ni sicer prav zgodnja, toda zelo odporna proti degeneraciji in škodljivcem. Kakor so na primer strune In ličinke majskega hrošča. Dolžnost kmetijskih strokovnjakov bo, da zasledujejo na terenu te sorte skozi ves čas njihove ve gatacije ter .proučujejo njihovo odpornost proti suši, boleznim itd. Semenska sltižba bi moirala posve, titi posebno iskrb vzgoji na nakupu semen povrtnin. V prvi vrsti je treba misliti na glavne povrtnine in .sicer: paradižnik, grah, fižol, zelen^, čebula itd. Tukaj moramo po. udariti važnost čistosortnega in razmeram odgovarjajočega semena kapusniic. Bridke izkušnje imamo prav pri teh poslednjih. Vzgoja se. mena kapusnic ni tako enostavna, ker so podvržene degeneraciji in križanju (baštandizacija). Večkrat izgubi čisto holandsko seme kapusnic vse dobre lastnosti, ki je imelo na svojem ozemlju že po prvem letu vzgoje na drugem teritoriju. Letos .smo na primer uvozih semena cvetače, sorte »Erfurt«, »Toscana« in zgodnje trogirke. Rastline se do zdaj bujno razvijajo ih upamo, da bo tudi pridelek dober. Uvažati nove sorte pa še vedno pomeni biti nesiguren, dokler se dejansko ne prepričamo sami, da sorte odgovarjajo našim podnebnim in talnim razmeram. Se nekaj bi omenili glede načina setve čebule. Letos smo dobili 7.000 kilogramov čebulčka za zgodnjo spomladansko setev. Naši kmetje so navajeni le na ta način razmno. zevati čebulo, čeprav bi bil bolj enostaven in dosti cenejši način razmnoževanja- čebule s sadikami. Zapomniti si moramo, da je čebula precej odporna proti mrazu in lahko ostane brez nevarnosti zunaj čez zimo. Sejemo jo v gredice (na prostem) v sredini avgusta, a sadike presajamo na prosto do novembra. Na ta način preživi čebula .skozi zimo svojevrstno »jaro-vizacijo« in dozori prej ter da siguren in večji pridelek. Tudi nekatere 'sorte graha so pri nas zastarele. Tržaški vrtnarji so se na primer oprijeli pri nas še Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru. — Odgovorni urednik Srečko Vilhar. — Tiskala iskarna »Jadranu v Kopru FANTU Bom pismo pisala s to rdečo krvjo, ga fantu poslala čez dol in goro. »Tri leta te čakam, te ljubim zvesto, solzice pretakam, zdihiijem bridko ... Podnevu, ponoči te v mislih imam — poprej ni pomoči da vrneš se k nam ...« 2E DOLGO NISMO PILI GA 2e dolgo nismo pili ga, pili ga, pili ga, zato pa danes dajmo ga, dajmo ga, dajmo ga! Primi bratec, primi bratec kupico, povezni jo, povezni jo na mizicol Pa ta pesem je preč, pa ne znamo je več, kdor hoče še pet mora s kraja začet. nepoznanih sort, kakor so: »Mali preoncal«, »Čudo Kelvedona« in še nekatere nizke sorte. Velike in težke naloge čakajo našo semensko službo. Večkrat moramo uvažati za dragocene devize tudi semena, ki bi jih pridelali lah. Ito sami doma. Odločiti se je treba. Predvsem moramo imeti v vsakem okraju trgovino za odkup in nabavo Semen. Dolžnost Strokovnjaka pri Zavodu za pospeševanje kmetijstva je, da sodeluje pri okrajnih poverjeništvih za kmetijstvo s svojimi nasveti pri nabavi in odkupu semen, da poskuša na terenu nove sorte ter pregleduje posevke in od. loca, katere lahko določimo za seme. Važna je pri nabavi semen ugotovitev čistosti in kalivosti. O-meriili smo že čiščenje in razkuževanje .semena pred setvijo, potrebno ibo še v nadaljnjih izvajanjih opisati glavne bolezni in škodljivce poivrtain. Ur. J- FDZMJILinUIRA « SPORT Nogometno prvenstvo Istrskega okrožja Partizan najboljši ob koprskih moštev Enajsterica koprskega Partizana si je že v prvih treh kolih nogometnega prvenstva našega okrožja osvojila naslov najboljšega moštva mesta Kopra. V prvem kolu je namreč premagala Aurore, v nedeljo p.a še drugo koprsko enajsterico Meduso. Po teh treh zmagah se je Partizan uvrstil tik za prvimi v kvalifikacijski lestvici. Ce bo v bodoče Partizan znal odstraniti Donosnost goveje živine O donosnosti goveje živtee imamo često napačne predstave. Za donosnost gave,je živine se smatra v glavnem oni dohodek, ki ga kmetovalec ima neposredno od govedi: od krave mleko,, od vola- ideilo, od teleta meso itd. Po teh dohodkih mnogi tudi računajo donosnost goveje živine. Pri tins v mnogih, ako ne v večini primerov se pokaže goveja živina po njenih neposrednih dohodkih kot nedonosna in mnogi kmetovalci, ki se na tako obračunavanje opirajo, se skušajo iznebiti 'živinoreje. Pri vsem tem se pa ipozablija na skoro najvažnejši- dohodek, ki ga nudi živinoreja posebno za našo istrsko zemljo in to je »gnoj« Gnoj, ki ga umen kmetovalec čuva in ga skuša ustvarjati v čim večji množini, je najvažnejši posredni dohodek živinoreje. On nam zboljšuje in rahlja zemljo, jo hrani in povečuje poljedelski pridelek bolj kakor vsaka druga vrsta gnoja, njega lahko neomajno rabimo za ■ vse vrste kultur. Za to je treba pri računanju dohodnine g-oveje živine, zaračunavati tudi ta dohodek kot bistven dohodek, s katerim je treba pametno ravnati, ker predstavlja v poljedelstvu ogromen kapital. Koliko greznice in gnojnice se izgubi zaradi nerazumevanja ali nevarnosti? Iri vendar .sta prav gnojnica in greznica najboljši gnojili! Po naših vaiseh in celo pri nekaterih obdelovalnih zadrugah vidimo, kako razmetavajo s temi »dragocenostmi«. Mnogo gnojišč ni pravilno urejenih, gnojnica v večini primerov se izgublja mod vrtovi ali pa celo po dvoriščih, namesto, da je lapo napeljana v gnojišča in bogati zemljo s hranljivimi snovmi. Ko bi bilo vse to zbrano in do skrajnosti izkoriščeno, bi gnoj predstavljal veliko večjo važ. nost za našega kmeta. Ko bodo kmetovalci vse to vzeli v poštev ter gnoj, gnojnico in greznico pravilno izkoriščali ter si poleg tega in s pomočjo tega pripravljali še kompost, bodo rabili manj umetnega gnojila, ki je vsako leto dražje, da je gojenje živine in posebno goveje živine ne samo donosno ampak nujno za -uspešno kmetijstvo. Ne smemo pa pri tem tudi pozabiti na selekcijo goveje živine in uvesti pasmo, ki bo najbolj odgovarjala .domačim razmeram. Pričele so se priprave za zimsko škropljenje sadnega drevja V tem tednu so tovariši strokovnjaki Zavoda, za pospeševanje kme. tijstva obiskali vasi Strunjan in Sv. Lucijo. Domenili so se z najboljšimi sadjarji teh krajev, na kateri način bi začeli uspešno akcijo proti škodljivcem in boleznim na sadnem drevju. Lahko rečemo, da so se vsi prisotni strinjali s strokovnjaki, da se mora v zimskem času poškropiti sadno drevje in uničiti razne škod. ijivce, ki nam letno uničijo ogromne količine sadja. Strunjanska kme. tijska zadruga je n. pr. odločila, da bo iz fonda za dvig produkcije dala velik delež v ta namen. Po predavanju strokovnjaka je vnela diskusija. Zborovalci So prosili prisotne .strokovnjake za pojasnila in z druge strani .prinašaii svoje večletne izkušnje v borbi za dvig pridelkov. V prihodnjem tednu bo. do imeli enaka predavanja po vseh sadjarskih središčih. našega okrožja. J. z doslednimi treningom že nekaj napak, ki mu otežkočajo tesnejšo povezavo v igri, bo trd oreh tudi za naši najboljši enajsterici: Izolo in Piran. Tudi tretje kolo ni minilo 'brez presenečenja. To predstavlja visoka zmaga Strunjana v Brtonigli. Ojdkrito je treba priznati temu moštvu, da je od lanskega leta napravilo ogromen korak naprej- Zadnji v lanskoletnem prvenstvu — letos že med prvimi, iz tega lahko zaključimo, da dobra volja voditeljev in nogometašev tudi še v tako majhnih vaseh lahko rodi res velike m zavidljive uspehe. Kar naprej po tej poti. Strunjan! Kakor je .bilo pričakovati, sta »velika« našega prvenstva, Piran .in Izola, tudi v nedeljo dosegla visoki zmagi na nasprotnikovih igriščih. Prvi je zmagal pri Sv. Jerneju, drugi pa v Kopru pro» Aurori. Oba korakata na čelu lestvice s polnim številom dosegljivih točk. Dober znak iz Novega grada, kjer so domačini premagali tradicionalne ■nasprotnike iz Buj, Prav tako iz U-maga, kjer je domače moštvo doseglo visoko zmago nad iRdečo 'zvezdo. KVADRAT rešitvi boš bral v srednjem stolpcu navpično znan slovenski pregovori I |2 1 3 4 |5 1 9 2 .3 4 5 6 i 1 Vpiši v dani lik šest besed tako, da boš bral vodoravno in navpično besede naslednjega pomena: 1, poljedelsko orodje, 2. okraden, 3. kazen, ki je zaslužena, 4. grški bog lepote, 5. igra z igralnimi kartami (dvojina), 6. južnameriški sad, tudi vrsta jabolk. Rešitev križanke iz zadnje številke Vodoravno: 1. Združenni narodi, 13. vnuk, 14. Vatikan, 15. se, 17. Rim, 18. Parižan, 19. pt.p, 20. tnalo, 22, idol 24. ri, 25. aa, 26. Ivka, 28. ne, 29. osat, 31. trener, 33. vame, 35. jopič, 43. tenor, 44. papilrus, 46. 41. jopič, 43. tenor, 44. papirus, 46. naziv, 47. .so, 48. salo. Navpično:. 1. zvrtati, 2. dninar, 3. Ruma, 4. uk,. 5. Eva, 6. Narva, 7. iti, 8. nižina, 9. akademija, 10. rano, 11. on, 12. Istran, 16. epitaj, 18. povečini, 21. linorez, 23. lo, 27’. Krilov, 30. sekira, 32. enota, 33. vic, 34. Ezop, 37. ter, 39. A.pis, 42. čul, 44. po, 45. so. Žreb je določil nagrado za pravilno rešitev križanke v zadnji šte. vilki »Istrskega tednika« tovarišu Tonetu Goršefu iz Kopra. Rezultati: V Novem gradu: Novi grad — Buje 3:2, v Umagu: Umag — Rdeča zvezda 4:1, -pri Sv. Jerneju: Piran — Soline 5:1, v Brtonigli: Strunjan — Brtoni-gla 3:1, v Kopru: Partizan — Medusa 2:1 ir» Izola — Aurora 3:1. Lestvica: Piran in Izola 6 točk, Partizan, Stru. njan in Umag 4 točke, Medusa 3 točke, Rdeča zvezda, Aurora in Novi grad 2 točki. Soline 1, Buje in Brto-nigla 0. j Presenečenje v Dekanih Jadran - Ilirja 1:1 -Po tolikih zaporednih zmagah mlade enajsterice iz -Dekanov nihče ni dvomil, da boi tudi moštvo Bertokov moralo iti domov poraženo. 2oga pa je okrogla .in .na igrišču se maršikaj pripeti. V Dekanih se je :pač zgodila to, kar nihče ml pričakoval, a bilo je vendar naravno in zasluženo. Gre za uspeh, ki ga je dosegla enajsterica iz Bertokov proti nevarnemu nasprotniku, ki mi bil v nedeljo ma višini prejšnjih tekem. Sicer v 30’ prvega polčasa je vse kazalo, ko je srednji napadalec Jadrana pretresel mrežo Bertokov in dosegel uspeh, da presenečenj me bo. Mladi Bertočani pa so bili drugega mnenja'. V drugem polčasu so stalno napadali in' ogražali nasprotnikova vrata, vse dotlej, dokler ni Bertok s solo, akcijo izenačil stanje ma igrišču. Obramba Ilirije je dobro vzdržala napade Dekančanov in rešila tako rezultat, ki je ostal nespremenjen do konca: 1:1. SE 16 MOŠTEV SE BORI ZA' POKAL FLRJ Izpadla so štiri moštva I. zvezne lige Po zaključku nogometnega prvenstva FLRJ se je vsa pozornost ljubiteljev nogometa obrnila na tekme za »Pokal FLRJ«, za katerega se bore vsa nogometna moštva FLRJ (v prihodnjem letu bodo igrala tudi moštva našega okrožja). Po prvih izločilnih tekmah je v tekmovanju ostalo še 16 enajsteric, med katerimi jih je 8 iz prve in 4 :iz druge izvezne lige. Ostala 4 moštva so do danes še neznana, so si pa s svojimi presenetljivimi zmagami pridobila pravico za vstop v finale. Ta so BSK II., Pulj, Jedinstvo iz Bačke Topole in Metalac. Spored naslednjega kola, ki bo V nedeljo, je: Rdeča zvezda — Mačva, BSK II. — Hajduk, Dinamo — Velež, Metalac — Lokomotiva, Vojvodina — Rabotnički, Pula — Partizan, Proleter O. — Sarajevo, Jedinstvo — Proleter z. ZVEZA ZA TELESNO VZGOJO FLRJ SPREJELA NOVO IME »PARTIZAN« Preteklo nedeljo je bila v Ljubljani skupščina telovadne zveze FLRJ. Na skupščini so vsi prisotni delegati enodušno sprejeli predlog, da zveza sprejme novo ime »Partizan«. Za predsednika organizacije »Partizan« je bil izvoljen tovariš Jože Rus, podpredsednik Prezidija ljudske skupščine FLRJ. Na skupščini so tudi določili, da prvi večji telovadni zlet. ki bo zajel vsa društva države, bo v letu 1953. V letu 1952. bodo kot predpriprava za zvezni izlet organizirali okrožne zlete. MOTORNE DIRKE v Komu 29. novembra Koordinacijski odbor automoto kluba Ljudske tehnike v Kopru bo v po. častitev 29. novembra organiziral motorne dirke po koprskih ulicah in na koprskem štadionu. Dirka po koprskih ulicah, ki je prosta vsem tekmovalcem, bo na progi: štar.t in cilj pred novo .ribarnico, nato Kardeljevo obrežje. Belvedere, Verdijeva ulica-, Titov trg. trg Bralo, ulica Evgenija, obrežje S.Pieri .in Ca-stelleone. .Popoldne bo na dirkališču koprskega stadiona zanimiv dirt-trak, pri katerem bodo sodelovali najboljši dirkači Slovenije, Hrvatske An Trsta. Po teh dirkah bodo sledile akrobatske ekshibicije ter hitrostne in zasledovalne dirke. Za zaključek športnega dne .bomo videli še .Lambrettiste iz Izole, ki se .bodo po koprskih ulicah borili za osvojitev naslova prvaka Izole, ; * Uspešno gostovanje jugoslovanskih boksarjev PARTIZAN - NECKARSULM 11:9 BEOGRAD, 21. — NA gostovanju po ZahadAi Nemčiji so boksarji Partizana premagali mestno reprezentanco Neskarsulma z 11 : 9. Ta tretji maitch je bil obenem tudi naj. ‘težji od dosedanjih. Zahodnonemški tisk se izraža pohvalno o kvaliteti Partizana ter pravi, da ,so beograjski boksarji pokazali na najpopolnejši način mednarodni amaterski boks. $ BERLIN — LONDON 1 : 1 (O : 1) BERLIN, 21. — V prisotnosti 90.000 gledalcev, ki so popolnoma napolnili olimpijski stadion v zahodnem sektorju Berlina je foerlln. ska nogometna reprezentanca igrala neodločeno proti izbrani enajsto, rici Londona. Rezultat je bil 1:1. at s • m NEMČIJA - TURČIJA 2 g 0 Te dni je Nemška državna reprezentanca .premagala Turčijo z 2 : 0. Zmagovalci so igrali v podstavi: Adam, Streitle, Kohlmeyer. Mebus, Pospiisal, Schanko; Rahn] Mgrlock, .Walter, Hoferkamp, Ter-math. filati oglasi CUPIN MARIJI roj. Sekulič 19. 4. 1894 v Škofijah 4, stanujoča v Tinjanu 82, je bila .ukradena osebna izkaznica. v Trstu dne 23. 10. 1951. Osebna izkazica je bila izdana od KLO Škofije. S tem jo proglaša za neveljavno. HITTI MARJAN, Maribor, Cankarjeva ulica 16. proda dobro ohranjeno motorno kolo NSU 500 s prikolico. d PRIŠLA Prišla bo pomlad, včakal bi jo rad, da . bi zdrav, vesel, sladko vince pil. BO POMLAD Prišla bo kukov’ea, moja ljubica, ki bo kukala in prepevala. To me veseli, i rauca zeleni, drobna ptičica po polj’ leti. Kuaka.la: kuku, kuakala: kuku! Da bi zm\raj tak’ luštno b’lo! Iz zlogov: do, ga, ha, ja, ko, la, la,, lo, ml, mu, mo, tu,, si, ta, ti, vu, vič, za sestavi 6 troziožnih ibesed. ki jih vpiši v dani il ile itako, da boš bral vodoravno besede naslednjega pomena: 1. evropska država, 2. mesto v. Turčiji, 3. jugoslovanski šahovski mojster, 4. mešanci belih in črnih staršev, 5. goščava, plevel, 6. širok ma-škeradni plašč, maska. — Ob pravilni ......................................................................................................................................................................................................................................................................igiiniiiiiiiijniiniiiiiiiiiiimiiiiHiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiinuiuniniiimuiiiiiHi......ii[iiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiSiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii(iiiiiMiiiliiiijrniminiiii N i k A C. NE fcLONfc TRI Tl PRI STOJA MbAtf BADA IM ’osos-žaiA listje, it&O VE, ČG BOMO S BO MLADI BOftlLt NOVO ’■ Oj ZASLUZENI NOVEC Srbska narodna pripovedka Bil je siromak človek. Pribije se k nekemu bogatinu služil brez pogodbe. Tako je služil leto dai. A ka.