SLOVENSKI
VESTMK
CELOVEC SREDA 11. DEC. 1991
Letnik XLV. Štev.52(2634) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Cena: 8 šil.
30 tolarjev
P.b.b.
^3*33^
Janko Messnei praznuje
Ni vsakomur dano. da bi tako čii in duhovno svež praznovat svojih 70 let. Starosta slovenskih pisateljev na Koroškem jih praznuje delavno, s številnimi literarnimi branji. Ob tem neprizanesljivo izpoveduje svojo kritično resnico. Tudi v pogovoru za naš list je neposreden. Preberite ga na 3. strani.
Pospešeno
sodelovanje
V Celovcu so se v ponedeljek pod vodstvom šefov vlad Slovenije in Koroške sestali najvišji gospodarstveniki na prvi gopodarski konferenci med Koroško in Slovenijo. Sestanek se je končal s skupno izjavo, v kateri obe strani podpirata pospešeno gospodarsko sodelovanje med deželama. Slovenski ministrski predsednik Peterle je konferenco ocenil kot pozitiven korak h konkretnejšemu sodelovanju.
Nič s ptiznanjen! - Avstnja
daije čaka na druge dtžave...
Avstrija si kot prva država ne upa priznati Slovenije in Hrvaške, čeprav so tako priporočilo zvezni vladi pretekli teden sprejele vse v avstrijskem parlamentu zastopane stranke!
Kancler Vranitzky je po včerajšnji seji ministrskega sveta še enkrat potrdil, da se bo Avstrija za akt priznanja odločila šele potem, ko bo imela zagotovilo, da bodo to storile tudi druge evropske države. Kot prvi možni termin za priznanje Slovenije in
Hrvaške je avstrijski kancler včeraj navedel 16. ali 17. december, torej datum, ko se bodo ponovno sestali zunanji ministri Evropske skupnosti.
Vranitzky je po seji še poudaril, da pa je ministrski svet tudi sklenil, da Avstrija lahko prizna obe republiki vsak čas, toda seveda le v primeru, če bi zvedela, da nameravajo druge države priznati obe republiki pred 16. oz. 17. decembrom. Cilj zvezne vlade da je, da bo Avstrija med državami, ki bodo kot
prve priznale Slovenijo in Hrvaško, je dejal avstrijski kancler.
Z nadaljnjim čakanjem Avstrije na druge države so se uresničila pričakovanja; negativna stališča ZDA in Francije ter tudi Velike Britanije torej niso ostala brez posledic. Kot je znano, so Združene države ob koncu preteklega tedna uvedle gospodarske sankcije proti vsem nekdanjim jogoslovanskim republikam in tudi jasno napovedale, da ne nameravajo pri-
znati Slovenije in Hrvaške. Podobno stališče je zavzela tudi Francija, in tako seje pritisk na ostale države ES ter Avstrijo znatno povečal.
Naj novejši razvoj v razpadajoči Sovjetski zvezi pa je previdnost zahodnih držav v vprašanju mednarodnega priznanja Slovenije in Hrvaške še poglobil. Vse kaže, da bodo dnevi okrog 16. in 17. decembra zares odločilni za nadaljnji razvoj srednje, jugovzhodne in vzhodne Evrope.
„Radio
Aipe-
Jaaran"
Delovna skupnost „Avstrijske narodnosti v SPO" se je vključila v razpravo o razširitvi slovenskih radijskih in televizijskih oddaj. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Celovcu je njen predstavnik za javnost Tomaž Ogris poudaril, da skupnost slovenskih socialdemokratov podpira sklepe narodnostnega sosveta, hkrati pa je v razpravo vnesla nove elemente in konkretne predloge.
Delovna skupnost meni, da bi ustrezalo trendu časa in razvoja v Evropi, če bi Koroška dobila multikulturni radio oz. radio, ki hi upošteval soseda, kar bi pomenilo uvedbo radia „Alpe-Jadran". Program tega pa naj ne bi tekel na odajni frekvenci „0 4", ker bi s tem omejeval širjenje sodobnega evropskega duha preko te frekvence na Koroškem, zato slovenski socialdemokrati predlagajo radio z lastno frekvenco.
(Da//e na 2. strani)
De/ega c/ja ZSO pr; s/ovenskem zunanjem ministru dr. Dimifr/ju Rup/u. Z desne.* m/n/sfer Rupe/, predsedn/k ZSO d/p/, inž. fe/iks IV/eser, č/an DO /n zbornični svetnik Janko Zn/ifter, podpredsedn/k Luc/v/k Ogr/s. S/ika.* Lombar
Siovenrja bo prevzeta vse obveznosti za zaščito Siovencev!
Kot smo že na kratko poročali, se je delegacija Zveze slovenskih organizacij mudila na uradnem obisku pri slovenskem zunanjem ministru dr. Ruplu. V delegaciji so bili predsednik dipl. inž. Feliks Wieser, podpredsednik Franz Kukoviča, podpredsednik Ludvik Ogris, član upravnega odbora Janko Zwitter ter član nadzornega odbora Hanzi Ogris. Delegacija ZSO je slovenskemu zunanjemu ministru predstavila aktualno situacijo slovenske narodne skupnosti na Koroškem in še posebej poudarila, da je izhodišče za reševanje manjšinskega vprašanja na Koroškem člen 7 Avstrijske državne pogodbe.
Slovenski zunanji minister
je zagotovil, da bo Republika Slovenija kot ena izmed pravnih naslednic Jugoslavije seveda prevzela vse njene obveznosti, to pa konkretno tudi pomeni, da se bo smatrala za sopodpisnico Avstrijske državne pogodbe in s tem tudi formalno pravno prevzela obvezo, da skrbi za uresničitev manjšinske zaščite na Koroškem.
Razgovor z zunanjim ministrom je potekal v konstruktivnem vzdušju in delegacija ZSO je v slovenskemu ministru predstavila situacijo slovenske narodne skupnosti, ki ni homogena celota, ampak je prav tako pluralistično organizirana, kot je to matica ali pa večinski narod na Koroškem.
AKTUALN! RAZGOVOR
z ministrskim predsednikom Lojzetom Peterietom
„G!ede na zadnje izjave se ne M čudi!../'
Predsednik s/otrenske v/ade Lojze Peter/e
Predseda/7r sios/enske v/a de Lo/že Pe/er/e js/ika/ je vponede-i/ek vod/7 s/ovensko deiegac/jo na prv/ skupni gospodarski konferenci Koroške /n S/oven/je v Ce/ovco. G/avn/ urednik /van Lukan se je od tej pri/ožnosfi pogova/ja/z n/im tud/ o drug/d a/rtua/n/d vprašanj/d kof so to mednarodno priznanje S/oven/je ter razvoj na Hrvaškem. Razgovor je d/7 oprav//en v ponede/jek, tore/ pred včerajšnjo se/o a vs tujskega mini-strs/rega sveta.
Gospod Peter/e. kr/aj pr/-čaku/c/c pr/znanje S/o ven/je oz. nnate še npanje. da se do /o zgoddo še /e/os?
Datum priznanja je pomemben predvsem iz gospodarskega vidika. Vsak dan nepriznanja nam prinese veliko gospodarsko škodo oz. nemoč, ker ne moremo finali-zirati naših odnosov, niti bilateralno niti multilateralno. Toda kljub najnovejšemu razvoju, predvsem v ameriških stališčih, kijih le težko sprejemamo, upam v priznanje še letos.
Mislim tudi, da bi tisti, ki trezno presojajo razmere, težko umaknili svoje napovedi. K ameriškim stališčem bi hotel še dodati, da ta niso v skladu z načeli, ki jih njihova politika sicer zastopa v mednarodnem prostoru.
/Z/ h//a 5/oven/ja razočarana, če avs/r/jsk/ m/ms/rsk/ sre/ na svoj/ torkov/ sej/ ne d/ sprtje/ sk/epa o pr/znanju
5/oven/je /n Hrvaške? /o pa predvsem /z v/d/ka, ker ods/aja sog/asno pr/poroč//o vsed par/amentarn/d strank.
Vesel bi bil, če bi se to na tej seji zgodilo. Glede na izjave, ki so bile izrečene na to temo, pa se ne bi čudil, če se tudi ne bi.
Kako ocenjujete m/s/jo Cvrnsa Vancea, k/ se je pravkar konča/a drez jasn/d poz/-t/vn/d rezu/tatov?
Njegova misija je lahko uspešna le pod pogojem, da realno ocenjuje udeležence tega konflikta. Vesel bi bil, če bi se posredovanje odposlanca OZN končalo s prihodom mednarodnih sil, ker brez njih bo zelo težko rešiti krizo. Če pa jih ne bo, je scenarij znan.
M/s///e pr/ tem tud/ na to, da d/ d//a ce/o 5/oven/ja spet ogrožena?
V najslabšem primeru tudi to, zagotovo pa velik del Hrvaške.
Je 5/oven/ja pr/prav/jena na svojem ozem/ju stac/om-rat/ de/ modr/d če/ad?
Naš zunanji minister je tako pripravljenost že izrazil.
5e s tem str/nja tud/ v/ada?
Vlada o tem ni sklepala.
/sako naj s/ raz/agamo ta Vaš odgovor?
To pomeni, da se določene zadeve usklajujejo v koordinaciji med predsedstvom, skupščino in vlado in da je bilo to sprejeto na tej ravni. Vlada o tem formalno ni odločala.
/z Vašega prev/dnega for-mudranja /adko razderemo, da obstajajo tud/ do/očen/ pom/s/ek/ oz. tveganje pr/ stac/on/ranju modr/d če/ad v 5/oven/j/?
Riziko bi bil v primeru, če bi se mirovne sile morale spremeniti v intervencijske. Potem to ne bi bile več mirovne sile, ampak bi dobile status tuje vojske.
Hva/a za razgovor.
		
Radio „A!pe Jadran"... (Mu/n/jrvnajeA /. struni/ S posebno frekvenco hi poteg znantne razširitve stovenskega oddajnega časa uvedti tudi informacije o Stovcncih v nemškem jeziku, kut-turno panoramo v sode-tovanju z radijskimi postajami v prostoru Atpe-Jadran, jezikovne tečaje iz stovenščine, nemščine in itatijanšči-ne, oddaje v korist gospodarskega sodeto-vanja, upoštevati pa naj bi tudi tako imenovane nove manjšine (migranti, begunci itd ). Svoje predstave je Detovna skupnost sto-venskih sociatdemokra-tov pismeno posredo-vata tudi avstrijskemu zveznemu kaneterju dr. Franzu Vranitzkemu, (ta hi jih tahko vktjuči! v razpravo o reformi radijskih in tetevizijskih programov ORF.		ZVEZA SLOVENSKtH ORGANtZACtJ NA KOROŠKEM OBVEŠČA, da ho REDN! OBČN! ZBOR v soboto, IS. januarja 1992, s pričetkom oh 9.JO uri v konferenčni dvorani Detavske zbornice v Cetovcu, Bahnhofplatz 3, v 1. nadstropju. DNEVN! RED: 1.	ugotovitev sklepčnosti in pozdrav častnih gostov 2.	izvolitev zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika 3.	pozdravne besede gostov 4.	poročilo predsednika dipl. ing. Feliksa Wieserja 5.	poročilo tajnika dr. Marjana Sturma 6.	diskusija o poročilih predsednika in tajnika 7.	sprememba pravil Zveze slovenskih organizacij 8.	poročilo predsednika Nadzornega odbora Lipeja Kolenika 9.	razrešnica staremu odboru 10.	volitve 11.	sprejetje izjav, resolucij idr. 12.	zaključek občnega zbora Delegatke in delegati bodo prejete/i delegatske izkaznice, ki po pravilih ZSO niso prenosne na druge osebe.
AKTUALN! RAZGOVOR
s Stipetom Mesičem? nekdanjim predsednikom predsedstva SFRJ
,,Največji krivec za eska!aci)o vojne je ameriško nepoznavanje"
Stipe Mesič, do pretek/ega tedna forma/no predsednik predsedstva Jugosiav/je, se je v petek mud/7 na Koroškem, kjer sta mu deže/ni g/avar dr. Ctiristof Zernatto /n ce/ovški župan Leopold Guggenderger /žroč/7a denarno pomoč za vojne žrtve, predvsem otroke na Hrvaškem. Ob tej pr/7/k/ je za S/ovensk/ vestnik da/ eksk/uz/vn/ /nterv/u, v katerem je ostro obsodi/ zadržanje ZDA v zvezi z vojno v S/o ven/ji in sedaj na Hrvaškem.
Združene države A m er/k e so pretek//petek napoveda/e, da ne nameravajo pr/znat/ ne Hrvaške ne 5/oven/je. Kako koment/rate to amer/ško sta-/tšče, kateremu se je medtem pr/druž//a tud/ Franc/ja?
Že dolgo trdim, da je za eskalacijo vojne na Hrvaškem in prej za vojno v Sloveniji največji krivec ameriško nepoznavanje situacije v razpadajoči Jugoslaviji.
MZs//te, da je to ed/n/ raz-/og za odk/on//no sta//šče Amer/ke?
Mislim, da ameriškim predstavam odgovarja, da bi bila Evropa nekoliko nestabilna, da se ne homogenizira in da ne postane preveč učinkovita. Po mojem gre pri tem tudi za vprašanje konkurence, za nekakšno obliko tekmovanja, cena take ameriške politike pa so tudi ogromne žrtve, ki jih ima Hrvaška.
Po/eg gospodarske strateg/je pa verjetno obstaja tud/ po//t/čna.
Da, gre tako za prvo kot za drugo. Amerika je pozabila, da je bila tudi sama nekoč odvisna od Anglije, kot je sedaj Hrvaška od Srbije, in da je takrat zahtevala mednarodno priznanje, in to celo od Dubrovnika. Toda to vse je pozabila.
Kuj /n Hrvašk/ pomem/o tako pr/znanje?
Mislim, da danes ta sklep pomeni eno največjih političnih odločitev v Evropi. Avstrija je ena izmed držav, ki so najbližje krvavemu bojišču na Hrvaškem, drugi razlog pa so tesni stiki, kijih ima Hrvaška oz. hrvaški politiki z Avstrijo. Mislim, da bo prav Avstrija prva priznala Hrvaško. Če ne prva, pa zagotovo med prvimi.
Kako g/edate na prihodnost Hrvaške po končan/ vojni?
Mislim, da bo naša država našla svoje mesto v Evropi in se tudi zelo hitro vključila v skupnost evropskih držav.
Še zadnje vprašanje. Ho/ete/a Vas je enaka usoda kot nekdanjega predsednika predsedstva 5FZfJ dr. Drnovška, pred nekaj dnevi ste posta// bo/j a// manj pr/vatna oseba, k/ pa še oprav/ja v/dne po//t/čne na/oge. Boste osta// v po//t/k/?
Prav danes sem se pogovarjal z dr. Drnovškom in predsednikom predsedstva Slovenije Milanom Kučanom. Zares sva z Drnovškom v skoraj enakem položaju in tudi oba nameravava ostati v političnem življenju. On v Sloveniji, jaz na Hrvaškem.
Vse avstrijske par/ameu-tarne stranke so pretek// teden zvezni v/ad/ priporočite, naj v najkrajšem času prizna 5/oven/jo /n Hrvaško.
Gospod Mesič, bva/a /epa za razogovor /n mnogo uspeha v bodočnost/.
Ivan P.Lukan
Stipe Mesič in ciežeini g/avar dr. Zernatto med otroci, ki so gosta iz Hrvaške pozdravi/i s pesmimi. Stiki.* IV. Fritz
PANORAMA
..Podplat /e /coza čez o; čez /JO.sVa/a, a e strasJ eeč /e rraoe/ca /)or/eča,..." .S tem Prešernov/m verzom začeajaar zap/.s pogovora z /M/a/a/aora JaaZcora Me^ae/y'ear. .SeJearJe^er /er 6 o Jopo/m/ /ntr/. A*or e/a so ara prav aa rr/aa/srega soyea/re položile v z/Ae/ trdo z/v//'ea/.s/co por/ .See/eaa/eser /er ga /e ž/v//'eay'e rr/o, a ae .srr/o. Daaej živ/ svo/e /rogaro a.srvar/'a/ao zrv//eay'e ae/ca/co or/ara/ca/eao or/ v^a/cr/aa/cga v^earogočega vrveža v Paca/r aar/ Ce/ovcera, r/a/;ovao svež, re/e.saopr/ .se/a. Por/por/-p/ara.sro /cozo pa /e o.sra/ raa//rv, č/oveč/r/. Vaa/ca Me.s.sr;er/'a ae ,./rra.s//'o" a/car/eras/o' aa.s/ov/, or/ ač/re/jevaay'a aa s/oveac./c/ g/raaazrp ara je o.sra/ /e .s/rroa;a/ ,,pro/e.sor". Za^/azaa ča.sr so ara ajegova literarna r/e/a, letos p reje ra aagrar/a zvezaega ministra za /ca/raro r/r. .S'r7;o/r/;a ra seveda ajegova aea/c/oa//'rva
o.se/ntost.
zoritev. Tam so napravili „sejo", ne da bi bili povabili nanjo režiserja Militarova ali dramaturga Kocjančiča. Poleg sekretarja SPZ (ki mi je po prvem branju po telefonu sporočil, da mu je drama všeč, po seji pa mu ni bila več), je bil na seji še predsednik SPZ, po poklicu okrajni sodnik, neki krojaški mojster in gleda-liščnica dr. H. V., ki pa dela pred sejo sploh ni bila prebrala!!
Vem. da so jo odA/on/A, češ da je preveč avtoA/ogralsAa m /še) prestroga do neAatcrlA /negat/v-n/A/ po/asov v po/preteA/ost/ AorošA/A Mo s ence v. Z droge stran/ pa je s/Išat/, da je drama ze/o do Ara. Aa/ A/ reA/1 o tem/
Če je dobra, jo bojo slovenski Janko Messner	Po/o.* Tihomir P/n/er igralci na Koroškem prej ali slej
Prisluhnimo vetrn, kaj pri{)over)uje....
Tovariš Messner. 7d-/etn/ca je Aar oprav/čen povod za vmesni oAračon ž/r//enja. Ste A//nA grenAoA/. A/ jo Izražate v /z/a-vaA. nastop/A. v svoj/A //terarn/A de//A. z nj/m zadovo//m/ B/ že/e-A. če A/ A///spetm/ad/. ž/vet/ drugače/
Na Koroškem prav gotovo ne. Če živiš v smradu in se ne izka-šljaš, se zanesljivo zadušiš. Toda najprej se lepo zahvalim za „to-variša", za ta spoštljivi nagovor, ki ga dandanašnji v ..enotnem slovenskem kulturnem prostoru" enotno pojajo kakor psi zajca, še prav posebno neki latin-skokatoliško olikani gospodje v Celovcu na Janežičevem trgu I, v naši najvišji izobraževalni ustanovi. Koj ko odpro usta, širijo vsevprek duh po hlevih, iz katerih (z menoj vred) izvirajo, a se nosijo in pršijo, ker hočejo štrleti iz ..preprostega" ljudstva, ker hočejo biti narod, biti vidni Slovenci... Pri tem poganjanju pa svoji dijaški raji ne privoščijo kritičnega duha, upornega duha, skratka svobodnega duha in v učiteljskem zboru ne tvegajo ločitve duhov. Dobro se zavedajo, da bi si morah nagovor tovarišica) šele zaslužiti z naravno resnicoljubnostjo v občevanju z dijaki, s požrtvovalnostjo, skratka s tovariškim odnosom, vendar jim raje zapovedujejo, prepovedujejo, čeznje gospodujejo! (Še za v klozet morajo dovoljenja prositi, to si predstavljajte!)
Kaj čete, meni so gospod ravnatelj s pokojnim ..vodjem" našega šolskega oddelka že davno p r e d to divjo jago frcnili celo ..šolskega tovariša (Schulka-merad)" iz Prvega slovenskega berila! Vam naj še pojasnjujem, zakaj me že pri samem spominu na to slabo tovarišijo rada glava boli? Briga jih tam doli taka častitljiva jezikovna starina! Že v prvi (Trubarjevi) slovenski knjigi je zapisano: „ Vzel nas bo k sebi v nebeško tovarištvo", pa v (Dalmatinovi) Bibliji: „On se jc v tovarištvo vdal, ž njim barke delati..." Ali pri našem ljudskem učitelju A.M. Slomšku: „Niste bili višej tovariši, ljubeji Jezusovi kakor poprej..." In: Tudi tovarš ali tovaršica, ki hudobne zakriva, v šoli ne bo."
Vs/ Vas poznamo An/ /cv/čar-/a. Aa/ /c /<//« za /o od/oč/Ato v Vašem ž/vt/cn/n, Aje st- je g/edc ua /o. da ste A/// vzgajan/ v eer-A venem (vcrsAcm/ oAo//n. zgo-
di/ /a presAoAZ
Kaj pa je to - levičar? Pomudiva se najprej pri pomenu tega izraza. Kaj mislite, je bil duhovnik in politik dr. Janez Evangelist Krek desničar ali levičar? Sam fvan Cankar je povedal, da se je učil socializma iz njegovih Črnih bukev kmečkega stanu, ne pa pri marksističnih teoretikih! Tak je bil na primer tudi moj dijaški pokrovitelj in dobrotnik župnik Ignac Muri, prav gotovo konservativen katoliški duhovnik, ali če natančno premislim njegovo življenjsko pot. je bil to, kar imam jaz za levičarja: delaven, socialen, nezapravljiv, skromen. načitan, odkritosrčen, človeško resničen ljudski duhovnik, naravnost svetniško tovariški. Umrl je v župnišču brez lastne hiše, brez denarnih prihrankov in brez dolgov, lahko bi se reklo brez greha, skratka za Vatikan nezanimiv.
Sicer pa sem o tem pisal v uvodu k svoji knjigi Nikaragva moja ljubljena , ni mi treba ponavljati.
PotemtaAem pr/zna ra/e varno AršcansA/ soc/aAzcm /
Jc za ..krščanski" kapitalistični svet mogoč še kak drug izhod? Poglejte današnje krščanstvo in današnji marksizem, oba bolehata za moralno sučico, oba ponižujeta, oba oskrunjujeta človeka! Poglejte obraz kapitalizma v nerazvitih deželah! Pa kvaliteto življenja pri nas! Kaj ni s koncerni kemijske industrije, s herbicidi in pesticidi in drugimi ekološkimi strupi enako slaba za bogataše kakor za reveže? V čudežni Nemčiji je že vsak peti zakon proti lastni volji brez otrok, v zadnjem desetletju sc jc rodovitnost moških v industrijskih deželah znižala za 25 odstotkov! V Ameriki je že vsak osmi infertilen!
Če se hoče človeštvo še rešiti, se lahko samo z (nezlorabljcnim, neposvinjanim) marksizmom, oplemenitenim z Evangelijem. Ernesto Cardcnal, Fidcl Castro, Leonardo Boff. Ni treba mnogo besed. Po sadovih jih boste spoznali - oboje: desničarje in levičarje...
Kaj mislite, čigava dediščina jc Vukovar? Zakaj vsa Srbija ne spravi na noge pol milijona demonstrantov proti zverinskim pobesnelim generalom? Zakaj dopušča ..komunist" Tudjman na Hrvaškem ustaštvo? Menda
ne boste trdili, da je imela „las-tna" jugoslovanska pot - z diktaturo ene same partije - v socializem kaj opraviti z levičarstvom? Na primer trideset maršalovih dvorcev in posebno letalo za kozo Jovanko, da je mogla k Diorju v Pariz? Kaznivo zapravljeni ugled v svetu, pridobljen v letih upora Hitlerjevemu barbarstvu! Oblast udbe in goli otoki! Kjer vlada surova oblast, ni vesti, ni srčne kulture in ni sramu, pa naj se zgraža cel svet!
Pravico imam izreči to obsodbo, ker sem vozil (samo z eno zdravo roko) samokolnico po nasipu Šamac-Sarajevo. In ker sem v knjigi Zasramovanci, združite se...! že pred 171eti opozoril na družbenopolitično zlaganost Ribičičeve in Mačkove komunistične kakistokracije. In njunih podrepnikov v Celov-cu.Tedaj, ko se je še vsa „opozi-cija" v Ljubljani mirno mastila pri mizi teh izdajalcev socializma. Z Bojanom Štihom in Dimitrijem Ruplom vred in in in.
Vaša poAAcna po/, od uc/te//e-van/a na Rama A na AorošAcm do Arezposc/nost/ v AorošA/ domov/n/ /n Aoneno do pro/e-sor/a na do ven s A/ g/mnaz/// v Ce/ovcn. Vam Je zagotovo zapustita pr//ctnc (še Aot/ pa neprl/ct-ne/ spom/ne. EaAAo navedete od vsaAega enega/
Lahko. Moj najprijetnejši spomin jc kulturnopolitična zmaga nad odžaganim deželnim glavarjem J.Haiderjem in (še ne odžga-nim) predsednikom Deželnega šolskega sveta Reinprechtom, zmaga, ki sem zanjo tudi jaz prispeval svoj dolžni delež s sedečo stavko v celovški Pedagoški akademiji, tako da zdaj moji vnuki lahko obiskujejo javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu! To zmago imam literarno dokumentirano v knjigi Der Meldezcttcl.
V svojem najgrenkejšem spominu pa imam dcnunciacijo svojega ravnatelja R.V. Deželnemu šolskemu svetu, češ da sem proti predpisom (brez dovoljenja nadrejene šolske oblasti) dovolil prijatelju Cirilu Kosmaču vstop v svoj sedmi razred, saj jc takšen v slovenski gimnaziji vendar ..schulfrcmde Person"!!! No, tedanjemu tovarišu predsedniku Deželnega šolskega sveta še danes hvala za modrost: disciplinarno sranje (sit venia verbo) jc tako zasukal, da je ušlo gospodu ravnatelju v hlače. Vendar me je še danes sram. da njega ni bilo
sram. In daje uporabljal pozneje v polemiki z menoj v slovenski koroški javnosti zaplotne kleri-kalnostalinistične metode: ko mu je stopila voda do grla, je poklical za pričo proti meni kratko malo oba moja mrtva ravnatelja iz groba, ki da sta mu povedala, kak nepopisno slab učitelj slovenščine da sem bil. (Lahko njemu, saj je vedel, da njegov ..strokovni" nadzornik-v mojem primeru - ne bo odprl ust resnici na ljubo! Še bog, da imamo Slovenski vestnik poleg NT in sem mu v njem lahko vrnil milo za drago!!) Kakšni pokriti rihti! Kakšna hofratska plazilca! Kakšna mračnjaka! Brez vizij! Brez imaginacij! Bog z njima!
Ste p/odo v/t s/ovensA/p/sate//. Aatero de/o ocenjujete za sto/ na/več// uspeA /n zaAa//
To vprašanje bi morali postaviti bralcem in bralkam mojih knjig. Pa literarnim zgodovinarjem. (Mimogrede: izšla je te dni pri Dravi v nemščini knjiga „Die s!owenische Literatur in Karn-ten. Ein Lexikon". Tam so na 200 straneh povedali pristojni profesorji ljubljanske univerze Zadravec, Kmecl, Paternu in Bernik, kar se da povedati po resnici - ne samo o mojih delih.)
/n vendar. Aatero vaše de/o Vam /nt/mno na/ver pomen//
Dnevnik Pokržnikovega Lukana, ker je napisan v mojem ljubljenem pliberškem govoru, na prodaj tudi na kaseti. Pa seveda moje zadnje dete: Pesmi in puščice pri Cankarjevi založbi.
Poznamo Vas tud/ Aot drama-t/Aa. Za vern/A duš dan smo Aon-eno tud/ v Avstr/// /aAAo vZdc// Vašo te/cv/z//sAo dramo ..Vrnitev", čeprav sAra/šano na po/ ure. M/A/ova Za/a 'S7 /c vp/sa/a Vaše /me ne samo zaradi Aesed// za šansone, /etos pa ste nap/sa/I dramo Man/ strašna noč... /a še n/ A//a npr/zor/ena. AaAšne /zg/ede /ma/
Hočete vedeti, kakšno je upanje za njeno uprizoritev?
Da.
Če bi šlo po sklepu SPZ, ki mi je bila lanskega julija meseca -po posredniku režiserju P. Mili-tarovu - namignila, da napišem „kako igro" za uprizoritev na koroških tleh, ni upanja za upri-
uprizorili, če pa je zanič, križ čeznjo! Pomirja me to, da je všeč „mojemu" režiserju in dramaturgu. Veseli pa me to, daje radiško kulturno društvo vložilo prošnjo na dunajsko ministrstvo za pouk in umetnost za uprizoritveno subvencijo! Morebiti pa bojo imeli vendarle srečo. (In glej, res imajo srečo: ministrstvo jim bo finančno omogočilo uprizoritev te zanimive drame - op. ured.).
V vsakem primeru bojo morali pri SPZ tolarsko namensko dotacijo iz Ljubljane za njeno uprizoritev dotlej položiti na knjižico v hranilnici.
Me ze/o razočaran//
Ne, pač pa osupel. Takšna potegavščina je že kar poniglav-ščina. Nič nimam proti krojačem. nasprotno, vsak poklic je upoštevanja, vsako delo spoštovanja vredno, vendar res je tudi to, da si jaz nikoli ne bi drznil v nič devati njegovega prikrojevanja, ali sodniku razlagati, kako naj delinkventa zaslišuje. (Sicer pa mi je ta vrhovni cenzor SPZ celo zažugal, da mi jo lahko kdo zagode s procesom! O sancta simplicitas!) Voha se, kaj se je nekim gospodom tovarišem pokadilo pod nos - to, da so se v drami prepoznali. Iz srca mi je žal zanje, ne morem jim pa pomagati.
Ro sva že pr/ 7A-/etn/c/. AaAšna /e Vaša nada//n/a v/zl/a Z Aa/ A/ rad/ še nap/sa/1/
Hočete vedeti, kaj bi še znal, kaj bi še mogel napisati? Dragi tovariš Rovšek, tega Vam še astrologi ne preberejo v zvezdah! Menda bo kar prav, da pero odložim: 21 let objavljam, včeraj sem preštet naslove, 21 se jih je nabralo, med njimi pet nemških, po obsegu zelo različnih - od 48 strani do 300. Moj spoštovani pokojni prijatelj Ciril Kosmač, klasik slovenske sodobne proze, je nehal objavljati s 60. letom. Jaz, (ki se mu ne postavljam ob bok) sem z Abrahamom šele začel, pa sem svoj rok podaljšal za deset let. Prav tako?
Če Ante /e zdržat/ Arez peresa... AaAorAo//že. ostan/tc zdravi. ZaAva/nn se vam za pogovor.
Rovšek
* /zpesna/anAo A/essncr/n Pr/s/a/e n/nto vetra, zh/rAo Pesna /n ptcff/ce, CanAar/eva za/oiAa, Z,/nM/ana, /99/
# Po Sloveniji
Živahen teden - novo upanje
Pr/zor /z predsfas/e Sla/nega s/o venskega g/ec/a/išča Trst s/ nede//o vmesfnetti g/eda/išču s/ Ce/ovcu.
Kralj Ojdipus in teater s kompleksom
LJUBLJANA. (STA).-
Politična In družbena dinamika v Sloveniji se je v prvih decembrskih dneh še stopnjevala. V redišču pozornosti je bilo seveda vprašanje mednarodnega priznanja. Rezultati Kučanovega obiska v Bonnu so spodbudni, k optimističnemu razpoloženju je prispevala tudi, sicer ne popolna, odprava gospodarskih sankcij Evropske skupnosti za Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo, ki so jo zunanji ministri sprejeli 2. decembra v Bruslju. Manj ohrabrujoči pa so bili nekateri odzivi na možnost priznanja Slovenije, predvsem iz ZDA, ter v petek objavljene ameriške sankcije, ki naj bi veljale za vse republike razpadajoče Jugoslavije.
Notranjepolitične razmere je v minulem tednu zaznamovala razprava o splavu v novi ustavi, kar pa vsebuje tudi možnost blokade njenega sprejetja.
V petek, 6. decembra, torej dober teden po dražbi, naj bi podpisali kupoprodajno pogodbo o nakupu tovarne Elan med firmo Komel in stečajnim upraviteljem Elana. Vendar pa do podpisa ni prišlo, saj je policija za stečajnega upravitelja Igorja Trillerja odredila tridnevni pripor, s sumom, da je storil kaznivo dejanje dajanja daril in zlorabe položaja. Očitno se zelo dolga in nenavadna zgodba o Elanu, polna kriminalnosti, sumničenj, domnevnih vpletenosti političnih botrov, skratka pravi thriller, še ni končala.
Spor Capuder - Šeligo
5. decembra je Slovenski kulturni zbor, organizacija, ki naj bi skrbela za ustrezen položaj kulture v družbi, pripravil tribuno z naslovom „Samostojna Slovenija in njen kulturnopolitični model." Razprava je pokazala, da se spor med ministrom za kulturo Andrejem Capudrom ter skupščinskim odborom, ki ga vodi Rudi Šeligo, in ostalimi kulturniki, še povečuje.
Seveda pa je tudi prvi decembrski teden potekal v znamenju ponovno vzplamtelih spopadov na Hrvaškem, saj se je v petek očitno začela ofenziva jugoslovanske armade in srbske vojske na Osijek in Dubrovnik. Hrvaška se po svojih močeh, kljub vse večjim notranjepolitičnim težavam, brani na vojaškem in zunanjepolitičnem področju, eden od ukrepov, ki naj bi prispevali k temu, pa je tudi uvedba delovne obveznosti.
Kučan pri Kohlu
Predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan je po obisku pri nemškem kanclerju Kohlu povedal, da mu
je nemški kancler dejal, da se je Nemčija odločila za formalno priznanje Slovenije še pred božičem. Slovenija naj bi po kanclerjevih besedah izpolnjevala pogoje za priznanje, mednje pa sodi tudi preudarno in odgovorno politično ravnanje, Seveda pa si Nemčija pri tem prizadeva, da bi za hkratno priznanje pridobila čim večje število evropskih držav. Kučan in Rupel sta ob tem omenila Avstrijo, Češko in Slovaško federacijo in Bolgarijo.
Pogovori pa so bili, po besedah Kučana, v precejšnji meri namenjeni tudi dagaja-njem po priznanju, pri čemer je posebej pomembna gospodarska pomoč. Nemška vlada je izrazila pripravljenost, da Sloveniji pomaga pri pre-moščanju ekonomskih težav in pri vključevanju v Evropsko skupnost in Svet Evrope.
Zgodba o zaupnici slovenski vladi je minuli teden dobila novo poglavje. Predsednik skupščine France Bučar je namreč v ponedeljek premieru Peterletu sporočil, da njegova zahteva za začetek postopka o vprašanju zaupnice nima utemeljitve v ustavi ali skupščinskem poslovniku. Postopek se namreč lahko začne ob konkretnem vprašanju. ne pa ob splošnem odločanju o minulem delu vlade, je ocenil Bučar.
Kljub temu pa bo skupščina o zaupnici vladi razpravljala, saj je to izglasoval zbor združenega dela na predlog Liberalno demokratske stranke. Vse tri večje opozicijske stranke, torej tudi socialisti in Stranka demokratične prenove, so si v kritiki vlade enotne, saj ocenjujejo, da je zamenjava nujna prav zaradi zahtevnih notranjih in mednarodnih razmer.
V ta namen naj bi obe strani ustanovile poslovno borzo, na kateri lahko od pomladi 1992 sodelujejo podjetja iz obeh dežel. Namen te borze je predvsem razvijanje že obstoječih gospodarskih stikov na poslovni ravni ter ustvarjanje novih . Za pripravo omenjene poslovne borze bosta skrbeli Gospodarska zbornica Slove-
Slovensko stalno gledališče iz Trsta je za letošnji 8. december nastopilo z antično tragedijo Kralj Ojdipus (prevod Kajetan Gantar). Sofoklejev tekst je seveda tudi po tisočletjih še vedno silno močan in vsebuje vse prvine, mimo katerih danes ne more nobena kriminalka, prav tako je klasičen, pravzaprav šolski primer notranje drame, po kateri so se zgledovali dramatiki vse Evrope. Torej obvezna literatura za vsakega vsaj povprečno izobraženega. In zato bi bil človek pričakoval vsaj nekaj razredov naših vrlih gimnazijcev v celovškem Stadtheatru,	kateremu
enkrat na leto rečemo tudi Mestno gledališče. Hja.
K predstavi: Scena Janje Korun je enotna, preprosta in učinkovita, a predstavljam si, da je na velikem odru tržaškega Kulturnega doma delovala še veliko bolje. Pripomba: kaj je počel zlat in precej krščanski angel kot prispodoba božjega nasilja na odru, mi zlepa ne bo jasno. Morda pa je bil Sofokles kristijan še pred Kristusom? Šibka točka predstave so bili kostumi (Marija Vidau). Medtem ko je bil zbor impresiven v izvajanju in izredno dober tudi za oko, pa so bili Ojdip, Kreon
nije ter Koroška trgovska zbornica, Republika Slovenija in dežela Koroška pa take ukrepe podpirata povsod tam, kjer so smiselni in potrebni.
Za razlago vprašanj, ki sc bodo pojavljala, posebej na poslovnem področju, bo vzpostavljena stalna komisija, ki jo sestavljajo po dva
in Tejrezias oblečeni - vsaj vtis je tak - s tistim, kar se je pač našlo v fundusu. Nekaj kraljevskih plaščev, pa kakšen sodoben T-shirt, slamnik iz tridesetih let... Logično sklepanje: kriv je Capuder, denarja ni niti za kostume. Ali pa so hoteli gledališčniki ustvariti malo vtisa Ojdipove ..brezčasnosti", Potem pa, prosim, korenito in ne le zaradi kompleksa, daje treba za vsako ceno namigovati, s polovičnim srcem in nič kaj prepričano, da morda tudi danes... In tako„skrito sporočilo" je malce poceni in odveč.
Odlični igralci so predstavo seveda igrali z vso resnostjo in profesionanostjo. Lidija Kozlovič, lepa in obupana Jokasta, Anton Petje odličen Tejrezias, Radko Polič kot Ojdipus posebno v drugi polovici globok in prepričljiv, nekoliko prepovršen v govoru, kar velja tudi za sicer imenitnega Toneta Gogalo kot Kreona. Posebej naj podčrtam odlično koreografijo Ksenije Hribar in glasbo Alda Kumra. Režija je delo Mileta Koruna. Eno z drugim: solidna predstava z manjšimi lepotnimi napakami.
koroška in slovenska člana.
V skupni izjavi obeh šefov vlad je dalje zapisano, da bodo zavoljo konkretizacije vseh ukrepov ter posebej priprav v zvezi s poslovno borzo, določene mešane delovne skupine s po dvema odgovornima članoma za naslednja področja: trgovina, industrija, obrtništvo ter rokodelstvo, turizem in agrarno področje. Omenjene branžne delovne skupine najtesneje sodelujejo s stalno komisijo.
Koroška trgovska zbornica bo nadalje ob finančni udeležbi koroške deželne vlade organizirala svetovalno in informacijsko akcijo za koroška podjetja o možnostih tesnejšega sodelovanja s slo-
Feldner v ,,ovčji koži" v Mariboru
Prejšnji četrtek se je šef Koroškega Heimatdiensta dr. Josef Feldner udeležil tiskovne konference, ki jo je sklical vodja mednarodnega društva Most svobode, ki se zavzema za priznanje nemške oz. avstrijske manjšine v Slovenije. Po podatkih popisa iz leta 1981 (iz letošnjega še niso znani) se je za Nemce oz. Avstrijce izreklo 560 slovenskih državljanov. Društvo Most svobode se zavzema za priznanje manjšinskih pravic in zagovarja status ovtohto-nosti te skupine. Pri tem poudarja, da število pripadnikov ni pomembno.
V času ustavnih razprav v Sloveniji je tako prizadevanje seveda aktualno. Pravo medvedjo uslugo pa si je društvo napravilo s povabilom predsednika KHD Feldnerja. Ta se je seveda pojavil v ovčji koži in zagovarjal sožitje tako Slovencev kot Nemcev oz. Avstrijcev z obeh straneh meje, da je treba pozabiti na preteklost in se zazreti v prihodnost. Mimogrede pa je še „navrgel", da je prvi pogoj za tako sodelovanje vrnitev odvzetega premoženja Avstrijcem oziroma poplačilo odškodnine zanj.
Feldnerjevo dvoličnost in pravo podobo je občinstvu razkril poročevalec TV Slovenija iz Koroške Lojze Kos, ki je opozoril na Feldnerjevo nastopanje proti pravicam koroških Slovencev v njegovi deželi.
Ob tem je bil Feldner celo pripravljen izjaviti, da so se stališča Heimatdiensta v zadnjem času spremenila, kar je res v toliko, da so zgubila na ostrini in za mnoge na verodostojnosti, kjer jih je čas v integracijiskih procesih v mnogočem prerasel.
venskimi podjetji, inštitut za pospeševanje gospodarstva
Koroške trgovske zbornice pa bo slovenskim podjetjem nudil svetovalne usluge (npr. sodelovanje v tehnoloških vprašanjih, izobraževanje za menedžment, nudenje učnega osebja).
Obe deželi v skupni izjavi izražata interes, da bi koroška podjetja investirala v Sloveniji, slovenska pa na Koroškem. pri čemer bo Koroška tako aktivnost podprla preko obstoječega instrumentarija. Pogoj za finančno udeležbo pri podjetjih ter ustanavljanje podjetij v Sloveniji pa je ustrezna zakonodaja o lastnini, privatizaciji ter o deviznem režimu v Sloveniji.
Sonja VVakounig
Koroška - Slovenija: skupni načrti za krepitev gospodarskega sodeiovanja
/Ved.sed/uk v/a de Repub/ike .S/ovnei/e Lojze Peterle ter deželni glavar Koroške dr. Christof Zernato Ata v ponedeljek v Ce/ovcu na prvi .skupini ^o.spruiar.sk; konjerenei .spreje/a skupno izjavo, v kateri Repub/ika .Siovenija ter deže/a Koroška pozdravi/ata že obstoječe ze/o u.spe.šnc ^o.spoc/arske stike med podjetji obed deže/. ...S/oveni/u in Koroška se bosta posebej zavze/i, da se bo gospodarsko sode/ovanje med deže/ama ,se nada/je razvija/o in intenzivira/o v .smi.s/u dobrib sosedskih odnosov ter odnosov med prebiva/ri obeh deže/", je zapisano v skupni izjavi.
23. KOROŠKE KULTURNE DNEVE
27. in 28. decembra 1991
Spored
PETEK, 27.12.1991
9.30	Otvoritev
Avguštin Malte: Nekateri aspekti potitične zgodovine koroških Slovencev 1929 - 1938; priseljevanje rajhovcev in pregon koroških Slovencev
11.00 Valentin Sima: Načrtovanje in izvedba pregona 1942
14.30	Tone Ferenc: Položaj slovenskega naroda ob fašistični okupaciji
France Filipič: Koroški Slovenci in slovenski interniranci v koncentracijskem taborišču Mauthausen.
Helena Verdel.
Andreas Pittler: recepcija pregona pri prizadetih
19.30	Predstavitev knjige Katje Sturm-Schnabl: „Der Briefwechsel Franz Miklosich's mit dem Sudslawen" (univerza, UR 129)
SOBOTA, 28.12.1991
9.30	Ljubo Bavcon: Mesto človekovih pravic in zaščita narodnih skupnosti v novi ustavi Slovenije
11.00: Marko Hren: Ali je mirovna vzgoja sploh še možna (osnovna vprašanja človekovih pravic ob zaskrbljivem položaju v razpadli Jugoslaviji)?
Izšel bo knjižji dar Slovenske prosvetne zveze
Janez OswaEd 70-Eetnik
Ko je višji študijski svetnik dipl. inž. Janez Oswald pred dnevi obiskal slovensko gimnazijo, se nikomur, ki se je z njim srečal v prijetnem kramljanju, ni zdelo, da bo 13. decembra dopolnil 70. leto svojega življenja.
Od začetka Slovenske gimnazije leta 1957 do svoje upokojitve marca 1985 je bil Janez Oswald številnim generacijam gimnazijcev zavzet in kreativen učitelj likovne vzgoje in ročnosti, nekaj časa tudi opisne geometrije. Številni so pečati, ki jih je s svojim delom vtisnil v lik osrednje izobraževalne ustanove koroških Slovencev. Letna poročila in vsakoletne akademije je v vseh letih svojstveno oblikoval oz. opremil s sceno na odru. Jubilant je bil tudi organizator oz. soorganizator številnih razstav dijaških likovnih del.
Poslopje Slovenske gimnazije, ki je odprlo svoja vrata maja 1975, je prav tako (skupno s Nitschem) delo arhitekta Janeza Oswalda.
27. aprila 1983 je zvezni predsednik Osvvaldovo neumorno prizadevanje za kreativno rast gimnazijske mladine nagradil z nazivom „višji študijski svetnik".
Mladostnemu sedemdesetletniku Janezu Oswal-du, ki se v pokoju rad posveča športnim dejavnostim, še zlasti smučanju in jadranju, ob tem pa tudi umetniškemu ustvarjanju, želim v imenu vse naše šolske skupnosti - staršev, dijakov in učiteljev -, predvsem pa tudi v imenu številnih absolventov, ki so se kreativno šolali pod njegovim vodstvom, še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
Reginatd Vospernik
Čez nekaj dni bo Slovenska prosvetna zveza predstavila knjižji dar za leto 1992. Ta bo letos res pravi koroški. Vseboval bo štiri knjige in kaseto.
Med knjigami bo spet izšel tradicionalni koledar s številnimi prispevki iz političnega in kulturnega življenja koroških Slovencev in nekaterimi razmišljanji. Sonja Wakounig je prispevala izbor svojih prikupnih pesmi za otroke, mladino in tudi odrasle in ji dala naslov Moji pridni otroci. Osrednjo pozornost v zbirki knjižnega daru bo nedvomno zbudila knjiga Po sledovih, v kateri so zbrane pripovedi petdesetih pričevalcev iz polpretekle zgodovine, o predvojnih političnih razmerah, priključitvi, pregonu in odporu. Pripovedi v slovenskem jeziku bodo izšle po verni predlogi pred dvemi leti
izdane knjige v nemškem jeziku Spurensuche.
Za mlade bralce bo poskrbljeno z drugim delom Koroških ljudskih pravljic in pripovedk Vinka Moderndorferja. Knjižji dar bo zaokrožila akustična kaseta plesnega teatra Ikarus Epilepsija rahločutnosti po romanu Zmote dijaka Tjaža pisatelja Florjana Lipu-ša.
O predstavitvi in posameznih delih knjižnega daru bomo še obširneje poročali.
JR.
PEesni tečaj
Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentprimožu prireja plesni tečaj za začetnike! Začel se bo v soboto, 14. decembra ob 15. uri v kulturnem domu.


Bergove dragocenosti v Rožeku
Le redkim galerijam uspe tak podvig kot galeriji Rožek oz. njeni lastnici Mariji Šiko-ronjevi, da pripravi prodajno razstavo umetniških del Wcr-nerja Bcrga. Kot sama pravi, je oh razstavi sodobnika Gisclbcrta Hokeja prav ta razstava doslej njen največji uspeh. Ob desetletnici umetnikove smrti je na ogled in naprodaj 28 del, od tega 14 lesorezov in prav toliko skic. Med lesorezi so za Bcrga tako
značilni obrazi ter krajinske upodobitve iz Podjune in Bergovih Horc, skice pa prikazujejo umetnikovo iskanje izpovednosti. Cene so seveda kar precejšnje, saj za lesoreze znašajo med 32 in 48 tisoč, skice pa so po 12 tisoč šilingov, kljub temu pa glede na umetnikov sloves zelo ugodne. To pa tudi z ozirom na to, da bo Bergove slike vse težje kupiti, ker jih kmalu ne bo več v prodaji.
Ob otvoritvi pretekli petek se je zbralo veliko število obiskovalcev.O umetniku in o stikih z njim še v času njegovega ustvarjanja je spregovoril vodja pliberške galerije Wernerja Berga Gottfried Stockl, zavrtel pa je tudi film iz umetnikovega življenja.
Obisk razstave je zelo dober. Galeristka Šikoro-njeva pravi, da je z njim zelo zadovoljna, da pa nekoliko pogreša slovenske obiskoval-
Evropa v procesu združevanja in razpadanja
Leto 799? hi za Evropo apravičeno itneneva/i /eto na.sprom-)očih si procesov. Evropska .shupno.sf je v poncJc//'eh v nizo-zem.shen; AfaasVrLEru stori/a pomemben bo rab v povezovanja s sporazamom o monetarni in go.spoeiar.sbi nniji, prav ta čas pa je arbitražna bomisija Evrop.sbe mirovne bonjerence v i/aagn objaviia svoje zabijaebe, e/a jngosiovansba jeeierari/a razpae/a, eia torej ne gre za proces oeZcepi/anja repteb/ib, temveč za umiranje e/ržave.
S tem je prav ta komisija odprla možnost za novo opredelitev članic ES do jugoslovanskega problema, ali bolje, podprla tiste države, ki se zavzemajo za priznanje bivših republik, „ki si to želijo". S tem je na vse tanjšem ledu tudi Miloševičevo izgovarjanje, da se tudi v interesu Evrope prizadeva za ohranitev Jugoslavije.
V procesu razpadanja in separatnega povezovanja pa je tudi Sovjetska zveza, ki je prav zaradi velike posesti nuklearnega orožja in zato tudi večje potencialne nevarnosti za Evropo deležna še večje pozornosti. Gorbačovov načrt za ohlapno konfederacijo sovjetskih republik je z odločitvijo Ukrajine za samostojnost dokončno propadel. Krizo je prav hitro zapolnil voditelj ruske federacije, ki je sprožil proces združevanja sovjetskih slovanskih držav z Ukrajino in Belorusijo. V nedeljo je bil sporazum že podpisan in zvečer se je Jelcin telefonsko pogovarjal z ameriškim predsednikom Bushom.
Sovjetske zveze torej ni več. Pribaltske republike so odcepljene, južne republike v Zakrpatju in Zakavkazju so že zdavnaj odrekle poslušnost Moskvi in se bodo verjetno v večji meri povezovale z islamskim svetom oz. se popolnoma osamosvojile. Prav v tem prostoru je velika nevarnost mednacionalnih spopadov. Tudi Jelcinova prostrana Rusija narodnostno ni čista. Poleg nemške narodnosti, za katero pa je Kohlu že obljubil avtonomijo, so osamosvojitvena gibanja tudi med Tatari, Čečenci in Baškirci. Kako bo sovjetski predsednik Gorbačov še poskušal reševati in preoblikovati sovjetski socialistični imperij, je še velika neznanka, velika nevarnost pa je, da bo nastal še večji kaos, poleg tega pa je pred vrati strašna ruska zima.
Ponedeljkov haaški sestanek predsednikov jugoslovanskih republik ni prinesel
bistvenih rezultatov. Orožje na Hrvaškem je nekoliko potihnilo, a verjetno le zaradi pasjega mraza, saj vojska spet zbira večje enote pred Osijekom. Cyrus Vanče je po eno-tendenski mirovni misiji in kar petkratnem srečanju z Miloševičem in generalom Kadijevičem odpotoval v New York, od tam pa je slišati, da dokler trajajo spopadi, še ni možnosti za posredovanje modrih čelad OZN. Ker pa Srbi še niso utrdili meje Velike Srbije, miru še ne bo in modrih čelad tudi ne. Dotlej pa bodo Američani s svojim cinizmom do srbsko-hrvaške morije lahko posredno zakrivili še mnoge žrtve.
Jože Rovšek
Katja Boh ambasadorka na Dunaju!
.S/oven.sha ministrica za zJrav^tvo Jr. Kat/a Boh (S/iha) ho nova a;nha.sa-Jorha Bepah/ihe .S7o veni/e v A v .strip. Eo ,so prctch/i tcJen nrac/r;o .sporoči/; v E)t;h//ani. Dr. Bohova ho zatnen/a/a Kar/a ,S;no//c)a, hi )c /c;o Jni voJi/preJsfav-ništvo na Dana);;. Ah ho 5tno//e ovta/ na amha.saJi na Dana);; v Jrngi/nnhei/i, ^e ni znano, govori pa .se, Ja ho posta/ honorarni honzn/ ,S7oveni/'e in pohri-va/go.spoJar.sho po Jroč/e-
Prihodnja števitka SV v petek, 20.decembra!
Zadnja Vestnikova izdaja v ietu 1991 bo praznična, obširna, zanimiva. Zaradi tega je ne boste prejeti že v sredo 18., marveč v petek, 20. decembra!
Uredništvo
Datum	Kraj	PRiREDiTVE	Prireditelj
			
Sreda. 11.12. 19.00	v knjižnici	..Gereimtes & Ungereimtes in Wort und Ton" - Detavske zbornice Janko Messner bere iz ..Metdezette!", ..Pfeii-v Ceiovcu	schusse" itd., poje Barbara Stromberger		Deiavska zbornica
Sreda. 11.12. 14.00	v Deiavski zbornici Koncert Friedberta Kerschbaumerja		Deiavska zbornica
Sreda. 11.12. 19.00	v Domu v Tinjah	uvodnim predavanjem p. Corneiiusa Dingsa ..Vptiv Rembrandtove grafike na siikarstvo"	Dom v Tinjah
Sreda, 11.12. 19.00	v občinskem uradu Občinska seja vškocijanu		
Četrtek, 12.12. od 8.45 do 15.00		Juri Muri v Afriki - predstava za otroke od 5. do100. ieta; nastopa: Scena 11 Ceiovec	KKZ
Četrtek. 12.12. 19.00	v občinskem uradu Občinska seja v Šentjakobu		
četrtek. 12.12. 20.00	pri Jok!nu v Ceiovcu	Rooner Meye - pesmi in metodje iz Bretanje in irske na instrumentih keitskega značaja	Kuiturno društvo pri Jokinu
Petek. 13.12. 20.00	vktubskih prostorih na Dunaju	Občni zbor Ktuba siovenksih študentk in študentov na Dunaju	KSŠŠ/Dunaj
Petek. 13.12. 19.30	v Tinjah	Amazonas - Gaiapagos, dia-predavanje - dr. Christiana Kobaua (nem.)	Dom v Tinjah
Petek. 13.12	vC—	Grški večer	Kuiturno društvo pri Jokinu
Petek. 13.12. 10.00	šentpetru pri Šentjakobu	Dan odprtih vrat Višje šoie za gospodarske po-kiice Zavoda šoiskih sester	
Sobota. 14.12. 15.00	v kuiturnem domu všentprimoiu	Začetek piesnega tečaja za začetnike. Prijave sprejma Franci Poizer, teiefon: 04239/2154	SPD ..Danica"
Sobota. 14.12. 15.00	v Miadinskem domu v Ceiovcu	Juri Muri v Afriki - predstava za otroke od 5. do 100. ieta. nastopa: Scena 11 Ceiovec	KKZ in razni soprirediteiji
Sobota. 14.12. 14.00	v farni dvorani v Šentjakobu	Božičnica upokojencev	Siovensko društvo upokojencev
Sobota. 14.12. 20.00	v kuiturnem domu na Radišah	Premiera igre „Le po kom se je vrgei ta otrok" -nastopa: Miadinska igraiska skupina SPD ..Radiše". Režija: Atenka Boie-Vrabec	SPD ..Radiše"
Sobota. 18.30	v romanski cerkvi vPodgorjah	Koncert za orgie - nastopa: dr. Michaei Meier	Fara Podgorje
Nedeija. 15.12. 19.00	v cerkvi Goseini vasi	Koncert za popraviio cerkve - sodeiuje: cerkveni pevski zbor iz Dobrie vasi	Farni svet Gosetna vas
Nedetja. 15.12. 15.00	v farni dvorani všmiheiu	Adventno petje	KPD Šmihel
Nedetja. 15.12. 15.00	pri Jokinu v Ceiovcu	Zgodbica o kozici - iutkovna predstava; nastopa: Jože Zajec, Ljubijana	Kuiturno društvo pri Jokinu
Ponedeijek, v avti 16.12.	cetovške univerze 20.00		„ChristmasShow 1991" giedaiiške skupine iNEPT	inštitut zaangiistiko in amerkanistiko ceiovške univerze
Sreda. 18.12. 19.00	v kuiturnem domu na Radišah	PRiČEVAN JA iz nove knjige ..Po siedovih -iz spominov koroških Siovencev"; predstavitev knjižnega daru SPZ1992; nastop učencev giasbene šoie	SPD ..Radiše"
			
4	A	B	C	D	E	F	G	H	!	J	K
1											
2											
3											
4											
5											
6											
7											
8											
SKRITA KRIŽANKA S PREGOVOROM
Začetek vpisovanja uganjenih besed vam povedo števiike in črke na začetku opisov. V križanki je 12 nesimetrično razporejenih črnih poij.
VODORAVNO: 1A brusni papir za ies ali kovino; IH pripadnik enega od jugoslovanskih narodov; 2A ženska, ki ne priznava nobene oblasti in zakonov; 3A krajše ime za dekagram; 3F nekdanji kitajski voditelj; 3J okrajšava za ..znanstveno fantastiko"; 4A polni stik na koncu verzov; 4H starogrški junak, ranljiv le v peto; 5B učenec z najslabšimi ocenami; 51 ime ameriške filmske igralke MacGraw; 6A prebivalci otoka; 6t zgodovinsko mestece v bližini Zadra; 7A prostovoljnost, prepušče-nost osebni izbiri; 8B skladateljski postopek, pri katerem je potek skladbe in njenih delov prepuščen izbiri izvajalca.
NAVPIČNO: 1A bivši iranski politik (Bani); 6A osebni zaimek moškega spola; IB italijanski pregovor (teče po vodoravnih vrsticah, berite ga po vrsti na poljih IB, 1C, ID, 2B, 2C, 2D itd ); 1E vzklik naveličanosti; 5E osvežilna pijača temnorjave barve; 1F ime nekdanje filmske igralke Novak; 5F francosko-švicarski pisatelj, avtor romana ..Ariana" (Claude); 2G avtomobilska oznaka Sarajeva; 5G muslimansko moško ime (iz istih črk kot beseda OZIR); IH starogrška filozofska šola; 7H začetnici Nove revije; 11 kratica za Rdeči križ; 4! glavno mesto Vietnama; 1J po srednjeveškem verovanju kraljevski zmaj, ki je ubijal s pogledom; tudi ameriški kuščar iz družine leguanov; 3K ljudsko ime za puško.
Sestavil Jože Petelin
Nadstrankarski časopis
koroških Stovencev
Urcdništvo/Rcdaktion: Tarviser StraBc i6. 9020 Cciovec/Kia-genfurt. Avstrija. Tcicfon 0463/514300-30 do 34. te!eks 422086 ZSO. tetefaks 0463/5143007!.
Usmetjenost !is(a/B!a(ttinie: seštevek mnenj izdajate!ja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopoiitičncm interesu.
Glavni urednik/Chcfredakteur: !van P Lukan Urednik: Andrej Kokot
Izdajatelj in zaloinik/Herausgeber und Verleger: /veza sio-venskih organizacij na Koroškem. Tarviser StraBc 16.9020Celovcc/-Kiagcnfurt. tc!cfon 0463/514300. tc!cks 422086 ZSO. te!cfaks 0463/51430071.
Tisk/Druek: Zaioiniška in tiskarska družba z o j. Drava. Tarviser StraBe 16. 9020 Cciovcc/Kiagenfurt, Avstrija, tcicfon 0463/50566. te!cks 422086 ZSO. tc!cfaks 0463/5143007!.
Oglasi/Anzeigen: Luvisc-r SnuBc th. 902" Cctcvcc Kt iucntun. Avstrija. tc!cfon 0463/514300-30do 34 in 40. teteks 422086 ZSO. tetefaks 0463/5143007!.
Zastopstvo xa Slovenijo in Jugoslavijo:
DZS. Gionarjcva 8,61000 Ljuhijana. S!ovcnija, te!efon 061/329761. tc!cfaks 061/311123.
AD1T-E
Nastopni obisk konzula SFRJ
Novi jugoslovanski konzul v Celovcu Milan Jazbec je pretekli teden opravil svoj nastopni obisk pri koroškem deželnem glavarju dr. Zer-nattu. Kot poroča deželna tiskovna služba, je pogovor tekel o aktualnih vprašanjih, izrečena pa je bila obejestran-ska želja po boljšem razumevanje ljudi.
Naročite in širite ,,Slovenski vestnik"
RAZSTAVE
CELOVEC
-	Pri Jokinu - Dušan lipovec, slike
-	Evropska hiša, Franz Kapelnig, slike, (do 19.12.)
-	Dom umetnikov - mala galerija, Gerd VVucherer, akvareli, risbe (do 21.12)
-	Delavska zbornica - razstava igrač, akvarelov in božičnih brkljanj (do 14.12.)
TINJE
-	Galerija Tinje - Rembrandt, radiranke
SEMISLAVČE
-	Galerija Rožek - VVerner Berg, prodajna razstava lesorezov in skic (do 22. dec.)
Pred 120 leti
se je pri Helfarju na Struji rodil dekan Štefan Singer, največji in najpomembnejši zgodovinar Roža. Leta 1934 je v samozaložbi izdajal svojo prvo knjigo ..Kulturna in cerkvena zgodovina Spodnjega Roža (Kultur- und Kir-chengeschichten des Unteren Rosentales), leto navrh je pripravil zgodovino Zgornjega Roža, nakar se je lotil še dobrolske in pliberške dekanije.
Pripravljeno je imel tudi še zgodovino tinjske dekanije, a mu je Hitlerjev gestapo prekrižal načrte in ga kot 70-letnega bolehnega kapelskega dekana postal v KZ Dachau.
Ker so bile Singerjeve knjige zanimive in pomembne za prebivalce obravnavanih vasi oz. dekanij, so že davno pošle in postale velika redkost. Zato jih je Krščanska kulturna zveza leta 1979 ponatisnila. „Kui-turna in cerkvena zgodovina pliberške dekanije" pa je bita 1.1983 sploh prvič izdana.
S to spominsko oddajo bi avtor prof. dr. Anton Feinig rad ponovno opozoril na velike zasluge rožanskega zgodovinarja in na zanimivost njegovih knjig.
18.10-19.00
Sreda, 11.12. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 5. Dobrodelni koncert v Veii-kovcu, 10.11.91
Četrtek, 12.12. Rož-Podjuna-Zilja
Petek, 13. 12. Koroški liki (R. Vospernik); Jezikovni
pogovor (J. Messner); Raziskovalni projekt (F. Merkač)
Sobota, 14.12. „Od pesmi do pesmi - od srca do srca"
Nedeija, 15.12. 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem -duhovna misel žpk. Anton Rozmarič 18.10-18.30 Dogodki in odmevi
Ponedeijek, 16. 12. Štefan Singer: Koroški kulturni zgodovinar (dr. Anton Feinig)
Torek 17.12. Partnerski magazin
POTOPtS
Po sledeh Yukpa in Gumiros Indijancev
4. nadaljevanje
Zjutraj nas že čaka na hodniku hotela. Spet moramo na univerzo, k g. Noeii. Skoraj smo že resignirali. Po treh dneh še ni nobenega izgleda. Dolgo čakanje pred Direc-ction de Cultura na g. Noeii našo depresijo še poglobi. Končno nas pokličejo, gospa Noeii je pripravljena na sprejem. Vsi prepoteni se zberemo v njeni mali pisarni,
Piše: Manja Tondoio
brezupni in pesimistični, kot smo, čakamo, da njen sekretar Ali na pisalnem stroju dokonča neko pismo.
Človek ne bi verjel, kako odkrito je naše veselje, ko slišimo. da je med našim čakanjem, g. Noeii z velikim trudom dosegla,	da nam
Ministrstvo za vzgojo v Mara-caibu podeli provizorično dovoljenje za	snemanje.
Pismo, ki ga medtem Ali dokonča in ga g. Noeii podpiše, je važen dokument. Izpoveduje, da je avstrijska filmska ekipa pooblaščena od Univerze, Direcction de Cultura, da bo snemala življenje in problematiko Yukpa indi-jancev v področju Zulia, oz. Sierra de Perija v njenem imenu.
Hvaležni objamemo gospo Noeii in se ji zahvalimo. Takoj se odpeljemo k gospe Allcis; kjer prvič ni čakanja. Tokrat smo vsi povabljeni k njej. Prijazna je in nam želi mnogo uspeha, ko nam izroči provizorično dovoljenje. Telefonsko je govorila z glavnim ministrom v Caracasu, brez skrbi naj sc odpravimo na pot. Originalno dovoljenje bo poslano kasneje za nami.
Prava evforija nas prevzame. Kljub vročini, ki je še nismo navajeni, glasno prepevamo ob venezuelski glasbi iz radia. Peljemo se nazaj na univerzo. Armata vidim prvič nasmejanega. Ganjena sem, saj je to zame najlepši dokaz, kako odkrito sc veseli z nami.
Odslej nosimo ta važen dokument vedno pri sebi in večkrat sc bo izkazalo, kako potreben nam bo.
K naši polni sreči nam sedaj manjka samo še generator za proizvajanje električne energije. Prebivali bomo namreč v gorskih predelih, kjer ljudje še ne poznajo elektrike. Tam nam bo bencinski generator služil za polnjenje akumulatorskih baterij. Spet nam
Čudovita narava ob pol/ skoz/ pragozd.
pomaga g. Noeii. Napiše pismo za Cine-Club univerze, kamor se takoj odpeljemo.
Sposodimo si generator -planta, kot ga imenujemo. Težak je čez 40 kg. Treba je kupiti še kanistre za bencin, kar je hitro opravljeno, potem pa na črpalko.
Tudi naš avto je žejen kot mi. Medtem ko se osvežimo z naravnim ananasovim sokom kar ob črpalki, nam napolnijo tank in dva kanistra. Kar debelo pogledamo, račun za vse skupaj znaša samo 40 šilingov. Ne moremo verjeti in vprašamo za ceno bencina. Niso se zmotili! Jasno, saj je Venezuela drugi največji izvoznik nafte na svetu.
Končno.
Dobre volje odpeljemo našega Armata na hladno v prijeten lokal. Edini smo, ki smo dobili dovoljenje, to nam spet zbudi našo samozavest. Tudi Armato se veseli z nami in na dolgo in široko razlaga načrt naše ekspedicije. Dve uri razpravljamo, medtem se je že zmračilo. Jutri bomo na znamenitem indijanskem trgu v Maracaibu kupili viseče mreže (ki niso mreže, temveč tkane iz zelo močnega platnenega blaga) ter mosci-teros, mreže proti moskitom.
Jutri se torej začne naša dogodivščin polna, nepoznana pot!
Darila za plemena. S čim bi jim najbolj pomagali? Kaj jim je najbolj potrebno? Armato nam svetuje. Ljudje v gorah trpijo lakoto. Sicer še hodijo na lov, vendar je divjačine
Skica naše pot/ v notranjost deže/e.
vedno manj. Zato bi jim najbolj pomagali s tem, da jim podarimo živila. Riž in špageti so zelo priljubljena, zanje skoraj nedostopna hrana. Kupili bomo še cigare, ki jih radi kadijo moški, a tudi večina žensk, s seboj iz Evrope pa smo prinesli še vži-. galnike, svinčnike in balončke za otroke.
Armato nam nariše pravi načrt z označeno potjo, in sicer od eno in pol do osemurnega pohoda.
1.	Izhodišče naše ekspedicije bo misijonska vasica Tukuko v indijanskem rezervatu. Armato nam bo dal na voljo svojo hišo, kjer prebiva s številno držino, ki se bo v tem času preselila k sorodnikom.
2.	Naš drugi cilj bo indijanska vasica z imenom Totayonto, kamor se bomo, če le ne bo preveč deževalo, odpeljali z našim džipom.
3.	Tretjo vas, ki leži sredi pragozdov visoko v gorah, bomo dosegli z mulami, ki nam bodo nosile tovor in jih bomo jahali. Vas se imenuje Terakibu.
4.	Na tej poti bomo morali ničkolikokrat prebroditi reko, in to peš. Steza je zelo ozka in strma in nas bo vodila visoko v goro. Vasica se imenuje Ipika.
5.	Kanobapaje naš peti cilj. Vas, ki leži na ploščadi sredi razcepa dveh rek.
6.	Kot šesto in zadnjo vas, ki je od Kanobape oddaljena osem ur hoda, naj bi obiskali vasico Yurmutu, ki leži najvišje od vseh.
Vse vasi, razen Tukuko ležijo na gorskih ploščadih sredi pragozdov. Spremlja jih reka, ki služi domačinom za kuhanje, pitje in pranje, otrokom pa tudi za kopanje. Ko sem slišala, da bomo za pomoč dobili mule, seje moje razpoloženje še bolj dvignilo, saj mi je moj nahrbnik že vse dni delal največje skrbi. Le kako bi ga nosila tako daleč?
Na indijanskem trgu smo kar hitro in precej poceni nakupili vse potrebno in neučakani sedli v avto.
Armato bo odslej naš spremljevalec in svetovalec.
Slovo od univerze, gospe Noeii, slovo od hotela in cilju naproti!
Armato vozi s svojim odprtim kamionom pred nami. Na tovorni površini ima privezan naš generator, bencinske kanistre ter ogromen karton z živili. Dani vozi predrzno hitro.
(Dul/e priiior/n/ič)
Klub ,,Tre popoM" o večjezičnost"
Po .stro/rovm/? eLsLurzi/a/; v Lendavo /n Portorož v S/ovent-/i, v Devin na Prež/na/: v /ta//// ter v Kofmaro vas na Koro-JLetn, L/er .so udeležene/ preučeval/ razi/čne .sisteme dvo/ez/č-nega čoi.stva, /e pred neLa/ dnev/ LorošLo društvo „7re popoi/" v Domu v P/n/alt pr/red/! dvodnevni .seminar o dvo- /n večjezični vzgo/i. Mn zaLl/učno prireditev so Lili povabljeni učitelji in predstnvn/Li iz v.sed obi.sbuniii šol oz. L rajev, da bi razpravljali o izLu.sipab tel: štiri/; modelov.
Za uvod so prireditelji pokazali video-film, ki so ga - posneli ob obisku v teh šolah, temu pa je sledila intenzivna razprava v treh delovnih skupinah, kjer so udeleženci skušali najti odgovore na tri najbolj pomembna vprašanja:
L skupni problemi etničnih manjšin v tem prostoru;
2.	poti do večjezičnosti;
3.	kako premagati nacionalizem?
Na plenarnem zasedanju so ' potem predstavili ugotovitve treh delovnih skupin:
Lendavski model dvojezičnosti za večino in manjšino je model preseganja nacionalnega principa. Večina in manjšina se učita tako jezik večine kot jezik manjšine. Učitelji v šolah so dvojezični. Absolventi šole so usposobljeni, da lahko nadaljujejo šolanje tako na madžarskih kot tudi na slovenskih srednjih in višjih šolah. Model ima pozitivne učinke za sožitje. Nacionalne mržnje ali kakih drugih oblik nacionalizma v Lendavi ne poznajo.
Model manjšinskega šolstva na slovenski obali se razlikuje od lendavskega modela. V občinah Piran, Izola, Koper imajo poleg slovenskih šol za večino za italijansko manjšino italijanske osnove in srednje šole. Oba šolska tipa pa imata v svojem učnem programu tudi jezik okolja. To pomeni, da se v šolah za italijansko narodno skupnost učijo slovenščine, v slovenskih šolah pa italijanščine. Rezultati so podobni. Absolventi italijanskih šol obvladajo slovenščino in italijanščino perfektno, dočim absolventi slovenskih šol obvladajo italijanščino zadovoljivo. Kar se tiče sožitja, tudi starši večinskega slovenskega naroda pošiljajo svoje otroke v italijanske šole in sožitje v veliki meri funkcionira, čeprav so včasih opazne določene nestrpnosti.
Medtem ko sta torej šolska modela v Lendavi in na slo-
venski obali več ali manj modela integracije, tega v manjšinskem šolstvu za Slovence v Italiji ni. Tam imajo ločen šolski model, kar pomeni, da se samo manjšina uči tudi jezika manjišne. Šolstvo je ločeno tudi po strukturi.
Razprava v Tinjah je pokazala, da je lendavski model preseganja nacionalnega principa z dvojezičnostjo za večino in manjšino dejansko model, ki preprečuje tudi nacionalno mržnjo in najbolj ustreza sožitju. V tem smišlu je ta model eden redkih evropskih modelov, ki bi ga kazalo še bolj preučiti in ga predstaviti tudi v drugih evropskih državah.
Za zaključek je društvo „Tre popoli" za udeležence seminarja priredilo ogled mesta Celovec, nato pa so jih sprejeli podžupan mesta Celovec dr. Ausserwinkler, šolski inšpektor za mesto Celovec Schleicher ter odgovorni uradnik mesta Celovec za šolstvo dr. Schlapper.
Dr. Ausserwinkler je s svojimi sodelavci predstavil šolstvo v Celovcu in poudaril, da je mesto ponosno, da ima tudi dve dvojezični šoli, eno privatno in eno javno dvojezično. Zahvalil se je organizatorjem tega seminarja in zaželel, da bi do takih srečanj prišlo večkrat, da bi si lahko izmenjali mnenja in izkušnje in s tem prispevali k sožitju v naših deželah in regijah.
M. St.
Spodnja !iga - zahod
t. Šmohor t
2.	Spittal/D. II
3.	Bodensd./Landsk.l
4.	Carimpex t
5.	Kotschach-M. t
6.	Bad Bleibcrg t
7.	Weitensfeld I
8.	Gnesau I
9.	Obervcllach t
10.	Beljak/Čink. IIt
11.	Sveče-Bistrica
12.	Radenthein
5 4 1 0 27,5 5 3 0 2 26,5 5 4 0 1 26,0 5 3 1 1 24,0 5 3 0 2 23,5 5 2 1 2 20,0 5 2 12 19,0 5212 18,0 5 2 0 3 17,5 5 113 16,0 5014 11,0 5014 11.0
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
Dob zaključi! z zmago!
Odbojkarji iz Doba so glasi 40:9! Dobljani že v uspešno zaključili prvenstvo v soboto ob 18. uri igrajo v telo-regionalni ligi-vzhod. Prete- vadnici v Velikovcu tretje kli vikend so na domačih tleh kolo v pokalnem tekmovanju premagali ekipo Sudstadt z protiMiirzzuschlagu,kisoga Dunaja s 3:1 (15:8, 10:15, v prvenstvu kar dvakrat 15:10, 15:9). Novi prvak je gladko premagali. Kvalifika-tako v 14 tekmah kar 13-krat cijske tekme za vstop v prvo zmagal, razmerje v nizih pa se zvezno ligo pa bodo januarja.
<
"'ep.vs**

Pripor za stečajnega upravitelja Etana
LJUBLJANA, (STA).
- Ministrstvo za notranje zadeve repubtikc Slovenije in Uprava za notranje zadeve Kranj sta odredita tridnevni pripor za Igorja Tritterja, stečajnega upravitelja podjetja Etan Begunje. Utemeljeno ga sumijo storitve kaznivega dejanja neupravičenega dejanja daril in zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Pripor so odredili zato, ker obstaja upravičena bojazen, da bi na prostosti uničil sledove kaznivega dejanja.
Atpe-Jadran:
sestanek
gospodarskih
zbornic
ZAGREB. (Hina, STA) - Hrvaška bo gostiteljica sestanka Alpe-Jadran na ravni predsednikov gospodarskih zbornic, je po vrnitvi iz Milana dejal v pogovoru za Hrvaški radio predsednik Gospodarske zbornice Hrvaške Ivica Gaži. Predsedniki gospodarskih zbornic so se strinjali, da je vojna na Hrvaškem mednarodni problem. „S to vojno izgubljajo Avstrijo, Italija, Madžarska pa tudi mednarodna trgovina," je dejal Gaži. Delovna skupnost Alpe-Jadran je sprejela dokument, v katerem, po mnenju Gažija, protestira proti ukrepom Evropske skupnosti oziroma obsoja odločitve proti Hrvaški in Sloveniji.
je izobrazba/
So/idna izobrazba je s/e/ ko prej prvi pogoj za zaposlitev v koroški industriji. Kandidati s specializacijo imajo še dodatne možnosti. To je pokaza/a najnovejša anketa Koroškega združenja idusfri/a/cev med vč/anjenimi pod/etji. i\iajbo/j iskani so abso/venti oz. inženirji visoke tehniške šo/e (h/TLJ s 64,3 odstotka, s/edijo abso/venti trgovske akademije (46,6), dip/omirani inženir/; in doktorji tehnike (45,7j ter znanstveniki iz gospodarskega področja. Posebej zanimiv rezu/taf ankete; nobeno od povprašanid podjetij ni potrebova/o jurista...
Vehke
spremembe na katoHškem zemljevidu sveta!
Še pred desetletji je bilo v Evropi veliko več katolikov kot na drugih celinah, toda povsem verjetno je, da jih bo že v tem desetletju v Južni Ameriki več kot v Evropi. Po podatkih vatikanskega urada za statistiko, ki veljajo za 31. december 1989, je bilo v Južni Ameriki 258 milijonov katolikov (od tega naj bi jih bilo samo v Braziliji 110 milijonov oziroma kar 89 odstotkov vsega prebivalstva), v Evropi pa so jih na tisti dan našteli 281 milijonov. Toda če upoštevamo drugačne demografske trende na teh celinah (še naprej hitro naraščanje prebivalstva v Južni Ameriki in upadanje števila rojstev v Evropi), je jasno, da se vsaj številčno težišče katoliškega sveta (po vatikanskih podatkih naj bi bilo na svetu skoraj devetsto milijonov katolikov) neustavljivo seli na to celino.
V MILIJONIH LJUDI NA 31. 12. 1989
SREDNJA _ AMERIKA r
125
C!TAT!
„V celem gre za doigo-ročne/ro pohhCo, za orga-??izaci/'.sCo preobrazbo organizacij boro.fAib -S*/o-vencev. Namesto dveh osrednjih organizacij ze/i-/no vzpostaviti avtonomno zastopstvo, v haterem bi pripadniht s/ovenshe narodnostne shnpnost /ahho neposredno voidi svoje predstavnice".
Predsednik NSKS dr. Matevž Griic v Deiu, dne 18. 10. 1991
Izšel nemški tednik v ČSFR
V Pragi je te dni izšla prva številka neodvisnega nemškega tednika ..Prager Zei-tung". Izšla je le teden dni po obisku nemškega predsednika Richarda von Weiz-sackerja v Pragi, v uvodniku pa tudi beremo, da so ustanovitev lista podprle nemška, avstrijska in češkoslovaška vlada.
Glavni urednik novega časopisa v svoji uvodni besedi poudarja, da namen nemškega tednika ni le v tem, da pomaga nemški narodni skupnosti na Češkoslovaškem ohraniti njeno posebnost, tradicijo in kulturnozgodovinsko dediščino, marveč je tudi majhen prispevek k nastajanju nove Evrope. Norodnostne skupnosti je treba samoumevno vlkjuče-vati v vseevropski integracijski proces", zaključuje glavni urednik lista.
ŠAHOVSKA RUBRtKA
SV ŠPORT
ŠŠZ/Carimpex, SŠK Obir: za zakijučeR dve zmagi!
Na prvem šahovskem prvenstvu samostojne Slovenije je Grosar opravičit vtogo favorita in s prodorno ter pre-mištjeno igro prepričtjivo postat prvak.
GROSAR-OREL (Ljubtjana t991)
V zmajevi varianti sici-ljanke si je Grosar kot beli z originalno igro v otvoritvi ustvaril lepo pozicijsko prednost. Črne figure so pasivno postavljene, posebno trdnjava na h8, katero skuša črni z manevrom dame osvoboditi.
Na diagramu je pozicija po 19. potezi črnega. Grosar se je odločil s potezo 20.Sd5 za zamenjavo skakačev in odpiranje e linije. Možno je bilo tudi nadaljevanje 20.g4 Df8 21.Dh4, ki je prav tako neprijetno za črnega.
20...d5: 2t.cd5 La4 22.Tet! (za belega je slabše nadaljevanje 22.Sd4 Tc5 23.g4 Df8)
22..	.Lb3: 23.ab3 a5 24.f4 DIN 25.Dh4 Kg7 26.g4 h6 27.Te3 Dc8 28.Tde2 Te8 29.f5 g5 3().Df2 Grosar bi lahko osvojil kmeta na polju e7, vendar bi v odprti poziciji dal črnemu možnost protiigre. Beli nadaljuje s pozicijskim pritiskom, obenem pa ne smemo pozabiti v tem trenutku tudi element časovne stiske.
30..	.f6 3H)e! KI7 32.h4! (Grosar pripravlja odprtje h linije, po kateri se bodo zvrstile odločilne akcije belih
a b c d e f g ti
figur 32...Da8 33.1)h! Th8 34.de! I)d8 36.Th3 Da8 36.hg5 hg5 37.Teh2 Th3: 38.De6+ Kg7 39.Th3 I)c8 40.De2 Dg8 4LDh2 Tc5
42.	Te3 (v časovni stiski beli že lahko igra Th3!) 42...Tc7
43.	Th3 in črni se vda! Pred grožnjo 44.Th6! ni rešitve.
V časovni stiski Grosar ni bil najbolj natančen, vendar je s ponavljanjem potez ohranil prednost in na koncu učinkovito zamgal!
Komentar: Sitvo Kovač
Rešitev naloge št. 90
Edina možnost črnega v poziciji je prodor f kmeta, zato je sledilo !... f2! 2.Tg8 V to potezo je zaupal beli, saj na
2..	.flD sledi 3.Tf8+ in beli zmaga. Črni pa je našel problemsko rešitev v potezi
2..	.Lb!!! na 3.tf8+ se f linija zapre s potezo 3...Lf5, na 3.Kbl: pa se črni f kmet na polju fl s šahom spremeni v damo, zato se je beli vdal!
Šahisti Slovenske športne zveze/Carimpex I v spodnji ligi-zahod ter SŠK Obir v spodnji ligi-vzhod so zaključili jesenski del prvenstva s pomembnima zmagama.
Slovenska športna zveza je v nedeljo pri Korenu v Kajza-zah gostila prvega na lestvici, SG Spittal ob Dravi, in ga prepričljivo premagala s 5,5:2,5. Tako si je ustvarila boljšo pozicijo za tekmovanje v drugem delu prvenstva. Moštvo je s to zmago tudi zmanjšalo zaostanek za prvim na le še 3,5 točke, medtem ko je pred srečanjem zaostajalo še 5,5 točke. Spittal je s porazom moral prepustiti prvo mesto Šmohorju, ki ima sedaj 27,5 točke, slovenski šahisti pa 24.
Zmagali so Silvij Kovač, Alojz Gallob, Gorazd Živko-vič, Ivko Ferm in dr. Joži Amrusch, remiziral pa je perspektivni mladinec Boris Gallob. Črno serijo pa sta s četrtim zaporednim porazom podaljšala Arnold Hatten-berger in Franci Rulitz.
Svojo drugo zaporedno zmago pa so v nedeljo v Celovcu slavili šahisti SŠK Obir iz Železne Kaple. Moštvo z legionarjem Dušanom Jokovičem na prvi deski je presenetljivo premagalo BSG Raiffeisen kar s 6,5:1,5 in se tako krepko oddaljilo od repa lestvice. Tokrat so zmagali Dušan Jokovič, Hans-Christian Wolte, Johann Wolte, Hanschou in Moser, remizirali pa Harald Woltc, Jammcr in ravnatelj StoUicr.