ZA IZBOLJŠANJE USTA
—toriioJwM Tab Mn nlk Vaak, Id ■>u prtperofete "(i I » » N » r o d »" »li ga
pridobite t» narofolka. Vam bo bvale-trn, ker al« mu adprli pot k ura Icpeuiu In tanunivenui ttivn.	;;
GLAS
NARODA
List stovenskih delavcev v Ameriki,
★
OTATEUE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušnjo.
Th.LRI'IIONE : CHtflsea .'i —]L'4_'	____ __Kliltrnl m Sfmml Cbm» Mutler Sfpn-mbrr »lat. IMS »t Um 1'ort OffUc »I Ne« V.rk. N. V, under Act .1 I'oncrna .( Much 3rd. 18TO.	A DURESS: 'JIG W. 18tb ST., NEW YORK
No. 116. — Stev. 116. _____ NEW YORK, THURSDAY, MAY 19, 1938--C ETRTEK, 19. MAJATI 938	Volume XL VI. — LetmkXJ-VL
BREZPOSELNI ZAHTEVAJO VECJO IN STALNO PODPORO
Iv CHICAGU JE 93 TISOČ DRUŽIN ■NAVEZANIH NA DRŽAV. PODPORO
■V Cevlandu so se brezposelni ndsetili v zborovalni dvorani mestne hiše.—Tedenska podpora $2.99 nezadostna. — Legislatura države Ohio in lili-I nois boste odločili o reliefni krizi.
■	CLEVELAND, O., 18. maja. — Nad I 00 pre-
■	iemnikov javne podpore, prepadeni vsled prečute ■noči, je sedelo na stolih ali zabojih v zborovalni vklvorani Mestne hiše in so rekli, da bodo, ako bo Hreba, ostali v dvorani tudi cel teden, da prepriča-■jo pomožni urad, da ne morejo živeti s podporo 1*2.99 na teden.
Gladovna stavka se je pričel:, v ponedeljek zve-■čer. Nekateri stavkarji so odhajali, drugi pa zo-■pet prihajali, tako da jih je bilo v dvorani vedno ■okoli 80.
Med stavko navadno kvartajo, pijejo kavo in i-■majo govore med katerimi ploskajo, kadar je i-I nenovan predsednik Roosevelt in žvižgajo, kadar
■	je omenjen governer Martin L. Davey.
"Pol lcijski skadron 15 stavkarjev skrbi, da je ■dvorana vedno čista in da stavkarji ne napravijo ■kake škode.
■	Stavkarji se v prvi vrsti pritožujejo nad nepo-! ■voljnim sistemom razdeljevanja podpore, tako da ■nobena družina ne ve. koliko podpore bo dobila ■prihodnji teden. Zato zahtevajo, da legislatura
prej me postavo, po kateri bo podpora natančno ■in stalno določena.
I CLEVELAND, O., 18. maja. — Zupan Harold KI. Burton je legislaturi države Ohio poslal nujno j ■prošnjo, da naglo kaj vkrene glede podpore brez-■) >selnim. Posebni odbor poslanske zbornice je že ■pričel preiskovati podporno krizo v Clevelandu.
Ko so poslanci v enem delu mestne hiše skušali ■najti pot, ki bi dovedla z reliefne krize, se je v dru-■Kem koncu poslopja sli?al smeh in žvižganje brez-K>oselnih, ki so zasedli zborovalno dvorano.
Medtem kb je v ponedeljek zasedlo hišo 80 de-llavcev, je sedaj njih število narastlo že na 500.
Poslancem, ki morajo do 1. junija poročati o ■položaju v Clevelandu legislaturi v Columbus, O., ■je rekel župan Burton: — Želim, da z največjo na-Iglico legislature) ukrene, kar je neobhodno potre-■hno."
Govorniki so spodbujali stavkarje, da ostanejo ■v zborovalnici, dokler jim ni dovoljena redna pod-■pora.
I
CHICAGO. 111., 18. maja. — Policija straži re-1 lliefne postaje proti demonstrantom, ko je bilo za-Iprtih 23 reliefnih postaj za 93,000 družin, ker ni
■	denarja. Brezposelni piketirajo vse postaje, zase-
■	dli pa so tri. Izmed 1900 uradnikov v reliefnem I uradu jih je bilo odpuščenih 1 500.
Legislatura bo glede podpore razpravljala na I svoji seji v petek. Governer Henry Horner zahteva od legii^ature, da poviša mesečno podporo za državo Illinois za $500,000.
Sinoči je policija pregnala demonstrante, med katerimi so bili tudi trije mornarji, iz treh reliefnih postaj.
Okoli 34,000 družin, ali približno 91,000 oseb ya maj ni dobilo reliefnih nakaznic. Preskrbljeno oa je bilo, da bodo do I. junija dobili podporo zveznega sklada.
Mesto Chicago izda za podporo revnim družinam $1.500,000 na mesec. Reliefni administrator Leo M. Lyons pravi, da je treba do konca letošnjega leta $3,400,000 na mesec za podporo. Sedaj pa je , na razpolago samo $1,800,000 na mesec.
MORNARIŠKA PREDLOGA PODPISANA
PRODIRANJE FAŠISTOV VSTAVLJENO
Ameriška vojna mornarica bo povečana v prihodnjih desetih letih za dvajset odstotkov.
Republikanci se trdno drže ob obrežni cesti. — Letalci so bombardirali fašistično letališče.
Blagodejne posledice delavske predloge
JAPONCI SE BLIŽAJO SUCOVU
HILLMAN ZOPET N0MINIRAN !	KOT PREDSEDNIK A C W A
-o--
WASHINGTON,, D. C., 17. maja. — Včera j je delavska tajnica Miss Perkins po radio razpravljala o važnosti predloge, ki določa minimalne plače in maksimalni delovni čas.
1 HKNDAYK, Francija, 18. j maja. Republikanci, kate rim pomaga pomladanski dež. 1 Mt orlbili v.-e napam- ob obrt-žju v miri proti Valeneiji.
Nove čete so i los pele na c-srednjo fronto generala J ose Miaje ter zasedle močno utrje-Jne za kope na razdaljo šest milj .od A les; le de CIlivert -pa do Cuevas de Vinrome. Ta čr.ta drži važno obrežno cesto, ki vodi proti jugu v Castelloii dela Plana in Valeneijo.
Najbolj pa fašisti pritiskajo na republikanske n^ovtnke severovzhodno od Ternela. fašisti najbrže hočejo razbiti via dne utrjene postojanke po.hribih, prodno bodo pričeli s splošno ofenzivo proti morju.
V notranjosti province Časi el Ion de la Plana se republikanci trdno drže pred La In-glesuela de la Cid ter straži jo cesto, ki pelje skozi Albocacer v Sagunto in Valeneijo.	č
Južno ol Albicacerja, blizu glavne Geste, ki pelje v Valeneijo, pa so fašisti za»vzeii Corbolan, ki je važno križišče eest 7 milj severovzhodno od Ternela. V tem predelu je pr\ i •'i I j fašistov Mora tie Rnbielos, ki obvladuje Teruel - Sagunto cesto JO milj vzhodno od Te rnela.
MADRID, Špan ka, IS. maja. — Neko vladno poročilo naznanja, da je vladnih bombnikov, katere so spremljali zasledovalni aeroplani, bombardiralo fašistično letališče v Ca u« le, severovzhodno od Te ruela in da so uničili 25 Fiat aeroplanov.
^Illllii^li^iiiiiiiiiiiiiiWk^m
TA TEDEN JE AIRMAIL WEEK—POSLU-ZITE SE ZRAČNE POSTE — OD CALIFOR-NIJE V NEW YORK. DOSPE PISMO V 24 I URAH — STANE VAS SAMO DVAKRAT TOLIKO KOT NAVA-j DNO PISMO
ubit in sioer Homers Gonrztiiiles.
S temi izgradi so hoteli socjaliretični dijaki doseči, da bi
bila vseučilišču odvzeta pravi-
ca avftonomi je in da bi bil vpe-
ljan socjalistieni poulk. ! Oovorice, da bo predsednik (Lazaro Cardenas zaraidi notra-
njih in mednarodnih zapletlja-' jev priisiljen odstopiti, so dale ' governer ju države • Puebla, iMaxiiminn Avila Camaohu po-
vod, da je preklica*, da name-
rava prevzeti predsedništvo.
WASHINGTON, D. C., 17. maja. — Predsednik Roose velt je podpisal danes predlogo, ki določa, naj bo ameriška vojna mornarica v prihodnjih desetih letih povečana za dvaj s»-l odstotkov, ako bo kongres dovolil v to Mvrlio potreben denar. Stroški bodo znašali tisoč devetdeset milijonov dolarjev. Zaenkrat ni kongres dovolil v ta namen še nobenega denarja, toda mornariški department ;*e priporočil, naj dovoli za začetek $r_\000,000.
Kot znano, jc kongres odobri! mornariški proračun v znesku 540 milijonov dolarjev.
Predloga, ki jo je predsednik danes podpisal, določa gradnjo 4<J novih vojnih ladij, 2T. pomožnih ladij in 950 letal. V program so vključene tudi tri linijske ladje, dve matični la. dji za letala in velik vodljivi balon, na katerem bo prostora za več manjših zrakoplovom*.
DIJAŠKI
NEMIRI V ____MEHIKI
Dijaški stranki desničarjev in levičarjev ste se spopadli. — En dijak je bil ubit. pet pa ranjenih.
MRXIOO, Mehika, 17. maja. Na vseučilišči ste se spopadli dijaški stranki desničarjev rin j levičarjev z noži in revolverji in ulbit je bil en dijak, pet pa jih je bilo ranjenih.
Ta spopad je posli edica ved-no večje napetosti imeti dvema inehi^kime eikstrenVmima i>oli-tičnima strankama.
Več «tto oboroženih članov JKcjali-^tiene stranke se je po-j lastilo glavnega vseučiliskega poslopja, pripravljalne šole ter j šol za trg>ovino in pravosodje. Dija.ki se iz poslopi j niso hoteli umakniti -pred poli-cijo in gasilci.
| Vest o zased en ju vseučiliščih poslopij se je naglo razširila »po mestu in tedaj so prišle fwraane dijaške skupine. Dijaki so na|«koč(ili poslopja, to-, da socjali&tičnl dijaki so s streh streljali na nje in jih pognali naoaaj. Več napadalcev je bilo ranjenih.
Opoldne pa so se dijaki, ko Um je bila dana obljuba, da ne bodo nadlegovani, mirno umafc-riili iz vseneilisšičn.
fiest oseb je bilo prepeljanih v bolnišnico, en dijak pa je bil
kar upamo, se zamore uresniči ti le pod pogojem, da se vsi de lavci organizirajo. Mi bon o storili vse za ustanovitev en«-t nega delavskega gibanja. Čim močnejše bo delavsko gibanje, tem prej bo postalo enotno.
AMERIŠKI AEROPLANI ZA FRANCIJO
Francija je v Ameriki kupila 100 aeroplanov. Francoske tovarne niso mogie izpolniti naročil.
PARIZ, Francija, 17. maja., Francija se je obrnila na Ameriko za vojne aeroplane v svo jem hitrem oboroževanju. Zrač. no ministrstvo j*- naznanilo, da je bilo v Ameriiki naročenih 1(M> .aeroplanov, da zadu-t i vhflni zahtevi, ker francoske tovarne ne morejo agi^diti dovolj aeroplanov.
Poleg tega pa bo v kratkem odpotovala adwuzene drža<ve vojašika zračna misija zaradi nakupa aeroplanov.
'Zračni	-ip -n7"". '
dn franco .ko tovarne nisf^ molilo zadostiti vladnemu nareči-lu, vsled česar je -biilo tn-ba aeroplane k uprti v Ameriki. Minister v svojem naznanilu tudi pravi, da so ameriški aeroplani enaki z najboljšimi Iranci Eskimi.
Naroeeni aero^plani so za^le-dovalni Curtlsovega izdelka in morajo biti izročeni francoski vladi tlo novenibra letošnjega letat.
WASHINGTON, D. C., 17. maja. — Angleška zratčna komisija, ki je prišla v Zldm-že-ne države v namenu, da kupi za angleško armado aeroplane, je sporočila, da so ameriške tovarne za aeroplane preveč za-po^lene, da bi mogle v zadostnem številu zalagati Anglijo z a era olani.
Misija, kateri načel ju je polkovnik .T. G. Weir, je odpotovala v Ottawo v Kanadi, da <e prepriča, aiko 'bi mosrla aeroplane kupiti v Kanadi.
Misija priznava, da so cene (aeroplanov v Združenih drža-I vali zioerne, toda je bila razočarana, ker -aeroiplani ne morejo biti dovolj naglo dobavljeni.
Kitajci se trdovratno branijo. — Prebivalstvo beži iz mesta. — Artileri-ja obstreljuje obzidje.
11 AN KOV, Kitajska, 18. ms-ja. — Kitajski poveljniki zani kujejo vesti, da bi armada iz praznila Sučov, ali pa da bi bila vržena nazaj, kakor so Japonci uaznili po radiju.
Kitajci pa priznavajo, da se civilno prebivalstvo seli iz Su-čco a in okolice. Ker je Lunghaj železnica presekana zapadno od Sučova in je japonska armada že skoro popolnoma obkolila me.-to, je beg zvezan z velikimi nevarnostmi, tedina pot, po kateri morejo prebivalci -bežati, je skozi vrzeli japonske armade v provinco Anhvej.
Sučov, ki je bil od januarja prestolica vzhodne Kitajske se verno od Rmeiie reke, je bil tudi središče, politično in vojaško, in po važnosti prvo za Hankovem.
V	mestu je bil glavni stan civilne vlade in obenem vojaški glavni stan za osrednjo Kitajsko. Velika skrb'vlada za državne uradnike, -ker jih bodo Japonci prav gotovo postrelili, ako jih vjamejo.
Japonsko obkoljevanje Sučova je prišlo tako naglo in Kitajci so bili tako samozavestni, da je bila izselitev civilnega prebivaIstiva odložena do zadnjega. Ako bodo Japonci za vzeli mesto, tedaj bodo divjali in pobijali prebivalstvo, <ker se jim Kitajci že štiri mesece junaško upirajo.
V	predelu okoli Sučova so trije najboljši kitajski genera li. Tam so generali Pajčunghsi, Lieurigjen in Fengjuhsijang in več drugih generalov.
Japonci dobivajo tudi velika ojačenja severno od Kajfenga in bodo najbrže obenem z ope racijami pri Sučovn tudi pričeli s splošno ofenzivo severno od Rmene reke.
Japonci so se tudi v šestih manjših napadih severno od Sučova in ob Tfg jezeru posluževali strupenih plinov, vsled česar je general Čenčeng a pestra! na Ligo narodov, da razglasi kolektivne sankcije proti Japonski.
ŠANGHAJ, Kitajska, IS. maja. — Dva japonska infan-terijsku odelka se nahajata samo 5 milj zapadno in južno o l Sučova in sta pripravljena prodirati dalje, kakorhitro artile rija razbije obrambo.
Z višin na jugozapadu japonska artilerija razbija zidov-je Sučova.
Na tem kraju imajo Kitajci okoli 400,000 vojakov.
Japonski poveljniki napovedujejo, da bodo v 24 urah zavzeli Sučov.
' — Ko bo predloga vzako-njena, — jt- rekla, — bo 850,000 delavcem plača povišana, 2,500^)00 delavcem bo pa s k raj ' šan delovni čas.
i Delavska tajnica ima uradne [dokaze, da deset odstotkov vseh delat.cev še vedno zasiti ži manj kot 40 centov na uro. iV.ded tega bo tozadevna po- I stava ko bo enkrat tri leta v veljatvi, koristila ogromnemu številu delavstva.
Noben delutvec, zaposlen v meddržavni industriji, ne bo smel prvo leto zaslužiti manj kot Jo centov na uro. Ta minimalna plača se bo v treh letih [povišala na 40 centov. V dveh jletili se bo maksimalni delovni Ičas (44 ur na teden) skrčil n;; 40 ur.
Postava pa ne bo korist i ia samo delavcem, pač pa t tuli delodajalcem. Zaščitila jili bo namreč pred umazano konkurenco.
ATLANTIC CITY, N. .1., 17. maja. — Na konvenciji Amalgamated Clothink Workers, organizacije, ki ima nad dvesto-ti>oč članov, je bila sprejeta resolucija, ki zahteva takojšen sprejem predloge glede minimalnih plač in maksimalnega delovnega časa, posplošenj-e -o eijalne zaščite in uresničenje širokopoteznega stanovanjskega položaja.
— Uveljavljenje predsednikovega programa, — je rečeno v resoluciji, — je najmanj, kar zahtevamo. Število nezaposle j nili moških in žensk seje pove- j čalo za milijone. Reliefna dela je treba povečati in posplošiti, da se prepreči lakoto in p> manjkanje ter da se bo naku-1 pna sila povečala. Zvezna vlada naj ustanovi poseben urad, ki se bo bavil z zadevo nezaposlenosti. Postavo za soeijalno : varnost je treba tako spreme- . niti, tla bodo starostne pokoj nine izplačljive še preti letom 1941'. Stanovanjski problem za more edinole rešiti zvezna vlada, kajti privatni podjetniki niso kos tej veliki nalogi.
»Sidney Hillman, predsednik Amalgamated Clothink Workers, in drugi uradniki so bili soglasno ponovno nominirani.
V govoru, s katerim je bila j konvencija zaključena, je Hillman poudarjal važnost minimalnih plač in skrajšanja delovnega časa.
i—* Skrbite, da nas oni, ki so nas že enkrat izdali, ne bodo tega več storili, — je pozival delegate. — Vaše povelje se glasi, da je treba našo organizacijo podrediti C. L O. Vse,
iiiiiiiiiil|.||iiiiiiii|lt.ieiiiiiiii|||.l|iiiiniil| min
>ini;cni'Ii':p;viiH'l|Milruni>!inu,ll„lii!ii|l>;t
naroČite se na -glas
NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVANSKI DNEVNA V AMERIKI
QhAB N i B O D A" - Mew Yoit
Thursday, May 19, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN 0.8.
99
"GLAS NARODA
<VOICl? OF THE PEOPLE)
C >WUHl MIH* l'lil.lir.|i«-i| tiy
SLOVENK! IHIHLIHB1NU COMPANY
(A CorporatJno)
Frank SuksjT, PreaMent	J. Lupelia, See.
IMaee «»r business or the corporaUon ami addresses or above offieers: 216 WEST ISlh STREET	NEW YORK, N. Y.
45lh Year
—————-V---- ■■ -
ISSUED KVEHI DAr EXCErT SUNDAYS AND HOLIDAYS
________A«iv»>rtist*un'iit ou Agreement
Za »•Ho leto velja list za Ameriko	zu	New York za <-elo leto . .	$7 0«)
In Kanado ..............$0.00	Za pol leta ................fri.rO
/ji pol Iela ................$::.'»0	Za	iuczeir.Ptvo kh celo leto ..	$7..*)
Za fetrt let*................fljo	Za	ihjI leta ................$«,5U
____Subscription Yearly $6.—
"OLA H NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ »N
PRAZNIKOV
"WI.AS NARODA', 21G WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: ( H H sea 3—1241;
it* »1'lSl l.rt-z i«nlj.i.Mi in oselmostl tic jirioltfujejo. Denar za naročnino naj se lila enroll j«.iiljiiti iki Moiii^y Mnler. Pri spremembi kraja nnro?-nlkov, prosimo, rin so nair ludi prejšnje l.irali.V-e naznani, d« liilreje najde-
mo LMS-loVliiku.
za naklonjenost podonavskih
drŽav
CJospodar-ko /1)1 ižanje me«! Italijo in Nemčijo na oni ter podonavskimi državami na drugi strani |>ovzroča Angležem in Francozom preeej preglavic. Stara rosnim jo namreč, ia jo dober odjemalec običajno tudi dober politični prijatelj.
<V bi in* I »i I Kal kan velikega s t ra logičnega j>oniona in če I,i n«. tvoril vrat v Prednjo Azijo, hi s0 Anglija in Francija ii.- brigala zanj in bi um v trgovskem pogledu no pripisovala noben«' važnosti.
Do nedavnega časa so bili Angleži in Francozi preveč za-po>l«'iii z domačimi zadevami, da bi v gospodarskem ožini navezali nase Madžarsko, Jugoslavijo, Romunsko, Grško in Bolgarsko. In pomisliti j«- treba, da v velikih demokracijah ni mogoče diktirati gosi»odarstA u, kam naj so usmeri tor kateri I rž« vi ii«j bo bolj in (kateri manj naklonjeno.
A mrli j« j«* š(. i «>l ik«» na slabšem, ker jo morala zadnja '.-ta obljubiti, «1« bo poljsko pridelke kupovala od svojih do-minijov. dočim je poglavitna moč podonavskib držav baš v
pol jedelsl vil.
Kor Amalij« in Francija nista mogli kupovati blaga,
sta «e po-lužili starega imperialističnega recepta — posojii oziroma kreditov. Pa tudi to ni držalo. Madžarska naprimer ni hotela proti plačilu na komando Anglije spremeniti svoje v na nje politike. Nekaj si ionoma je doživela Francija s svojimi povojnimi posojili Poljski in nekaterim državam Male an talite.
Izkušnja jo pokazala, da je mogočo s pomor jo kreditov le začasno navezati dve državi drugo na drugo. Kdinolo gospodarsko oziroma trgovsko vezi predstavljajo jamščino z:i trajen sporazum v politn-iiciii pogledu.
.) ugo-lavija naprimer, kr je bila še do nedavno z v-o dušo in srcem vnotn za Francijo, išče t rži še v Nemčiji in Tta liji ter jih jo že prr*eej dobila.
Pod vaško lipo
Piše kakor misli FRANK KER2E
J
Organiziranje rojakov v Kanadi.
Večkrat .<0111 že mislil pisati kak članek, ki bi bil namenjen našim .bratom v Kanadi. Z velik mi zsniiiranjem spremljam njihov razvoj in njihovo gibanje im vseli poljih.
Te dni mi je pa prišlo v roke pis-mo znanega kanadskega rojaka Kralnza, kateri mi pošilja nekak načrt za organiziranje na Šili kanadskih rojakov. In da bom jay. pravičen na vse Mirani, je najboljše, da ga objavim. ka-koršen je.
Žaretni načrt.
Začetni načrt za ustanovijo nje, izboljšanje pripravnojše in zaneslivejšt* jKxlporne organizacije za njeno Mano v sluča-jn pr.škodhe. bolezni. J>rezpo-s< lnn-di in nezmožnosti za delo.
1.	Ime: Kanadsko Dobrodel no Posojilno Društvo (Canada Mutual Loan Association.)
2.	Plačevanje: Mesečni prispevki $2.ri0. Mesečne prispevke so lahko plačn naprej za kolikor rasa h ore.
.'». Oludi ževanje članstva-\ sak član < bdrži svoje član stvo pri tem dmštvin toliko ča--a, dokler ni tega drnšlva namenoma o.-ikodoval ne glede na l o, ali plahti jo svoje mosočn< prispevke al? ne. Vsota, katero ima k dobremu, era obdrži kot člana te«a dmštva.
4. Podpora ali »posojilo: a) Podpora ali posojilo se sme nakazovati po .).'»0 dnevnem član-! ft vil za poškodbe; b) po devetdeset dnevnem članstvu za bo-lezni; e) po ."»-letnem članstvu
gi. Malo je organizacij, koder bi no bil kaj dela'1 zraven, če ne na on način, pa na drugi. Koliko načrtov srni zasnoval, koliko pravil izdelal — kdo bi se vsega spomnil ?
'Koder sem kaj delal, je bilo j>o mojem prepričanju dobro in jvotrohno. ker bi me drugače ne bilo zraven. Ni pa s tem rečeno, da je bil povsod uspeh. Bas nasprotno: po veliki večini je propadlo vse.
Kaj je bil največkrat vzrok Ce imaš ti njivo, preorano in pripravljeno polje, pa slabo in nezanesljivo some — kaj smeš pričakovati? V par letih spet plevel, kakor jo bil p'proj.
Jaz bi iz srca rati videl, ko bi polahko Kanada prevzela
sajfce sami zase >3 kako samostojno Jed not o, kar ne pojde.
Največja namaka pa je v jx>-slaneni načrtu ta, da se vzpre-j en ta jo vsi ljudje brez razlike kdo so.
Človek se vselej zbira in druži ,po jeziku, torej po narodnosti, kateri pripada. To je najstarejše in najbolj naravno združevalno sredstvo. Tn tod I edino.
(Movck so sicer v dosego gotovih namenov druži s tem ali onim, icnr je prav. Ce bi kanadski rojaki mi~IMi na kako kooperativo, to je na zadrugo z namenom skupne prodaje aH skupnega nakupa, bi to bilo nekaj drugega. Tam lahko dobijo vsi narodi, ker jih vežf skupi n interes.
Računati na drnare — ne gre. Tudi če jih pridobite, vam bo do vzeli v.-o iz rok pod pogojem, da bo toliko uspeha, da bo šlo. Zakaj vsak je svojemu naj bli/ ii.
Ne priporočal bi vam niti na value podporne Jrduote ali Zveze, kar bi bilo nekaj naj ležjega. Kaj šele kivj drugega Xekaj takega, da bi plačeval' za nezgode, za brezdelje, da hi kupovali zemljo in gradili za vet ?-čn — pa absolutno ne. Sploh je ni vlade dane- na svetu, ki bi vam mogla dati take dovoljenje, kaj šele. da bi vam sploh pustila poslovanje.
Rekel bi vam: »V vas ji« kje v kakem mestu dosti, pa si •ustanovite podporno društvo, ki bo samo zase. Priporočal bi pa vam toga ne, ker imamo po nekaterih naših naselbinah taka društva, ki no morejo ne živeti no umreti.
Tz vsega tega. kar sem jaz izkusil, videl in čital. bi vam kanadskim rojakom svetoval tako:
Ne ust« navijajte nobene nove organizacije in ne pristopajte k nobeni, dokler ni-te prepričani, da je na dobrih ,so-lidnih nogah. Pred vsem se ogibajte takih,, ki dosti obeta-
■•■•■11<<I<I I"' 1 WHI
tisto vodilno mesto, katerega «mo imeli do zdaj v naših državah za vso Ameriko. Vem pa. da so to ne bo zgodilo, razven. če bi se razmero temelji v o iz-premenile. Ako se pa to zgodi. bi nadaljevali lahko kar tukaj. koder smo, ker bi se tukaj tudi izpromonilo.
Kaj naj zdaj rečem o načrtu, kateri mi je bil poslan.* Kuo samo: načrt ni izpelji v in mora pasti, prodno so začne.
Zakaj tu.' Zato. ker to ni en načrt, ampak skupina načrtov — vso ped enim klobukom, [me sJeor pravi, da je to dobro-voljno posojilno društvo, v rešili ici pa je mnogo več. Tzkrat-|ka: načrt jo tak. da bi so ž ! njim pokrilo do malega' vso človeške potrebe. Tn vso to za S mesečnih dva in pol dolarja, j Viprašanje pa jo, kako daleč ,pojdo. Kaj morete dati za dva in pol dolarja? Xekaj zavarovalnine, recimo kakih pot-vio dolarjev za slučaj smrti in zraven nekaj bolniške podporo. Pa ne za dolgo, zakaj dva in pol dolarja na mesec no nosita prav daleč.
Rekel bi: če računate po dva in pol dolarja na mesec, začnite s svojo .podporno organizacijo. Rekel <hi — pravim — kar ne pomenja. da priporočam kaj takega.
Zakaj ne? Zato, ker so kanadski rojaki daleč na boljšem,
znane in priznane. Pi«o<l vsem pa: ljudi; zakaj če teh ni, no pridete nikamor.
Ta problem imajo danes vse naše podporne- organizacije. Zgradile so si dosti močne stavbe, imajo glavnico, nimajo pa — bodočnosti, ker ni naših ljudi. Da bi pa 1uji pristopali k nam — tega ni in ne bo. Zakaj drugi imajo svoje.
Pravim: ni naših ljudi. Novih naseljnikov ni, tukaj rojena mladina je pa tako ameriška, kakor bo vaša ali: kakor je vaša, kar jo imate.
Načrt, kakor sem ga prejel, je nemogoč in noizpeljfv na Um svetu. Škoda truda zanj. Človek se mora vselej vprašati, kadar kaj započno: kaj hočem, kaj morem in zmorem. Lopo je delati načrte, ki kar v • nem zamahu rešijo v«o — v sir-IMi namreč. Bili so časi. ko so tudi med nami krožili taki ali i'.1 l- liri i ph .pi ki i In bilo je dosti .praha,, prodno smo prišli na realna tla.
Se ko smo 'moli vse črno na belem, smo se motili. Pri na
Peter
• •
Zgagi
O. TA NESREČNA PIJAČI!
Ne zato, ker so mi *d ravnil j? vse do zadnje kapljico prep<: tudi vedali. pač pa iz raznih drugi razlogov prihajam do zaklju« ka, da je nesrečna pijača kriv vsega gorja na svetu.
(V se še enkrat obnovi gib; nje za prohibieijo, bom jaz j prvi vrsti nosil največjo ba . dero in bom imel najdaljši j* zik izmed vseh.
Do tega -klopa me jo pre vsem pripravilo pi-nio, ki n ga je te dni poslal rojak Pensylvanije ter se glasi: Predragi Peter: — Ker vem. da me boš r; /.tunel, bom potožil Tebi svoj j gorje.
Že prej se rili je vča>ih zd< lo, da je pijača vzrok litarsiči sa. zdaj, po tridesetih letih, set pa popolnoma uverjen o tei
namreč navada, da so kličemo z: brati, fn pomenja za nekatero toliko, da so res dosti v življenju žrtvovali za to brat s t vo.
Ko ~o pa prišli trdi časi. — ni bilo asesmonla. In če je izostal dvakrat po vi-ti, je bil ljubi brat na cesti.
Podporne organizacij«' so mnikreč pri vsem svojem "bralstvu" dokaj realen *' hI/ni-", pri katerem se gre tako. kak. r pri v«akem drugem podjetju: dohodki morajo kriti stroške, pa —basta. Ce tega ni, se razpiše poseben asr^ment a!i pa b.-nkrotira.
Mi smo šli skozi precejšnje šole. prodno smo.kaj dosegli — šole življenja in izkušenj. X«' bi radi videli, če bi še kdo drugi plačeval tako drage in visoki' šolnine, kakor smo jih morali mi.
pirala oči in zdaj mi jih je o« prla, da vidim jasno, bi-tro » razitično zajec.
Ko se o pravem m-n vrne z dela, me pozdravi na pragi — Aha, danes se ti jo pa no] dilo. kaj ne? Seveda, zdaj so | brž preobleči in brž na korn; v >a!on, da tie boš kaj zami »lil. Le hitro, 1,» hitro.
Nasledn jega dne se malo ob«
t JL-^ R JL Ca AAA w wonum*m<mammmmmummmmmamrn
; pošiljatve ———^
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO	;	V ITALIJO
1 Za * 2.KS............Din. 100 Za $ IL33............Lir 100
$ 5.00............Din. 200	$ 12.25............Lir 2>JQ
$ 7.20............Din. 300 j $ 29JiO............Lir 500
$11.65............Din. 5o0 | $ 57.00 ............Lir 1000
$23.00 ............Din. 1000 . $112.50............Lir 200Q
$45.00............Din. 2000 1 $167.50 ............Lir 3000
—— i —— " ■■ — KER HB CENE SEDAJ HITHO MENJAJO SO NAVEDENE CBNII PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
j ta lipiotilo vetjih mookov kot xgw«) navedoM, bodU t dinarjlb mti Urah taraUnJraM «e boljfte m*Je.
Izplačila v ameriških dolarjih
U Wlk I I.- Morate puhli_$ ft.71
•lt— " - ______________$19.81
$1»— " • _____
m.- - - _______$2 L—
mutumiiMHUMii
- " -----$SLM
Prejemnik dobi w starem kroja lxpleCUo ▼ doUrjih.
NUNA NAAAUU UViSDAHO PO CABUl LRTBB IA PRISTOJBINO $L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Git. Naroda"
Cl« WHJT 1Kb 0TBBBT	NEW TORB. N. «.
— ---------|| -
POŠIL JATELJE OPOZARJAMO,
Vtta pafaf točo Jo m »BliljMlo ■■rtuetfh root te« iiii him SLOYKNIC WWIIHWfl 00. (taval Bmi)
tudi za 'brezposelnost in za nezmožnost za delo.
5. Podpora ali posojilo do $2.00 na dan se smo nakazati na prošnje člana do njemu k redi t in/ne vso4o; za naprej no $1~) na nusre posojila toliko časa, kolikor časa i^t član potrebuje no irlede na to. kje živik Ta vsota so lahko zviša do $2 na dan < privoljenjem članstva.
(\. iSprejenianje. Vsaka oso-l.a se ramo v.-projoi v o drnsvo Inez razliko na narodnost, starost. prklic itd, no irlodo na to, v kateri deželi se naliaja.
7. Xadaljni načrti: Kadar >e z^la.-i za.dostno -število članstva in nabere dovolj kaipitala,
jo za majhon denar ali ki iz ktišajo »lobiti kar vso ljudi pod svoje okrilje. Takim organizacijam pravimo: utopijo, kar pomonja: lopo so vidi in sliši, ampak ros ni. fV želite dobro podporno organizacijo, ustaon-vito društ vo In .pri-1 opite k <'iii i/, jih-d nabili Jod not.
Xo priporočal bi vam nobo-noua posojilnega ali denarnega društva sploli. ker tudi. ee ,2a opravite <kupij, vam ne pojde. Dandanes ni samo pro-bb ni. kako bi rlovok d<»l»il <lo-
A ni samo materijalna škv>-da. Veliko veeja jo moralna. Človeku se ne^aj zameri, ps pusti vse skupaj in so umakue kakor krt v svoje zati<jf. da era ne naidoš nikjer ver- mod živimi. ('o je narod velik in movan potem to nekako prenese. (*e je majhen, kakor nase to jako pozna in onenieu.n":i marsiks.k korak pri Ito lor-ili korakih in naertih.
Torej rojaki kanadski: v lni-žujte se in organizirajte iiK-il sabo — mod sabo. — pra-
ee ,^pad;i io h kateri izmed naših pr.dpi i nih orjraniy.aeij. ki jih 'mnamo tukaj. Zakaj te orira-nizaeijo imajo .precej kapitala, ki <ra p;i niso nabrale od Ii-till.
-e nabavi pripravno zoni I jišro uo<l dobi Vin natfeor^ voni y.a elane, kateri so sposobni za delo na rarmi; pripravi se tudi
TM tnbne prostore /a nezmožne elane tojja društva.
Opomtui: Za naprej ima vsak najboljšo priliko, da so temu liibanjn pridruži in si zagotovi bodoeno>t za vse slueaje. !>o zidaj ni bilo prilike, da bi kje taka organizacija poslovala pod takimi .poboji in zato si jo moraano sami ustanoviti, ee jo lioeemo imeti. Ti pre<Uoiri so lahko razumljivi in lahko izvedljivi.
Zaeajsni odbor.
Tak je torej naert za lurme-ravano organizacijo.
Ker je bilo to pismo z naer-<om poslano meni z namenom, da ga pregledam in po4em po-roeam v list« <11 a s Naroda, se mi je zdelo najboljše, da naert kar celotno priobčim. Na ta naein IkkIo vedeli ljudje, kaj je in zakaj se £^re.
V posebneaii <pismu so .še nekatere splošne toeke in pa želj«, ee bi hotel v Glas Naroda ta naert podpira It i in priporočati.
'Kdor mene pozna, tisti ve, da sem od nekdaj priporočal in pozdravljal vsako organizacijo, vsak list in vse, kar je po-inon,jalo kalk natpre<lek med nami. Nikdar nisem gledal na to, da sem v tem vprašanju enostranski, to se pravi: da podpiram in pozdravljam samo to, kar je po mojem kojpitu. Imam v življenja tndi vsaj
ki smo Še danes njihovi člani, ampak od tistih, ki jih že davno ni.
Da povem, kako je to. Ko Riio mi snovali našo organizacijo, smo mislili vodno na to: ljudje prihajajo in odhajajo. Po veliki večini so prišli som za par let. Zavarovali so se. plačevali, potem pa pustili vse skupaj in — šli.
Kar so talci člani plačali, jo čist profit. Tz tega denarja smo zibrali vse svoje glavnico.
Kar je bilo mogoče za našo državo v letih, <ko jo bilo skoro tretjina vsega našega naroda v Ameriki, tega ni mogoče v Kanadi. Je to druga zemlja, ki mogočo no bo nikdar imela niti toliiko Slovencev, kakor jih ima 5o danes katera* izmed na-fcih večjih naselbin.
Kako se izplača z društvi in podpornimi organizacijami, bi fbilo najbolje, da bi se pogledalo k jo kaike rakune. Nimam
nar, ampak je skoro Še večji in važnejši: kako bi ga obdržal Ol re-ti vam no prinaša skoro nobenih — koder vam kaj več ol »o t a jo, jo pa nevarnost zni-ven, da boste še ob kapital.
Želel pa bi, da bi imeli nekako svojo v«1«, *la bi se boljši'
j ta vi jam na poti z dela in pr • leni pol iir»» prepozno. — S-'veda, o seveda, — mi pravi, j prej to zanese v salon kot p j domov. No, saj za dom sph j ni«* več 110 daš. Kar v saloi. jnaj ti posteljejo, in hnrtemi. j naj spi ponoči poleg tebe, j; #:>e lie bom.
■i Nekega dne ji rečun: — N-kako slabega <e čutim. Sam i vem, ka j je to. Ona pa brž: Kaj bi -e ne čutil slabegai. ko -pa vedno nalivaš. Saj še živ v«, kdaj ima da vol j. O- 10 p« tolaži se. vrag že prihaja j i -voje.
Po treh dneh ji pravim: i le že minilo. Vsa slabost je pr l šla. Taksen sem k<> hren. 1 — Saj ni čuda, — mi si-že - l»esedo, — ker imaš vse, kar zmisliš: z.laj pivo, zdaj žganj 1 zdaj vino. Nohenemii cesar. 1 ni tako kot je tebi. O. če bi >, mo vodo pil, bi kmalu opcš.-i Ni .vrag, da bi ti močna pija« ne dala hioei.
('<• jo silim na piknik, mi z gode: — Si'veda, na pikni [kjer bo sodček pole«; so<ička galona poleg galone. To z.
se ho-te in listi tvo
vi,n» — po srcu in razumu m vedite vselej eno: vsaka organizacija velja v-akega človeka
denarja in ča-a. Ni torej vprašanje: kaj bom dobil, ampak koliko sem pripravljen žrtvovati. In za skikpno nan dno dobro: zakaj ne? Velikih del
poznali med sabo in vedeli drug za drugega. Tn v ta namen bi vam svetoval, kako tako organizacijo, kakor je postavim naša Slovenska Ženska Zveza.
Imenovala bi so postavim: Zveza kanadi-kih Slovencev. Pristopil bi lahko vsak naš rojak, kdor bi hotel. Pobirali bi na mesec recimo po 25 centov in bi lahko za ta denar plačevali po sto dolarji v za pogreb vsakemu, ki umre.
Namen te zveze bi bil ta, da ste združeni v eni organiazie-ji in da si med seboj pomagate. Ta-ka zveza bi bila jako dobra posredovalnica za razne službe in dela. Cv je v enem kraju jako slabo, se nekje drugje
jih sicer pri rokah, imam pa nekaj v spominu.
Ko sem na zadnji konvenciji SNPJ delal na pravilih, je
• v, ,	i.*l__ 1 •	•
prišla tudi točka, ki so je nanašala na kanadska drujštva. In ta jo taka, da če društva potegnejo v enem gotovem času več denarja, kakor pa plačajo, da ima Jednota .pravico razpisati poseben asesnicnt.
Bi torej ne rekel, da je ka-terc- izmed na.šiih Jed not 'ka j profitirala z drušitvi v Kanadi.
Torej: dokler morete, družite se z Jednota m i in Zv°zami, ki
i vendarle dela. Ampak kako naj človek ve? Ce bi bili med sabo organizirani, bi poročali posntioezni člani in bi tako po-ma&rali d ring drugemu »
fv bi pobirali po en dolar, hi plačevali lah/ko kako podporo, če je človek bolan. Recimo do treh mesecev v enem letu po en dolar na dan.
'Do toliko greste lah;ko — naprej bi vam ne svetoval. Zakaj kakorhitro greste v zavarovanje za popimirtnine, se morate podvreči gotovim državnim zakonom, to se pravi: ime-
toliko izkušenj, kakor kdo dru- go v naših državah. Ne pasku- ti morate zavarovalne lestvice, * 20,000 din.
! ne vs i va ra jo vel i]oi 11 a n >« 1 i j ampak — veliki l judje. Torej: j le napre j!
VLAK JE ZADEL V TOVORNI AVTO
V sredo 4. maja sta trčila skupaj okoli Poljčan tovorni avto, natovorjen s sodi vina, in -troj "konjiškega vlaka. K sreči je odnesel hujše poškodbo le av*r>, prav tako m bilo tudi smrtne žrtve. Do nesreče je prišlo predvsem, ker dotičnl prostor ni zavarovan. Tujec, ki so mil neznane k rajev ne''razmere, ne ve, da ji- pred postajo ozkotirna ,proga konjiške železince, kjer ob gotovem času premika vla'k, ker ni prej in tudi v neposredni bližini nobenega svarilnega znamenja. Voznik, ki se mu je pripetila nesreča, je vozil pravilno in dajal običajne signale. Signal vlaka je zaradi ropotanja motorja pnslišr.1. Stroj je opazil v ]poslednjem hipu, nato pa je zavil avto na levo in s tem ublažil sunek, k»i hi bil lahko usoden zanj kakor za njegove tri spremljevalce. Avto seveda ni bil več sposoben za nadaljevanje vožnje. Močno ima poškodovan motor in je škode okrog
to, kaj no.' Da kravee, kaj.' Ti prijatelji.
Ko se približa drugi pikni pa odločim, da bom šel. J o j, hi jo slišal! — O seveda, piknik ne — mi dokazuje. Zd: se že med ljudi sramuješ. Ta> bi ti kozarce Šteli, doma ti jI pa nikdo nebo. Doma v kevdr jo bolj pripravno. Kdo bi h. dil na sveži zrak. Na poti s pil nika bi -o že vsaj malo strezni tega pa nočeš, kaj no. Nabit posteljo, to je prav po t vojen Oh, jaz, uboga reva, zakaj sei te vendar vzela? Pod božjii sol učnem ga ni takega kot si t
Nekoč mi je prav za potreb par dolarjev ^manjkalo in set jo prosil, Če mi jih do pejde pt sodi. — Nič ne dam, — se za drl a. — Saj, !<cm vedela, ri ti ho zmanjkalo. (V bi bil mi lijonar, bi ti zmanjkalo. Sokc da, pijača je prva. Zdaj ima-
Žalosten sem odšel z doma.
Ko grem po cesti, opazin pred seboj zmečkan uniazai papirček.
Poberem, razvijem — bil ji bankovec za deset dolarjev Vos srečen hitim domov.
—	Poglej, kaj sem našel, — jt pravim, — bankovec za dese dolarjev.
Ali veš, Zgaga, kaj mi rekla?
—	Jaz pa nikdar nič ne naj dem, ker sem poltena ženska — je zamrmrala. — Pijanec 1 ma pa srečo.
__^_
(ISSB NAHOD A" — New Yoric
Thursday, May 19, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN 17. S. X.
Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin
Velika proslava v Clevelandu ob otvoritvi Jugoslovanskega Vrta
obisk ljubljanskega župana v največji slovenski na-selbini v ameriki. — velika parada po st. clair ave.
Posneto iz elevelandskih li
frtov:
V soboto dopoldne je dospe i v Cleveland dr. Jurij Adlešič, predstavnik slovenskega naroda iz stare domovine, da kot prvi mož naše majke Slovenije prisostvuje otvoritvi Jngoslo vanskega vrta.
Na kolodvoru se je zbralo precejšna množica našega na-roda, ka'kih 500 ljudi, in med njimi so bili tudi bratje llr.vati in bratje Srbi. Na kolodvoru se je naliajal tudi g. Vladimir Rybar, poslaniški svetnik jugoslovanskega poslaništva v Amernki ter Mihael Cerrizin, častni konzul Jugoslavije v Cleveland.
Navzoči so bili tudi eleve laudski councilman*: Mr. An ton Vehovec, Mr. John Novak, Mr. Kin i I Crown, Mr. Edward Pueel in Mr. George Travnika r.
Mr. Anton (Irdina, kot predsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta je prvi pozdravil dr. Adktsiča in gospo soprogo.
Za Mr. Grdinom so gospoda Adlešuifi pozdravili precast iti gg. monsignori Rt. Rev. Hribar, Rt. Rev. Ponikvar in Rt. Rev. kanonik J. J. Oman ter pomočnik pri fari sv. Vida, Rev. Mat. Jager.
Potem ga je pozdravil dr. Rvbar, Mr. M. Cerrizin, Mr. Marinkovič, podpredsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta, in gospa Jeanette Perdan -Juttner je gospej županji izročila mičen šopek cvetlic v pozdrav.
Navzočim je odgovoril dr. J. Adlešič, ki je povedal, kako-ne-izinerno je vesel, ker je prišel med tako iskrene brate, ki so si izbrali za domovino Ameriko, toda, v katerih srcih je še vedno čisto slovensko srce in zna-čaj.
^ Po pozdravih je častna stra ža spremila župana in soprogo v hotel Cleveland na kratek oddih.
cCsp
Nadvse je bil prisrčen sprejem ljubljanskega župana in županje pri clevlandskemu žu pa na Burtona. Župan Burton je izrekel v prisrčnih besedah dobrodošlico odličnima goste ma in povedal, da si Cleveland šteje v veliko ča-st imeti v svoji sredi tako odlična go sta. Zatem je izročil v imenu mestne vlade pozlačen ključ mesta dr. AdleSičn.
Dr. Adlešič se je v izrazitih besedah zahvalil za prisrčen sprejem, rekoč, da si šteje v veliko čast in srčno veselje, da mu je dana prilika obiskati to svobodno deželo in predvsem mesto Cleveland.
Potem sta se odpeljala dr. Adlešič. in njegova soproga na kosilo v rezidenco dr. J. Seli-škarja na Notingham Rd. Tam so bili zbrani še drugi povabljenci, kot dr. Kern, dr. Oman, dr. Rybar, Mr. Ant. Grdina, Mr. Frank Jašič, Mr. Jože Gr-dina, Mr. Alois Pire in Mr. Jaka Debevc.
iPo obedu sta se gosta odpeljala k sprejemu v 8. N. D.
Ko je dr. Adlešič stopil v dvorano SND. je navzoča množica naroda vstala in ploskala odličnemu gostu in njegovi soprogi. Program je otvoril Mr. Jože Grdina, generalni tajnik
.T n go s 1 ova n s k eg: i Kultu r n ega Vrta. Program je bil jako ob .širen in ginljiv. Nastopili so: Mr. Anton Grdina, glavni predsednik J. K. V.; gospodična Marion Kuhar, ki je de-
Cashti fjost dr. Adhšir
klamirala pomenljivo dobrodošlico gos)»odu županu in njegovi soprogi; Mr. John Miheliclt, načelnik državnega zavarovalnega urada z a delavec in častni predsednik J. K. V.: Mr. Milovanovič, zastopnik velike srbske organizacije; Mr. Ivan Zupan, urednik ''Glasili K. S. K. Jed note"; Mr. Ponikvar, glavni predsednik S. D. Zveze; Mrs. Frances Rupret, zastopnica Slovenske Ženske Zveze; Mr. John Jerič, urednik 14 A me r ikan skega SI o venca' *; dr. Vladimir Ribar, svetnik jugoslovanskega poslaništva v Washington, D. C.,; Mr. M. Cerrezin, častni konzul Jugoslavije v Clevelandu. — Preči tali so brzojavko od Marv Se dej iz Beech Grove, Ind., ki je čestitala Slovencem v Clevelandu in brzojavka iz stare domovine, od gospoda župana iz Vrhnike, ki .je lepo pozdravi! navzoči narod.
V	soboto zvečer je bila v S. N. Domu slavnostna predstava. Nastopili so Slavčki; pe la je solospeve g. Jeanette Per-dan-Juttner in vprizorjena je bila igra 4'Naša kri", ki jo je režiral Rev. M. Jager.
Dvorana je bila zvečer nabito polna, in mnogo ljudi je morah) stati ob straneh.
r^p
V	nedel je dopoldne, 15. maja ob j>ol enajsti uri je prispel oddelek policijo pred hotel Cleveland, da spremlja g. župana iu soprogo ter jugoslovanskega poslanika dr. Fotiea v Slo 1 venski narodni dom na kosilo. Icistov
Gospo županjo je
de vojake". Za godbo se je o glasil ilr. Mallv, ki je v sijajnem govoru predstavil Slo,ven ce — širnemu svetu.
Prisrčen govor je imel v slovenskem jeziku Mr. Ant. Grdi na, predspd. ,J. K. V. Poudarjal je pomen Slovencev v Clevelandu in po ostali Ameriki in razložil je prizadevanje po zgraditvi Kulturnega vrta.
Za tem jo nastopil na radiu elevelandski -župan Mr. Harold Burton, .ki je v govoru poudarjal pomen Slovencev kot enegi najbolj kulturnih narodov, kar jih pozna.
Za tem je zaigral simfonični orkester venček slovenskih na radnih biserov. Igrali so naravnost sijajno!
Nadaljuj govornik je bil zvezni ^senator Hon. Robert J. Bulklcv, ki je pozdravil Slovenec v imenu ameriške vlade in v imenu predsednika.
I)r. Konstantin Fotič, jugo slovanski poslanik je čestital »Slovencem. Njegov govor je bil enako namenjen domovini kot Ameriki.
Godba je nato igrala slovenske komade, nakar je bil predstavljen kot zadnji govornik dr. Jurij Adlešič. Povedal je, da je imel dan pred njegovim odhodom iz Ljubljane ljubijan ski občinski svet izredno in slovesno sejo, pri kateri so mu mestni zastopniki .v imenu vsega slovenskega naroda izročili najbolj tople pozdrave bratom in sestram v Ameriki.
r^p
Po -končanem programu na radio postaji so se navzoči odpeljali na St. Clair Avenue k paradi.
Časopisi poročajo, da je bilo okoli 100,000 gledalcev. Lahko se reče, da je paradiralo več kot 5,000 Slovencev.
Škoda je, da je ob tem času leževalo. Nihče se pa ni zmenil za dež. Navdušenje in veselje tega dne jc nadvladalo.
c^p
V Jugoslovanskem kulturnem vrtu je ljubljanski župan dr. Adlešič v navzočnosti mestnih, okrajnih, državnih in zveznih oblasti slovesno odprl vrt.
Ljubljanski župan je v srco segajoče govoril pred spomenikom Cankarja in Njegoša. Odprl se je vodomet in narod je o ril slavnostno pesem.
Po slavnostni na Vrtu se jc* nadaljevala parada po 8 t . Clair Avenue.
Parado je otvorilo 10 poli-leistov na motornih kolesih, za njimi je prišla policija na ko-Injili. Navzoči so bili skoro vsi policijski višji uradniki in stotino mož mestne policije, a go-
Ob 40-Letnici
Jugoslovanska Katoliška
Jednota V Ameriki
beleži in nudi v obeh oddelkih:
imovina — $2,254,385.93 , članstvo — 22,954
NAPREDEK v zadnjem letu 2593 članov
ŠTEVILO društev 187
PRAVILA — Sodobna in moderna
POSLOVANJE — V soglasju zadovoljstva
KAMPANJA: V marcu, aprilu in maju
ZAVAROVANJE: Sest različnih certifi-
katov
KONČNO: Ce niste še dovolj zavarovani, pristopite k najboljši, svobodni in bratski organizaciji v Ameriki.
GLAVNI STAN IN LASTNI DOM:
ely, minnesota
<I.ja Rev. Boro Petrovič; Lira, pevovodja g. Peter Srnovr-snik; Ilirija, pevovodja g. Mar tin Rakar.
V	d netil sta zapeli Josephine 11 ras tar in Marv Potočnik, ki sta prelestno lepo zapeli Mila-do.
V	trospevu so pa zapeli Anica Svigelj, Frances Grom in Marv Močnik: "O mraku..."
Pesmi program in razlago pesmi je vodil g. Ivan Zorman. Koneect se je zaključil ob enajstih in g. Auton Grdin-a se je ob zaključku zahvalil zborom in občinstvu za ta prelep večer.
Na koneertu je bilo navzočih okoli 1,500 ljudi.
STARA XAR< K'NTCA UMIRI ^V.
OPERA V NEW YORK HIPPODROME
New York Hippodrome Opera Company vprizarja opere skoro vsak dan v Hippodrome na 43rd St. in 6th Ave., po ljudskih cenah od 50c do $1. Prihodnje predstave bodo: A i da, 28. maja Pagliaeei, 29. maja
Gospo županjo je spremljala kot častna družica gospa Per-dan - Juttner. — Ob pol eni se je dr. Adlešič odpeljal v tttatler hotel, kjer se nahaja WGAR radio postaja.
Na postaji so bili že zbrani župan mesta Clevelanda, zvezni senator Bulklev, g. A. Gr-dina, jugoslovanski poslanik dr. Fotič in svetnik poslaništva dr. Rybar. Polnostevilni simfoničen orkester pod ivod-stvom Mr. AValterja Browna je bil pripravljen za nastop.
Toeno ob 1. uri stopi k mikrofonu Mr. Wymack, vodja postaje in naznani celi Ameriki, Kanadi in vsemu svetu, da je Columbia Broadcasting Co. priredila časten radio pragram v poeast župana bele Ljubljane, g. dr. Adlešiča. Nato je zaigrala godba "Mla-
verner Davey je pripeljal s seboj državno policijo in je dai svoj lastni avto na razpolago ljubljanskemu županu, ki je i mel vseskozi Častno stražo.
V nedeljo zvečer se je nadaljevala proslava v S. N. Domu. Nastopilo je osem zborov, sedem slovenskih in en srbski. Peli so izborno in gostje iz domovine so gotovo za hip pozabili, da se nahajajo na tujih tleh.
Nastopili so sledeči zbori: — Zvon in Slovenija, pevovodja g. Ivan Zorman; dekliški zbor Baraga, pevovodja Rev. M. Jager; Slovan, pevovodja g. J. Nagel; Planina, pevovodja g. Ivan Zupane; Njegoš, peivovo-
slovan radio program na fono« grafskih ploščah
Pevski program newyor-skega slovenskega pevskega <lruštva "Slovan", ki je bil proizvajon na radio postaji WJZ, dne 30. aprila, lahko ddbite sedaj na fonografskih ploščah. Pišite za cene in pojasnila na JERRY KOPRIV-SEK, 416 E. 9th STREET, NEW YORK CITY. (lx)
IŠČEM
svojega brata JOHN VOLKA Prosim, da mi kdo o njem kaj poroča, za kar mu bom zelo hvaležen. Ako pa sam bere, ga prosim, da se mi zglasi. FRAJNK VOLK, 538 Dixon, Homestead, Pa.	(3x)
advertise in
"glas naroda"
Naša naročnica za "Glas Narodaje zaostala in sicer zaradi bolezni in smrti Mrs. Mary Rački, ki je bila naročnica Glasa Naroda 32 let in ji' jako rada brala novice iz starega kraja, posebno iz onih krajev, ki -so ji bili poznani iz njenih mladih let.
Bolehati je pričela 1. decembra 1937 in na božičaii dan smo jo morali poslati v bolnišnico sv. Terezije. Tam se je mučila do 30. ajprila in je ob 11.15 dopoldne za vodno zaprla svoje oči. Pokopali smo jo 2. maja z veliiko sv. mašo v cerkvi sv. Antona v Beaumont, Tex.
Pogreb je bil zelo veličasten. Zbrala se je velikanska množica ljudi vseh nanxlmojsti, ki žive v naši okolici. Ne smem /pozalbiti omeniti, da so bi Ti pri pogreibu najsi ronnušnejši, p;i tudi najbogatejši ljudje nagega mesta.
Pokojnica je bila izvrstna gospodinja in je vedno glodala na napredek, katerega smo tudi z njeno pomočjo dosegli. Vse smo storili, da hi jo še obdržali na tem .svetu, toda ljubi Bog jo je vzel od njene družine, ki jo je tako zeio ljubila in od katere se je težkega srca ločila.
Ubo^n maičenica jo prestala tri operacije, ki pa so bile vise zastonj. Stara je bila 65 let. Rojena je bila v G rito veni, župnija Osilnica o>b Knlpi. V A-meriki je bila 34 let in največ v Tex asu.
Tukaj zaipušča žalujočega soproga, Matijo Račiki in &*st otrok: sinove Petra, Amtona m Matijo ter beere Matildo, Ano in Franoko.
To je .strašno hnd udarec za nafSo družino, najhujši pa je za mene, in ne verni, če bom mo-erel prenesti bolečino in žalost ki me o/b.iema.
Naj ji bo lalvka tuja zemlja iin naj počiva v miru vse večne čase.
M. Ra<e.ki, Beaumont, Tex.
TO IN ONO IZ R ESSEMER, PENNA
Malo se vidi dopisov iz slo j mislim nekdanjih mladih let. venskih naselbin, posebno od Znani so mi vsi kraji, posebno tukaj iz Bessemerja. Jaz mi- pa Gorenja Dobrava.
slim, da je kriva depresija, da ni iveselja do pisana ja. Jaz že dolgo let berem 41 Glas Naroda'*, mislim do trideset, zato pa mi je težko, ko bi ga morala zapustiti. Živim že dvaintride-set let tukaj in v tem času se jc že marsikateri prijatelj in rojak od nas za vselej preselil v večnost. Tako tudi ni dolgo tega, ko se je naš dolgoletni na ročnik "Glasa Naroda" in ki je dolgo časa tukaj živel, Hen-r?k Sla pni čar umrl 29. marca. Pokopali so ga 1. aprila. Rojen je bil v Mostah pri Ljubljani, leta 1SS3. Pobrala ga je pljnč-niea. Zapustil ženo in tri hčere in eno se>tro ter (topol brala in polsestro.
Take so današnja novice. Pa Vseeno se tudi kaj veselega do živi, tako ste bili dve poroki pli eni hiši. Poročila sta se brat in sestra, obadva en dan, po do inače Pušinkova. To je bilo ve selja brez konca iu kraja.
Pomlad pa tudi ni stanovitna. Nas je slana obiskala, to pa ni dobro za -olato, ne za zelenjavo. Delavske razmere so pa tudi ptiil ničlo. Za stare dela v ee j4. dobro, ko že ne morejo delati, za mladino je pel bolj slabo, ko mora brez dela gledati v to lepo naravo.
Pa tudi veselic se ne manjka, da oni, ki imajo dobre noge, da poskočijo.
Mogoče mi bo gospod urednik zameril, da sem tako iztegnila svoj dopis. Nekoliko bo že potrpel, saj ga ne bom velikokrat nadlegovala. Za danes mislim, da bo tega dovolj. Še t.» naj zapišem, da tudi rada berem dopise iz Poljan, ko se do-
Pozdrav vsem čitateljem, posebno pa pozdravljam Petra Zgago, da bi še kaj smešnega napisal, da se človek saj zasmeji'-
Ivana Zakrajšek. Naročnica.
Bessemer, Pa.
(Opomba: Prav nič Vam n«* zamerim. Ravno nasprotno: Pi šite pogosto in več! Pozdrav! — Prednik.)
SMRT PIJONIRJA.
£*poiof-iti moram žalostno ve<st i-/. Virginia, Minn., da je premimi! naš dobro znani rojak in prijatelj Martin Paniaii, ki je ležal v nezavesti ml 2."». aiprila do 1. maja v bolnišnici, r-mrl je dne 1. maja ob 6. zjutraj, zadet t*l mrtvo ud n.
.Pokojnik je bil doma od Treh Far blizu Rozavnie pri Metliki. Rodil s«- 4. sept. 1880 in ob smrti je bil star 57 lot. V Aureriko je prflšel pred 35 leti in vso to dolgo d«>!»o je preživel v Minmesoti. Pokojni Martin je slovel kot eden naj-b« Ijsih čevljarjev v na-ši okolici. To je bila^ njegova obrt vse življenje, čevljarstva se je izučil v prijazni Metliki.
Pogreb se je vršil po civilnih obredih, kajti pokojni Martin je bil naprednega mišljenja. Udeležba je bila jako velika, prišli so od blizu in daleč. Pokojnik zapušča žalujočo ženo, tri sinove in tri hčere (vsi oženjem oziroma omožene), nekje v Pennsylvaniji pa tri brate, poleg mnogo sorodnikov in prijateljev. Njegovi bratje iz JoTiet so se tudi udeležili pogreba.
"ODPRTA NOČ IN DAN SO GROBA VRATA.
n
Dne 10. maja je po dolgi bolezni premi mula v Mt. Sinai bolnišnici v Clevelandu, Ljuba Gaišparae, rojena Burgar, stara 58 let. Tu zapušča žalujočega soproga Jakoba in Štiri hčere: Mollie, por. Kaufman, Ana, por. Zgonc, Frances, por. Mcnyke in Angelo ter več drugih sorodnikov. R ojena je bi-i v Plenci na Hrvatskem, kjer zapušča brata in sestro.
Zadnje dni je umrl v Avella, Pa., Frank Peternel, srtar 70
let.
V	Jofln^tovnn, Pa., je dne 1. maja umrl rojink Mike R a spet. Ril je delavski trpin in umrl je Ikiš na delavki praznik Prvi maj. Star je bil 61 let in 'doni;« iz Tolmina. Podlegel je težki bolezni raku. Bolehal je mid leto dni. Pokojnik je bil iplošno priljubljen, kar je izkazal njegov pogreb.
*
V	petek 13. maja je v Clevelandu preminul John Bajt, star 63 let. Tn zapušča žalujočo soprogo Marv, roj. Sunte, doma iz Javorja pri Litiji in več sorodnikov. Rojen je bil v Stari Vuhniik.i, kjer zapušča tudi več sorodnikov. V Ameriki je bival več. kot 35 let.
*
14. maja je po enomesečni bolezni preminula v Clevelandu Mary Novosel, stara 59 let. Tu zapušča hčer Ano, ki je bila pred leti učiteljica pri fari sv. Vida, itn sina Jofana ter več sorodnikov. Rojena je bila v vasi Žejno, fara Čatež na Dolenj-skem, Ikjer zaipušča sestro Margareto, poročeno Sterbenc, dva
brata ter več sorodni i kov.
»
V tsolyoto 14. maja je preminul v Clc-velandu Frank Suš-nik, s4ar 51 let. Doma je bil
:'rz vasi Za verb, fara Kamnik, j po domače Cojs, kjer zaq>ušča ( ženo in sina tor več sorodni-
kov. Tukaj nima sorodnikov. »
V	tTuivei|saI, Ind., je tiimrla i rojakinja Marv Cesar, v staro-jsti 45 let. Zapušča žalujočega moža, dva sina in pet hčera.
*
Dne 15. maja je po dolgi in fnrueni ibolez/ni prem i nula v Olevelandu 15 mesecev stara Janet Tomažič, edina hčerka mladega zakonskega para Sophie in James Tomažič. Mati je toči družine Anton Pucel.
Dne 9. maja je v Ghicagu umrla Marv Laičen, stara 54 let in doma iz PreJurturja. V Ameriki je bila 28 let in tu zapušča dva sinova, dve hčeri in brata.
*
V	Bridgeport, O., je 26. aprila v bolnišnici preminili John Smarkol, star 7'A let in doma iz Vač pri Litiji. V Aimeriki je živel okrog 40 let in tu zapušča 2 sinova in .1 hčere.
*
V	Pittsbnrerhu. Pa., je nmrl rojak Anton GasrpeiŠič v starosti 56 let. Dom?! je bil iz Preana na Pnimomkem. Tu zapušča sestro, v starem kraju pa -sina. hčer in mater, ki je že 89 let stara.
*
V	Gnneva, O., je umrla rojak i?nja Margaret Kosiček, roj. Logar, v starosti 69 let. Doma je bia iz vasi Podgozxl, fara Žužem/berk. Zaipm«ča moža, 4 sinove in 4 hčere.
V	bolnišnici V Coolers t own, N. Y., je umrl rojak Frank Bradlv, farmar, v starosti 60 let Doma je bil h Narečja pri Ilirski Bistrici. V Ameriki je živel .15 let.	wvpuSea ženo in tri odrastle otroke.
"fl las
■11 .. .....
NARODA— New York
Thursday, May 19, 1936
TITE LARURST SLOVENE DAILY IN ( . S. A.
Dopis iz domovine
—r
OD SV. ANTONA V POLJANSKI DOLINI
Gotovo mislite, da se Vaš To maž ae l»o več oglasil, da je ziurznil, tla ga je pust pohabil, ali pa da uie je lisica uzela kot jemlje kokoši. Pa ni tako. Po-po Ionom a svirt zdrav in vesel, <iu soiu še pri življenj«. Samo malo ottuahniti sem >(. hotel, ker da »i vam prepogosto pisaril, nikakor ne gre. Najprej pa želim vsem tistim mojim znancem v Ameriki, ki so mi vošeili veselo "veliko" nor, srečne iti vesele vse praznike, kar jih bo -»kozi polet jo, pa ne.] si bodo taki ali taki.
Kakor lansko leto ob veliki nori, je tudi letos ob sv. J ur ju sneg zapadel v Zirovskem vr-4*	je - približno en
meter. Mislimo pa, da n,» bo i-mel* obstanka. Nevarnost je, ker jo še pričelo deževati, da, ile Iki napravila ta mešanea kako velike (»ovodnji. Sneg tako pozno s|»oinladi je res nekaj posebnega. Škode je tudi precej napravil. Te pa še mraz pri t is ne, jo Im» pa še več.
Velikonočno Vstajenje smo tudi opravili. Pri tem mislim na procesijo, za katero je ž« pregovor, da če proeesija ob Vel i ki noči ne more iti ven, pomeni to >labo za kmete.
Z lMliKleronosci je pa vedno i pri na< križ. Pred par leti so'
ilialoda-iie >tepli za aošuj »\ bandera <v. 1'rhnua. L« t os <1110 j pa kar odkorakali naprej te.-domače bandere zunaj eerkvej pustili .-tati, ker se ni po-krb> ! lo za uo-ilrr, da bi ga bli ne~li s procesijo. Ne .-recti j,» hotela, j <!a je |M»tegnil veter, vrgel ban- ! dero po tleh, <»dloiiii| križ iu ta ko napravil nutovo več koi par, dinarjev škode.
Na Tratah prenavljajo no traujšrino cerkve ter bodo pri tem vs' preU-lili. Slučajno pa >0 naleteli ua stare >like, za katere ni nihče .vedel, ker so bil«, prebeljeiie ill so zelo lepe. Te hočejo spraviti na dan, kar bo dalo Ver opraviti kot si je mislilo. Y.-a čast pa našemu župniku, ki .-c trudi za lepote eerkve, katera ima »Iva pat i ona.
Preti dnevi *nio imeli v Ljudskem (lomu. na Trati predavanje za .vso okolico, kako sc im.i ljudstvo zadržati v slučaju plinskega napada iz zraka. Predavanje je bilo zanimivo. Vse kaže, da l>o v prihodnji vojski so vražnik gledal, da bo kar naj več civilnega prebivalstva po-bil ter tako lažje naselil svoje ljudi na osvojenem ozemlju.
Razkazovali so ljudem plin ske maske in pripovedovali o učinkih riiziiih plinov, ki so več ali manj smrtonosni. K sreči se nam zaenkrat zračnih napadov ni bati, posebno ker smo tak^ l»ove*Anrv prijateljstvo z našimi sosedi. Pa če tudi bi prišlo do tega, na Žirovski vrh ali Oorenjova* se ne bo najprej bomb metalo. • Pri vsem temu pa je priporočal predavatelj
mirno kri in narazen, ker na posameznike se ne bo splačale , bomb metati. Bog ne daj, da bi pri nas do tega kdaj prišlo. Taka predavanja se prirejajo po-, vmmI i« v vseh državah, da ljudstvo v tem poduči.
V Gorenjivasi je umrl čipkar >ki trgovce Vencel Paleček, katerega bodo čipkarice zelo pogrešale. Na Gornjem brdu pa starina naših Amerikance.v Pavle Krek ali p. d. Šurk. Pa ♦udi drugi mrjejo. Na Visokem je pa bila ob veliki udeležbi ljudstva, pokopana Fran j a Tavčarjeva soproga pred leti
> ni prihajajo lovci poskušat svo-!jo srečo. Na lov se navadno ho-jdi ponoči in se po navadi plača jtistemu, ki ga izvoha lepo na fgrado, ee ga lovec ustreli. Pe-' tel i ne navadno dajo našopati in tako krase z njimi svoja stanovanja, kar jim navadno ostane za spomin, da so znali nekdaj dobro počil jati. Drugače pa tudi pobito divjad meni nič, tebi nič, poinečejo proč, samo, da so uničuje, kot bodo nekoč v vojni s plinom ljudi. Za pečenko divji petelini niso.
K sreči je sedaj padli sue.f prepodil peteline in lovce.
umrlega dr. Ivan Tavčarja. Izkazalo se ji je veliko časti, saj so pripeljali za njo dva avto-mohila samih cvetlic in vencev.
Ob tem času ima navado ro-goviliti po naših gozdovih, n<: divji prašič, ampak petelin, ki ni tako nevaren. Od vseh >tra-
iS tem zaključujem moj skromni dopis z nado, da se šo vidi mo, če bom za pisanje imel čas.
Pozdravljeni; urednik G. N. in njegovi citate!ji aH naročniki in vsi moji nekdanji znanci in prijatelji.
Vaš	Tomaž.
Razne vesti.
BOGASTVO IZ UMAZANIJE.
Kako morejo tudi najiuznatnejši odprdki postati vir bogastva. nam kaže novi način '.a prid«»bivanje vanadija, redke kovine, ki j«> n-io po imenu ?n zna I«- mah) ljudi.
To kovino uporabljajo drugače v precejšnjih količinah kot -dodatek jeklu, ki dobi s tem določene dragocene la.-tuo--ti. Doslej p:i je bilo mogoče vanadij (• - težavo pridobiva-ti. Njegova nahajališča so bi-i;. v zi'li. -amotnili in težko do ■-topniii krajih, zato je bila kovina tudi zelo drai:a.
Sicer vsebujejo skoro vsa su-tlova olja na zemlji določene kol Irine vanadija, bilo pa je nemogoče pridobivati ga iz njih na način, ki bi se treniral. Preti nedavnim <0 odkrili, da v m huje veiiezuelski in mehiški petrolej precejšnje količine te kovine. In ne samo to, tudi pri zgorevanju olja, na primer v velikih ladijskih strojih, preostaja dragocena snov, ki jo jo mogoče na ta način pridobivati iz saj in drugih oj-tankov. V najnovejšem času pridoihivajo zato vanadij iz saj, ki nastajajo po izgorevanju olja v lafdijskih strojih. Dočim ga jo bilo treba prej dobivati na zelo
težaven način iz odročnih kra-jev, upajo, da botlo na ta novi j način dobili vsako leto okrog 100,MX) kg vanadija.
F3
Važno za potovanje
Kd«r Ja oflMenjMi p«Uf»H * atari uray ali dakltl kn« taa, > Htrfkfi, Je p««i«ttt v v«rh itvarHi. VsImI nato dalga* letne akninje Vam tMorent dati najboljta pojasnil* In tndl vaa Mtrebao pnakrbeU. da Ja »etovanje udobno In Mire. ?%u aa u-npno obrnite na nna sn van pojnanlln.
Ml preskrbimo rte, bodisi prataje tn povmlnn dotoUenjn. potni liste, vlieje In sploh vse. Itnr Je sn potemnJe potrebno » aajhitrtjien toso. In knr Je tlnvno, ta nmjmanjfto strottt.
Ncdrftmv-ljoid naj ne odlatojo do zadnjega trcnntka. ker preda« ae dobi It Wftshlnjctona povratno dovoljenje. KR-BNTliV PERMIT, trpi najmanj en--

Plfiite torej fakoj za breiplaton navodila In iniatnvljama Vam. 'da boote poceni in udubno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
mm
je priv07.il na baselsko postajo. Bili so že obupani, da jinn je vladar ušel, ko so ga iztakni-
li v nekom kupe ju HI. razre-1 trebščinami.
da. Bil je brez prtljage, s se-boj je nosil samo nahrbtnik z najnujnejšimi turističnimi po-
$1
Pošljite nam ti
8
II
in mi vam bomo pošiljali j| 2 meseca	ij
j "Glas Naroda" jj
in prepričani smo, da boste potem j j stalni naročnik.	||
CIGANI ZAHTEVAJO SVOJ PARLAMENT.
Tudi V lieomejelUMll !stvin ciganov -r pripravljajo po vsi 111 videzu re>ni dogodki. 100.(NKI ciganov je lanskega ju-lija izvoljenemu "kraljn K\vie-ku I." po>lalo pravi ultimat, v katerem zahtevajo, naj takoj -kliče ciganski parlament, ker ne marajo več prenašati njegovega ai isti kraškega iu tiik-tatorskega režima .
Teh lo.tlut) ciganov pa predstavlja le manjšino, kajti 2S ti-»)r dnigi-h se zavzema zu kralja Zato ni 'izključeno, da bo Kwiek I. odgovoril na ultimat s tem, da bo odredil cigansko ljudsko glasovanje o vprašanju svoje pravice do vladanja. Lahko se iz tega iz-cimi nova volitev kralja, ali pa v!-aj ponovitev lanskega ciganskega srečanja v Varšavi.
KRALJ V TRETJEM RAZREDU.
Detektivi, ki so imeli nalogo pa-ziti na varnost belgijskega kralja za časa njegovega bivanja v Šviei, so pred dnevi zaman (preiskali ms<» vagene L in H. razreda v hrzem i'laku, ki
Naročniki!
Paxile na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo: prva mesee, druga dan in trrtia pa leto. kdaj vam naminina poiti*. Naprimn: —
5.15.38
TO POMENI, da vam Jo naročnina potekla I 5. maja 1 938
Po&ljito pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo pobijanja opominov.
GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York
POŽAR UNIČIL PARNIK

Ka sliki %rj
-1
" j	-	J.	V	-4
r p^pnilf MLafayette", katerega je nedavno Uničil požar v pnstafiišču Havre. Zgnrajen je bil leta 1929 in je imel 25,000 ton.
MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (!!!;• strani.) \' duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvali. — Kri iu ljubezen. — N ite-t\"o in maščevanje. — Ca-i. v katerih sta spretmot in gibčnost odločevali.
Cena ...................... 85e.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
(.'>28 strani.) — luden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja. ki je pisal svoje romane največ mo svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje stiani ritatelj ga ne I» o.lb.žil, -lo-khr ga ne bo preči t al d<> konca. Cena......................$1.23
OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (&»7 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj.padla po krivdi drugih. 1'ovest je pisana v obliki dnevnika.
Cena......................$1.50
OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz su£tovne vojne. Kdinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je ^Ogenj."
Cena.....................$1.00
ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan
Pregelj. (2G!) strani.) Opis lanberske ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, k i ga bo preči tat. Pregel j je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobno slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga se nekaj krajših črtic. Cena......................$1.50
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA.
Spisal Ivan Pregelj. (9K strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku.
Cena...................... 70c.
POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Eokovnjači na florenjskem. — (^mi graben. — Veliki (Jroga. — Primeri rokovnjaško govorico. Povest temelji na zgodovinskih virih ter jo poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c.
POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spisal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencov. Mladega Tztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer ?o je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala njethga v svoje mreže. Cena...................... $4.00
POSLEDNJI DNEVI P0MPEJA. Spi sal Bulver. (2 knjigi iu 2<n >trani.i Zgodovinski roman iz ea-a. ko je boiitelo razkoAno življenje v Poin-|»ejih in Herkuhinuntu. Borbe - amt'i-teatiu. Spletke egijtčan.-kega "ča-rovnika.,, Glank in njegova ljubezen. Strašna u- »da. Cena ......................$1.2o
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA V0 JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. «2 zvezka in 230 strani.) Ce se hoče od srce na>mejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Ulitka satira na -t aro A v trijo. Sv» jkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot.
Cena.......... ...........$2.40
POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. 1157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so >krajno zanimive ter lieprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena .................'......$1.<H)
ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) H na najbolj zanimivih in najdalših povesti -lavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$1.50
SAM0SILNIK. Spisal Anton Navačan
(153 strani.) Knjiga vsebuje de>et povesti slovenskega pisatelja Xova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko *4Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena ... ...................$1.50
Stefan golja in njegovi. sPi-
sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Oolje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntar-ška kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve kla-ični pridigi Tomaža Rutarja.
Cena ......................$1.50
TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) f Nadaljevanje 44Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikanen. Ibt-si je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c.
TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Milanski. (151 strani.) Nas najboljši humorist jo zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubko in prisrčno, da ritatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je im-ravnost klasična. Cena____$1.00
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (2lMI -irani.) Komati iz -tare l.jnbljane. Značaji >i> izrazitn «-pi-sani. i^totako tudi takratne navrgle. LjuMjana nam je povečini znana iz začetima >edanjoga -toletja. kdor pa i t oče poznati 'z pr-j-njiii >toletg, naj prečita ta roman. Xe bo jiiu žaf. Cena ......................$2.5<>
CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar.
>trani.i "I'v^tje v je<«»ni*T in *4Y"sošk:i kronika** sta najboljši de_ li pisatelja Ta\«"arja. Kritika je so-iila-^negii mnenja, da je v teh dveh * 1»'!i 11 prekosil sameira >ebe. ()be sejanji >e vršita v Skofji t.oki oziroma v Poljanski d.»lini. Cena . . . !..................$2.50
ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc
Jaklič. (i!<'»s strani.) Tudi dolenjska Kibnica je imela -voj čarovniski proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovin-kih virov dobro opisal preganjanje Iti kaznovanje **čan»v-nic',*' ki l>ile sicer povsem nedolžne žen-k<*.
Cena ......................$14)0
ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (1^1 strani.) Po ve.* t je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čilatelj vživi v življenje nam son*lnega č š-kega človeka, liaar priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo /ej«-ti.
< ena
H5e.
i
|
I i
ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga-boriau. (210 strani.) iJaboriau jo bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, tlasi j»- tudi kot pisatelj nedosegljiv. ('itatelj ne reši v romanu zagonetke, ilokler ne prečita do konca.
(.'ena ...................... $1.00
ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja 44Na krvavih poljanah." Pi-satelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižuiei in vsak jo bo čilal z zanimanjem. 4'ena ......................$2.00
AGITATOR. Spisal Janko Kersnik.
(90 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan iu priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v druiri polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena ......................$1.00
HČI CESARJA M0NTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) J)elo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napoto rlo skrajnosti. ( itatelj bo roman z užitkom preči t al od začetka do konca. O™...................... $1.50
i
" " —^
Slovenic Publishtog Company
1 ■ i "
_ _...
Knjige, katere toplo priporočamo
"G LAS NABOD A" — New York
Thursday, May 19, 1936
——M—M—
the largest Slovene daily in u. s. 2,
I _
Kratka Dnevna Zgodba
I___
S. BOROV:
PRAVLJICA O PRAVLJICI
Ko jo ISog ustvaril svetovj«v
neho in našo zemljo. takrat j«*
hi!u \ -o ilrugatVo, kakor ji* il;i-
ik Ljudje'-o bili mo«l -oboj
piijalilji. ž!voli so kakor ona
>aina <h uz;na. \i bilo med i
njimi razprtij, no prt pi rov in j
prav u i kakšni h razlik. V-i so
imoli \>v, n i In* o ni hI b .gate j-1 v. _ _ i ši ud svojega bližnjegi. vse
delili med s«'boj kakor pravi brat jo in -est re. Takrat še ujmi poznali lakoto, niboe ni ve-j ■d'I za vojno, «• * i; i sam-i velika' -reoa jo vladala pov^o |, blago-j lavljen;' z Ijubozuijo in z de-, h 'in. N' i k mir n: bilo, ki bi m o-' v;el živ« ti. i u* (l*i bi delal, ni lilo na -fvet n -iromaka m ni I>i 1 lo l.ogataša. Ljudje -o živeli, v lieiiib lii-ieali. ol letovali »»o j polja, se veselili in bili sroe : ni nad svujim lepim življenjem, j
Tedi pl i šel i«- ea -. ko je; n« nadoma v eloveku vzbudila za vi* i. brat -e je I vi gnil nad 1 vata in prit eila -e je prva elo v« ^fc.-i kri. T;ikr;il p.-i. kakm-
• i -e \ -.t- \/.\nt menilo. /:ivi-!
je planila v -n a IJiii!! Iz /•»
vi-ti -e j«* n«lil pohlep, jz
li!i.pr »ovr ^Ivo. iz s«*vr:»š|va! p;t »ila m« r-ne.i^4"j;i nad -laboi j Ui .,-im. Konec je bilo e|o\'e-|
ke -re.-t ( k :iee ljubezni--J
-o u lnrili n;t uboir«1. .;li "z-iljevali :n jim jemali nridi«!« k. kmalu pa -o -i pri-•vojili tudi njih imetje, in že} >e je elov* št v o razdelilo na . Iv.-i' dela: v beg to in revne, v mo ! •ri:elH Že ill »i>*emake. In 1;»- j krat je zavladala po m -i i rimo -vetm kriviea. CI<»vek jej za-ovia/il e1. \ « ka. uenwl je za ! m.vražil n-irod. Pojavilo <e jej orožje iti za njim vojne. kjer jej »"•h vek n< bijal -vojeg-i brata, ne nu ne«"- -e na bož je juipove li.J In \ edno j.• ztnatr val moeiieišj.! vidno ;«• ln.i»atejši narod je-' tit** I -vi ho lo i roma-n«* •-emu. I n.'*talo je -iižeiij-tvo in tbiean j -Ivo r!ov< k ie pozabil na l»< pravilnosti n ji« e«-tit zlrti tele. denar, tnamona. lv|e||(halo je Vesel je |io Va-ell. L i e u e le-ie * -o razpadle, dvignili pa -o ->• oii uoi'-ni trradevi ni I topita p -lopi-i .oImmioih pa re-tle iz t-il -iriina^ne l»;u-t* . .lok je za v! lal po kajžali in ha i a'.al i beda jo prišla v v-o d- A |o, i/, hode pa so >(< rodili y,1' '-"ni. Svet je pr-tavil na tri ivo, ka jti kjer jo prej kralji val mir, -e je zda j razli-\-.-do 111 < r i«- krvi, kje»- je prej via lal". Ijllbi'Zeii. se j«« zda j šo-1
EDINA SLOVENSKA POGREBNIKA
V XKW VOKKl IX OKOLICI
PETER JAREMA Mme. JULIJA JAREMA
(za nio>U. )	žraskr)
^KJHCTJ^^^ Pogreb $110. in VEČ
' 1 '^^fflSHK	kam drie/rini, pa iV je
^----."■W^^ ll!r:ijr<'	}m j:istii l«i.
Jamrimu. «l:i	z našo postrežbo |MfMiIitua«t zadovoljni.
123 K. 7fli ST.. ninl l. Avi« in Ave A 1707 I'ltUSI'Kd1 A V K. vogal 133 St.
NEW YOKKlvt.: «ils«-lmni 4'SHVi >i |j U U N X 'IVI.: MLlruse ii Vm77
■pililo sovi a št vo, k ji v se ji* prej dv igala do neba pesem hvalni-je zdaj kipela kletev. Zlo je 7. via dalo po vsej širni zemlji ill e|0V< št VO je V telil /.lit j prišlo v dvajseto -toletje. Žg« lilo pa <o je nekoč, da e je v revni bajt" rodi! otrok, |/.arj h u jc pogledal v svet in j se že ob roji-tvu zgrozil na 1 -ttain to. ki so jo zagledalo nje-! e i »'-i. \*idel ie namreč, kaki so v hišo pridrli biriči, po-■vi zali e "-eti.i teke na lirhet iti • je I i udrihati po njem > palica ,ii ! in biči. kajti b Imii je bil in .ni mogil ti-ti dan iti delat na mi.-'-." kevo njivo. Kri mu je 'Jilvia J>,» i:hj a '.11, I d eče tatle » j-- i. p i rale mi iz oči -o upi te-i kle solzo, porojene iz prehude I ločine. (Mrok zajokal na i vi - trla S in ž.e i;a je udari hi'č
Iz h:č« m |n či hi. i 'ii ča črta mu
';e i -l ila nad očmi. In ko jej i.lrok ra-te! i?t dor;i~č- I. erta ni iwiii'la vsjik dan ga je -po-• loinjala na krivu-e. Tako je i d*' n za I m m. U *o za leloiu trle
lal e k i* ,-ebe in -poznaval; -1 tu* !o člo\i ka. Mo-i:krat je' j" Iv samoto in prem-i jal. kaj: ■ naj bi napravi!, da b' iz čjo > J i -"k -le izginilo v-«' -!abo ip jl i -e vrnili -[>< ! ti^t lepi časi.' ko j. bil človek človeku fi-t i a vi brat.
N« koga dne ko je vračal; j - t !'k< , j«- neiiailoiiia za g!; d ' ; ; kaki - -e odprla urai-k-t vra ! Il-i. I K a hlap-a -ta držala v-alc ■ j z i no i-» ko -labotm ,-tsae-i.
diu:-'o pa -t i vihtela. «^.i: :a'-e i in ti »i!a siromaka, ko pa -e je j zgrudil, sta ga sunila čez i»r;"_r, j in ?pet za orla vrata za seboj. ! j Mia lenič jo stekel -/. vso na j i glivo proti gradil, dvignil je! i taička. ga p vprij« I in ga nesel", j v -voj d. m. Tam mu je iz-l pral rane in Lia nasitil, potem j ji a mu jo (»onudii -vojo liornoj ? !i up' "#i jo.
i •	•	I
Stat ee mu ,|e .poVi lal. da je ;
pt' I \ grad p:*i -i! uiileščine.!
j t toda graščak je najprej nanj
•	j naščuval ]^sa, potem pa je Še
ukazal, naj ga hlapci jnvtepo. j Mladenič pa m:r je pravil, ka-i ko trpi nad vso to krivico. J vei.lal 111 ii je, da bi rad vso storil. samega s<d>e žrtvoval, dom , in vse. če bi mogel doseči, da i bi človek >pet spoznal pravo n -nieo. Starček je kimal in joči >o se mu svetile v čudnem i ognju.
K t je noč pa lla na zem'lj , j ie mia Ifnič- pauudil starcu svo-j jo pos-teljo, -am pa je legel na j klop i b pi či In kmalu trdno za-'-pal. Sredi noči pt se jo zgo-|dilo nekaj činlnoga. Sli ar ček : se je ln-nadoma dvignil s po-
•	.-Iolje in stopil do mladeniča. • ] Gledal ga je nekaj ča=a. po-i! m pa i'oloži -ivo.,o roko na
tifladi uičevo čelo. -klonil se je.. !a -e ga je -koraj dot -kili I -j-voio l-rado in je šepetajo go-; vori I:
Xi še ča-. I ; človek \ -tal iz -Voje zalile |e. kajti težka je i» za rij« gove pregrehe. , jli lin lo -e je U -i d ' a io ZIO V M ;< gi»\-o -rei . Xexi • pa se bo
i
jzgiozil -am na ! -i b j — -f»o ;zna*iie ho p'i--:«i !.» -:<• a ljudi
i	in t kiat bo zago'-ehi ze?iilja. n dr!* - ' > I m;«ii!ci. razpadli !• lo • |it\-i iii ji;i!če «e bo-i
i«li zrii-i'.i ^ praii. i*o cestah j ; br i|. valile mu žiee, k: bodo
j--'!: v »v« jih dušah dobrote ;:n Ij-ir'iezeM — ta pa -e i »o ši-|
ii	lr • ! »ira io »rea. od č'ove k:1 io čh \< ka. v/iiod bo p^da-j :,v! m-Uo / ho<in. z ■ vladalo boj kralje.-tvo pravičnosti po ve-j seljni zenilii. Toda ta ča- je
;še d.aleč. I i ga no boš doča-jk«!...-
Se b. Ij se jo »-klonil starec j , na 1 -tiičim mladeničem in jej i iii?dal ievi'i!:
I "Toda ti -i dober. Boli tej j krivic ; in joka- na 1 nenravič-J I tn -t io. ki jo vidijo t vote oči I j Tvoie »roe io-polno usmil ien ja. J tvoja duša čuti utrip ti-tih zla-
tih časov, ko so bili vsi ljudje r taki, kot -si ti sedaj. Zato li ; dam neJcaj, s čimer boš tolažil ti.-oče in ti-oče, jim dajal v.--ro, jih vodil iz tega strašnega i življenja v «v t lovit'., življenje ■ sanj, v življenje čarov ni h s ve- < tin\ kjer vse živo, kjor^ <*r pedajajo reko ljudje- in živali iu stvari, kjer ni meje možnega in nemožnega. Dam ti moč, da bodo v tvoji duši vstajale slike in prigode, ki jih še ui Videlo človeško oko, jih še ni občutilo človeško srce. Dam ti sposdbnos-ti, -da Ivoš niogc! govoriti resnico in te ne bo nihče trpel zato, dam ti silo. da be.š mogel učiti ljudi resnice in pravice, a te zato nihče ne bo mogel kaznovati."
Prepognil -e je starec či-to| do čela in je dihnil m! deničnj v obraz:	j
"Od danes naprej, naj so ro-j
de v tvoji duši pravljice, ena!
za drugo, od najbolj blesteče d"j
najbolj žab-tne — pri-luŠkajl
iim in jih pripoveduj naprej —
Šle bedo c 1 n-t do ust. po-1,ti (
rali j"h bodo etroei, možje in}
ženi. starčki in starke — ju k
ub l:odo slišali, zaživeli v njih,
i^oza?bl:rli bodo svoja tn»ljenja
in svoji« težave — in bodo -reč
i ni ob n jih . . i
Potem ga j«- blagoslovi! in je izginil v m. »ečnem pjami-nu. ki ie prav takrat pobijal v »oho. Ka ji i bil je glasnik b^žji. )»o- i -lan, da peille»e človeštvu Ute-!-be.
K«, »e ',«• mia b nič zjutra ji prebudil, j- ot -tal - široko od ■>iti:iii očmi. V -t bi je z.i"-ut:!; čii.devito pesi ie. v d i: s<» mu vstajah- »lik - za -!:ko. vrstile: -o <e druga za drugo — videl; J e mogečne gradov«, hud bnej
gra-ščake. triu če kne-te. zagb j. lal je - vi-t »i '<••. ki prišli i j ■ j ri;»gjrt ljudi :n. | ri- ! oiim -ni i vstajali meg -r-ir ^-»e/do'. i. š..p-.' ^ j 1 a joče smrek«, čarova.ee, : .
v or» č" živali '-a ''-žne »t v-? i ''M j vse os j«> jire-pl ta!o "z 1 o l!»f I v dogodbo. potne w-«*l.jv ii1
I*. —1 ■.
Brž je v^tal in šel ea va-.
Tam je vsakomur pri]iovedoval zgodbo, in 'ko je povedal prvo, je'začel diugo, I. ulje so poslu-šnli in si jo zapouiniH, zvečer It i so jo pripovedovali doma, domači pa spi »I svojim sosedom, in tako so use pravljice širile od vasi do vasi, od mesta do mesta in obšle ves svet.
Tn ko bodo vsi ljudje verjeli v dobroto in pravičnost, ki o njih pripovedujejo pravljice, takrat se povrnejo spet tisti lepi časi nazaj. Xe bo več sovraštva iti ne bo zavisti, v.si ljudje bodo eno, brat drug drugemu, v vseh srcih pa bo zavladala lepota, ki bo iz nje vzra-tla ljubezen, temelj v^e
človeške sreče.
; — ... ~. _
j Iz Slovenije.
i
| KAJN IN ABEL PRI SV. TROJICI
Zgodbe« o Kajnu in Alwlu se j ji« ponovila •"». maja v O-eku i pri Sv. Trojic! v Slovenskih g< ric di. Pod bratovo ubijal-čevo roko je zaiadi malenkostnega povoda .padlo mlado življenje mladega brata. Bratomor je zbudil v okolici Sv. Trojice silno vznemirjenji- ter sočutje z ne-rečn i žrtvijo bratske tragedije.
Kakor običajno sta bila .">. maj popoldne zaposlena z dedom 24-let ni peie-tniški -in t Vinke. Kraner in njege.v 27-letni brat Alojzij Kraner. Rila
_-t.l V pi ' l|i'! II delil tel' -O lile 1
-oboj ri'Zgovaija!a. Ok I* lli. | ure -ta -kupno zavž"!a Toaleo. I*}! tem pa sta -e zarad" ne-jznan 'azle.ga. bi pri m r-
' m jIt;i m č!«;v* ku ne zahteva!
!• - nha. ->*o»i kli!. Prop; r
Z.-IVZ.I ' > —t 1 i*j—i' •>!>{!!<,' tli je
1 \ li n:-ti;;> rii/irarii-u ia	1
i . ... ; l'7 mHu Alojzij p i ž.i-onem :io
'i/ i. - katerim j«- zamahnii prodi
■ orla jš«-t u bratu i" mu ga z-i
le del -v vrat. ro!;e in pr-a. S
-h eibiiioi Zi'b« II." Ji	ie
, 'oi-ii/ši ?!.-i! Vinko zgradi! na
V sobto zvečer, Ji. maja bo v zabava s plesom v Torontu pri!.-rojaku Muhičn na .'iHK Baib n rust St.	i;j
"Rojaki in rojakinje iz Toron-ji ta ste vabljeni, da so udeležite j t. zabave, ker če več nas bo,; i tem bolj bo uspešno in veselo.]\ V-o postrežbo naui bo preskr-il bel in nudil rojak Miiliič. M Vstopnina je prosta za vse. t Torej na svidenje v soboto!
zvečer v obilnem številu.	:
; ^ jj
j Xaše društvo S. \\ P. J. v M jTorontu prireiii letošnji izlet J ______'	I
tla. Njegova kri je poškropila 11 a vo. Kmalu zatoni jo na posledicah izkrvavitve izdihnil.
Ko je Alojzij Kianer vHel. kaj je storil, -e je v njem. kakor pri svr top:-i mskem Kajnu "buiPila vest. Mimo se je podal k oivžnikom k Sv. Trojici kjer je poved." 1. kaj je storil. Orožniki sf> 2T:i zaslišali in ga prepeljati i v sodne zapore pri Sv-. Lenartu v Slov. goricah. ()rožutki so tragičiH jo pri-I meru bratomora obvo-tili dr-jžavn.v to-^il-t v o v Mariboru, ki' ! j«1 odredilo obdukcijo trupla) j pokojnega Vinka.
j MAMUTA NE ODKO PA VAJO VEC i
Kamiiišlc- g" luamula !i" ho do več t pa -a!\ ki* i«- ) »irde al* oa o--- upa!ij;t. I e" r l< hi!? k a ( 1! Ie« v":h j» 4>t:;nk«»v. .Va-' •■••l<-n> uiii"'ii-tovega. grohji zdaj ž»- ti v. i-s , ker je j n koi* rcuuliran • •» -' ! 1 bko po ti i. m -1 i :' 'i 4 IXevliice Tu li :i:o>t bo kmalu ' j zgra ji-n. L»- r -o ii* i"n-k" m »d-! ■j stavki na « beli .straneb že ori-i pravlji ni. da -preji-mejo mi.se
I v južno Ontario, oziroma slovensko Januarsko naselbino Beamsville na dan *U. jul*-i ja, ilan pred praznikom (Civi-* j holiday).
j Rojaki iz severa, kateri nameravate obiskati naše rojak'-j v tamkajšnji naselbini, poČf< 'kajte tega dne, ker takrat se j Vam nudi lepa prilika obiska-•ti tudi Slovenski izlet.
Več podrobnosti o tem pikniku pa boni Še poročal pozne-fjr, ker za -eilaj imamo izbran
1pro»tor in določen »atno dan »ti to bo tU. julij.
1?učiga j.
I
^ GLAS NARODA" \
^ pošiljamo v staro do- £ i ^ movino. Kdor ga ho- J ^ če naročiti za svoje ^ ^ sorodnike ali pri jate-j| i W lje, to lahko stori. —j i ^ Naročnina za s t a r i ^ ■ ^ kraj stane $7. — V^ ^ Italijo lista ne poši-j
•	8 'i^mo. |
•	b -elo • grodje novih niostnie. } K« »!• kanifii-kega mamuta
j v* iliio č .Uajo pri županu Novaku >»a pr« 'io- v l.jtiMjan >. J K .tmb-ani. k: -o -e T-ik ■ vn-r; bi.idi. da o»tane njihov osa I o-r't \ rodlteoi !! l» • — t ti. -«> ]i;i
-	'--•iji j v -k > O. h. ka j l>< -|o p«.č< i
. - ke-toii. till n«- bo li.'»t*-l
« ieil-e tttlpelji'1 i. S'v»da. pa -o
•	kamni aui ialik br« z skiSe.
liker bolo ko.-ii .- kir.kein pr---: pel jali v Ljubljano da .;:h pr»
-	oariicijo in ohi nijo pred !;»'.-c padi m.
SlovsrncL v
DOMAČA ZABAVA V TORONTU!
II	HI H	V	Kdo bi ne hotel biti z Mayem v f<Padišahovi sen-
mm	|M|I II	W	ci" pri ''Oboževalcih ognja", 4'Ob Vadarju";
H	lili II	I	kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju
■■ _ I	III II I	in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel
II n If I	III LI I	spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu
I I#1 I I	III ■ I	je postavil May s svojim romanom najlepši s po-
I 1UI ft I t U V I spomenik?
IZ BAGDADA V STAMBUL	SATAN IN ISKARIOT
4 knjige, s slikami, 627 strani	12 knjig, s slikami, 1704 strani
VSEBTXA:	VSKBBTA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. —	Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Ne-
Na begu z Goropa. — Družba En Nast.	varnosti nasproti. — Almaden — V treh delih
Cena $1.50	sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na
_ _ „	divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
KRIŽEM PO JUTROVElv:	Cena f3 50
4 knjige, 598 strani, s slikami	u/iMkirTAtr
vsebina:	w 1 m n 11 o v
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kakqj	I 2 knjig, s slikami, 1 753 strani
sem v Mekko romal. — Pri ^amarih. — Med	vsebina:
Jezidi.	Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. —
Cena $1.50	Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
— Za detektiva. — Med Komandi in Apači. —
PO DIVJEM KURDISTANU	Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. -
4 knjige, 594 strani, s slikami	Sans Bar -Pri Komančih. - Winnetova smrt
vsebina: J	" Winnetova oporoka.
Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med	l^ena #o.5U
dvema ognjema.	2 U T I
Cena $1.50	^ knjige, s slikami, 597 strani
PO DEŽELI SKIPETARJEV	Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Konč
4 knjige, s slikami, 577 strani	n0- - Eih njegova poslednja pot.
vsebina:	Cena $1.50 Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit.
Ob Vardarju	Naročite jih lahko pri
Cena $1.50	^
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani	^^^^^^
Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-	^r ^^^
njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50	*
«———————^—————— i ———.
1——————	.i., i......— ■ n	i	.— -,	t	.,	- .. ., , „, ,,	,r,.,--
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK. N. Y.
STAVKA V FORDOVI TOVORANi V MEHIKI
s	.	T 3
j | 1
StJVj'kafji razobesili ameriško za-tavo pri vratih v Foniijt v<> tovarno v meliiškcin glavnem me>(ttt, ko po xa^tavkali, ker družba ni hoteia po-L pUtati kolektivne pogodile z delavsko unijo.
»eLZfl RXBODI^VivTttl
Thursday, May 19, 1938
IU LARGEST SLOVENE DAILY IN U. ». WL

oj za ljubezen
ROMA« 12 2IVUEIUA Q ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
Pivi Ralfov delovni <lan je »bila sobota. Nalašč je svoje delo pričel ta -dan, ker je Lniel izvršiti neko posebno važno delo. In da «ra je skončal, je vzel delo še za nedeljo s seboj na dom. Ko mu v nedeljo zjutraj prinese gospodinja zajtrk, mu prinese 'tudi pismo, ki je .pri£k> po pošti.
Radovedno gloda pitano, ko sede k mizi. Njegov naslov je bil napisan 7. razločno, veliko in značilno p»avo. Rail' maje z glavo, ko odpre pismo, kot bi hotel reči: te pisave ne poznam. Ko pa li-st razgrne in pogleda podpis, se zamuden zgane. Pismo je pisala Rozana Marten.
Pismo se glasi:
**Velecenjeni ^ospotl tlnfctor:—
Ne smete me napačno s eliti in ničesar napačnega sklepati iz mojega obnašanja pr^l sodiščem. Mogoče se vam je zdelo nerazumljivo in mogoče mii-lite, daste mi dolžni kako zahvalo. To je odveč. Votli te, da mi je bilo znano, s kom ste bili v nori od 3. do 4. maja in iz tega morete prav laliko izprevideti, da sem podala ono izpoved samo zaradi svoje sestre. Mnogo rni je bilo ležeče na tem, da se moji sestri ni bilo treba izdati. Kajti po tj n je bila katastrofa neizogibna. Ako pa bi molča-a, bi bili vi brt^zpogojno obsojeni. Ne to, ne ono pa se ni *melo zgoditi in tako sem jaz skočila v nevarnost, da do kaže m va- alibi. Ko bi le slirtrla, da bo kmalu zatem vaša m dolžno t dognr.na vstal priznanja pravega mori lea, bi si iiK/gla to prihranki. Vedela pa sem, da ste nedolžni nad tem umorom,, ker sem samo po naključju izvedela, da stt* bili ono noč daleč od one^a kraja, kjer je bil izvršen umor.
Ker moja sestra ni mogla pričati za vas, sem morala jaz storiti. In to je vse. <"'e pa mislite, da ste mi dolžni kako hvaležnost — potem mi poma^U**1 mojo sestro odvrniti od na-daljnih nemirnosti. Svojili rok ne morom več držat* nad njo, ker se moram rtd nje |>oploviti, ker mi je nemogoče, »la bi svojega srvaka z molkom o vsem tem, kar vem, varala in bi še dovolila, da ^kinbi za nietie v svoji hiši. Želim vam vso srečo k Vaši rešitvi iz nevarnosti.
Rozana Marten."'
Z velikimi očmi i«n bledega obraza gleda Ralf na pismo. To je bil tedaj povod za njeno obn-ašanje! Sfcnb za poštenje za «estro je gnala Rozano Martenovo »do tega, da se je razgalila. Ralf bi -e mogel zadovoljili s to izjavo, toda na čuden način to ni bilo. Nrkaj v tem pismu ga je razočaralo. In zmerja se z norcem, ko je samo za trenutek mislil, da se je Rožami hotela iz ljubezni do njega zanj žrtvovati.
Toda — ali je v tem pismu tgovorila resnico? Zakaj ga je potem tako prodirajoče pogledala, ko je podala svojo iz-oove<l, tako proseče, tako--T? Ali je bil tedaj tako domišljav, da si je mi>lil, da. ga je ženska z izrazom globoke lju be<zni pogledala! Ali se je varal? Ali je bil v njenih očeh samo strah za .sestro! In prav nič zanj?
Sam sebi se fldi pomilovanja vredon, ker se to požrtvo-valno dekle ni zanj zanimalo z gorkejšimi občutki. Mogoče ga »i niču je, ker je varal njenega rvafca, ker je bil v ljuhavnih raizme rali z njejio sestro? To se mu naenkrat z<li najhujše I<azen za njegov greh. Neznosna se mu z*li misel, da bi ga Roznna Mai«t<mova megla zaničevat i.
Kaj naj -tori? Pri duši mu je. kot da si mora dobiti trotovo*t, da tedaj v «iodnijski dvor.uni ni mislila nanj, da se ji je celo zdel zaničevanja vreden.
Tek ga mine. Skodelico porine od sebe in pismo šo enkrat prav počasi prebere in vsako besnelo natančno pretehta. Iu čudno imu je — zdi re mu, kot ^la med vrstami stoji nekaj drugejra. Z njoga je prihajala neka tekočina, kot bi ga božala in tolažila nežna, dobrotljiva roka. Mogoče so iz tega pisma 'rapuhtev-ali nuignetični "toki zanj, tako da čuti, kake občutke je morala imeti Roza na. ko je pisala to p'smo.
Prav gotovo ni bila tiuka .kot njona sestra. Groba in zaprta se mu je zilela, ko jo je tspoznal; zdela se mu je samo prijetna spremljevalna prikac.en Uršule. Zlasti L<e, ker ga je pogledovala tako resno, tako očitajoče, kadar je prišel na ob i« k in je šla mimo njega z nt-miim pozdravom ali pa samo 7 nekaterimi besedami. Sedaj spoznava, zakaj je to delala
—	vedela je, da je imel s ,sestro nedovoljene razmerje — in to jo je trlo.
Da je bila poltena in zelo občutljiva, je bilo videti iz vsake njene beseile v pismu. Hišo svojega svaka je tedaj zapustila, da se ji ne bi -bilo treba .kazati, da je h i na vik a. Iti se sedaj je v tfkrl*4i za rani i sestre, bala se je, da bo še nadaljeval nečedno igro z Uršulo, celo sedaj še, po vsem tem, kar se je dogodilo. Kako se je mogel prod njo opravičiti, oprostiti f Kiiiko je mogel pri njej doseči, da bi imela o njem kaj boljše mnenje Zadnje čase ga je bilo zOlo sram, da se je i*ustil zapeljati v tako rasnneije z Uršulo, toda tako sram, kot danes, ga ni bilo še nikdar. Iu ne ve, looliko hi dal, da bi Rozana imela o njem kaj drugačno mnenje.
Toda kako, na kade način? Ko bi se mu le posrečilo, da bi mogel ž njo sam govoriti, ako bi ji mogel povedati, kako zelo obžaluje vhc, kar se je zgodilo iu da ne bo nikklar več podlegel taifci M*ku*njavi. Kdaj 1 >o zapustila hišo svojega *vn ka! Kara se ibo obrnila?
In naenkrat m« je jamno, da mora ž njo govoriti, ker — da — ker run je podala draga, nmogo dražja in ljubša kot kidaj poprej kuka drugia žena. Ugaja mu zaradi svoje stroge .pravičnosti, vsled svojega plemenitega enačaja. Dozdeva se mu, do ga je mino zanimala in kot da mu je samo ne-* rečna strašit do Uršule zaslepila oči in čute.
Kako hi ise mogel ž njo swtati? Da bi šel v lwšo njenega svaka, je foHo nemogoče, kajti tidaj bi se srečal tudi z UimuIo in nje po svoji volji ni botel nikdar več srečati. Na kale cm drugem kraju? Dekleta, kot je Rozana sicer morejo v junaškem sa možata je van ju /prevzeti nase noiwrnerno krivdo, toda — nikdar se ne .bi dnznila s kakim moškim se < dogovoriti aa kaik skriven sestanek, pa naj bo kakonšenkoli. Ne — samo na en način jo je bilo mogoče dobiti za razgovor
—	ko bi v blkzim njenega doma preža! za njo in bi jo prisilil, da govori i njim. To mu je »bilo ja*no, kajti toliko jo je pozznal
POZDRAVI
obilo smeha in upam, »la sta oba poročenca vzela vse le za tdribro. Ko je bilo vseli ceremonij konec, s>mo se pa podali vsi v hi£o in skoro jo manjkalo Rifbnieana, da 'bi malo raztegnil prostor, kajti plesali smo, kolikor smo pač Miogli, zraven je pa se Mr. Schwa snick skrbel, da ni bilo žeje, njegova žena pa, d.i nismo bili lačni.
Xeve.<fa sama nam je dala pa še stamknrj ki želodec porušiti. Rečem, da je še vedno boljše meso kot pa se ga tukaj dobj.
Pozno v noč snm se razšli, medtem ko je še vsak posebej ,voščil Mr. in Mrs. MUtlien obi-lo srečo v tej novi domovini.
Cast srnlo inn4i se tudi spoznati z Mr. .Joe Knairsom ter Kdv.;irdom, njegov i 111 bratom, Mr. 'Prlmšarjenu Mr. Obrezo tor njegovim sinojn in Mr. Kuivi.-oni, kateri pa ni v sorodu z L* >ri omenjenim
K 1 sem že rit al ** Zgagovi koloni, jc Mr. Ubrezi sproten i.zd< lavee klobat- in bi bilo dobi o, ko bi bil š,- tukaj okni i Božiča ,da bi nam jih 011 napravili, ]M>tcm 'bi 1 a že zagotovo verjeli, da-li so okusne ali ne. Mr. Obre.-vi ima trrli v Jefferson svojo sestro omoženo z Mr. John Kovišče.tom, pri 'katerem «1110 se Iznašli v ponedeljek Ifi. maja. Tmajo dobro •<.(!»delano farmo ter zelo čedno ži-vino; vidi se, da so vsi vzorni delavci, ker tako dobro naipredu jej.. ('u. dil sem se njih sinu, ko je še tako mlad fant. pa že dobro molze krave. Mislim, da je 4 r-rmofed. Le tako naprej! Želimo \\am obilo napredka.
7ii\ 28. maja nas pa zopet čaka veselje, kajti v Slovenskem d011«] se zopet vrši ples in pa zraven Še pojedina in to vse skupaj za borili 50 centov za odraslo, za otroka do 14 leta 25 centov. Tirrak bo rzbonia orkestra. Pričetek ob 8. uri zvečer ter do 2. uri zjutraj. Upam da se zopet veselih obrazov snidemo kot po navadi in še v več»em številu, kajti žal ne moro biti nikomur, kxior se vde-le/i.
Unam. da bodo tudi še naši gozdarji tulca i, ter se tudi oni z nnmi razveselijo. Vabi ieni ste torej visi, kot tudi Mr. Ter-ček, naš urednik (11 a* a .Naroda, ker uipam, da se ie sedaj že toliko pozdravil, da bi ga t**di on lahko že cnkniil en par čas ru 'nega.
K sklepu pozdravljam vse r jake in znance po širni Ameriki.
Fmnk aM-le.
NAJMODERNEJŠE KURIVO TEKOČI PLIN.
1 rodno se odpeljem s pa mikom Normaiulie čez Atlantik v svojo staro domovino, po-pozdravljarni svojo ženo Marv Spola r, svoje sinove Allberta, Adolfa. Andreva ter hčeri Olgo in Mici, brata Franka, njegovega sina Rudolfa, njegovo ženo Marv in Toneta Vičiča, Martina in Mary Keržan in vse ostale prijatelje in znance.
Srečno sem dospe] v New Yonk -ter bil prijazno sprejet v uradu S! oven i e Publishing Co., ki mi je vse potrebno preskrbela za potovanje.
Prav posebno se zahvalim Mr. Franku Sakserjn za vso njegovo postrežbo ter priporočam njegovo |H>tniško družbo vsem rojakom ter jim zagotavljam, da bodo vodno zadovoljni s pi strežbo, kadarkoli bodo v kateremkoli oziru o-brniLi na njo.
Zal mi pa je, da v urad.11 nisem našel Petra Zgago, Verj sem ga /del videti, navzlic telim, da -e včasih zlaže, toda nje.govo pisanje je zelo zanimivo.
Sp<-znaI pa som se z Mr. H11-detoni, ki je prijazen in vsesja -ip< šlovanja vreden mož. Mi. I hide lx» .'». julija s parnikom Bremen vodil izlet v staro doni« vino in priporočam našim rojak«-m. da se mu na t« 111 rz lotu pridružijo, ker seio pr«*pri čan, da bo ta izlet sprotno vo
VSE P A R NIK E
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zastepa:
SLOVENIC PUBL. CO.
YUGOSLAV TRAVEL DE1T. 216 W. 18th St., New York, N. V.
■ ' "	■ ■* -...J«.«	.Ml, » '< II mi.i	• - » • ....... ill'P WIII'FI.' Mil fa .,>■. ,">( II III JII
nicku na farmo, kjer živi dm- John Kovščetom, pri 'katerem j gib pli žina MKkliča začasno. Pred hi- «mo se Iznašli v ponedeljek lfi.'obeli b
Ne moreni si kaj, da bi se zopet ne oglasil i« te naše ljub-' Ijene naselbine, kajti novic je 1 vedno dovolj, saimo roka je malo pretrda v pisanju, da hi poročal vse o dkraja.
Torej,Materin dan so tuikajš. nje žene v Žiberših namreč, prav lepo praznovale in sicer pri Mr. in Mrs. John Kaučiču in sicer kar za nanovo postavljeno garažo, katero so lepo okinčali od znotraj ter si postavili mize in seveda tudi dosti naložile mm je, vsega namreč kar s j -želodec poželi. Ker .pa niso žen-ko rade same, so tudi nas moške povabile in tako smo se prav lepo zazaba-va<M.
Torej livada vam vsem za Hh*ilo ipos-trewbo. Še poprej, kot je bilo vsega konec, se pa raznese vest, da je naš prijatelj Floyd Mik lie dobil svojo ženo, sinčka ter hčerko iz stare domovine. Kaj sedaj storiti? Treba je bilo pač nekaj ukreniti, <ka;1i imamo pač svojo navado, da katerega tudi civilno poročimo. pa 11:1 j si l.-odi ob 25-letniei ali t i ofli taki priliki, ko 111«.ž dolbi svojo liolj-so p.do-
vico iz domovine.
IMtio se nas zbere precejšnjo število in hajdi 'k Mr. Selnvas-nicku na farmo, kjer živi družina Mlvkliča začasno. Pred hišo se vstavimo ter hiti takoj eden notri ter zahteva, da prideta ven Mr. Miklič in nje-gclva žena, da jih bo višja instanca še po ameriško poročila.
Seveda so bili vsi iznena-deni, ker kaj t;*kega niso pričakovali. Po nekaj minutah se pa vendar pri kažeta hiše, I nakar je godec zaigra! poročno 'limino itn vsi navzoči so jima n:-zdravili ter jima želeli obilo sreče in blagoslova v nadalj-nera življenju. Nato se je Šole izvršila poroka pod višjo in-štanco, katera je bila seseda ženskega spola. Bilo je pač
NAJBOLJŠE STAROKRAJSKE, j KOSE IN MOTIKE NA SVETU j
RAZPOŠILJAMO NA VSE KRAJE — j Poštnino plačamo mi. — Pošljite poštno nakaznico z naročnino.
KOSE, zvajip STO NIC H. 2«—28—SO—32 I
palcev citrtife, z rinko ............$2.50 '
KOSE poliranke. lK>lj ozk»-. Kimo 32 I
paloev............................$1.30
KOSI.^«'"A, javorov les. po ..........%2._
BRUSIL.XI Bergamo BKI'SI......50c; I
holjftj ..........75 c
KI.KOAI.VO ORODJE, kladivo, težko
oh t ro ........ ................. T?_
«RPl za kl.-p.itl. |to..................90c f
RIBEŽNI u »epi, lil,aij po ......:.$1.50 ]
PLANKA^E, riifnii kovane. 6 do 8 '
funt. težke. jh> ..................$3.60
Vemfke bi Ivne BRITVE...........$2 90
.MOTIKE, rot-no kovane v Jugoslaviji |
P° ........ $1 25; vefje ........$1.50 ;
n'asu»v napišite samo: f
STEPHEN STONICH
CHISHOLM, MINNESOTA	i
; Zunaj v širem svetu že marsikje rporaihliajo za kurivo tako imenovani tekoči plin, ki pa i je pri nas še precej neznan.
Tzvor tdkočega plina je prav za praiv tam, kjer izvira petrolej ali pa zemeljski plin. Priti ohkajo ga pa še na druge načine, ko predelujejo petrolej, in sicer po določenih načinih. Te-keči plin imenujemo ogljikove vodike, ki so navadno plinasti. Kadar pa te pline dovolj sihla-dimo ali /pa kndar ji.li tlamo od rasmeroma majhen pri Hišk, se ti plini spremene v tekočino. Zlawti trije plini so, ki <n kot tekoči plin uporabni. Ti so: propan. butan, Uobntan. To so ka.ipa la znanstveni kemični izrabi. Prav za prav vele poljudne razlage, da to ni^o pravi i#Jini, mar\r<H' nekaki hlapovi čisto lahkega bencina. (V je ta bencin sestavljen iz pro,pana, -?e spremeni v hlan ob na-v.vd-uen» zračnem pritisku pri minus 43.5 stopin*ab (Vizija, butan T>ri plus 0.5 stopinje Celzija, is« bntan pa pri mimus 10.2 stopinj Celzija.
Ditnge sestavine- zemeljskega nI i na sta met lian in en than. Oba pest. nota tekoča šele pri mnogo večjem pritOslcu in pri ininogo nižjoin vrelišču. Oba ta dva i»li na, zlasti pa met lian. sta tudi v našem mostnem plinu. Mi than ne postane t»>koč • ri navadni tonlini. četudi bi ura deli pod še hu.;ši pritisk, tirH aethan zaliiteva hudeg-i riiti-ka. Iz t»' «*kolM<:sti >o našli itH>/n<ts-t, d:i s*'>tavm' pline ločijo. N:ypr:»'vijo jih tekoče (er p<N*jii"ii spuste -ipnhteti. Ko iypulitita mot lian in aethan. o-M a lie jo še tekoči ostanki drugih plinov, nak ir izločijo iz obeli laitanov še propan.
Tekoče pline sliranjnjejo v icklcnih ali alnminijskUi posodah, ki so podobno narejene kakor tiste jeklene "steklenice" ki v njih shranjujejo kisik ali ogljikovo kislino. Medtem ko morajo ipo-sode za stisnjeni svetilni plin ali met lian vzdržati na vsak kvadratni centimeter *200 kilogramov pivti-ska, ira propan tlela samo 24 kg. inobiih?m le 10 kir in navadni bntan celo le 7 kg na kvadratni centimeter. Zato pr-vrle za te pline niso tako močne kakor za svetilni plin-"jirad i tega so tudi mnogo la-žie. Za kurilno vrednost 10,-000 toplotnih onot jo pri stisnjenem mestnem plinu treb-' posoila. ki je kakih 10 kg težki, pri methanu in propanu je težka samo kakih 5 kig, pri tekočem plinu pa le 0.8 kg. En kilogram tekočega plima daje to-'iko tcplote, kakor '» knbični •notri mestnega plina.
V na^*-:ulni.h .TKvsodab za tekoči plin je navaklno kg te kočoga plina ter nairiolnjene posode tehtajo kakih 25 .kg. Ro ton4i precej priročno in lahlke. V njih ie toliko tekočega plina, da kot kurjava zaleže prav toliko, kakor če bi porabili 40 ku-bi/mih metrov mestnega plina, kar v i-red njem gospod i njst\n zadošča za 4—fi tednov.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
sp
dil in IhmIo rojaki, ki bo lo po tovali ž njim, imeli dovolj žaba ve iu razvedrila, ne glede na to, da bodo do Ljubljane potovali brez vsake brige in skrbi.
Nekaj časa nameravani o-stati v svoji domovini in kadar ^e vrnem, želim, da zo.p«'t vidim svojo družino in svoje prijatelje in znanee vse zdrave in čile.
Pozdravljeni vsi in na svidenje!
Andrej Spoar, na potu v &t. Peter pri Novem mestu.
ŠTORKLJA NA DR-2AVNEM MOSTU
Sre<li najživahnejšega prometa se je oglasila zjutraj na državnem nnostu v L.ubljani štorklja, ki je darovala 40-let ni zasebnici Mariji Dimnikovi iz Pobrežja z^lravega, kropkegi otroka. Reševalci so mater z otrokom -prepeljali v porodnišnico.
KRETANJE
PARNI KO V
SHIPPING NEW,S
21. maja:
Haturuiu t Trat 25. maja :
Queen Mary v Cherbourg
27.	maja:
Bremen ▼ Bremen
Pari- v Havre
28.	maja r
Con te dl Savoia v Uenoa
1.	Junija:
New York v Hamburg Aquilauia v Cherbourg Norma nil le v Havre
3.	junija:
Euro|ia ▼ Bremen
4.	junija: tioma v Genoa
7.	junija:
lie de France v Havre
8.	junija:
Queen Marj v Cherbourg Hansa t Hamburg 11. junija: Rez t Genoa Columbus * Bremen Champlaln v Havre 15. juuija:
Normandie ▼ Havre
Aquitania v Cherbourg
Bremen v Bremen 1& junija:
Conte ill Savoia v Oenoa 19. JUIlijn :
De Grnsse v Havre
21.	Juulja: Europa v Bremen
22.	junija:
Queen Mary v Cherbourg He de France v Havre 25. junija :
Vulcanla v Trat 2». juuija:
New York v Hamburg Normandie v Havre
Aquitania v Cherbourg
2.	julija: Bremen v Bremen Chain|>lain v Havre Rei v Genoa
SPOMIN JNA STARO DOMOVINO
Nasi K
raji
ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7V2 inčev
Ta ktasna zbirka, vas stane samo
SPADA V VSAKI
SLOVENSKI DOM
Na|iečia zaloga slovenskih knjig v Ameriki!
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka fNtmeui inese«-, dru;ut dnu iu tretja pa leto. l>n nam prihranite neitotrehncga dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročul-no pravočasno (»ravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo l»a plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izme-l zastopnikov, kujih imena so tiskana z debelimi črkami, ker ko upravičeni obiskali tiim; druse naselbine, kjer je knj naših rojakov nas^ 1 jenih. Zastopnik bo Vam izročil utrdilo za plačano naročnino
J
V knjigarni "Glas* Narod*lahko
dobite vsakovrstne slovenske knjige
naših priznanih pisateljev: Cankarja,
Tavčarja, Jnrčiča, ^Preglja, Kmetove J
Milčinskega, itd. . . V salogi imuno
• i
prevode del svetovnoznanih mojstrov; Gospodarske, gospodinjske in poučne knjige . . . Igre, pesmi, zemljevide«
Ljubitelji lepe knjige naj piiejo pe cenik knjig, ki jih imamo y zalogu
(Dalj« prihodnjič.)
»Cl IV M \B»DV (Dep. e ) 21» W. Ulll Slreel. Itew Ytrfc ^J^
CALIFORNIA:
San Francisco, Jaeub Laushln
COLORADO:
Puehlo, Peter Culig, A. Saftič Watsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA:
lndiaiia|K)lis, Fr. Zupančič
ILLINOIS: Chicago, J. Bevčk CU-ero, J. Fabian (Chicago, Cicero
In lliinoia) Joliet, Jennie Bamhicb I^a Salle. J. Spellch Mascontah, Frank Augustla North Chicago iu Waukegan. M'ib
Warfiek
MARYLAND:
Kilzmiller. Fr. Vndopivee
MICHIGAN:
Detroit, L. Ptmnkar
MINNESOTA:
Chlaholm. Frank 0««uže, J. Lr!canl«-ii E!y, Jos. J. Peshel E velet h, Louis Gouie
..Ctilhert, I^ouls Vessel Hibbins. John PovAe Virginia, Frank Hrvatlch
MONTANA:
Rounduf). M. M. Panlan Washoe. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderick
NEW YORK: Cowanda, Karl Strniaha Little Fall«, Frank Maala
OHIO: Barlierton, Frank Troha
Cleveland. Anton Bobek, Chaa. Kar-linger. Jacob Resnik, John SlapniK (iirard, Anton Nagode Lorain, I^ouis Balant, John KumSe Youngstown, Anton Kikelj
OREGON;
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer. Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale In okolk-a, Mrs. Ivana
Rupnik Ex|»ort, Louis Supantit Farrell, Jerry Okorn Forest City. Math Kami a Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Feren^hak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne. Frank Balloch Midway. John Žust Pittsburgh In okolica, Philla Proear Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Seitifrer West Newton. Joseph Jovan .... WISCONSIN. Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Hwkjrfi WYOMING: lto< k Springs, Louis Tauehar l>iamondville, Joe Rollcb
Vsak zastopnik izda poMOo za svo-to. katero Je prejel. Zastopnika teplo priporočamo.
UPRAVA "GLAS NARODA"
_
h slovenskih naselbin
v LITTLE FALLSU SE VEPNO ZABAVAJO .