Soboto. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSK ŠTEV. (No.) 9. CHICAGO, ILL., SREDA 16. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY, 16, 1924 R^O DP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. LETO (Vol.) X. Slovenski katoliški shod v Chicago« VELIKA SLAVNOST SE OBETA PRIHODNJO NEDELJO V CHICAŠKT NASELBINI. — NASTOPILO BO NAD DESET GOVORNIKOV. — SHODA SE UDELEŽI GL. ODBOR K. S. K. J. REŠKO VPRAŠANJE REŠENO. ,'hicaški Slovenci se z veliko Viaudušenostjo pripravljajo na nedeljski shod, kjer se bodo po dolgem času sešli skupaj katoliški Slovenci iz domače naselbine pa tudi iz vse okolice. Iz bližnjih naselbin, kot So. Chicago, Waukegan, Bradley, loliet. itd. se sliM veliko zanimanje za ta shod. Prirejen je s tem namenom, da se katoliške Slovence na tem shodu bolj zbliža, bolj seznani med seboj in bolj nauduši za skupno delo. ki ga »k1 nas zahtevajo naša društva, naše časopisje 111 sploh vse nase javno življenje. ODVETNIK LINCOLN PRIZNAL, DA JE UMORIL .. SVOJO ŽENO. AMERIŠKE VESTI. Ubil jo je, ko je ona ustrelila svojeva lastnega brata. — Da bi umor in slučaj za-kril je oba sežgal, tako izpoveduje. Aurora, III. — Tisti Warren I I 1. Lincoln, o katerem se je že j to Jugoslaviji. Ni li to smešno." I pisalo pred kakimi osmimi me-1 Radovedni smo pod kakim, po-; sec i. Italija bo anektirala Reko, Jugoslavija pa dobi Baroš in Delto. — Konferenca male antante končana. Belgrad. — Reško vprašanje je sedaj formalno končano. Za-! stopniki Italije in Jugoslavije so prišli do kompromisa, da Jugoslavija prizna aneksijo Reke h Italiji in slednja prizna Baroš in Delto Jugoslaviji. Cela" stvar in to poročilo zgle- j da zelo hinavsko in kramarsko. J Torej Jugoslovanski zastopniki naj bi priznali aneksijo Reke I-taliji. In slednja Baroš in Del- Na tem shodu bomo slišali sccj. cia je misteriozno izginil,1 ^oji, in kateri Jugoslovanski za-marsikaj. kar do dosedai še nis-' ,, katerem so mislili, da ga je u- stopniki so to priznali. In Itali-mo slišali, ker nismo imeli ta-(1>ila lastna žena in njen ljubi- Ja* kakor bi ^ direktno norce kih prilVk. da bi se sešli na ta- niec, je sedaj zapleten sam v kih sestankih. strašni hudodelski slučaj. IJn-( Naselbino bo na ta dan pose- C(,in je p0 poklicu odvetnik in1 delala iz Jugoslovanov, ko pravi, da prizna aneksijo Baroš-i in Delte h Jugoslaviji. Torej ar.ek- til glavni odbor naše najstarej- izkušen vrtnar, s katerim pokli-j sii° ,astne je priznala.1 še in najmočnejše podporne or- Com se je zadnje čase večji del' IT»edtem. ko je po roparsko anek-| »anizacije v finančnem oziru l,avil. Živel je blizu mesta Au-! tira,;i ce,° slovensko Primorje, naše dične Kranjske Slovenske! rora na neki farmi, kjer je gojil Istro- Keko in nckai Dalmatin-} Katoliške lednote. Med temi od-• vrstnarstvo. skega otočja in zemlje. Ta slu- lirnimi tmct; Kn tndi novi Du-i 'r t • i • - m • i čaj jasno kaže, kako slabi so iu- iicnimi go>u, no luui no-\ i wu ; redaj. ko je sam izginil in ko 33 , . ' ... ... ' Imv-ni vod i -i K^Kl Rev Luka • 1 1 • » 1 : ! goslovanski Mussiliniji, Llovd no\ni \ouja rv^ixj. xvr\. i.u^.i Se .e govorilo, da je bil umorjen' v, .... -. t (leorgi in C lemenceau-vi! po svoji soprogi in njenemu ljubimcu nekemu Soupu. kate ri pa je bil, kakor pozneje pojas-neno njen brat. Zatem je še dvakrat izginil zaj Rojaki velik dan bo vSO gotovo dobo. Policiji se je pri-' naseloino m vso okolico. L dele- styar yideti čudna jn je za_ zite st* tesja shoda vsi do ma- Gladek. ki bo imel v nedeljo do poldne slovesno sv. mašo, katere se bodo vdeležila vsa katoliška društva v/ naselbine in od dru-trod. i čela preiskavati že lanskega ok- lega. l akih (lnevov nimamo) tf)hra Kakor hitn> je Lincolt vsak dan. Zato se pa sedaj tem sijajneje odzovimo tenur klicu. ki nas kliče na skupni sestanek prihodnjo nedeljo. V prihodnji številki prinesemo natančni provram shoda, na katerega opozarjamo črtatelje da ga pazno prečitajo. zaznal, je okoli 20. oktobra zopet zginil in ni se prikazal do Iz Belgrada se dalje poroča, da se je konferenca male antante zaključila in da bo Jugoslavija odslej imela proste roke na Balkanu. To, da je neki tudi I -talija priznala Jugoslaviji. -o- ZRAKOPLOVNA TEKMA O-KOLI SVETA. London. — Angleški in Ame- cno pogledati na dno. In res policija se ni motila. Takoj p9 temeljiti investigaciji, je mož priznal, da je zapleten v misterijozno afero. Včeraj je bil temeljito izprašan od policijskega načelnika mesta Aurora in je tako le izpovedal : "Moja žena mi je začela biti nezanesljiva, po mojem domne-gene^al De Metzl Pokojnika je vanju. Nekega dne sva jo z So- zadnjih dni. To je pri policiji! riAk' zrakoplovci so podpisali dvignilo še večji sum. ki je skle-j pogodbo, da se vdeleže skupne nila, kakor hitro ga dobi v ro-' tekme s zrakoplovi okoli sveta, ke prijeti, in stvari bolj natan- Angleški višji krogi bodo za pripravili bogate FRANCOSKI GENERAL GOVORI OB GROBU NEMŠKEGA SEPARATISTA. Berlin. — Ob odprtem grobu, v katerega je bilo položeno trvip-lo umrlega separatističnega voditelja Orbis Heinca iz porenja je imel daljši govor francoski^ zmagovalce nagrade. -o- povzdigoval kot prijatelja Fran-| upom našla govoriti z nekim coske republike in je dejal, da je postal žrtev tistih elementov, ki so sovražni Franciji in ki zadržujejo nalašč proce? v okupiranem ozemlju. -o- JAPONSKI "JEN" PADA. Tokio. — Poroča se. da je za - FRANCIJA BO SLEDILA ANGLIJI GLEDE RUSIJE. London. — Ako bo angleška vlada priznala uradno sovjetsko vlado, ter ji odpustila predvojni dolg, tedaj pravi neki francoski diplomat bo to storila tudi Francija, da dobi gotovi del ruskega trga zase. To pokazuje, da so zavezniki čisto navadni kramarji^ ki store to. kar jim bolj kaže in nese. čela japonska valuta padati. Jen je padel že parkrat na Borzah. Vlada je v velikih skrbeh radi tega. Padec jena povzroča velika posojila, ki jih je vlada zadnje čase naredila v tujezemstvu. ŠPANSKI KARDINAL VRNIL DOMOV. Gijon. — Vsled silnega viharja. ki je razsajal ob tukajšni breži možem, ki je imel avto "roadster." Našla sva ga v hiši in ko je naju zagledal je pobegnil. Potem me je skušala zastrupiti. Kava, ki mi jo je servifala je imela čuden okus nekega dne. Poklical sem dr. Murphya, ki ga je preiskaJ. Potem nekega dne sem zamenjal mojo skodelico s Sou- sedel celo noč. Drugo jutro sem povo, ko sem zopet sumil. In po-/še1 nazaj v hišo in našel tako sledica je bila da je bil Soup bolan. Potem sem povedal nekega dne Soupu celo stvar. Rekel mi je, da jo ni treba razgaliti pred javnostjo, pač pa da če SE se ločim od nje. da on nima nič proti temu. Potem mi je nekega večera dala vročo čokolado vsem drugim pa kavo. Takoj sem sumil. Nisem jo pil. Pač pa sem mi se je potopil parnik Gon-chita. Siloviti viharji divjajo ob\ rekel, da jo bom dal preiskati. celem obrežju. -o- ANGLESKI ŽELEZNIČARJI ' GROZE S STAVKO. London. — Organizirani vla-kovodji so grozili včeraj, da za-stavkajo, ako se jim ne ugodi, kar zahtevajo. Pogajanja med njimi in zastopniki vlade so baje prekinjena. Soup me je tolažil in jo je potem proč zlil. Šel pa je nad mojo ženo njegovo sestro in jo o-kregal. Žena se je razjarila šla je v spalno sobo in prišla nazaj s samokresom in je trikrat u-strelila na Soupa. — V tem trenutku sem planil na njo, prijel za samokres in- v metežu mi je prišlo železo od peči "poker" v roko, s katerim sem jo udaril nad levim ušesom. Padla je v nezavest. Ona in brat sta umrla. Šel sem v cvetlicnjak in tam pre- kot sta ostala oba ležeča mrtva. Soupa sem zanesel na posteljo in sem mu odžagal noge in roke, potem sem ga nesel v cvet-ličnjak in sem ga v peči sežgal. Potem sem naredil isto s telesom svoje žene. Pepel pa sem potem zakopal." Tako je izpovedal 'Lincoln policijskemu načelniku. Cela stvar pa še ni jasna. Oblast ne veruje tej Lincolnovi izpovedi, da je umor izvršil tako, kakor je izpovedal. Najbrže bo tako, kakor policija sodi, da bo Lincoln zapleten in odgovoren za smrt o-beh, tako Soupa kot njegove žene. Izpraševanje se bo vršilo naprej in gotovo je, da se bo zločin še bolj odkril. — Washington. — Vladni statist ikar ji podajajo v svojem poročilu številke o skupnem narodnem dolgu ameriškega naroda. Skupni dolg zvezne vlade, posameznih držav, okrajev in občin znaša nad $32,780.517,000.00. To je ogromna svota, ki jo uprave dolgujejo narodu, za razne bon-de* in druge stvari. Pomisliti je treba tudi koliko obresti se mora plačati od teh ogromnih dol-i gov. Ni čuda, da je treba plačevati tako visoke davke. — Washington. — Kolikor se da dosedaj sklepati, tvori pretežno naklonjenost v demokratski stranki bivši zakladnica^ W illiam (I. McAdoo in bo skoro! gotovo z veliko večino nominiran kot kandidat za predsedniške; volitve na demokratski konven-j ciji. ki se bo vršila junija mese-t ca v Chicago. — Chicago. — Standard Oil Company je te dni dvignila zopet ceno gasolinu za cela^ d vaj centa. Sedaj stane galono ga-solina 18 centov. Znižanje, kot je videti- je trajalo samo nekaj časa. najbrže zato, da je veliko ljudi avtomobile kupilo. — Philadelphia. Pa. — Senator Magnus Johnson takoimeno-vani "dirt farmer" je na banke-| tu tukajšnih financirjev ognjevito okrcal ameriške bankirje. Dejal je. da so slabih farmarskih razmer krivi edino bankirji, ki odirajo farmarje s posojili itd Prizadeti faktorji so baje pričeli vpiti proti njemu. Ko so pa utihnili je Johnson zopet lopnil po njih. Tako je gospode na banketu pripravil v zelo slabo voljo. { — Siux Falls, S. D. — Tu-j kajšna tvornica. ki je last Dem-i ster Milling Company, kjer so izdelovali in popravljali far-nuirske poljedelske stroje je pogorela zadnjo soboto večer. Materialna škoda se ceni nad $200,-000.00. N — Chicago. — Sodnik Borrel-li je izdal sodno povelje, da se prime Robert Becketa bančnega uradnika West Madison Street Banke, ker je osumljen, da je poneveril iz bančnega fonda $32.-650.00. — Watertown, Wis. — Sloviti zdravnik Dr. Werner, do katerega so imeli ljudje silno veliko zaupanje je preminul te dni v starosti 67 let. Bil je vedno praktičen vzoren katoličan. Bil je član Kolumbovih Vitezov in še drugih katolišikih organizacij. — St. Paul. Minn. — Kmečko delavska stranka se regTupira-Več notranjih preuredb bo sledilo v stranki. Sliši se, da bo prišla stranka pri predsedniških volitvah s svojo listo na plan. — Albion, Ia. — Farmarska Zveza bo ustanovila in začela s posebnim zavarovalninskim oddelkom za živino. S tem bodo farmarji lahko zavarovali pod gotovimi pogoji tudi govejo živino, konje in prašiče. — Newark, N. J. — Včeraj zjutraj je udrlo v prostore Pierce ( Butler and Pierce Co. kjer je imela družba spravljeno po vladnem naročilu več zavojev stare viške, deset moških, ki so par paznikov s samokresi prisilili k predaji. Naložili so na avtomobile do $100,000 vredne viške in pobegnili neznanokam. -0- ŠIRITE LIST EDINOST Iz Jugoslavije POLITIČNE NOVICE. — MINISTRI PRI KRALJU NA POSVETU. — RAZNOTERE DRUGE NOVICE. -o- Ministri pri kralju. j nenje. Prvič je povabil k molitvi Belgrad.—Danes 21. dec. jej naš veliki zvon svoje farane, ka-kralj sprejel v audijenco več mi-iterim se je bralo na obrazih ga-nistrov. I)r. Ninčič je kralju po-1 not je in veselje. ročal o poslednjih zunanjepoli-! Železn£kTnesre$a. ticnih dogotkih. posebno o izi-| Te dni sta y Cakovcih pri Vu- tin volitev na Grškem. Ostali ministri so kralju poročali o svojih' resortnih zadevah in ga informirali o političnem polo kovarju trčila dva vlaka. Nesre- v.« ča je zahtevala več človeških žrtev. Aretiran je uradnik postaje L Milan Nedeljkovič, ki je baje za zaju v državi.— lakot zvečer sei, • - ^ , • - . ... . . 3 . . krivil nesrečo, /eleznica ima je vršila seja ministerskega sve- , , v „ , __ . : škode okoli 2 milijona kron. ta. Najprej so razpravljali o j - Razne nesreče. Y tovarni "Cinar" v Celju si iučavničar Frano Ži~ splošnem političnem vprašanju Nato so pretresavali razne kom-j ^ tovarni binacije. ki bi naj rešile težko k zlomil kij bret čelno kost in si je ranil tudi možgane. Prepeljali so ga v krizo režima.— Glede demisij mi nistrov dr. Jankoviča in l"žu- noviča še ni odločeno.—Kakor ( bolnico, mož je smrtno nevarno kažejo vsi znaki, sedanji režim j ranjen. — Pri spravljanju hlo* hira. ker zahteva Hrvatske in dov je padel v Ki kriških gozdih Slovenije po autonomiji še ve- gozdnemu delavcu Francu dno traja in je vedno krepkejša. Kremžarju hlod na levo nogo in a . --mu jo zlomil. Pripeljali so ga v žalostna smrt. i ti- 1 1 1 - u , , , , . .ljubljansko bolnico. — Voznik \ ponedeljek dne 24. dec. jfl r £ .... ... • ,f -, , , I'rane Sustar v Podgorici si je v larenini pri Mariboru <10 le te- la žalostna smrt učitelja Vladi-inirja Skrbinška. Bil je na lovu in se je potem ustavil v gostilni. Ko je plačeval, je zadel s puško ob mizo; pri tem se je pa puška sprožila in kroglja je zadela Skrbinška v glavo. Bil je takoj mrtev. zmečkal pri razkladanju levo roko. — V tovarni A. Westen v Celju si je zmečkal delavec Martin Zdolšek pri stiskalnici desno roko. V tovarni za kopita "Briider Winkle" v Sevnici si je obrezal delavec Jožef Povše na stroju po levi roki. — V to-; bačni tovarni v Ljubljani se je I obrezala Angela Oblakova na Šmartin pri Kranju. V nedeljo dne 16. m. in. se je stroju za rezanje cigaret po de-izvršilo posvečenje novih brona-' sni roki. — Žagar Jožef Sitar si stih zvonov res slovesno. 'Ze pri j je poškodoval desno roko na mo prvem sv. opravilu jje bila ude- torni žagi za drva. — V Tržiču ležba velika. Gkivno sv. opravi-j se je ponesrečil pri stavbni tvrd-lo je bilo ob 9. uri: pridiga o ki "Slograd" delavec Jožef Ber-pomenu zvonov in njih službi, ger. Dobil je težke zmečkanine nato slov. sv. maša z obilno a-j na desni roki. — Pri Falski ele-sistenco. Po maši se je vršilo ktrarni si je zmečkal pri pola-posvečenje zvonov, kateremu je ganju kablja delavec Franc Če- prisostvovala velikanska množica .vernikov domačinov in tujcev, ki je z napetostjo sledila prelepim in nenavadnim obredom. Pndigoval, celebriral in posvečeval je č. g. dr. Čekal, sto- be levo roko. — Pri gradnji železnice v Ljutomeru je padel delavcu Frideriku Bucku na levo roko vagonček za materijal in mu jo zlomil. Prepeljali so ga v bolnico. — Y mariborski tkal- lni kanonik. Dan je bil izredno njci Doctor i. drug je zagrabil lep. Solnce je sijalo kakor v po-( tkalni stroj delavko Zorko Dvor-letju. Ob dvanajstih je slove- šak in ji težko poškodoval de-snost zaključilo poldansko zvo- Sno roko. Denarne pošiUatve V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD. Naša banka ima svoie lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najnižjimi. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: SKUPNO S POŠTNINO: ... $ 5.10 100 — Lir. ... 200 — Lir...... $ f.8s 500 — Lir......$23-75 1000 — Lir......$46.25 500 — Din.....$ 6.35 , 1000 — Din.....$ 12.35 2500 — Din.....$ 30.75 5000 — Din.....$ 61.00 10,000 — Din.____$121.00 Pri pošiljatvah nad Din. 10.000 in nad aooo lir se po možnosti dovoljuje še poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat menja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cene vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Pri brzojavnih pošiljatvah pridejo k navedenim cenam še stroški za brzojav. kakor tudi brzojavno._ __■ Za potovanje v stari kraj, kakor tudi od tam sem. Vam vse potrebno oskrbi najbolje naša banka. EDINOST (UNITY) Izhaja v.. »ki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday, Wednesday. Thursday and Saturday. i — Published by: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, III __Telephone: Canal 0098.__ Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$400 Za Zedinjen^ države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 /.a Chicago. Kanado in Evropo za pol leta ......$-2-50 SUBSCPIPTION : For United States per year ...............$400 For United States per half year ..............$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 Dopisi važneca pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi šte-Tilki. mnraio biti doooslani na urednišrvo pravočasno in moreio biti preieti vsai dan in doI ored dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozi«-a. Kadar se preselite sporočite nam takoj vai NOVI naslov in poleg tega tud: vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela._ Entered as second clas matter October iith JQiQ. at Post Office at Chicacro 111 under the act of March ^rd, 1870, Velik napredek za nekatere. Statistika zadnjega leta kaže, da je Amerika dosegla v letu 1923. silni rekord pri prodajanju mesa. Vec, kakor 1,500,000,000 funtov so prodali več mesa, kakor v prejšnem letu 1922. Farmarji so zredili mnogo več prašičev, kot leto prej. Klavniška statistika kaže, da se je poklalo v Zdririfenih državah blizu 10 milijonov več prašičev kot v letu 1922. To je velikanska razlika, ki pokazuje velikanski promet in velik napredek na tem polju. Vendar ko gledamo na ta velikanski napredek na tem polju, slišimo še vedno pritožbo naših farmarjev, ki tožijo čez slabe razmere itd. In ni li čudno? Več je naredil, več prodal kot druga leta, pa kljub temu toži, da ne more izhajati. In farmarjem je za vrjeti. Prodal je nekoliko več, pa je moral vsled tega plačati 1 radi Cumminsove tarifne postave več davka in nahaja se tam kot je bil. Dobiček je pa pospravil nekdo drugi, ki se greje na Wall streetu okoli kapitalističnih peči. Tako živimo v vedno eni in isti dobi. Nič ne izda za revni sloj, naj dela še tako, naj bodo še taki časi v deželi vse gre, kar mu kapitalizem dovoli na eni strani, mu to na drugi strani odvzame. Statistika dalje govori, da se je iz Združenih držav izvozilo od 30 do 50 odstotkov več mastttn mesa, kakor leto prej. Te številke govorijo dovolj jasno, da so bili v deželi boljši časi v minulem letu, kot leto prej. Na evropskem trgu je bilo ugodnejše polje za ameriško mast in meso, kot leto prej. Prejšno leto so kupili evropejci več ameriškega žita, kakor mesa. Letos pa so kupili več mesa kot žita. To kaže, da so evropejci v žitnem oziru napredovali, so pa še daleč zadaj s živinorejo. V Ameriki je industrija na svojem višku in morali bi imeti izvariredno dobre čase, toda ni jih, vsaj takih ne, kakor bi morali biti. In da jih ni, nista kriv delavec in farmar, pač pa tisti,, ki s svojo politiko ustvarja povod tem razmeram. To ulogo igra kapitalizem, ki ljubezni do svojega bližnjega ne pozna! -o-— Izdelovanje posta? in izpolnjevanje istih. V našem kongresu in senatu, kakor tudi v zako-nodajih posameznih držav se neprenehoma dela postave. Toliko predlog za nove postave pride tozadevnemu odboru v roke, da je čuda. Sedanjemu kongresu in senatu ni predloženih nič manj, kakor 3000 predlog, ki vsebujejo originale, dodatke, in spremembe naših postav. Zadnje leto je bilo v kongresu, senatu in v zakonodajnih zbornicah posameznih držav predložena nad 35,000 predlog, tako govori vladna statistika. Pomisliti je treba, koliko se potrati s tem časa po zbornicah. Koliko debat, koliko političnih bojev med poslanci. Včasih samo radi ene besede, se prekla cel kongres, cele zbornice po cele dneve. Koliko to stane navadne državljane. Ni čuda, da davki rastejo v deželi, kakor gobe po dežju. In vendar, kaj pomaga vse postave. Na tisoče jih imajo. Toda kaj pomaga? Ljudje jih kršijo vedno bolj. Vedno več ropov, umorov, ubojev, grafta, in drugih takih zločinov. Več, ko je postav, več je zločinov — vse nič ne pomaga. Kako slabo zna delati človek postave. Na tisoče jih skujejo vsako leto, pa vse skup nič ne pomaga. Je pač vse skupaj samo človeško delo. _ Postave, ki jih je dal Bog Mojzesu na sinajski gori jih je samo deset. Toda so postave! Deset jih je, pa -vse vsebujejo, kar človek potrebuje, če hoče, da ne omadežuje svojega imena z nepoštenostjo in grehom. Te še vedno žive! Nikdo jih ne more ovreči. Kakor hitro eno prestopiš, prestopiš božji in državni zakon v vsaki pravični državi. Socialna Razmotrivanja Kako prav je rekel še ne dolgo neki državnik v neki zbornici, ko je dejal: "Ne postavodajalcev — ampak postavo-izpolnjev^lcev potrebujemo v deželi!" Ko ^ kujete postave, ki so nekatere prav nepotrebne, poj- £ ............. elite rajši učit ljudstvo ljubezni do svojega bližnjega. Ljudstvo naučite spoštovati deset božjih zapovedi, pa boste ir^li same poštene in pravične ljudi na zemlji!" Modre besede — modrega moža! To mora vsak priznati. # Njegove besede govore dovolj jasno. Vsak komentar bi bil odveč. Fortst Ci;y. Pa. j Božje. Tovariš je bil Peter Ba-— V zakoniki stan sta stopi-j bič in tovarišica pa je bila M. la te d ni Mr. William Lintar in Boedecker. Mlademu paru ve-Miss Eva Zalar. Ženin je iz Van1 liko sreče in božjega blagoslova dlinga nevesta pa ie doma iz Fo-j v življenju! rest Citya. Poroka se je vršila _ Mr. John Pleše je bil po- v slovenski cerkvi sv. Jožefa,' roden v naši cerkvi Matere Bo- kjer jih je vklenil v zakonski ja-j žje z Miss Ano Strinsky. Poro- rem nas domaČ! g. župnik Rev. ^ne obrede je izvršil Father Mi- Father Jevnik. Oba ženin in, chael. Obilo sreče! nevesta sta bila jako priljubi je-1 r Cl , t . .. . . . . 4 .. J i — \ bt. Marv s bolnišnici se na v naselbini. Zato njima vsa- , ■ ,, » ~ . . , . i j • t - . nahajajo Mr. Josep Pritekel in kdo zeli kar največ sreče v no- »f ,,.. K . .... 1 Mrs. Marv Hribar iz \\ alsen- vem zakonskem stanu! burga. Vsem bolnikom želimo — Župnija sv. Jožefa ima za-i . , • , \.J . • , i skorajsnega okrevanja! znamovati v zadnjem letu 1923J 1 jako prosperitetno leto. pocl — Zbolela je Miss Olga Ču-spretnim vodstvom č. g. župni-1 ,isr marliiva članica naše Mari-ka Fathra Jevnika je župnija ze-t J'lnc druzbe> 1,1 Je mogla ostati lo napredovala. Dohodki zadnje-' doma za par dnK i1 Povrm ga leta znašajo nad 9 tisoč do- kmaI" "Jeno zdravje! Komaj smo oddali zadnje Tretji znak, ki ga je napisal Krek na prapor naših Prosfet, je: secijalno. Ni samo tožba nezadovoljnih godrnjačev, da je cela človeška d:užba bolna. Mi vsi čisto jasna vemo, z roko lahko dotipamo, da je družba bila bolna pred vojsko. da se je razbolela še bolj med vojsko in da je danes ena sama gnojna rana čez in čez. To vemo. Prav zato je že spočetka oče naših Prosvet — zahteval, da je njih delovanje — so-cijalno, to se pravi, da delujejo, pomagajo pri ureditvi človeške družbe: da skrbe po svojih močeh za splošno blaginjo, da zavlada v družbi splošno blagostanje. Vsi bistrogledi sociologi so to, kar se godi danes pred našimi očmi — prorokovali. KiV vicni razvoj družbe — krivično kopičenje kapitala na eni strani — pa čezdalje večji propad in uboštvo revnih slojev na drugi strani je kričal pod pravičnem izboljšanju. Toda tega ni bilo od nikoder. Namesto izboljšanja je dvigal glavo militarizem, pognal skoro vesoljni svet v vojsko — žena ali mož—vsak se mora zavedati, da ima dolžnost socijal1 no delovati. Kako? Prvo dolžnost izobraženec. On se je izo-brazil v šolah. Šole je plačal davek — davek je pa nosil vsak. Tudi ubogi žganjarček. Torej mora inteligent od tega, kar je v šoli pridobil na stroške vseh, tudi vsem vračati! Inteligent, ki se omeji samo na svoj poklic in se vanj tesno zakrkne, je ne-socijalen, je'krivičen. Dolžnost neizobraženca pa je, da se za to ljudsko univerzo zanima, da posluša, da se nauči vsaj toliko, kolikor je nujno, da mu je mogoče slediti pravo v metežu svetovnih naziranj. v metežu strank ; da mu je možno na podili svojega verskega prepričanja in stanovskih svojih koristi samoodločiti se tja, kamor spada. To je eno. In drugo: da se zave vsak svojih socijalnih dolžnosti. Smrt je treba zadati tistemu gospodarskemu liberalizmu, tisti nekrščanski sebičnosti. ki sodi: "Da sem le jaz sit. naj vse cepa krog mene lakote." Kdor se drži tega. tisti ne čuti ne socijalno in ne krš in ta vojska, ki ni kronala tistih, čansko, pa naj še toliko premo- larjev. Zadnja božična kolekta je znašala 1.073.20, kar presega vse božične kolekte v zgodovini naše župnije. Dolga se je v minulem letu odplačalo celih 2,600 dolarjev, kar je zelo hvalevredno. V cerkvenem odboru delujejo: Matija Kamin, Anton Bo- 1____ _ __ _ i George Planinšek in John Zni-[zadnjl petek- latija žič, John Škodlar, Ignac Fancerj daršič. — Smrtna nesreča je obiskala našo naselbino predzadnjo soboto in pretrgala dobroznanemu rojaku Frank Končarju nit življenja na delu v premogokopu v Richmondale. Zelo je presenetila vso naselbino ta novica ker vse je rado imelo pokojnega Franka. Bil je eden izmed starejših naseljencev, ki je marsikaj storil za povzdigo naše naselbine v vseh ozirih. V Ameriki je bival blizu tridset let. Leta ioqi se je poročil z Marijo Moser, s katero je živel v lepi slogi. Zapušča žalujočo vdovo in sedem sinov in eno hčer. Pokojnj je bil eden izmed naj delavnejših na društvenem polju. Bil je član društva Prečiste Device Marije, štev. 77. KSKJ. in Delavskega Podpornega Dru štva. Bil je tudi član društva Najsvetejšega Imena, katerega je bil blagajnik. Pogreb se je vršil iz naše slovenske cerkve sv. Jožefa zadnji torek dne 8. dec. ob drugi uri popoldne. Pogrebne obrede je o-pravil domači g. župnik Father Jevnik. Pogreba se je vdeleži-lo silno veliko ljudi, kar je pokazalo, kako priljubljen je bil pokojni med domačim, kakor tudi med tujim narodom v naselbini. ki so jo spočeli, ampak jim iz podnela prestole — ta vojska je bila samo nepričakovan, nenaden dogodek, ki je razmajal ljudske množice, cla so zahtevale poročilo na pošto že je prišla pravico s pestjo in nožem. Ni j vest, da Mrs. Marv Klun ni več boljševizem prazna muha ne-ka-med živimi. Prav tako je umrl j terih nezadovoljnežev — krik tudi šolar četrtega razreda Jo- sužnjev je to, ki trgajo verige, seph Zupančič. Le prežal, da so pri tem tisoči Prva je bila pokopana iz na- nedolžnih žrtev, ki gore v tem še cerkve, predzadnji četrtek. $0 raz pal njenem ognju. lar Joseph Zupančič pa ipred-J fZato je dolžnost naših dru- voljnost in cepljenje na drobno. štev. da spoznajo rane človeške I* močna družba je silna, le ta-Na pogreb Mrs. Mary Klun je družbe, da uvidijo krivice, ki so ke glas posluša javnost, zakono-prišlo več sorodnikov iz Denve- se godile 111 se še gode. da spo- daja. le take silne zveze so spo-rja in od drugod. Med njimi je znajo tudi način, kako jih razne sobne vplivati na človeško dru-bil tudi njen brat Mr. Andrew j struje in stranke skušajo zdravi- Ž bo in jo prerajati. Le take so Boitz ugledni rojak z Denverja. ti—in pa v čem je to zdravljenje tudi zmožne, da zatro zlo, ali ga pogrešeno—katero pa bi bilo kV»- li po cerkvah. Življenje v dražbi zahteva samozataje vanja. Kdor tega ne pozna, ne bo socijalno občutil in ne delal: on je r< jen za kapitaliste in imperija-liste. f In zadnje, kar nam nalaga Krekov program, je: Zveza — organizacija vseh v strnjeno vrsto enakomislečih in čutečih. Pravo želo smrti je separatizem, so strančice, je nergava nezado- Sorodnikom obeh izražamo naj iskreneje sožalje. Pokojnima pa K. I. P.! — Na obisku se je mudila pri svojih prijateljih in stariših te dni Mrs. Marv Popovič iz Los Angeles, California. — Mr. John Germ nadzornik KSKf. Mr. Matt Jerman pod predsednik KSKJ. in John D Butkovič so odšli te dni v Jo-liet. III. kjer se bodo vdeležili letne seje glavnega odbora K S. K. T. Poročevalec. Leadville, Colo. ristno in uspešno. Zato pa morajo skrbeti oni, ki društva vodijo, da svoje člane seznanjajo s pogla\*itnimi prvinami socijal-ne vede, dolžnost članov je pa, da se z vso vnemo za tak poduk zanimajo. Sicfr je vedno ne varnost, da se ujamejo na prazne fraze, da jih lete premotijo in zavedejo na čisto zmotna pota. Zato naj bodo naša društva —socijalne šole—kaj malo koristi le tuintam kako predavanje, če ni v društvu sistematičnega — rednega pouka. Brez tega ni mogoče znanja poglobi- — \ nedeljo dne 6. januarja ti in ni mogoče vzbuditi zani- smo imeli v naši naselbini velik manje zanj. dan. Dobili smo zvon. ki smo ga Drugo, kar je pa takisto za- na ta dan dali v zvonik. Farani čno. je to-Ie: Vsak. prav vsak — so zopet jako veseli, ko slišijo ————— glas zvona, ki jih vabi h služ- - - . - , bam božjim v božji hram. I ^t^L 9!1 in TzPe" Cerkev je že skoro vsa dode- vsaj omeje. V taki tesni zvezi pa ne sme vladati ne absolutizem. ki rodi mržnje. in ne nebrzdana svoboda ,ki rodi anarhijo. Zato k sklepu besedo Krekovo : Socijalno življenje Se je gibalo vedno krog dveh osi: svobode in a avtoritete. Najti pravo razmerje med njima, je prva social na naloga. Svoboda in avtoriteta ! Kdor hoče samo prvo, hoče iz človeka napraviti boga, napravi pa le zver. krvoločno irr surovo, brez razuma, brez srca. Kdor pa poudarja le avtoriteto, oblast, jo bo zlorabljal v škodo ljudstvu, ji bo snel njen sijaj in jo umazM z mn lež krivice in tira ust va.,f (Dalje prih. sredo.) lana in služba božja se bo odslej vršila redno v njej. Rev. Father John Miklavčič so se silno veliko trudili, da so spravili skupaj vse potrebno za novo cerkev. Bilo je treba storiti njača je treščila na dno rudnika z veliko silo. Vzpenjača je padla kakih 40 čevljev glboko v rudnik. Na njej se je nahajalo pet rudarjev med njimi so bili štirji naši rojaki in en Finec. Rojak Frank Pres si je pri tej Žalujoči vdovi, sinovom in Boga. da bi jih za vedno ohranil hčerki izražam globoko sožalje.'med nami. Ranjkemu Franku pa bodi la- j — V zakonski stan sta stopi-hka ameriška žemljica, naj spava la zadnjo nedeljo dne 6. jan. v miru in večna luč mu naj sve- Mrs. Rafaela Novak in Mr. To-tl! seph Matašič. Poročne obrede je — V petek 4. jan. pa je bil opravil naš preč g. župnik Fa-pokopan iz cerkve Presv. Srca ther Miklavčič. Bilo srečno! Joseph Muren tudi dobroznan v uho jc ireDa storiti . ., ' ; " . ' marsikaj zato. Vsi farani vedo nesreci noX° zlom,,r Fran*< Fine ceniti njih zasluge, in prosimo) SC JC tezk° P^odoval med no naši naselbini. R. I. P.! — Delavske razmere so na e-ni isti stopniji. Kaj več zopet prihodnjič. Porocovalec. -o- Pueblo, Colo. — V deželi je predpust. To zlasti vidimo to leto v naši za-padni slovenski metropoli. Živahno se giblje narod na vseh poljih. Posebno naši fantje in dekleta hočejo pokazati, da se zavedajo tega časa in pridno sto pajo v zakonski stan. Tako slišimo nedeljo za nedeljo, da bo ta in ta—to in to vzel. — Dne 7. janurja sta se poročila tukaj dobropoznana ženin Oscar Boediercker in nevesta — Predzadnji četrtek se je po nesrečil tukajšni rudar Thomas Spaulding, ko je prišel pod kolesje potniškega vlaka na postaji. Strlo mu je nogo in ga težko znotraj poškodovalo. Prepeljan je bil takoj v bolnišnico sv. Vin-cenija, kjer je nekako ob 1. uri ponoči isto noč preminul. Poročevalec. . -o- Gilbert, Minn. Spoštovano uredništvo Edinosti :—Na praznik sv. Treh Kraljev t. j. 6. januarja se je zgodila velika nesreča v Hobert rudniku, ki je last Hane Ore Mine Co. Vzpenjača se je v rudniku sredi luknje ustavila radi obilnega ledu. Indženir ni u-gledal tega pač je stroj odvil I O f J X- (JVi V/J UU T II Barbara Babič. Poroka se je vr- žično vrv do konca. V tistem šila dopoldne v cerkvi Matere trenutku se je led, ki je vzpe- gami v spodnjem telu telesa. Ro jak Janez Kustel si je zlomil desno rebro. Rojak Janez Rejec si je zlomil desno roko in tudi na gla vi poškodoval. Finec se ni hudo poškod#val, dobil je le par prask. Te nesreče je fcriv gospodar omenjene družbe, ker zmiraj go vori o velikih stroških in ni dal ledu izsekati iz šefta. Ubogi delavci pa trpe sedaj v bolnišnici na Evelethu, kjer se nahajajo pokvarjeni za vse življenje. Tako kjer nima gospodar do svojega delavca prave krščanske ljubezni. Kjer je človek delodajalcu samo stroj, ki je za izrabiti, toliko časa tudi ni za pričakovati, da bi delodajalci skrbeli za varnost svojih delavcev. Eden iz Gilberta. ' -o- GENERAL KUROPATKIN JE SEDAJ KNJIŽNIČAR. Moskva. — Nekdanji ruski general Kuropatkin, ki je bi! vrhovni poveljnik ruske armade v vojni z Japonci živi sedaj v va- Mikrofon. Govorniki večkrat ne morejo tako glasno govoriti, da bi jih poslušali tisočeri poslušalci. A danes je tudi ta težkoča odpravljena. Napravili so aparat, ki ga imernijemo z grško besedo mikrofon. Govornik govori v ta aparat in posebne naprave oja-čijo njegov glas na 10.000-krat-no navadno moč. Lahko pa tudi tako govorimo, da postavimo tak aparat n. pr. na mizo; v kakšnem drugem kraju je pa tudi tak aparat na mizi, samo večji je in drugače opremljen, imenuje se megafon. Oba aparata z vežemo brezžično. Tako je pre<4 dvema letoma govoril amerikan-ski predsednik Harding 125.00« poslušalcem, ki so poslušali govor več sto kilometrov proč v drugih mestih. In ko je v mikrofoni kihnil, mu je 125.000 ljudi reklo: 4'Bog podlagaj'\ in se je ta odgovor slišal gotovo na več kot 1000 kilometrov daleč. Profesorji iz New Yorka in Chicago so imeli znanstveno razpravo potom takih aparatov na več kot 1000 kilometrov daleč. In sedaj bo Lloyd George imel svoje volivne govore potom mikrofona in se mu ne bo treba bati, da bi ga kje ven zagnali. V Berlinu so te dni na tak način telefonirali poslušalcem celo pridigo itd. si Seshurin, kjer opravlja službo vaškega knjižničarja. "BDtt biv telegram iz Naj jorka. "Pe-terček bolan pridi takoj!" Jejmnasta, kaj pa tu, hitr letim na šfcacjon pa naravnost v Kadar ne moremo zaspati. Hudo je, če se človek ponoči premetava po postelji in vsled skrbi ali bolezenskih vzrokov ne Naj-jork cela pot sni premišlvov j more na noben način priti do zakaj b se mi moglu nardit. Vsiželjenega spanja. Zdravljenje te treni sa šli pre pačas. K sm pršu ke je Peterček le-žu vamidlen. Pa še Zeksarjev ata sa bli tam in še več druztf prjatlu. Kar se Petr oglasi še zmiram v nezavejsti. K bi čikaške Edi-nasti ne blo bi se že bul živel na svejtl Pa kaku fain napreduje zdej sa že kar štirkrat na kejden začel zdajat. Piše pa tudi taku de b človk kar naprej brav pa Imenik in cenik knjigi S 1849 W. Ž2nd Street, POVESTI IN ROMANI. Povestice, Tagode.......35 Pravljice, Wilde f....... neprijetne bolezni je bila vedno ena najtežjih nalog medicine. Zdravil imamo seveda Vsobilici in vedno nova prihajajo na •« . _ .. . trK. Ker skoro vsa več ali GeoSen,J 0n>e&" manj škodljivo vplivajo na de.o-| « vanje srca. so pričeli zdravniki, • T ",.......... pomagati takim bolnikom z me- ^m m Lambergar za-T . ......... , . . bavna knjižica XXII. zv.. hamcmmi in fizikalnimi sredstvi. D r» 1 » , Nek zdravnik v Washington«1 ^ R^odelcic, trd vez. .45 .. . .. ... (Podobe izsanj ............60 je napravil tudi poizkus na svo- D . ■*. ^ • •, . 1 t u t- * 1 • « i Fod bvobodnim solncem jih bolnikih. Ti so takoj zaspa- l7. „ T . 3 1 F Finzgar, I. in II. zv. •50 ■50 •30 -75 desetkrat, dokler bi se z glave ne 1». čim "je pustil učinkovati mil( j»0| vipavca na uc •45 -35 Buli jim dej prov dobr dan, pa še kej pavrh. Tak kaku se pa že vani kej miaja enivej. Dow pa mislm de nejste taku bisi. dab se mal ne paguvurla, kaku je blu kej v starih ca j tih. Un dan k sm biv pr vas nejste nič rekli sebej povdarjati. Zato vsi.na slo in pomagajte zastopniku, da pt pridobi kar hajveč novih na * ">v. ... 2.50 u. PA tu še nej vse. kaku | električen tok skozi simpatič- ^...... lf ,e fan glava lejtas sam tajga no živčevje hrbten.ee proti moz-, p^^ ' P ne vem kakšne zvali sa gor na- 1 ganom. Neka ruska zdravnica je, malane, saj vejste, de jest nejsm ' prišla po dolgoletnih Poizkusih, poslednii Mehikanec ..... drgi hodu v šula kukr v Lblan do cilja na dryg način. Bolni-. povesti gj j udst -----' na Stedenc, tam pa nejsma nič kom je polagala na čelo ledeno-; .n zabavQ 'JU * VU V P°U druzga vidli kukr kozle, norce mrzle obkladke, na nog£ pa ne- pravjjice ........... pa tepce kukr sm jest. Pa nej premočljive vrečice, napolnjene pH - ^JJ^ '^^ kdu reče kar če Edinast je pa z vroco vodo. Tako se na umeten k—ni* a že fejst cajtenga, k b biv Pavle, način ohladi glava s tem, da se prf ^ ' Hu5ad ..... ■ tukej b ga prec kušnu pa gra- odvrača kri iz možganskih zil p c. w .....^ tuliru k s je taku fain pažišn proti spodnjemu delu telesa in Huronskega glavar-dubu. Pa še je gavuru in hva-! človek kmalu zaspi. Drugi zopet J ' '^'-jJ'.............. 1 I- !• , • t 1 . , 1 n n^i nfril /"t l_ ............. 45 •35 95 . 30 35 lu Edinast in še b kej pavejdu 1 menijo, da si moramo oči utrudi-, . J 1 J i .. . , pred clove-! a^,Jlce rtva m ™lra •• -5° ncu. postavi-neprenehoma k bi ga Zeksarju ata ne zaštapal ti, predno zaspimo. . -------- Precraniar,;^ * ^ ka ki trpi na nespancu. postavi-Jan,e Indlianskih mo aparat, ki se neprenehoma "J1. ' *••*•;...... premika. Ako zasleduje bolnik z P"..Vrbcevem Grog,.....35 očmi enakomerno vrtenje, jih s ' t,ckl brcz Knezda.......45 in zakričal nad nem, pa še s palčka sa ga prtisnli čez hrbet. Taku mi pa že ne boš gavuru dakler imaš , suj kruhk pr 35 35 men. Ne vejš. de je Pavle tuki tem utrudi in zaspi. ....... r.. R Q1 . . padnikov te teorije se poslužuje ^go, Slomšek , , . i„ Ktunarica....... dveh v polkrogu izrezanih ogle- ............ dal. ki sta drugo nad drugim pri- a jj' vez............ trjeui na stojalu in se vrtita v ^osfdov s,n ........... veliko hitrost- ^ak,e' vez' ; .......... Stanlev v Afriki ...... pa bo prec pavejdu tistim redeh terji pr Edinast, kaj čvekaš. Rejveš se je taku ustrašu' de je kar paskaču pa začev gledat kej Eden pri-,^z"? *>ovfesti •iS •So •75 ■5o •45 •15 de je. K je pa mene zagledu me nasprotni smeri z *>raniev je pa prec začev prost de nej jo. To dvojno vrtenje učinkuje SyctolJ N tejga nkar nabenmu ne pavemJ na bolnika utrudljivo in uspa- -Oti bo pa že paprav v tistih: va- Lblanskh cajtngah, k jh Zeksar- -° „ ci. • • __• , , jov ata še enkrat prepišeja dol FRANCIJA ZA VEČJO MOR- Skrm,os, najdenke Svitanje, vez Sisto E Šesto na kortland štrit pa jm drub i-me daje, de b Idi mlsln kakšne kunštne pepčke imaja v sujm ofic. Natu sm prašu kaj se mi je naredlu. K sa mi vačka pojasnil de se ga je mal preveč nalejzh v kvdri pa de čez en kejdn de bu že orajt. de se nej trejba nič bat. de ga ta ragati še ne mara za enkrat sm se ooslovu in ja vrej-zu nazaj v Čikaga. Zdej pa k sin brav v tisti smrdlivi cujni kaku je list narobe pisu kukr je pa takrat pavejdu k ga je luna trkala, pa vem, de je bulši.1 sam pr prav brihti pa na verjamem de bo še kdej^sej dost takti nej biv nikul. Zdej sm jim pa že zadost pavejdu bom šu pa damu mal pa-gledat če je kej pism ali pa še telegram de'sa Petra u črejzi haus uzel. Pa nej se dobr imaja bom šel kej pršu. Da takat pa nej vusta-J nejo zdrav I Pariz. NARICO .Slovenske Legende...... - Francoski mornari- Slovanska Knjižnica..... ški eksperti priporočajo poveča- Sodstvo. Povest •15 1-25 •45 •75 •30 1.00 •35 .60 1.00 •30 •35 ■50 •75 •45 •25 -45 j* nje mornarice radi italijansko- Germana ........... španske vojaške alijance. Torej ^vet oba in senca, povest zopet imperializem je glavni i- 5.opek samotarke........50 deal Evropskih narodov. Posle- jat,c' Bevk..............75 dice pa bodo v tem. da bodo na- J aras Bu,iba Povest.....75 I renotki oddiha ..........40 Troje Angeljskih češčenj rodi temeljito prelivali kri. -o- Rojaki podpirajte tiste trgovce, ki oglašajo ▼ vašem listu! SLOVENSKA RESTAVRACIJA. * 1385 E. 55th Street. CLEVELAND. O. ' Se priporoča rojakom Sloven cem za poset. Pri njemu se dobi vedno domača hrana, kakor tudi sobe za prenočišče. Vaš \ Pavle. VSEM NAROČNIKOM! ^ Naznanjamo, da smo te dni razposlali vsem našim lokalnim zastopnikom stenske koledarje, katerega dobi vsak naš naročnik brezplačno. Zglasite se pri našemu zastopniku v naselbini in ga boste dobili. Za slučaj, da bi j^h njemu manjkalo pišite nam in ga bomo vam poslali. Uprava Edinosti. Samo vdrgnite Če trpite val. d hudegu napada no-lečtn v sklepih in mlAlr-ah. kak-Sno pomoč z;idohit 2 Sattner, p. Hugolin, Postna potmi za mešani zbor, partitura 50c. glasovi po.................• Sattner, a Božični pesmi za solo, zbor in orgije ............ Spindler Fr. Spremljevanje •5<> 41 41 4» -U U •i* 2. or 25 •35 50 •5° .50 •75 .20 •75 •35 50 .20 .i« PESMI IN POEZIJE. Bisernice................75 Cerkvena pesmarica, A. Berk...................50 Cerkvena pesmarica, L Do- linar...................5° Cvetje na poti življenja, M. Elizabeta, .............75 Gorske pravljice, Lovren- . čič. .....................40 Iz luči in teme. Gangl.....50 Izbrani spisi. Funttek .... -5° Job, S. Gregorčič ....... 1.00 Moje obzorje, vez........60 Iz moje celice, M. Elizar- beta...................i.00 Pesmi, J. Cimpermain.....75 Poezije, F. Levstik ...... 1.00 Prevodi iz svetovne knjižnice roman v verzih.......5° Psalmi...................75 Pesmarica, ebirka nar. pes. .50 Poezije, Gregorčič I. del.. .75 Poez. Gregorčič IV. del. 1.00 Poezije, Levstik, velika iz- 50 7$ SO *2Q AS .60 .60 k ljudski pesmarici.......75. Na. smrt obsojeni, mešane b) svetna glasba: Aljaž, Mešani in molki zbori 3. zvezek Psalm 118: Ti veselo poj; Na dan; Divna noč...... 3 5. zvezek: Job: V mraku; Dneva nam prpelji žar; z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.... .j 6. zvezek: Opomin k veselju 1 Sveta noč; Stražniki; Hvalit« Gospoda, Občutki; Geslo.....f 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (moški zb-)- Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj;' Kmetski hiši ............ 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice I.; Zdravice II.; Oče večni; Tone Solnce .. * Bajuk Marka Pevska šola 1.25 Breznik F. J. Primorski odmevi. Fantazija za piano . .50 Breznik F. J. Večerno žu- borenje Save.............50 Fleišman J. Šolarske pesmi .20 Fleišman J. Slovenske zdravice II. del................20 Fleišman J. Slovenske zdravice III. del..............20 JAKL ANTON: Potovanje po Sloveniji pot-puri za piano............ 1.50 vloge v 3. dejanjih ...... .45 Na krivih potih......... ^a Nižava. Muzikalna drama predigro............. ao. Nedeljske ure na Društvenih nih odrih, 4 kratke igre: za ženske vloge; nevesta z Libana, ženin z Nazare-ta, seljski angelj in dve rokinji..................50 ^K Mamici igra za otroke.. .05 Okrutna šala. S^jiva igra v 4 dejanjih. .. i........75 3b vojski, Krek.........30 Orliči in drugi tiči, igra za dečke....................10 Prodana nevesta. Komična opera............... J20 Ploha. Vesela vaška igra v 3 dejanjih.............35 Proslava Cirila in Metoda Deklamacije in prizor . .. .50 Slovenska Talija, I. sv. Razvalina življenja. Žalo- igra v 3 dejanjih.........50 Donna Diana ............ .45 Slovenski Oder, I. vz. igre za mešane vloge; Slovenski oder. Pri kapelici in "čarovnica' Slovenski oder. II. zv. V boju za poklic, moške vlo-Palčki, mešane vloge .. Se vil j ski brivec* Komična •50 ■ Chicago, III Orel Koračnica...........25 Slovenski biseri veliki narodni potpuri.............75 Vesela plesalka polka mazurka ................... .45 Srčno veselje polka franc. 45 Ob morski obali valček .. .45 Ljubavno življenje valček. .45 Kot nekdap v maju valček Laharnar, Gorske cvetlica za mešani zbor .................. Laharnar, Gorski odmevi za moški zbor ................... Laharnar, Planinke, za mešani zbor, 2 zvezka po ............ Laharnar, Pomladanski odmori za mešani zbor 2 zve. po .. Sicherl, Trije moiki zbori .... Orlovska pesmarica, za en glas jf NEDVED ANTON: Početni nauk v petju i.....30 Vaje v petju..............50 Premrl Stanko, Bratje smo Slovenci mi, mala koračnica.......................20 Rožanc M. Moje sanje valček ......................20 Vodopivec Vinko- Orlovske himne in pesem Slovenske straže....................50 IGRE. Afričanka opera v 5 dejanjih .................... Andrej Hofer, Ljudska igra v 5 dejanjih.............. Azazel. Žaloigra v 4 dejanjih ...................$ Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanjih............. Burke in šaljivi prizori... Carostrelec. Romantična opera .................. Domen, mešane vloge, igra s petjem v 5 dejanjih .... Diletantski oder. Pouk in navodilo igralcem....... .45 Divji lovec, ............ Dolina solz. Tri enodejan- ke.................... Gorenjski slavček komična opera v 3 dejanjih........ Goslarica naše ljube Gos- pe...................... Jenufa. Opera iz morav-sko kmečkega življenja .. Kacijaner, tragedija v 5. dejanjih ............:..... 1.00 Krivoprisežnik, mešane vloge narodna igra s petjem.. .73 Lovski Tat................75 LejJk maska, pouk o mas- kiranju................. Marija Stuart tragedija v petih dejanjih ............75 Modra ptica. Čarobna pravljica v 4 dejanjih.........50 Marta opera .............• ,15 Martin Krpan, dramska pripovedka v 5. dejanjih .... Mati dramska slika v 3. dejanjih .................. Mati sv. Veselja, skrivnost vstajenja v 5. slikah...... Mefistofeles opera v 4. dejanjih s prologom in epilogom .................... Mož beseda, v 5 dejanjih . Miklova Zala.......... Naša kri, mešane vloge Našim rojakom koračnica. .30 opera. Dolgo je gledal Matajev Matija okoli sebe, ne da bi se jasno zavedal očarljive prirodne krasote. In pomajal je debelo glavo .kakor bi se hotel otresti obupajočili se premehkih, neznanih čustev in komaj rojena, so mu je zamirala, ginila v duši zaspani. "Lepo dolino imajo tukaj," je kimal, "veliko in rodovitno. Če bi imeli mi Telebanovci tako, ej, koliko bi pridelali krompirja !" Mikalo ga je, da bi jel ogledavat Radovljico, pa se je bal zamude. Videl je, da se na postaji zbirajo potniki, in kmalu je od severa pridrdral vlak. Nekaj trenutkov je Matajev Matija debelo gledal hlapečo velikansko železno kačo, potem je pobral svoje stvari in zdirjal po strmini nizdol. Ker je bil onkraj tira, ga ni zapazil nihče. Na vozovih stoječega vlaka je videl pod okni bele rimske številke, podobne onim na njegovi uri. "Andražek mi je svetoval, naj se nikar ne obiram predolgo na postaji," se je domislil. "Tukaj je enojka, tukaj noter poj-dem, v prvi razored, da bo bolj poceni. Naj bo malo bolj zadaj, nič he de, se pa nekaj trenutkov pozneje pripeljem v Ljubljano, ]em ()kusu : t0(la bistvo nakita je večno. Kdo ve. kdaj so se že začeli uhani, ki so lepi sami za- Baje so zdaj v Zedinjenih državah ženskam uhani prepove-1 ^ dani. Zaradi te prepovedi je na- |]|| stal velik hrup po ženskih listih g»j v Franciji, in po modnih novi- IjljJ nah se je razvila polemika za u- SI hane in proti uhanom. Nekateri (Ig trdijo, da so uhani najlepši na- Sjl kit, ki dela lepa ženska ušesca še liH mičnejša ,drugi pa opozarjajo, jjjj da so uhani poslednji ostanek !»§ barbarske dobe človeštva. Vča- 111] sih so menda vsi narodi nosili 5§j obročke na nogah, rokah, celo v |Lj nosnicah in v uhlih. Tudi prsta- jšfl ni so ostanek iz predkulturnih |js| časov. Nosijo jih v največjem nji številu še dandanes predvsem UM ljudje, ki se bahajo. Pristaši u- fjjjl hanov ugovarjajo, češ stari Gr-ki so bili brez dvoma visoko kulturni in so vedeli, kakšna je prava lepota. A celo Prakstelova l|Q Venera je nosila uhane. Nosile £!J so uhane vse boljše Grkinje in IjU kasneje tudi Rimljanke. Res je.'Ssjl da nosijo divjakinje obročke; to-iisl 1 da to dokazuje le. da se zave- j|| dajo. kaj je lepo. Nakit se ravna !§t le v obliki po modi in vedno več- he he!" Neopazen je skočil na stranske stopnice konec temnozele-nega voza« odprl vratca, smuknil na hodnik in zaprl za sabo. Prva vrata na levi je našel zaklenjena in hitel po ozkem hodni- se in imajo namen, opozarjati na lepoto ušes! Modna toaleta ni bistveno nič novega, nego je ku do drugih, ki so bila odprta; le zelenkasta zavesa s črnimi ■ obleka že od nekdaj ne le za ran resicami je zapirala vhod. Matija se je sklonil in zlezel pod njo tJi mraza in vročine, nego tudi Si v prazen predelek. Postal je rnalce in poslušal, kako kriče tuji j zaradi povdarjanja lepote in mi-glasovi, kako letajo ljudje ob vlaku goriindoli. kako odpirajo in čnosti. So divji narodi, ki so po-zapirajo vrata. Culo je shranil v gorenjo motvozasto mrežo, dež- ; vsem poli. a nosijo izvestne de-nik in gorjačo pa v spodnjih dveh mrežicah in postavil oprašene 'e oblačil, s katerimi hočejo le ■škornje na pisano preprogo. I opozarjati na izvestne telesne le- "Presneto čedno je tukaj!" je kimal odobravaje. "Vse ka-!p0te in m,kavn°Hstl Ta namen kor novo! Kako lep zelen žamet na klopeh in ob stenah! Ka- sta ohranila tbleka in nakit do- . . . . . T . . . ' * ' ga obdržita do konca člo- ko lepo beie so te rjuhe! Le škoda, da so ze malo luknjaste. ve£tva . Menda so jih pa molji razjedli ali kaj? Kako se lesketa okrogla. _— svetilka izza odevka, na stropu! Lej, lej, kako čito ogledalo ^ imajo tukaj med obema spodnjima mrežama! Nikjer ni naj- manjše pajcevine! Pogledal se je v štirioglatem zrcalu in se zadovoljno namuzni sam sebi • "Dober dan, Matija"! Kaj tako le]>ega pa še nisi videl svoje žive dni. kajne da ne"! Kako lepo mora biti šele v drugem ali'celo v tretjem razredu za veliko gospodo! Dobro da si zadel tako srečno pravi voz, he he!" Tedaj je potegnil vlak in Mata} je omahnil na nasprotni | sedež. ■ POZOR! DRUŽINSKA PRATIKA za prestopno leto 1924. cena 15c.. se dobi v zalogi knjigarne "EDINOST". 1849 W. 22nd St., Chicago. Ill "Ali se jim pa mudi naprej!" se je čudil. "Andražek je go-.| voril resnico. Se že peljemo! Kako ropotajo kolesa! Š.e malo drugače.vkakor v Zagorjanovem mlinu. Prav prijetno se vozim: tako mehko sedim kakor na pernici." Presedel se je v kot in ogledoval bele čipke, okrašene z vtkanimi krilatimi kolesi in črkami. "Kaj pa, če bi pogledal malo venkaj ?" mu je prišlo na misel. Vstal je in malce odmaknil zelenkasto zagrinjalo, viseče na zlatosvetlem drogu in tudi ozaljšano s krilatimi kolesci. Zdaj pa je zažvižgale, vlak je grmel skozi predor./ Stemnilo se ;e v vozu. Matajev Matija se je ves preplašen pomaknil v kot; nič manj ga ni bilo strah kakor v risu. , ' Ali sem oslepel ali kaj?" se je vprašal dr^etaje. "jyienda1 fe sprejnu- ženo ali dekle, če bi, Kj| se vendar ne peljem - v pekel? Kaj bo, kaj bo? Oh. Hot; mi katCr° vselilo z.vet, poleff dni- g§ . . , ^ ' naJ se zglasi na: hI pomagaj in vsi svetniki, posebno pa ti, sveti Matija, preljubij 230o — So Hoyne avenue ril« moj patron!" CHICAGO. ILL. Prekrižal se ie in strahoma pričakoval črnega vraga. V kratkem pa se je zopet zdanilo in Mataj se je oddahnil prav prav globoko. "Hvala Bogu!" je vzdih nil potolažen. "Ven pa tukaj ne pogledam nikdar \eč, samo da ne bo spet grozne peklenske teme! Le zakaj mi ni povedal Andraž, da se naj ogibam nevarnega okna? Najbrže je pozabil v naglici, ko mi je razlagal to-]. 3iko drugega." Te dni smo prejeli novo zalogo vsakovrstnih knjig iz stare domovine. Kdor si želi kakršno-^ koli slovensko knjigo, naj piše! ggj po naš cenik, ki ga dobi brez-plačno. Pišite takoj ! j ||j| Knjigarna Edinost gg| 1849 — West 22nd Street, |j|| CHICAGO, ILL. NA STANOVANJE, [|| J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago, I1j 0 . Ro lakom se priporočam d* nakupu raznih - Dolga pot ga je bila ulačnila. Vzel je culo iz mreže in se del zopet v kot. Narezaval si je kruha in sira ter se nasitil do-, dobra. Nato si je zapalil čedro in puhal proti ogledalu ; misli pa so mu uhajale domov. "I, kaj neki počenja zdaj moj ljubi Andražek?" je ugibal/ in gledal, kako lega težki dim po zelenem plišu. "Preveč me ima rad prijazni možiček, he he! Kako ga je gnalo za mano, da bi mi pomagal, nositi cekine! Pa ni bilo nič, he he! Dober človek je, le škoda, da je tak berač! Bog ve, kako se kaj imata z Dimko! Ali ji bo dolgčas po meni, revici! No, pa s^j se vidimo kmalu spet na Matajevini. Da mu le ne bi ušla, špehomal-hu, zdaj, ko ve. kje ima Mica svojo trebljenko. Ej ti Mica ti taka! Dobro vem, da si mi še zmerom gorka! Ti pa prinesem kakšen odpustek iz Ljubljane, da ne boš več kuhala jeze. In povafbim te tudi 11a ženitovanje! Oh — kaj neki dela Anka? Hm, šiva pri oknu in prav pridno misli name, he he! Bog ji daj srečo, da bi me kaj kmalu dobila za moža! Ali bo norela, ko ji prinesem zidano ruto iz bele Ljubljane! Ej — pa moja sestra £peluza ! Kar jokala se bo od veselja, ko zagleda svojega preljubega brata! Da ji le ne bo kaj škodovalo in ji preveč udarilo na srce! Rad bi vedel, kakšen je tisti šembrani dedec, ki si ga je vzela za zakonskega moža. Hud škric utegne biti, ampak jaz se ga bom bal manj kakor kamen toče!" IztrkdJ je pepel p p preprogi, snel in prepihal žlindrasto cev svoje osmojene čedre. vtaknil ocejeni tulec zopet v luknjo in shranil pipo k mehurju v žep. Soparno je bilo v vozu; Mataj je jel pomalem zehati in kimati. Udobneje se je razleknil po blazinah. Svojo rušo glavo je naslonil na voljni pliš ob steni, položil težka komolca na mehki stranski naslanjač; dolgi," bosi nogi je iztegnil po domače na onosteanski sedež in zaspal. BARV. VARNIŠEV. ŽELE? 1A. KLJUČAVNIC IN STEKLA. Naibališe delo. najnižie cen« Prevzamem barvanje hiš zuna in znotrai. uokladam stensk oaoir. Tel.: Rosevelt 8221. L. STRITAR 2018 W. 21st Place Dovaža premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spa da v to stroko. Vsem se najtopleje priporoča Pokličite ga po telefonu! MARY SLUGA IZUČENA BABICA 1858 — West 22nd Street. Phone: C anil 5793 Se priporo ča Slovenkam zlasti Prek murskim Slovenkam za pomoč' pri porodih. D V 1 1 i [bi 1 i i i LIST JE LAST SLOVENSKIH KATOLIŠKIH DELAVCEV V AMERIKI. IZDAJA SE V OBRAMBO PREPRIČANJA KATOLIŠKIH PELA V-CEV IN ZA NAPREDEK SLOVENSKIH NASELBIN PO AMERIKI. U Edinost 99 JE DELAVSKI LIST ki se bori s krščanskega stališča za delavske pravice. Zato kdor hoče imeti resnega zagovornika delavskih interesov se naj naroči na list "EDINOST", ki izhaja štirikrat na teden. 1 razširjen list med Slovenci v Ameriki. Za-JC ZCIO ie oglašenje v našem listu vspešno. Trgovci po naselbinah naj upoštevajo delavski list, ker oni so odvisni od delavcev. f\ v ■ se bodo povzdignila na članstvu, ako bo-JLr 1 llStVcl do društva oglašala v našem listu. Ka* - dar prirede društva svoje prireditve, veselice in druge zabave, oglasite prireditve v našem listu, ako hočete, da bo ljudstvo vedelo za vaše prireditve. Cenjeni naročniki naj pa vedno pazijo na oglase v svojem listu in naj podpirajo tiste, ki podpirajo njih list. Kadar pridete v trgovino h trgovcu, ki oglaša v našem listu. povejte mu, da ste videli oglas v našem listu. S tem veliko pomagate listu. iiumtmtiiiniimuinnBi Tiskarna Ako Edinost Zlasti HOČEJO društva imeti lično in točno izvršeno delo, naj naroče svoje 'tiskovine v naši tiskarni, kjer izdeltijejs A^se tiskovine izurjeni tiskarji. SE priporočamo društvam, za tiskanje pravil, vplačilnih knjižic, bolniških spričeval, pisemskega papirja, itd. Cenjenim društvam se najtopleje priporočamo. Poizkusite pri nas in jamčimo vam, da boste zadovoljni. vsem SI. NAJ zapomnijo katoliški Slovenci v Ameriki, da je naša tiskar-- na EDINA SLOVENSKA KATOLIŠKA TISKARNA V AMERIKI! ZATO JE DOLŽNOST KATOLIČANOV, DA JO PODPIRAJO! • TISKOVNA DRUŽBA EDINOST 1849 W. 22. Street Tel. Canal 0098 Chicago, III, - .. ?*v . ......:. .-i : v. • 'A -• / " a • ■• • V: - v;