St. 37. V Gorici, 13. septembra 1889 „SoLa" teuaja task petok in vetj* „op9itipr«'jtfinaua ali t Gorici na rtoi prfiljaoa: Vbc S.to.....f. 4-4C PoJ leu ....,„ i«0 Cettrt leta . . . . „ 1 1« Pri oxnaeilih in tako tudi pri ,,$>». tatsca*" t* plaenje aanavadso triatop. «• rrito: 8 kr. *e «e tiska 1 kmt J - - • - S •¦ Lar«t* irk* p# prettoru Poaainezne sterilke se dobivajopo « kr. ? toltikafnicali na Staram trgu in v N«nski nliei to v prodajalnlci O. Likiifja v SemoniSkih ulioah h. *t. io, Dopisi naj no 'pqiujajo urodniitvu narofain* pa opratniitTU „8o$a«, Via Mercato 12, H. Rokopisi ie ne vracajo; dopUi na *o blugovoljiio fraukwjajp, — Delates* in drugliu u6^r«mo kola akrbeli tudi za smeh in to cold z avodnimi elattki ? Ali pa ima morebiti avoje fttatelje aa tako grozoo tlaboomne in lahkoverne, da bodo verjeli takim racaroP Prvi elenek prihaja po prlepodobi, da je Paris Partfanov, Dunej pa Danajeanov. do tegu ailno mo-dreg* zukljucka, dajeOorioa „Gorieanov.aToda skok od „Gori6anov" do Italijanov mu ailuo iepa in vidi io mu, d* piaatelj asm ni veroval arojim bescdnm. »Sfovani mi niamo*, trdil je clankar. Kdo mu je kdaj oporekalP Da bi pa „Corr>rjevH fttaokar govoril v {menu cele Goriea, do toga nina aikakt privioe! Ct cHankar ni Stovau (bit jo pa morebiti njegov o6e ali matt), to pa drugt in ti bi zopet labko rckli: Ila-fijani mi nismo in jetik nai ni italijnnski. BKatcri jn nai jezik, modruje Llankar« italijantki ali furlanski ^uduo Tpraianjet Italijanioina jc skupni kujiievni jezik xa vaa itaiijsnaka nareejaM. Tods wed ta narecja je filankar potianil tudi tamostojni jezik furlaoeki, dasi je velikanak razlocek med tenia dvonia „Borod-nima" si jezikoraa. Tolikib razlik ni mod naSo alo-venSSioo in zadnjim ncvgorodskim ru^kim nareLjem! Sloyonec bode stokrat loLe razumel ruskcga muiika (kmetaj, kakor pa Furlan neopolitanskega dudelm-kovca, katerega vidi ma 5asib pri nas, ali pa .Curior-jevu alavni jcLikosiu?ec .brata" Piemoate2a ali Si-cilijanca. S terai beaedami nam jc „Corr." izdal avojo do* hro snano» drojno tnero, s katero proslavlja gospo logiko in razodeva itojo pravtcoljubuost. „Corr.K pri-snava sam, da imajo rasliLna italijanska piemona po- LISTEK. Cuore — Src6. lialijanski spisal Edmondo Dc Amicis. (Ocaoa a polititaega staliKa id z ozirom na naao odaos Rje) (Dalje). Govoree o CaToarju omenja zn&no afcrivno zvezo PiemontA s Napoleonom (i. 186SP zoper Avstrijo> On piSe: ,CaTour je bit tiati, ki'je prouzro&l, da je priTrelo s planin petdeset ttso karju bi so pri alabo oblosteni mizi ne Ijubilo tako atraatno napadati svojega aloveuakega soseda. Cegava je zatorej Gorioa? Goriea je deSelno meeto dveh v dezeli iivedih narodnostij: alovenske in furlanske. Ako pa v Gorici do zdaj Se vedno pre- avBtrijskih ulaneev." — Kako vae druga5e opiaujemo mi jYojrga velikoduSnega vladarja svojej mladioi. Mi ga jej ne kazetno v aredi krvavega boji§6a, kjer je bratotjubje iegubtlo arojo pravioo, ampak vzbujamo jej ljubezea do avojega vladarja z opisnvanjem nje* govih lepib dednoatij, njegovih blagoardoih in Llove-koljubnib dejanj. Da li je alavnemu pisatelju De A-miciau nedostalo takega mladini najprimernejSega gradtva, tega ne vemo ; vemo pa in to jo on tudi namerava', da na tak na6in najuspeScejie cepi v mlada Brca srd in aovraitvo do Avatrije. — Z ozirom na ta svoj prvi in najviSi smotcr v tej knjigi pisatelj gotovo ni mogel najti hvalc^nejSega predmeta, kakor je bilo Jlivljenje Garibaldijevo. Lo temu ananemu najhujSemu in UAJattastncjSemu aovra* eniku drLave nase, ki se je bojoval zoper nas v trch vojakah (combntte in tre guerre contro g]i Auatriaci per la liberazione della Lombardia e del Trentino), prepeva pisatelj alavospeve kot knkemu nad51ove. ikemu bitju. Predale5 bi zaSli, ako bi botoli iz vseb takib spisov in slavospevov podajati ittatcljem avojim vaaj po kak odloraek. Zadostuje naj le jeden sam stavek rNjega (Garibaldija) objokuje (!) vca (!!) svet!" Iz tega raxvidimo, v kakej lufti da je kazal pisatelj Ita-lijo in njene veljake mlademu in nerazsodnemu &i-talcu. — Toda ne le predmet, ampak tudi nacln pripove-vedovanja je mladini zapeljiv in omamljtv. — Vserau svetu je znana neka posebna avojBtvenost laSkega naroda: gostobesedaoat. Lahu zmanjka srenosti, no bmi Dikoii. J?a to jiontobMedooxt oalpUioo d* Mi* J vaguje rarlamki zivelj (ki it v najnovejlem fiaiu vedno bolj bli2a ituhjMikarau), tiko tola ne odrtki Sloveoeom pravio do maata, ampak dokaiujs, kako fiilno malo je agreiiren iivelj sloveniki. Tu v Gorici je proitora zadoiti fe ka mnogo alovemklh druzln in vender ae jih «ilno malo prieeljuje t desele k nam, medtem ko dobivamo vsak dan priieljeooe Iz drugih krajev, ki vender tu doitojno 2ive ter il gmotno po« gosto ja«o opomorefo. Ako pa te Slovenoi n|io po-sluzevali doilel teh pravlc, bodo ae jib ? bodofie, Yes alovenaki del deLele pft bode gotovo podpiral te svojo rojake v Gorici, katerim it ne bode slabo go-dilo dokler je deiela v evoji ogromni vadlnl sloven-ska. In ker Je Goriea irediMe za vae mofaa duine in teleane potrebe dveh dtzelnih narodnoitij ter Je od jedne, kakor od druge narodnoitij ziviien vit> Btraneki napredek meita In ker tudi V meitu Hvita obe narodnoiti jedna poleg druge, dail je alovemkl del zaradi brezobxirnoitt ve«ne poUinen v meje brezpravnoati, zitegadel reSerao in trdlmo t Goriea je toliko italijamkn, kolikor alovenaki. Ako pa bodo goapodje ,Corr.« stranke tudi nadalje bobnali In ro* potali, da je .Gorilla nostra, Gorilla italiana", tako svobodno jim. Citn bolj bodo bobnali In ropotall, toliko prej ie abude vsl alovenaki narodoi aaipaocl in mlainezi, ki drid krizem roke feet tnirno in malo-marao gle4aj«-w bodeonoat. — „Corr." je v avojih trditvah in izjavah illno ne-doaleden. Cemu tudi, da ad Ie hujika in imcii, pa jo dobro, kar pa ne kaie v posobno svitli luCi njegovih naro6itikov in Sitateljev. Sloveucev v Gorici ni, to je njegova vedno atnra peaem; tukaj bo le nekateri alovenaki kriSaSi in hujakafii, za katere pa alovenaki narod na dezeli ne raara. Ko bo pa ti hujskaCi „del battaglione Clanser" po vai sili BveLaio blagoslovili tu v Gorici svojo zastavo — pastil jih je narod alovenaki na cedilu. Yprasamo: Ako Slovencev v Gorioi ni io ako je narod pust*! na oedilu svoje voditelje v Gorici, odkod eo vender priile tolike mnofflce cdlifi-nega obemstva v proatore pri nogeraki kroni" ? odkod ogromno atevilo izvratnih pevoevP Bea je, da vam jo dobra vaaka laL, de nas Ie Smite in smealte pred avojimi ^itatelji, kajti oilj vam posveiuje ared-atva — pa veaj doaledno in logiflno la-gajte! Do akrajnoati so nesrarani ti ljudje: Najpoprej nap- kej atranioi De Amiciaove knjige; toda to nf veSna-vadna laska gostobeeednost,, to je vrhuneo divae Bli-lizacije, vrhuneo kraanega, znpeljivega in omamljivega pripovedovanja, kakor zna dandanea menda jedini De Amicis. Toda ravno ta nedoaeina spretnost pisateljeva je silno nevaroa, da prevlada sre6 zdravi razum, da (lovek zaine alepo verovati knjigi, ki ae mu je toli priljubila. 6itatelj sacno 6itoti knjigo, no zaradi dime piaave kmalu poeabi, da 6ita; pred sabo ne vidi re& mrtvega papirja in 6rk, ampak pred odmi mu naata-jajo cele slike, kakor Siva reaniea; vidi oaebe, ljudi, ki ae med sabo gorece, plamtefie, xares juino-italijansko Ijubijo. In v poSrtovalnOsti, izvirajofiej it te uzviSene Ijubezni, v zatajevaniu sa skupco blagrnjo italijanstva ao vai jednako delnvni, vai slozni in jedini, pa naj bode to kralj ali poslednji drvar, kojemu prvi zaupno io z ljubeznijo podaja roko. Toda vaa ta velikanaka ljubezea preneha na mejah Itclije, na mejah italijanstva; tu ae sprement v ravno nasprotno (Justvo, 6u-stvo srda in sovraStva, ekritega za plamteSo ljubeznijo do slavne italijanake domovine. — Knjiga pa zaradi tega ae necgubi lepega svojega naalova (Ouore-Srce), saj izvira aovraitvo tudi iz area. Eo fiita mla-dcniC ali otrok to knjigo, uname in vaplamti mu src6 za vae, kar je laiko; nau5i se Ijubiti, Ijubitl z celo duSo vae, kar sluzi italijanstvu; no ta ljubezen ni obfina, ni vaeobaeioa, ni vefi Sloyeaka, ampak feklju-Sno Ie italijanska, omejena le na ta rod in njegovo Bcmljo. — Tako Ijubecemu otroku zaSenja dlovek sr li pri Italijani in tu tudi neha. Kdor ni Italijan, tega li pri Italiji to arce ne -„_____ . w. . dreni) mi^iiti § patom *» prmoo, ki m to src<5 ne objame z ljubeznijo; ako ee je pa kdaj SOČA ...i&NK' nejo WsBoa^^JOft se take aaia alarooat aevriila; ako ae jim to ne posteei, posraznjejo te najeearamnej5ih podlib, poolicmh aredatev, da ae nam elavnoif omejl pa proator in doloeeno aterflo afelezeacev — potem pa pripof edajejo ereta, kakd da an nam je alavnoat ponesre&le, kako da je Vila revno in alabo obiakana, kakb da liadatva mala ae mar* sa taka kojakajoce slavnoati. Toliko pa aaj aa danea 5e poreafe ,Corr.« ia ejegorerau clankarjn, da je „battagIioae Cfaraaer" priredil auvraost, ki je bilagotovodragaBogo, naroda ia eeaarja, kajti dniilo ae je to troje t kpo ia miroo alavlia, kar pa pogreaamo pri Talih sfevaoatih. V naiih bataljoaik ai iadajalceT cesarja ia deztoTioa, kajii mi nimawo t bli* njidriatizarte oelega bataljoaa be-beganeer, aa katara gredd Taak atesea tisocaki ia driare, is Ooriae pasta* taki. — Sal aaa je ease ia proateta, Teadar pri-oWIaw ? prihodaji ittrilki la jcdaa ilaaek t prati odgpTOr aa jezikoaUme modroati „Corr,<* uceaega jaaftealoTea, Dopisi. V ftfriti, due ]. aapiembra 1889. - (Okra j-aa oiitoljaka konferenca t Gorioi) je bila aa goriike akoliee okraj dae28. avguata. Uciteljatvo ae je abralo ? pelaeaa ataviln t Werdeaberg-OTem poalopjo. Nofi e. kr. ear. glavar, blag. g. Tites Bo-aisio poadrati t konfereoei zbraao aciteliatv o ? elo-ve&ekeei jatika. Fredaadaik W. g. Vodapitac, c kr. okr. i oad-xotaik, po obieajnem peadrava omenja iibranimi izrazi itirideeetletaieo vkdaaja Nj. V. area?, eeaarja Fr. Joaipa, a tudi pretoiaega dogodka — preraae smrti tusarjaitfa Rndolfa; oraaoja dalje, da etaitaT pokoj r. kr. aaiaatuik triaiki baron Protia, koji oi dobil ae nailedoika ia c kr, dvorni aretoralec, goriSki ukrajai glavar baron Rechbaeb, koji pa ima uie ttaaledaika v esebi namaataiikega avetovelca, pri koaf, uanoeega g. Boaizia — zaaaega prijatelja in pudporoika iolstva ia uditaJjatTn. Ne to preilo ae je k dnewemn redo, ki je bi) zelo obiiran. Glavoe to&a to bill novi ucui oafirti, po katarih je aUlni odbor priredil podrobne ufae uaerta aa poeamezae Trite Ijadakih iol. Ve6 in nadrobno o tent pofoeeti, ae bi zaoi-raalo iirSe obtinatvo, sate raje omenjam kaj iz nad-zornikovega porocila o atanju naicga iolstra. Stevilo u&teljatva ae je t drajaetih letih poies* torilo; napratilo ae je mnogo primeraih iolakih pro-storov; Stevilo neeneev se leto aa letom brzu mnoil, tako da hodi t Solo 10.129 otrdk, ali 900/q. — Napredka winanjo Sole mora pritrditi vtakdo, tudi naaprotaik; napredek o notranji soli pa bodo uspeanp aodili 8e le potomci. Solstro naie ima 5e vedno prereS zaprek, ki ae pa Tender zmanjSojejo. — Sploh jc bilo poro&Io goapoda nadzornike tako, da je bilo uciteljatvo i n]im aadoToljno, da ae priznava deloranje in trad nkup-aega n6ileljatTa. Ysak aSttelj je imel piameno izdelati aledeeo nalogo: *Kako vzajemno delov^ti, da bodo otrooi redno faodili v SoloP Kako naj postoprjo uiSitclji in toditelji proti nerednezem in otrokom v ob<5e? — To nalogo je uoiteljatTO t obSe dobro izdelalo; pripumogla prarica, gorje ma, kajti to biago, njeLno otroSko arce aa qpremeni r gnssdo eraega aovraitva. Pa otrok a am naj ne duti nepoaredno toga ao-Traitva, naj neposredno nikogar ne aorrazi, ampak naj a rao mladostno unetoatjo Ijnbi to, karje onerau na raTnost naaprotno in — aorraSno. Tako hoee De Amicia, vaaj prati nam tako; tako dozdevno hoee ta knjiga, ker bi ae drugace ce amela ponaiati % lepim naaloTom sTojim. Drago pa je vpraSaoje, ali Be AmiciaoTa knjiga tadi doseze t otroslcem area to, ker kaie, da hoee in morebtti ne doaeie bol j oneaa, kar pra?it da noce? Na to vpraaanje pa se glaai nai odgoTor Tae drugace, vse neagodnejie. M i a mo Bamre& trdno prepridani in amo men da tadi Se zadoatno dolazali, da otrok, ki bere to knjigo, te proalav-Ijaao .Cuoie", mora nehute za^eti so-vraiiti Aratrijo, to tiranko, to satiralko na-roda italijaaakega in italijanake svobode. Povdarjamo pa Se poaebej, da ae godi na aplob tako le pri 6ita-teljth italijanake narodooati, kajti neitaiijanakemu o-troku nedoataje (manjka) IjabexDi do italijanatva in 2 njo jedina mogoea podiaga aa aovraitro do neitali-janatva — toroj tadi do A?strije. In da ae caatit! 6ita'elji sagt aanri ptepricajo ob iatinitosti te naSe trditre, podamo naj za zgled aeatavek iz De AmieiaoTe knjiga z nadpiaom ,La piocola vedetta lombarda (Mala atraia Iombardaka) v dosloTuem aloTenakem prerodo. iDaljeprfde). bode ta obraTeara k eaakema postopanja in red-nejema obiakovenja iol. Po nekaterib manj vaznih poaameznih predlo-gib, aakljnall je g. predaednik konfereaco aekaj pred ieato ore avaler ab .slava" klici prear. eeaarja, na kar je aledila wceaarska peaeni*. — It St. Havra, dne lO. aeptembra. — (Vabilo k obeaeran xbora). Dne 26. tekoiega raeeeee, zadap trg meaeea, bode ebeni zbor Tinarakega ia sadjar-akega draatva za Brda v Gorid t MarcioijeTi dTorantci toeno ob 11 ori predpoldne. DaeTai red: t. RazgoTor ia pretresoranje, kako bi se megle poakrbeti za eeneji aakreni vitnjol, za attganjaeja pereaoapere v priaodnjem lata. 3. Kako bi ae priib do prie.erae mnoiine a-merikaaakik aadik poilabtpjenib a doawiimi trtami, keje bi nam bila aeobbodno petrebne * vlucajo, ako bi aaa ljnbi Bog vdaril ie s atraino 6ibo fiioksero; kajti de adaj se nam priaeale tede aa dan ediai ta Tapeiai aaiia za prtganjatije fitokaere, da cepimo domaee trte aa amerikanake; pa ne na ooe ameri-kaaake ie tukaj Tdomacene. 3. VoliteT noTaga edbera. Brici, zdaj odleeite Vi, imi li draitvo napredovati, ali ae; kakosriea odbor, tekaea aapredek. Poaabmo Yarn priporoeam, da dobro primialtte in deaetkrat premialite, koga bote Tolili prcdseiloikom; too ne zinem, ker dragaee bi ae mi-alilo, da ae ailiro jaz za to eaat, te tudi aeu ae * enam leto dtak»at odpoTedal. Ker je dnerni red tak6 vaien, da ni bil tako Tazen ae pri robonero oWnem %born akozi celih 18 let drofttTenega obatanka. vljadao Tabim tim potom k oMocmu zbora t prvej trati Tae Saatite ade. Po na-§ih pravilih ae «mejo Tdeleiiti obenib naiih zboror tadi neodje; zaradi tega prar goreSe proaim in va-bim, naj blagoTolijo Tdeleiiti ae obcnega zbora po-aebno t. g. zupani ia podiupaoi, atareiioe, dubovoiki in uditelji. Od 10. do 11. are ae bodo aprijemali oovi udjo t nazocnosti predaedniko?it koji bodo smeHze iatega doe glaaoTati ia Tolitt noti odbor, ako plaeajo 1 fl. leinioe, kakor zahterajo pravila, Drugih Tabil ae no bode razpoiiljafo, zatorej proaim prat nljudno, naj-blagovole Tsi Laatiti goapodje 6itaf,eljt eanjena »SodeK razglasiti to med aTojimi aoaedi, ki morobili litita ne 6itejo. Prav zelo vstreiejo druStva pa, ako ae odzorejo tfma vabilu narodn' goapodje iopani in duhovniki, ter prvi oznanijo to ljudstvu pred cerkrijo, ia kjer to ni mogoce, moreuHi pa duhovniki v cerkti, ssj gre to Ie za briski blagcr io ako bi ie ne bilo na* Sega druitva, bi biia neobhodna potreba vatanoviti ga zdaj* ker tidite, kak6 naa posebno letoa tepe iiba boija. Kar amo letos zamudili, aku^ajmo poprariti t prihodnjem letu; pa ze zdaj zacoimo, ker dmgnSe vtegne biti vitrijol h letu za naa i«% 6v*i\, nego letos. Bog je rekel: Pomagaj si sara in jaz ti bodetn pomagal. — Obcm zbor ae ne odlozi iz nobenega uzroba ve6. Predsednik: ANDREJ FIGEU. SV. LliCija, 10. sept. — Naaega druitva ve-aeiica, v zadnji, Stev. BSo6ew naznanjena, izvrsila se je takd, da bi je bil veael aam ranjki Stefan Hodulja, ko bi jo bil po avoji navadi opazoval akozi knko apranjo ali okoice kaktga aenlka. LISTEK. V srcen pozdrav svojim Se 2ivim p. n. tovari§em, posve5eiiim v maSnike L 1849. spiial ^deaar je polno >>cL, To rado iz a»t grL.K Sen aanjat aem, t katcrem sem ae a srojo mlajio seatro, ranjko Pran6i§ko. pogorarjal Globoko giojen zdihnem ji t sIotu : ttStenlki 49 in 89 mi nikedar iz apomina ne pojdeti !* Zbnjen reano preu-darjam imenoTani Sterilki; in pred oLmi ao ae mi vrstile dogodbe za dogodbo, veseie in iaioatne t teka 40 let, kar naj napi§em pod naalovom: Med in p e 1 i n. Sev6da, prav rae, kar ae zivemn ilovekn utegne prigoditi t 40. letih, ne d& ae in ae ne sme vaega povedati in razbobnatt; toda dovolite mi, da vaaj toliko in tako povem, kakor ae meni in sla?Di „Soci" poljnbi. Bilo je 1. 1849., prav v tednc at. Materia, ko amo ae mi goriSki cetrtoletniki pripravljali na malnikovo poareCeranje. Nek«ga dne, zbrani po klopeh t iolaki 3obi itev. IV, pogovarjali amo ae fiyazttff jaed aeboj tar aSikali iz eenatjana wepraxae j ^ UTodne besede gosp. druitvcnega predsednika ao bile kratke, a krepke ter poalaialcem vzete iz arc. Pomnoieni peraki zbor podmelakib, volfianskih in domatih peTCOT at je pridobil hvalo in priznaoje vsega naTzoSega ob5inst.e. Njezne deklice, pa cvrsti dedki ao avojo otroiko igro izrrSevali tako pogumno w lep6, da si eiorek le zeli aliSati ie veikrat kaj takega. Takih ljubkih otrok mora biti Slovek zarea Teael. Igra odraslih je bila kratkofiasna, podu5na ia prav dobro igrana. — Kar je pa lepi aliki krasen okrir, to je Teaelici primerei proator. Na tej dobroti at ie aa mariaiSem drugem gre hvala na&eina vele-eenjemn goapoda iapann, ki je prepustil svoje lepo dToriiLe ˇ ta namen. Razen moogoiteviloega pri-proatega Ijudatva, po6aatiI je veaelieo tadi viaoko-redni goapod e. kr. oki. elavar ter mnogo goapoda dn&oTakega io avetnega atana iz Tolmina in drugih blrlajib krajev. Hvala jim f To je bila idejalna Teaa* lica, od katere je bila izkljueena Taaka nedoatejnoat ia Jcatera je raakfga razvedrila, razveaelHa ia po-krapcala. Yaakdo se je vragal iidane volje na svoj dom. Kakor aem rekel: Bam Stefan Hodulja bi ji ae imel teaa oiitati. Politidni razgled. Cesar je bil pretekle dneve, kakor emc naznaoili 2e zadnji6t pri vojafikih vajah v Ga-liciji, zdaj je pa na CeSkem. Ljudatvo ga je povsod sprejemalo z resnicnim odusevljenjem. Cesar je imenoval deielnega poslanca dr. Poklukarja za dezelnega glararja na Kranjskem, Nemca barona Apfalterna pa za njegovega na-mestnika v vodstvu deielnega zbora. — V Jstri je imenovan za dezelnega glavarja dr. Campitelli, ki je hud nasprotnik Slovanov; za njegovega namestnika pa je imenovan de-zelni poslanec dr. DukicY Odkar i\v6 de2elni fcbori, bode odslej prvifi tudi v dvorani sv, FranCiSka v Porefin deSelnemu glavarju naraest-nik — Slovan. To bode jok in stok v vsem la-honskem Izraelu, ki se je nadojal, da se v sta-rodavni dvorani sv. Franfiiska ne bodo razlcgali slovanski glasovi. — Oeiki namestnik baron Kraus je bil umi-rovljen na lastno prosnjo zaradi bolebnosti. Imenovan mu je ,2c naslcdnik grof Fran Thuu-Ho-henstein. Ceikim Nemcem ni ta mi u§e6, kar je za Cehe dobro znamenje. Pomilovali bi jih, ako bi ga Nemci hvalili. Tak6 bi pa tnorebiti utegnil biti jednako praviCen obema dezelnima narodnostima. Bodofinost pokaze, koliko sc smejo nadejati bratje Cehi od njega. Za lavantinskega skofa (sedcz mu je v Mariborn na Stajerskein) je imenovan opat Mur-nik. Porojen je v Skofjiloki na Kranjskem, kjer je hi) njegov occ sodnik. NemSki listi so se izmed vseh priporofianih kandidatov naj bo) j ogrevali za opata Marnika, ki je neki najboij sluibe, ki bi bile v razpolago Slovenoem ali Lahom. 2al! za Furlanijo primanjkuje nam jeden Lob. Kdo Slovencev ga bo ueki nadomcatoval P Imenovali in poiiijali smo tje tega in onega. Toda, ker vaak ime-novaaec irrato z glavo odmaja ter proteatoje zoper eoako muhaato in ialjivo dekretovanje, Be po hipoem obmolkojenju vaeb ?ri2ujo5ih vprejo tao o6i t me ter ae mi z oekako prizanealjivoatjo naamehnejo : „Eh Juke, kaj hodea, ni drngaie, kakor da se nam pa ti pokorii, aaj te ze priraek veie na Lake!" — Mi ravno treba, da na vsa usta povem, kaj in kako da aem na to arboritoat odgoToril jaz, re5em, jaz, ki aem med ?aemi slovpnakimi soiolci najmanj laSkutaril, najvec pa ae unemal za slovenski napredek. Na 22. aeptembra poaveieni zjutraj v velikt cerkvi t mainikc, razili amo ae popoldne vaak na »roj dom in odpele ao se novo mase prej ali alej: T Gorici, Dornbcrgu, Lipi, Stanjetu, Tolminu, Cirkoem itd. itd. Na to ao skoro dobajali pravi dekreti od kom-petentoe slrani. Ko ao bile v Slovencib wae alu2be Tie oddaoe, srbeti me je zacelo po glavi, ie§, Sata aoSoIctr se utpgne veodarle uad raeuoj oblstiniti. In Se najboij so me v tej veri potrdili listi, ki sem jih od viaoke rofce zaporedoma dobival. V prvera pistnii mi prepoa;2ni nadpastir, Franc La Sin. od 5. note m bra 1. 1849 to-le piie: „Der Graf Giuiio Stras-soldo tcq J. anniz wunscht far scioe Sohne einen Geistiioben ala Lebrer und Brzieher im Hauee...... Icb ersuche Sie mir mit ein Paar Zeilen sobald ala mogltch zu jrklacen, ob Sie bereit warea diese Stelle einea Haoalehrera und Eiziehers anzunehinen odar ukifc? Ia Smartang etc** Politični razgled. Priloga k 37. št. „Soče." maiomaren in nepristopen za zelje in teznje Slovencev. Eaki so ti Nemci! Saj bode vendar pastiroval &a juznem Siajerskem, kjer je trikrat toliko Slovencev, kakor pri nas na GoriSkem. Droga poroclla pa pravijo. da smemo Slovenci biti zaaovoljni s tern imenovanjem. To bomo pa Se le videli! (Danes smo ditali da opat ui spre-jel imenovanja. „K6lnische Zeitnng* je izvedela iz Petro-grada, da bode ruski car obiskal cesarja Viljema po praskih jesenskih manevrib, predno cesar odpotnje na GrSko in od tam morebiti tudi v Carigrad. S urjen) pride tudi caricu. — Za-nimiv je tudi naslednji telegram iz Litomisija 11. t. m.: Pri danainjem dvornem obedu pri cesarja Franu Josipu bili so prisotni vsi nad vojvode, ministri Taaffe, Kalnoky in Bauer, vi§; vojaSki povcljnik in vsi vojaski ataSeji. Med obedom napil je cesar na zdravje ruskega carja, vojaSka godba pa je zasvirala rusko himno. — Srbska kraljica pojde v nedcljo v Belgrad. Uradnega sprejema ne bode, kajti kraljica ni naznaniia svojega prihoda vladi. Stanovala bode v hisi polkovnikove udove Bucideve; mesto pa jej vendarle pripravlja slavnosten sprejem. — Med Srbi in Bolgarji niso posebno prija-teljske razmere. Bolgarji se boje, da bi jih zopet ne napadii Srbi. — Doxnade in razne vesti. Drobne novioa. Na Kunalakcra je I. t. in. paiala toda ter napravila ikode do 1600 gl. Va«ikode jo toLs naredila leto* na Goriekem do 60 tiuoft gl. ~ Po;eatnik Frao Doloneo> Velikuga Otoka pri Postojni je zailadil 4 kilometre dolgo podzemeljsko jamo. Krae je torej polo kraaot — pod zemljo, ker so mu rebra tako* pusta io prazna. — V Suudroiu pri Gorki ae je miooli teden uoela kopa boo4 na dvoriitiu ntkega kmeta. Toda pridne roke gasilcev «o ogenj tnkoj omenta, da se oi pripetila nobona druga ne* ercca; le bliinjemu soseda so z vodo in gnojem po-kvarili nekaj centov send. Ako bi se bilo unelo ie to sosednje sen6, potent bi ee utegnila pripetiti grozna ncareca, kakerine ie nismo doiiveli v nasi okolici. — Nafta Trie triaika sestrica ,EdinoRt" je bila dva-krut zaporedoma zaptenjena. Naroftniki naj ae nikar nc jeze, fee nastanejo za ta ali slovenski list kdaj — slabi easi. Hud6 se nam godi, kamorkoli se ozremo, »t!6 bodimo pa mi toliko bolj poirtvovalni insloioi! — Z novim letom dobimo neki zopet novo koleke (stempeijne), ki «e ne bcdo dali ve& snoti s papirja, le so bill ie pritepljeni. Novih goldiuarjev pa ne bodo vec* izdajali, ker so se jako poaesretili. Birva ni sialna in oblika ne poaebno dobra. — V Vipavi je okrajno glavarstvo prepovedab zadnjic* naznanjeno igro ,Svoji k svojim'*, ki je b*ta igrana ie ? Ljub-Ijani in diugod brez zadrika. Okrajoi glavar v Poatojni, kamor spada Vipav*, je nek vitez Schwart, ki je dobro anan iitateljem alovenskih casnikov. SUvnost 25 letnice tamoinje c*italoice se je pa vendarle vriila krasno in sijajuo, da bode ie dol^ v Ne da bi bil visokemu gospodu odgovor poslal popoiti, kar muavnost sem oddrdral v mesto, da so oudi branim pred nadikofo^ako milostjo, kakor le tuam in vem; in hvala Bogu, ubraoil sem se zaeeb-nega ttiiteljevasja, dasi komaj in komaj. Tako are-Leu pa niaem bil, ko mi dojde drugi list, a katerim ae mi od iste atrani ponnja druga hluiba, a zopet v Lahib, kajti a dekretom vred prejel tern Se tretji list od 11* junuarja 1. 1350., ki vse mnje piamene izgo-Tore in ugovore uni&i, a me ob enem tolaii: — wAber in Cormona haadeU es aich gegenwartig am erne Moss seitweilige, dnrchdieUmstinde dor dortigen Pfarre nothwendig gewordc?e Anatellung. — Uehen Hie getrost and auf Gott vertraaend nach Cormons. — fob werde Sie, da Sie ea wunsohen, Tielleicht bald aach Qsiern im slavischen Antheile der Diocese anstellen. Ich verbarre mit den aufrichtigsten Geain-anngen Ibr Wohlwolteudster Franz Xaver m. p. E'zbi-«chof.u — Zdsj p;t6 mi ni bilo drugegi poceti, leaker Ja s«i udaia po zgiedu M'jjz^a na goii goroucga grma voiji Najvisega; i n a n a jtt ustanova kanooika Val, Stani6a, lotnih gl. 64. za dijnke ljudskih ali srednjih iat, ki so v sorodstvn z ranjkim tt*r s« uLe na Go* riikem, Profinje do 15. oklobra na de^l. namestaiitvo, — Trtna u S so jo pokuxela v fcsmarijali in Ga« brovioi v Ajdovskem okraja. Peroaospora ni Be za* dosti, treba jo bilo So atrasno jpiknnfiavalke v tepono Ipav.sko dolino! (Rdiiioaf). •- v nodt'ljo odkrijojo na grobu pterano utmleg.i pisntelja in uredtiilca flEiinoa'ia, g. Lovra Zvaba, v Dutovljah na Krasu nagrobtii sp<»* tnonik. Iz Trsta prido mnogu piijntoljcv in fiaatileev pokojnika. Bodimo ta dan v duhu na onem pokopa> HiCu, kjer r miru ape pozemeljflki ostanki Lovra 2vaba ter vsklibnimo: Blag mu op j in in med nainit Duiipi veiini mir! — V Rojanu pri TrHtu so OMiiovali pevsko dniStvo jZarja". Skrajni je ivi 6a*, da so so zaceli nekoilko bolj gibati Slovonoi v triaSki okolici* Nok-daj ja bila rojanska 6italnica znana po vaej Sloveniji, a danos je ni ve6. Naj bi jo nameitovala in budila narodno zavest nova nZarja,u ki naj zdruii vue slo-venske Binove v Rojanu in bliznji okolici v tmda-polnn narodno delo. — Tudi / Skiidnju imajo uioSaii pevski zbor, Na sbodu v Divu^i so krasoo pull. Na Proseku pa imajo ie dolgo oasa pevgko druitvo „H»jdrth«. - Bivil srbski kralj Milan jo v Karlovih varib kupil od dveb dam dva ro2t nv korUt nem-ikemu „Sobulvereiou* ter dal za obe 100 gl. Ubogi srbski .ditiarji- ! Zopet "Oorriere,. V 109. itov. se jo silo-vito zaletel v nni zadnji uvodni tfl.mok. Potomcem htarib krivonosih o«5o'ov, ki s<) sli pei skori rdece morjc, jo ksr krv vrela po zilah, ko so eolo v naii .So<5iu 6it;tli clanok o vzdru2eni Slovcuiji." To vcrjamorao Sray nidi in nt.s jako veacli, ker iiainjc to prav lep okaz, da smo ubrali prav stmno. Uapa ieraditakih nasih based kar beanijo naaprotniki naii, kaj bi Into, ie bi besede naie zadobilo povoljni odmev ter posulo krv in mes6 ? Zanimiv je pa nacin, kak6 nas hoie ovaj iti ddavnemu pravdniku ter klicati poiioijo proti nam. Pravi, da smo postavljali za zgled petdesotlef.no borbo wcarbooarjev* in mlade Italije a Gartbaldijem in MazzU nijem na dclu ter sc 6udi, da je, wSo6a" izi A. Ali nismo poudarjali, da je med tezenjem ital'janakih zarotoikov in revolucijonarjcv in med oaiim relikauik razloiek? Teienje naie se da rciiti po ustavnem potu s posebnim zakonom, s katerim se prav iz-vede. §. 19 ter reii narodnostno upraianjo za v»e 5ase! Mi bodemo govorili o tern io natanenejo iu takrat naj si bratec „Corr.u natakne dvojnate o^ale, da bode prav videl, a za vroCekrvno glavioo pripo-roiamo mrzle obkladke, da bode mogel nokoliko ttdova Cipriani, bila je zaradi svoje dobrotljivosti itt poboiaoati jako culana dama. Za skupno mizo nam je aedela tudi gospodiojina svakinja, devojka visoka, stara in suha, ki je veliko Sepetala, pa malo pove-data. Po imenn „siora Ctlika", sioer veaeiega srea, in se jo je le pri miru pustilo, spadala je t itevilo onih nevi!toicu, ki omajajo celo v<51ove6euim angeljera ljubo potrpezljivost. Dasi na pol alepa in neveida branja in pisanja, recitovaia je doevnioe na east Ma* rije device latinski tako natacno io razlodno, kakor premore le uJenee. ki je v«aj par trduih zimskih hla6 ie potrgal in pokrpal na gimnaziji. V prejiujih mlaj* iih letih bila je neki ta*'e <5udna prikaaen ludi tvrsta pevkinja in se je kot taka odlikovala ob dani priliki pri orkestru v eerkvi, kakor v zboru, tako v „aoiutt, no da bi se ji biio spodtaknito nad najmanjSo seki* rico, dasi uveibaua le na poaluh in pamet. A samo od aebe se ^ razume, da sem ^e naj* !«j8;j tnudil z ondajinjo duhovioino, kuiera je bila sea-ioijo bratovake sl''g<» in ediiiusti na najboljeom g]a*u tudi pti o! dinarijaru. P r e J u z 6 f B r a i d o t, kw perator in farm aakrbnik (danes zupnik ˇ Gerviguanu), pre Lurinz Sell (umrl kot franc»kan»ki proviu-oijal na Kostanjevici), pre Pauli Fabria in JuL6t* Ppuliu: vsi ti Sastiii gospodje bili so mi vrli tovarii in biatje. Z admicistratorjem — a katerim 9Ya a i daudanea svesta prijatelja r~ apiekajala bolj hladnokrvno slediti naiej ratpravi. Io ce ima le Aa nokoliko zdravega razuma, in Se. nekoilko po-Stenja t sebi, spoznal bode, da Lelimo naiira itali* janakim sosedom ravno tako* dobro, kakor Barn i m s e b e. Izklju&tjiti hofcmo vsako svojevoljno nadoblast naroda nad narodom, kar jedfno neti sov* raitvo med posamionimi oarodi. Toda to- menda ne ugaja MCorrierovcemB, ker ae §e vedno ttadejajo, da dobe vajeti v roke za vso deSelo in da bodo dellli po svoje pravico trudi vefiini deielnega* sloven-skew, prebivalstva, saj bote pregnati sloven^lno celd iz delelne bifo, — Ako bi Slovenci dosegli to avojo idejalno Slovenijo. kdo bi potera ve8 ponlaial tOorr.* sramotenja in sraoSenja aloveoske narodnoiti, v kar klide ua pornoi dosledno tudi Ijubljamkega ikofa Miisfa, ki mu je „tlpo uoico di atnouritk" (Za to spritahi bode vlsoki doitojanstvenik malo bvalaleo tuk. iidovskerau glasilu!) Najimeioojia novica je pa ta, da bi bila „sdruiena Sloronija" sa gorllke Sloven, oe pngubonosna in da ie jej bodo ti protivill na vio moS. Potem naj pa ia kdo re8e, da ii nima goipa Corrijerjeva divnih sanjl Ve6 v uvodnem filanhu o prilikf. „4ivioa je majhna in nadolina be»odlc», van* dar prouzrotiuje daeih hudo in bridke ure nekatefim nafiim dobro nam znanim meifianom druge destine narodnoiti. Pr«vHo, da noka iidinja colo no6 ne mora mirno saspati, ako kja v Goipoikaj ulici kak Sloveneo izrefie to „gro*no* baiodo, s kattro volol morebiti kakemu avojemu prijatolju all znatiou, da bi dolgo easa sreino zivol ter vldsl otrok otroko do jotrtega rodu; vsa njena slovita duhovitoit jt pa popolnoma pri kraju in poloti ie jo noka oudna bo* laxen, katere liudi in pomilovanja vredni natiludki iq I nam razodevafo v nekom listu te druga dsislus na* ! rodnoiti. — Uwno tak6 hudo zbods ta laps iu po* ; menljiva heiadica neke trgovake pomaga^s in neki ; cel6 trgovoe, ki po vsakom takem wgroznemH do* ; godku hito k duhoviti*j madsmi...., da potoiijo ivoje . zfi^iidcnjo in nnjavoljo zaradi take ilovoniko pre* . ditnonti in izzivanja. Rahloiutna dubovita madams ; pa koj nspiie reoept sa to boleseu pod oailovom .Oi scrivono dalla citta*. Ako mora Antih kaj pre* . Micati, kaj to de ? ^fiuvalo se jo vendarle — In to je prvi in xcdnji naracn, — Utogne ie pa prlgodttl, da bodemo imenovali nekutere take trgovct in njlb pomagaoe, da se jih bodo znali Slovenoi izogibatl 8 svojim ^iivijem" in „LivilomM. Le komur prijetrfd. bije na uh6 nai ttiivio", temu dajajmo tudi „'J!ivilo*. , Nekje so nas razumoli vrlo dobro. Naii tiitatelji na deieli pa zopet cpoznajo nekoliko bolje naio goriike razmere. • Slovanofob. 0 nekem tukajinjem „prvakaa nasprotne atranke dohajajo nam 6esto jako ameina porofiila. Moi kar besni in se od jeze treae, ko dobf v roke izfilo flSoCo" ; najbr2e mu „So5a" vzbuja spomine, da je tudi on sin slovenske matere, katero s svojim „italijsnBtvoin* aramoti. Ce pa mo?, tako : silno boleha na razdrazenosti 2ivcev, ni <5uda, to 6\- tamo v nekem predorbo znanem Hstu tak6 konfuzoo strastne 6Ianke, peine predrenih sodeb, sklepov, sum* nifienj in sramotenj. No moi se ie navelica. Co pa ho5«s iti z glavo skozi zid, slobodno, nam to ne bode . vikodo! Is Kobarida nam piiejo: fl81ovenec« se je v dopisu nS Tolminskega" v 209. itev. spomnil tudi poddruinio sv. Cirila in Hetoda v Tolmiuu in Koba* sv« se na vedor sknpaj skoro vaak dau. Poleg du* hovnih pomoSnikov pridruiil ae nama je pogosto tu* j di g. 2 i g o n, tamoinji ufiitelj, moi krepak in vese* 1 Ijak, ki je prav lepo govoril slovenic'ino, pa a kranj- i skim naglasom. Y takej prijetni druibi sem se kmalu privadil Lahora in njih zimskemn cokljanju in odkritosrfao Sriznam, da mi je bilo prav milo pri sreu, ko sem po oaetera mesecu znpuatil Kormin in ae podal koopo* rovat v Mirea blizu Gorioe. Bil je takrat iupnikom v Mirnu6. g. Jan ez E11 e r s i 6, U sedem meseoev poprej ondi umeiSen. Ker je bil mnogo let pri av. Igoaoiju kot I. koope* rator in je nadomestoval vojaikega kapelana, bil je moi ostrega reda in je torej tudi zdsj svojim podld-icim drobno gledal na prate in korake ter si a pi* kami polnil svoj dnevoik. Mirenci ga ne bodo gotovo nikoli pozabiii ie zavoljo toga ne, ker se jim je se-zidala po njogovi nevtrudljivosti tako lepa iu obiirna romarska corkov ;sa Gradu. 0 goreCnosti ttiga iupnika, a tudi o tegi pronapotoati, dalo bi so marsikaj po-vedati za kratok 6as. Toda cas je predrag, wS bi bilo to jako neprijetno, k«*r ni tarn niti zdravntka, ntti lekarniee. In vondar je kraj z okclico zadostno velik, da bi irneli labko v avoji sredi spretnega zdravnika. Raz« vidao jo ie is tega, kakd kortstt>a bi bil tak deielni xakon, kakor amo govoriii v uvodnem Slanku 34. Ster. Naie urednifttvo jo prejelo naslednjo zaoi-mivo dopisnieo, katero jako radi priob&mo : r Kobarid-u 11/3. 1889. Leljao pridaknje skom«ndijoK .Andrej Gaberiiek & Cons." ali 9*X^a&niU in peklenaka hudobija" ter Yas bo zamogel polteno honorirati. Za naslov bvaleiui in resnico - Ijubni Mogotec ti? -1- ?? pltal!!! P Da je to revno duievno dete plod obialovanja vredne strasti, ki se ne zna vzdriati v mejah doatoj-nosti, to je gotovo raznmljivo castitim ditateljem na-Sira. Ofie temu do skrajnosti predrznemn korakn je na dalei okoli, zlaati pa uciteljstvu predobro znani goapod v Kobaridu, ki v svojej od vseb stranij pro teiovanej samosvesti misli, dc se ves avet trese pred njira, kedar zine svojo ,modrott besedo. Kdor ga po-blize ne pozna, zgoraj se je pokazal v svoji popcloi luLi. — Moije izvrsten politik za-se in za svojo „karijerou, to je dokazal. (ie so pa srcdatva do skraj-nosti rolatii, kaj to de, saj ima zararovan brbet na vse stranl. — Tak6 bi bilo zelo zaniraivo in za nai Hlucaj jako karakteristiono, &¦: bi ponatisnili njegov dopis iz 40. Stev. 1. 1887, kjer je straino oblastno in razialjivo napadal svcje istajse tovariae, nazival jih Mihce, Nihcete, prenapeteia, rogovileie in lainike. Zanimivo bi bilo kone5no tudi to, So bl ponatisnili pismo, s katerim je nazoanil izstop iz T> '.minakega uiiteljskega druitvar ki ni razialjivo ie za ucitelje jednega okraja, ampak ie nekoliko cez te ineje. Take robatoati u&telji niso bill nikoli navajeni, mi pa tudi ne. Zat6 naj je ponatis one dopisnice za gospoda pisalca najgtasnejsi ^testimonium pan per ta-tis*. Yse drugo bi pa res utegnilo slediti. Panctum! V PazillU je bil izvoljen 12. t m. na mesto odstopiviega okr. glav. SimciCa ital. kandidat dr. Lius s 171. glasovi. Slovanski kandidat §. Defer je dobil 148 glasov. Za prvega so glascvali c. k. uradniki in s temi glasovi je bil tudi izvoljen. — Tukaj vidimo, od koiiko vainosti je za nas nastavljanje uradnikov po nasih krajih. Za gori&ko poddruzttico (iensko iu moSko) druibe sv. Cirila in Metoda ata nabrala gosp. uiitelj Bajt in njegova goapa aoproga v Sfcandreiu 6 letnic, 44 podpornic in 17 podpornikov. Presrfino hvalo izre-kamo rodoljubni gospej poverjenioi in poverjeniku. Naj bi posnemalo to poverjenico tudi vse ostale na* prosene gosp6 in goapodifine t Malo je 10 kr., toda veliko stevilo podpornikov tudi nabere nekaj stotakov. Umrl je v torek po polno^i nenadoma gospod Jernej Mo sot tig (Mozetic), rafunski svetovalcc in to-dja ra5unskega oddelka gozdnega ravnateljstva. §e pozno v noc je bil izredno veael ter je igral s prija-telji; po no6i je ie umrl za odtokom krvi. — Rojen je bil i. 1828. v Solkanu, kjer mn je brat zupao; od 1. 1813. je bil vedno v Gorier. Zapnstil je petero nepreskrbljemh otrok. Nssim tcinjam ni bil naspro-ten, ampak jih je v^asih f-'y podpiral. Blag ma bodi med nami spomin ! UCiteljsko drnStvo za goriSki okraj bo imelo dne 3. oktobra t. 1. zborovanje v prosto-rih deielne kmetijake Sole alov. oddelka v Gorici. Zborovauje priine ob 9. urt predp. l dnevnun redom, kojega je dolofiil glavni obfini zbor. Po3&mi5ni prtdlogi naj se doposljejo predsed-niStvu vsnj 8 dni pred zborovanjem. K obilni udeleibi vabi uljudoo ODBOR. QledaliSde pogorelo. V Milanu je do tal pogorelo 2. t. m. o polnoci tamoSnje Mouthaborsko gledalisco. K srefii ni zgorel noben dlovek. — Hudo se godi v zadnjjh letih gledaliSiem. Pogorelo jih je ie ogromnp stevilo. — V PoxiedeJjek zaine pouk na tukajinji slo-venaki dekliSki aasebni dvoraziedoiei. Upisuje se da* ¦fli 111 jctri. Nove knjiga. Marljivi zalagatelj J. Giontini, knjigar v Ljnbljani, je zopet izdal pet lidnih knjiiic za slovcnako 1 judstvo. KeLi moramo, da nase Ijudstvo jako rado poseza za Giontinijevimi knjizicami in da k temu mnogo pripomore lepa zunaDJa ob'ika: vab-Ijive sltke na nasl»vni strani. NaSim (Sitateljem prav toplo priporocanio naslednjo nove knjiiice: N a r o d-ne pripovedke za ml ad i n o. Zbral Domini-cns. 144 ^tr. 36 kr. — Ucenkc v p e fc i h il.e I i h a v o t;.. Sptfala E|ig. Berthet, prel. Ant. Susnik, 92 sir. 24 kr. Francoaka akedemija je odlikovala to delo z nagrado 10T000 frankov, kar je za knjiiico najboljie priporocilo. — Knez drni Jurij. Zgodovinska povest iz sibske zgndovine. Zanimiva in poucljiva. 63 str. 20 kr. Izdnjalea domovine. Spisal Yac'ttv Prt'dba, poslov. H. Podkrajsek. 80 Btr. 20 kr. Lfpa povest. — Do ma in na tujem. Izvirqa povest. 58 st-. 20 kr. — Isti zalagatelj je izdal tudi roman : Rodbinska s r e <5 a. Huaki spiral grof L. N. Tolntoj, pnslovenit P. M. Podravski. 174 str. 40 kr. Spisal je ta roman grof Tolstoj in to je naj-veCe uriporoCilo. IViporoLamo ga zlaati njeznerau apolu, kajti mnogokako dobro zruo dob) v njem, ki bi utegnilo obroditi dober sad — za bodoLnost. Listniea urednisfcva. Dop. iz Kob. in Sel»: Zopet pi bilo rrogoSe, Prcdali imii ao tesni, da ne inoromo vstrezati ^oapadora dopisnikom, kakor i«lt> in bi zeloli tudi mi Hami. FiihoJjBifil— Dop. iz Pornberga: Hvalat Pribodnjif. Oglaai^e s@ jetkrat a podobnimi doptai f ¦ Zahvala. ( P. a. gospodom uradnikom c. k. vodatva za gozde in grasline, pre^astiti duhovScini, c. k, uradnikom, splolno vsem, kateri so epremili nepozabnega soproga, oziroma ofieto Jernej-a 3Iosettig»a e. k. viiega racunskega svetovalca, k zadnjemu poditku in so nam izrazili orcao eo^utjo o neoadni smrti, se piesr^no zahvalj ^j 2alujo6a druiiua. Y Gorioi, dne 12. septembra 1889. HENNEBERG'S »MONOPOLSEIDE" IST 0AS BESTB f KUB DIRECT! Verfiilselite sehwarze Seide. Man verbronne ein Musterehen des Stones, von dom man feanfen will, und die etwaige Vprftilachung tritt sofort ta Teige: Echte, rein geiitrbtc Seide krftuselt sofort zusamtnen Terliischt b»M und'htnterlOst wenig Ascho von ganas hel-brSunlichor Fnrbe. — Verfalscho Seido (die leicht apeckig wird und bricht) btennt.langsam fort, nantentlicb glitnmen die ,,8chu83fiden" yeiter (wenn sohr mit Farbstoff orsch-wert), und hinterlasHt eine dunkelbraune Aache, dto aich im O-^gensatz 2ur eciiten Seide, nicht krauselt, aondern krfimmt. Zerdriickt man die Aache der echten Seide, ao zers»tiiabt ate, die der verfalschten nicht. Das Seidenfabrik-Depdc too G. Hennebere; (K u K. Hoflief), Z&rich, veraendet gern Master von aeinen ecnten Seidenatoffen an Jedermann nnd liefert einzelno Roben und ganze Stucke porto-und zollfrei ill's Haus. i Najstarejša io zaradi svoje solidnosti dobro znana knjigotržoica S V GORICI NA TRAVNIKU priporoča se slavnemu slovenskemu občinstvu ob začetka novega leta s svojo bogato zalogo šolskih knjig in dragih šolskih potrebščin. Tsako naročilo vaprejme se s hvaležnostjo ter se točno izvrši. Dober glasovir se dobi po nizki ceni v gosposki ulici &t. 9. v II. naa-tropji. Lekarna Trnkoczy, zravea rotovza v Ljubljani ua vellkeni Mestnem trgu, priporofia tukaj popiaana najboliia in aveza zdra-Til*. Ni ga dneva. da bi ne pfejeli piamenih zahval o naiih izbomo skuseilih domaCih zdravilih. Lekarn Trnk6c7.y-|eT0 trrdke je pet, in nicer: Na Dunaji Viktor pi. Trnkoczy, V, Hurulfftliurmstraite 113 (tudi kemiiuft tovarnn); dr. Oton pi. Trakoczy. III., R»-dtckyplata 17 in Julius pi. Trnk6ezy. VII,, Josef-etadteratr. 30. V Gradci (na S'ajarskcm) Vendelin PL Trnkoczy. V Ljubljani Ubald pi. Trnkoczy . n. obiinatro ae prosi, ako mu je na torn lezof-e, da gpodaj naredena zdravila s prvo polto dobi, da naalov takolonupravi: Lekaraa Trnkdcrypolegrotovza ˇ Ljubljani: Marijaceljske kapljice za ielodec, katerim ae ima m tiaofe ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvraten vspeh pri vaeh boleznih v zelodeu in to ntprekoaljivo wedatvo zoper; tnanjknitfe alasti pri jedi, wlnb zelodcr, nrak, vetrove, koliko, zlate-nico, bljuvanje, glavobol, krL v zflodm, bltje area, zabalanje, gliste, bolezni na vramei, na Jttrih I* zoper zlat© zilo- 1 tteklenica velja ;'0 kr„ 1 tueat 2 gl., § tucator camo 8 gl. Svarilo! Opoaarjawo, da so tisto litinite ma-rlJttfelUke kapljice dobirajo aamo v lekarni Trn-koezy-ja sraven rotovla na velikem Msatnem trgu ˇ I4ttbljani. Cfii up ttpji CGicht). je odlofino ntijboljSe zdravila zoper pretiti tw rev maiizflin, trganje po udik, boledine w kriJti ter zNcih, oteklmo. otrpneb ude in kito itd, tnalo Lsaa ia ae raW, pa ntino popoloem ir-ganje, k»r doknzuje obilno zahval. JSahteva nnj so samo «evet zoper trganje po dr Ma-)B,u» t araven atojeSim znamenjem. 1 atekl. 50 kr. *uc»t 4 gl. flO kr. L Ce ni na atektenici zraven atojet'ega**. znamenja, ni pravi cvet in ga preeej nazaj vrnite. za edrasle ia otroke, je naiboljii zoper kalelj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljuSne boleLine ; 1 •tckl. 56 kr., 1 *ocat 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi.____ ... j0F Kri5istilne krogljice ^Hl de sraole bi se r nijedncm goapodinjstvu pogresati in o Be 2e tisockrat sijajno osvedocile pri zabasanji slovoskoga telesa, glavoboln. oirpncnih ndih, skazonem zelodcu, jetrnih in obistnic boleznih. ˇ fikatljah A al kr., jedeu zaroj a « Slfatljami 1 gid. ."> kr. Ilazpo^iljava se a poSto najmanj jeden zavoj. ____ BJfc,, Zdravila za zivino. "VI Stupa za zivino. Ta prav dobra Stupa pomaga najbolje pri vseh o!e znih krav, konj in prasidev. Konje raruje ta Stupa trganja po crevih, bezgark, vseh nalez* IJlTih kuznih bolez-nij, kaslja, pljudnih in vrathih boleznU ter odpravlja Tae gliste, tudi wdrzuje konje de-bele, okrogle in iskreiie. Kt;ve dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 30 kr., bnzamotkoT % rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za kenje. ^ajboljSe niizilo za konje, pomapa pri pre* tegazfl,otekanjiko-len, kopitaih boleznih, otrnnenji v bo-kn, v kiizi itd., ot«* kanji nog, tnehurjih na nogah, izvinjenji, tisdanji od sedla in oprave, pri suSici itd. s kratka ;ri vseh vna-njih boleznih in hi- bah. Stekleaica z talilnim navodom vred stane le 1 gl,, 5 MtKL z rabilnim navodom vred sani'i 4 gl. Svarilo! Na§i tzdelki ao prishii. zantsljivi in za- jamdeni, Le imajo ime Trnkoczy in naSo verstveno znamko. Zoper ponarejanje istih se aodnijski jiostopa. Vsa ta na&teta zdravila ee samo prava dobijo t lebrai Trakocsj-ja t Ljnbljiai mm rotoTia se Tsak dan s posto razpoiiljajo. NAZNANILO. Podpisaim uaslednica v Modul zaloziltal po pokojiii gcspej TEREZUI udovi BHEGAKT9 v RaStelu stcv. 28, pocasfuju se naznaiijuti svojim custitim odjemiilccm, da bodu tudi sanaprcj rnvno luin zalozuica in izde-loTalniia Ulobuliov za goisp^, vodno po niijiiovojsem uft^inu po ussoroili iz Patiza in Duuaja. Od 20. t. m. nadalje ztkdt.o ravao lam radovoljna razprodoja dosedanjc znloge. Zaradi Bvoje dolgoletn« aluJbo v omonjanej za-loinici in zaradi dobrohotnosti, skazovanu jej od mnogobrojnih odliCnih odjomnloev, nadoja m nize podpiiaoa dobrohotno podporo od toga p, n. obctiiBtvn, Z najodlifiuojgim spoStovanjem Pavlina Habith. ¦A^tA_ ^AAI Po kratki rabi prekoristno zobno Listilo Krm daw * ! N0V» «BlirlkiB»kjl zSr ptlcsrliiova wibna crlma ZOO (idraTniiko preiakana; ALODONT "R1? c* k. dvorni zalagatel] na Dunaju. Dobiva so pri lokamidarjih parfurncuijih ltd., I kiiB. 05 kr. — V Goriei pri G. U. Pon-tonijn, A. do Gironcoli, lekarni Kilrncr, 0. liraunitzaju in G. Crihtofoluttiju. m%rs V NAJEM se da hi§a §tcv. 175 z vrtom in 2 njivi zera-Ijisc-a, pripravna za krcmo (od nekdaj je iv. bila krcma) v Mirnem na desnem voglu, koder se gre k M. B. na Grad. — Vprasa naj se pri lastniku Frances Pelicon-u sprejme ncmska druzina na lira no in stanovanje za primcrno zmerno ceno. Rozina Tratsch, na Placuti Stev. 12, II nad. Is nazaanjam, da sent preskrbel obilno zalogo ioldkih kojig in mnogo razuovratih najboljsib in najoenejgih potrebSciti za pisarne in za solo. PriporoCam se torej udn.no Vara, predmgi jprija-telji in rojaki moji, da mo v piodaji podpirate hi se za p;Urebno reci bl»igovoljno obraSate do rnene. Cone Vara zagotovljain najni^o, ki so v kupSiji m'!go5i». S spoStovanjem udani trgovec, V G o r i c i, 29. avg. 1889. MT Sejm v Tolminu "VI za fflfino, poljakn prldelke, gospodnrBko in kmetijiko orodje, itaouoiko blag6 i.t.d. bode oa St. Hitevfa dan 21. aoptembia in na sv. Jurija dan 98. aprlla viakega Iota. V TOLMINU 10. Boptembrh 1889. 2upanitvo. Razglas, Podpisani si Steje v prijetno dolipost naz-nanjati slavnemu obcinstvn in v&em tiBtlm, ki si Mb za pogrebne svefianosti ali druge slav-nosti tukaj§njo veterausko godbo, da le blagovole obraSati v to svrho do dru&tvenega tajuika g. Josipa pi. Pallielta (v knjigarnico na Travnl-ku M. 6). Zi rimtiljitTo tiljnwkin ixiU Jacobl, liaCclnik, „SLAVIJA" ™~ vzajemno zavarovalna banka v Pragl. Piaatiiica vrhnega zaitopa %% Gorioo ia GoriSko nahaja ee v MapKiuijevi liiii, v 11. naditr. Tukaj bo zavfjujo zti plafiilo nizkih premij proij ' ikodi po pozaru, Htreii, piirnih razletili ali njlh ' onaledkili. Frojciuitjo m tudi z.mirovanja at livljeujl v najrasnovretuejiih aludajib in kotnbinnc'jab ter se dajojo gled6 tcga vsa pojusnila, kakor tudi tiakaoi navodi. Vrhni zastop v Goriei v Marzinijevi hisi, II. nadstrop. Doe 29. sopt. t. 1., od 3. do 4. ure popoldne odda so v zupunijski pianrnici v Sovodnjah na zmanj-sevalni drazbi zidarsko delo razsirjenja pokopaliioa in naprava mitvasaico v davkarski ob^'oi PeL. iCliooa ceua je 895 f. 21 kr. Dottfni stavbeni cVtoz, prevdarek dela in natan-cnejii pogoji mog6 se poizvedoti ob uradoih doevih in urah v zupanijski pisaroiei v Sovodojab. 2upann poaaeaaTaaje dobraga pna«Tlja»ja j« ale povsod okranJMJa zaaai in prfljuOljeai „dr, Rosa-e zivljenski balsam^. Ixdelaa is najboljiik zdrarilaik zelHe jalo skrlno, pTT^ibMi te&e, Utoilwm krii, kW« Talwkovanji, Strata satake, fcaawraj*** ltd. Vttod ta avoje preiz-TftfeM dalaraoati ja pattal ta-ta balaam gotoro is ntrjeno aintril*. VeJik* tteklanica etane 1 gld. mala 60 kr. titaftt ariwnlaik pist* ja ini raapalafo. 8VAR&0? D* m iMfMl prarari, oaozarjam it, da ja rtaka ttokfeatea 4r. Baaa* balzaw*, adino Ie p* weni pra-Ttlw prirejanefa, v awdtr kartoa wito ia da ima m atraii aepfa: „Dr. laaa-a adtaTllai **1"*L »*" karaa „pri ««•* aria* B. Fragaarja, F*aga S05-S, t amMtei, iaaHaJ, aMdjerieiai is Iraafottim, «« *• M pTOOerjl tftM MttM^JMO »OJO ZtkoaitO S«T«rOT«BO Pravi Lr. Roaa-e zivljenski balsam aMwwBQ r gtavaei zalogi FRAGNER-ja, lekaraa .pri crnem orlnK9 Fraga, at. 205-a V Oariei pvMtMik: 0. CRI8T0F0LETTJ, A. p|, GffiOSCOLl, R. KCRFER, J. K. POST02W. ˇat T«*jt lekaroa t Avatro-Ogarakej Ibmjo salogo tega iWjenakega balnina. Tarn M tndi dobi a tboSi tahralnih piaem priznano : WwaSkm immmte amazlla zoper bate, rane in vaetje vsakc vrate. R*bi h, 2«u itnam praa uaamejo, zapirajo ali •trdijo kootrokaodatatljajo; prioteklinah wake trite; pri firm T prstu ia pri zanoatnici; Se si kdo roko ali nogo ztije; pri morakej airttf kosti, zoper rermaticne otekline, kronicno onetfe t kolenib, rokah in ledjih, zoaa? adpria ran* *a aogak ia aa raakem data teleaa aplob, pri rrataej oteklini. Vm bule, oteklin* ia ntrdine ozdrari r kratkem; S« m gaoji, isrlaia T«n toi gaoj tor t kratkem ozdravi. T ikaUJieaa po 25 ta 35 kr. X SVAKILO! Ker ¦• Praiko uaWerzalao mazilo od reS stranij ponareja, opozarjam, da ga la jaz pra-vilno zdalajem. Ptittao ja m-mo, La iaujo romaae ikat-ljiee, t kafenh ja BKilo, uaok, kako je rabiti, na ru-deCem papirji, tiskaa r daretik jazikib, ia c« so zavits STetloaoder karton, ki ima natisojeno vsratTeno w. lialvain *« uKa Skoieno in po nnozik poskosih DftlMtll 2ft aiiU> kotnajzaaasljiTejiesredstYozna-no, CiTstrani naglukost, in po njem ¦• dobi popolno ie x^ibljen sink. 1 stekleniea 1 gld. nZagtah*!! Oaeba Id ja bUa po priproatesa sredstni srojuba 231et-Tega ogjaAeaja t Tierib ozdraTlj*ma, je pripravljeaa piameno poJMniti r cmtkeat j*«kn vaakasM braxpla^o. NasloT: J. H. BlfeaiMaam, Wie» IX. Kaliagaaae 4. Solake kajige in Tie potrebdeine xa vaa uc:Iii&i w meata ia na dezeli prodaja J. PALLICH 7 Horlcia na TriTiuki it S | pojakonizkih cenak. Moogim go^podain uiitoljam in prijatotjem I s deiale, ki to m« f prereklera aolakem lelu po^aaSeTalt r Hieiogimi nsroitli, aeab- I valjujero a«* po tein pntn najargoeje ter ae I nadfjam, ila mi kudi v bodo€« skaiejo I svoje saapartje. Z ri;ij^-i!itnej5im spoito- | njem ndaoi ¦I Zelodene bolezni BB hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepreaegljiro ielodino zdrarilo. Isbrati t raznik ieJodinih boleznih zdtavilo, katero bi r resnici odgorarjalo nameao, ni Jthka attar dandanos. ko se prodajajo Tsakorrstna taka zdravila. VeJji del onih knpljic, izh«kor it.i itd., ki He oznanjajo in prtporogajo obLinstvn % tisoko lete&mi besedami, ni druzega ko pretarc, pogosto l» skodijtva. Samo jeraxalemakt bal/am, nze davno zttan po STOji priprosti sestati ia po oiivIjajoJi stoji moLt na zelodine iivce, st jo pridobil prednosfc pred vsami dru-giroi do zdftj znaninii ponioiki, kar potrjnje njogova razprodaja, ki tedno r&sto. T» balzam, bogat krepSojoLe modi kinelk«ga ra-bavbara, korenike, ki jo splok znana po svojem pre* b a rnem nspehu, Jajo gotoro sredstro profi ieloaiaim alabostim, izvirajoCJm iz norednego prebarljanja. Zato •o priporoto, ko jesti no difi, proti neprijetni sspi, gojnso, riganju, zabataajo, aemorojdalntm teiavam; pomaga tudi proti zlateniei, glistam in bolezntm t drobn. Stekleniea a podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni O. B. Pontoni r Gorici. Y TRSTU pri G. B. RoTis. r KOBMINU pri A. Franzoni, t TOLMINU pri C. Palisca. LEKARNA G. CRISTOFOLETTIl ¦» « ;t5*jft»iiaISi" t Goricil ^ ima ˇ zalogi vsa domaLa in znnaoja zdravila, tvedno B*eZa} priatna in iz prve roke, vae mineralne rode/ zdravstvene disa?e in alvari J$ z garoilastikp. A Priporoda se poseboo gaspodom odje-fe m&ldem z dfiele tor jaradi za hitro in na-^ tandno izuSitev Ttakega narodila. SAHARIN, »oo^ 300 krat slajsi od aladkorja, odlikovan v Lon-donu in Antverpnu 1885., na 7©liki zdravaUeni razstayi v Ostendi 1883. ja izaolck tvrdke Fahlberg, List & Comp. Westerhascn na Labi. Jako jo vaien kakor zdravtlo tain za se in kakor primes za poslujenje lekarakih izdolkoT, siropov, vin, likvorov, limonad, kou-«erv, *ol6ij (gelatin), aadnih sokov, nadome-&uje na LudcLcn naLia sladkor iz pese ter se uporabija pri izdelovanju slasftc, pri izde-lovanju iaropanjra, itd. itd. in odlikttje se iudi po svoji antiseticni lastnosti. Zalogo in razprodajo za Gorico in de-2eb ima ANTON ORZAN, - trgoveo v Gorici. Varstvena znamka. JelodCne bolezni in Apndnjih teleanilt delov, jeter iu vronice, /Aata iiU, zsp'rtje-ˇodenica in kronicno driika zdra' ˇi ae nnjvipeSneje s Ficcoliievo „Esenco za zelodec", koja Jo tudi izvratno sredatro proti ali-Htntn. PoMIja jo iztlelorntelj lo-kornar ..Piccoli" v Ljnbljani (nn Dunajski costi) proti postneniu Eovzetju. — V steklonicah po 15 t. nabaja so y tach lokarnah v Gorici, Tolminu, Cervignanu, Orailu, Gradiiii, TrSifi, v Tratuk na Stajeiakem, KoroSketn, Kranj-Bkem, HrraSkem, t Dalmaciji, Iatri in na Tirolskem. J.&S.BLER Ur BRNO ~vt Ferdinandova nliea št 7. S. G. najvefe In najcenejše kupovaliSes za NajveCa zaloga ppimernih boii&ii darov. Ceniki o preobleki ait pariln za gospode hi goajie in o galanterijah, nzorct sukna m rezanega blaga zaatonj in franko. Po- Siljatve b poitnim povzetjem. [TvorniSka zaloga sukna| Dokler je ie Vaj r zalogi! Ostanki brnskega aukna |2.10 metrOT za celo zimako mozkol obleko f. 3.75 ___ Anglesko seviot-blago [9.10 metro? za celo mozko obleko L f. 8.50, II. f. 7.50, HI. f. 8- Blago za zimske snknje [fine baie, moderne bairre 2.10 m 10 for., II. 6 for. Pravi stajeraki loden za lorske suknje in obleko, nepo-l ktarljiT, 1 meter f. 2-85 !!! NAZNANILO !!! Kape iz pliaa I Namizni prti „..WM [za mo2e ia deflke, 6 kom. f. 1.50laneni, taeb bart, 3 komndi 3|4'za moiko in zebsko perilo, 1 kom. "Potna Ogrinjala (plaid)" 2 for 3 komadi 6[4 1 for. )( Okomolret) I. f. 5 50, II. IJM |3.50 m. dolg. 1.60 m. Sirok f.4 50j "PrtiMlaerViete)........~~p ProsfiiE^bariant' „ - ifaaeni 4t4 ietTorni, 6 kom. f. 1.20 1 komad (29 komolcer) b«l ali Pcrilo zr go&pfi j?lf!eg 6 f»Tiini<>y ali r -3»y» *» 5 6 zensHih srajc ! Kanevaa 12 iepnib. ratio' _ |zarobljenib, z bartanimi robi za, mozke f. 1.20, za Senske 1 for.!- Zavese, piahte, preproste>.n«jmjf«^eg. Pi.taa **^\,n0Tt^L!FrTl n v?o 2 » __L-jatim obiitkom I 3.25, z tezenjera L°.JL*,^lL5!}Jj_L.6iJ^lj^ Zaveae od jute ^ J__ 5 for, J \ Atlaaov gra41 najaoTejSa risarija,'popolna, v dvebj - Blago za vrlme atilpsje ibarre pc najnoTejSi modi, najfi-laejie baie 2.10 m. za eel Trhnikj 6 for. IModno blagd za gospc 3e| Preaita zimska pokrivala [iz rnia, popolno dolga in Siroka,! 1 komad 3 for. Predpasnikiza zenske jiz oxforda kretona anroTega platna! ' ali aifcna, 6 komador f. 1.60 j , Spcdnje snknje iz klobu- ; [CoTine, bogato tamburirane, rde6eJ jaiTe ali drapirane, 3 kom. 3 for. Srajee za goapode liz iifona, kretona, oxforda, nai-l 1 boljai jzdelek I. f. :.8Q. n 1.20 ' Oxford-srajee za delalce mocne, dobre baie, 3 komade I. f. 2.— II. 1.40 Jacqnard-Manila hodna preprogn, 10 metror dolga, trpelnol blago f. 3.50____ Garnitura od ripaa [2 pregrinjali za posteljo, 1 naatizni! prt, najmodernejSfe barrane f. 4.50 Angora-Ogrtac zimaki, 10j4 teiik f. 2.80 lbarT.bf.2.30,t,tirWb.rTaht350!;,finJP^g^^ Garniture od jute —--=—-------=.-«--------¦---------1 -- ' pregrinjali za postelje in 1 namizni prt, najnoTejga tur&ka ri-{ laarija t dteh barrab, f. 8.50, r\ atirib barrab 6 for. ie blade all avitice Kz ns jmoinejiega platna, koperja [ali baraanta I. f. 2.50, II. f. ' ~ ' za 3 komade Normalno perilo UaegerjeT aiatem aama Tolna, za Igoapode in goape 1 arajcu f. L 501 ft friaSe f. 3, iz bombaza f. 1.50 kom.| Mozke nogaviee Isimake, bele in barvane, pletcne] 6 paroT f. 1.10 -jza poatPljae preproge 1 kom. (30 Votnena ieoaka jopica (Jeraey) weh barrab, lepo oriato- jajofm, 2 for^ II. f. 1.20 HJnhe (plakto) 1 kom brez iWa, 2 m. dolg. f. 1.30j alamnjak, 2 m. dolg: 1 komad, I. f. 1.40, II, 90 kr. ' 1.80|GotOV Konjake plante, teake vrstei z vbrobki, 190 cm. dolge 130 cm. iiroke, I. rnmena f. 2.50, II. aiva f. 1.50 ^ iPlanelaate rate ziana gravo| za ienske, zelo toplo 3 kouadi I 2 for. II. 75 kr. Modno blago za dame. !! Kupi se o priiiki 11 Ziraski Niger-loden [za ienske obieke. najboljie vrate, 10 m. f. a.20j______ Earirano ichodno blago |60ezt.»irokozaapalne snknje in otroike o»>leke, 10 m. t 2,50 Nogaviee sa zenake jzimake, bele ali barvane, 8 parovj pletene f. 1.50 , Jonpon i troiidno blago [r Taeb banrag, I. f. 3.50, IL f.».» Dsmastne vbriaavke iz laneT b komador z franzami f. 1.80, z obrobkom f. 1.20 Flanela Valeria. InajnoTejSi nzoree, 10 m. f. 4.- I^*lm«lk jcajnorejii nzoree, 10 m. f. 2.70 Platuina in tkaoioa 1 komad — 29 komolcer Domace platno IraocBO trate (29 komolcer) 1 kom. 5j4 f. 5 50, 4{4 f. 4.20 Barsant aa. 6bbtka najnorejSi nzoree priatne barre, 10 metror, f. 3.— Kaamir dvojne airokosti ¦Cm in barren. 10 m. for 4. , Atlas od volne, dvojne [airokosti, cm in barran, 10 m 1 f. 6.50