Poitn na piatana v sotovlnl LetO I. V LJubljani. V ponedeljek, dne 18. marca 1929. Št. 13. Posamema številka 1 Din I/redn Sivo: Kopitarfeva ul. št. 6/111 Te efon St. i 050, Inierurban 2050 Rokopisi se ne vračat o 17--—rnnTii ...... Iz Kaj a vsak ponedeljek zjufraf Posamezna St.l Din, mesečno, čc se spre,em t list v upravi, naročnina 4 1) n. n<> dom in po pošti aosiavljen Ust 5 Din. Celol> tna naročnina 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. lnseratl po dogovoru l/prava: Miklošičeva c. 5 (pavli/on) Vo .tnl ček. tačun, C/ubl/ana 15.179 Tele/on Stev. 3030 Pogodba z Grčijo podpisana Slovesen podpis pogodbe - Skupen komunike o pogodbi - V vsem podpisanih šest protokolov -Prijateljska in razsodiščna pogodba bo podpisana v Belgradu - Za srbske begunce Ženeva, 17. marca. (Tel. »Slov. Listu«.) Danes, t. j. v nedeljo popoldne sta zastopnika Jugoslavije in Grčije v hotelu »De Bergue« slovesno podpisala šest protokolov. Za Jugoslavijo jih je podpisal namestnik zunanjega ministra dr. Kumanudi, za Grčijo pa grški zunanji minister Karapanos. 2e dolgo pred določenim časom so prišli v hotel številni zastopniki mednarodnega t:<=ka in večje število grških in jugoslovanskih i. J-nikov. Par minut po 11 sta prišla v veliko dvorano hotela dr. Kumanudi in pa Karapanos v spremstvu svojih višjih uradnikov, in zavzela mesta pri pripravljeni mizi. Pri slovesnem podpisu so bili prisotni med drugimi bivši naš ženevski delegat Fctič in generalni ravnatelj grškega zunanjega ministrstva Jean Pol tis, grški poslanik v Belgradu Polihro-niades, grški poslanik v Parizu, znani jurist Nikolaj Pclitis in sekcijski šef v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu Subotič. Karapanos in dr. Kumanudi sta drug za drugim podpisala vseh šest protokolov. Dalje je bilo prisotnih večje število jugoslovanskih in grških uradnikov pri Društvu narodov in okoli 40 časnikarjev. Trije fotografi pa so napravili slike o podpisu. Nagovora ni bilo nobenega, temveč so si po podpisu čestitali vsi od vseh sirani. Posebno so si čestitali k temu, da jc bila atmosfera v Ženevi ugodna, tako da jc po dolgotrajnih pogajanjih prišlo do srečnega rezultata. Po podpisu je jugoslovanski zunanji minister dr. Kumanudi izjavil Vašemu dopisniku, da nima ničesar pristaviti h komunikeju, ki je bil izdan o podpisu teh 6 protokolov in da podpis teh pomembnih drž. aktov govori sam zase Komunike. O podpisu protokolov sta obe delegaciji Izročili dogovorjen komunike, ki pravi: Pogajanja, ki so se vršila med helensko republiko in kraljevino SMS, so dovedla do popolnega sporazuma. Danes sta v Ženevi podpisala oba zunanja ministra sosednih držav šest protokolov te vsebine: o železniškem prom;tu, o prometu v svobodni jugoslovanski coni solunskega pristanišča, o carinski službi, o veterinarski službi v svobodni coni, o poštnem, brzojavnem in teklo ckcm prometu in protokol zaključnih dogovorov, v katerem so dogovorjene izvršilne določbe sklenjenega dogovora. Podpisani protokoli stopijo avtomatično v veljavo 30 dni po po:!pisu. Kot temelj teh protokolov je služila grško-jugoslovanska konvencija iz leia 19^3. Protokoli urejujejo vsa vprašanja, ki se dosedaj niso mogla rešiti. Jugoslovanska svobodna cona v Solunu, ki ostane integruječ del grškega ozemlja pod grško suverenostjo, bo otvorjena jugoslovanski importni in ekspertni trgovini. Grška sodišča in policijske oblasti bodo v svobodni coni še nadalje vršila svojo službo. Ladje, ki bodo prispele v svobodno cono, bedo najprej opravile sanitarne formalnosti pred grškimi oblastmi, potem pa bodo svobodno izkrcavalc svoje blago, katero ne bo pod nikakršno kontrolo grških blasti, tudi ne ined transportom po žcleznici. Spremni papirji za ladijsko moštvo, kakor tudi poročilo ladje o morski plovbi se ima pri vhodu v pristanišče predložiti solunskemu prefektu. Ekspcdicijska pisarna svobodne cone bo direktno opravljala ekspedicijo in sama sprejemala blago, ki prihaja iz Jugoslavije ali odhaja v njo. Predvidevajo se direktni vlaki s posebnim voznim redom iz Soluna v Gjevgjeli in obratno ter direktni železniški tarifi. V splošnem so v protokolih določene vse olajšave, ki so potrebne za trgovino in transport v svobodni coni. j lote olajšave, ki se priznavajo za jugoslo- vansko cono, sc priznavajo tudi v grški svobodni coni, tako da sc bo s trgovskim prometom postopalo enako, bodisi da se vrši v jugo-I slovanski ali v grški svobodni coni. Da se olajša izvršitev protokolov, se nahaja v šestem protokolu določba, po kateri se v spornih slučajih stvar razsodi po skupno imenovanem razsodniku. Ce se stranki glede imenovanja razsodnika ne zedinita, določi razsodnika Društvo narodov. Sklenjen je bil tudi dogovor glede finančnih zahtev, ki se tičejo železniške proge Solun—Gjcvgjelija. Oficijclni komunike izjavlja potem na koncu: Konference, ki so se v zadnjih dneh vršile v Ženevi med obema delegacijama, so torej srečno odpravile razlike v mnenjih, ki so obstojale v zadnjih letih med obema državama. Podpisani protokoli utemeljujejo končnoveljavno v zaclovoijucst obeh strank vse točke, ki so bile predmet razprave. Po srečnem zaključku pogajanj je vlada SI iS prosila gospoda Karapancsa, da pred svojim povratkom v Atene obišče jugoslovansko glavno mesto, kjer bo gost kraljeve vlade. Ta obisk bo podčrtal prijateljstvo odno-šajev med obema sosednima državama, ki so bili v preteklosti tako tesni Prijateljsko in raz-sodiščno pogodbo samo pa bosta oba zuuania ministra podpisala prihodnjo nedeljo v Belgradu. Namestnik jugoslovanskega zunanjega mi-nstra dr. Kumanudi odpotuje danes popoldne v Davcs, kjer bo poročal zunanjemu ministru dr. Maririkoviču, cd tam pa se bo vrnil naravnost v Belgrad. Grški zunanji minister Karapanos bo dospel v Belgrad v soboto. Glasom določbe, ki ni v direktni zvezi s temi protokoli, se je grška vlada izjavila pripravljeno, dovoliti srbskim beguncem, ki so svoječasno zbežali iz grške Maccdonije, znesek dva in pol milijona drahem. Novela o neposrednih davkih Davčna postavka na zemljarino določena na 12 o'o - Spremembe pri rentnem davku - Proti davčni nemorali Belgrad, 17. marca. (Tel. »Slov.«) Kakor Je znano, je vrhovni zakonodajni svet z zadnjim komunikejem javil, da mu je finančno ministrstvo predložilo v razpravo novelo (spremembo in dopolnitve) k zakonu o neposrednih davkih. Predlog, oziroma novela, določa važne spremembe v vseh važnejših davkih. Najvažnejše so odredbe davčnih postavk na zemljarino in preosnova davka na ,ente in davka na uslužbence. Znano je, da je novi zakon od 8. II. 1928 pustil odprto vprašanje davčne postavke (stope) na zemljarino. Temu je bil vzrok ta, ker ni bilo še katastra in se ni mogel v celi državi ugotoviti čisti katastrski donos. Erar je hotel doseči gotov finančni efekt z davkom na zemljišče, in sicer vsaj v tem obsegu, kakor po dosedanjem zakonu. Glavno katastrsko ravnateljstvo je eno leto delalo na tem poslu, ki še ni dovršen. Pred par dnevi smo javili, da se dne 18. III. testane stalni odbor, da določi količnik za Bosno in Hercegovino. Prav tako še ni določen količnik za Srbijo in za Črno goro. Vseeno pa se je približno ugotovilo, koliko bi znašal čisti katastrski donos. Znašal naj bi bil 4 in pol milijarde. Finančni minister hoče doseči 700 milijonov Din zemljarine. Zato je sedaj v tem novem predlogu določena davčna postavka na zemljišče na 12 odstotkov. Na tej bazi bi država imela približno 51)0 milijonov Din dohodkov. Razlika 150 milijonov dinarjev se bo dosegla s progresivnim dopol-nitvenim davkom, za katerega prinaša ta načrt gotove spremembe. 12 odstotna postavka odgovarja tudi postavki na zemljarino tako da je davčni zakon ostal dosleden glede nepremičnin. Dopolnilni davek na zemljarino jo v izvestni meri znižan. Progresivna lestvica je dosedaj šla do 17 odstotkov pri dohodkih preko 150.000 Din. Sedaj pa do 12 odstotkov od dohodkov preko 25.000 Din. Oprostiov davka na kmečko hiše. Davka so bile oproščene kmetske hiše v vaseh pod 3000 prebivalcev. Ker je v Sloveniji in Srbiji več takih krajev, ki imajo pod 3000 prebivalcev, pa so vendar mesta, je bila krivica očividna. V novem predlogu se to popravlja na ta način, da uživajo to olajšavo tudi mesta, ki imajo do 5000 prebivalcev, razen če so sedeži okrajnih glavarstev. Posestniki zemljišč, ki imajo več kot 50.000 Din čistega donosa, pa ne uživajo te olajšave. Davki na trgovske potnike in agente. Po dosedanjem zakonu so trgovski potniki in ugenti plačali pavšalno 1000 Din na leto. Novi predlog osvobojuje ta davek vseh vrst samoupravnih doklad. Davek na rento. Glede tega davka ima novi zakon celo vrsto sprememb, in sicer na podlagi ankete, ki se je vršila v finančnem ministr.svlu. Takrat je državni podtajnik Letica priznal, da dosedanji davek na ren.e ne ustreza pravičnosti in da ga je treba izboljšati. Zato osvobojuje sedanji predlog tuji kapital davka na rente, kolikor se ga poslužuje država, oziroma samouprave ter državne finančne ustanove. Oproščene niso hranilne vloge tujega kapitala. Dalje se ta davek ne plača od obresti državnih bonov, in sicer predvsem na zahtevo tujih dobaviteljev, ki so namesto v gotovini, plačali z boni. Dohodki bolniških blr.gajn, javnih ustanov tn zasebnih podjetij se oproščajo prav tako tegn davka, Dalje gn l ne plačujejo zadruge za denarne vloge pri svojih zvezah. Zanimiva je novost, da se ta davek ne plača za rente, oziroma za pomoč vzdrževanje soproga soproge, otroka in staršev in narobe. Tako z.vani preužitek in medsebojna družinska pomoč sta tega davka prosta. Znižanje progresivnosti pri drugih davkih. Slične odredbo v dopolnilnem davku na zemljarino se zaustavljajo glede progresivnosti tudi pri drugih davčnih oblikah pri 12%, n. pr. davki delniških in gospodarskih družb, ki so zavezane na javno polaganje računov. Tudi ta bo največ 12%, in sicer za podjetja, pri katerih rentabilnost vloženega kapitala ne gre preko 24%. Pri uslužben-skem davku, kjer je bilo dosedaj največ 15%, ostane tako največja postavka 12%. Preganjanje davčne nemoralo. Vlada hoče dvigniti davčno moralo. Zato bo uporabila v smislu predloga sredstva, ki jih je uporabila že drugod. Dosedaj je namreč pri carinah in pristojbinah (taksah) dajala posebne nagrade tistim organom, ki so odkrili davčno nemoralo. Sedaj so ta praksa uvaja tudi v davčno upravo. Vsak uslužbenec finančne kontrole dobi polovico kazni, ki se naloži po odkritju davčne goljufije, ki je prišla na dan po uslužbenčevem prizadevanju. Samoupravni davki. V novem predlogu bodo samouprave vseh vrst v bodoče predpisovale davke brez poprejšnje odobritve finančne uprave, in sicer občine do 50%, mosta do 40%, okraji do 5%, oblasti do 10% državnega neposrednega davka. Preko teh mej morajo dobiti edobritov od finančnega ravnateljstva, oziroma od generalnega davčneffa ravnateljstva Prav isto velja tudi za okraje in oblasti. Odvetniški zakon podpisan Belgrad, 17. marca. (Tel. »Slov. Listu.«) Od polb do 8 je bil na dvoru pravosodni minister dr. Srskič. Pri tej priliki jc Nj. Vel. kralj podpisal zakon o odvetnikih, ki stopi 19. marca v veljavo. Ko se je vrnil pravosodni minister z dvora, je dal časnikarjem izjavo o glavnih spremembah novega odvetniškega zakona. Dejal je: »Temelj novemu zakonu je isti, kot staremu. Novo je to, da vsebuje novi zakon več ingeren-ce pravosodnega ministra na disciplinsko postopanje, in sicer tako, da mora zastopnik zbornice obveščati pravosodnega ministra o poteku preiskave Če tega nc stori, lahko pravosodni minister določi drugega referenta. Ce tudi ta ne bi vršil svoje dolžnosti, lahko ministrstvo določi poljubnega referenta iz odvetniških vrst. Praksa je določena na 5 let. 1 leto pri sodišču, 3 leta pri odvetniku, 1 leto pri notarju (javnem beležniku). Dalje določa novi zakon prisilno zavarovanje odvetnikov za slučaj starosti in onemoglosti. O tem se bo izdal poseben pravilnik.« Komunike o savski kafaslroit. Bcigrad, 17. marca. (Tel. »Slov. listu«.) Belgrajska mestna uprava je izdal tole obvestilo o katastrofi na Savi: Dne 10. marca so ledene plešče polomile obrambne naprave prezimovališča na Cukanci. Ob obali so odplavile okrog 45 objektov, ki so last raznih paroplov-nih društev, tako bavarskega Lloyda, Prometne banke, češkoslovaškega parcplovnega društva itd. Ob izlivu tcpčiderskc reke so del teh plavajočih objektov zadržali. Oblasti in brodarski uslužbenci so se prizadevali rešiti, kar sc da. Brod »Zemun« se je potopil in 5 vlačilcev. — Oslali objekti so znatno poškodovani. Skoda šc ni ugotovljena. Človeških žrtev ni bilo nobenih. Boris - princesa Gtovanna Sofija, 17. marca. Med italirjainsko vlado in bolgarsko vlado na eni ter Vatikanom na drugi strani se vrše pogajanja za sklenitev poroke med bolgarskim kraljem Borisom in italijansko princeso Giovanno. Težave, ki jih je pri tem premagati, so samo verskega značaja. Kralj Boris je pravoslavne vere, princesa Giovanna pa katoliške. Po cerkvenih predpisih morajo biti potomci mešanega zakona katoliške vere, bolgarska ustava pa določa, da mora biti prestolonaslednik oravo-slavne vere. Ker je italijanski kralj izjavil, da dovoli poroko le, čc jo bo papež blagoslovil, je poroka brez ureditve verskega vprašanja sploh nemogoča. Dosedaj ie bilo doseženo samo to, da jc papež obljubil, da sme biti prestolonaslednik pravoslavne vere, vsi drugi otroci pa morajo biti katoliki. Od bolgarske strani pa skušajo doseči še nove koncesije in naj bi ostala katolikinja samo princesa Giovanna, cločim bi bili vsi potomci vsake obveznosti o verski pripadnosti prosti. V Sofiji upajo, da bo na tej podlagi tudi prišlo do sporazuma, v Rimu pa so manj optimistični in so mnenja, da jc Vatikan žc dovolil skrajno koncesijo. — Če pride do sporazuma, potem bi se vršila cerkvena poroka po katoliškem obredu v Rimu, po pravoslavnem pa na gradi' Evskino-grad pri Varni. Pred odločitvijo v Afganistanu London. 11. marca. (Tel. »Slov. listu«.) Dopisnik »Daily Telegrapha« v Peshavvaru poroča, da Habibulnhov vpliv v Kabibulu radi pomanjkanja denarja in živil zelo naglo pojema. Čete mu dezertirajo in ni izključeno, da se bliža Habibulahov režim naglo koncu. Amannulahov režim pa nasprotno raste. Kovno, 17. marca. (Tel. ?Slov. listu«.) Po poročilih iz Moskve je poslal Amanulah Ha-bibulahu ultimatum, s katerim zahteva izročitev mesta Ilabula v teku 72 ur. Kabul j» obkoljen od Amanulahovih č«t Podpirajte ,Siov. stražo' K poročilu Dc'avshe zbornice v L>ub! ani za leti 1927. in 1928. Ker ie poročilo DZ obenem v nekem rtru tudi puročilo o slovenskem gospodarjenji sploh, ga moramo pozdraviti in opozoriti javnost na njegovo resno vsebino, zlasti pa na mezdno, potiošno in cenovio statistiko, ki obsega glavni del knjige. Gradivo se sicer ne nanaša na vse delavstvo, ternveč le na glavni in reprezentativni njegov del. Bogzna km več pa ne zmorejo tudi inozemske statistike. /.nto je podlugo za p.ibližno pravilno presojo rezultatov podana. Slika, ki izhaja iz mnogoštevilnih statističnih kolon, sestavkov in tabel, ni nič kaj razveseljiva, r.c za de!., vslvo samo, ne za izvendelavske slo.e. Jezdni dohodki bi že zaradi relativno visokega Števila delavstva morali pomeniti uvaževanja vie-den del narodovega dohodka in znaten delež na kupni moči vse^a prebivalstva. Od pribavne možnosti dela v kil) slojev zavisita deloma produktiv- Za večjo slogo med narodi Pomemben banket diplomatov v Vatikanu Rim, 17. marca. (Tel. Slov. listu«.) Danes je bil v gobelinski dvorani Vatikana napovedani banket za diplomatski kor. Pri srednji mizi je sedel kot zastopnik papeža kardinal-državni taj ik Gcrparri, na njegovi desnici brazilski poslanik kot doyen diplomatskega kora, na levi pa nemški poslanik. Kardinalu nasproti je sedel komorni m jster. Ob levem krilu mize je sedel msrg. Borgongini. Ob desnem krilu pa msgr. Piceardo. Vsi diplomati so bili v svečani obleki z odlikovanji Pred banketom je državni lajnik-kardinal Gasparri imel kratek nagovor, v katerem je pojasnil nsmen banketa, pozdravil geote ter v papeževem in lastnem imenu izrekel želje, da bi 53 sloga in cduošaji med vsemi naredi vedno bolj cjačevali in poglobili. Po banketu je govo- nost ter rentabillteta ne le v obrti in v indusUjaki | fi, napitnjco doyen diplomatskega kera, V ka- u.. .. se y jmcnu |jCra zailvaiii gostitelju za p"- podjetnmti temveč tudi in še prav porebej v kmečkem gospodarstvu, kupna moč mezde pa zavisi obratno zopet cd uspehov v produkciji. Statistika DZ kaže, da je na eni strani kupna moč p av širokih plasti rašeja naredi z^iki.ila r.a ono »kraj o mejo, liicr zadošča zares le še za trudno ohranitev zgolj telesnega življenja. Na drugi strani pa vi. imo, da domoča obrtnost in produkcijska prizadevnost svojega obstanka ne more postaviti sigurno h varno ra domači, notrar.il slovenski trg. V tem lažnem in blaznem krogu se naše gospodarstvo — x malimi izjemami — vrti že celo desetletje. Zato je v nizu pritožb, ki jih dežuje iz vseh stanov na vse vrste javnih činiteljev, treba izme-niti le kakšen stavek in par besed, pa se pokaže, da so identične. Melodija je zmirai ena in ista: premalo sc producira ia picdrago, da bi se moglo porazdeliti zadosti in pa poceni: ker je pa, kar sc producira, povprečno in primeroma p-edrago, sc more prodati le v relativno tako skrčenih irnižinah, tako da moreta zbog tega slabi pridobitek ia medla mezda kupiti zopet le minimum. Vprašanje, kako najti izhod iz te zabarika-dirane raše gospodarske soteske, je zavozlano na vse plati; carinski interesi križajo prehranbene brige, fiskalne nujnosti se protivijo pocenitvi režije, kapitalna slabokrvnost vzdržuje stare, nerentabilen metode, prevozni tarifi glojeio na življenjski meri našega človeka složro s pičlimi imovinskimi dohodki naših samouprav itd. itd. Skratka, križem kražem se ena ovira zapleta v drugo, kakor pellja na petljo v mreži. Mnoge teh ovir pa k temu niso oJ danes ter izvirajo na vse zadnje i z dalekih in davnih stanj in pa časov, o katerih do pred nedavnim nismo imeli pravega pojma. Ta vprašajmo številke. One pravijo: delavcev p:c;craa tedensko mezdo od 123 do ?50 Din, torej niti ena desetina preko te izredno nizke postavke. Ali z drugimi besedami: Cena za delovne storitve v industriji znaša: Za 25% delavcev do 1'.0 Din na teden Za iO?o delavcev do 215 Din na teden Za 257« delavcev do 320 Din na teden Številke pravijo nadalje, da so (anketirane) dclsvrke rodbine mezdni dohodek potrošile povprečno 6-1% za hrano (samo 175 Din pride na osebo in mereč!), tl'3% na obleko in obutev, 6-2% na kurjavo in razsvetljavo, tako da jc za vse ostrile potrebe ostalo le še 17-5%, namesto vsaj 30%, to hočemo že načeloma ostali skromni po slovenski navadi. Ta pustimo rajše nadaljnje navajanje številk; pripomnimo le še, da je kvalificirano delavstvo po gornjih dveh tretjinah mezdnih postavk glede dohodkov popol ona zenače o z visokošolski džavrim uredrištvom z 20—25 let službe in da ga T. velikim delom prav znatno prekaša. Ker se vrhunci v celotnem gospodarstvu kot oijemalci itak slabo uveljavijo, lahko rečemo, da tudi življenjska mera pretežne večine drž. uradništva r.e preseda one povprečnega ročnega delavca v industriji. Torej vseeno: mehanizem menjalnega gospodarstva se sicer po malo drugačnih metodah, kakor se je izrazil g. dr. Gosar, dejanski pa, kar se tiče višine odplatka za ročno in duševno delo, r istim učinkom uveljavlja kakor ob svobodni tekmi in to celo na pragmatično ustaljenih položajih javne uprave. Abrahamska samoumevnost deljeno čast. S tem se je diplomatskemu koru dala prilika, udeležiti se velikega političnega dogodka, kakršnega že ni bilo mnogo let. Pridružil se je Gasparrijevi želji, da bi prišlo do vedno večje sloge med Vatikanom in drugimi narodi. Dvignil je čašo v Čast in na zdravje papeža, kateremu želi vso srečo, njegovi vladi pa plodoncsno iniciativo, vedno večje uspehe in nesmrtno slavo. Odgovoril mu je še enkrat Gasparri, ki se je v papeževem in svojem imenu zahvalil in ponovno naglasil načelo, da cerkev deluje za pomirjenje in slogo med narodi ter za njihov duševni in materialni napredek. Ponovil je v papeževem in svojem imenu odkritosrčno Jeljo za blagostanje in prospeh vseh narodov, ki jih zastopajo vzvišeni gostje. Po banketu so gc«tje še delj časa ostali v dvorani v prisrčnem pomenku. Senzaeionelen manifest vel. kneza Cirila Sovjetski sislem ostane - Ravnotat10 8 urnih - Vel. knez Ciril upa, da postane hmaJu car Ccr!Tn, 17. mnrea. (Tel. »Slov listu«.) S svojega i¥>vcga bivališča v Briacu je ruski veliki knez Ciril »kot edini prelendent prestola« izdal manifest, v kojem razlaga, kako bi rusko politiko zopet spravil na redna pota. Posebnost manifesta je v tem, da hoče veliki knez obdržati sovjete in zagotoviti ljudskim zastopnikom stalen vpliv na zakonodajo in vI..io. Tcnulj no- vega ruskega monarliističnega sistema bi ostal sovjetski sistem. Obljublja 8 urni dtlav.nk. svobodne volitve, državno last pri gozdnih posestvih in obnovitev rodbine, temelječe na verski rravnosti, svobodo tiska in ljudsko prosveto. Na koncu manifesta pravi veliki knez Ciril, da veruje, da se bo kmalu vrnil k izpolnjevanju svojih carskih dolžnosti. Nemčija ho dala Trockemu vizum Socialni demokrati podp'ra'o prošnjo Trockega Berlin, 17. marca (Tel. »Slov. listu« ) Državni kabinet bo najbr"e začetkom prihodnjega tedna odločeval o dovolitvi bivanja Trockega v Nemčiji. V nekaterih levičarskih listih sc je začela kampanja za dovolitev bivanja in zdi se, da vpliva na vlado. Tudi predsednik državnega zbora Locbe se še nadalje prizadeva, da preskrbi Trockemu dovoljenje. V zarlnjih dneh pa se mu jc pridružil tudi pruski notranji minister Grzcsinski, ki je pri dr- }- . ni vlad: priporočal piro5njo Trockega. Kolčno k- '•idikalno-socialni državni poslancc dr "ics^nLld kot pooblaščenec Trockega procTožil državnemu kabinetu pismene izjave, s katerimi Trocki zagotavlja, da bo bival v Nemčiji samo v svrho zdravljenja in da se politično ne bo 'idejstvoval. Pod temi pogoji se ' poučenih krofih smatra za možno, da se bo Trockemu dovolilo začasno bivanje v Nemčiji Kazenski ukrepi proti španskim dijakom Madrid, 17. marca. (Td. »Slov. Listu«.) Kralj je podpisal včeraj dekrete o kazenskih odredbah proti dijaškim nemirem. Primo de Ri-vera je izjavil, da so bili dekreti sestavljeni po njegovem predlogu. Dekreti sami sicer še niso bili izdani, znana pa je njihova vsebina. Vseučilišče v Madridu ostane zaprto do oktobra 1930. Vsi slušatelji iztrubijo svoje imatirkula-cije, vendar pa smejo študirati na drugih vse- učiliščih. Kazenske odredbe se re tičejo vseučilišč v Barceloni, Zaragozi, Valenciji, Granadi in Laguni, na vseh drugih vseučiliščih pa zgubijo študenti cn mesec kolegijev in izpiti se vršijo pozneje. Slušatelji za cestne zgradbe in rudništvo marajo študirati eno leto več. Rektor, dekani in tajniki madridskega vseučilišča so suspendirani s svojih mest Sporazum a nemških anuitetah mogoč Par'z, 17. marca. (Tel. »?lov. I.«) Po optimističnih poročilih pariških listov se je našla podlrga zi plodovito dLskusio o številu in višini nemških anu'let. Pariški listi se pri tem sklicujejo na neko nemško poročilo, v katerem se je ugotovilo, da se skupne obveznosti štirih glavnih ameriških dolžnikov An-f\i:e, Italije, Francije in Ec!pije v prihodnjih letih gibljejo v zneskih CC0 do 900 milijorov mark in da bodo šele v desetletju 1930—19o0 dosegle polno višino o!;oli 16C0 milijonov mark, in da bi potemtakem, vštevsi francosko zahtevo no delnem odplačilu francoskih obnovitvenih stroškov, popolnoma zadostovala „Qsscrva1rre Romano" bo tiskan v več feziUih Rim, 17. marca. (Tel. »Slov. listu«.) Kakor perečajo rimski listi, razmišljajo v Vatikanu z ozirom na spremenjeni položaj sv. Stolice o tem, da se list »Osservntore Romano« z itali- da se namreč ne more porazdeliti več, nego se j janske!Ta ozemlja preseli na OZCmlje vatiknnske-pridela, se t številkah te statistične publikacije | ^ «.„ Ha sp ho rdaiei delna , ga mesta. Dalje se čuje, da se bo cdsiej delna naklada lista tiskala v tujih jezikih, da se s tem Izraža na nedvoumen način. Država, v kateri pro-dukci;a r.e dosega zadostne višine, izraženo v denarju, se mora prej ali slej odreči ambiciji, v stanju svoje uprave preskočiti kar več razvojnih stopenj in razpolagati z aparatom, ki si ga lahko dovolijo in ki si ga morajo dovoliti industrijsko in trgovirsko visoko stoječe države. Na eni ali na diugi plati se manjek nujno pokaže in potem se vse kakor od sebe uravna v naravno strugo, kajti j _____ kvaliteta ni draga samo v svetu gmotnih, temveč .------------------ it boli v svetu duhovnih dobrin in vrednot. j da bi davčna primerjalna statistika bila lahko Vse to in še mnogo, mnogokaj povedo šte- brez škode izpadla, Kajti, kako se doseže za-es-vilke publikacije iz poročila Delavske zbornice. | ljiva in sploh uporabna primerljivost davčne obre poudari mednarodni značaj lista. Velika poneverba Curih, 17. marca. (Tel. »Slov. listu« ) Pri zvezni banki v Curihu so odkrili veliko poneverbo, katere knjižna višina sc še ni mogla dolomiti. Strokovno jo je presojati po razmerah, v katerih je nastala, in po sredstvih ki niso v izobilju mogla biM na razpolago. Kdor bi ob nji hotel brusiti svojo kritično dovtipnost, bi prišel pač na svoj račun, pa bi le oves špičil. Le to bi tvegali reči, menitve, najbrž ne bo tako kmalu pogruntano; zato bi bivši raši finančni ministri ne bili prav nič škoditi svoji reputaciji, če bi bili črtali take navedbe iz svojih ekspozejev k proračunskim predlogom. Ojkos. ncnvška anuiteta, ki bi se začela z 1.4 milijarde mark in se polagoma dvignila do l.S in 1 9 m.'lijardc mark. Strokovnjaki proučujejo, da bi se na tej podlimi nemška anuiteta razdelila na dva dela. En del, ki naj predstavlja o-dš^odni.no za obnovo zemlje, se ima plačati v 37 letih, drugi cel, ki bi se stopnjeval sorazmerno s plačili zaveznikov Ameriki, pa bi se plačal v 58 let h. Za prvi del anuitet bi se Nemči:a odrekla transferni klavzuli in s tem omogočila hitro mobilizacijo, drugi del pa csitane zavarovan in Hi se, če bi pozneje Amerika svojim dolžnikom kaj popustila, primerno znižal. Krvavi komunistični izgredi v Tokiu Tokio, 17. marca. (Tel. »Slov. listu«.) Levičarsko usmerjene japonske delavske strokovne organizacije so v petek priredile v Tokiu veliko žalno svečanost v spomin pred kratkim umerjenega komunističnega voditelja Jamnmo'e. Med slovesnostjo je policija enega govornikov aretirala. Po slovesnosti je prišlo do krvavih spoprdov med policijo in komunisti. Komunisti so napadli policijo, ta pa je oddala v množico tri salve. Devet komunistov je bilo mrtvih, sedemindvajset pa ranjenih. Indiianshi Mior v Peru Lima, 16. marca. (Tel. »Slov. listiK.) Indijanska plemena v porečju Amaconske reke so napadla posadko v Balnti ter masakrirale okrog štir'deset delavcev. Oddelki javne milice so odkorakale proti Balati, da pomirijo uporna plemena. Dunajska vremenska nppovcd: Jasno, ponoči mraz, podnevi pa se začne topleje vreme. Boji v Mehiki Newyork, 17. marca. (Tel. »Slov. listu«.) Kakor poroča Associated Press iz Juareza, je tamkajSnjl revolucionarni glavni stan sporo-811, da so vstaške čete zavzele mesto Aguas Calientes sredi pota med glavnim mestom Mehiko in Torreonom. Pri zavzetju mesta jo padlo mnogo vladnih vojakov, še večje število pa jih je bilo ujetih. Revolucionarni glavni stan pripisuje zavzetju mesta velik pomen, ker je s tem onemogčen povralek vladnim četam Iz Torreona. Ponesrečen beg tata preko streh Ljubljana je včeraj doživela ponovno lokalno senzacijo, da je zasačeni tat skušal pobegniti preko strehe. Pred tremi dnevi se je enemu tatov res posrečilo, di je po nevarnih akrobatskih skokih robegnil iz palače zbornice TOI preko dveh, treh sosednih streh v svobodo, včeraj pa je ostal sličen beg tatu brez uspeha. Ko je včeraj ob pol 3 zjutraj prišel domov poštni uradnik Ludovik S., ki stanuje na dvorišču hiše, kjer ima tvrdka »Jugometalija« svoj« prostore, je opazil luč v teh prostorih. Postal je pozoren. »Dobro je, če je človek previden!« si je tni-lil in stopil do najbližnjcg* stražnika. Ta je hitro sklical svoje tovariše na glavnem kolodvoru. Nekoliko trenutkov pozneje je izgledalo poslopje, v katerem ;e nameščena »Jugometalija«, kot prava oblegana trdnjava. Bilo je še temno in je bil vsak nastop nemogoč. Šele pronosti. — Sepl- SK Ilirija: SK Rapid (Maribor) 2:1 (0 1). Po skoro trimesečnem odmoru smo včeraj videli zopet, kako se igra nogomet. Reči pa moramo, da z nastopom domačega kluba nikakor ne moremo biti zadovoljni. Prijetno so iznenadili gostje. Predvedli so lepo, in tehnično skoro izglajeuo igro. V etopingu m startu so bili odlični. Podajanje žoge sicer ni bilo ravno tečno, vendar so pa znali iepo preigra-vati krilce. V obrambi se je posetno odlikoval stari rutinec Barlovič. Krihka vrsta je izpolnila docela svojo težko nalogo. V napadu je bi'o desno krilo nosilec vseh akcij. Rapid ima danes brez dvoma eno najpopolnejših moštev Slovenije. Od domačega moštva je predvsem omeniti igro Verovška. Bil je brez dvoma najboljši mož na polju. Dobro mu je sekundiral mladi Janez. Kreč v golu je svojo nalogo rešil zadovoljivo. Da ni bila obramba teko sigurna in na višini, bi si bil Rapid izvojeval sigurno zmago. V kribki vrsti se je odlikoval Košenina. Napadu se je poznalo, da nima pravega ,'odje. G. Vcdišek je igro vodil brezhibno. — Oba gola je zabil Šiška. Enega iz 11 metrovke, drugega pa po lepem predlojku z leve strani, tik pred koncem. Tekmi je prisostvovalo okrog 500 ljudi. HERMES : ILIRIJA rez. 5:2 (2:1.) Hermc3 je predvedel svojo običajno igro, ki se je pa topol proti koncu, deoma tudi po krivdi Miklavčiča kot vratarja, obr.es'a. Kot prvemu moštvu Ilirije, trko je tudi rezervnemu manjkal pvavi vcd.a. Trio Hermeca je predvedel; lahko bi rekli, sijajno komi inacijsko igro. Moštvu I Iermeca se red:n zimrki trening precej pozna. Scdil je dokaj dobro g. Miklavčič. P1NG PONG TEKME MED ZAGREBŠKIM MA-RATHONOM : LJUBLJANSKI TEAM 20:10. Ping Pong, (o je nekakšen namizni tenis je pri nas v začetnem Stadiju. Vseeno je pa rezultat dosežen v vče ajšnjem turnirju proti najmočnejši družini v državi zadovoljiv. Med dcinatini sla dosegla brala Miran in Marko Btcivveiss vsak po tri zmage. Najpomembnejša je zmrga nad prvakom Marathona Urbanom. NajtepSa in tudi najzanimivejša igra ie bi! double bralov Bleivveissov proti c;g. Sternu in Cioyu. Ztr.zgala sta brata Bleivveiss. s——bbc wmn,i JhcCme ^^J^mmiUimiimigiim um m«i n w m m h i wti niiffj^i n iy j ^ p Pfff! V 99 * KlLlflfess^ radij/ki aparati za i/c potrebe in iahteucH oddbjha paiajb j^iHpoa4 • JlifeloZIecoa e. 5 Setefon 3190 BELGRAJSKI ŠPORT. Betgrajski Avto-klub je imel danes skupščino. Tekma BSK in Soko se je končali 3 :3 (1 :1). ZUNANJE VESTI. Praga, 17. marca. (Tel. »S'ov. listu«.) Češkoslovaška : Avstrija 3:3 (1:2). Dnilnj, 17. marca. (Tel. »Slov. listu«.) Prvenstvena tekma WAC:BSC, Praga 6:4 (3.2). FAC : Wiener Sporlklub 3:1 (0:1). Budimpešta, 17. marca. (Tel. Slov. L«) Budimpešta 33 : III. 2:2 (2 1). Ujpest : Baatia 1:0 (0:0). Huncaria : Kispest 1:1 (0:1) Vasas : Nemzeti 1:0 (0:0). Dobrem, 17. marca (Tel. -Slov. listu«.) Fcrenc Varos : Debreein 3:1 (2:0). Mariborska nedelja Maribor, 17 marca. Na praznik sv. Jedcrti smo bili deležni lepega spomladanskega vremena. Naši mariborski smučarji, ki so jo v sobuto popoldne v dveh oddelkih mahnili na Klopni vrh, so imeli dober nos glede svojeja načrta, da napravijo danes izlet preko Zapadnega Pohorja. Očividno jim je dalo kora;žo sobotno ^reme. ki se je bilo v dop Idan-skih urah čisto zasnožtlo, da je pričelo na Pohorju zopet natetavati in da je pršniio tudi nad Mariborom nekaj prav drobcknnih sneSlnkle. V mestu samem pa so je preneslo danes ležšSe običajnega nedeljskega popoldanjevanja v Studence, kjer se je ob rekordni udelržbi prebivalstva iz inevta in bližnje okolice pričel kol na predjožefovo nedeljo živahen dirindaj, da je kar vrvelo in gomazelo okoli vrtiljakov, streljarnic, gugalnlc ter sližnih nenadomestljivih rekvizitov običajnega vsakoletnega ježefovanja v Studencih. In avtobusni promet se je moral že dane? pojači i, da jc bil kos mir žicam, ki so danes silile preko drž mostu — v Studence. ?o itak visoko frekvenčno stanje pri Grafu pa se je danes precej Izpremenilo v smislu znatnega poviška. 22 bralcem, ki že itak odčepevajo prlsojeno jim kazen, se je pridružilo danes pet vernih drugov. Rudi Ž. in Polde V. sla so ga namreč prav fejst nalezla, nato pa sta pričela celo robantltl in izzivati. H Grafu so ju pognali, da se pchladita. Ančki H je bilo dolgčas in je ob me-seSinskih urah lezla iz gostilne v gos.ilno ler nadlegovala mlade goste. Preko neči je lahko delala družbo neugnancema Rudlnu in Potdetu. Dre;5'.:a Sch. pa je zgrabilo nekaj, da je segel po kozarcu in ga zalučal z vso silo v steklena vrn»s *'rožnlc« na Frankopanovl ulici Izgovarjal se je, {e&, da se ie vadil v streljanju, da ee bo lahko postavil v s'reljarnl v Studencih na J< iefovo. Junačina P"? Potem pa so aretirali danes tudi Vinka S ir. Sv. Msrjete ob Pesnici, ker je skupno s Francelom S. Iz Spodnje Polskave izvršil umor nad zidarjem I. Neratom, ki so ga bili lansko Je-en Izvlekli mrtvega Iz Drave pri Sv. Petni. Vinko 6. in France S sicer tajita dejanje, vendar se pri zasliševanju hudo zapletata. V bolnišnico so pripeljali 18 letnega Marijana Sela, mlinarskega vajenca iz Kanile. Stroj ■m drobljenje zdroba ga je nam reč zgrabil za desno roko ter mu jo dobesedno zmrcvaril. — SO letni ponižni delavec Janez Plshutnlk pa le na šent-lenareki cesti prišel po nesrečnem naključju pod voz. Prednje kolo je šlo preko njegovega telesa, kar je povzročili, da je zadobll povnienee precej občutne zunanje in notranje poškodbe. Tudi obe prireditvi — ona v Narodnem domu, kjer so flani Mladenlške Marij, družbe uprizorili igro vSv. Vid«, in pa druga v Mladinskem domu, kjer se je vršilo skioptifno predavanje o velikem papežu Piju XI. — sta lepo uspeli, v zadovoljivo občinstva, ki se je vabilom obeh društev v lepem Številu odzvalo in pa v zadoščenje prirediteljev samih. ORLI! Juiri ob pol 7 bo v irančiškanski kapelici skupno sv. obhajilo za ceokupno mariborsko or-lovstvo. Udeležba obvezna. Radi očetove smrti izvršila same mor Maribor, 17. marca. (Tel. »Slov. listu«.) Kakor smo že poročali, je postal 45 letni železničar Franc Ceh danes teden v neki gostilni v Pobrežju žrtev uboja. Njegovi 19 letna hčerki Ana Ceh pa ni mogli preboleti očetove tragične smrti in se je danes odločila, napravili konec svojemu življenju. Prerezala si je vrat in obležali v inlnki krvi. Prepe Ijali so jo v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Dunaj debi bolnišnico za zdravfienic rofte Dunajski lasti poročajo, da dobi Dunaj v kraikem posebno bolnišnico za zdravljenje raka. Lastniki sanalorija dr. Anton Loew, ki »o se morali radi nakupa man;Sinskih delnic svo,ega podjetja znatno zadolžiti, so prodali »dravndku dr. A dol l u Edclmannu dosedanjo žensko bolnišnico sanatorija. Zdravnik dr. A.'o!f Edclmarn jc ozdravil pred kratkim raka ni-kemu Amcrikancu. Ta je iz gole hvaležnosti voLiral 100 CC0 dolarjev pod cdiiim pogojem, da naj bo ta znesek namenjen zdravljenju ljudi, ki so bo'ni za rakom Dr. Edclm.mn, rodom kz Poljske, ju za la znesek kupil del sanalo-rija dr. L.ocvva, (5a preuredil v bolnišnico za bone za rdtotn in bo tu uporabil najnovejša razkritja na p-olju zd-avljerja raka. Za vzor bo imel sanatorlj za raka kot ga ima prof. dr. Blumenthal v Berlinu. Nova bolnišnica bo hncla petdeset bolniških sob in dve operacijski dvorani. Dosedaj so vodili to bolnišnic« Štirje zdravniki. Nemški polk v rdeči armadi Iz, Moskve poročajo, da je okrožni vojaški povol nik v Kovnu sklenil, da so ob ena jsti obletnici rdeie armade dovoli nemSki republiki v Povolžju, da osnuje svoj lasten polk, ki bo obstojal le iz Nemcev iz Povolžja. šiel bo 3000 mož, poveljeval pa mu bo častnik rdeče armade Scholz. Vsi ostali častniki v polku bodo Nemci, nemški jezik pa se bo uporabljal pri poveljevanju. »Borzijanec«. Star horzijunec jc smrtno nevarno obolel Njegov sin jc pristopil k postelji in vprašal nsmiljenko, kako viseka je temperatura bolnika: odgovor je bil »39.8^. Nato se je oglasil bolnik: »Pri 40 moraš prodati vse. moj sin.< Med tednom Iz svoje izkušnje vem, da je včasih jako pametno, če se človek napravi bedaka, ki nič ne zna, nič ne razume in nič ne ve Posebno uspešno je tako bedačenje, če bi rad kaj zvedel od svojih ljubih sosedov. Treba je sosedom samo dati na pomen, da tega in onega 6e ne veš, pa boš videl, kako bodo hiteli pripovedovati, da ti pc k:tžejo in dokažejo svojo premoč nad teboj, ln kolikor bolj se znaš delati bedaka, toliko lepši je uspeh. S to metodo se mi je posrečilo dognati celo to, odkod inana stanovanjska beda. Revež na duhu in žepu dolgo nisem ra-tumel, kaj naj bi to bilo, stanovanj.ka beda. Da bi pa to razumel, nalašč nisem hotel nič o tem razumeti in ker so moji družabniki videli, da nič ne razumem o tem, so mi takoj na di Igo in široko začeli razkladati, da obstoji stanovanjfka beda v tem, ker država nič ne zida, ker dežela nič ne zida. ker občina nič ne zida, ker banke nič ne zidajo, ker privatni podjetniki nič ne zidajo. Pa tudi v tem, ker država svejim uslužbencem takorekcč' nič ne plača in, gospodar nič ne plača. Ker sem kljub temu pouku še vedno bedačil, so me p; učili, da država, deže'a itd zato nič ne zidajo, ker država nima denarja, dežela ga nima in občina ga nima, ljudje pa zopet ni-nutjo stanovanj, ker tudi oni nimajo denarja. Trko esm spoznal, da fs suče vsa rtRncvarJ-ska beda samo okoli denarja. Suče se pa beda ckoli denarja, tako da bi vsak rad denar dobil. Država bi ga rada dobila in dežela in občina ln trgovci in zidarski mojstri in najemnih Da se pa denar dobi, je treba zidati hiše na denar in za denar, ne pa za ljudi, da bi v hišah prebivali. Ko so bili 1,'udje še neumni, so zidali stanovanja, da bi v njih prebivali ljudje, danes pa, v dobi moderne prosvete in liumanitete, zidamo zato, da dobivamo denar, mi vsi. Te besede so mi pojasnile vso skrivnost slovite naše stanovanjske bede do dna. Dobro je biti bedak! Celo takrat je dobro biti bedak, ko govore ljudje o šporlu. V pirgcvoru sem bedačil tako. da sem priznal, da prznam samo dva športa. Prvi je staroavstr j^ka cigareta tega Imena, drugi špert pa je bil njega dni v tem, da je človek obul špičaste čevlje in vodil na vrvici za sebrj psa cd Zvezde do Tivolija in nazaj. Ce je bil pes f< ksl ali pa meps. je bil to šport, če si pa n^sil čevlje na kvadrat, si bil kmečki teleban. Danes je to vse drugače, kaker so mi povedali. Dandanes otroci ne smejo več tekati po svoje, kakor 90 nekdaj tekali pri »mancah« ali »skrivalnicaht, ampak po natančno dolečenih črlah in kolobarjih in samo dolečeno število minut. Takrat, ko so se otroške nore in roke pre(? bale, kakor jim je pač narekovala narava in veselje, se je telo kvarilo in svobodna volja otrokova je bila on plena, danes pa se ra'vi>le v ravne črte in v natančno izmerjene kolobarje uklenjeni mladički v proste in svobodne duhove, ker se njihove noge in roke razvijajo tako, kakor lo zahtevajo od ljudi narejena pravila, na pa narava. Zato pravijo te vrste šporlu »Natursport«. Tudi to ne gre več, da bi se pobje ravsali med seboj in se kobalill po svoje — to je surovost prve vrste — ampak je treba vse opravljati po pravilih. Ce se postaviš pred človeka kar tako ln ga udariš s pestjo po čeljusti, da »zobje kar v dopelra-jah ven marširajo«, si neotesan pretepač, ki ga vzame policaj. Ce pa stopiš pred človeka na odru, okoli katerega se zberejo ljudje, ki so plačali vstopnino, in na odru odbiješ človeku z enim samim »pravilno« namerjenim udarcem pol čeljusti ali pa kar celo glavo, te policaj ne bo vzel. ampak proslavljen boS kot imeniten »športnik«. Zakaj so pa ljudje plačali vstopnino? Športnik v najbolj plemenitem in najbolj vzvišenem pomenu besode pa postaneš, če veš, keliko je tehtal kamen, ki ga je David zagnal s fračo v Golljata ali pa če veš, koli-krat na minuto je Martin Krpan lahko »sunil« svoj kij. Ce to veš, boš dolgo živel in dobro se ti bo godilo na zemlji. Tako so meni bedaku povedali ljudje in zato bo že tako prav. Dobro je torej biti bedak, ni pa posebno lahko biti dober bedak. Dober bedak je lahko samo tisti, ki ima čas, sicer ga ne morejo poučevati tisti, ki nimajo časa in ki kar ne 1 morejo pričakati, da bi bedakom, ki imajo čas, razlagali svojo najnovejše skrivnosti in znanosti. Celo o Slovencih sem slišal enkrat neko prav zanimivo stvar kot hodnk. Govorili so o narodnem značaju Slovencev, o narodni duši in o podobnih stvareh, ki jih Ima mili narod slovenrkl. Jaz nisem o vsem tem nič vedel in tudi nisem hotel nič vedeti. Pa me je poučil prijatelj, da nimam prav, čc kar | tako v en dan trdim, da naš mili narod slovenski nima nobenega značaja, in mi je povedal tako: Ko smo stanovali v svojih dijaških letih pri znani študentovski materi nekje v bližini Križank, 6mo se v somraku drenjali pozimi okoli peči, da se segrejemo. Pa tudi petrolej jo bil drag. Modra gospodinja je pri takih prilikah svojo lačno čredo tolažila in učila r besedami: »Fantie, le golant bodite In pridno se učite, pa vam bodo dali dobro službo.« Vidiš, človek božji? AH razumeš, kaj je povedala gospodinja, ki je bila prav pristna Slovenka nekje cd Št. Jerneja, in je torej morala imeti v sebi prav gotovo nekaj narodne dušo in narodnega zna&aja? Zapomni si torej: Golant bodite in pridno se učite, pa vam bodo dali dobro službo! Posebno zadnje besede I Te besede sem si res zapomnil in jih pomnim še danes. Nikoli pa ne bi bil zanje zvedel, če bi ne bil bedačil, kar je nov do j kaz, kako dobro je biti bedak. Leto strahote i 793 Spisal Viclor Hugo, 13 Zaloge, ki so jih bili položili v ladjo, niso bile odveč. Oba begunca sta morala brodariti po velikih ovinkih, tako da sta rabila šest in trideset ur, preden sta pristala na suho. Slišala sta zadnje topovske strele korvete kakor rjovenje leva, preden podleže v gozdu lovcem. Potem se je razgrnil nad morjem molk. Halmalo je bil izreden mornar. Zvečer drugega dne, nekako eno uro pred solnčnim zatonom, sta k sreči ravno ob času plime pristala na peščeni obali. Halmalo je porinil čoln, kolikor daleč je mogel, na suho, potem preiskal peščena tla, našel, da so zadostno trdna od čoln docela izvlekel. Za njim je izstopil starec in skrbno ogledoval obzorje. »Milostljivi gospod,« je dejal Halmalo, »mi smo ob ustju Couesnona. Na desno je Beauvoir, na levo Huisnes. Zvonik, ki ga vidite pred seboj, je Ardevon.« Starec se je sklonil nazaj v čoln, vzel iz njega prepečenec, ga vtaknil v žep in rekel Halmalo-u: »Ti vzemi, kar je ostalo.« Halmalo je zbasal v vrečo, kar je še ostalo mesa in prepečenca, in jo vrgel čez pleča. Potem je rekel starcu: »Milostljivi gospod, ali naj Vas vodim ali naj Vam sledim?« — »Ne eno, ne drugo.« Osupel je Halmalo zrl v starca. Ta je nadaljeval: »Halmalo, midva se bova ločila. Dva skupaj, to je vedno slabo. Treba je bili v tisočih ali pa sam.« Starec je prekinil svojo besede in potegnil iz žepa kokardi podobno zelenosvileno pentlje, sredi katere je bila uvezena zlata lilija. Dejal je: »Ali znaš brati?« — »Ne.« — »To je dobro. Čltanje samo ovira. Ali imaš dober spomin?« — »Da.« — »To je dobro. Čuj, Halmalo, Ti pojdeš na desno, jaz na levo. Obdrži vrečo, potem izgledaš kakor kmet. Pištolo skrij. Ureži si palco. Plazi se po visokem žitu, muzaj se pod ogradami, ogibaj se cest in mostov. Ce koga vidiš, se prej umakni v polje. Res — ti moraš čez reko. Kako boš to napravil?« ^Preplaval jo bom.« »Dobro. Sicer pa je brod. Veš, kje?« >Med Ancy in Vieux-Viel.« »Dobro. Ti se tu res spoznaš. Ali poznaš tudi gozdove?« — >Vse.« — »Po vsem okraju?« — »Od Noirmoutier do Lavala.« — »Jih poznaš tudi po imenu?« — »Poznam.« — »Koliko milj lahko prehodiš na dan?« — »Deset, petnajst. Tudi dvajset, če treba.« — »Seveda bo treba. Ne pozabi nobene besede, katero ti rečem. Najprej boš šel v gozd Saint-Aubin.« — »Pri Lamballe?« — »Da. Na robu globeli med Saint-Rieul in Pledčliac stoji velik kostanj. Tam se ustaviš. Videl ne boš nikogar,« — »Pa je vendar lahko kdo tam. Že razumem.« — »Dal boš znamenje — ali ga poznaš?« — Halmalo se je obrnil proti morju in oglasil je se »uhu« čukca. Zdelo se je, da prihaja iz nočne dalje; navdajalo je s strahom in popolnoma sličilo pravemu. »Dobro,« je rekel starec, »ti spadaš k našim.« In pomolil je pomorščaku pentljo. — »To je pentlja — znak višje komande. Vzemi. Važno je, da nihče ne ve mojega imena. Pentlja zadostuje. Zlato lilijo je uvezla naša princesa v ječi.« — Halmalo je pokleknil na eno koleno. Tresel se je, ko je sprejel znak in ga ponesel k ustnam; potem se je zdrznil, kakor da se boji poljubiti. »Ali smem?« je vprašal. — »Smeš.« — Halmalo je poljubil lilijo. Potem se je vzdignil in skril pentljo v nedrijih. Starec je nadaljeval: »Poslušaj dobro. To je parola: »K orožju. Nobenega pardona.« Torej na robu saint-aubinskega gozda daš znak. Trikrat. Po tretjem znamenju se bo prikazal mož iz tal.« — »Iz luknje pod drevesom — vem.« — »Ta mož je Planchenault, imenovan Kraljevsko srce. Pokažeš mu znak in bo razumel. Potem greš dalje v gozd Astille. Tam boš našel krivonožca, pravijo mu Mušketa. Njemu rečeš, da se ga ljubeče spominjam in naj spravi na noge svojo faro. Potem greš v gozd Conesbon, daš znamenje in bo prilezel izpod zemlje gospod Thuault, deželni glavar Plošr-melski, ki je bil v konstituanti, toda na strani kralju zvestih. Potem greš v okraj Saint-Quen-les-Toits in govoriš z Jeanom Chouan, ki je v mojih očeh pravi vodja. Potem pojdi v gozd Ville-Anglose, tam boš srečal Guittera, ki ga imenujejo Svetega Martina; reci mu, naj pazi na Courmesnila, zeta starega Gou-pila iz Prčfelna, ki vodi jakobince v Argentanu. Obdrži vse dobro v glavi. Jaz ničesar ne zapisujem, ker je to najslabša stvar. Da ne pozabim — vzemi skakalno palico. Ali znaš z njo hoditi?« — »Se razume, saj sem Bretonec. Skakalna palica je naš prijatelj. Podaljša roke in noge.« — »To se pravi, napravi sovražnika menj opasnega in skrajša pot. Sijajna iznajdba.« — »Dalje, ali poznaš grad Tour- gue?« — »Kako ne! Saj sem tam doma. Tourgue je ogromen, okrogel grad, rojstni dom mojih milostijivih gospodarjev. Ima podzemski hodnik, ki ga dobro poznam. Mogoče ga razen mene ne pozna danes več nihče drugi.« — »Kakšen podzemski hodnik?« — »To je bilo še v starih časih, ko so Tourgue še oblegali. Ljudje so se lahko rešili po tem hodniku, ki vodi daleč v gozd.« — »Takega hodnika v Tourgue ni.« — »Da, gotovo, milostljivi gospod. Moj oče mi ga je pokazal. Jaz poznam vhod in izhod.« — Starec je nekaj časa molčal, potem je dejal: »Ti se motiš.« — »Ne, milostljivi gospod, je kamen, ki se suče.« — »No, dobro. Vi kmetje veruje marsikaj, česar ni. Pa pustimo to. Iz Rougefen greš v gozd Montcherier, kjer boš našel gospoda Bene-dicite, glavarja dvanajstih. Ta je tudi zanesljiv. On odmoli svoj »Benedicite«, medtem ko da poslre.iti sovražnike. V vojski ni mesta čustvenosti.« Potem je starec segel v žep in položil Halmale-u v roke denarnico. »Tu je trideset tisoč frankov v asignatih, sicer so krivi, toda pravi niso nič več vredni, potem pa je še — pazi! — sto pravih zlatih dukalov. Jaz ti dam vse, kar imam, sam ne rabim nobenega solda več. Potem boš srečal v Chateau-Gonthier kneza Talmonta.« — »Ali bo knez z menoj govoril?« — »Saj tudi jaz govorim s teboj.« — Halmalo je snel kapo. — »Vsi te bodo radi sprejeli, ko bodo videli lilijo princese. Ne pozabi, da prideš v kraje, kjer so prekucuhi. Moral se boš tudi preobleči. Z modrim jopčiem, trivogeinikom in trikoloro prideš povsod skozi, saj ni več ne regimei.Lov, ne uniform, ne številk. Potem boš prišel v taborišče Parnč, kjer so možje črnih obrazov. V puške nabašejo peska in dvojno mero smodnika, in to je dobro. Predvsem pa jim reci, naj morijo, morijo, morijo. Našel boš še taborišče »črne krave«, »pri ovsu«, | »zeleni« in »mravljični tabor«. Ko boš vse to obšel in izdal našo parolo, boš srečal veliko armado, katoliško armado kralja. Videl boš vse voditelje, k-likor jih je še živih in jim boš pokazal mojo poveljniško pentljo. Velel jim boš: Čas je, da se vodita dve vojski obenem, velika in mala. Velika naredi več šuma, mala pa da več dela. Vendee-a je dobra, toda Chouannerija* je hujši. In v meščanski vojski je najhujše najboljše. * Početje vstaških vandejskih kmetov, ki so jih imenovali Chouane po njihovem vodji Jean Chouanu. jo tj (/>33» k H»Ir. g. 2. P S* ? - p* s t- oN ■ J. o 2 — t/jm^t« .. t-O^tT oo1 ^ ■ a S o 5-N wCOj * • B»2>-*>S N T—j ». . HO - C/3 ^ 2.' to,. O 2ŠU5, S. « r-10 < Lrot-n" ^rsU g- < 00 s • 3. ™o„ gN pMj, 00 3 o a - f-J "j ® 3 SmS"« • « f | < O M tO „ » n, to c n ck s^tr o n js O < D 58 |51 -n o 2> < n <1 P,-^ rt 3 n ajN N N I >?r2 ?r SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celju Beglstrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Celju,--v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obresina mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov /, vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posojilnice Jc kot kvnetska zadruga prosta rentnega davka Naročajte »Slovenski list". Kdor hoče zvedeti najtočnejše in najnovejše nedeljske novice, bo či-tal »Slovenski lisi". :::: Polletna naročnina stane 25 Din. Naroča se v upravi na Miklošičevi cesti LohomobSla ..lanr 22 np in Kompletni mizarski sfroji se ceno pro fajo. — Ogleda se garaža Magister, Št. Vid nad Ljubljano. CIlIHS hotelski, trgovski ali tovarniški, išče 3SU3ČI primerne s 1 u ž b c. — Informacije. Uprava »Slovenca« v Mariboru. Predno kup te pohištvo pišite po bogato Ilustrovani album pohištva, katerega pošljeva proti predplačilu 30 Din. • ERMAN & ARHAR, mizarstvo in zaloga pohištva — Šent Vid nad Ljubljano. Zvonarna in železolivarna, u.vid n.iiuui ano Solidna postrežba! Zahtevajte ponudbe! Zvonovi za cerkie. podruž ire in k pele iz zagrnjeno prvovrstne br nnvine. v akordnem skladu in v vseli velikost h Odlikujejo se izredno po lepem, čist- m in m< čuem ter dale. done em gl> su. Maogobrojna priznanja pre.':. župnih uradov na razpolago. Kovinama 1 Žetezolivai-nn 1 Ulivanje odlitkov' po vzorcu, modelu ali ni črtu iz litegB ele/.a bakia, fosforne in slro ne kompozi cije, rdeče litine, aluminija, cinka, sv nca in drugih kovm, su ovo lit* »li po elji obdf ane Od-it'.i za ležaje ( e .njne šalifte, osovir e) pume s'roje. vago e vauonete, potnojaimenike bri ua ne, žage, peči, štediln ke, spnnmske p o.šje, lelovtdno orodje, vodovode, avtomobile, zh vse indu