}
GLAJiLO podjetja za pr .met z industrijskimi surovinam:, rer reprodukcijskim in odpadnim blagom t:DIN08” LJUBIJAiTA
Leto 71.
25. december 1967
ste
31
Smernice gospodarskega plana za leto 1968	stran 4
S-mesečni obračun	"	6
Zaloge - zaloge
Predlog normiranih, zalog in koeficientov obračanja zalog za leto 1968
Sestanek na najvišjem nivoju v Mariboru
Kako smo izračunali
0 čem bomo prihodnje leto razpravljali
Zadnje letošnje zasedanje US podjetja
komisija za razpis novega direktorja
Zlati znak za direktorja podjetja
Poročilo komisije za plan in delitev o stanju v de ovni enoti Maribor in Bohovi
Okraj eno samoupravljanje?
Uvoz nekaterih vrst odpadnega blaga
Sestanek v Beogradu 6. decembra 1967
Pozimi v naši hiši na Pohorju
Sestanek v Beogradu dne 2o„ decembra
Ogrožena razlika, ki smo jo prejeli za izvožene ostružke
Izv nredno pomemben predlog
kako je urejen status pogodbenega odkupovalca v luči nove zakonodaje o blagovnem prometu
Kaj bomo prihodnje leto razpravljali
7
8 9
lo
10
11
13
14
15
18, 18
19
20 ?!
22
23
24
25
Urejuje uredniški odbor
- 3 -
inenu delavskega sveta podjetja, kakor tudi v l.stnem imenu, želim vsem članom našega kolekti-, posede j pa še samoupravnim organom poslovnih enot
■3 h E Č IT 0 NOVO LETO 1968
predsednik delavskega sveta direktor komercialne službe Danilo Jančič
Vsem delavcem in delavkam našega podjetja in posebej še vsem članom upravnega odbora želim
3 h E 0 E 0 KOVO LETO 1968
predsednik upravnega odbora Jože Piki
r imenu podjetja in v lastnem imenu želim vsem delavcem in delavkam našega kolektiva
S E. E Č K 0 NOVO LETO 1968
7. d. glav. direktor ja Stane Koman
- I\— •
SMEENTCE GOSPODARSKEGA PLANA ZA LETO 1968 Kol osnovni vrednostni pokazatelj smo vzeli fakturirano rea-
v
lizacijo, ker pričakujemo, da bodo v tem smislu sprejeti zvezni predpisi za obračun realizacije med podjetjem in družbo v letu 1968.
/
Tako naj bi bil vrednostni plan v letu 1968	5S9 milijard
st. din upoštevan na osnovi podatkov 9—mesečnega periodičnega obračuna in priključitvijo podjetja »Steklenica:: in bi v primerjavi s letošnjim letom bil večji za 4%. Smatramo, da jo to realen plan, ki ga bodo leto letošnji podatki ob koncu leta z upoštevanjem operativnega plana v celoti potrdili.
Količinski plan bi bil postavljen na 80.000 ton, kar je z ,
6:ž več kot v letošnjem letu. Deloma spremenjena strulctura deloma znižanje cen materiala narekuje večji fizični obseg, ki ga bomo pa sposobni izvršiti ob upoštevanju večje meha-nizacije (povečanje oz. razširitev kontenerskega sistema v tr-.nsportu, nabava sodobne stiskalnice za pločevino, rekonstrukcij:. stekla) in nadaljevanje prizadevanj za znižanje zalog, ki se bodo še nadaljevala v letu 1968.
Ko bodo posamezne enote sestavljale letni proizvodni plan realizacije in razlike v ceni, naj upoštevajo podatke letošnjega leta in si poslužujejo obrazca, ki- so ga dobili ob operativnem planu, ker jim bo lahko mnogo pomagal. Osnovno pravilo za pesi ovne enote bo, da ne sme brez podrobnejše obrazložitve nobena enota planirati manjšo realizacijo v letu 1968 kot jo je dosegla v letošnjem letu. Na podlagi teh. podatkov lahko pričakujemo, da se bo gibala razlik., v ceni za leto 1968 v istem razmerju kot realizacija, to pomeni, da bo za cca 4$ večja kot v letošnjem letu. To pa bo mogoče doseči le pod pogojem, če se ne bodo nabavne cene
- 5 -
povedale bolj kot realizacija oziroma, da se struktur došlega in odpremijenega materiala ne bo poslabšala v primerjavi z letošnjim letom.
G-lede nadaljnjih, pokazateljev lahko pričakujemo še nadaljnje povečanje materialnih stroškov, prav tako tudi prometnega davi ca v vrednosti od višine prodaje materiala na drob no. Pealno bi bilo zato pričakovati, da se bo dohodek v prihodnjem letu gibal v višini letošnjega leta ali morda kakšen odstotek več. To pomeni, da bodo povprečni osebni dohodki ostali na višini letošnjega leta oziroma bo njihovo povečanje neposredno vezano na večjo produktivnost do seženo z manjšim številom zaposlenih. Pričakujemo še nadalje zmanjšanje števila zaposlenih za cca 1 - 2% ( v letu 1966 za 2,44a)• Glede skladov lahko pričakujemo, da bodo ostali na višini letošnjega leta t.j. cca 25o milijonov din.
To naj bi bile grobe smernic.e, ki jih bodo morala naša pri za de v; n ja potrditi.
Vsem članom sindikata v našem kolektivu želim
S P E Č II 0 NOVO LETO 1968
predsednik KOSP Anton Golja
Vsem članom ZKJ v našem podjetju želim
S E E 0 II 0 NOVO LETO 1968
sekretar aktiva ZK Tone Elešec
Članom počitniškega odbora našega podjetja želim
S P E Č N 0 NOVO LETO 1968
predsednik Bojan Inkret
- 6 -
9-MESEČRI OBRAČUN
r::one'o : li realizacija po vrednosti je znašala 4 milijarde 2oo milijonov st. din* kar je za 9*58% več kot lani v debetih mese
c ih.
Razi Ilca v ceni je bila za 17*28% večja kot lani* toda izredni stroški in poslovni stroški so toliko porasli, da smo ustvarili zn 3*26% manjši dohodek kot lani. Zato je bilo tudi manj sredstev za osebne dohodke.
Čeprav smo skupno napravili večji promet kot lani* 5 delovnih enot ni doseglo lanske 9-mesečne realizacije, in sicer; mariborska* slov.konjiška, kranjska in oba tekstilna obrata.
\
rlajslabši podatek pa izkazujejo zaloge, ker so porasle za 6o%. -^lago smo zadrževali na skladiščih mnogo dalj časa kot lani* in sicer povprečno kar 3 mesece, lani pa 2. Zato je rentabilnost ponovno padla skupno z ekonomičnostjo poslovanja, čeprav smo storilnost in produktivnost povečali.
h . jbolj težka stvar v zvezi z 9-mesečnim obračunom pa jo bilo veliko preplačilo osebnih dohodkov. Med 16 enotami* kolikor jih imamo, kar 9 enot ni imelo poguma, da bi osebne dohodke prilagojevalo slabšim rezultatom poslovanja. Delavski svet ipa je zavzel energično stališče. Vsa preplačila je treba vrniti.
V letu 1968 bodo enote, ki bbdb abrkčmču leta še imele preplačilo osebnih dohodkov, obremenjene z večjim odsotkom odvajanja dohodka v sklade podjetja kot one, ki ne bodo imele preplačila. Tako se bo skladom podjetja vrnilo, kar jim je letos odvzeto.
ZALOGE - ZALOGE
L o je dei&vski svet obravnaval 9^-niesečni obračun je s;;rejel n ,jveč sklepov, ki so se tikali zalog. Iz razprave je j. sno izzvenelo, da se je ključ, ki bo dovolil nadaljni napredek podjetja zgubil v naših zalogah.
Naše zaloge so vredne skoraj milijardo st. din, normalno pa bi bilo, če bi bile vredne polovico manj. Pa ne samo to, prvič so prevelike, drugič pa se vse bolj počasi obrača 'o. Tov. "tancini je rekel in napisali "Dokler ne bomo zmanjšali zalog in te hitreje obračali, bo naša rentabilnost in s tem naše poslovanje vedno slabše". (9-mesečno poslovno poročilo, stran 15)
Da bi se še letos rešili čim več zalog, je delavski svet odobril tudi to, da se lahko obležano blago proda po nižji ceni n--, račun skladov podjetja.
Nadalje je naročil, da uprava podjetja izdela normativ zalog za vsako skladišče posebej in določi koeficient obračanja zalog. Enota, ki v določenem roku ne bo prišla na normirane zaloge, bo finančno kaznovana.
Lot takojšen ukrep pa je delavski svet naročil, da se načrtno ih operativno pristopi k odpremi vskladiščenega blaga v vseli enotah, zlasti pa v onih, ki so izkazale preplačilo osebnih dohodkov. Le-te morajo po sklepu delavskega sveta podjetja do novega leta 1968 delati po 48 ur na teden, da bi odpremile cim več blaga.
November mesec je že pokazal dobre rezultate. Promet je bil skoraj za 2oo milijonov st. din večji kot v oktobru. Tako velik promet smo imeli letos le v mesecu marcu, ko je znašal 6oo milijonov st. din.
8
PREDLOG
normiranih zalog in koeficientov obračanja zalog za leto 1968
skl .hišoe
L'.-kurilniška L o-koleziiška L j.- ivinozdravska Domžale Kamnik 'ir bovl j d Kranj
Škof ja Lote. v Jesenioe Tržič
I.iar ib or-Dravs ka L! a r i b o r-L e Gi na Dravograd Ptuj Ludbreg Murska Sobota Gornja liadgona Lendava Celje Velenje
Slovenske Konjice Srežice Koč.vje Ilovo mesto črnomel j Nova Carica Ajdovščina Most na Soči Most na toči - razpraš.vreč
koeficient obračanja	norm.zaloge v N din
9,5	5oo.ooo
9,5	2 5.ooo
lo	23.ooo
9,5	113.ooo
lo	13.ooo
lo	I60.000
8	2o5.ooo
9	60.000
lo	46.ooo
lo	7.5oo
lo	53.ooo
9	300.000
lo	26.ooo
4	47.5oo
3,5	34.5oo
5	13o.ooo
3,5	36.ooo
4,5	51.ooo
9	215.ooo
8	2o.ooo
8,5	56.000
6,5	24o,ooo
8,5	41.ooo
6	121.ooo
6	22.500
9,5	153.ooo
9	25.5oo
lo	37.ooo
6	2o.ooo
- 9 -
koper	8	164.ooo
Kozin	6	8.5oo
Sežana	8	15.5oo
Ilirska Bistrica	lo	7o.oo o
Bivka	8	2o.poo
Rakek	9,5	19.ooo
Tekstilni obrat Ljubljana	4	43o.ooo
'A;kst:' Ini obrat Bohova	4	Slo.ooo
Skup ,j brez kom.biroja	7,5	4.179.ooo
Kom.biro Šentvid	1 1 i 1 I i ; m ! (T 1 1 1	14o.ooo
Skl d.barvnih kovin	12	1.ooo.ooo
železniški mat.	12 '	65.000
blago v predelavi	6	535.ooo
S K UPAJ	8	5.919.ooo
SEDTAHEK KA KAJVIŠJEM NIVOJU V MARIBORU
V soboto, dne 16. decembra 1967, so se sestalis
glavna direktorja ter prva komercialista in finančnika iz obeli
podjetij, to je Dinosa in Surovine - Maribor.
Obrv navali so stališče Dinosa in Surovine do predloga za novo pogodbo z železarnami oziroma z UJŽ in sklenili, da je treba vztrajati na stari 7-letni pogodbi, od katere ni nihče odstopil, ao pomeni, da zastopa stališče direktnih letnih pogodb z železarnami, katerim naj se poslano blago tudi fakturira. Vzrok za takšno stališče je v tem, da ne želimo izgubiti direktnih stikov z železarnami in niti možnosti, da po n .jkraj-ši poti poravnavamo fakture z asignacijami in kompenzacijami. Takšen razgovor je bil potreben zato, ker je bil v zvezi s tem 2o.t.m. v Beogradu sestanek vseh i!direktnih pošiljalcev;i železi železarnam in teh je 26.
lo
KAKO SMO IZRAČUNALI ....
Zi\ jostav;'.tev 'koeficientov obračanja in izračun normirani’1 zalog smo imeli naslednja merila;
1/ letna ocena nabavne vrednosti realiziranega trgovskega blaga eksternega in internega prometa 2/ koliko A n. ta promet predstavlja gotovinski promet -dro bna pr cda j a.
II. pr.
če.je A gotovinske prodaje v ■'o same z nem skladišču
pod 5'A od ‘1-1o lo-15 15-2o 2o-25 25-3o 3 -35 35-4o 4o-45 45-5o 5o-55 55-6o 5 o-6 5 nad 65
smo postavili koeifioicient lo.-
»	■ 3 5 5
u	o
::	8,5
tt	Q
H
ss
u
7.5
r7
/
6.5
Si
6
5.5 5
4.5 4
SS

O ČEM'BOMO PRIHODNJE IETO RAZPRAVLJALI
Organa samoupravljanja našega podjetja bodo prihodnje leto mod drugim razpravljali tudi o naslednjem;
1.	plan za leto 1968 z novimi instrumenti za delitev dohodkov
2.	letna inventura
3.	zaključni račun za leto 1967
4.	razdelitev sredstev za stanovanjsko izgradnjo
ZABITJE LETOŠNJE ZASEDANJE DS PODJETJA
je Lilo 12/12-1967 v Ljubljani. Najprej je direktor poročal kako se izvršujejo sklepi prejšnjega to je 34. zasedanja, nato pa je tov. Parnovš poročal o sklepih, komisije, ki je morala ugotoviti, k.tera enota naj bi bila kaznovana zaradi prevelikih zalog ob koncu tretjega tromesečja. Komisija je ugotovil , da nobena za kaznovanje predlagana enota trenutno ne zasluži kazni, opozorila pa je na stanje zalog v ljubljanski, novomeški, celjski, brežiški, koperski in ilirskobistrški enoti ter na zaloge komercialnega biroja.
INVESTICIJE	I N VESTI C I P E
V naslednji točki je delavski svet sklepal o nakupu poslovnega objekta v Ptuju in v Trebnjem,
o dodatnih srddstvih za izgradnjo poslovnega objekta v Dravogradu in počitniških hišic v Savudriji ter o nabavi dveh kamionov - kontenerjev.
Živahna razprava se je razvila glede nabave kamionov - kontenerjev, in sicer zato, ker ta investicija ni bila pravočasno vnešena v dnevni red zasedanja in o dodatnih sredstvih z ?, izgradnjo počitniških hišic, v Savudriji, ker se ni že pred pričetkom izgradnje prišlo pred delavski svet z vsemi deli in stroški.
Nato je delavski svet odobril odpis nekaj osnovnih sredstev, med k herimi sta tudi dve stari Avali in poklonitev pol milijona st. din občinskemu odboru ZZB za stanovanja članov ZB. To so sredstva, ki jih je Služba družbenega knjigovodstva dolžna vrniti podjetju.
3'TUTO VADIJA
Glede prošenj za dodelitev kredita za nakup ali gradnjo stanovanj je sklenil? da se napravi razpis v vseh enotah podjetja, da bi tako zvedeli za vse, ki želijo, da jim podjetje pomaga pri pridobitvi stanovanja. Ko ho razpis končan bo delavski svet ponovno obravnaval to vprašanje in odločil kdo lahko kredit dobi.
Poleg tega načelnega sklepa pa je delavski svet sprejel še naslednje konkretne sklepe;
a/ da se odobreni kredit Jožetu Čavleku iz Ljubljane prenese na Vranca Pungerčarja, delavca iz Ljubljane b/ da se odobrena sredstva za nakup ene garsonjere, katere pa podjetje' sedaj ne bo kupilo, razdeli enakomerno na Pungerčarja, Kramarja, Kragulja, Badjarija in Očekovo, ki so kredit-že dobili, vendar ne v dovolj veliki višini
o m T-ni^vrGvr tti
O JL-l. -LiA-J - J J. J JU
Ko je delavski svet razpravljal o prošnjah za štipendije je prišlo na dan vprašanje ali štipendije brez povračila ali s povračilom. Po predpisih je treba štipendije brez povračila javno razpisati, s povračilom pa ne. Nam bolj odgovarja, da štipendije dobijo otroci naših delavcev, zato bi se morali izogniti javnemu razpisu, toda to istočasno pomeni, da bi' moral vsak to štipendijo vrniti. Sklep, ki ga je delavski svet sprejel, ni rešil tega vprašanja, kajti zaključek, da naj se postopa v okviru obstoječih predpisov ne pove niče-
sar.
ITAGTiADE
['ar.borski enoti je delavski svet podjetja odobril, da v de-cenb:;u izplača 1 milijon st. din več kot ji je bilo prvotno določeno, zato, da bo lahko izplačala nagrade nekaterim de~
1 vcem, ki so se oziroma se še bodo do novega leta izredno izkazali. Seveda je treba ta milijon tudi ustvariti, sicer ga bo treba prihodnje leto vrniti skladom podjetja.
Delavski svet je odobril tudi predlog, da se vsem sindikalnim podružnicam izplača pred novim letom po l.ooo,- st. din n.a članč , kar L.iiko porabijo tudi za novoletno obdaritev otrok.
KOMISIJA ZA RAZPIS NOVEGA DIREKTORJA
Ker je glavni direktor prosil za razrešitev delovnega razmerja zaradi upokojitve je delavski svet podjetja na 35. zasedanju dne 12/12-1967 njegovi prošnji ugodil in Imenoval 3 člane razpisne komisije za imenovanje novega direktorja. Enoglasno so bili izvoljeni tov. Pie še c, Mamini in Kamnikar. Druge 3 čl ne bo imenovala skupščina občine Bežigrad.
Do imenovanja novega direktorja bo po sklepu delavskega sveta tov. Koman Stane še nadalje vršil dolžnost direktorja podjetja.
Če bo novi direktor od drugod, lahko vsa procedura tr .j 3 do 4 mesece, če bo pa iz našega podjetja pa okrog enega meseca.
14 -
3LATNI ZNAK ZA DIREKTORJA PODJETJA
Željo, da naj bi direktor podjetja dobil zlato značko podjetja in denarno nagrado, je v imenu svojih sodelavcev .poved:.1 tov. D. nilo Jančič na seji upravnega odbora dne 23. oktobra. Upravni 'odbor je o tem 'razpravljal in enoglasno sklenil predlagati delavskemu svetu podjetja, da naj direktorju za njegove zasluge pri 5 in pol letnem vodenju podjetja podeli zlato značko podjetja in denarno nagrado v višini 4.ooo,- ND.
Omenjeni predlog je delavski svet podjetja enoglasno sprejel na 34. zasedanju dne 27. oktobra. Zlati znak podjetja in diplomo je direktorju izročil predsednik delavskega svetu, podjetja tov. Danilo Jančič, in sioer dne 2. decembra 1967.
Izročitvi so prisostvovali vsi nosilci zlate značke podjetja, razen že upokojeni ter tov. Prano Zoher,. Ivan Borovič in I.larjan Riško, ki so se opravičili. Riško pa je poslal po telegramu tudi čestitko.
Dne 14. decembra 1967 ob 13. uri so se v pisarni direktorja podjetja zbrali vsi uslužbenci uprave. Najprej so poslušali-kratka poročila direktorja, nato predsednika sveta enote uprave podjetja, nato predsednika sindikalne podružnice, nato sekretarja organizacije ZK in nazadnje predsednika delavskega sveta podjetja, ki je direktorju še enkrat čestital za prizn nje. Nato so direktorju čestitali uslužbenci uprave in mu izročili šopek krasnih vrtnic ter košaro steklenic najboljšega vina.
15
*•
POHOČILO KOMISIJE ZA PLAH IH DELITEV O slanou v delovni enoti Maribor
Komisi ja'na osnovi podatkov in dejanskega stanja ugotovil , da je zaradi manjše realizacije, kot posledice manjšega fizičnega prometa in poslabšane strukture materiala potrebno temu primerno zmanjšati tudi delovno silo. Prav tako jo v novih pogojih poslovanja treba sprostiti nekatere načine obstoječega .poslovanja, zlasti pa dovoz pločevine v rinfuznem stanju' na. -^edino, kamionske prevoze na. dolge relacije (ituj) in podobno. Z manjšim številom zaposlenih bo enoti uspelo, da bo v prihodnjem letu sposobna vrniti izkazano prepl čilo v večjem prispevku za skupne sklade. Ha ta način je mogoče .rezumeti izkazana preplačila le kot posojilo enotam, ki nobene enote ne morejo stimulirati, če že v naprej.ve, da bo morala ta sredstva vrnitu podjetju.
Ha zasedanju delavskega sveta so bili predlogi komisije ugodno sprejeti tako glede vračanja preplačila skozi instrumen-tarij, ki bo sprejet v finančnem planu za prihodnje leto, kot glede ustanovitve posebnega sklada za pomoč enotam, ki zaidejo v težave in v katerega naj prispevajo le tiste enote, ki imajo nadpovprečne osebne dohodke. Zato lahko pričakujemo, da bo podpora najavtoritativnešega organa v podjetju navedenim sklepom dala pozitivne rezultate v prihodnjem letu.
stanju v delovni enoti Bohova ^ " T " '
Komisija je na osnovi podatkov in dejanskega stanja ugotovil., težaven položaj, v katerem se nahaja tekstilni obrat Bohova. .Precejšen del krivde tekamu stanju nosi celotna zunanjetrgovinska politika nesmotrnega uvoza in zaradi tega le polovično izkoriščanje domačih kapacitet, kar podra—
- 16 -
žuje že itak skromno proizvodnjo. Ker je bilo iz zasedrnjr delavske^sveta razvidno, da je bila predstavnikom tekstilnega obrata -Boliova primerjava podatkov nerazumljiva, m j ;'o ponovno obrazložim;
v celem podjetju se je masa osebnih dohodkov v primerjanem razdobju (T. poli. 1967 ; I. poli. 1966) povečala za Q/> oz.
3a manjšem številu -zaposlenih. V tekstilnem obratu Bohov p se jc masa o-sebnih dohodkov zmanjšala za 3595 ob lojS manjšem številu zaposlenih. Omenjena struktura je vplivala na povečanje povprečnih osebnih dohodkov, in sicer so se v podjetju povprečni osebni dohodki povečali za 2195 (od 816,13 na 935,33), v tekstilnem obratu -^ohova pa so se povprečni osebni dohodki zmanjšali za 1295 (od 768,75 na 679,24).
Bazični obseg prometa se je zaradi otežkočenega plasmaja na tržišču zrn, njšal za 2o9$, vrednostni zaradi zniževanja cen celo za 253. Zaradi istočasnega povečanja nabavnih cen realiziranega trgovskega blaga za 595 je rezumljivo tako katastrofalno znižanje razlike v ceni kar za 3o% v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. Breča je, da je enoti uspelo vzporedno znižanje odvisnih stroškov za 2195, razumljivo pa je, da ni mogla preprečiti povečanja poslovnih stroškov za 3o,395 t.j. predvsem fiksnih stroškov, ki so se predvsem povečali z radi posledic revalorizacije (če naštejemo samo glavne, laliko ugotovimo, da so se stroški amortizacije v istem č.,su v primerjavi s I. poli. 1966 povečali za 78,795, investic. vzdrževanje za 59,695, obresti od poslovnega sklada ‘34,7>5).
Zato je komisija nujno videla izhod samo v povečanem plasmaju in s tem znižanju fiksnih stroškov in je predlagala povečanje števila komercialistov, ali vsaj večjega angažiranja obstoječih. Komisija je pričakovala, da se bodo rezultati Ill.trom. že odrazili na rezultat poslovanja, enote v tem smislu, de, se
- 17 -
ue bo povečalo preplačilo iz I. polletja-1967. Žal l.-.hko ugotovimo, da je preplačilo is I. polletja v višini 4,1 milj. oilo v III. tromesečju kljub navidezno ugodnemu rezultatu še povečano na 9,3 milj. din, zato je rezumljiv sklep delavskega sveta podjetja o določitvi kvote enoti za IV. tromesečje v višini 3,6 milj. din, kar je za 15% manj kot je enota doslej akonrarala svoje osebne dohodke. Najbolj nazorno na pove, v. kako težkem pobzaju se enota nahaja, akontirana kvota v I. polletju 1966 v višini 5,5 milj. din v primerjavi s sedaj akontirano 3,6 milj., ki je nižja kar za 34%.
komisije je ob analizi stanja na enoti tudi ugotovila, da odnosi slasti v sodelovanju in koordinaciji med posameznimi službami ne ppravi in na poslovanih enotah niso najbolje urejeni. To je dokazala tudi razprava na upravnem odboru in delavskem svetu, ki je bila temu primemo ostra, istočasno pa se že kažejo njene pozitivne strani v tesnejšem sodelovanju m povezovanju komercialistov med seboj in njihovem informiranju. Zato mislim, da bo direktorju podjetja toliko lažje razrešiti obstoječe stanje in postaviti trdne osnove bodečemu razvodju tekstilnih obratov, ker praksa kaže na željo po sode ovanju vseh prizadetih.
komisij-', je predlagala še določene ukrepe bolj operativne narave, ki so že vsi sprovedeni v praksi in kažejo večje ozirom manjše rezultate. Glede preplačila pa velja isto kot za delovno enoto Maribor.
Prav gotovo je, da bo morala komisija že kmalu po novem letu ponovno analizirati stanje tako v Mariboru, še zlasti na -;Johovi in ugotoviti, kakšne so posledice njenih predlogov in skupaj z vodstvom poslovne enote in ustreznih služb na upravi podjetja pokazati na nadaljnji razvoj tekstilnega obrata Bohova v kakšni smeri in v kale snem obsegu.
O kr: K JENO SAMOUPRAVLJANJE?
Ker nekatere enote -niso" izračunale koliko osebnih, dohoikov
1.	like mesečno akontirajo, da v tromesečju ne bodo prišle v ;re ;.lačilq 5 je DS na 34. zajedanju dne 27/lo-1967 talcsnim enotam za četrto tromesečje določil'mesečne kvote za rkon-tirrnje osebnih dohodkov. Seveda so te kvote bile manjše, leot v tretjem tromesečju, in to je bilo, kar priznajmo, precej
llUdO .
Slišati je bilo, da je US podjetja s tem, ko je določil mesečne kvote okrnil samoupravne pia vice.prizadeti h enot. Nepoučenim ras lahko tako izgleda, toda v resnici ni tako, sa bodo prizadete enote ob končanem četrtem tromesečju napravile obračun, in si, če bo kaj ostalo, ostanek izplačale ali pa bodo z ostankom zmanjšale prej ustvarjeno preplačilo, ki jih bo itak treba vrniti.
Delavski svet je torej določil le akontacije osebnih dohodkov, ne pa osebne dohodke.
Sicer pa, ali ne bi mogli reči, da so enote, ki so prišle v pre lačilo, izrabljale samoupravne pravice, ki jim jih daje naše statut in sklepi delavskega sveta podjetja.
UVOZ NEKATERIH VRST ODPADNEGA BLAGA
V Jugoslaviji je bilo od 1/1 do 3o/9-1967 uvoženo
starega železa, litine in železnih ostružkov
25.ooo ston
odpadkov barvastih kovin in njihovih žgur
s t are ga' par ir j a
ll.ooo ton
5.ooo ton
C_J.
SESTANEK V BEOGRADU 6. DECEMBRA 196?
Sklicalo ga je Združenje jugoslovanskih železarn (UJŽ) zaradi pogodb za leto 1968.
* Kaj -smo v glavnem zvedeli;
-	da se železarne ne bodo več pojavile kot direktni kupci, temveč bo kupec komercialno tehnični biro UJŽ v imenu vseh železarn5 kateremu bi morali pošiljati tudi fakture
-	s tem birojem naj bi sklenili letno pogodbo in ta biro n .m bo vsake 3 mesece ali celo vsak mesec poslal dispozicije za posamezne železarne
-	če ne bomo v vsakem kvartalu poslali toliko kolikor bo zapisano v letni pogodbi, bomo plačali kazen, in sicer 5,j vrednosti blaga, ki bi ga morali, pa ga nismo posl li.Toliko bo plačal tudi omenjeni biro, če bo ustavil prevzem
-	izreden poudarek na kvaliteti posameznih vrst železa. N. pr. v njem sme biti samo 2fo nečistoče, pri čemer se ne misli na les ali gumo, kamen ali zemljo, temveč na barvo, maščobo in podobno, ki se železa drži.
-	reklamirali bodo vsako pošiljko, v kateri bodo sodi napol jneni z drobnimi železnimi odpadki. Prav tako ne bodo sprejemali blaga, v katerem bodo konzervne škatle, emajlirana posoda, pocinkana pločevina in slično
-	ostali pogoji so v bistvu ostali nespremenjeni, eno k drugim pa lahko rečemo, da so se železarne približale takšni organizaciji kot jo imajo papirnice in njihovo združenje.
Dogaja se nekaj posebnega in nič dobrega za nas. Z železarnami Mii mo /-letno pogodbo, od katere ni še nihče odst c .11 in ki nam bolj odgovarja kot nova pogodba, v kateri so samo dve, vendar bistveni novosti. To so; pogodb ne sklepajo več železarne, temveč biro njihovega združenja in blago se fakturira biroju in ne več železarnam.
- 2p -
POZIMI V NAŠI HIŠI NA POHORJU
Letos smo našo hišo na Pohorju nekoliko popra.vili, venclz.r še zdaleč ne tako, da bi vabila k obisku, Ali naj bo pozimi odprta ali ne, so najprej razpravljali člani KOSP, nato člani odbora za počitniške domove, nato pa DS podjetja.
Delavski svet podjetja je nekaj priporočil obeh odborov spre jel, nekaj pa zavrnil. Zavrnil je n^pr. izgradnjo kopalnice, ker je celotna zgradba v takem stanju, da ne kaže vanjo vlagati nobenega denarja več. Sprejel pa je predlog, da naj bo tudi letos čez zimo odprto, zlasti ob sobotah in nede-1 'ah in da naj za hišo in goste skrbi tov, Jože Urek iz Tekstilnega obrata Bohova, ki stanuje v Hočah, t.j. pri začetku ceste, ki pelje na Pohorje. On bo imel tudi ključe od hiše.
Tov. Urek je to nalogo prevzel in obljubil, da bo po potrebi goste pospremil do hiše, ali popeljal s svojim avtom, ter jim po naročilu preskrbel tudi pijačo in mrzla jedila.
Torej, po novem letu bo obisk naše hiše na Pohorju omogočen s pomočjo tov. Ureka, TO Bohova, stanovanje Hoče št. 6. Seveda pr se mora vsak obiskovalec predhodno javiti pri tov. Sokoloviču, da mu bo povedal, če je v hiši še prostor.
Kaj pa drugo leto? Postavimo si nov dom na istem mestu.
Vedno več bo vreden in ker bo nov, ga bomo radi obiskovali.
SESTMEK V BEOGRADU EUE 2o. DECEMBRA
T:lic-.l ga je izvršni odbor IU0T skupno z vsemi dir ek Eni ni pošli.jalci železa železarnam, poglavitna točka dnevnega reda pa Je bila - pogodbe za pošiljanje železa v letu 1968.
Pred tem sestankom se je razčistilo vprašanje, komu bomo v letu 1968 fakturirali poslano železo. Naš strah, da ga bo treba fakturirati komercialnemu biroju UJŽ, je bil posledica slabe formulacije predloga, ki je bil izdelan v UJŽ, Tam je namreč pisalo:	'^upac je obavezan da u roku od 15 dana po prijemu fakture	- a kupec je omenjeni biro v imenu železarn
Moralo bi pisati: !‘Kupac - krajni korisnik (tj. železarne) je obavezan . ..
Tako je ostalo odprto le vprašanje s kom sklepati pogodbe. Ui smo skupno s predstavniki Surovine-Maribor predlagali, da naj ostane tako kotdoslej in kakor določa 7-letna pogodba z žele-z arnami.
Razprava je potekala 3 ure, toda predvsem zato, ker so nekateri direktni pošiljale! med napravo vnašali zmedo s svojimi preologi o tem, kako naj se rešijo podrobnosti. Končno je bil ...prejet predlog, da naj se jsklepa pogodbe direktno z vsako železarno, vse podrobnosti, ki jih je treba letos ponovno sprejeti, pa naj se sprejmejo kot aneks k 7-letni pogodbi.
Takšno je torej stališče direktnih pošiljalcev, vprašanje pa je, če se bo UJŽ s tem strinjalo. Kar se tiče slovenskih železarn, kaže, da glede takšnega sklepa ne bi imeli težav. Vsekakor pa se bo sklepanje pogodb za prodajo starega železa železarnam precej zavleklo. To pa tudi ne bo tako hudo, saj ne bo prvič in zato, ker brez starega železa železarne ne
- 32 -
'biti in ga bodo sprejemale, četudi z novim letom še ne bodo sklenjena pogodbe.
In zakaj smo se borili, da bi še naprej sklepali direktne pogodbe? Zato, ker imamo slabe izkušnje s papirjem oziroma pa— irnicsmi, s katerimi skoraj nimamo več stikov odkar moramo sklepati pogodbe z njihovim poslovnim združenjem. Tesni in večkratni stiki med poslovnimi partnerji poglabjajo medsebojne odnose, ki zato omogočajo reš.evanje medsebojnih problemov v obojestransko korist. To je dejstvo in prednost, ki jo nočemo zgubiti.
OGROŽENA RAZLIKA, KI SMO JO PREJELI ZA IZVOŽENE OSTRUŽKE
^a sestanku 10 INOT—a dne 2o . decembra v Beogradu se je na dolgo in široko razpravljalo o tem ali pripada pozit.vna razliko na izvožene ostružke samo tistim, ki so jih izvažali ali vsem članicam Inot.
Resnici na ljubo je' treba povedati, da je bil prvotno sprejet tak sklep, po katerem pripada vsem tistim članicam Inotn.. ki prodajajo železna ostružke jugoslovanskim železarnam. Direktor biroja Inota tov. Galič Aleksander pa je bil drugsc-neg mnenja in poslal razliko samo tistim, ki so ostružke izražali. To je napravil zato, ker seo nekateri odklonili izvoz ostružkov in vrnili izvozne tovorne liste.
Posledica je bila, da nismo izvozili toliko ostružkov, za kolikor smo dobili izvozno dovoljenje. Tisti, ki so vrnili izvozno tovorne liste, se izgovarjajo, da so morali predvsem skrbeti za železarne, ki so ostružke rabile. -Ker je to p v, če je res, so nekako upravičeni kritizirati tov. Galiča..
Tov. Galič se je branil, da je o spremembi prvotnega sklepa bilo g-ovora m, 10 Inota in zato je bil sprejet sklep, da se to preveri.
23 -
IZVAITRSMO POMBEMSER PREDLOG
Dne 21. decemora je bil v Beogradu sestanek odbora za ouradne surovine Zvezne gospodarske zbornice. Med drugim je bil.sprejet sklep, da se Zveznemu sekretariatu za gospodarstvu, predlaga sprejetje predpisa, po katerem bi bile trgovine n veliko le tiste trgovine z odpadnim blagom, ki bi imele najmanj 2oo milijonov st. din poslovnega sklada.
Med 80 podjetij naše vrste ima takšne pogoje le 15 do 2o podjeti j.
Ce bo to sprejeto, bo cca 6o podjetij za promet z od p tki laliko prodajalo odpadke le na drobno. Ni še mogoče prodv.-deveti vseli posledic, toda gotovo je, da bi v takšnem primeru prišlo do velikega pritiska manjših, podjetij, da se združijo z velikimi.
Sicer pa, odbor za odpadne surovine Zvemne gospodarske zbornice ni bil sklepčen. Od 16 članov je bilo prisotnih 8. Ali bo njihov predlog upoštevan?
IZVOZ NEKATERIH VRST ODPADNEGA BLAGA
Iz Jugoslavije je bilo od 1/1 do 3o/9-19-67 izvoženo;
starega železa, litine in
žel.ostružkov	19.5oo	ton
od;, adkov barvastih kovin in
in njihovih žgur	7.6oo	ton
starega papirja	7oo	ton
Ker .z oz starega železa in odpadkov barvastih kovin ni dovoljen, se smatra, da je to izvoz zaradi predelave in da je oziroma bo blago prišlo nazaj v predelani obliki.
24 -
KAKO JS UREJEN STATUS POGODBENEGA ODKUPO-VALCA V LUČI NOVE ZAKONODAJE O BLAGOVNEM PROMETU
Z oclrecTbo o kupovanju nekaterih proizvodov po nabiralcih in odJcupovalciii iz leta 1956 so lahko odkupovali odpadke polec gospodarskih organizacij za promet z odpadki tudi pogodbeni odkupovrlci, če so prej sklenili s podjetjem za promet z od pe.dki ustrezno pogodbo, po' kateri so ji morali prodati nabrane in odkupljene odpadke in, če jim je'to dejavnost dovolil pristojni oblastni organ. Taki pogodbeni odkupovale! niso bili v delovnem razmerju s podjetjegi, odpadke so od kupovali v svojem imenu in za svoj račun ter jih proda ali podjetjem po dogovorjeni ceni.
Z uveljavitvijo zakona o blagovnem prometu, ki se je načel uporabljati od 1. marca 196? dalje, pa je navedena odredba prenehala veljati ter s tem tudi pojem in obseg poslovanja dosedanjega pogodbenega odkupovalca. Nov zakon o blagovnem prometu namreč izključuje iz blagovnega prometa osebe, ki niso v delovnem razmerju, .če na tak promet po republiških predpisih vendarle opravljajo, ga lahko opravljajo le v imenu in za račun podjetja na podlagi pogodbe o delu po določilih zakona o delovnih razmerjih (civilno pravni odnos).
Republiški zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja, blagovnega^prometa, objavljen v Uradnem listu SRS št. 24/6? v svojem določilu 5. člena navaja, s katero dejavnostjo v blagovnem prometu se lahko ukvarja oseba, ki ni v delovnem razmer u za podjetje (t.j. v imenu in za račun podjetja), ku ovfiti in prodajati na debelo industrijskih, proizvodov, pšenice, rži ter 'drugih poljskih pridelkov,.proda j . p. lahko n . drobno v imenu in za račun podjetja le določene vrste bi ga, med katerimi pa ni zaslediti odpadkov.
- 25
la navedenega nedvomno lahko zaključimo, da tako zve-zni zakon o blagovnem prometu kot republiški zakon o ureditvi doloc-niiii vprašano s področja blagovnem prometa izključujeta možnost -de lo'-' '-J . takega pogodbenega odkupovalca, ki bi odkupoval in prodajal odpadke v svojem imenu in za svoj račun, še v nznrej pa dopušča delo pogodbenim odkupovaleem, če podjetje sklene z njim zkonkreten ali več poslov pogodbo o delu, ki ga bo opravil v imenu in za račun podjetja (ne pa več v svojem imenu in za svoj račun).
t Jca pogodba o delu mora seveda vsebovati vse elemente civilne pogodbe (vrsto opravila, način plačila in čas, kdaj mora biti delo opravljeno) ter biti vsklajena z določili zakona o delovnih razmerjih. Tak način dela pa v bistvu spreming. poslovne odnose dosedanjega pogodbenega odkupovalca s p.roda— jalcem odpadkov, ket nastopa kot nosilec posla v vsakem primeru le podjetje in ne več pogodbeni odkupovalec.
Iložnost delovanja pogodbenih odkupovalcev je s tem prilično jasno opredeljena ne oziraje se na to ali je med industrijske proizvode šteti tudi odpadke ali ne. Tak status ogod-oenega odkupovalca je namreč po določilih zakona uvel pavi jen v vseh vejah blagovnega prometa ne glede na možnost, kjer se ti l,hko vključujejo v blagovni promet.
0 ČEM
1.	premijski
2.	pravilnik
3.	pravilnik
4.	pravilnik
blaga.
BOMO PRIH0DNJE1LET0 RAZPRAVLJALI
pravilnik v zvezi z zalogami o HTV
o sklepanju pogodb z zunanjimi partnerji o formiranju prodajnih in odkupnih cen