J OFFICIAL ORGAN [ T OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION 1 Entered aa Second-Ciass Matter December 12th, 1923 at the Post čffice at Cleveland, Ohio, Under the Act of Aojnat 24, 1912 Največji slovenski tednik v Združenih driavah. Izhaja vsako sredo. Ima 14,099 naročnikov Naročnina: Za člana, na leto________$9.84 Za nečlane ------------------U.C9 Za inozemstvo ______.....$3.09 NASLOV nreditiitva in puravniatva: 6117 St. Clatv Ave. Cleveland. O. Telefon: Randolph 628 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION lip«, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Štev. 41. — No. 41. CLEVELAND, O.,8. OKI (OCTOBER), 1924. Leto X.—Volume X CLEVELANDSKE NOVICE —Dne 26. oktobra zvečer priredi slovensko katoliško pevsko društvo "Lira" koncert v Grdi-novi dvorani s precej obširnim programom. Pevce in pevke se prosi, da se redno ter v polnem številu vdcležujejo pevskih voj. — Pe-vovodja. v —Naznanja se cenjenemu občinstvu v Clevelandu in okolici, da priredi društvo "Orel" v nedeljo dne 19. oktobra, zvečer v Knausovi dvorani jako zanimivo in povsem novo štiridejan-sko igro "Dom." Ta igra, ki bo prvič vprizorjena v Ameriki, je posneta iz domačega kmetskega življenja in bo gotovo pri Slovencih v Clevelandu vzbudila obilo zanimanja, da bodo prihiteli od blizu in daleč na ta večer v Knasovo dvorano. —Tekoči teden je še vedno čas, da se lahko vpišete v državljansko šolo, ki se vrši v sredo, četrtek in petek zvečer ob 7. uri v St. Clair Public Librarj* na 55. cesti in St. Clair Ave. V sredo zvečer je samo za ženske, v četrtek in petek za moške. Poduk vodi Mr. Louis J. Pire, .uredaijL ". movtlie." —Pred desetimi dnevi je dospel v Cleveland iz Šenčurja pri Kranju 20 letni rojak Stanko Bohinc; živel bo pri svoji teti Mrs. Ana Saunik na 7507 Aber-deen Ave. Novodošli rojak je bil rojen v Clevelandu, a je živel zadnjih 15 let na domu svojih staršev na Gorenjskem. Ker je v tem času angleščino popolnoma pozabil, se bo vpisal v večerno državljansko šolo. —Družina Frank Golcher, stanujoča na 14806 Thames I Ave. v Collinwoodu je sHno pri- i zadeta radi - bolezni in smrti očeta, ki je umrl dne 2. oktobra j v mestni bolnišnici. Pred par tedni so vzeli iz družine v mestno bolnišnico kar tri člane, očeta, in dva otroka, in sicer radi vročinske bolezni. Oče je umrl, dva otroka se nahajata še v bolnišnici, in dva otroka sta pa že odpotovala ali pa sta pripravljena odpotovati iz stare domovine za stariši v Ameriko. Oče se je trudil zadnje čase za državljanske pravice, in dosegel je bil toliko, da z^piore dobiti j svoje otroke iz domovine, toda medtem je prišla bela žena smrt in je prikrižala vse načrte očetovske družinske' ljubezni. Ranjki je bil doma iz Štajerskega, v Ameriki je bival 11 let. Bil je član Makabejcev. Tu za-1 pušča soprogo in sedem otrok, dva pa v stari domovini. R. L P. . —Minulo nedeljo zvečer je policist na motornem kolesu, Julius Skirke sledil nekemu av-tomobilistu, ki je vozil po E. 152. cesti. Pri Holmes Ave., . ravno pred Seršenovim hotelom je pa avtomobil obrnil, in v istem trenutku je šel neki moški preko ceste. Avtomobil je zadel moškega. Tedaj je policist pognal svoje motorno kolo. Zapodil se je za avtomobili-stom in ga vjel v kratkem času. Zapovedal mu je, da obrne avtomobil in gre nazaj pogledat Citajte lepe ne kampanje! ■ * S IZ WEST PARKA. V NEDELJO BO BLAGOSLOVLJEN VOGELNI KAMEN NOVE CERKVE IN ŠOLE. Prihodnjo nedeljo, dne i t oktobra popoldne se bo vršila v naši sosedni slovenski naselbini West Park, O., zelo redka slavnost povodom blagoslovlje-nja vogelnega kamna nove cerkve in šole Marijinega Oznane-nja, ki bo začasno vse v enem poslopju. O tem nam piše Rev. Hyland iz West Parka sledeče.' "Leto nazaj je bila ta mlada fara še kot otrok v povojih. Od julija do oktobra 1923 so hodili vneti verniki k sv. maši, ki se je brala v velikem šotoru na vrtu rojaka John Cimper-mana. V resnici so tedaj tukaj veljale svetopisemske besede: Lisice imajo svoje brloge, ptice svoja gnezda, toda Sin človekov pa nima prostora, kamor bi nagnil svojo glavo.' 49?ad vse za božjo čast vneti Mr. Cimperman je podaril lanskega oktobra svoj poletni pa-vilijon ali dvorano na obširnem vrtu, ki naj služi kot začasna cerkvena kapela. Kako so se vrH . Westparkčani *aniqja£ zaf napredek te fare, nam kaže dej- k stvo, da so nedavno kupili ob glavni cesti večji kos zemljišča, kjer bo v kratkem stalo krasno skupno poslopje za cerkev in šolo ter župnišče. "Težavno je bilo v hudem zimskem času hoditi vernikom k službi božji v začasno kapelo. Pripetilo se je že, da je vsled hudega mraza zmrznilo vino in voda na l oltarju. Neustrašeno ljudstvo je vedno marljivo hodilo častit svojega Boga, četudi v tako skromni in ubožni leseni kapeli. Večni Stvarnik jim bo to enkrat stotero poplačal, kajti pisano je, kar je sam Sin Božji obljubil: 'Kjer sta dva tam sem jaz med njimi!' ali več zbrana v mojem imenu, "Katoličani iz VVest Parka s tem uljudno prosijo in vabijo vse številne prijatelje in sosede iz Clevelanda, da pridete prihodnjo nedeljo na njih redko cerkveno slavnost, da se boste ž njimi skupaj veselili. Vsi ste vabljeni in vsi dobrodošli! "Svečanost blagoslovitve vogelnega kamna se prične ob 3. uri popoldne, nakar sledi prosta zabava." Izobraževalni teden. tVashington, D. C., 4. okt. — Predsednik Coolidge je proglasil dni od 16. do 23. novembra t. 1. za ameriški izobraževalni teden. kaj je z ranjencem. Skupaj s policistom sta naložila zadetega v avtomobil in ga odpeljala v Glenville bolnišnico. Tu so pa zdravniki dognali, da je mož mrtev. Avtomobilista je nato peljal policist Skirke na Not-tingham policijsko postajo, kjer je pveodal, da se piše Louis Os-wald in stanuje na 16721 Wa~ terloo Rd. Obdolžen je uboja; v mrtvem so spoznali Anton Malečkarja, ki biva v Euclidu. Pokojni A. Matečkar je star 46 let, samski in doma Ostrožnega brda na Dolenjskem. nova krajevna Borba za predsedništvo. Kdo bo zmagal 4. nov.? rto».CUca«» <& Senator Robert Al. La Follette Sedanji predsednik Cahin Cool- John IV. Daviš, ic West Virgi (fighting Bob) iz ' Hisconsina. idge (Silait Cal ).*jc zopetni pred- nije jc letos demokratični kandi-kandidat za predsednika na pro- sedtiilki kandidat gresivnem (neodvisnem) tiketu. stranke. * republikanske dat za predsednika Zedinjenih dr- .t Jl & Mmml4MnM(Vi«NM. D.C. Senator Burton K. Wheelcr, @ TowMend Stttdta. UmoIis, lfafcraala Charles 1P. Brvan, governor is Chcrles Domet, ki je znan tudi znamenit politični bojevnik, ki jc pod priimkom "general" in "Hell podpredsedniški kandidat na La 'n Siaria," je podpredsedniški kan- Nebraske, jt podpredsedniški kau- Follettovcm ali neodvisnem tiketu. didat republikanske stranke. didat demokratične stranke. --- La Folletov govor. Rochester, N. Y„ 7. oktobra. —- Sinoči je imel senator Robert M. La Follette, ki kandidira na neodvisnem tiketu za predsednika Združenih držav, v neki tukajšnji dvorani svoj prvi kampanjski shod, kojega se je vdeležilo nad 4,000 poslušalcev. La Follettu je delal častno stražo oddelek Ameriške Legije z godbo na čelu in vse občinstvo v dvorani ga je navdušeno pozdravilo. f '"■ Predsedniški kandidat neodvisne stranke in prijatelj delavcev je v svojem izbornem govoru orisal glavne točke njegovega programa, oziroma platforme. Pred vsem je omenil, da bi bilo umestno ižčistiti vsak department sedanje vlade. Dalje se je zavzemad za sledeče točke: 1) Prekliče naj se perializma iz rok velekapitali-stov. 8) Vojno naj bi se napovedalo samo, če isto ljudstvo s splošnim glasovanjem dovoli. 9) Neodvisnost Filipincem. -o- Smrtna kosa. Dne 2. oktobra je umrl v Goi* mania, W. Va.,"rojak Anton Korenčan rodom z Vrhnike na Kranjskem. Pred 25 leti je delal v neki usnjarni v Newarku, N. J., zatem se je pa preselil v Gormania, W. Va., kjer je o-pravljal delovodja v tamkajšnji usnjarni. N. v. m. p. Rešeni izletniki na morju. New York, 5. oktobra. — Ko je danes popoldne izletniški parnik "Mistletoe" vozil mimo Ambrose svetilnika, je nastal na parniku ogenj * K sreči je kapitan dal še pravočasno klic Esch- na pomoč, nakhr so v bližini, se Cumminsovo železniško postavo nahajajoči parniki in motorni in McCumberjevo carinsko za- čolni spravili vse izletnike na konsloo predlogo. 2) Cene življenskih potrebščin naj se znižajo. 3) Preuredba zvezinega rezervnega sistema, da bodo far-merji lahko dobivali vedno posojilo na bolj prikladen način. 4) Podržavljanje železnic. 5) Povečanje vporabe pri-rodnih sil. 6) Odprava Kukuklanstva. 7) Odprava ameriškega im- Katero društvo be dobile pr-agrado? •., VSI " " -v V • ■» ■ v • varno; vseh se je rešilo 64, večinoma žensk in otrok. Ruska vohuna obsojena na smrt Moskva, 5. oktobra. — Najvišje vojaško prizivno sodišče-v jlek vojaštva proti mestu Jou-Leningradu (Petrogradu), je Quin, da izsledi tolpo mehiških potrdilo smrtno obsodbo dveh }'banditov, ki napadajo mirne bivših častnikov, Loutzkeja in potnike. Dne 4. t. m. so bandi- Število Indijancev v Združenih državah. Washington, 6. oktobra. — Posebni vladni oddelek za štetje Indijancev, je te dni izračunal* da je število istih zadnje fiskalno leto narastlo za 2,619. Skupno število v Združenih državah živečih Indijancev raznih plemen znaša 346,962; največ jih je v državi Oklahoma, 119,989. Vsa družina ponesrečena. Jamestown, N. Y., 6. oktobra; —s Ko je včeraj popoldne John Fitzoli peljal z avtomobilom vso svojo družino na izlet, ga je na nekem železniškem križišču pri Port Allegheny, Pa., zadela velika nesreča. Ravno v istem trenotku je pridrdral br-zovlak Pennsylvania železnice In zadel v avtomobil. Na mestu so bilKubili: Fitzolova žena, dve hčeri in štirje sinovi; tudi oče je tako nevarno ranjen, da ne bo okreval. Mchikanski banditje napadli potniAki vlak. Mexico City, 6. oktobra. — Vlada je odposlala večji odde- Kilinskija, ker sta leta 1922 vohunila v prilog Poljske in Francije. Obtoženca bosta u-streljena. "Vse sa vero, dem in je gedo naše Jednote. ' tje v bližini označenega mesta ustavili potniški vlak, ga oropali in usmrtili trideset potnikov. ♦ TRAGIČEN SLlICAJ. MLAD SLOVENEC SKOČIL V VODO NA PREDDAN POROKE. (Po Joliet-Herald Nervs) Joliet, IIL, 5. septembra. — Včeraj popoldne je kruta usoda za vedno uničila upe in srečo dveh mladih slovenskih zaročencev, Josip Korevca in Miss Marije Muren, živečih na 205, oziroma 201 Stone St., Joliet, IIL Oba sta se poznala že 2 leti ali od tedaj, ko je štela brhka Korevčeva izvoljenka komaj 15 pomladi; od tedaj je bil nadebudni Josip Korevc večkrat na obisku čez cesto pri Murnovih. O srečni časi neskaljene nedolžne ljubezni mladostnih dni! Dogovorila sta se lani, da se bosta letos na jesen poročila; zidala sta zlate gradove v oblake in delala razne načrte za bodočnost, toda en sam slučaj, en sam vzrok in an sam trenotek jima je te načrte prekrižal! Marljivi in skrbni izvoljenec je pridno delal v jolietski jek-larni, da si je za svatbo in poroko prihranil že $880; povsem dovolj za dva zadovoljna člove- g! Jh* ^ ***** ž>ofov' katere smo da* poroke bi se moraf vrs.^}^ ^ med temi dane* dne 5. ektobra. Oba sta je bi, kojni škof Baraga, ka- imela že najeto stanovanje, izbrano pohištvo in poročno ob-bleko. Ženinu ne bo treba te obleke nositi, ker ga ni več med živimi; nevesta bo pa belo 3va-tovsko krilo in pajčalon zamenjala s črnim. Ostala je sama, aH vdova baš na preddan poroke s svojim dragim izvoljencem Josipom. Ta tragičen slučaj se je pripetil takole: V petek zvečer, dne 3. oktobra je šel Josip Korevec k dvema znancema v bližini po ondi shranjen denar v znesku $880, kajti na preddan poroke sta zaročenca mislila iti kupovat novo pohištvo. Ko se je Korevec vrnil k nevesti, da bi ji pokazal prihranjeno bogastvo — ni bilo denarja nikjer v žepu. Kolika nesreča in prevara. Vrnil se je nazaj k znancem, iskal je denar cele ure po onih cestah, preobrnil večkrat vse žepe, toda — denarja nikjer! Ves obupan in zdelan je v petek že proti jutru par ur zadremal; naslednji daii se je pa nadaljevalo z iskanjem denarja, toda — zopet brez uspeha. To je nesrečnega Korevca tako vžalostilo, da je obupal. Včeraj popoldne okrog 4. ure je skočil z Ruby St. mosta v kanal in utonil. Policija je takoj pričela iskati njegovo truplo, toda do danes istega še niso našli. Ko je osamljena Korevčeva nevesta zvedela to žalostno novico, je pričela plakati: "O moj nesrečni Josip! Najuni zlati gradovi so uničeni! Vse, vse je sedaj izgubljeno! O, da bi se moj Josip zavedal samo tega, da denar ni bil vse — za naju-no nameravano srečo!" Ne* York, 6. oktobra. — Tukajšnji pomožni policijski komisar poroča, da je bilo tekoče leto v mestu New York od avtomobilov do smrti povoženih U 740 oseb. Pristopajte k nadi milijonski LISTNICA UREDNIŠTVA Kakor razvidno, smo na šesti strani zadnje (40) številke v angleškem jeziku pričeli pri-občevati življenjepis in delovanje našega prvega ameriškega slovenskega škofa, pokojnega Rt. Rev. Friderik Baraga, pijonirja naših misijonarjev na severozapadu. Ta prvi opis je izšel v angleški mladinski prilogi "Angelčka," s primernim predgovorom in pozivom urednika na naše mlade čitatelje. Ker Je ta važen življenjepis precej obširen in bi vzelo več mesecev, da bi ga dovršili samo v mladinski prilogi, zaradi tega je določilo uredništvo "Glasila"' Baragov životopis priob-čevati vsak teden po vrsti. S tem bo imela naša, tudi angleško govoreča mladina več prilike in praktičnega vpogleda pri čitanju zgodovine prvega in največjega slovenskega škofa v Ameriki. Vsled tega prosimo vse očete in matere, da naj po prečita-nju današnje in /drugih številk ne vržejo proč, ampak da naj list izroče svojim sinovom in hčeram. Povejte jim, da so imeli ameriški Slovenci že pet terega bodo prišteli med blažene. Baragov životopis smo v "Glasilu" v slovenščini priobče-vali že leta 1916 in 1917; vsakdo je istega rad čital. Kdorkoli je malo podkovan tudi v čitanju angleščine, naj zasleduje sedaj Baragov životopis tudi v tem jeziku, ker mu bo gotovo koristilo pri vežbanju jezika. Označeni životopis bomo redno vsak teden priobčevali v 3 kolonah na tej strani lista. Jubilejna spominska knjiga K. S. K. Jednote. Eden izmed društvenih tajnikov nam je te dni pisal, Če bo izšla naša Spominska knjiga morda ob Jednotini 31 letnici? Temu in ostalim omenjamo, da je doslej že polovico dotiskane (144 strani). Z delom v tiskarni gre sedaj naglo; vsak teden Jx> gotovih 50 strani, tako da bo knjiga do 1. novembra gotova. Umevno je, da je treba pri tiskanju največje pozornosti, ker je toliko slik. Vse delo je dosedaj izborno dovršeno. V kratkem bomo priobčili naznanilo glede razpbšiljatve in razdelitve teh knjig. V nekaj dneh bo tudi gotova skupina slik sedanjega glavnega odbora K. S. K. Jednote, katere bomo vsem društvom brezplačno razposlali. Označeno sliko bo treba dati v okvir in šipo ter bo krasila vsako zborovalno dvorano društva. Uredništvo Glasila K. S. K. J. -o- —Dobro poznani rojak, Mr. John Zulich, ki je prej imel svoj urad na 6426 St. Clair Ave., se je preselil v CoIlinwood na 15301 Waterloo Rd., nad Grdinovo trgovino s pohištvom. Rojakom se priporoča za nakup in prodajo hiš, lotov in trgovin, za razno zavarovalnino, za notarske posle,, posredovanja na sodni j i itd. Mi ga rojakom prav toplo priporočamo. Vsak član ali članica naj pridobi enega novega člana! Društvena naznanila in dopisi Iz urada predsednika društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O. Dragi mi sobratje: "Slovenci v Ameriki imamo v tem letu zabeležiti velik uspeh. Potom katoliških shodov je K. S. K. tem času rajalo in pokušalo novi pridelek, katerega je nam naklonila mati narava. Torej bodite ta dan vsi navzoči in pripeljite znance in prijatelje s seooj. Ravno tako so vabljena Jednota lepo napredovala; ve- vsa cenjena sosednja društva lik preobrat se je za vršil med naše K. S. K. Jednote, da nas nami. j blagovolijo posetiti in preživeti Po zadnji konvenciji je bilo par veselih ur med nami. ustanovljenih že 13 društev za Torej na svidenje na "Vinski našo slavno K. S. K. Jednoto, in trgatvi" v nedeljo dne 12. ok- druga že .poprej aktivna dru- tobra. štva so tudi lepo napredovala. Ali je pa s tem rečeno, da smo sedaj že vsi pri K. S. K. Jednoti? Ne! Zatorej bratje in sestre! Agitirajmo za to našo dično podporno organizacijo, posebno sedaj, ko je jubilejna kampanja razpisana. Naj U pričnemo spati spanje pravičnega? Ne! Ravno nasprotno! Treba je, da naše de- A. Jerman, tajnik. - Društvo sv. Ane, št. 139, La Salle, IU. Cenjene sosestre: S tem naznanjam vsem članicam našega .društva, da se bo vršila prihodnje redna mesečna seja dne 12. oktobra točno ob 2:30 popoldne v navadnih prostorih. omenim, da nas je na godovni dan našega društvenega patro-na na veselici obiskal tudi Rev. Josip Skur, župnik slovenske cerkve Matere Božje na 57.' Butier St. Pri tej priliki je imel lep govor, namenjen društvu, da naj bi vsi rojaki in rojakinje pristopali k našemu ponosnemu in dičnemu društvu sv. Mihaela, št. 163 K. S. K. Jednote, ki ni samo enkrat vpisano v tflato Jednotino knjigo, ampak že 15 krat. Pri tem nam je čAtital na uspehu in želel, da bi bilo to društvo še 100 krat v zlato knjigo vpisano. Po tako navduševalnem govoru so vsi člani živahno z rokami ploskali in kUcaU: Živijo Father Skur! V imenu našega društva se Rev. Škurju najlepše zahvaljujem, ker nas je s svojim obiskom počastil. Hvala mu za njegov krasen govor. Želim, da bi njegove zlate besede obrodile obilen sad in dosti uspeha. Bog živi Father Škurja! Na tej seji se bo razmotriva-lo nadaljujemo, da stopimo na 'lo glede naše prihodnje veselice, dan, na plan za večjo in moč- kakor tudi o vec drugih točkah, nejšo K. S. K. Jednoto." [Zatorej vas opozarjam, da se te Tako in s takimi besedami seje v obilnem številu vdeležite, nas spodbuja glavni odbor naše ne pa samo 4 ali 5 članic, ka-Jednote. Zatorej bratje in se- kor je to navada pri našem dru-stre društva sv. Vida, št. 25: štvu. Pridite enkrat vse sku-Na noge! Na agitacijo za pri- ; paj na sejo in zanimajte se za dobivanje novih članov in čla-; iste bolj kot dosedaj, ker seje nic za naše društvo! Pričnimo takoj ob začetku, da bo ob koncu tem več j i uspeh. Poprimimo se in skušajmo pridobiti vsaj vsak po enega novega člana ali članico, ako jih ni mogoče še več pridobiti. Ce bomo vsi tako storili sledeči spodbudnemu klicu glavnega odbora, bo naše delo bogato poplačano. Zatorej na dan. Na plan za pridobivanje novega članstva za društvo sv. Vida, št. 25 K. S. K. Jednote! Anton Strniša, predsednik. NAZNANILO. Vitezi sv so kraj, kjer se sklepajo ideje za dobrobit društva in Jednote. S sosestrskim pozdravom, Rose Uranich, tajnica. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., znanja, da se bo vršila prihodnja seja dne 12. oktobra t. 1. točno ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih. Bratje in sestre! Prosim vas in opominjam, da bi 3e prihodnje seje v velikem številu vde-. ker imamo več va lock na dnevnem redu. večine članstva se teh točk ne more reševati. Več glav, več Iz urada društva Florijana, št. 44 So. Chicago, IIL,. se naznanja članom, kivse misli, niso vdeležili društvene seje Dalje prosim, da pridete pra-meseca septembra t. 1., da je vočasno na sejo; ondi naj vsak bilo na omenjeni seji predlaga-1 pove svoje mnenje. Na prihod-no in potrjeno, da plača vsak nji seji bo prečitano tretje če-član $1 (en dolar) v društveno1 trtletno finančno poročUo koli-blagajno. Ta posebna naklada ko smo napredovali. Vsakdo je zaradi tega, ker naše društvo bo čul čemu plačuje asesment ni imelo nobene veselice ali pik- in zakaj se denar vporablja. nika že 2 leti. Radi tega so Prečitan bo tudi veselični ra-člani določili, da se naloži ta čun o minuli veselici 29. sep-posebni asesment. Isti se boltembra t. I. na dan našega dru-pobiral od članov v mesecu ok- štvenega patrona. Sicer ni bilo tobrd, 1924. 'jako dosti finančnega uspeha, Toliko v pojasnilo vsem onim, ker nam je deževno vreme na-ki se niso vdeležili omenjene se- gajalo, toda vseeno smo god je in članom na potnih Ustih. S sobratskim pozdravom, Math Pirnar, predsednik, John Likovich, tajnik. Martin Shifrer, blagajnik. PRIDITE! rojaki in rojakinje iz New Yorka in okoUce na Družabni večer, _ ___katerega priredi društvo sv. Ane, št. 105, K. S. K. Jednote, dne ID. oktobra v cerkveni dvorani na 62 St. Marks Place. Za lačne želodce bodo na razpolago pristne kranjske klobase in vsakovrstni prigrizki; za suha grla se bo tudi kaj dobilo; plesaželjnim parom bo pa svo-rala slavna Slovenska godba. Začetek točno ob 5. uri popoldne. Za obilno udeležbo se priporoča Odbor. NAZNANILO IN VABILO. Iyakor sklenjeno, priredi naše društvo sv. Frančiška, št. 46 v New Yorku "vinsko trgatev" dne 12. oktobra t. 1. na 62. St. Marks Place. Člani društva, apelira se na vas, da ob isti pvi- druitvenega patrona z našo vinsko trgatvijo veselo obhajali. Vsled tega se v imenu odbora iskreno zahvaljujem vsem članom in članicam, rojakom in rojakinjam, ki so nas oni večer obiskalL Hvala tudi vsem delavcem, ki so se za društvo trudili. Žal, da onih, ki so bili za delo odbrani, ni bilo, vsled česar so delali neodbrani. Želim, da se kaj takega več ne prigodi. Vem, da je bilo grdo deževno vreme, toda enako je bilo tudi za jias prisotne ! Dalje prosim vse one, ki dolgujejo že 2 meseca, ali več, da bi poravnali svoj dolg na prihodnji seji inače se bo s takimi postopalo po Jednotinih pravilih. Blagovolite to vpoštevati! Prosim vas tudi, da bi pošiljali deco z asesmentom od 12:30 naprej do 1. ure. Koji člani ali članice ne morejo priti sami na sejo, pošljite svoje otroke pravočasno, da se ne bo motilo dnevnega reda na seji ali njenega posla. Vse naenkrat je težko izvršiti. Pri tej priliki vas še prosim, da bi pripeljali vsak po enega liki gotovo ne izostanete. Zavedajte se, da se gre za korist! novega člana ali članico, ker v društvene blagajne, torej za I sedanji Jednotini .kampanji so na3 vse. Imeli boste zabavo, j razUčne nagrade razpisane, da katero najdete le malokdaj. Ob | povzdignemo našega Mihaela še tej priliki so boste lahko večkrat poročili za zabuvo, in raz-poročili, obenem boste neopore-čeno vzbudili spomin na prošle na višjo stopinjo. Zasukajmo rokave in hajd vsi složno na delo! V prijetno dolžnost si šte- čase v domovini, ker se je ob i jem jem, da k sklepu dopisi še S sobratskim pozdravom, Matt Brozepič, tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnice dnpitv* Marije Pomočnice Kristjanov, it. 165, West Alfe, Wis. Na zadnji mesečni seji lo sklenjeno, da naše priredi veselico vijo in sicer t. 1. v Fr. bomo dosegle popolen voljen uspeh, bi bilo lepo, če bi se vse cenjene članice združile delovale za to prireditev. pa želim, da bi pri-vse članice na prihodnjo se-se vrši v nedeljo dne 12. v cerkveni dvorani. Kana to sejo, bo mo-plačati 50 centov v društveno blagajno. Pridite polnoštevilno, ker na tej seji imamo dosti važnih točk na dnevnem redu. S sosestrskim pozdravom, NAZNANIMO Naznanjam članicam društva sv. Ane, št. 173 K. S. K. Jednote v Milwaukee, Wis., da se bo viiila seja v nedeljo dne 19. oktobra točno ob uri popoldne. Zato opozarjam članice našega društva, da se bolj redno vde-ležujejo sej, kajti če prihajate članice neredno k sejam, se seje ne morejo obdržavati. Jaz mislim, da vsaka članica ima enkrat na mesec toliko časa, da sc vdeleži seje, na kateri se sklepa o koristih društva in Jednote. Upam, da boste članice to dobrohotni opomin vpo-števale in se vdeležile prihodnje seje v polnem številu. Antonija Koropec, tajnica. OBJAVA. Naše društvo av, Štefana, št. 187 v Johnstown, Pa., je na svoji redni foesečni seji dne 23. septembra t. L nabralo znesek $2.25 za sobrata John Gaj-dek, člana društva sv. Petra in Pavla, št. 64 Etna, Pa. Po seji smo nabrali v to svrho še $3, in sicer so darovali: Frank Martinčič in Jernej Jene vsak oo $1, Frank Požun in Matija Vidmar vsak po 50 centov. Vsega skupaj torej $5.25, kojo svoto sem odposlal na pristojno mesto. Bog povrni vsem darovalcem ! Obenem naznanjam, da so zdaj uradniki našega druitva sledeči: Predsednik Frank Pri-stov, R. D. Na 2; tajnik in blagajnik Andrew Tomec, 126i/2 Stutzman St., Johnatown, Pa. S sobratskim pozdravom, Andrew Tomec, tajnik. St. Louis, Mo. — Zopet je nemila smrt segla v našo sredino. Žal, da to pot imam poročati, da smo izgubUi prijatelja in letošnjega podpredsednika našega društva sV. Srca Jezusovega, št. 70, brata FUip Trost-a, ki je zaledno v Gospodu zaspal dne 13. septembra. Pokojnik je bil rojen leta 1884 v Ložicah, fara St. Vid pri Vipavi. BU je eden izmed sta- rih članov pri tem društvu, kamor je pristopU še leta 1906; spadal je tudi k samostojnemu podpornemu društvu Edinost; bolehal je samo 6 dni. Kar osupno je vBakdo poslušal novico, če je res mogoče, da bi tako ljubljenega rojaka in sobrata Trosta nepričakovano zavedno izgubili? Da je bU prerano umrli sobrat Trost spoštovan in priljubljen med tukajšnjimi rojaki, se je videlo, ko šo ga ljudje kar trumoma hodili kropit in izkazovat zadnjo čast, ko je ležal na mrtvaškem odru. Pokojnik je bfl zaveden rojak, dober mož in skrbeh oče. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in dva neod-rastla otroka, Rudolfa 10 let in Olgo 9 let. Pogreb se je vršil dne 16. septembra v spremstvu obeh gorioznačenih društev v .cerkev sv. Pija, kjer se je brala svGta maša zadušnica; pri tej priliki je imel g. župnik tudi ganljiv govor, ki je segal vsem globoko v srce. Iz cerkve se je sprevod pomikal na katoliško pokopališče sv. Petra in Pavla, kjer smo izročili blagega pokojnika materi zemlji. Dragi nam sobrat in prijatelj ! Počivaj sladko v ameriški zeinjpi! Naj ti večna luč sveti nad žvezdami! Prizadeti družini izrekam globoko sožalje. J. Pesek. Chisholm, Minn. — V pon-deljek, dne 22. septembra zvečer ob 10. uri je umrla v St. Mary's bolnišnici v Duluth rojakinja Ivana Ostruh, rojena Kotnik. Pokojnica je bolehala že dolgo časa. Pred nekaj meseci je bila operirana, a ista se ni dobro obnesla, vsled česar je odšla v Duluth n? ponovno težko operacijo, kateri jc pa šal podlegla dne 22. aeptembra zvečer, pre-videna a svetimi zakramenti. Njeno trupk) so prepeljali semkaj; pogreb sc je vkšH dne 25. septeatoa iz slovenske cerkve sv. Jožefa, -j gr^ Pokojna /e h^a doma iz Loža na Notranjske^, stara je bila 39 let; »i^Miln je k društvu sv. Ane, št. 156 K. S. K. Jednote in k društvu Lilija v vrtu, št. 322 S. N. P. Jednote. Članice obeh društev 90 ji priredile lep pogreb. Pokojna zapušča žalujočega soproga in štiri otroke v starosti oi 8 mesecev do 13 let; potem tukaj sjJjfcmeriki enega brata in omoženo sestro, v starem kraju pa očeta in mater ter enega brata. Prizadeti družini naše globoko sožalje, prerano umrii pa večni mir in pokoj! N. v. m. p. , Poročevalec. Pittsburgh, Pa. — Dragi mi sobrat urednik : Jaz, kot že večletni Jednotin član, upam, da boste priobčili sledeče vrstice v predale "Glasila." Glede delavskih razmer tukaj, se bom prav malo spodti-kal, kajti mislim, da smo jih že vsi siti. Gotovo bo pa brezdelje nekaterim ljudem po volji, osobito onim, ki se dima iz tovarne bojijo, kajti v našem slavnozna-nem "Smoky City se zdaj čisto malo kadi; pač se meni toliko bolj. Premisliti je treba, da je jesen tu; vse bolj žalostno in otožno, ker se ptice pevke že pripravljajo na selitev. Mislim, da tudi (fomačih slovenskih slavčkov (v bezmentih) letos ne bo toliko slišati kot druga leta, ker ne bo pravega veselja. MisUm, da me razumete? Kaj ne, kadar se s polno paro obratuje, čuješ pogovore: "Koliko ga boš pa ti letos naprešal, ker je grozd j* poceni?" Ce pa naši delodajalci mislijo, da bomo to zimo popolnoma žalostni, se jako motijo; če kapljico ne bo v domači kleti, bo pa iste drugod toliko več. Žalost v jeseni in pozimi nam bodo odganjala razna naša društva v Pittsburghu na svojih zafbavnih večerih. Da pa bo še en ali dva večera več veselja, je sklenilo naše novo pevsko druitvo "Triglav," pod vodstvom pevovodja g. Koiandrom prirediti prvi koncert a plesom s prijaznim sodelovanjem več drugih pevskih društev iz Pittsburgha. Koncert se bo vršil dne 26. novembra, to bo na večer pred Zahvalnim dnem (Thanksgiving Day). Torej v imenu tega društva priporočam vsakemu tu v bližini, da bi se tega koncerta zanesljivo vdeležil, kajti vsakemu je znano, da novo društvo potrebuje tudi finančno pomoč. Vsem podpornim društvom v Pittsburghu bomo šli radi na roke z brezplačnim nastopom, če nas boste k svojim prireditvam povabili. Za izborno postrežbo na našem ustanovnem koncertu bo skrbel pripravljalni odbor. Več o sporedu poročamo pozneje. Z rodoljubnim pevskim pozdravom, Pevsko društvo "Triglav," Fr. Pugne. Detroit, Mich. — Cenjeni sobrat urednik: Prosim vas za mftlo prostora v našem cenjenem listu, da tudi jaz sporočim, kako se nam godi v tem milijonskem mestu. Glede delavskih razmer je kakor povsod, tako nas tudi tukaj kapitalisti pritiskajo, hote-či nam iz ust vzeti zadnjo skor-jico kruha. Uboge družine z mnogimi otroci, kako težko se preživljajo v tej draginji! Glede društvenega življenja smo pa na dobrem; tu imamo društva vseh narodnosti in vseh Jednot, tako tudi še povsem mlado društvo št. 176 našff K. S. K. Jednote. Eni se nam po- smehujejo, kaj bomo naredilj, ker nas ni še dosti skdpaj. Toda nikar ne pozabite, da iz malega zraste veliko. Ako bi naši predniki že pred 25 leti ustanovili tukaj katoliško društvo kakor so jih ustanavljali v Jolietu in drugod, potem bi imeli sedaj tudi mi že par stotin članov. Res žal, da se ni tukaj ie popred ustanovilo sličnega katoliškega društva. Zato pa, dragi mi Člani na noge! Mala peščica nas je še, toda ne vdajmo se! Pokažimo javnosti, da so tudi tukaj v De-troitu katoliški Slovenci doma, ki še niso pbcabiU kar jih je njih mati učila. Ker se približuje prva obletnica našega društva, zato glejmo, da bomo imeli do takrat še enkrat toUko članov kakor nas je sedaj. In to se tudi lahko zgodi, ako privede vsak član po enega novega kandidata. Tukaj je še dosti Slovencev, ki še niso pri nobenem društvu. Za-t6 še enkrat ponavljam: Stopimo skupaj in pokažimo drugim, da ne spimo tukaj v Detroitu. Naše društvo ima svoje redile seje vsako drugo nedeljo v mesecu točno ob 2. uri popoldne v šolski dvorani cerkve Kraljice Rožnega Venca. Člani, nikar ne zamudite nobene seje. Cim več vas bo prišlo na sejo, tem več bomo dobili novih članov in tem bolj bo naše društvo napredovalo, da bomo tudi mi enkrat rekli: "Se živi katoUški duh v Detroitu!" Pozdravljam vse Slovence v Amerikiki, posebno pa Detroit- čane! Ch. P. član društva št. 176. —TOPRAVEK V predzadnji (89) številki "Glasila" je bilo v tajnikovem naznanilu društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., pomotoma označeno glede vstopnine na ono društveno veseUco. Pravilno bi se imelo glasiti, da bodo člani in članice imenovanega društva prosti vstopnine, oziroma, da ne bo treba ti-ketov plačati ne v dvorani, in ne pri društvu na seji. Uredništvo. • POSLANO. Čital sem dopis v "Glas Naroda" iz So. Nonvalk, Conn. Dopisnik se nekaj spodtika v moj dopis. Mr. John Premru: Ako ne veste, koliko ste stari, pišite v vaš rojstni kraj, da dobite vaš rojstni list, da ne boste po listih iskali vaše starosti. Jaz dobro vem, da niste biU vi moj tovariš za časa mojega bivanja v New Yorku; zato tudi dobro znam, da vas nisem vprašal, kako ste vi dobili svojo družino semkaj? Ker vam denarja tudi jaz nisem posodil, zato ga pa tudi nazaj od vas nisem zahteval. Ako ne veste, kateri palec vas boli, pojdite k zdravniku vprašat, da vam pokaže, katerega morate zdraviti. Vrabci niso še iskali živeža okoli mačke; zato vsakdo svoje ve in zna. Pa brez kake zamere ! Jakob Sega. Joliet, III., 3. oktobra, 1924. ttdok it uH"u-r i iti-tU* i »l Občinstvu naznanjamo, da se bo vršila velika razprodaja trajajoča celi mesec oktober. Razprodaja s pohištvom kakor bo naša ni vsaki dan, in ni večkrat na leto. Kaj jednakega še nismo imeli med nami, da bi hoteli razprodati toliko blaga, eno z drugim naenkrat, zatorej je čas za vas, da se tega poslužite. Na razprodaji boste imeli priliko kupiti vse, kar se v vaši hiši potrebuje, vsakovrstno pohištvo, katero vedno potrebujete, danes je to vsepovsod drago, tukaj pa bo ena prilika, katere ne dobite lahko kje drugje. Nad 28 tisoč dolarjev vrednosti blaga v obeh naših prodajalnah bo šlo skozi to razprodajo, in to v spadajo vse stvari, katere sploh morate imeti v vaši hiši, to so najpotrebnejše stvari, kakor: Kompletne opreme za sobe s posteljami, mizami, stolmi, pečmi, preprogami, Unoleum in drugo. Sedaj, ko je zima pred vratmi, sedaj ni dovolj, da je potreba dobre in fine peči, sedaj mora biti tudi dobra blazina pa gorka odeja, biti morajo tudi nove preproge po tleh. Vedite, da so bfle naše prodajalne s tem blagom do kraja založene, in da se bo to sedaj vse razprodalo za nizko ceno, kakor še nikdar poprej. Veliko stvari je, katere bodo več nego na pol zastonj, na. tisoče yardov je linoleuma, nekaj od tega bo prodano, samo, da se dobi za blago eno Četrtinko, kar je veljalo, ako potrebujete kaj enakega, pridite sedaj. Ni potreba naštevati, pridite si ogledat in videh boste, da je tako, kakor vam poročamo. Razprodaja bo trajala od pondeljka, 6. oktobra do 31. oktobra. ^"r) . • ■ * ; Za poset se priporočamo, A GRDINA & SINO trgovci * pohiit%)om 6019 st. CLAIR AVE. CLEVELAND, o. . *? ■ „ r „"' GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 8. OKTOBRA, 1924. PREKMURJE. Spisal dr. M. Slavič (Nadaljevanje.) Kratka summa velikoga Ka-tekizmusa z szpitavanyem i odgovarjanjem mladoszti na navuk vu czaszarszki i kra-leszki drsanyoj. (Več izdaj in pri raznih založnikih.) — Sta-roga i nouvoga testamentoma szvete historie kratka summa. Na sztari szloVenszki jezik obr-nyena po V. P. Goszpoudu Kuz-micz Miklosi szvetdga Benede-ka Fare duhovniki ino Okrogli-ne Szlovenszke Vice-Osperossi. Knjiga je doživela več natisov, tako: "V Kormendini, Na sztro-ski Udvary Ferencza"; "Sze najde v Radgoni pri Weinzin-ger J. A." itd. Knjiga molitvena, v-staroj sze nahajajo raz-loczne ponižne molitvi z-dvojim pridavekom, na haszek szloven-szkoga naroda na szetlost dana. (Prva izdaja med L 1780-1790). Najbolj priljubljen rao-litvehik prekmurskih Slovencev, ki je doživel'mnogo izdaj; predelana je izšla 1. 1904, "pri Semlitach Ferenci v Radgonji" Nazadnje jo je priredil Jožef Sakovič, župnik v TurnišČu; izšla je 1. 1910. že z naslovom: "Molitvena knjiga." Popravljena sztara szlovenszka "Knjiga Molitvena." Leta 1914. pa je izšla že s slovenskim pravopisom s temle napisom na naslovni strani: "Molitvena Knjiga. Popravljena stara slovenska "Knjiga Molitvena." Z do-voljenjom višešnje Cerkvene Oblasti. Strti natis. Na svetlo dana in najde se: v Radgoni pri Semlitsch Ferenca vdovi. Leta 1914." . Mikloš Kuzmič je dal trdno podlago prekmurskim Slovencem za narodno življenje, narodno šolstvo in narodno slovstveno delovanje. Bil je v malem to, kar je bil Aatori Martin Slomšek v velikem koroškim in štajerskim Slovencem. V enakem slovesu kakor Slomšek pri Slovencih vobče je ostal j ja, Ivanom Bašom, Mikloš Kuzmič pri prekmurskem ljudstvu. To nam potrjuje prekmurski neznani zgodovinar, ki pravi, da je prvi sobotiški škof Janoš Szily navduševal Mikloša Kuzmiča k takemu delovanju "videvši, da Kuzmics Miklosi plebanusi ino Esperesi pri szv. Benedeki bo-golubnoszt z csela szija, z per-szih pa domorodsztvo dija." Njegov pomen pa opisuje z lepimi besedami: "Dokeczkoli sze bo nad Szlovenszkom nebo plavilo, vnetoga plebartusa bo vszako dobro szerce szlavilo. Szlovenszko ludsztvo ga ma vedno v dobrem czpomini i ga skoro bi djao, kak szvetca v po-stenyi drsi." 1 Med nadaljnimi katoliškimi slovstveniki je omeniti ravno navedenega neznanega zgodovinarja, ki nam je zapustil v rokopisu iz tretjega ali četrtega desetletja 19. stoletja "Starine železnih in zalajskih Slovenov," ki jih je objavil in razložil dr. Gruden v Časopisu za zgodovino in narodopisje 1. 1914, str. 93. Dalje je izdal Jožef Košič, I rodopisje litvenika (1851) pa je Ivan Kardoš, evangeljski župnik v Hodošu. Najnovejša izdaja takega mplitvenika v prvem delu z naslovom: Krsztanske czer-kevne peszmi. Vodane szpra-viscsam evangelicsanszkim. In sze najde v-Muraszombati pri Balkany.i Ernp knigovezari" (brez letnice) in v drugem delu z naslovom: "Pobožne molitvi za poszebno cseszt božo. Vodane odebranim vere evangelion-ske" ima še sedaj v drugem delu predgovor s podpisom: "Na Hodosi ivanscseka 24ega dneva 1851. leta. Kardos Janos, evang. duhovnik." Po vzgledu Mikloša Kuzmiča je skrbela cela vrsta prekmurskih katoliških duhovnikov v slovstvenem oziru za svoje ljudstvo. Spisovali in preurejevali so različne molitvenike, katekizme, svetopisemske zgodbe, pa tudi splošne učne knjige kakor slovnice, čitanke itd. Knjigo zadnje vrste je spisal tudi učitelj Murkovič, ki je prišel iz Štajerske v Prekmurje, kjer je umrl med svetovno vojsko kot učitelj meščanske šole v Dolnji Lendavi. V tem smislu je deloval zlasti Jožef Borovnjak, župnik v Cankovi pri Radgoni, ki je izdal celo vrsto takih knjig v Radgoni pri knjigarju I. Weitzingerju, tiskanih pri "Leykamu" v Gradcu. V novejšem času so duhovniki prirejali verske učne knjige po madžarskih izvirnikih. E-vangeliji Mikloša Kuzmiča pa so ostali- do današnjega dneva precej nespremenjeni. Zadnjikrat so bili izdani leta 1906. z naslovom: "Szveti Evangelio-mi za nedele in szvetke celoga leta. Z nisterami molitvami. Z davaljenyom cirkvenoga poglavarstva. Izdao Semlicz Fe-renc v Radgoni 1906." Od začetka 20. stoletja naprej je začel širiti publicistično slovstvo kanonik dr. Ivanoczy (umrl 1913), ki je ustanovil s svojim kaplanom Jož. KJeklom star. in kaplanom od Sv. Juri-Kalendar najsvetejšega Srca Jezušovega." Isti Klekl je ustanovil kot kaplan v Crensovcih "Marijin List. Nevtepeno popri jeta Devica Marija." Ivanoczy je izdajal le kratek čas Kalendar. Nadaljuje pa njegovo delo Klekl že z 18. letnikom Kalfendarja in 17. letnikom Marijinega Lista. Razen tega je ta Klekl kot župnik v pokoju v Crensovcih ustanovil tednik "Novine," ki ga izdaja in večinoma tudi sam ureja že osmo leto. (Nekaj let je izdajal prekmurski rojak Avgu-stič Imre v Budimpešti list z naslovom: "Prijatelj" znanoszt razserjuvajoče meszeczne novine. Buda-Pest 1875-1879. Po-odgovorem reditel Augustich Imre. V madžarskem duhu in madžarski pisan list "Mura-szombat es videke" Murska Sobota in okolica) je imel od začetka (od leta 1885) slovenske prestave. Velike narodopisne vrednosti je "Narodno blago vogrskih Slovencov," ki ga je Objavil v Časopisu za zgodovino in na-v letu 1910-1914 že župnik v Gornjem Siniku (ro- umrli mladi pisatelj bogoslovec jen 1788 v Beltincih, umrl Stevan Kuhar iz Bratonec pri 1867_: "Kratki navuk vogrske- i Beltincih. Nedovršena je osta-ga jezika" (v Gradcu 1833); po la v rokopisu nova prestava ne-svoji vsebini zelo zanimiv,-"Za- deljskih evangelijev leta 1919. biszani Szloven i Szlovenka med Murov i Rabov" v Kermendini, 1845. ter "Zgodbe vogerszkega kraljsztva" 1. 1848. Za evangeličance je izdal Mi-hal Barla cerkveno pesmarico z naslovom: "Krszanake nove peszmene knige." V-Kevago-Ersi. Proszincza 4toga dneva 1821." V predgovoru pravi Barla, da je v tej pesmarici čistejši slovenski jezik kakor v prejšnjih pesmaricah: "V-tom prvom Graduvali sze je doszta zmen. nya nahajalo, i nistere neszpodobne reczi; niti ta Szlo-venszcina je nej bila prava, nego vu vnogom tali na tuhi jezik zaobmy ena: ste ro vszaki leh-ko ha pamet vzeme." Ugleden izdajatelj evangelj-skega katekizma (1837) in mo- umrlega bogoslovca Rudolfa Kuharja iz Ižekovec pri Beltincih. V rokopisu se je menda kje v Budimpešti založila nova prekmurska slovnica, ki je Madžari niso hoteli dati na svetlo. Posebno pozornost pa je vzbudil s svojim znanstvenim jezikoslovnim in folklorističnim delom prekmurski rojak | dr. Avgust Pavel, gimnazijski profesor v Sobotišču, najboljši u-čenec slavista dr. Oskarja As-botha na budimpeštanski uni verzi. Njegova v slovenskem jeziku pisana dela so še v rokopisu. Iz&Ia pa je ie njegova v madžarskem jeziku pisana, od slavistov jako priznana dialek-tološka monografija: "A va-shidegkuti szloven nyelvjaras hnagtana" t. j. Glasoslovje slovenskega narečja okoli Canko-ve (pisateljevega rojstnega kraja). Dr. Pavel je sedaj stro-' kovno najbolj izobražen in usposobljen raziskovatelj prekmurske "stare slovenščine" in prekmurskega narodnega blaga. (O prekmurski književnosti in o prekmurskem jeziku je spisal skrbni nabiratelj prekmurskega narodnega blaga, panonski Slovenec od sv. Tomaža pri Ormožu ((rojen 1827., umrl 1886.), Božidar Raič dve temeljiti razpravi: "Črtice o Prek-murcih in o njihovem govoru" [Narodni koledar in letopis Matice Slovenske za leto 1868, str. 53-76] in "Prekmurski knjiŽni-ki pa knjige" [Letopis Matice Slovenske za leto 1869., str. 57-84.] Zlasti po teh spisih je povzel dr. Karol Glaser za svojo Zgodovino slovenskega slovstva" članek "Ogerski Slovenci" [I., 197]. Natančno celo prek-mursko bibliografijo ima zbrano panonski Slovenec profesor dr. Janko Slebinger v Ljubljani, ki jo misli kmalu objaviti.) ~ (Dalje prihodnjič) -—o- SMEŠNICE. "Ljubim vašo hčerko, gospod svetnik, ne morem živeti brez _ • ,, nje. "Dobro, bom pa vaše pogrebne stroške plačal." "Ti, Eli se je zaročila." "Dobro, ženin se mi pa nič ne dopade, ima tako majhne oči." "Počakaj, ko bo par tednov poročen, to bo debelo gledal." -o- Zgodba neolikanega Slovenca. Potovanje Janeza Mrvarja. J. Mlinar. Janez Mrvar je stopil v železniški vos. V vozu je bila gneča, da ni mogel naprej. Vsa njegova dobra volja je na-mah izginila. "Plačal sem sedež,* je godrnjal. "Ali naj stojim v tejle gneči vso pot? Naj železniški minister stoji, če hoče. Jaz sem plačal sedež!" In stopil je s svojimi težkimi škornji tu na drobno nogo go-podični, ki je vihala nos nad njim, nerodno, neokretno, tam potlačil jerbas, da je kmečka ženica vsa plašna zajokala. "Pa stran denite!" ♦"Kam, za božjo voljo?" je vzdihovala ter grdo gledala za njim. | "Ali nj nobenega sedeža?" je vtikal nos v razpredele. "O, je!" mu je iz nekega predela odgovoril nekdo. "Kar v sosednjem vozu so še!" In Janez Mrvar je lomastil preko nog, košar in jerbasov, za njim je šlo par krepkih klicev in otrok, na vratih je zave-kal, ker ga je pritisnil k podboju. Sosednji vagon je imel drugi razred. V prvem predelu sta bila Še dva prazna sedeža. "Ce sem plačal sedež, bom pa sedel," je dejal. Ker je nekdo pri oknu nekaj rekel o drugem razredu, se je Mrvar obrnil, rekoč: "No, da, kaj mi mar drugi razred? Prostor je in stal ne bom!" Spustil se je na sedež in se udobno posadil na blazino. > Potniki so z zanimanjem gledali novega sopotnika. "Sment, kakor na perju," se je pohvalil na glas svojemu sosedu, ki je bil medtem sedel na prazni sedež nasproti. Ta sosed — zelo skrbno oblečen gospod -h- je kazal veliko zanimanje za Mrvarja. "Kajne, mehko, kaj?*' mu je pritrjeval. Mrvar je prikimal, izvlekel mehur ter si začel basati pipo. "Kaj je to? V kakšnem jeziku pa je to branje?" se je obrnit do soseda, kateremu je očividno ugajal, in kazal na napise v vagonu. "Francosko, italijansko, nem- ško, ogrsko in srbsko!" mu le tolmačil oni. Kaj pa slovensko? Ali slovenščine ni več?" "Nič več!" je bil odgovor. Mlada gospa pri oknu se je sklonila, proseč: "Oprostite, ali ne ti ugasili pipe? Tako težak dim je!" In zagnal jo je silen kašelj, da se je vsa tresla. Saj sem šele prižgal. Kakšnega želodca pa ste ženske, da vas duši takle dim?" 'Prosim, oče, ali ne bi morda cigare?" je vprašal prijazen tujec nasproti. "O, prav rad!" je odvrnil Mrvar, segel po cigari ter jo mirno vtaknil v svojo debelo listnico. Popotniki so se spogledali, mlada gospa je bledela od slabosti. "Toda, oče, ali ne vidite, da je gospe slabo?'' se je obregnila ob Mrvarja stara gospa, ki je sedela poleg njega. "Brezobzirni ste." "Mene ne bodo ženske ko-mandirale!" se je otresel Mrvar. Gospod, ki mu je dal cigaro, pa se je sklonil k njemu: "Ali se peljete daleč?" "Precej daleč," se je namu-zal Mrvar. "Saj pridem redkokdaj v trg. Voli sem prodal. Pa so bili voli. Pet far na okoli jim ni para. Kdo ima take voli kakor Mrvar. Pa je tiščal mešetaf' cene vame: 'Daj za petnajst tisoč!' Za petnajst tisoč starih krajcarjev, gospod. Ali je to sploh denar?" "In koliko ste dobili, gospod Mryar?" je silil , vanj sosed. Tako dvajset?" Mrvar se je začudil: "Kako, odkod me poznate? Da, dvajBet, pa se je vlekel!" Kdo bi vas ne poznal. Dovolite, meni je ime Dobravec! Hodil sem tam okoli!" "Kaj v Brezovju? Kaj pa ste iskali v Brezovju? In da mene, Mrvarja, poznate?" "Kaj ne bi. Saj vem še za hišno številko!" je dejal prepričevalno in oprezujoče. "O, mojo hišno številko si lahko vsak zapomni. Kolikor je imel Kristus ob svoji smrti." •"Saj sem rekel: triintrideset! Brezovje, triintrideset!" je nar glo prikimal Dobravec. "Pa vidite, da vas poznam. Pri vaši hiši smo pili brinje-vec. Boljši brinjevec od tega." * In neznanec je že vlekel iz žepa steklenico ter mu jo ponudil : "Samo za poskušnjo, ne za povračilo: Vaš je bil boljši in se ne da primerjati!" "O, jaz vam nisem postregel. Morda moja žena." "Ne, ne vi, vaša žena; vi ste bili —" • "Jaz sem bil najbrž na polju!" "Rekli so, da!" "Slišite, oče, prosim vas, u-gasite pipo!" je prosila gospa v kotu. "Meni je slabo!" "Ali ne slišite?" se je spet oglasila stara gospa. "Spravite pipo!" "Pa pojdite drugam!" se je razkoračil Mrvar, ki je že na-trkan prišel na vlak in mu je sedaj še žganje šumelo v ušesa. Cisto pozabil je bil, kje se vozi. Dobravec mu je bodril no po-mežiknil. "Pojdite drugam, kjer je za ženske. Zmerom tiščite med, moške!" je dejal Mrvar ter nemoteno vlekel pipo. Cez čas jo je le otresel na tla ter se domislil : "Ce ste že dali pijače, jaz imam nekaj prigrizka. Pa zloživa!" In vlekel je iz žepa masten papir, iz katerega je gledal konec klobase. "Tako! Vzemite!" je dejal, ko je pre rezal klobaso čel pol, da se je cedila mast iz nje. Ali je bil že pijan ali se mu je ponesrečilo: nenadoma se je opo-tekel ter vso mastno kepo spustil stari gospej na novo krilo. Gospa je vsa tresoča se od o- gorčpnja planila pokonci. zadovoljen obrisal Mrvar brke "Pazite! To boste plačali, to ter potegnil še enkrat iz stek-boste plačali!" jlenice. "Kaj plačal? Pojdite tja, Dobravec pa je na prihodnji kjer je za ženske!" 3e je obregnil Mrvar, ki mu je pijača silila v lase. "Cemu se mešate med moške?" Dobravec mu je mežikal. "Sama si me sunila, babniea ti, sitna!" se je razvnel. "Ali ste slišali? Ali ste slišali?" je hitela gospa. "Vidva sta slišala, da, sta slišala!" je kazala na gospoda in gospo pri oknu. * Mrvar je postajal od hipa do hipa bolj pijan. Dvignil je palico in mahal okoli sebe, da je stara gospa začela vreščati in klicati na pomoč: "Udaril me bo! Udaril me bo!" V tisti vrišč in hrup je vstopil sprevodnik. "Gospod, prosim, poučite tega moža. Tu je za nekadilce," je prosila mlada gospa pri oknu. "Tale možakar pa kadi pipo in ves pijan je ter razsaja." "In meni grozi, me žali ter me je vso pomazal!" je hre-ščala druga. "Prosim listek!" je zahteval sprevodnik. Mrvar mu je pomolil listek. "Tako, tako! Kadite, razgrajate, pretepate se, žalite in se vozite v drugem, ko imate listek samo za tretjega.* Doplačilo in pa kazen!" je razsodil sprevodnik. "Jaz sem plačal sedež!" je zrohnel Mrvar. "Tam nimate prostora! Jaz hočem sedeti!" "Sem že rekel!" je dejal sprevodnik. "Saj ima, voli je prodal!" se je nekdo oglasil. "Nič ne plačam! Nič ae plačam! In če pride sam minister in sedem takih kot si ti!" se je postaji postal zelo nemiren; skozi okno je zapazil, da prihajata v voz s sprevodnikom dva orožnika. Vsilil je naglo Mrvar ju steklenico. Mrvar je vstal, čutil rahel pritisk pod rebra in Dobravec je stopil med vrata. "Ali izstopite?" je vprašal Mrvar pijano. "Izstopim r "Oglasit^ se kaj v Brezovju!" Dobravec ni poslušal, planil je iz voza na postaji ter se ozrl šele daleč na cesti. Mrvarja sta odpeljala orožnika. Naračunili so mu veliko vsoto ter napravili zapisnik. In ko bi bil moral plačati globo, ga je oblil mrzel pot. V hipu se je streznil. Toliko da ni klecnil od prepadenja na tla: zapazil je, da mu je listnica izginila. "Dobravec, o ti tat, prekleti!" je bruhnil v prvem spoznanju. .Jn spet so napisali po-lo papirja. Ko je opisal svojega prijaznega sopotnika, je nekdo dejal: "Kaj, Dobravec, to ni Dobravec! Prežar je bil, žepar vseh žeparjev." In Mrvar je bledel ter se ves tresel od gneva in sramote. Cez dober teden sta mu bili k vsemu temu vročeni dve obtožnici: ena radi razžaljenja stare gospe, ki jo je nagnal z babnico, druga radi razžaljenja uradne osebe. In še ena tožba za povrnitev škode na zamazani obleki. Osihdob se Mrvar zmerom vozi v tistem razredu, ki ga plača, ne nadleguje ljudi s pipo, rotil Mrvar, opogumljen od Do- ne pije z neznanci, ne pripove-bravčevega pogleda, jki mu je. duje nikomur o denarju, ne zmerom pritrjevalno mežikal, zmerja sopotnikov in ne spre-"Bomo videli!" vodnika. Kadar je, ne maže Sprevodnik je jezno odšel. drugim obleke in ne razlaga do-"Pa sva ga, kaj ?" si je ves i mačih prilik brez potrebe. RADIO! RADIO! RADIO! RADIO! radio! radio! radio! radio! ŽgjjljllSg 2 DRAVJE otroka je v veliki meri. odvisno od hrane,! ki mu jo dajete.' Nobena mati ne sme preiskušati. Dojite svojega o-troka, če vam pa iz kateregakoli vzroka mleko odpove, ne rizkirajte hrane, katere niste gotovi. Bordenovd Eagle Mleko je bilo nad 60 let stalna hrana za otroke. To je naravna hrana, če ni maternega mleka. Zdravniki ga priporočajo in predpisujejo materam v najtežavnejših slučajih. če ne veste, tako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja, Knigo za otroke ter razna druga dragocena navodila brezpla--Čno. (2) THf BORDEN GMIMr NJ0.II Stariši in mladina Pozor! DOLGOČASNO je življenje ob dolgih zimskih večerih, ako nima človek nobene zabave. Ali veste, da se tako dolgočasje v sedanji dobi prav lahko prežene z ^ tevtfft/irig ftjjflrt RADIO I KATEREGA DOBITE LAHKO BREZPLAČNO OD 1. OKTOBRA PA DO ZAHVALNEGA DNE (THANKSGIVING DAY.) KATOLIŠKA TISKOVNA DRU2BA EDINOST je dofbčila dobo od 1. oktobra pa do Zahvalnega dne (Thanksgiving Day) dne 27. novembra 1924. za dobo velike kampanje za NOVE NAROČNIKE ZA LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST". —Uspeh te kampanje mora biti tak, da bo dal katoliškim Slovencem v Ameriki z a. žel j eni katoliški dnevnik. Zato ta kampanja 1 • JpSifl^ - V NOVA NAROČNIKA ZA ENEGA CELOLETNEGA AU DVA POL-LETNA I DOBITE: RADIO APARAT, s katerim lahko sptejmete v krogu 25 milj od razpošiljeval-ne postaje (Broadcasting Station), vse novice, govore, petje in koncerte. Vse to lahko slišite doma, ne da bi bilo Vam treba hoditi poslušati v mesto. ZA ŠTIRI CELOLETNE AU OSEM POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE: RADIO APARAJ IN SLUSALO (HEAD PHONE) SKUPAJ. Ako bi hoteli kupiti aparat in slušalo, bi Vas to precej stalo. Sedaj pa imate priliko, da pridete do tega popolnoma brezplačno. SE VEČ drugih jako priljubljenih ifl dragocenih nagrad je razpisanih v. tej kam-. panji. Pišite za pojasnila, ali pa prečitajte tozadevni oglas v listu "Ameri-Slovenec in Edinost" STARIŠI, poskrbite te dni, da dobite krasni Radio Aparat, kateri bo držal Vašo mladino z velikim zanimanjem ob večerih doma. Pa tudi Vi boste uživali zabavo. "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST" stane na leto $4.00; za pol leta $2.00. Za stari kraj, mesto Chicago in Kanado stane letno $4.75; za pol leta $2.50. Pisma in pošiljatve naslovite: "Amerikanski Slovenec in Edinost" 1849-Wett 22nd Street Chicago, 111. RADlO! RADIO! RADIO! RADIO!RADIO! RADIO! RADIO! RADIO! GLASILO K. S. K. JEDNOTE lllT & Ck* Ave. ^ Dumun, smo, •7FICIAL OBGAH of the 6HAND CAimUB SLOVENIAS CATHOUC of tfce UNITED STATES OP AKBRtCA. Ifcfcietaed sad ta the Mere« ef *g HMf iTKJ W' OPFICI: «HT »t Ave. 9 CLirVHJLND, OHIO SVOJI K SVOJIM! Kakor iz zgodovine naše Jednote razvidno, je že pred 31 leto gornji oklic igral veliko ulogo. Priobčen v tedanjem prvem in najstarejšem slovenskem listu "Amerikanskem Slovencu," je pripomogel k ustanovitvi prve slovenske podporne organizacije v Ameriki, naše K. S. K. Jednote. Pisec označenega zgodovinskega članka Rev. M. Šavs, še živi in je še med nami, česar smo lahko vsi veseli in ponosni. Od tega je minula skoro že tretjina stoletja, ki nam je donesla velike izpremcmbe in velika razočaranja. Iz male peščice Jednotnih pijonirjev je nastala že cela armada njenega članstva. Napredovali smo in stopili v vrsto milijonskih podpornih ' organizacij, čeravno je bilo pri tem mnogo ovir. Vztrajnost je vse premagala! ' Po preteku -31 let čitate v Jednotinem (zdaj lastnem) gla silu zopet sličen oklic, oziroma članek "Svoji k svojim!" Priob-čujemo ga v jako važni kampanjski dobi z namenom, da bi tudi sedaj obrodil dosti uspeha in sadov. Že besede tega znanega reka povedo vse, kar mislimo povedati, to je, da bi naši katoliški Slovenci pristopali k svoji podporni organizaciji, K. S. K. Jednoti, ki je letos obhajala že 30 letnico svojega obstanka. Če rabijo trgovci ta rek za svoje geslo, ga lahko rabi tudi Jednota. Zatorej kličemo ponovno vsem rojakom in rojakinjam našega mišljenja, držite se tega gesla: "Katoliški Slovenci v katoliško Jednoto! Svoji k svo- jim T" Prečita j te lepe nagrade za pridobivanje novih članov. Kampanja je šele razpisana in bo trajala celih 6 mesecev. Do 31. letnice naše K. S. K. Jednote moramo s tem geslom pomnožiti Jednotino armado na 25,000 članstva v obeh oddelkih. Torej korajžno, pogumno in solidarno na noge po geslu: SVOJI K SVOJIM! Uredništvo Glasila K. S. K. Jednote. deset zapovedi za j[z Clevelanda v Forest NASELJENCE. ^ Cpt* Brookljm, N. Y. in nazaj. - ' Z ozirom na mnoga zelo vroča prerekanja med novimi in starimi naseljenci navajamo naslednjih deset zapovedi, ki vsebujejo mnogo koristnega in pouči ji vega; 1.) V tuji deželi ne delaj sramote svoji dompvini. Pomni vedno, da si Slovenec. 2.) Učiti be moraš jezika nove domovine, toda ne smeš ni-.kdar pozabiti svojega materinega jezika ali pa se ga sramovati, ker s tem bi se napravil v tuji deželi samo smešnega. 3.) Nikdar ne kritiziraj jezika nove domovine, dokler ne poznaš navad in običajev dežele. Pomni, da je ta dežela domovina ljudi, ki so ti izkazali gostoljubnost. 4.) Svojemu očetu in materi v domovini ne delaj sramote, pa tudi skrbi za to, da se te tvoji otroci in rojaki ne bodo sramovali. 5.) Svobode ne zamenjaj z razposajenostjo, neotesanostjo in samovoljnost, temveč imej vedno v mislih, da si dolžan tujo deželo spoštovati. 6.) V tuji deželi moraš posebno gledati na to, da ne boš rasžalil vzgoje in nravi, kajti po tvojem obnašanju bodo sodili tvojo domovino. 7.) S poštenostjo tudi v tujini prideš najdalje. 8.) Ne mešaj se v stvari, ki te ne brigajo; bodi previden v pogovoru* ponižen v nastopu ki nagovorih ter zanesljiv v tem, kar so ti zaupali. Samo tako boš dosegel zaupanje prebivalcev nove domovine in boš prišel naprej. 9.) Spoštuj vsakogar, naj pripada kateremukoli rodu in narodu; on je tvoj sosed in ga boš morebiti kdaj zelo potreboval. • 10.) Pusti se poučiti ter si nikdar ne domišljuj, da so tu sami nevedneži, ki so samo čakali aa tvoj prihod, da bi bili od tebe poučeni. D." —-o- Potopisne črtice avtomobilske vožnje. (Piše urednik) (Nadaljevanje) iz Izlet v Sayville. Odhod Brooklyna. Vožnja proti Bethlehemu, Pa. Dva dni jn tri noči smo imeli v Greater New Yorku na razpolago. Ce omenjam Greater New York, mislim pri tem mesto Nov York in njegovega soseda BrookIyn. Semkaj nas je osobito vleklo, da bi pokazali našemu šoferju Franku morje, kojega še ni nikdar videl v svojem življenju. Frank se namreč ni čez veliko lužo v Ameriko pripeljal, ker je bil rojen v dlevelandu. In v resnici. Dos-pevšega v Brooklyn so naslednji dan njegovi mladi tovarši vzeli s sabo na Coney Island, ki je malo večje zabavališče kot naš clevelandski Euclid Beach in Luna Park. Ondi si je naš šofer morja dodobra in za vse življenje nagledal. Kako so se imeji na Coney Isladdu, ne vem, ker me ni bilo zraven; jaz sem ondi okušal dunajske -klobasice s kislim zeljem že pred 21. leti, torej me ni tja vleklo. Og}tdoval sem pa z velikim zanimanjem mesto Brooklyn, o-sobito Ridgewood, kojih nisem videl že zadnjih deset let. Kolika izprememba! ij Greater Ridgewodu sem se celo dvakrat izgubil, ko sem iskal Forest Ave. in nekdanjega "krugeica" birta. Najbolj sem se drlal aa Halsey in Decatur St. pri svojih sorodnikih. Imel sem tudi prir liko obiskati starega znanca Lojzeta na Halleck Ave. in domžalskega Tineta. Oj, živi spomin naših nekdanjih družabnih "konvencij!" Škoda, da so trije bivši moji znanci (delegat-jeK odpotovali v večnost. Pri Tlnetu smo si v pritličji ogledali drvarnice. Vse je še po starem! Da Tineta letošnjo Zimo ne bo zeblo, sem uverjen, ker je z materijaloia za gretje dobro preskrbljen. Sinove ima že tako velike, da bodo nekateri postali že ženini, domače neveste pa še ni nobene pri hiši! Clevelandski gostje smo bili dne 28. avgusta zvečer izredrto veseli sestanka društvenikov v Daničini dvorani na Morgan St. Osobito meni ostane ta večer v trajnem spominu, ko sem se po dolgih 10 letih zopet sestal z dragimi znanci, člani in članicami ' raznih društev. CaSt Brooklynčanom, ker sedaj zborujejo menda v lastni? slovenski dvorani! Za sredo (27. avgusta) je bil napovedan izlet v najbolj iztočno točko brooklynskega ozemlja v Sayville, L. I. ob atlantskem oceanu, kakih 50 milj oddaljeno iz Ridgewooda. Izletniška skupina je zavzemala 4 avtomobile in okrog 20 oseb. Tako lepe in krasne ceste za avtomobil ni v celi Ameriki kakor je takozvani Long Island Motor Parkway, privatna last nekega newyorškega milijonarja; dolga je 45 milj, nalašč za avtomobile izgrajena cesta; veljala je okrog 3 milijone dolarje; brez kakega križišča. Tu ima vsak izletnik pravico, da vozi v poljubni naglici po 70 ali 80 milj na uro; mora pa zato plačati $2 od avtomobila. Vsled varnosti smo mi vozili samo po 60 milj na uro; šlo je kakor veter! Tako cesto za avtomobile b^ez križišč bi mi na našem St. Clairju potrebovali! Vseeno bi se gotovo vsak dan do 100 av-tomobilistov vsled prenagle vožnje ubilo. Mene bi taka nesreča ne mogla zadeti, ker še nimam lastnega avtomobila in ga tudi menda nikdar ne bom imel ? S "štritkaro" gre bolj varno in tudi bolj po ceni. Prvi avtomobil, ki nas je vodil proti Sayville jo je bolj težko zibal vsled obilega provijan-ta za izletnike. Dospevši proti poldnevu na nek primeren prostor sredi gOzda, se je naša karavana utaborila. Eni so pripravljali ogenj, drugi nabirali borovnice, tretji pripravljali govejo pečenko, rezal! čAtifo Itd. Posel slednjih je bil najtežji in najbolj ganljiv, ker so pri tem neprostovoljno pretakali solze. Ministrski predsednik je prevzel važen posel pri krompirju v žrjavici, "steak" je pa obračal ekspertni "chef" iz Jolieta. Ko je bilo vse priprav-ljcno, je bil dan klic k obedu sredi gozda pod milim nebom. Ker je nadkuhar "steak" in pečen krompir malo preveč nasolil, se nas je kmalu lotila huda žeja. Tudi temu je bilo odpo-magano iž provijantne zaloge. Pravijo, da smo pili brooklynski "Coca-Cok) ?" ali nekaj takega, samo da je imelo nekaj več prufov." Zatem se je pričel skupni koncert v bližini ognja pod košatimi drevesi. Lepo poje ljubljanski "Slavec;" še lepše Glasbena Matica," toda naš koncert je vse presegel, ko smo v zboru zapeli vsak svojo. Eden izmed navzočih je tako po gorenjsko zavriskal, da se je bližnji hrast kar tresel in da se je njegov glas čul menda tja do Domžal. Škoda, da izletnikov enega avtomobila ni bik) v naši družbi. Preveč naglo so vozili, da so nas zgrešili na onem mestu. Pri tej priliki je bilo na dnevnem redu tudi pobijanje praznih steklenic na 150 čevljev razdalje. Prvo je s kamnom Zadel ministrski predsednik in dobil razpisano nagrado štirih kvodrov. Drugo je zadel Janez izpod Turna, brez kake nagrade. Ce bi bila ta dva metalca granat iz kamna v vojski na Francoskem, bi bil moral nemški fritz" ie davno bežati. Po končanem odmoru v gozdu smo jo krenili proti cilju do Sayville ob morju. Komur e bilo všeč, se je lahko več ur kopal v morju, ali se grel v pesku na obrežju. Čudno! Naš šofer Frank*se je pa tako bal morja, da si ni upal v vodo, ker je bila premokra, pregloboka ih Glede porednosti je zopet naš' dolenjski Janez ^ zaslužli zlato medaljo, ker nas je v vodo potiskal in vlekel, da smo jo morali "gagati." Naj pride enkrat nam v pest semkaj v Cleveland, mu bomo dali pa vodo našega erijskega jezera "gagati." Po okusni večerji v gostoljubni hiši neke slovenske gospe smo jo krenili domov proti Brooklynu, da prespimo zadnjo noč v milijonskem mestu države New York. V četrtek 28. avgusta je bil določen odhod iz mesta proti Bethlehemu, mestu z najlepšem imenu v celi državi in na celem svetu, kjer smo imeli važen opravek. Poslovili smo se s težkim srcem od sorodnikov in znancev in jo krenili čez bližnji most proti New Yorku. Jaz sem imel v svoj) beležnici označenih 21 naslovov znancev, koje sem mislil obiskati; pa mi ni bilo nikakor mogoče. Celo dane obljube obiska nisem držal, kar naj mi dotični blagohotno oprostijo. Ako bi bil hotel vse svoje nekdanje znance New Yorka in BrookIyna obiskati, bi moral ondi ostati več tednov! Izrekam pa tem* potom v svojem imenu in imenu mojih to-varšev sojetnikov vsem iskreno zahvalo za izkazano nam gostoljubnost in postrežbo; osobito pa še dragemu mi bratu in ljubljeni sestri! Bog Vas živi! Da bi bila družba haših izletnikov ravno na pare, smo v New Yorku dobili še enega (g. Jožeta iz Pittsburgha). Obisk v New Yorku nam je vzel 3 ure, kjer smo se malo okrepčali za nadaljnje potovanje. Točno ob 2. uri nas je neki prevozni parnik s 23. ceste peljal po reki Hudson do Jersey City. Z Bogom torej New York zopet za nekaj let. Morda se še kdaj vidimo? V Jersey City smo se vozili nedaleč od nepozabne rtii Sussex ceste, kjer sem stanoval pred 19 leti. To mesto je še vedno tako umazano in zapuščeno kot nekdaj. *Pot nas je vodi-> la dalje čez Newa*k, Elizabeth, Bound Brook do obmejnega mesta Easton, Pa. Nedaleč od tega mesta smo naleteli že na drugo smrtno nesrečo, ko smo v naglici povizili, lei)o jerebičko. Revica je letela čez ccsto, pa jo je zadel prednji del avtomobila, da je obležala mrtva na tleh. Gledali smo na okrog, če je v bližini še kaj ve$ jerebic, da bi jih zadostovalo za eno večerjo; pa smo se varali! Samec ali je-rebičin soprog jo je ves žalosten zasukal čez neko grmovje, druge divje perutnine pa ni bilo na vidiku. Tak lov na jerebice (brez puške) je zelo zanimiv. Čast, da je jerebico pobral, smo naložili Janezu iz PodtUr-na. Mislil sem že, da ga bomo pustili v Brooklynu, da bi se človek tega nagajivca iznebil; a ve?t mu ni dala miru, da nas je še do Bethlehema spremil, kamor smo dospeli dne 28. avgusta ob 6. uri zvečer. (Konec prihodnjič) 16, $1000; 11635 Jurešič Marija, roj. 1904, R. 20, $1000. Spr. 29. septembra. Dr. šteje 194 čl. K društvu sv. Cirila m Metoda, št. 90 v So. Omaha, Neb., 25485 Urich Ivan, roj. 1888, 36, $500. Spr. 6. septembra. Dr. Cleveland, O., 11624 Ahlin Ma- Steje 42 čL rija, roj. 1882, R. 42_ $1000;, K društvu sv. Petra m Pavla, 25473 Russ Ivan, roj. 1889, R.|St »1 v K*^ Pa ' 25486 Ri" 36, $1000. Spr. 15. septembra. bench Matija, roj. 1908, R. 16, $1000 ; 25487 Rataieh Franc, roj. 1908, R. 16, $1000. Spr. 14. septembra. Dr. šteje 105 čl. K društvu sv. Barbare, št. 92 Dr. šteje 472 čl. K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 v Joliet, 111., 11625 Zugel Franca, rdj. 1908,1 R. 16, $1000; 11626 Bambich v Pittsburgh, Pa., 11636 Din-Terezija, roj. 1908, R. 16, $500; bokovitz Gizela, roj. 1907, R. 11627 Štefanich Marija, roj. 1?, $100, in če potrebujete kakšna pojasnila, pridite do mene, sem vedno na razpolago. Moja skušnja, katero sem imel zadnjih 12 let, vas ne bo nič stala, ampak vam bo marsikaj prihranila. JOHN ZULICH 15301 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio. Telefon: Eddy 5849. V št 890 "Proletarca," glasilu Jugoslovanske Socialistične Zveze čitamo na 14 strani sledečo povsem resnično kritiko o naših ameriških slovenskih socialistih: l "Jaz sem socialist" K. T. "Jaz sem socialist, posebno kadar sedim v družbi b tovariši pri buteljki in sem navdahnjen s alkoholičnimi duhovi. Kadar se majem in kimam, sem ie komunist in na poti proti domu zaj, sem ponoči vstal, spekel in SKORO NI MOGOČE PRE-PLAČATI, REŠITI SE TRAKULJE. Miljone dolarjev ni preveč sa uspešno odpravo trakulje iz notranjega dela človeškega telesa. Ta zaje-daleč, neprenehoma ujeda in izjeda življenje bolnika, skratka odjeda njegovo življenje. Mialite ci sami imeti petdeset čevljev dolgo trakuljo, ki se eventuelno hrani na šokih v va-tem želodcu in arče vse najboljfie šoke vaše hrane, ki je Namenjena za vaio rdečo zdravo kri Trakulja požre vse to za njeno življenje. — Njeno dnevno narašča nje, rabi vedno več hrane, kar pomeni, da dobite vi vedno manj in manj. Noben motor ali stroj ae more naprej brez gonilne sile, ie manj zamore človeško telo naprej brez potrebne hrane. Posledice so preogromne, da bi lih vse navajali tukaj. Navadno je zelo slaba posledica. Veliko mož, žen in otrok trpi in se zdravijo za razne bolezni medtem Ido je njih prava bolezen trakulja. Prava znamenja so drobci trakulje v odpadkih. Podobna znamenja to: omotica, slab tek, 2guba teže, smrdljiv dih, rumena koža, bolečine v delih telesa, hrbtu in nogah, palzenja v trebuhu in želodcu, ki se včasih vzdi-guje v grlo. Bolnik nima volje do dela in ne za življenje, nobena ambicije in je melanholičen. 2elodec postane večkrat kisel in hrana noče doli po grlu. OmedleviCni napad se tu in tam pojavi vsled trakulje. Pripetilo se }e celo, da je trakulja ziozla v sapnik in zadavila bolnika. Re<;te " JgE Pfrazita predno vas umori. * dovoli Laxtan zdravila za $1048 pri Laxal Med. Co. 145 Uxal Bldg., Box 063, Pittaburgh, Pa. te danes ker jutri je lahko prepozno Za zavarovanje zavoja pošljite 25c več.' (Adv.) "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 8. OKTOBRA, m too. ^ormaN Siti zavživa-sme m diti primerno nega otroka denar. Joaepb Dunda, pomol, kaair, Čitajtc le UFE AND LABORS Rt. Rev. FREDERIC BARAGA, First Biahop ot Marquette, Mich. TO WHiCH ARK ADDED SHORT SKET-CHEB possessed of strange and, to the Indian, mys-terious powers. • .. (To be continued) • - have originated with a people that two or three successive mentally well developed. A | intermarriages with the whites thorough study of the roots are sufficient to transform the and grammatical structure of Indian into a white. the language will show that it is Asiatic in origin and some-what allied to some European tongues. In a forn^er work the writer? "Missionary Labors of' fathers Marquette, Allouez and Menard in the Lake Su-perior Region," the reader "wiil find a list, by no means com-plete, of Chippewa words, which evidently have a com-mon origin with similar words in European languages. To those who love philological stu-dies \ve would recommend Baraga'« Chippewa Grammar and Dictionary, published by a firm in Montreal. Rev. Martin Farrad, S. J„ now deceased, composed an ex-haustive dictionary of the Chip-pewa language, which, however, is stili in manuseript form, as the gifted author died before completing his great work. He intended also to write a gloss-ary to said dictionary, compar-ing Chippewa roots with similar ones in Sanscrit, Greek and other ancient and modern lan- years. This is especially true guagcs. Sueh a work would, of their descendants in the sec-indeed, be highly interesting tojond, third, and further genera- tions. As to the religious ideas of the Algonquin famiiy of nations, they seem to have under gone a considerable change sir.ee the advent of tihe first European missionaries in the seventeenth century. If we Besides, the Algonquin races 3eem to have far more intellectual features than the south-and western Indian tribes. would indicate that they are descend from a more intellectual type of Asiatic races. Tfcere is about the same difference between the Chippewa In-diams and those of the Pacific Coast as there is between the iotellectual Hindoo and the nomadic Mongolian of .Central Asia. It is our opinion that the different Indian nations of this continent belonged original to different Asiatic nations. We hold that climatic changes, diet, mode of living, and intermarriage have a great deal to do with the formation of na-tional features, color, intellectual capacity, and other pecu-liarities. It is^ noticeable that our Germans, French, Irish and other foreign nationalities gradually undergo considerable change of feature after having been in this country many students of philology. As to the origin of the Indian races, they are no doubt from Asia. We have seen in missionary periodicals photo-graphic pietures of some Asiatic people and we can truly say that they so closelv resemble our Indians that there is no can rely on Alloues, Marquette, doubt about their common or- Gbarlevoix, and others, the In-igin. Father Gretlon, who had dians of their tu»e seem to labotred for years amongst the kave had hardly any idea of a Hurons of Canada and had left that country after the dcatrue-tion of the Huron Mission in 1643-49-50, and went to Asia, relates in the "Lettres Edifi-antes" that he met, in Central Asia, a Christian Huron and heard her eonf ession in woman in the S opreme Being. Some tribes appear to have pidred up vague notion of sueh a being from their intercourse with the French. Speaking of the Indians on the - shores of Chequamegon (Ashland) Bay in 1665, Father lje. "Ljubljana je ponosna na svoje pesnike, Jenka, Stritarja, Vodnika in mnoge druge, ter na Prešerna, čigar spomenik je bil postavljen s prostovoljnimi prispevki. Prav tako ljubi Ljubljana pesem. Njeni pevski zbori so znani po centralni Evropi in po Balkanu. Ljubljana, prvo veliko mesto, na katero se naleti, ko se prekorači italijanska meja, stoletja središče trgovine, glavno mesto muzikal-ne Slovenije, je postajališče za vse potnike, in njena vrata niso nikdar zaprta." Ce piše ameriški obiskovalec Ljubljane tako* kaj naj bi rekli mi o povojnem napredku ne le Ljubljane, ampak vseh naših mest in vsega narodnega gospodarstva. Vendar pa pokazuje Monitorjev članek tudi na reči, ki niso dovršene v naši deželi. "Okna velikih trgovin so polna iz tujine importiranega .blaga. Iz česa je izdelano to importira-no blago? Iz volne, železa, ba kra in lesa. In vsega tega imamo v zadostni količini. Premoga in vodne sile imamo toliko, da bi lahko ustvarili motorne sile na pretek. Toda denarja ni dovolj. Od katere strani pri de ta — a prišel bo gotovo po sili politično-gospodarskih razlogov — ni vse ono za našo deželo. Naša dežela mora imeti svojo industrijo, a imela jo bo, če jo bodo ustvarjali njeni lastni sinovi, zlasti če ji pridemo tudi mi z te strani oceana na pomoč in, medtem ko trojno pomnožimo svoje obresti, vlijemo v našo mlado industrijo energijo za njen popolni razvoj. Storimo svojo dolžnost čim prej, da bodo okna velikih ljubljanski trgovin čim prej napolnjena domačimi produkti. Ne dvojimo o bodočnosti jugoslovanske kraljevine, zakaji novi časi so odprli vrata ječe in narodni genij je dobil svobodo za neoviran polet. Pozdravljen^, bodi napredna Ljubljana,, ponosni Zagreb in nepremagljivi j; Beograd I IVERI. Smeh m veselje sta solnčna stran našega-iivljenja. I - .:•» Modrijani se ogibajo napak, brezpametni napake radi ponavljajo. / Boljše je včasih skloniti gla vo, kakor pa vsled nepremišljenosti -zlomiti tilnik. m • * Najbolj plemeniti cilj ženske je, pošten in dober — mož. Naša Ljubljana. Znani veliki bostonski list Christian Science Monitor" piše pod naslovom "Obiskovalci ljubljanskega sejma se čudijo napredku mesta" sledeče: Četrti ljubljanski sejem je zaključen.^ Razstavljajoče ljubljanske zvonove, pirotske preproge, bosanska veziva in slovenske čipke, je napredno glav no mesto Slovenije odprlo svoja gostoljubna vrata kupcem vseh dežel. Čehi so poslali tekstilno blago in steklene izdelke, Francozi avtomobile in parfimerije, Manchester platno, Švedska stroje za predelovanje mleka. 'To izjavi ljubljanskega župana je Ljubljana leta 1918, imela 35,000 prebivalcev,> a sedaj jih šteje 53,000, kar pomeni skoraj dvojno število onega izpred vojne. - Industrija in bankarstvo' je napredovalo za velike korake. Osvoboditev od avstrijske uprave, polet trgovine in drugi fakt6rji so provzro-čili, da je Ljubljana dobila izgled kakšnega najbolj naprednega mesta v Middle-Westu Zedinjenih držav. Novo tlakova ne ulice, nova poslopja, velika opera, državno gledališče, parki, bioskopi — vse to nosi obeležje dela zadnjih let. Po ulicah ni beračev in cestnih 'pedlerjev'; raztrganih ljudi ni videti. Ulice so povsem čiste in celo na razkrižjih, kjer so zgradbe stare po 200 do 300 leW je čistoča brez prigovora. "Po oknih velikih trgovin se vidi večinoma importirano bla go iz Nemčije, Francije in Amerike. Toda po ulicah in tr gih so vsi predmeti domači proizvodi. Ograja glavnega ljubljanskega mosta, ki drži čez reko, je pokrita s finimi bosanskimi tkaninami. Po trgih prodajajo starejše žene veziva, moški pletenine, dekleta pa sad- __________-» 1 1 'tP*v JOS. KLEPEC Iasaranee — Real Estate — Loans 215 N. Chicago St Phone 5768 JOLIET, ILL. Edino slovensko podjetje te vrste. Zavaruje hiie in pohiitva. Prodaje j hiše in lote. Pošilja in posojuje denar. Javni notar za Ameriko in stari kraj. Se priporoča Slovencem in Hrvatom. ČLANEK 87. Prostor za prodajalno V najem se odda proator za prodajalno ▼ "SlovenJa" poslopju aa 805 N.,Chicago Street, Joliet, 111. Več pove "Cerkveni odbor," 810 N.. Chicago Str., Joliet, m. V ZALOGI U NAD 11 LET PRAVE LUBASOVE K HARMONIKE tri ia itiri-vretne, dva. tri ia M-rikrat, nemško in kranjsko uglašene kakor tudi kromatične in pa kov&eke. Harmonika ao najboljšega dela in opremljena a zaporo sa zapreti. Imam v zalogi todi te rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov po nizkih cenah. , ALOJS ŠK.ULJ, US Epaikta PL. Bnaktra. H. X. Vrl in agilen Jednotar deluje za Jednoto! V SVOJI K SVOJIM! Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za molke tn otroke: v zalogi imam tudi veliko i zbero čevljev za ženske, sprejmem tudi naročil« sa nove moške obleke po meri. JOHN GERM, Slovenski trgovec, i 817 East C. St. Pueblo, Colo. Poba življenja, ki sledi otroški, je skrajne vaiv.osti, ker se takrat polaga temelj za meštvo ali ienstvo. Med de-ško dobo J.er šolsko starostjo se otroku lahko pomaga položiti temelj za zdravo življenje telesno in duševno, ali pa se mu onemogoči ta razvoj ter zavleče njegovo rast. Slaba prehrana Igra važno ulogo v zadnje omenjeaih slučajih. Nepnmer na prehrana ni vedno posledica pomanjkanja živil, kajti opaziti jo je tudi med bogatini. Otrok se lahko rodi v razkošju, a če mu t^anjlpa navadnega kruha, mleka, oranžnega soka, evciega sočivja, svežega zraka, eolnčse luči, spanja in »lesnih kretenj, bo brez dvoma sledila bolezen, stroj mora imeti premog, če hoče delovati, »n istotako mora imeti čiovešfci mehanizem primerno kurivo, da zadosti svojim nalogam. Gotova Svila so neobhodno potrebna za rast, to med temi je najbolj bistveno mleko. Pomanjkanje mleka povzroča več slabe prehrane kot katerikoli drugi posamezni činiteij, kor ysebuje mleko vse elemente, potrebne za rast. Po otroški dobi po mleka ne nadomesti-joy temveč ie izpopolnijo druga živila, kajti tako je razredčeno, da bi bilo treba velikanskih množin, če bi hotelo nu- ZAŠTONJ FONOGRAF Odpuščanje brez pozabljivosti je slično denarni pobotnici brez podpisa. i • Ne posmehnj se norcu, ker bo mislil, da ;se tudi ti ž njim vred smeješ. - . ■ n Ložje je prevzeti kako službo kakor pa isto stalno in vestno držati. Gorko vreme je najboljše nadomestilo za premog in drva. , . • Debeli ljudje nimajo prijateljev v napolnjenih pouličnih ka-rah. H * * Takozvani protinapitninski gonji se pridružujejo lahko samo bogatini. - ; e Za danes določeno maščevanje preloži vedno na jutri. Nekatere žene kažejo včasi svojo ljubezeh do moža samo vsled moževega denarja. . ■j * Marsikdo je varčeval leta in leta za svoje - dediče; končno imajp pa od tega varčevanja odvetniki največ koristi. ' ' Ljudje se kaj radi izgovarjajo, da imajo slab spomin; nikdar se pa ne izgovarjajo na slabo znanje. t Dasiravno je naš svet velik in prostran, je najti tu še vedno dosti ozkosrčnih ljudi. * * Raj bi imeli že na zemlji, če bi vedno skušali ljubiti svojega bližnjega, kakor samega sebe. i , i * Ženska je f veliko bolj naklonjena svoji prijateljici ali sosedi, če sta obe 100 milj narazen ločeni. Dosti je na svetu takih pros-jakov, ki so svoječasno razsipali z denarjem. ga strašiti iA ne sme se nm dovoliti, da bi sledil svoiun lastnim željam. To dovede v številnih slučajih So slabe prehrane. Potrebe rastočega otroka ae povsem razlikujejo od potreb odraslega, ki Ie vzdržuje svoje telo, meatem, ko otroško telo šele razvija svoje stalne kakovosti. Slaba prehrana vpliva na zobe, nohte, kosti in minerali kot naprimer, železo špJnače, kalcij in fosfor mleka dajejo življenje in trdnost. Q*rok potrebuje petkrat toliko kalcija na kilo telesne teže kot pa odrasli, številne so nevarnosti takozvanih mehkih zob, kajti v takih slučajih se zbira gnili ma-terijal med zobovjem, in postedioa tega je razpadanje zob. Emajl, ki kriie zobe, je razžrt in gniloba postane vedno obširnejša. Strupena snov tega propadala zob prMe v sistem, in s tem je nu-den tudi prost dostop različnih bacilov bolezni. Dnevno snaženje prvih zob otroka je skrajne važnosti, kajti, če se prvih zob ne varaje, ne morejo biti stalni zobje nikdar taki kot bi lahko fetH. Bordenovo Eagle Brand Micko se je izkazalo kot dragocen činiteij v boju proti Slabi prehrani, kajti vsi vitamini hi. minerali so ohranjeni v njem v svoji prvotni moči. Da bi slovenske matere izvedele, kako uporabljati Bordenovo Eagle Mleko, je dala Borden Company natiskati v slovenskem jeziku popolna navodila, ki pripovedujejo, kako pripravljati Bordenovo Eagle Mleko za dojenžke in otroke različne starosti. Če hočete kopijo teh navodili vam ni treba drugega kot izpolnki kupon, ki ga bo&tc zapazili v ef.iem naših oglasov v tem listu, ter ga poslati kompaniti, ki vam bo z veseljem poslala brezplačno ta navodila obenem c lepo knjižico glede otroka. ~ ZASTORJA ZA DVA OKNA Tukaj je lepa priložnost zastonj dobiti lep in dragocen fotograf. Motor je tako močan, da samo z enim navijanjem lahko igrate več komadov . Izdelan iz krasnega mahogany lesa. Igra vse rekorde, male in velike. <* bi hoteli tak fonograf kje kupiti, bi morali plačati zanj lepo svoto dolarjev . Mi vam ga damo popohioma zastonj. Pomislite, da ta ponudba je samo za nekai časa; ini bi radi, da bi se te ftfnografe slišalo iz vseh hiš vaših prijateljev in da bi imeli naše zastorje za okna povsod. Ce vas kdo vpraša, kje ste jih dobili, dajte mu naš naslov. To je torej vzrok, čemu dajemo naše fonografe zastonj, če pri nas naročite zastorje za okna. Ti so povsem novega modela naravnost iz tovarne, krasno izdelani iz finega blaga i ntrpežni za dolgo časa. Velikost zadostuje za vsako veliko okno. Kdor ta zastor enkrat vidi, se vsakemu dopade. Na-tačno ga opisati je nemogoče, če ga človek ne vidi. Je pravi kras za vašo apbo. Doslej so jih samo hogatini kupovali; mi jih pa nudimo celi publiki; toda ta ponudba velja samo za malo časa. Mi vam pošljemo ta zastorja za dva okna samo za $5.95 in fon««raf zastonj. Samo pomislite nizko ceno. Ne za-medite tc lepe priložnosti ter nam pišite takoj. Mi ne zahtevamo denarja naprej. Pošljite nam samo *35c. v znamkah ali srebru za pootnino, S5.95 boste pa ptT prejemu blaga plačali. Poslužite se tc lepe prilika in pišite takoj na: WALTER SPECIALTY CO. 1217 N. Paulina St., Dept. 815. * * Chicago, IIL V '• ■ -V-':.' t , £5>r«sk 1. - _ « _. POZOR SLOVENCI! Naprodaj imam hišo v slo-Venski naselbini Burgettstown, Pa. Hiša, ki je narejena za trgovino ima vsega skupaj 4 sobe in veliko tlakovano klet. Zraven bi|e je dobra vOda in štala za dva konja ia garaža za eno mašmo. Lepa prilika za trgovino, ker v tej naselbini še ni slovenskega"* trgovca. V bHžini je ena tovarna in več premogovnikov. K. S. K. Jednota ima svoje krajevno društvo tukaj. Z malimi stroški se hišo lahko preuredi tudi ia privatno stanovanje. Do Pen«isy!vanija železniške posije je 12 minut. Za nadaljna pojasnila pišite na lastnika, Štefan M. Jenko, Box 216. Bnlger, Pa. njeni rojak:— Vam naznanim, dajem dobil harmoniko O. K. ?1 sem popolnoma zadovoljen ž njo. To je harmonika kakoršno ~.em si želel. Se vam lepo zahvalim za (vaie lepo in polteno delo. Priporočam vas našim rojakrai, posebno pa slovenskim godcem vtlcd vaše poštene postrežbe. Vas pozdravljam kot rojak in vam 2elim še obilo naročil. F. C. Budick, Box 24. II. Hiawatha, Utah, 17. sept. 1924. Cenjeni g. Anton Merrcr:— Vam naznanim, da »cm sprejel harmoniko, valed česar se vam lepo zahvalim tanjo. Sem prav zadovoljen ker ni:*2m še imel v rokah tako finih harmonik kakor so te. jn tudi drugim znancem bom priporočal vaše delo kadar bo kateri kaj potreboval. . C pozdravom J. Gartner Box 574 IIL ; Stovani cospodine Mervar:— ja sam baš danas htvmaniku dobijo, i sve je u redu. kako ?am naručio. \ I tada vam lijep« fala za vaše poštenje, što ste mi tako- dobro učinili. I sada ostanite z Bogom! Sa Štova-njem Vaš Ai-ndt, 648 So. 2nd St. PREBAVA. Ako ai preveč zabasan, da m ne moreš naravnim potom redno iačiščevati, ali odvajati snovi od sebe, potem ae oglasi pismeno k meni, da ti dam nasvet, kako in a iUn odvajaš snovi ia črevesja. Cene ao povoljne in nizke; nasvet zadovoljiv, sredstvo brez bolečin. Piši mi osebno, na koliko časa ne moreš odvajati, in jaz ti bom svetoval siguren pripomoček. Povedal ti bom tudi, koliko računam za moje delo; moj nasvet ti bo slutil sa celo življenje. če ti ne b« cena po volji, pa ne vzemi. To velja za moške in Ženske. Kar tukaj tebi ponujam, tudi jaz sam rabim. V pismu pošlji svojo kuverto z naslovom in 2e. znamko. JOSEPH PAULS Lock Box 216 HOUGHTON,f MICH. Bolečine bodisi revmatične, nevral-gične ali krči hitro olajšate, če rabite SEVERA'S GOTHARDOL Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hromost, okorelost in otrplost mišic, imejte ga vedno pri rokah. Cena SO ali 60 centov. Zahtmlt* Pri rvojera lakaijn. W. F. SEVERA CO. CEDAR rtAPlDS, »OWA Priporočljivo je, da nam pošljete VAŠE PRIHRANKE za obrestonosno naložitev Naša banka plačuje na vložke na "Special Jnterest Account" 4% OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. Naj bo vaše sedanje hranjenje vaša zaslomba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite vaše prihranke v solidno in sigurno, domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO. • "•': •*.. :•; "a! i Frank Sakser State Bank New York, N. Y. (Grand Harvest Dance) ki jo priredi Dvor sv. Neže št. 826. R.K.B. (W.C.O.F) Chicago, 111. ob priliki 15-letnice svojega obstanka v nedeljo dne 12. oktobra 1924. V ŠOLSKI DVORANI SV. ŠTEFANA Lincoln in 22. ulica Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 50c. — Otroci od 5.—16. leta 15c. ■ Za Obilno udeležbo se uljudno priporoča v > ODBOR. ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donaša j o od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. , Skoro vae bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo jih Ml prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje. -V71 • - A. C. ALLYN & CO. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. jo K. S. K. jšo ln več- NAJVEČJA SLOVENSKA UNLISKA TISKARNA V Zjedinjenih državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovine. ALI BOSTE TO JESEN POSLALI KAJ DENARJA V EVROPO? ■ i V tem slučaju se vam bo izpla-MB Ičalo, če pridete v našo banko. Celih sedem inšestdeset let že vodimo bančne posle; pretežni del tega časa smo smatrali za nekako posebnost pošiljanje denarja v razna mesta Evrope. NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LIČEN IZDELEK dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. Ker smo v zvezi s svetovnoznanimi bankami'vam damo vedno lahko najnižje cene pri pošiljanju denarja v inozemstvo. Zglasite se torej pri nas! Premoženje te banke znaša 112.000.000.00 AMERIŠKA DOMOVINA V svojem lastnem poslopja 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. za K. S. K. Jednoto!