PRIMORSKA
DELAVSKA EH0TND5T
GLASILO ENOTNIH S i N D I KATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
Leto 2., štev. 14 - Cena 4 lire	TRST, četrtek 21. marca 1946. 
Naša borba ne sestoji v eni dobljeni bitki, marveč v številnih zmagovitih bitkah iz preteklosti in vseh ostalih, ki jih bomo morali deseči, dokler ne bomo dosegli končne zmage demokracije.
Ermanno Sohieri-Marino
Uredništvo in uprava: Via Carducci 6 telet. 82-50 — Rokopisi se ne vračajo
Soufo
iz stavke
Tragičen jo skedenj ski pokol j. kjer je civilna policija premišljeno in namenoma strt' Ijala na množico samo zato, ker je liotela zadušiti odločno Ij ' ?ko voljo za svobodnim izražanjem svojih čustev. Policija je hotela -sneti s hiš tiste zastave, ki so predstavljale in še predstavljajo simbol borbe proti nacizmu in fašizmu ter so znak italijansko—slovenskega bratstva.
Demokratične antifašistične organizacije Trsta in Pokrajine so že prej opozorile /.VU na fašistični sestav te policije ter so prikazale vsem iskrenim demokratom nevarnost, ki jo predstavlja za javni red ta čisto fašistična policija. Številna neredi, s te strani, ki imajo čisto protislovnnski in protidemo kratični značaj, so končno dovedli do ško-denjsfeega pokolja. Ljudsko ogorčenje, zaradi divjega in barbarskega početja, jv bilo ogromno v vseh slojih prebivalstva. Zato je bilo potrebno takoj ustvariti neko vodstvo, ki bi pazilo, da ta skupna borba ne privede d° samostojnega nastopanja posameznik neodgovornih skupin. Ustvaril se je organizacijski odbor, ki je proučil stanje v vseli poe dinostik in je nato proglasil splošno protestno stavko. Vse demokratične organizacije mesta in pokrajine so se takoj odzvale pozivu odbora. Ljudstvo je bilo disciplinirano ter je nastopalo enotno.
Ce hočemo proučiti delo, ki ga je prmcia reakcija zato da bo prikrila resnico, opazimo takoj, da sta takozvani CLN in njegov stvor Julijski sindikati, podvzela vse, da protestna stavka ne bi napela tako mogočno, kot je v resnici uspela. Ze prvi dan st-vke sta CLN in Julijski sindikati pozvala na svojih proglasili ljudstvo in delavstvo, n i se vzdrži od stavke in naj nadaljuje z delom. Na ta način smo imeli Se en dokaz več o reakcionarni vlogi teh laž"ih demokratov, ki so se v svojem slepem besu in pro* ud-skem delovanju zoperstavili odločni volji našega ljudstva, da enkrat za vselej napravi konec vsem dosedanjim težkim provokacijam Civilne policije. Lahko trdimo, da ti proglasi niso naleteli na noben odziv PC izkreno demokratičnem ljudstvu, kajti stavka je bila splošna in mogočna.
Zato tudi lahko trdimo, ne samo, da sta CLN in Julijski sindikati popolnoma v službi reakcije, marveč lih tudi lahko obtožimo, da so oni tudi neposredno odgovorni za barbarski pokol]. Reakcija je hotela ovirati delo medzavezniške komisije ter je zato pričela serijo provokacij z namenom, zm m u neredi privedli do intervencije ZVU in mene policije ter do izrednega stanja. "	1
je dobro vedela, da gre vsako mirno in nepristransko delovanje komisije v korist 1UI(1-stva. ki se koče posvetiti delu obnove v naši pokraiini. tako težko prizadeti v vojni, ki jo je vodila ob strani zaveznikov. Reakcijo. je bilo strnil prod dejstvom, da bi si' komisija prepričala, kako močna je volja ljudstva za priključitev k FLR Jugoslaviji lu kako je ljudstvo odločno, da končno Pl'e' kine s sovraštvi in nasiljem, ki jih je P--1 Izvajal fašizem in jih danes nadaljujejo neo-faštsti, kateri se skušajo or’kriti v • n In v Julijskih sindikatih. Reakciji je bilo dobro znano, kako velika je moč ljudstva. Ker ni imela podoore v ljustvu, se le oslo-nila na protiljudske sile. Naslonila se je na policijo, kjer so našli pribežališče fašisti iz, Italije in Istre, »o koder so zbežali pred roko pravice, ker bi morali sicer odgovarjati za zločine, ki so jih počeli v svojih krajih. Jasen je bil torej, cilj reakcije a po-vzročaniem zločinov, ki bi izzvali nedisciplinirano in silno ljudsko ogorčenje, je reakcija hotela prisiliti ZVU, da proglasi izredno stanje.
Ti njeni poskusi so bili onemogočeni zato, ker so uspeli biti kos situaciji tisti ljudje, ki uživajo zaupanje vsega našega ljudstva. Uspeli so povezati in organizirati ljudsko ogorčenje in vodili njegovo borbo ter tako dokazati, toliko ZVU kolikor medzavezni-
ški komisiji, disciplino, strnjenost in iv.
nost naših demokratičnih oranizacij.
Ljudstvo hoče mir, ali nikakor ni pripravljeno trpeti reakcionarnih provokacij. Ce je bilo potrebno prekiniti stavko, da se ne bi oviralo delovanje komisije, naj bo vsem jasno, da borba ni prenehala, marveč se je šele pričela. Na mesto stavkovnega odbora je bil ustanovljen akcijski odbor, ki je bil izvoljen na seji vseh demokratičnih organizacij. Naloga akcijskega odbora je nadalevati borbo, zavrniti in preprečiti vse reakcionarne poizkuse, a če bo potrebno, tjidi pričeti z borbo v slučaju da bi reakcija poskusila uresničiti svoje kriminalne namene.
Obžalujemo dejstvo, da moramo obsoditi zadržanje nekaterih zastopnikov ZVU v primem Civilne policije. Medtem ko vse ljudstvo obsoja početje te policje, neka vplivna oseba hvali in odobrava početje Civilne policije, ki se je pokazala kot ne-prijatelj ljudstva, »čuvar« javnega nereda in ki je izzivala nerede. Z enakim obžalovanjem mora ljudstvo obsoditi nerazurne-vanje nekaterih zastopnikov ZVU, kateri ne skušajo pomiriti ljudstvo - merami, ki bi v bodoče preprečile ponavljanje zločinov in izzivanj, marveč podpirajo reakcijo s tem, da prikrivajo resnico in netočno obveščajo o dogodkih, pozivajo na sodišče odgovornega urednika »Lavoratora« samo zalo ker se je upal govoriti resnico, zapirajo slovenske šole zato, ker so bili slovenski dijaki solidarni z vsem ljudstvom ob priliki splošne protestne stavke, ne pazi se na javni red, ki bi preprečil atentate na oficirje Jugoslovanske vojske, kot. je slučaj napadenega majorja Cundra, napad na kulturni krožek pri Sv. Jakobu itd
V zaključku lahko minv' trdimo ie bila naša z.maga velika. Reakciji smo dokazali, da je naše 'ipd«tvo '■‘Tnjeno. disc:; i-nirano i i! pripravljeno takoj zadušiti vse n ione provokacUp t» io»a®v„ disciplini' ra iz zavesti svoje moči ip pravilnosti svoje borbe. Naj im jnsp,-, vsem. da borba še ni končana. Stavka do danes še ni končno za-klju čna. Naša liorbe pc sestoji v ep' f' ' ni bitki, marveč v številnih zmagovitih bitkah iz preteklosti m vf,pll ostali!), ki jth bomo morali doseč; n,.m. bomo dosegli končne zmage demokracije.
finmnvn HoUrri - ..arino
Konferenca strokovne, zveze ielemitar-1ev Slovenje. V Ljubljani se je vršila kon-terenca strokovne - zveze železničarjev, ki J' Je prisostvoval delovni minister Sioven-republike Tomo Brejc. V svojih poro-c 111 so delegati iz vseli delov Slovenije povdarpali, da je železniški promet v Sloveniji danes popolnoma normalen. Izmed 3iKi pomšenih postaj in skladišč je bilo <io-Siej popolnoma obnovjenih 207.
Sporazum o drapinjski dokladi osobja industrijskih podjetij
Dosežen je bil te dni, tudi sledeči spora- ske stroke, z veljavnostjo od 1. februarja zum med delavci in delodajalci industrij tega leta:
dnevno:
mesečno
			moški	ženske	moški	ženske
a)	Poročeni, ki vzdržujejo 1 osebo . .	»	42,40	-42.40	im—	1100.—
b)	Samski nad 20 let	,	L.	170,—	170,—	4420.—	4420.—
c)	Samski od 18 do 20 let . * , , » ,	»	152.80	105.60	3970.-	2745.—
č)	Samski od 16 da 18 let ... . . „	»	119.20	92.—	3100,—	2395.—
d)	Samski izpod 16 let ...... .		77.60	77.60	2020,—	2020.—
Osobje obeh spolov z 2 ali več osebami, dobi 26 lir dnevno za, delavce, ali 650 lir za uradnike.
Ti pogoji veljajo za Trst, Tržič in Milje. Za druge občino se doklade zmanjšajo za 20%.
Doklade se priznajo samo za resnični delovni čas, ter so'zato deljive tudi na ure, v razmerju 8 ur dnevno, ali 206 delovnih ur mesečno (26 dni po 8 ur).
Draginjske doklade ne smatramo kot sestavni del plače ter se zato od nje ne odbijajo socialne ali zavarovalne dajatve. Doklada pa se prizna:
1.	ob	priliki	letnega dopusta.
2.	ob	priliki	poročnega dopusta,
3.	ob	priliki	prazničnega dopusta	(izred-
nega),
4.	ob priliki 4 priznanih narodnih praznikov,
5.	prizna se v višini 50% pri obračunavanju božične nagrade in 13. plače, toda le v iznosu resnično objavljenega dela;
6.	ob priliki bolniškega dopusta in nosečnosti v iznosu 30% od 4.-10. dnevne odsotnosti in 50% za nadaljni čas po pogc
priznanih v mezdnih sporazumih;
7,	ob priliki zamenjave drugega nameščenca za račun določenega nameščenca.
8.	v primeru kratkih odsotnosti iz navedenih pod točko2. in zaradi katerih podjetje priznava redne plače.
Draginjska doklada ni stalna marveč se menja, v kolikor se menjajo življenjski po goji, ki jili ugotovi tržaški urad za cene življenjskih potrebščin; menja se vsake tri mesece na gornji osnovi.
Prvi obračun se bo izvršil La aprila . 1946 na osnovi cen od 1. februarja 1946. Veljavnost bo od 1. aprila do 30. junija 1946. Indeks cen se bo smatral kot 100, a ta osnova ostane tudi v nadalje.
Na osnovi tega indeksa se bodo priznavali tudi sledeči koeficijenti:
a)	za družinske poglavarje obeh spolov in za moške delavce izpod 20 let starosti ;— koef. 2.
b)	za delavce nad 20 let starosti — koef. 1.75.
Veljavnost sporazuma teče od 1. februarja 1946 in traja šest mesecev ali tudi več; če šene bo zamenjal z novim iste vrste.
13. tekočega meseca je bil podpisan v Trstu mezdni sporazum med pekovskimi delavci in delodajalci. Sporazum določa:
1.	Delavcem pri mešenju in pečenju s strokovnim znanjem se določa dnevna plača 201.60 Lir.
2.	Navadnim pomožnim delavcem 182.40 L.
3.	Vajenci dobijo:
I.	leto 30% od plače strokovnega delavca
II.	leto 45% od plače strokovnega delavca
III.	leto 60% od plače strokovneka delavca Te plače veljajo za Trst, Tržič in Milje.
V pokrajini veljajo iste plače po 5% odbitku.
Plačam se doda tudi draginjska doklada po sledeči razpredelnici:
a)	poročenim ki vzdržujejo eno dnevno
osebo- ....................... L. 170.—
b)	samskim nad 20 let starosti . , » 148.80
c)	moškim med 18-20 letom . . * » 119.—
d)	moškim med 16-19 etom ...»	.77.60
Mezdni sporazum pekovskih delavcev
e)	moškim pod 16 letom . . , »	42.40
Moški, ki vzdržujejo dve ali več oseb, imajo pravico na doklado 26 lir dnevno. Te doklade veljajo le za Trst, Tržič in Milje. Za ostale kraje se doklade znižajo za 20%.
Pri obračunavanju božične nagrade in trinajste plače, se upošteva samo polovica zneska draginjske doklade.
V slučaju bolezni, ali nesreče pri delu, mora delodajalec plačati delavcu 30% dra-ginjske doklade v slučaju 4-10 dni odsotnosti z dela, a 50% če delavec izostane nad
10 dni rok trajanja se mora Se določiti.
V	slučaju dela ob praznikih ah dnevih, ki so določeni za odmor, se prizna povišek od 50%.
V	slučaju da ni električnega toka in da morajo delavci mesiti kruli z rokami, se plača -10% več, kot je določeno po razpredelnici. To velja tudi za pekarne, ki nimajo strojev za mešenje.
V	pekarnah, ki nimajo nad 4 delavce, se ne morejo sprejeti vajenci.
Za proizvodnjo nad normalo se plača 350 Ur za 100 kg umešene moke.
MEZDNA RAZPREDELNICA PEKOVSKIH DELAVCEV
VELJAVNA OD 1. FEBRUARJA 1946,
KATEGORIJA	OSNOVNA PLAČA " za 1 dan ' za 6 dni		Plačilo za 7. delovni dan	Nadprodukcija za:	Kruhki c d 50 gr po komadu cent.	.Male pekarne z ročnim mešenjem 10°/0 poviška
	Lir:	Lir:	Lir:	1 q |	1 kg		
Strokovni delavec, ki skrbi za dve ali več oseb	396,60	2379,60	594,90	350,—	3,50	49,57	436,26
Strokovni delavec - družinski poglavar nad 20 let	371,60	2229,60	557,40	n	n	46,42	408,76
Strokovni delavec • samec nad 20 let	354,40	2126,40	531,60	»	n	44,27	389,84
Usposobljeni delavec - druž. pogl., ki vzdržuje 2 ali več os.	377,40	2264,40	566,10	n	»	47,17	415,14
Usposoblieni delavec - družinski poglavar nad 20 let	352,40	2114,40	528,60	n	»	44,05	387,64
Usposobljeni delavec - samec nad 20 let	335,20	2011,20	502,80	n	v	41,90	368,72
Usposobljeni delavec - samec izpod 20 let	301,60	1809,60	452,40	» »	37,70	331,76
Pripomba: Delovni dan odgovarja 120 kg umešene moke peciva po			150 gr ali 800 kosov peciva po		0 gr.	
Dosežen je mezdni sporazum za kmečke delavce tržaške pokrajine
V Trstu je bil sklenjen S. marca 1946. mezdni sporazum kmečkih delavcev trza« ško pokrajine ki stopi v veljavo 1. marca 1946. Sporazum je bi! sklenjen med zastopniki delodajalcev in delavcev pri Uradu za delo pri ZVU. Stranke si pridržujejo pra vico da sporazum vključijo v novo kolektivno pogodbo za poljske delavce in najemnike ki ga bodo izdelale pozneje.
Člen 1.
Definicija kategorij zainteresiranih pri sporazumu
Ta sporazum se tiče poljskih delavcev tržaške pokrajine t. j. onih delavcev obeh spolov, ki sp čaposieni pij raznih kmečkih gospodarstvih v pokrajini. Z ozirom na dobo zaposlitve, se delavci delijo na sledeči način:
dnevničarji — to so delavci najeti vsak dan posebej in brez obveze glede zaposlitve, ki so plačani na uro: napol sialni — to so delavci najeti vsak dan posebej in plačani na uro z obojestransko obvezo, da bodo delali letno najmanj 200 dni;
stalni — to so delavci najeti vsak dati posebej in plačani na uro, imajo stanovanje na posestvu in so obojestransko obvezani za celoletno delo;
stalni dnevničarji — to so delavci najeti za celo leto in z mesečno plačo.
Člen 2.
Plačilni pogpji
Plačilni pogoji se določajo v denarju z dodatki v naturi, a) Plače v denarju: (glej tabelo!)
ZVIŠANJE TARIF ZA TRŽAŠKO, TRŽIŠKO IN MII.JSKO OBČINO
Za delavce zaposlene na kmetijah v tržaški, tržiški in miljski občini, se začasna draginjska doklada zviša za 20% a osnovna plača za 5%.
b) Dodatki v naturi:
dnevničarjem in napol stalnim delavcem mora dati delodajalec za vsak delovni dan sledeče količine po določenih dobah:
L aprila — 31. julija ... 1 kg pšenice 1, avgusta — 30. novembra 2 kg koruze 1. avgusta — 30. novembra 0.06 kg fižola 1. junija — 30. sept. . . 1 kg krompirja Razen tega dobo delavci, družinski po glavarji, za vsakega družinskega člana, ki ga vzdržujejo (izključeni so (lani sposobni..-za delo) 40% poviška na zgoraj omenjene ! dodatke. Te proizvode delodajalci odstopijo I delavcem po cenah, ki so določene za ob-! vezno oddajo ali po srednji ceni na debelo, ! veljavni v občini, kjer se neha,ja posestvo, j Upošteva se cena teh pridelkov, ki velja j prve dni zgoraj omenjenih delovnih dob.
Kmečka gospodarstva lahko zamenjajo ; pridelke, ki so navedeni v razpredelnici, vendar mora ostati sorazmerje isto. To velja. le tedaj, ko obstoji potreba, in se doka- j že, da pri tem ni nobene špekulacije.
Stalnim delavcem in stalnim dnevničar- j jem mora dati delodajalec omenjene pri- j delke v dovoljni količini za prehrano nji- j hovih družin in za krmitev malih živali, kolikor jih je podpisano v sedanjih pogodbah. Cene morajo ostati iste. kakor je določeno zgoraj.
Stalno plačanim volarjem in kravarjem mora dati gospodar brezplačno tudi 30 litrov mleka in 250 kg drv mesečno. Delodajalec jim mora tudi dati stanovanje zanje in družine, uporabo kurnika, svinjaka in vrta. V slučaju, da to ni mogoče, mora
Kategorija	Tarifa na uro odn, na mesec	Drag. doklada na uro odn. na mesec	Skupno plačilo na uro odnosno na mesec
I. Specializirani obrtniki, sadjerejci, vrtnarji itd.			
Pomožno osobje	25.50	12.-	37.50
napol stalno osobje	22.95	12.—	34.95
stalno osobje	20.65	12,—	34.95
stalni dnevničarji	4.297.—	2.496.—	6.793.—
2. Čuvaji, rokodelci, traktoristi, šoferji itd. I. razreda			
Pomožno osobje	23.40	11 50	34.90
napol stalno osobje	21.05	11.50	32.55
stalne osobie	18.95	11.50	30.45
stalni dnevničarji	3.943 —	2.392.-	0.335.—
3. Obrtniki, traktoristi šoferji itd. II. razreda			
Pomožno osobje	21.25	11,—	32.25
napo! stalno osobje	19.15	11,—	: 10.15
stalne osobie	1720	11 —	28.20
stalni dnevničarji	3.581.-	2.288.—	5.869.—
L Volarji in kravarji			
Pomožno osobje	19.15	IU.oO	Zh.tio
napol stalno osobje	17.25	10.50	27.75
stalno osobie	15.50	10.50	26,—
stalni dnevničarji	2.500.—	1.600.—	4.100,—
5. Moški težaki 18 — 55 let			
Pomožno osobje	17,—	10,—	^ t.		
napol stalno osobje	15.30	10.—	25.30
stalno osobje	13.80	10.—	23.80
stalni dnevničarji	2.864,-	2.080.—	4.944.—
6. Moški težaki 16—17 let			
Pomožno osobie	13.60	8.—	21.00
naool stalno osobje	12.25	8.—	20.25
stalno osobie	11.05	8.—	19.0:)
7. Ženski težaki 17 — 55 let			
Pomožno osobie	11.90	<•—	18.9U
napol <ta!no osobje	10.70	7.—	17.70
stalno osobje	9.65	7.—	16.65
8. Otroci 14 — 15 let in možje čez 65 let			
Pomožno osobje	10.20	6.—	16.20
napol stalno osobje	9.20	6.—	15.20
stalno osobje	8.30	6.—	14.30
9. Žene pod 17 in oad 55 let			
Pomožno osobje	9.35	5.50	14.85
stalne osobje	8.40	5.50	13.90
stalni dnevničarji	7.60	5.50	13.10
dati delodajalec odškodnino v denarju, ki znaša 5% osnovne plače za stanovanje, 3% za kurnik in svinjak in 3% za vrt.
Člen 3.
Posebna dela
Za spodaj omenjena dela, pri katerih ja potreben izredni napor, se morajo dodati osnovnim mezdam poviški za vsako uro takega dela kot sledi:
1)	za ročno škropljenje trt in sadnega drevja ter za raztresanje kaciocianamida 20%;
2)	za kopanje in čiščenje kanalov v blatu
ali vodi, za. ročno košen,je in žetev ter za mehanično mlatenje - -	30%;
3)	za žetev s koso ali srpom ter za težka
dela v skladiščih . .	40%:
4)	za ročno mlatenje . . . 50%.
Člen 4.
Nadure in praznično delo
Pri izrednih in prazničnih delih se osnovna plača poviša, tako kakor tudi dodatki za posebna dela (ne poviša se začasna draginjska doklada):
za prvi dve naduri . .	25%;
za naslednje tri nadure (več jih ni dovoljeno) .	. 45%:
za osem ur prazničnega dela (več jih ni dovoljeno) 40%.
Za normalni delovni čas se smatra:
V novembru, decembru, januarju, februarju — 7 ur;
v marcu, aprilu, septembru, oktobru —« 8 ur;
v maju, juniju, juliju, avgustu — 9 ur.
Člen 5.
Če obavljajo žene moško delo z istim uspehom, dobijo tudi isto plačo kot moški.
Člen 6
Začasna draginjska doklada, plačana na uro pomožnim, napolslalnim in stalnim delavcem, kakor tudi dnevničarjem. se doseže z delitvijo mesečne plače na 208, ter se doda tudi praznično delo, toda brez poviška. Draginjska doklada v ndbenem oziru ne predstavlja sestavnega dela plače ter zato ne pride v poštev pri socialnih in drugih dajatvah.
Člen 7.
Do podpisa kolektivne pogodbe, ki se že pripravlja, veljajo določbe iz kolektivne, pogodbe od 8. novembra 1939., v kolikor ne bi bile vključene v ta sporazum.
Člen 8.
Sporazum stopa v veljavo 19. marca 1946. in traja do 30. novembra 1946. Če se ne prekliče vsaj 1 mesec pred iztekom roka, se bo avtomatično smatral za obnovljenega
Draginjska doklada se bo menjala na zahtevo tudi enega samega podpisnika^ y primeru, da se menja gospodarski položaj, s čimer bi bili oškodovani kmečki delavci v primeru z delavci ostalih strok.
Sindikalne vesti
V zvezi z zaključkom 8. arkega siiuli-; kalnega kongresa, se je vršil na stadionu j »Panzineakosi velik miting atenskega in j pirejskega delovnega ljudstva.
Udeleženci so navdušeno vzklikali in zahtevali:	»Neodvisnost«, »Naj Angleži
gredo!«
Na mitingu je bil sprejet proglas, ki poziva vse grške delavce, naj se borijo za kruh, demokracijo, neodvisnost ter naj bojkotirajo volilno komedijo, ki se sedaj pripravlja.
V imenu holandskega delovnega ljudstva je bila poslana s sestanka predstavnikov stroovnih zvez vladi brzojavka, ki odločno protestira prot usmrtitvi borcev za svobodo v Španiji. Delavci zahtevajo, da prekine holandska vlada vse trgovske in diplomatske odnose s Španijo. Istočasno je strokov-
na zveza pozvala holandske transportne delavce in mornarje, da onemogočijo plovbo ladij v Španijo.
Stavkovno gibanje v Grčiji
Delavci atenske in pirejske električne centrale so stopi,i v stavko. Stavko smatrajo nekateri kot grožnjo, kakor tudi kot protest proti odločitvi vlade, da bo uporabila vojake in mornarje, da bi prevzeli javne naprave, v katerih je izbruhnila stavka. Mornarji, ki so bili v stalni pripravljenosti niso mogli do sedaj preskrbeti mesta z električnim tokom.
Uslužbenci državne telefonske in telegrafske družbe grozijo, da se bodo priključili stavki. Pristaniški delavci so zagrozili, da ne bodo razkladali ladij z živili, ki jih Grčija nujno potrebuje. Tudi tiskarski delavci so zagrozili, da bodo stopili v stavko in preprečili izdajanje listov, kar bi ustvarilo nove ovire za volitve dne 31. marca.
Mezdni sporazum kinematografskega osobja
Dne 16. t. m. je bil. podpisan v Trstu mezdni sporazum za osobje kino-industri.je Omenjeni sporazum so jtodpisali. Zveza industrijcev. Julijski in Enotni sindikati. Mezde so določene posebej za lokale prvo t. j. 19 tržaških kino gledališč, spadajo v kategorijo gledališč prvega reda.
Mezde strokovnemu osobju za lokale prvega reda se gibljejo od minimalnih 18.o0 lir na uro do-25.— lir Mezde osobja lokalov drugega reda znašajo 16.50 lir do 21. lir na uro. Pomožno osobje nameščeno v gledališčih prvega reda prejema plače od 12._ do 17,— lir na uro. Pomožno osobje v lokalih drugega reda pa prejema- plačo od 10.— hr do 14.50 lir na uro
Čuvaji s stanovanjem in delovnim tednom od 00 ur prejemajo tedensko 1200 lir.
Navedene mezde veliajo za Prst, Tržič in Milje V ostalih kraiih sc mezde znižajo za 5%, Vsi boljši mezdni pogoji ostanejo v veljavi, ker sklenjeni sporazum vsebuje le določila o minimalnih mezdah.
Delavci, mlajši od 2° let. ki niso vajenci, prejemajo:
a)	do 16.	leta	60%
b)	do 20.	leta	86%
od plač. ki jih dobiva osobje grupe pri kateri dela.
Vajenci pa dobivajo:
1.	leto	20%
2,	leto	80%
•	3. leto	/,5%
4.	leto	60%
od plače kvalificiranih delavcev. .
Normalni delovni čas je določen na 8 ur dnevno, oziroma tedensko 48 ur. V tem času je zapopadeno dnevno pol ure za obed, oziroma večerjo. -•
Borba za demokracijo
Izvoljeni akcijski odbor je pričel z delom
V nedeljo zjutraj so se na sedežu AS1ŽZ nato prizadevanje stavkovnega odbora, da zbrali predstavniki vseh demokratičnih j ljudstvu pravilno osvetli ves" potek dogod-,protifašističnih množičnih organizacij, da ; kev spričo raznih poizkusov reakcije, da do« izvolijo akcijski odbor, ki naj nadaljuje in i godke prikaže v napačni luči. i vodi borbo proti domači in mednarodni re | Ker se borba proti trajnim izpadom in akeji, katera vedno bolj odkrito in izzivalno ' napadom domače in mednarodne reakcija nastopa proti ljudstvu in njegovim demo- j neizprosno nadaljuje, je potrebno, da se iz. kratičnim ustanovam.	j voli odbor, ki naj to borbo vodi in pravilu«
Vsi zbrani so z enominutnim molkom po- i usmerja. Skupščina je sprejela poročilo častili spomin škedenjskih žrtev, nakar so z odobravanjeki in izrekla stavkovnem^ izvolili predsednika skupščine.	; odboru pohvalo.
Izvoljeni predsednik Ferlan Je poudaril, 1 Soglasno so nato izvolili akcijski odbor da bo naloga novega odbora silno važna petnajstih članov, ki so: Luxa, Morana, in kočljiva z ozirom na današnji položaj. Laurenti. Štoka, De Stradi, Solieri, Norma Tov. Marino je podal poročilo stavkov- Cominotti, Comici. Janez, Semilli. Mrak, nega odbora o stavki in o vzrokih, ki so Pastrovicchio, Vatta, Malalan in Mercina do nje dovedli.	Temu odboru se doda jio en predstavnik za
Govoril je o dolgi vrsti provokacij reak- Tržič, Gorico in Milje, cije, ki so dosegle višek s škedenjskim Pri zadnji točki dnevnega reda je tovariš pokoljem. Spričo nezaslišanega zločina je Mrak govoril o konkretnih nalogah novo v ljudstvu zavrelo. To živčno stanje glo- izvoljenega odbor:;. Domača in tuja reakci-boko užaljenega ljudstva so skušali izrabiti ja, ki se že deset mesecev zaman besno za-j številni elementi, ,ki so ljudstvo ščuvali k | sanjata ob strnjeni in neomajni jez demo-j nepremišljenim dejanjem. Zato se je po- j kratičnih množic, zadnje čase ne štedita j kazala potreba, da se takoj sestavi odbor, j svojih sil in sredstev. Za vsako ceno Skuki naj pravilno usmeri zadržanje ogorčenih ; sata izzvati nemire, ki naj bi jih nato iz-ljudskih množic, kajti reakcija si je za ; koristili za izvedbo svojih' načrtov v našo vsako ceno želela novih incidentov, ki naj j škodo. Italijansko in slovansko ljudstvo pa bi pripomogli k uresničenju njenih jiodlih j bo v bratskem sodelovanju odločno in di-načrtov, to je povzročiti intervencijo d m- j sciplinirano odgovorilo na sleherni tak po-gih sil vreči vso odgovornost na ljudske izkus.
množice.	j po dolgem in izčrpnem razpravljanju je
Tov. Marino je nato poročal o poteki) skupščina izglasovala' sledeči proglas na razgovorov s predstavniki ZVU. Poudaril je ! prebivalstvo:
Stavkovni odbor, ki se je ustanovil takoj po zločinskem pokolju v Skednju, je na skupščini predstavnikov vseh mestnih in pokrajinskih protifašističnih organizacij podal poročilo o izvršenem delu in poudaril, da je za nadaljevanje borbe potrebno sodelovanje vseh protifašističnih organizacij in vseh poštenih ljudi. V ta namen je odbor vrnil mandat skupščini in jo pozval, naj izvoli nov odbor, ki naj predstavlja vse prebivalstvo.
Izvoljen je bil nato akcijski odbor 15 članov z nalogo, da nadaljuje borbo, ki jo je
začel in vodil stavkovni odbor.
Akcijski odbor si zastavlja sledeče naloge:
1.	) Preučiti in uporabiti najbolj primerna sredstva, da se prepreči sleherni manever reakcije, ki bi imel namen Izzivati tukajšnje mirno prebivalstvo in preprečiti svobodno izražanje ljudske volje.
2.	) Voditi borbo za obrambo ljudstva proti napadom domače in mednarodne reakcije, ki stremijo za tem, da bi razdvojili ljudstvo, katero živi v teh krajih, združeno v bratski borbi in v mini po dolgih letih vojne ob strani zaveznikov. Braniti italijansko-slo-vansko bratstvo, ki je neizogibni pogoj za mirni razvoj in za gospodarsko blagostanje, je dolžnost vsakega poštenega človeka.
3.	) Še nadalje do podrobnosti skrbeti za pomoč, ki se nudi žrtvam te borbe.
MEŠČANI!
Pozivamo vse organizacije, ki so zastopane na volivni skupščini, da napnejo vse sile in da nudijo vsestransko pomoč akcijskemu odboru. Pozivamo vse odkrite demokrata in zadevne politične organizacije, da se pridružijo tej borbi.
V tem hipu, ko se bije odločilni boj za ohranitev miru v naši deželi, za spoštovanje svobodnega Jizražanja ljudske volje, za dosego gospodarskega blagostanja in za uresničenje narodnostnih pravic, ne sme nihče stati ob strani
Dogodki zadnjih dn1, ki so dosegli višek v veličastni manifestaciji, s katero je prišla jasno do zraza volja tukajšnjega prebivalstva, dokazujejo, da imajo ljudske množice eno samo možno pot: pot združitve, strnjenosti, borbenosti, discipline.
Živela borba ljudskih množic za mir, za njihovo gospodarsko in narodno bodočnost!
Živelo italijansko-slovansko bratstvo!
Smrt fašizmu — svobodo narodom!
AKCIJSKI ODBOR
Akcijski odbor ima začasni sedež v ulici F. Filzi 17, 1., tel. 59-071 (Sedež ASIŽZ). Uradne ure so od 16. do 19. ure.
Odmev stavke
Naši kmetje in stavka
Vedno povdarjamo, kako je poirt-inia sA-lularnost in sodelovanje'kmečki d :n mesi-nih delavcev. To se povdarja povsod, ne samo pri nas O tem so govorili vedno tudi naši predniki. Delavci so vedno gledali na kmete, kot na tiste, ki jim skušalo prodali čim draže svoje pridelke in ki za njihove težave nimajo nobenega razumevanja. Kmetje so gledadi na cestne delavce kot na pol-gospodo, ki ne raz me kmečkih težav, ki so bile vedno ogromne.
Trpeli pa so i eni i drugi. Delavci so malo zaslužili, kmetje so se dušili v dolgovih in premoženja so jim propadala.
Borba jih je zedinila. Ko sta skupaj stopila v borbo, kmet in delavec, v odnosih izmenjala misli; spoznala sta medsebojne težave, cenila sta in dobro ocenila žrtve enega in drugega.
Borba je prenehala in oba sta šla na svoje delo, vsak v svoje nove težave. Mislimo tu pred vsem na naše delavstvo v pasu A. Kmet se bori za svoja gmotna izboljšanja ravno tako, kot mestni delavec; 'oba skupaj pa nadaljujeta isto borbo, kot za časa vojne — za ljudsko oblast.
imamo pa z druge strani reakcionarne sile, ki skušajo oživeti stare mržnje med e-nim in drugim, da bi laže obvladali oba. Ali tj poskusi danes ne uspevajo več. Kot jeklo je čvrsto, ne samo italjjansko-sloven-sko bratstvo, marveč tudi bratstvo mesta in
vasi.	, i
Ob priliki poslednje stavke, ki jo je povzročila zločinska fašistična Civilna policija, smo mogli videti to bratstvo v dejanju. V
samem Trstu- smd videli na pogrebu in manifestacij periferijske mandrijarje, vrtnarje in kmete ramo ob rami na mogočni povorki, z enakimi zastavami. Vence so prinesle delegacije s Krasa, Vipavskega Goriškega itd. Vsa kmečka duša je bila vpletena v njih. Bol,, ogorčenje in obsodbo so oznanjali ti venci. Istočasno pa so pome-nili ljubezen in razumevanje za njihove tovariše, mestne delavce, žrtve skupnega neprijatelja.
Ali razen tega simboličnega znaka ljubezni in bratstva delavcev in kmetov, je bilo videti še več.
Kmetje so nosili in vozili, celo polne kamione hrane, in tudi drugih potrebščin svoj hrt tovarišem v mesto. Skromno, pri-rodno, kot samo po sebi umevno; tako ganljivo je biJo dejanje kmeta ki je prinesel v odbor nekaj kr.rnpirja, fižola ali drugega, da bi ga človek objel — vsakega posebej. In bilo jih je mnogo, ki so nosili. Koliko kmečkih src je bilo danih v takem polnem kamionu hrane! Niti slišati niso hotel, dai bi se jim kdo na odboru zahvalil:
«Saj smo enotni, saj hočemo vendar vsi er.j in isto; za skupne cilje dajemo vse, prav tako mi kmetje, kot vi tovariši industrijski delavci* 1 je dejal skromno kmeti-!'ček»iz okolice in odšel.
Prišel je drugi, tretji, prihajalo jih je nešteto. Vedno znova je vpraševal šofer kamiona:	»Kam naj spravimo to naše
«skromno» darilo?*
»Skromno«, je pravil, a kamion je bil poln živeža.
Še o obnovi
Zavezniška vojaška uprava je izdala že niz raznih uredb o obnovi porušenih ali v vojni poškodovanih stavb.
S splošnim ukazom št. 14 od 11. IX. 1945.,
ki se nanaša na stavbe poškodovane zaradi vojne, se določa o nujnem popravilu stanovanjskih zgradb tam, kjer so ljudje brez vsakega stanovanja.
Ta ukaz izrecno omenja, da bodo ostala dala obnove in popravila hiš, porušenih od nemških čet v boju s partizani, določena z
nadaljnimi ukazi in navodili.
Ker so določbe tega ukaza zelo važne, prinašamo glavne točke, ki bodo vsekakor zanimale vse naše poškodovance.
Ukaz določa, nas se ustanovi v vsaki občini, kjer je omembno število poškodovanih zgradb, odbor za njihovo ponovno zgradi-tev.
Lastniki nepremičnine, ki želijo, da se njihovi domovi popravijo, oziroma na novo zgradijo, in da se jim prizna podpora ali pomoč, ki jo predvideva ta zakon, bodo morali na svoje stroške predložiti prošnjo tehničnemu uradu (Genio civile) potom Krajevnega odbora, priložiti morajo predpisane priloge. Te prošnje pošlje odbor tehničnemu zavodu po predhodnih ugotovitvai. s potrebnimi podatki in svojim mnenjem. Tehnični zavod pošlje končno te prošnje oddelku za javna dela pri ZVU, s svojo pripombo.
Ce ZVU odobri to prošnjo, prizna oškodovancu preko tehničnega zavoda, sledečo podporo:
k stroškom odobrenega načrta bo prispevala ZVU 50% toda le do naj višjega zneska 150.000 lir. Ta podpora se priznava za skupno vsoto potrebno za popravilo zgradbe. Ni dovoljeno niti povečati, niti izboljšati stavbe, temveč popraviti toliko, samo kolikor je potrebno za zasilno stanovanje.
Vsako poslopje in vsako stanovanje pred stavlja posebno enoto, kateri pripadajo vsi stroški za popravilo in pravica na podporo. Podporo bo izplačala ZVU snikom grad-bo po predložitvi potrdila tehničnega zavoda (Genio Civile), da je bilo delo izvršeno; izplačala pa jo bo z zgoraj omenjeno omejitvijo, t. j. 50% do najvišjega zneska 150.000 lir.
Ce se lastnik nepremičnine ne bi pokoraval pogojem in navodilom ZVU, ali tehničnega zavoda, se mu podpora tudi lahko odkloni.
Lastnik more prositi mesto denarne podpore tudi dobavo materijala in delovne moči, db višine določene podpore. Cc pa bo dal lastnik na razpolago lastni materija! ali delovno moč, bo cena tega doprinosa vračunana v skupni znesek stroškov tem mu bo priznala v mejah doloCene podpore.
Lastniki, ki bi se odločili za popravilo zgradbo po navodilih uredbe ZVU, t j. lastniki, koterim bo ZVU odr ila posojilo ali podporo, se sinejo obrniti za posojilo na vsak 'denarni zavod. Vknjižba lega posojila bo imela prednost pred vsakim drugim posojilom tudi pred prisilnim terjatva-m, in sicer v višini skupne vsote stroškov za popravilo v vojni povzročene škode.
K; .v je lastnina nedelj K a in je bila podpora dvignjena na vso zgradbo, bo šlo tudi posojilo , na breme vseh lastnikov, tudi če kateri izmed njih ne bi sodeloval pri poso jilni pogodbi.
Splošni ukaz št. 27 od 28. novembra 1945
določa, da ima vsak odbor tehničnega zavoda (Genio Civile) pooblastilo, da lahko prične s popravilom vsake hiše poškodovane v vojni, tudi če na to ne pristane njen lastnik. Vedar bo lastnik obvezan na delno plavanje stroškov. Tu gre za stanovanjske hiše v krajih, kjer je veliko število ljudi brez krova. Po končanih popravilih bo ZVU zaračunala lastniku 50% stroškov. Lastnik lahko plača stroške takoj, ali v štiridesetih enakih polletnih obrokih z obrestmi, ki jih določa tozadevni zakon, ki je bil v veljavi 8. septembra 1943.
Glede obnove stavb, porušenih ali poškodovanih od nacifašistov, do danes še ni bil izdan noben uradni odlok. Pač pa ZVU obravnava obnovo takih stavb povsem drugače. Iz ponovnih izjav in dejanskih ukrepov ZVU in okrajnih guvernerjev, moremo ugotoviti sl '-ve:
U je zagotovila, da bo obnovila brezplačno te stavbe zaenkrat le tam, kjer je bilo poškodovanih več kot 25 stavb. Ker bi (o morala biti zasilna obnova, se bodo popravljale le manj poškodovane zgradbe in samo tiste, ki služijo za stanovanja. Izgloda, da se bo pričela vršiti obnova v skupinah po 20 hiš na ta način, da bi lahko stanovalo v obnovljeni hiši tudi več družin. ZVU bo oddala potom tehničnega zavoda obnovitvena dela podjetjem, ki se bodo prijavila za licitacijo. Hiše, ki so jih obnovili sami lastniki od začetka* anglo-ameriške -o-kupaeij® do 14. septembra 1915, dobijo povrnjene vse stroške, če predložijo prošnjo ZVU preko tehničnega zavoda, z načrtom in izvirnimi računi za nabavljeni materija!, delo itd. Ce lastnik želi obnoviti svojo hišo sam, mora predložiti prošnjo, načrt in proračun. Ce mu ZVU prizna vse to, mu bo povrnila 30% stroškov po dovršenih delili. ZVU zagotavlja, da ti stroški ne gredo v breme lastnika. Da bi pričeli z deli, je potrebna uradna ugotovitev, da je škoda povzročena od nacifašistov.
Do danes je ZVU pričela z delom obnove v Mirnu, na žagi, v Stanovišču na Kobariškem. Te dni je bilo določeno za obnovo 20 hiš v Rihemberku, Komnu (z nekai hišami v Malem Dolu) in v Mirnu. Na tržaškem pa so bili predloženi načrti in proračuni za vas Mavhinjel
Za enkrat ne bodo obnavljali gospodarskih poslopij.
Stavkovno gibanic
V	Jamaipuru v Bennaliji ja priCelo stavkali, kakor poročajo' iz Kalkute, 15 tisoč železniških delavcev zaradi skrčenih, živilskih obrokov.
Enotni sindikati pristaniških delavcev v Buenos Airesu so sklenili v znak protesta proti fašističnemu terorju v Španiji, pozvati vse delavce, ki nakladajo in razkladajo španskke ladje, da prestanejo ? delom.
V	Mexico Sitp-M je izbruhnila stavka delavcev iri nameščencev telefonske družbe, ker niso dobili zahtevanega povišanja plač. Prekinjene so telefonske zveze po mestu in okolici.
Namesto ukinjenih radijskih predavani
O obnovi
tržaškega pristanišča
.Ce. govorimo o tržaškem pristanišču, mislimo pri tem na ves tržaški zaliv. Pod ta pojem spada nova prosta luka, stara prosta luka, razkladalna obala za les v Skednju ter LIoyd-ova ladjedelnica.
K vsemu temu spadajo tudi dragoceni valolomi, ki so stali obilo truda nam delavce in v katerih so investirane ogromne vrednosti.
Vse to imenujemo navadno »Splošna skladišva«, kar pa nikakor ne odgovarja resničnim namenom tega kompleksa, marveč je to ime ostalo že od preteklega veka.
Ti kompleksi so plod tržaškega dela in znoja zadnjih 200 let. K njim spadajo pomoli in pristani, valolomi, hangarji in skladišča za dolgotrajno vskladiščenje blaga, skladišče za pretovarjanje, železniške naprave. vse pomožne naprave modernega pristanišča kot: električne in hidravlične naprave z lastnimi centralami, ploveči žerjavi. orodje, pogonski stroji, delavnice, uradi itd.
Vse to predstavlja ogromno vrednost katero se da le težko oceniti. Vendar Fe pomislimi?, da so samo valolomi veljali svoj čas okoli 60 milijonov' zlatih kron lahko zaključimo, da velja danes vse skupaj čez 100 milijard lir. Največji del tega komplek-
j sa je bil zgrajen do 1U14. leta V zadnjih ; 26 letih je bilo zgrajeno le malo. Vredno je i omeniti le moderni silos na šestem pomolu in k njemu pripadajoče naprave.
Ce površno'pogledamo na tržaško pristanišče. nam ne izgloda toliko poškodovano kot je v resnici. Bombardiranja iz 1943. leta .posebno pa iz 1944., sta ga tako močit., poškodovala, da bo potrebno mnogo truda in dobre volje, predno se popravi. Zlasn potrebujemo boljšo upravo od sedanje, ki zna le obljubljati. Jugoslavija, ki je pri tem zelo zainteresirana, bodisi zaradi svojih, kakor tudi vseh ndtreb zaledja, bn spo-j sobna oživeti ves tržaški promet in izvesti uspešno obnovo. S svojo demokratično ureditvijo socialnih in delovnih pogojev bo znala zadostiti vsem ootrebnm delavstva in splošnim potrebam gospodarstva Tudi delavci. ki danes tako odločno zahtevalo pri-ključitev k FLR Jog-ulavili. bodo omeli prijeti «e resnega dela in premagati vse tehnične ovire ki bodo nva-da nastale vsleo nomanjkania materiala in stroie.v.
škoda' povzročena v vojni je ogromna. Nekatera skladišče sn popolnoma uničena, druga le deloma. Velika škoda je povzročena železniškim napravam. Na modernem silosu, ki zamore letno natovoriti oziroma
«Veiika je duša našega kmeta, močno je | naše bratstvoI Ne, bodo nas strli!* je vzklik- j nil robat težak iz pristanišča.
«In še se upajo govoriti nekateri o vprašanju povezave mesta z zaledjem, še vedno skušajo filozofirati o teh »problemih*. Marje potrebno še kaj, da bi dokazali to dejstvo, ki je tudi danes ponovno dokazano«? jo vzkliknil uradnik.
V Skednju so delavske družine oslale po tri dni brez jela. Sploh niso kuhali, že dva dni pred zločinom; kajti že dva dni prej so prihajali fašistični policaji izzivat in strašit ljudstvo. Se otroci niso vprašali no kruhu. Vsi so videli le svoje ogrožene zastave.
A naši kmetje so za to izvedeli in jim poslali hrane, da bodo laže vztrajali na braniku svobode. S tem so dokazali, da bratstvo kmeta in delavca, Slovenca in Italijana, ni le na papirju, marveč predvsem v srcih.
Živelo bratstvo kmeta in delavca'
Zjvelo italijansko-slovensko bratstvo 1
Kdo bo plačal naročene načrte?
Naši podjetniH so 16. I. tekočega leta predložili anglo-ameriški vojaški upravi proračun za obnovo Mavhnj v znesku 32 miljonov lir. Due 25. I. tekočega leta pa je bil predložen načrt za delno obnovo Rihen-berga v proračunskem iznosu 17 miljonov lir.
O tem smo že pisali v našem časopisu z dne 28. februarja tekočega leta ter pojasnili, da je oba načrta naročila anglo-ame-riška vojaška uprava, ki je zagotovila, da jih bo takoj po predložitvi plačala.
Naši podjetniki so načrte in proračune predložili anglo-ameriški vojaški upravi, ki še do danes ni zpolnila obvez danega zagotovila.
Ne moremo razumeti, zakaj ne izpolnuje anglo-ameriška vojaška uprava svojih obljub, katerih neizpolnjevanje meče zelo čudno luč na ta njihov postopek. V slučaju, da ni bilo takrat, ko so načrte naročili, potrebnih kreditov na razpolago, ne bi smeli teh načrtov naročiti in se za njihovo izplačilo obvezati. Fnančno stanje naših podjetnikov ne more biti povoljno, saj je za nami dolga doba italijanskega imperializma, ki si je med drugim zadal nalogo gospodarsko uničiti ljudstvo Slovenskega Primorja. Zato je razumljivo, da našim slovenskim podjetnikom ni vseeno, kdaj se jim izplačajo njihovi načrti, ki so zvezani s potrebnimi stroški in dragocenim delom.
Ifafto postopa ravnateljstvo CRitA-e z delavci?
Samovolja nekaterih tržaških delodajalcev je nezaslišana. Glavno ravnateljstvo C.R.D.A.-e svojih delavcev zadnjič ni izplačalo v soboto, kakor je to običajno, temveč šele v ponedeljek zvečer. To zakasnitev so motivirali češ, da radi tehničnih težkoč ne morejo pravočasno pripraviti plačilnih o-vitkov. Prav nič ni zalegla intervencija predstavnikov tovarniških odborov, kj so hoteli urazumiti ravnateljstvo.
Po brezuspešni intervenciji tajnika Enotnega sindikata kovinarjev pri Industrijski zvezi, je sindikat poslal glavnemu ravnateljstvu naslednje pismo:
»Enotni sindikat kovinarjev je zvedel za odločitev glavne direkcije GRDA, da danes 16. t. m. ne bo izplačala mezd svojim delavcem. To sovražnost je opaziti samo pri GRBA, medtem, ko bodo delavci tržaškega arzenala danes dobili redno svoje mezde. Tudi pri ILVA so delavstva izplačali mezde že v četrtek 14. t. m.
Intervencija tovarniških odborov in predstavnikov tega sindikata, da bi izplačali delavcem vsaj predujem, ni naletela na vašo odobritev, čeprav dobro veste, da to ne bi povzročilo nikakih tehničnih težkoč.
Medtem ko sindikat in delavstvo GRDA smatrajo, da ta vaša sovražnost gotovo ne bo pripomogla ustvariti in ohraniti tistih dobrih odnosov in medsebojnega razumevanja, ki si ga žele vsi delavci, protestirajo proti tem izsiljevUnim sredstvom, ki jih uporablja samo glavno ravnateljstvo GRDA, v nasprotju s tistimi zdravimi smernicami, ki bi morale urejevati odnose med delavstvom in delodajalci.
Vsi delavci jemljejo to na znanje in pribijajo, da mnogokrat, ob priliki fašističnih burk, .ki jih je naročilo ravnateljstvo, ni izplačevanje mezd utrpelo nikake zamude. Toda tedaj je gospod Cosulich nosil sijajno fašistično uniformo.«
Denarnim mogotcem, ki, so si z žulji delovnega ljudstva nagrabili bogastva in jih izrabljali, sami pa brezskrbno in v zobilju živeli, izplačevanje delavcev par dni ničesar ne pomeni — pomenijo le v slučaiu. če gre za niihov dobit ali za obre-sii: Koliko pomeni zakasnitev izplačila zaslužka. zlasti v današnfth težkih prilikah, pa vedo in občutilo delavci. Ti izžemalcf so bili pač navajeni gledati na ubogo delovno liudstvo z viška. Toda časi, ko so to mogli delati, so minuli in oespoda se bo morala navaditi na nove prilike in se vanje vživeti.
Obnova
reškega pristanišča
Predvojno zmogljivost reškega pristanišča se najlaže poda v sledečih številkah; 9000 m obrežja; 8000 m tračnic; 30 žerjavov; 2 razkladalca za žito; 39 skladišč, katerih celokupna površina je znašala 160.000 kvadratnih metrov in ki so mogla sprejeti 90.000 ton blaga; 67 dvigal v skladiščih; jako moderen park za živino (6 hlevov a 8925 kvadratnih metrov površine, ki so lahko sprejeli istočasno preko 2000 glav debele živine).
Vojna vihra je reško pristanišče spremenila v pokopališče tehničnih naprav, razrušila je vse. V zadnjem trenutku pred svojim odhodom so Nemci sadistično uničili vsa obrežja. Ogenj, ki je nastal radi eksplozij preko 80 min, je povzročil na obrežjih mnogo razpokiin, ki niso dopuščala prista-jauja in nakladanja ter razkladanja niti najmanjšim • čolnom. Po končani vojni so I bili žerjavi, tračnice, kretnice, kolodvorske ploščadi, i, t. d. vsi pokvarjeni in uničeni. Od skladišč je bilo. 9 popolnoma uničenih radi bombardiranja. Povprečna škoda ostalih skladišč se je lahko cenila na 50% v i pogledu poslopij in na 60 do 100% v pogledu oken in vrat. Hlevi so bili uničeni.
. Ob tem pogledu bi moral biti celo največji in najpogumnejši optimist pretresen in v skrbeli. Pristanišče predstavlja za Reko glavni življenjski vir. Zato je bilo neob-liodno potrebno pričeti z obnovo ter nadaljevati borbo proti žalostni zapuščini.
Obnova se je pričela. Brez sredstev, brez vnaprej določenih načrtov, brez tehničnih kadrov. Vsega je primajkovalo! Pričeli so z deli v jako obupnih prilikah v prepričanju, da bodo uspeli, ker odločnosti ni manjkalo.
Pri začetnih delih imajo največje zasluge I podjetje javnih skladišč ter odbor za mestno obnovo, vojaška uprava JA, ki je obnovitvena dela v izdatni meri podprla, po. morski Inšpektorat in inšpektorat Jugoslovanskih železnic. Prve dni maja meseca preteklega leta, so ostala javna skladišča brez vodilnih organov. Staro ravnateljstvo se je razbežalo nekaj mesecev pred koncem vojne, ravnateljstvo pa, ki mu je sledilo, je zginilo iz »zdravstvenih razlogov«. Podjetje je prevzela skupina pogumnih tovarišev. ki je imela na svoji strani vse osebje. Klasičen je bil vzgled delavcev, ki so zato, da bi se lotili obnove naprav, prinesli
V St. Petru na Krasu
pridno delajo
sivo v St. Petru sočustvuje s preganjanim ljudstvom Slovenskega Primorja in Trsta, ki se mora, čeprav je pod. angloameriško vojaško upravo, še vedno, boriti proti teroriziranju nazadnjaških sil italijanskega imperializma, ki s pomočjo civilne policije za-pira naše ^ prebivalstvo in poskuša na vse načine ustvarjati pogoje za različne konflikte. Zlasti, je močno odjeknil v St. Petru na Krasu zadnji pokolj v Skednju ter načrtno oviranje, in izzivanje ljudske volje v pogledu samoodiočitve, kar je domače prebivalstvo dokazalo s protestno manifestacijo in zborovanjem.
Enotnost Italijansko-slovenskega delovnega ljudstva in njegovo bratstvo v Slovenskem Primorju in Trstu, ni samo puhla beseda, temveč je tako trdna stvarnost, ki vodi gotovo do zaželjenega cilja, čeprav vsi reakcionarni krogi poskušajo z nesramnimi izzivanji ovirati normalni razvoj dogodkov. To enotnost in bratstvo je delovno ljudstvo naše pokrajine neštetokrat dokazalo in je tako trdno, da ga nobena sila ne more in ne bo moglia razbiti. Zato tudi z vsem zaupanjem zremo in hodimo naši boljši bodočnosti nasproti
Tovarna vezanih plošč v St. Petru na | Krasu je že v letu 1945. napravila veliko del na polju obnove. Ogromno delo se je izvršilo, čeprav je vodstvo žage,, s tovarišem mg. Hofmanom na čelu, naletelo ha velike iežkoče. Zlasli je primanjkovalo potrebnih surovin.
Takoj po osvoboditvi so delavci in nameščenci usposobili žago in tovarno za dajo. Ze maja meseca so pričeli z obratovanjem, pričeli so rezati les za našo vojsko. Kmalu nato so tudi pripravili vse potrebne Surovine in pričeli z deli v tovarni vezanih plošč. Delavci so se zavedali svojih nalog in dolžnosti. Pričeli so s prostovoljnim žaganjem lesa za naše požgane domove. Z udar-niškim delom so narezali za pogorelce: meseca julija 39.28 kubičnih metrov, avgusta 33.37 kub. m., septembra 39.16 kub ni. oktobra 45.09 kdb. m., novembra 48.57 k. m., decembra 41.55 k. m., januarja 1946. pa 38.89 k. m. februarja 25.49 in 55.77 kubičnih metrov. S lem je delavstvo dokazalo svojo zrelost in razumevanje za, vse težave današnjih dni, saj so narezali, potem ko so osposobiii žago in tovarno za obratovanje, skupno 367.17 kubičnih m. lesa za pogorelce. Vse to delo so naši zavedni delavci izvršili brezplačno in s tem dokazali sposobnost za udarniško delo in obnovo.
Predvojna produkcija je prekoračena Zabeležili pa so še večji uspeh, kajti produkcija iz leta 1945.', ki j pomenila prekoračenje predvojne produkcije, je zabeležila nadalj-no povišanje. V času od 1. VI. 1945. do 31. XII. 45. je zrezala žaga «Brenta» dnevno povprečno 14.76 kubičnih metrov, žaga «Flek» pa je v istem razdobju narezala dnevno povprečno 16.04 kub. m. Ze to je lep uspeh. Toda te številke so bile v razdobju od 1. 1. 46. da 10. Til. 46. pokora čene. Žaga «Brenta» zreže sedaj povprečno 16.(44 kub. m. na dan, žaga «Flek» pa 19.40 kub. m. Te številke so dovolj zgovorne: iz njih vidimo, da se produkcija dviga, kar je posledica razredne zavesti pri delavcih, čuta odgovornosti do skupnosti in obnove.
Delavci in nameščenci bodo delali eno nedeljo za pomoč našim delavcem v pasu A, ki so stavkali v obrambi za svoje življenjske pravice. Delavstvo in nameščen-
•2000 Siemensovih delavcev zahteva nacionalizacijo koncerna« poroča list »Oester-reichische Volkstimme« jn pjge 0 množičnem mitingu delavcev in nameščencev.
Udeleženci so izjavili, da so delavci vznemirjeni zaradi zavlačevanja nacionalizacije podjetij. Predsednik tovarniškega odbora Kressler, kj je podal poročilo na kongresu, je rekel, da so člani odbora obiskali kancelarja Viglae-ja, ki je potrdil delegaciji, da je Siemensov koncern eno izmed dvajsetih podjetij, ki bodo nacionalizirana.
Delegacija je opozorila kancelarja na težak položaj ter izjavila, da ne bodo delavci trpeli, da bi se ponovil slučaj podjetij tvrdke Ellin, ki je padla v roke finančne klike. Siemensovi delavci zahtevajo razdelitev primerne hrane v Avstriji, ureditev vprašanja mezd ter ukinitev davčnega sistema, ki je ostojbal od nastopa, hitlerjeve-ga režima.
j z doma lastno orodje za delo. Če pomislimo ' na obupen položaj mesta Reke, kakršen je tedaj bil, si lahko predstavljamo težavno nalogo mestnega odbora za obnovo, ki si je poleg obnovitvenih del v mestu nadel I tudi nalogo, da reši, kar se rešiti da, v j pristanišču, pri čemer se je poslužil raznih privatnih podjetij in deloma obnavljal elektromehanične pristaniške naprave. Jugoslovanska vojaška uprava je stalno tolmačila željo osrednje oblasti, da pomaga pri obnovi reškega pristanišča na vse možne načine in je to obnovo stalno pospeševala. Tudi pomorski inšpektorat in inšpektorat Jugoslovanskih železnic imata pri teh delih mnogo zaslug. Po zaslugi teh dveh ustanov je reško pristanišče vsaj deloma v obratu.
Z začasno popravitvijo nekaterih predelov obrežij in postavitvijo potrebnih tračnic, se je zadostilo današnjm potrebam prometa. Pri vsem tem ne smemo pozabiti sodelovanja reških privatnih podjetij.
V nasprotstvu z želiami. in domišljijo reakcionarnih krogov izven reških meja, je in ostane sporazumevanje med privatnimi podjetij in objastmi popolno. Da zmoremo pravilno oceniti to soglasje in sodelovanje, moramo poznati stvarni položaj mesta Reke, ki je zaradi zadnje vojne eno i izmed najbolj prizadetih pristanišč. Sedaj j ima pristanišče na razpolago 10 velikih, popravljenih skladišč. Obnovljenih je bilo nekaj manjših poslopij (uradov, delavnic i. t. d.). Popravljajo se hlevi, izdelujejo se načrti za obnovitvena gradbena dela. Obnovljenih je bilo 10 žerjavov, v kratkem pa bosta popravljena nadalnja dva. Začasno je bila popravljena vzhodna stran pomola Neapelj; marljivo obnavljajo bivše obrežje Rizzo. Pripravljajo se tudi drugi načrti za popravilo nabrežij. Dokaj kilometrov tračnic in mnogo vrtljivih pločnikov je bilo vzpostavljenih.
Obiskovalec, ki prispe v pristanišče, o-pazi še vedno žalostno sliko opustošenja. To stanje pa nikakor ni več tako strahotno, kot je bilo ob koncu vojne. Med ruševinami se poznajo napori delavcev, ki delajo v teh delavnicah, je najboljše jamstvo za bližnjo bodočnost, je gotovost da bo imela Reka. kmalu spet v trgovskem svetu tisto mesto, ki ji pripada.
Iz Jugoslavije
Beograd (Tanjug). — Skrb za vojne sirote je eno najvažnejših vprašanj, ki jih morajo rešiti ljudske oblasti, Bosne, in Hercegovine. Po podatkih, ki so bili dosedaj zbra,ni, je na področju Bosne in Hercegovine več kot 45 tisoč vojnih sirot. Po zaslugi ljudske oblasti in s pomočjo prebivalstva je število teh otrok razmeščenih takoj po osvoboditvi v otroške domove ali pa k družinam v krajih, ki niso tako. zelo prizadeti od vojne. Narodna vlada Slovenije je z namenom, da hi olajšala Bosni in Hercegovini breme za preksrbo teh otrok, sprejela več kot 5 tisoč otrok in jih razmestila v sanatorije, otroške domove in po družinah po vsej Sloveniji.
Da bi bila čim bolj ojačena akcija za pomoč vojnim sirotam, je bil po vsej Bosni in Hercegovini organiziran »otroški teden«. V ta namen, so bile izdane posebne znamke, prirejene so bile posebne predstave v korist sklada za pomoč vojnim sirotam in zbirali so darove v živilih in denarju.
Posebno veliko pomoč v tej kampanji je nudila Jugoslovanska armada. Borci so se odrekli dela svojih obrokov v korist siromašnih otrok ter so med seboj zbirali denar in darove za otroke, medtem ko so vojaški delavci izdelovali pohištvo in druge predmete za otroške domove.
Sindikalne organizacije, delavci in nameščenci tovarn, delavnic in rudnikov, so se odrekli dela svoje mezde, zbrale so velike zneske denarja za obnovo in popravilo otroških domov.
Organizacije- protifašističnih žen so razvile obsežno delovanje posebno v zvezi z razmestitvijo nepreskrbljenih trok v zasebne hiše. Ljudje so pokazali veliko razumevanje za to akcijo. Samo v tuzlanskem in banjaliiškem srezu se Je priglasilo 4500 vojnih sirot in skrbeti zanje brez plačila od strani države.
V mnogih vaseh in mestih sta vsak kmet ali meščan dala svoj denar v »otroškem tednu«. Ta pomoč ljudstva, zbrana v teku »(otroškega Sedna«, bo omogočila ljudski oblasti ustvaritev nadaljnih otroških domov in okrevališč ter poboljSanje življenjskega standarta in prehrane v obstoječih zavodih.
raztovoriti S milijonov stotov žita, so poškodbe zelo težke. Hangar 55 je popolnormi uničen, hangar 58 močno poškodovan. Po proračunu inženirjev in tehnikov znaša skupna škoda, nič manj kot 680 milijonov predvojnih lir, kar bi po današnji valuti veljalo nekai milijard lir.
Tvljub veliki škodi in potrebni obnovi tržaškega pristanšča, vendar obnovitvena dela tako nočasi napreduieio, da se le težko opazi izboljšani® V e-lavnem se je kompleks čistil le od ruševin. Do sedaj se še ni pričelo s nonovn^ '»t''>Un:o hangarja 55, niff	niti c v1 n-i; i-	luki Duca
d’Aosta. Ravno tako se še ničesar ne ob-nnvPn v sta*--' m-istanišču.
Tržaško delavstvo in liudstvo Julijske kraiine čuti notrebo po fei obnovi in zato nenovolino komentira nezainteresiranost odgovornih lin-ll in ustanov TJ-mstvo ve. da so živhomsk’ noeoii pri naa tesno povezani z delovanjem nrisianiš""1.. katero pa ho oživelo i« takrat ko bo pristanišče ponovno sposobno za . d.->lr> v preišnhb meiah.
Tržaško pristanišče in niegov ž'vahen nrornot nvoUstovDala vedno veliko važ*
70	»-I :n*-> ;n in •7*'»c'1»7ol.’	7*1	1 r*nr\
delavcev ter dobavljala vsei tržaški indu--strii: potrebne surovine. Razen tega so.ime le tržaške tvrdke več sto uradov v Prosti luki kjer so naUi zaslužek tudi uradniki. Danes, ko tega živahnega življenja ni je razumljivo, zakaj je število nezaposlenih delavcev 'n uradnikov pri nas tako veliko. V kolikor pa se vrši v tržaškem pristanišču promet, je navezan skoro izključno na dobave UNRRE za Jugoslavijo. Nekaj tega
prometa gre na račun okupacijske vojske, drugega pa ni.
Češkoslovaška republika je zahtevala, naj se vse dobave UNRRE za njo vršijo preko Trsta. Iz neznanih razlogov do tega ni prišlo, in pomeni za tržaško pristanišče velike škodo. Vsekakor je jasno, da bi tržaško pristanišče pri živahnem tempu obnove in naklonjenosti gospodarske politike, lahko pritegnilo češkoslovaški uvoz na Trst, Z ozirom na to. da postojijo zelo dobre zveze Trsta z vsem zalediem. je toliko manj razumljivo in opravičljivo to napačno presojanje problema tržaškega pristanišča Po-pravliene so vse proge, ki vorliio preko Jugoslavije, a v samem Trstu je ogromno število brezposelnih delavcev, ki nestrpno pričakujejo obnovo prometa. Tudi v pogledu dobav za drugo znledijsko državo, za Avstrijo, velja isto.
Vse težave valutnega značaja bi se lahko premostile, če bi le bilo dovoli razumevanja pri sedanii upravi, ki bi lahko vsaj začasno urorPla jp t-pšHn vprašanie železniških tarif. Na ta način bi sp pričel tržaški promet takoi normalno razvijati. Posebno radi izredno narlptrn ohnavUania iusrosln vansk-oo-n pronipta. bi «e lahko v najkrajšem čgsp -/p prpr) meseci ot-iče' živahen promet na železnicah in delo v tržaškem pviifnfšru
7, ozirom na dobave, ki jih UNRRA pošilja v zaledijske države, kakor tudi z nzi rom na izvoz (eh držav potom tržaškega pristanišča, je nuino ukreniti vse potrebno.
Sicer bo v začetku vse jako skromno, bo pa vendar predstavljalo začetek urejevanja
trgovskih odnošajev med Lemi deželami in ostalim delom sveta.
Trgovina bi ponovno oživela, delavci in uradniki bi zopet zaslužili, prevozna pod-ietja bi ponovno pričela s svojim koristnim lelom. a kar je najvažnejše, ljudstvo bi takoj opazilo, da se urejujejo prilike. To bi vsekakor vplivalo tudi na pomirjenje v sa. meni Slovenskem Primorju in Trstu ter na zboljšanje vseh odnosov med državami, ki bi prihajale v stik pri trgovsko-prometnih poslih.
Omeniti moramo, da je Mestni osvobodil' ni svet za Trst razpravljal o teh in drugih problemih že 12- 'n 19. decembra prete klega leta ter je dne 28. decembra 1945. o tem poslal spomenico polk Boivmanu, oficirju za civilne zadeve. V spomenici jo MOS opozoril ZVU. na potrebo po obnovi in večji skrbi Za probleme tržaškega pristanišča ter na težke posledice, ki bi jih povzročila nezainteresiranost za to vprašanje.
V fei spomenici navaja MO? da je bilo od vseh postoječih 82 zgradb tržaškega pristanišča 60 deloma 16 na popolnoma porušenih Do tedaj «e 'e delalo samo na han-| aariu 58. med tem ko so vsi ostali bil* popolnoma zanemarjeni Nai omenimo, da je bilo podvzetih od re.iaj le malo novih de! ter da je ostalo slanic do.danes skniaj 18*0.
ZVU je bila že v začetku, 1946 leta opozorjena na težke posledice, ki bi jih imelo ' pomanjkanje obnovitvenih del v tržaškem j pristanišču Kljub vsem opozorilom se še vedno ni nič storilo, čeprav smo culi, kot j ' povsod drugod, veliko obljub.	J
Gospodarshe vesti
Poslanica prezldenta Trumana svetu rijnrra-e«. V tej poslanici predsednik Truman med drugim pozdravlja člane sveta »Unrra-e« In izraža svoje simpatije vsem državam članicam, ki trpijo sedaj hudo pomanjkanje življenjskih potrebščin, ki Je zadelo ves svet.
Na osnovi priporočila »odbora proti Lakoti«, naj se zmanjša obrok kruha, da bi se štedilo z moko, so bili ameriški peki pooblaščeni zmanjšati težo kruha za 10%.
Za dobavo lita, rli in koruze, ki jih je postavila ZSSR na razpolago Franciji, se sedaj vodijo pogajanja za določitev vseh podfobridšfi.
Pričelo se j e, delo v tovarni amoniaka in sode v Lukavcu, Nedavno se je ponovno pričelo delo v obnovljeni tovarni amonjak a in sode v Lukavcu pri Tuzli v Bosni. Med vojno je bila tobarna ena izmed najpečjih kemičnih tovarn na Balkanu, popolnoma porušena.
Delavci so v okviru prvomajskega tekmovanja tovarno popolnoma popravili in jo spravili v obrat.
O razširitvi driavne kontrole nad britansko industrijo, je razpravljala vlada kakor poročajo dobro obveščeni krogi. Do tega ukrepa bo prišlo, če bodo privatna podjetja vztrajala pri sedanji pasivnosti glede izvajanja ukrepov za dvig produkcije.
Resoliidja zavezniški razmefltveni komisiii
Krajevni odbor Enotnih sindikatov y Preserjah na Vipavskem nam sporoča, da je sindikat odposlal mednarodni komisiji resolucijo. V zgoraj navedeni resoluciji izraža delovno ljudstvo Iz Preserja svojo žal,io, da se celokupno ozemlje Primorja priključi k matični FLR Jugoslaviji.
Ugotavljajo, da bo v tem delu Evrope zagotovljen mir in blagostanje na pravični demokratični osnovi, ki temelji na ljudski oblasti, če se bo pravilno razsojalo o pripadnosti pokrajine.
Navajajo okolnost, da so se na tem ozemlju borili proti fašističnim tiranom 25 let da so med prvimi prijeli za orožje v borbi proti nacifašizmu in opustili delo v tovarnah in na polju, z edinim namenom, da bi služili skupnm zavezniškm naporom.
Izražajo željo, da bi mednarodna zavez-zniška komisija prišla v njihovo vas in se na licu mesta prepričala o težnjah in željah delovnega ljudstva.
Piše)« nam iz Zagreba
Objavljamo pismo, katero smo prejeli od sindikalne podružnice pravosodno-upravnih nameščencev dz Zagreba.
»S plenarnega sestanka sindikalne podružnice pravosodno-upravnih nameščencev Okrožnega NO-a za zagrebški okraj vam pošiljamo iskrene pozdrave.
V	uporni borbi, ki ste jo prisiljeni voditi proti italijanskemu fašzmu in šovinizmu in proti mednarodnim elementom, da bi izdejstvovali vaše in naše pravične zahteve, se vam pridružujemo. Prepričani smo, da ni vec daleč dan, ko boste zedinjeni z nami v I-LRJ, ko boste popolnoma svobodni in boste nagrajeni za vse žrtve, ki ste jih dali za časa fašistične diktature in narodno osvobodilne borbe.
Z združenimi močmi smo zmagali v vojni in ravno tako združeni bomo zmagali sedaj In naša zmaga bo rezultat naševa verova-nja, edinstva, neomaj^nosti v borbi in pravičnosti naših zahtev.
Sedaj, ko je prišla v Trst mednarodna komisija, še bolj verujemo v pravično re-šitev problema, kj je skupen, nam in vam, t j. v priključitev Slovenskega Primorja s Trstom k FLRJ.«
V	Zagreu, dne 14 marca 1946.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Odgovorni urednik: Albin Žabric.