LETO XXXXI. Številka 8 Cena 8,— šil. (1000 din) petek, 24. februarja 1989 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Naš tednik podpira skupni časopis NT/SV za »Drugačno Koroško" Na željo Drugačne Koroške in KSOO je Naš tednik pripravljen pred volitvami skupaj s Slovenskim vestnikom izdati skupni časopis NT / SV, v katerem bo predstavljena Drugačna Koroška. Ker je Slovenski vestnik to odklonil z argumentom, da ni volilni list Drugačne Koroške, je odbor ZSO na včerajšnji seji dokončno sklepal o tem predlogu. DARUJTE ZA VOLILNI SKLAD deželnozborske volitve 1989 Zveza-Bank, Konto-štev. 1000030957 TV-konfruntacija bilo to vse, nas pet mračnih let! Glavni kandidat »Drugačne Koro-ške“ Hans Haider je dejal na TV-konfrontacijo med Ambrozyjem, Scheucherjem ter Jorg Haiderjem, da se mu smilijo vsi, ki se bodo po tej oddaji odločili za enega izmed teh kandidatov. Če je bilo to vse, kar imajo v bodoče vladajoče stranke povedati, potem nas čaka pet mračnih let, tako Hans Haider. Dr. Marjan Sturm je TV-diskusijo označil kot sramotno. ZA DEŽELNOZBORSKE VOLITVE 12. MARCA: Narodni svet: vsa podpora naši samostojni volilni listi! • MLADA KEL • MLADA KEL • MLADA KEL • yKONCERT veCer slovenske popevke I I ____________.... <5 SLOVENSKA HITSKUPINA $ $ SLOVVENISCHE SPITZENGRUPPE ši ZNANI POPEVKAR • HITSANGER S !i n’ 1 f I M 5/ ff 1V Drugačna Koroška / Das Andere Karnten Neues Osterreich in Gesell-schaft fur politische Aufklarung vabijo na DISKUSIJO »PROTI KLICU PO MOČNEM OBLASTNIKU" ki bo v torek, 28. februarja, ob 19.30 v Domu sindikatov, (bivša Delavska zbornica) v Celovcu Diskutirali bojo Glyn FORD, parlamentarec v evropskem parlamentu in predsednik preiskovalnega odbora za oživljanje fašizma in rasizma v Evropi, prof. dr. Charlotte TEUBER (Bostona/Dunaj), dr. Michael VVEINZIERL z dunajske univerze in kandidat Drugačne Koroške dr. Marjan STURM. Osrednji odbor Narodnega sveta koro- še pred volitvami skupno izdajo časopisa ških Slovencev je pretekli ponedeljek so- Našega tednika in Slovenskega vestnika, glasno sprejel volilni proglas za „Dru- Občni zbor NSKS bo letos 18. junija in bo gačno KoroškoČlani osrednjega odbora pod vidikom 40-letnice ustanovitve NSKS NSKS so podprli tudi zahtevo Kluba slo- ter 10-letnice smrti prvega predsednika venskih občinskih odbornikov, ki zahteva NSKS dr. Joška Tischlerja Kandidata „ Drugačne Koroške" podpredsednik KEL Fric Kert in tajnik ZSO dr. Marjan Sturm sta na poti po južni Koroški predstavila svoj volilni program, sprejela pa sta tudi želje in mnenja naših volilcev. Tudi ta teden sta oba kandidata na voljo na volilnih sestankih (termini str. 4). Osrednji odbor je na široko razpravljal o de-želnozborskih volitvah 12. marca. Po poročilu tajnika KEL Mihe Za-blatnika so člani osrednjega odbora deloma zelo kritično ocenili vodenje teh deželno-zborskih volitev. Po njihovem mnenju deloma manjka koordinacija, kar pogojuje, da je volilna propaganda premalo učinkovita. Pozitivno pa so ocenili dejstvo, da KEL s svojimi nastavljene! tudi pri teh volitvah zgledno opravlja znatni del volilnega dela. Volilni proglas za Drugačno Koroško pa so sklenili soglasno in s tem dali spet jasno prednost in zaupanje samostojni kandidaturi, katero NSKS vedno podpira. (Dalje na 3. strani) Politika STRAN q petek, C. 24. februarja 1989 Politika AKTUALNI INTERVJU Predsednik KEL državnozborski poslanec Karel Smoile KEL daje vse svoje sile na razpolago za »DRUGAČNO KOKOŠKO” Z državnozborskim poslancem se je pogovarjal Silvo Kumer Naš tednik: Vstop Avstrije v ES je trenutno eno perečih vprašanj v avstrijski politiki. Bil si ravno na obisku pri SVP na Južnem Tirolskem, v Innsbrucku pa ste Zeleni na evropskem kongresu“ razpravljali o tem za bodočnost zelo važnem vprašanju. Kako ocenjuješ avstrijska prizadevanja za integracijo v ES? Smoile: Glavna politična, predvsem pa gospodarska tema bodočih mesecev in let je in bo vprašanje vstopa Avstrije v ES. Tak vstop bi prinesel za en del gospodarstva, npr. veletrgovine, napredek, za pretežno večino manjših in srednjih obratov vseh vrst pa močno negativne posledice, ki bi jih čutili predvsem kmetje. Nenazadnje pa bi nastradal tudi porabnik, ki bi sicer to ali ono blago dobil ceneje, kakovost robe, predvsem hrane, pa bi se bistveno poslabšala. Naš tednik: To pa gotovo niso edini pomisleki. . . Smoile: Avstrijska državna pogodba ter nevtralnost Avstrije pomenita upoštevanje političnega položaja naše države v Srednji Evropi. Ob nedavnem obisku na Madžarskem mi je tamkajšnji predstavnik očital, da uhaja Avstrija z vstopom v ES sosedom na vzhodu. Tudi ta očitek mi je dal misliti. Upoštevati pa je treba tudi, da nekatera določila ADP nasprotujejo članstva v ES. Naš tednik: Narodne manjšine so že izrazile svoje pomisleke o splošni evropski integraciji, ki bi pomenila poslabšanje njihovega položaja. Bi se z včlanjenjem Avstrije v ES poslabšal tudi položaj koroških Slovencev? Smoile: Vstop Avstrije v ES bi močno prizadel koroške Slovence, ker imamo precej manjših kmetov, pa tudi naši obrati na južnem Koroškem bi bili v preveliki meri izpostavljeni vplivom mednarodnih veledružb. Nevarnost obstaja, da postanemo na Koroškem, predvsem pa na južnem Koroškem, samo dobavitelji tehnološko nizkoka-kovostnih izdelkov. Tudi Južno-tirolci imajo podoben strah, da mamutska Evropa ne bo upoštevala potrebe manjšin in posebnosti regij, v katerih živijo. To je prišlo jasno do izraza na obisku pri Frasnelliju na Južnem Tirolskem. V okviru evropskih volitev bo tam vprašanje pravic regij, kjer živijo manjšine, posebna tema. Naš tednik: Tudi na Koroškem stojimo pred volitvami. Kot predsednik KEL si vedno trdno zaupal v lastno moč, kar je konec koncev omogočilo, da danes v parlamentu lahko zastopaš narodne manjšine. Na deželni ravni nam to doslej še ni uspelo, z novo volilno platformo pa se je položaj mogoče izboljšal. Smoile: Mislim, da nam je prvič v povojni zgodovini koroških Slovencev uspelo ustvariti volilno skupnost med dejavniki iz KEL, ZAL in ZSO s svojo skupino za samostojen nastop, ki se je zaenkrat odločila za nastop pod geslom gibanje proti ločitvi. Vsemu se je dal naslov „ Drugačna Koroška/Anderes Karnten". Za DRUGAČNO KOROŠKO se mora zavzeti vsak demokrat, ker gre za edino resno alternativo in opozicijo. Glede na vizijo take Koroške vseh demokratov in potrebo po spremembi v naši deželi odločno podpiram naše kandidate in kandidatke. Tudi KEL daje vse svoje sile in sposobnosti na razpolago za uspeh, kajti volilec ima seveda zadnjo, odločilno besedo. Pozivam vse naše volilce, da podprejo listo, ki je sad želje in hotenja po enotnosti med koroškimi Slovenci. Naš tednik: Kako naj bi šlo delo KEL in Drugačne Koroške po volitvah naprej? Smoile: Seveda bomo morali po volitvah točno od občine do občine, od kraja do kraja analizirati izid volitev in iz tega potegniti svoje izsledke. Prepričan sem, da bo KEL po volitvah spet lahko krepko zaorala morda tudi kako novo brazdo. Izsledki volitev bodo gotovo zanimivi tudi za izhodišče občinskih volitev, kjer smo vedno dosegli najboljše rezultate. Naš tednik: Skupni volilni uspeh na deželni ravni bi moral pravzaprav tudi na občinski ravni potem pomagati našim listam. Smoile: Brez dvoma. Čim večji bo 12. marca volilni uspeh Drugačne Koroške, tem lažje bo potem žeti tudi na občinski ravni uspehe. Naš tednik: Verjetno prvič v povojni zgodovini koroških Slovencev koroške stranke več ne napadajo v svojem volilnem boju tako masivno slovenske narodne skupnosti. Iz katerih razlogov po tvojem narodnostno vprašanje v tem volilnem boju ni v ospredju? Je to tudi sad novega dialoga? Smoile: To je nedvomno del novega dialoga. Po volitvah pa bo treba seveda še bolj konkretizirati smisel novega dialoga, tako da bo res zaživel med obema narodnima skupinama na Koroškem. Naš tednik: Hvala za pogovor. KLUB SLOVENSK IH OBČINSKIH ODBORNIKOV Obe osrednji organizaciji nai podpreta .. Drugačno Koroško" Klub slovenskih občinskih odbornikov je imel pretekli teden razširjeno sejo, na kateri so občinski odborniki podprli kandidaturo „Druga-čne Koroške11. Predsednik KSOO Fric Kumer je pozval vse občinske odbornike, da v svojih občinah podprejo volilni boj za našo skupno listo. Razširjeni odbor KSOO je soglasno zahteval od ZSO in NSKS, da poskrbita za to, da pride v najkrajšem času vsaj do enega izvoda skupnega časopisa Našega tednika in Slovenskega vestnika, kjer naj bi bila predstavljena „ Drugačna Koroška" in pomen združitve politične opozicije za razvoj tudi narodnega življenja. Glavni slovenski kandidat Drugačne Koroške tajnik ZSO dr. Marjan Sturm občinskim odbornikom sicer ni mogel dati zagotovila, da bo prišlo do skupnega časopisa, povedal pa je, da bo ZSO o tem še sklepala. Klub slovenskih občinskih od- Predsednik Fric Kumer: KSSO podpira samostojno kandidaturo in pričakuje tudi podporo obeh osrednjih organizacij bornikov je sklenil tudi, da bodo še pred volitvami v dvojezičnih občinah izšli občinski listi, v katerih se bo posebno predstavila „Drugačna Koroška". Drugi Slovenski kandidat podpredsednik KEL Fric Kert pa je občinskim odbornikom predstavil program Drugačne Koroške in dobil zagotovilo, da bo dobil od vseh samostojnih list vso podporo. Predsednik KSOO Fric Kumer je občinskim odbornikom pred- Novi poslovodeči tajnik KSOO Bernard Sadovnik se bo posvetil predvsem mladinskemu delu Enotnih list. stavil tudi novega tajnika kluba Bernarda Sadovnika, ki naj bi spet poživil delo, predvsem pa naj bi se posvetil mladinskemu delu. KSOO pa bo podprl tudi akcijo Našega tednika, ki bo v naslednjih mesecih v posebnih izdajah opozarjal na uporabo slovenščine na uradih. KSOO bo skrbel za to, da bodo nudile naše Enotne liste po občinah ljudem servis za izpolnjevanje formularjev za vse urade. K. S. To so kandidati D rugačne Koroške/Anderes Karnten VOLILNO OKROŽJE I Celovec — dežela Celovec — mesto 1. Mag. HAIDER Hans 2. Dr. STURM Marjan 3. Mag. MARK Michael 4. KERT Friedrich 5. Mag. dr. STOCKHAMMER Helmut 6. Mag. ORTNER Barbara 7. ISKRA Terezia 8. HAHN Gerald Hugo 9. FASCHING Rosina 10. Mag. PICKL Dietmar 11. Mag. VVAKOUNIG Jože 12. OGRIS Hermann 13. ŠMID Mira 14. Dr. BRUGGER Sepp 15. STOCKH AM M ER-VVAG N ER lise 16. STURM Anton 17. MORTL Gerfried 18. LEITNER Lia 19. ZABLATNIK Miha 20. DR. OTTOMEVER Klaus 21. EINSPIELER Slavko 22. Dr. HOLZINGER VVolfgang 23. Dr. MRATSCHNIGGER Helga 24. GRUMET Peter 25. GSTETTNER Irmgard 26. SABOTNIK Hans-Jčrg 27. Dr. MESSNER Jože VOLILNO OKROŽJE II Velikovec, Šentvid VVolfsberg 1. Mag. HAIDER Hans 2. Dr. STURM Marjan 3. ZIRGOI Friedrich 4. KERT Friedrich 5. Mag. MARK Michael 6. LANGMAVER Heinz 7. PARTL Josef 8. LASSENBERGER Adele 9. BUDAI Hubert 10. Dr. VVAKOUNIG Terezija 11. BUSCH Brigitte 12. Dr. GUCHER VVolfgang 13. MANDL Georg 14. PANOSCH Harald 15. Dr. OTTOMEVER Klaus 16. KUKOVIČA Franc 17. STEINEGGER Hans-Peter 18. Dr. VVAKOUNIG Vladimir 19. Dr. MESSNER Jože 20. drž.-zb. posl. HARRICH HOLDA VOLILNO OKROŽJE III Beljak — dežela Beljak — mesto 1. Mag. HAIDER Hans 2. Dr. STURM Marjan 3. Mag. MARK Michael 4. KERT Friedrich 5. SCHAUTZER Sabina 6. Mag. BURIAN Hervvig 7. MISKULNIK Marija 8. Mag. ORTNER Barbara 9. LANDMANN Horst 10. STICKER Helena 11. LESJAK Hans-Peter 12. BURIAN Eva 13. Dipl. inž. MIKL Hans 14. Mag. VVINTERSTEINER VVerner 15. JANEŽIČ Franc 16. ORTER Reinhold 17. KARGL Valentin 18. drž.-zb. posl. HARRICH HOLDA VOLILNO OKROŽJE IV Splttal, Šmohor, Trg 1. Mag. HAIDER Hans 2. Dr. STURM Marjan 3. Mag. MARK Michael 4. KERT Friedrich 5. ZIRGOI Friedrich 6. STINGLER-THALER Irene 7. Dr. ERTL Volker 8. PALLE Monika 9. KONEC Stanislaus 10. RONACHER Elfriede 11. STINGLER Johann- 12. MČDERNDORFER Andrea 13. PALLE Karl 14. EGGER VValter 15. RONACHER Herbert 16. SITTER-GAUGELHOFER Elisabeta IZJAVA Narodnega sveta koroških Slovencev za volitve v deželni zbor Narodni svet koroških Slovencev poziva somišljenike, zaupnike in člane, da v nedeljo, 12. marca 1989, podprejo volilno zvezo KOROŠKE ENOTNE LISTE (KEL) z ZELENO ALTERNATIVO (ZELENI) in GIBANJEM PROTI LOČEVANJU V ŠOLAH, pod zbiralnim geslom — „ANDERES KARNTEN / DRUGAČNA KOROŠKA" (GRUNE-ZELENI) in volijo kandidate samostojne liste, • ki se zavzemajo za dejansko enakopravnost slovenske narodne skupnosti na Koroškem; • ki v vsakdanjem življenju dokazujejo, da je sožitje med obema narodoma na Koroškem možno; • ki se zavzemajo za preureditev izobraževalnih ustanov in bi tako omogočili pozitiven razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem; • ki skušajo ohraniti in zgraditi na južnem Koroškem ustrezne gospodarske strukture in preprečiti odseljevanje prebivalstva iz dvojezičnega ozemlja; • ki preprečujejo naraščanje nevarnega nacionalizma in političnega nasilja nad vsemi šibkejšimi v naši deželi. Volilna skupnost „Anderes Karnten / Drugačna Koroška" (GRUNE-ZELENI) je široko volilno gibanje in edina lista, ki podpira obe osrednji organizaciji koroških Slovencev v prizadevanju za obstoj in nemoten razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Odločno se zavzema za dosego pravic, ki pripadajo narodni skupnosti na družbenem, gospodarskem in narodnem področju, in jo zaradi tega lahko podprejo somišljeniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Za 12. marec torej velja geslo: „0BE OSREDNJI ORGANIZACIJI KOROŠKIH SLOVENCEV SKUPAJ Z NEMŠKO GOVOREČIMI PRIJATELJI OBLIKUJMO BOLJŠO PRIHODNOST - ZAUPAJMO V LASTNO MOČ“ Narodni svet: vsa podpora naši samostojni listi (Nadaljevanje s 1. strani) Skupni časopis NT in SV Osrednji odbor je podprl zahtevo KSOO, ki zahteva, da pride v najkrajšem času do enega izvoda skupnega časopisa NT in SV, kjer naj bo predstavljena Drugačna Koroška. Osrednji odbor je zastopal mnenje, da bi tak skupen časopis NT in SV tudi nazunaj ustvaril sliko, da obe osrednji organizaciji podpirata »Drugačno Koroško". Skupni časopis naj bi uredili obe uredništvi samostojno. Občni zbor NSKS 18. junija Narodni svet pripravlja za 18. junij občni zbor, ki bo letos pod vidikom 40-letnice ustanovitve NSKS ter 10-letnice smrti dr. Joška Tischlerja, prvega predsednika NSKS. Ob tej priložnosti bo NSKS izdal poseben zbornik o dr. Tischlerju. Pripravlja ga prof. Jože VVakounig. Osrednji odbor odobril osnutek zakona o otroških vrtcih Generalni tajnik Narodnostnega centra na Dunaju mag. Marjan Pippje skupaj s strokovnjaki izdelal zakon o otroških vrtcih za vse manjšine v Avstriji. Mag. Pipp je zakonski osnutek predložil osrednjemu odboru, ki ga je tudi odobril. Preden bo zakonski osnutek poslanec Smoile vložil v parlamentu, bosta k temu dodala svoje predloge tudi še ZSO in SPZ. Osrednji odbor je izrazil željo, da pri vložitvi zakona naj ne pride do nobenega zavlačevanja, tako da bo poslanec Karel Smoile še marca imel zakonski osnutek v rokah. Trgovska akademija V zvezi z dvojezično trgovsko akademijo je osrednji odbor NSKS poudaril, da je potreba po tej šoli med koroškimi Slovenci trenutno zelo velika, zato bo treba z vsemi napori kmalu uresničiti ta načrt. Dvojezična trgovska akademija naj bi bila kot samostojna šola na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Silvo Kumer Gospodarstvo / Politika Raziskava zadolžitve avstrijskih gospodinjstev Po nalogu delavske zbornice je Inštitut za empirično socialno raziskavo napravil študijo o povprečni zadolžitvi avstrijskih gospodinjstev. Pri tem niso raziskali le obsega zadolžitve, ampak predvsem vzrok zadolžitve. Pri tej raziskavi se je izkazalo, da ima 8% vseh gospodinjstev resne težave pri odplačevanju kreditov. 1% gospodinjstev iz raznih vzrokov sploh ni v stanju, da bi odplačeval najete kredite. Po tej študiji so tele skupine najbolj ogrožene: — žene in ločeni, mlada gospodinjstva; — gospodinjstva z majhnim dohodkom (pod šil. 10.000); — osebe, ki so brez lastne krivde zgubile svoje delovno mesto. Predsednik koroške delavske zbornice Ouantschnig je v zvezi s študijo pozval vse avstrijske bančne inštitute, naj financirajo tako imenovani „fond za jamčenje", ki naj garantira jamstvo vsem, ki so brez krivde prišli v socialno stisko. Koncept za novelo zakona o brezposelnih izdelan Socialni minister Dallinger je te dni razposlal koncept za novelo zakona o zavarovalnini brezposelnih. Ta novela naj bi prinesla vrsto materialnih izboljšav za brezposelne, predvsem za mladostnike, brezposelne z družino, za starejše brezposelne ter za delojemalce, ki so imeli nizke dohodke (predvsem ženske). Novela pa predvideva tudiza tujske delavce, da dobijo za določen čas (39 tednov) socialno podporo (Notstandshilfe). Srečanje manjšinskih politikov Koroške in Južnotirolske v Boznu Te dni sta se srečala v Boznu slovenski državni poslanec Karel Smolle in zastopnik predsednika južnotirolskeSVPdr. Hubert Fras-nelli k delovnemu pogovoru. Poslanca sta se pogovarjala o aktualnih narodnopolitičnih željah in sta izdelala koncept za ustanovitev stalne manjšinske konference v regiji Alpe-Jadran. Volilni sestanek »Drugačne Koroške" Volilni sestanki skupne liste Govorita: dr. M. Sturm in F. Kert Radiše: v sob., 25. 2., ob 19.30, v kulturnem domu; Kotmara vas: v pon., 27. 2., ob 19.30, v gostilni „PRI MEŽNARJU"; Žitara vas: v torek, 28. 2., ob 19.30, v POSOJILNICI v Miklavčevem; Borovlje: v sredo, 1. 3., ob 19.30, v društveni sobi „PRI BUNDRU"; Pliberk: v čet., 2. 3., ob 19.30, v kletni dvorani POSOJILNICE Pliberk; Slovenji Plajberk: v sob., 4. 3., ob 18.30, v gostilni Lausegger Peten Pilz: Preiskav v zadevi Lucona nihče ne sme ukiniti Zeleni parlamentarec in član parlamentarnega preiskovalnega odbora v zvezi Lucona, Peter Pilz, je v ponedeljek, 20. februarja, bil na Koroškem. Dopoldan je skupaj s kandidatom Drugačne Koroške, Michaelom Markom, nastopil proti zajezitvi Drave pri Spittalu, zvečer pa je v celovški delavski zbornici spregovoril o delovanju v odboru Lucona in o drugih škandalih, ki trenutno pestijo Avstrijo. Strnjeno in zelo pregledno je Pilz pred polno dvorano, pred veliko mladine, razgrnil žaloigro okoli Lucone, žaloigro, v katero so vpletene oz. se vse bolj vpletajo V P, SP in pa še posebno FP. V zvezi s svobodnjaškim „ober-čistilcem“ je Pilz dejal, da je Haider pred preiskovalnim odborom lagal, pa najsi zatrjuje danes to, jutri pa drugo. Po Pilzovem mnenju je SP zato privolila v preiskovalni odbor Lucona, ker je bila prepričana, da itak ničesar ne bo pojasnil in ker je podcenjevala javnost, ki ima prvič vpogled v delovanje odbora, podcenjevala pa je seveda Zelene, ki so se v najkrajšem času prebili skozi 200.000-stranske podlage. Obe stranki, VP in SP, pa sta zamudili eksplozivnost podlag v zadevi STA PO (tajne policije), kjer je njen sestav in organizacijski ustroj razgrnjen. Dosedanja vmesna bilanca delovanja preiskovalnega odbora je prinesla sledeče rezultate: a) vrhovi SP so politično in pravno obremenjeni; b) FP je vpletena v celotno zadevo, kar bo dolgoročno zanjo še usodno; c) najvažnejše je, da javnost spoznava notranjščino avstrijske birokratične oblasti, to je Stapo, kjer delajo ljudje, ki za ta poklic sploh niso primerni in so dostikrat celo alkoholiki. Pilz je zahteval ukinitev Stapo, ki v bistvu dela brez zakonskih podlag, če izvzamemo neki cesarski edikt iz leta 1852 in neki nacistični zakon. V Avstriji pa delujeta (in si konkurirata) še dve drugi tajni službi; Heeresnachrichtenamt (ki je črn) in pa rdeča Heeresnachrichtenabteilung. Obe zbirata podlage — za kaj, javnosti ni znano, in staneta ogromno denarja. Saj samo 700 avstrijskih stapo-cistov stane eno milijardo šil. letno, kar je toliko, kot podpora za vse stranke skupaj. SP, VP in FP pa že hočejo delovanje odbora zaključiti, ker se očitno bojijo nadaljnjih škandalov. Pilz pa je dejal, da bojo Zeleni preiskave vodili naprej, ker bo edinole to pomagalo demokraciji in vrnilo zaupanje ljudi v naš politični sistem. Sicer bojo namreč ljudje politike in strank še bolj siti in s tem bo rasla nevarnost, da se bojo uveljavile des-noekstremne totalitarne skupine. Pilz je potrdil, da je preiskovalni odbor Lucona zelo pomagal, da so Zeleni pridobili pristojnost in priznanje in to bojo vnovčili v agitaciji proti priključitvi Avstrije k Evropski gospodarski skupnosti. Zeleni zahtevajo plebiscit o priključitvi, in Pilz je prepričan, da bo EGS drugi Zvventendorf za avstrijsko vlado. Na koncu je dejal, da bo treba postaviti na noge alternativne časopise, ki bojo ustvarjali alternativno javnost. Posebno vlogo pri tem prisoja lastnim radijskim postajam, ki naj bi na Koroškem bile dvo- in večjezične. Volilno zborovanje Drngačne Koroške v Bilčovsn Na volilnem zborovanju Drugačne Koroške v Bilčovsu sta kandidata dr. Marjan Sturm in Fric Kert izrazila prepričanje, da je treba vplivati na drugačen političen razvoj na Koroškem. Na očitek številnih navzočih slovenskih socialistov, da bo Drugačna Koroška s svojim samostojnim nastopom indirektno podprla FPO, je Kert dejal, da pojmuje samostojno kandidaturo le kot možnost pomagati Slovencem, ki so integrirani v druge stranke, da bodo tam lahko bolj uspešno zagovarjali interese slovenske narodne skupnosti, ker bo Drugačna Koroška s samostojno kandidaturo izzvala določen pritisk, ne glede na to, ali ji bo uspelo doseči mandat v deželnem zboru ali ne. Prav v tem smislu je Sturm postavil vprašanje, kdo bolj prispeva k temu, da pride Haider na oblast; ali Drugačna Koroška, ali pa SPO in OVP, ki se klanjata nemškonacionalnim silam. „Haider je danes potencialna nevarnost. Ne pa za to, ker kandidira Drugačna Koroška, ampak, ker sta obe veliki stranki klonili nemškonacionalnim silam," tako Sturm. Volilni sestanek „Drugačne Koroške" v Šentjakobu Okrog dvajset oseb se je udeležilo volilnega sestanka .Drugačne Koroške", ki sta ga imela Fric Kert in Marjan Sturm. Po obrazložitvi osebnih nagibov, zakaj Kert in Sturm pri tej listi sodelujeta, so navzoči razpravljali predvsem o gledanju Zelenih na Slovence in o skupni govorici, ki so jo Slovenci prav ob teh volitvah ponovno našli. Seveda to še ni tista skupna govorica, kakršne si marsikateri pripadnik slovenske narodne skupnosti na Koroškem želi. Zelo jasno je bila izpovedana tudi želja, da Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij z vso vnemo podpreta .Drugačno Koroško". Politika Glavni kandidat Drugačne Koroške Hans Haider: „Brez sodelovanja ljudstva problemov ne bomo rešiE!" Glavni kandidat Drugačne Koroške je mag. Hans Haider. Rojen je leta 1943 v Beljaku. Je izučen kuhar in je kot tak deloval doma in v inozemstvu. Potem pa ga je „prijelo“, kakor sam pravi. Napravil je eksterno maturo in študiral fiziko in matematiko. Danes je profesor na neki beljaški gimnaziji. Je poročen in ima dva otroka. V Beljaku zaradi svojega sodelovanja v raznih iniciativah ni nepoznan. Sodeloval je v gibanju proti atomski energiji, se zavzemal za najemnike „Neue Heimat“, je soustanovitelj beljaškega miiovnega komiteja, botroval je tudi ustanovitvi bel jaških Zelenih. V zadnjem času je znan predvsem v zvezi z Dobračem. Gre namreč za ljudsko iniciativo proti Rognerjevemu „History-Land“. Vincenc Gotthardt je zastavil Hansu Haiderju nekaj vprašanj. NT: Gospod Haider, kot na-stavljenec v javni službi bi se v času volilnega boja lahko dali karencirati. Zakaj se niste? Haider: Letos imam dva osma razreda. Nekateri dijaki želijo maturirati iz mojih predmetov. Imam pa tudi še en prvi razred, in zelo važno je, da do njih ne prekinem kontakta. Če bi se dal oprostiti službe, bi imel slabo vest pred dijaki in njihovimi starši. NT: V ekologiji so veliki problemi. Kaj se mora spremeniti v tem pogledu? Haider: Najprej je tu prisotno vprašanje masovnega turizma. Izgradnjo NaBfelda odklanjamo. Mislimo, da masovni turizem pokrajino zelo obremenjuje. Pospeševati je treba mili turizem. Koroška je lepa dežela in nudi mnogo možnosti. Na tem je treba graditi tudi v prihodnje. Nadaljnje vprašanje je promet. Koroški grozi, da postane tranzitna dežela. Nujno je tudi treba prepovedati nočno vožnjo tovornjakov. Tudi z zrakom ni najboljše. To je problem, ki ga je treba goto- vo v naslednjih letih rešiti. Tudi nam niso všeč zazidave rek. NT: Kje je vzrok, da ste se začeli zavzemati za koroške Slovence? Haider: Ključno doživetje je bil zame „ortstafelšturm". Moram v lastno sramoto priznati, da prej nisem dojel, da je to vprašanje takšen problem. V teku zadnjih let sem se aktivno zavzemal za slovensko narodno skupnost. Pripravil sem razne prireditve in se zavzemal za dvojezično šolo. To mi je prineslo mnogo sovražnikov, mis- lim pa, da sem pridobil tudi nekaj prijateljev. NT: Zadnje vprašanje. Kaj bi v svojem nastopnem govoru, če bi Drugačna Koroška dobila mandat, izjavili v deželnem zboru? Haider: Zavzel bi stališče do koroške klime. Govoril bi o ekoloških iniciativah. Tudi si želim ohraniti kontakt do baze. Nikakor pa ne mislim, da je možno probleme rešiti, če bi imel mandat. Lahko pa probleme nakažem. Brez sodelovanja ljudstva je zelo težko uspeti. NT: Hvala za pogovor. NT: V ponedeljek ste skupaj z zelenim parlamentarcem Petrom Pilzem demonstrirali proti nadaljnjemu zabetoniranju Dravske doline, proti gradnji dodatnih hidrocentral. Kako ocenjujete to akcijo? M/c/iae/Mark: Naš namen je bil vprašanje gradnje hidrocentral v zgornji Dravski dolini ponovno predočiti javnosti, in tonam je tudi uspelo. Gre za to, da nakažemo nesmisel projektov, ki požirajo milijarde šilingov, namesto da bi ta denar uporabili na primer za popravilo in obnovo hiš. V bistvu gre za to, da hočejo s hidrocentralo uničiti 20 km Dravske doline med Mauthbrucken in Sachsenbur-gom, pri čemer je ogroženih 150 ha loga. Ta log je edinstven v Avstriji, ker leži med gorami, vmes pa so dragoceni biotipi; posledice za talno vodo pa še sploh niso jasne. NT: Kakšna je zavest med ljudmi za ekološka vprašanja? Michael Mark: Dve leti že delamo za ohranitev Dravske doline, in ljudje vse bolj podpirajo naše zahteve. Na deželni vladi pa tiščijo svoje naprej. Ljudje vse bolj podpirajo naše zahteve Tretji kandidatna listi „Drugačna Koroška“/Anderes Karn-ten“je mag. Michael Mark, profesor za biologijo, fiziko in kemijo na gimnaziji v Špitalu. Star je 31 let, rojen je v Hodišah in za zadeve in vprašanja okolja se zanima že od zgodnje mladosti. Zadnja leta pa z vsem angažmajem dela za to, da Dravske doline ne bi uničili s hidrocentralami in vse hujšim prometom. Z mag. Markom se je pogovarjal urednik Franc Wakounig. NT: Dravske doline ne ogrožajo le planirane hidrocentrale, ampak jo betonski trak avtoceste dejansko reže na dvoje. Kaj ukrepate v tem vprašanju? Michael Mark: Turska avtocesta je narejena, tu se nič ne da več storiti. A mi smo proti gradnji druge tunelske cevi na Katsch-bergu, ker bi to pomenilo povečanje prometa. Smo za izgradnjo turske železnice in prenos prometa, posebno tranzitnega, na tračnice, seveda pa smo ostro proti gradnji tunela na Pločah (Plockentunnel), ker bi povečal prometno poplavo doline in povečal onesnaženje okolja. NT: Vi kandidirate na listi skupaj s Slovenci. Kaj menijo ljudje o tem? Michael Mark: Pri zbiranju podpornih izjav sem doživel vse: od navdušenja do ostrega odklanjanja. Ljudje me cenijo kot ekologa in sem jih zato vprašal: Čujte, ali naj se delim na ekologa in tistega, ki kandidira skupaj s Slovenci. Sprejmite me takega kot sem, sem jim rekel. Mislim pa, da je vprašanje Slovencev ljudem zelo nepoznano in da bo treba še veliko delati, da se bo kaj spremenilo na boljše. Opravka imamo v bistvu z ljudmi, ki se zavzemajo za Nikaragvo, Antartiko, Afganistan, Čarto 77, ki pa ne vidijo odprtega vprašanja doma, pred lastnimi durmi. Program, za katerega smo se odločili, bomo morali uresničevati, in k temu sodita med drugim ekologija in pa vprašanje Slovencev (da se ne bojo asimilirali) pa sožitje v deželi. NT: Hvala za pogovor in veliko uspeha pri volitvah. Rož — Podjuna — Žila STRAN g Pevska revija „0d Pliberka do Traberka" Mnogo ljubiteljev lepe slovenske pesmi je privabil koncert v okviru pevske revije — Od Pliberka do Traberka —, ki je bil minulo soboto, 18. februarja, v gostilni pri Florijanu“ v Vogrčah. Ta revija, ki se je letos zvrstila že 22-ič in se prireja v obmejnih občinah med Pliberkom in Dravogradom, je postala že prava tradicija in važen sestavni del kulturne izmenjave v teh občinah. Moški zbor „Foltej Hartman “ iz Pliberka Z zelo primerno pesmijo — „Od Pliberka do Traberka" je koncert otvoril MoPZ „Franc L. Lesičjak" iz Štebna pri Globasnici, ki ga uspešno vodi Janez Pet-jak. Nadaljnji spored pa sta oblikovala MoPZ „Foltej Hartman" pod vodstvom ustanoviteljevega sina Boža Hartmana in „Koroški oktet", katerega vodi znani pevovodja Tone Ivartnik. Oba moška pevska zbora sta z močnimi in krepkimi glasovi pokazala svojo kakovost in zmogljivost. Pevsko instrumentalna skupina KPD „Drava" iz Žvabeka pa je pod spretnim vodstvom Rozine Katz poslušalcem postregla z Koroški oktet vodi Tone Ivartnik ritmičnimi in poskočnimi pesmimi. Kot posebna novost pa je bil nastop dekliške skupine „Strune izpod Pece" iz Mežice, ki jo vodi Mara Bretnik. Brhke dečve so ob spremljavi citer in kitar mehko zapele vrsto narodnih in ljubezenskih pesmic. Nastopajoče skupine je predstavila in posamezne nastope povezovala Anita Hudi. Sklepni koncert te pevske revije pa bo prihodnjo soboto, 25. februarja, v športni dvorani na Ravnah, kjer bo nastopilo okoli 500 pevcev. Moški zbor ..Franc Leder Lesičjak" iz Štebna Posebna poživitev prireditve je bil nastop dekliške skupine ..Strune izpod Pece'1 iz Mežice. To skupino vodi Mara Bretnik. ČESTITAMO 40-letnico skupnega življenja obhajata te dni Ludmila in Janez Writz iz Štebna pri Globasnici. Za njun praznik jima iskreno čestitamo in jima želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let, ter obilo skupne sreče na njuni nadaljnji življenjski poti. Jožefa Oschan iz Št. Petra na Vašinjah praznuje te dni svojo 80-letnico. Za njeno visoko obletnico ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. Marija Piskernik iz Lobnika pri Železni Kapli obhaja v teh dneh svojo 70-letnico. Za njen praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let. V Vogrčah praznuje te dni Maks Žmaucer svoj 70. rojstni dan. Za njegov praznik mu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko zdravih, srečnih in uspešnih let. V Grabljah pri Pliberku obhaja v teh dneh Valentin Kralj 70. rojstni dan in god. Za dvojni praznik mu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko zdravih in zado-yoljnih let. 61. rojstni dan praznuje te dni Fridrih Petrač iz Smarjete pri Pliberku. Za njegov praznik mu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zadovoljnih in zdravih let. Marija Ojster z Obirskega bo v teh dneh praznovala svojo 60-let-nico. Za njeno obletnico ji iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga, zdrava in srečna leta. Janko Gabrijel iz Rožeka obhaja v teh dneh svojo 60-letnico. Za okroglo obletnico mu iskreno čestitamo in mu želimo še obilo zdravih in srečnih let. Številnim čestitkam se pridružuje tudi Kulturno društvo „ Peter Markovič" iz Rožeka. , Mici Gabriel iz Leš pri Št. Jakobu praznuje v teh dneh svoj 51. rojstni dan. Za njen praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko srečnih, zdravih in zadovoljnih let. ( Prihodnji teden bo srečal Abrahama Erwin Errath iz Deščic pri Št. liju. K življenjskemu jubileju mu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo srečnih, zadovoljnih in zdravih let. Roman Stofelz iz Suhe praznuje v teh dneh 50. rojstni dan. Za srečanje z Abrahamom mu iskreno čestitamo in mu želimo še enkrat toliko zdravih, srečnih in uspešnih let. Ani in Hanziju Oraže iz Sel se je rodil sinček, ki ga bosta krstila na ime Hanzi. Srečnima staršema iskreno čestitamo, malemu Hanziju pa želimo vse najboljše na življenjski poti. Iskrene čestitke pošiljamo v Sele Ani Pegrin in Eriku Travniku, ki se jima je pred kratkim rodil sinček. Krstila ga bosta na ime Erich Christopher. Ireni in Gregeju Reichmann se je v soboto rodil sinček Damijan. Ob tem veselem dogodku roža n-ski ribiči iskreno čestitajo srečnim staršem. letošnje birme in škofovske vizitacije sobota, T. 4. 1989, ob 9. uri: Kriva Vrba (generalni vikar dr. Franki nedelja, 2. 4. 1989, ob 9. url: Celovec — Sv. Ema sobota, 16. 4. 1989, ob 9. uri: Št. Janž v Rožu (generalni vikar dr. Franki) sobota, 23. 4. 1989, ob 9. uri: Bilčovs sobota, 29. 4. 1989, ob 9. uri: Škofiče četrtek, 4. 5. 1989, ob 10. uri: Beljak — Šentnlkol^j sobota, 7. 5. 1989, ob 10. uri: Pliberk sobota, 13. 5. 1989, ob 8. in 10. uri: Gospa Sveta nedelja, 14. 5. 1989, ob 8. in 10. uri: celovška stolnica poned., 15. 5. 1989, ob 8. in 10. uri: Otok sobota, 20. 5. 1989, ob 9. uri: Škocljan nedelja, 21. 5. 1989, ob 8. in 10. uri: Krka nedelja, 28. 5. 1989, ob 9. url: Gorenče nedelja, 4. 6. 1989, ob 16. url: Blače sobota, 1. 7. 1989, ob 9. uri: Melviče nedelja, 9. 7. 1989, ob 9. url: Podkrnos sobota, 17. 9. 1989, ob 9. url: Rožek sobota, 23. 9. 1989, ob 16. url: Klanče nedelja, 1. 10. 1989, ob 9. uri: Beljak, Sv. Jožef sobota, 14. 10. 1989, ob 9. uri: Grabštanj nedelja, 22. 10. 1989, ob 9. uri: Celovec — Sv. Terezija Rož — Podjuna — Žila Istrske specialitete pri Antoniču Generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič je dal pobudo za teden istrskih specialitet v hotelu Antonič na Reki. Pogled za kulise kaže konzula v posebni luči. Borut Miklavčič sam je zelo vnet in uspešen ribič. Zato se ni treba posebej čuditi, da se mu je porodila ta zamisel. Na otvoritev in sprejem je vabil jugoslo- ^ teve: Leopold VVagner, Mihi Antonič, Viktor vanski konzulat. Te- Božiček, ga. VVagner in konzul Borut Miklavčič. ga sprejema se je udeležila cela vrsta odličnih gostov. Istrsko kuhinjo je predstavil z jedili znani kuhar Viktor Božiček s svojimi sodelavci iz Portoroža. »Ognjena voda" iz skrivnih kmečkih zatišij Ponekod na kmetih so ta opravek že opravili. Eni prej, drugi zopet pozneje. Gre namreč za žganje žganja. Enega izmed teh, ki so v preteklih dneh spreminjali več tednov preslano sadje v „og-njeno vodo", smo iztaknili v Pazrijah ob Preseškem jezeru blizu Šmohorja. Ta nam je na kratko tudi Megla pare v majhnem prostoru je dokaz, da obrazložiti, kakšen je se nekaj „kuha“. postopek žganjekuhe. Koliko steklenic žganja je priteklo iz posebnega kotla, tega pa nam ni hotel povedati. Jasno je samo to: ni se meglilo le v skrivnem zatišju na kmetiji, temveč tudi njemu, ki je to kapljico moral preizkusiti. To pa seveda samo zaradi preizkušnje kakovosti, ne pa zaradi tega, ker rad nagne kozarec. Sveče: Marija Inzko praznovala 65-lelnice V soboto, 2. 2. 1989, je v krogu svoje družine in sorodnikov praznovala svojo 65-letnico gospa Marija Inzko. Prvorojenka Marinka Ziherl-lnzko, rojena v Vodicah pri Ljubljani, izhaja iz številne družine. Osnovno šolo je obiskovala pri šolskih sestrah v Repnjah pri Vodicah, nato gimnazijo in učiteljišče v Ljubljani. Ob koncu vojne je kot mlada učiteljica prišla na Koroško in zahajala k sorodnikom v Sveče. Prva žena očeta, orožnika Franca Ziherla, Katarina Pack, je bila doma pri Krznarju in je kot poštarica službovala na Gorenjskem. Pri Krznarju je Marinko spoznal študent Preglejev Folti in leta 1948 sta se poročila. Medtem ko so otroci doraščali, je gospa Marinka poučevala slovenščino v gospodarski šoli v Tinjah, v gospodinjski šoli v Šentjakobu, na celovški trgovski akademiji, kot predavateljica pa je sodelovala na različnih tečajih v tinjskem domu Sodalitas. Ves čas pa je ostala zvesta svojemu konjičku pisanju, bodisi pisanju spisov, poročil v časopi- sih, kronike, pisanju pisem, korespondenci. Po vsem svetu ima znance, prijatelje, s katerimi si redno dopisuje, jim pošilja revije, knjige, in če je potrebno, jih tudi gmotno podpre. Dolga leta je sodelovala na celovškem radiu, vmes pa je pisala članke za različne slovenske časopise in revije. Vsa leta pa vneto sodeluje v domači sveški farni cerkvi, predvsem kot organizatorka različnih dejavnosti. Kot učiteljica tudi ročnega dela je veliko šivala, pletla, vezla in tako s svojimi izdelki obdarovala svoje domače, sorodnike in prijatelje. Gospe Marinki voščimo za 65-letni jubilej vse najboljše, da bi bila še naprej tako agilna in da bi sedaj, ko sta z možem v pokoju, še mnogo „rajžala“. Mlince: Jožef Vtfakounla praznuje 80-letnico V soboto, 28. februarja 1989, bo obhajal mlinški Kovač Jožef VVakounig 80-letnico. Življenje, polno dela in skrbi, prizadevnosti in vztrajnosti, je zrastlo do lepega vrha; življenje, polno bogatih spominov: prva svetovna vojska, plebiscitno obdobje, bridkosti in težave v prvi republiki z mnogostranskimi omejitvami osebno svobode in raznarodovalno politiko, grozote hitlerije, ko je bil naš narod obsojen na smrt, služba v nemški vojski na raznih Vetrih, vrnitev v osvobojeno domovino in novi začetek. Slavljenec se je rodil v družini z dvanajstimi otroki, osem hčer je bilo in štirje sini. Oče Anton je bil doma pri Zgoncu v Vogrčah. Bil je kovaški mojster. Preden se je leta 1899 priženil h Kovaču v Mlinče, je imel v najemu kovačnico v Črni v Mežiški dolini. Jožef, najmlajši med sini, se je tudi izučil kovaške obrti; dalj časa je bil pri mojstru Mičeju v Pliberku. Po mojstrskem izpitu je začel doma samostojno. Leta 1940 se je poročil z Jožefino Zelenik, Živovo iz Spodnjih Vinar. Dvanajst otrok živi, štiri hčere in osem sinov; otrokom sta omogočila čim boljšo izobrazbo. Od svojih staršev Antona in Marije je slavljenec prevzel trdno narodno zavest in globoko vernost; življenje, ki tema dvema temeljnima dobrinama ni bilo zmeraj najbolj naklonjeno, ju je le še poglobilo in utrdilo. Ze od mladih let se je zelo zanimal za doga- janje v javnosti. Sodeloval je pri domači „Danici". Kot samostojnega obrtnika —■ preživljal je številno družino, postavil je dobesedno vse na novo, od hiše do kovačnice in hleva — so ga vedno seveda zanimala gospodarska vprašanja. Bil je med drugim odbornik dobrolske hranilnice in posojilnice ter vrsto let cerkveni ključar v šentviški oz. šentprimoški župniji: Z župnikoma Jožefom Kunstljem — 80-letnico bo obhajal 1. marca in mu iskreno čestitamo — in Francem Krištofom — veliko prezgodaj ga je zadnjo nedeljo Gospodar nad vsem poklical k sebi — ga je vezalo zaupno prijateljstvo. Bogato izpolnjeno življenje je prehodil Jožef VVakounig. Na žalost pa ni vedno tako, kakor bi si mi želeli. Huda bolezen žene Jožefine je pač tudi taka preskušnja, ki jih življenje prinaša. Slavljencu, zvestemu bralcu Našega tednika in dolgoletnemu zaupniku Narodnega sveta koroških Slovencev, želimo obilo zdravja, zadovoljstva in božjega blagoslova. Ad multos annos! Še na mnoga leta! Iz pisma Janeza Moharja Vinku Zaletelu Izbruh vulkana v Čilu Vinko Zaletel piše naslednje besede v uvod pismu, ki mu ga je poslal prijatelj Janez Mohar iz Čila: Ko sem obiskal v Čilu Janeza Moharja, bivšega pliberškega kaplana, ki je predlanskim v Pliberku ponovil zlato mašo, smo ogledovali lepote in zanimivosti njegove 100 kilometrov velike župnije. Z džipom kaplana Pogačarja smo rinili po slabih poteh mimo indijanskih koč, pašnikov in skozi gozd v višave nekako 1300 m, dokler nas ni ustavil sneg. Tu je bil čudovit pogled na vse tri ognjenike v njegovi župniji. Mocho (Močo), Tolhuaka (2700 m) in največji Llaima (3140 m). Ta je nekaj let poprej bruhal in občudovali smo oblike lave. Še bolj pa sem občudoval Moharja in Pogačarja, ki sta do tedaj prva in edina prišla na vrh vseh treh ognjenikov in postala občudovana junaka. Pogačar je povsod fotografiral, no, in povsod, kjer smo vozili, se je sedaj zgodilo kaj tako izrednega, da je osupnilo znanstvenike. O tem naj poroča Mohar sam: ,.Škoda, da ti sedaj ne moreš na pot, da bi kaj opazoval in slikal. Vulkan v naši fari el Mocho (Močo) je po sto letih ponovno aktiven. Čutili so se potresni sunki nekaj dni tudi v Cu-racautinu in na sam božični dan ob treh popoldne se je odprlo novo žrelo prav na podnožju vulkana, v višini kakih 1000 metrov (vulkan ima 2860 metrov višine, kakor Triglav). Dim se dviga v višino do kakih 4 km in pepel pride do Curacautina in v Argentino. To je odvisno od vetra. Ko je bil zadnjič pred 100 leti aktiven, je dve leti in pol bruhal lavo v isti smeri kakor sedaj, le da je tedaj bilo žrelo na vrhu, sedaj pa je na podnožju vulkana. Novo žrelo pa se kar naprej dviga z žarečim kamenjem, ki ga vulkan odmetava. Žrelo je le kakih 400 metrov oddaljeno od poti. Z džipom smo se približali le kak kilometer od žrela in potem šli še peš pol kilometra in od blizu opazovali delovanje vulkana, posebno pa poslušali peklensko bobnenje, ki se sliši do 5 kilometorv daleč. Vojaki stražijo in ne puste, da bi ljudje hodili na Mocho. Potrebno je posebno dovoljenje, ker obstaja nevarnost, da se še kje odpre novo žrelo. Škodljivi pa so tudi plini. V džipu smo se peljali Andrej, diakon, dve učiteljici in jaz, in to ponoči; od polnoči do pol dveh smo bili zraven, fotografirali in fi/mali. Večkrat se je zemlja stresla in potem je ogenj še bolj švignil iz žrela. Zaenkrat še ni bilo prevelike škode, ker lava še ni prišla do gozda. Mnogo znanstvenikov je na kraju dogajanja, posebno še Japonci, ki dajejo izjave, pa se zdi, da je vse le bolj ugibanje. Nihče ne ve kaj gotovega. Kaj vse skriva v notranjosti naša zemlja!" Domače vesti / Reportaža STRAN q petek, O 24. februarja 1989 Reportaža / Domače vesti 90-letnica hlapca in pisatelja Petna Moharja 491 strani drobnega tiska obsega delo spominov Petra Moharja. Med nebom in peklom je naslov. Spomine je zapisal tedaj 21-letni fant, doma v zavedni slovenski družini iz Dobrle vasi. Izšlo pa je to delo šele leta 1986. Pred tremi leti torej. Odgovore bomo iskali zaman. Peter Mohar, ki je v teh dneh postal star 90 let, bo o marsičem molčal. Vendar s tem rokopisom hlapca in enega najodličnejših pisateljev koroških Slovencev ni bilo tako, da bi ga bil skrival in ga nikomur ne bi bil pokazal. Celo zelo odličnim osebam je pokazal svoj zapis. Med njimi pisatelju Mešku, škofu Rožmanu, pisatelju Turnšku. Pa se noben od teh ni poglobil v Mohar-jeva razmišljanja. Saj, kaj pa bo kakšen pastir napisal? In bi se kmalu zgodilo, da bi ostalo življenjsko delo Petra Moharja še nadalje mrtvo. Pri predstavitvi knjige je Luka Sienčnik dejal: „Bila je že nevarnost, da se zgubi. Ob njegovi selitvi iz samostana v letu 1983 je že sam mislil, da se je vse zapravilo in zgubilo. Potem se je le še našel en prepis, ki pa je bil zelo površno prepisan. Po temeljitem iskanju je našel Peter še vse svoje zapiske, da se je lahko še enkrat prepisalo. Njegovo življenjsko delo je bilo rešeno." Ravno ob usodi življenjskega dela Petra Moharja je postalo ponovno jasno, kakšen odnos imajo nekatere osebe do dragocene slovenske literarne besede. un „Le vkup, le vkup uboga gmajna.. Tako bi se tudi lahko glasilo geslo predavanja dr. Janka Zerzerja v okviru cikla „Mi in naša zgodovina", ko je v ponedeljek zvečer zelo zanimivo orisal čas turških vpadov in kmečkih uporov. Šlo je za čas prehoda iz 15. v 16. stoletje, čas prehoda srednjega veka v novi vek. Ta čas je bil povezan z velikimi spremembami in tudi s krizami. Bil je silno razgiban, saj je fevdalna družba doživljala prvo veliko krizo. Plemiči so namreč stiskali in izkoriščali kmete. Dajatve so se stalno večale. Predvsem so v času med 1500 in 1550 zapuščali kmetje masovno (70 %) svoje kmetije. Še prej pa so Turki vdrli na slovensko ozemlje. Njihov namen je bil predvsem rop in nabiranje ujetnikov. Takrat je bila obramba nezadovoljiva. Pomagala je le meščanom in plemstvu. Kmetje pa so spet bili krvave žrtve napadov. Na slovenskem Koroškem so kmetje predvsem v obdobju 1478—1483 bili izpostavljeni Turkom, ki so pobili in odvlekli v tem času približno 200.000 ljudi. V letu 1473 je bil prvi kmečki upor in prvi turški vdor. Leto 1476 pa drugi vdor ter nova pobuda za kmečko gibanje. Neposredni povod za znani slovenski kmečki upor leta 1515 pa je bila vojna z Benečani. Upor pa je bil spet zgubljen predvsem zaradi organizacijskih in materialnih pomanjkljivosti. Predavatelj je vse to široko in jedrnato orisal. Seveda pa bi si tako dobro pripravljen referat zaslužil veliko več poslušalcev. Zgleda, da nas Slovence naša lastna zgodovina ne zanima preveč. Predlagal bi predvsem mladim, da izkoristijo naslednja predavanja v okviru cikla „Mi in naša zgodovina", in si s tem pridobijo zase važno podlago in tudi argumentacijo z vsemi tistimi nemško govorečimi, ki še vedno trdijo, da smo tujci v koroški deželi. Bernard Obračun krške škofije 1988 Krška škofija ima 465.000 katoličanov. Od teh plačuje 233.597 cerkveni prispevek. Cerkveni prispevek je daleč najvažnejši vir dohodkov krške škofije. Znaša 82 odstotkov. Izdatkov in dohodkov je bilo v preteklem letu 217 milijonov. Od tega je šlo 52 % za plače duhovnikom in laiškim sodelavcem. Koroška Cerkev pa mora vzdrževati nad tisoč cerkva in več ko 300 župnišč, otroških vrtcev, izobraževalnih domov . . . Glede odpisovanja cerkvenega prispevka od davka se je vsota od 800 šilingov dvignila na 1000 šilingov. Spremenil pa se je tudi ključ za izračunanje cerkvenega prispevka. Prej je znašal 1,25 odstotkov letnega dohodka, sedaj pa 1,2 odstotka. Za to leto ima krška škofija dva večja načrta. Sta to katoliški shod junija v Celovcu in gradnja župnišča v celovški fari Wel-zenegg. Ravnatelj Helmut Rauchensteiner je napovedal tudi, da bodo za vse koroške župnije našli svetovalce za cerkveni prispevek. USTANOVNI KONGRES SLOVENSKIH SOCIALDEMOKRATOV Boio slovenski socialdemokrati že leta 199B samostojno kandidirali kot stranka? Ko je bila 11. januarja 1989 v Ljubljani ustanovljena Slovenska demokratična zveza, je predstavnik gibanja slovenskih socialdemokratov, Franc Tomšič, zelo slikovito dejal, da bojo z ustanovitvijo socialdemokratske zveze okrepili jato tistih ptic, ki so na poti proti političnemu pluralizmu in demokratični družbi v Sloveniji. V četrtek, 16. februarja, se je na ustanovnem kongresu Socialdemokratske zveze Slovenije ta ptičja jata močno okrepila Ustanovni zbor je bil v Cankarjevem domu. Ustanavljanje Socialdemokratske zveze pa je razgrnilo vso dilemo, v kateri se nahaja vsaj del sedanjega političnega sistema, kako ravnati in postopati z gibanji, ki rastejo zunaj utečenega političnega spektra (ki je na oblasti). Predvsem velja to za tiste organe, ki se čutijo pristojne za notranje zadeve v državi. Socialdemokrati so namreč že na ustanovnem zboru Slovenske demokratične zveze izjavili, da se ne bojo vključili v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. In ta izjava je, kot to dokazujejo razpleti nekaj dni pred 16. 2. 1989, nekatere oropala spanca. Dva dni pred ustanovnim kongresom so namreč iz slovenskega notranjega ministrstva socialdemokratom sporočili, da je njihova ustanovitev možna le, če se bojo vključili v Socialistično zvezo delovnega ljudstva (ki jo nekateri imenujejo „filialo Zveze komunistov"). Ker je to bila conditio sine qua non socialdemokratom, kakor že prej Kmečki zvezi in Slovenski demokratični zvezi, ni preostalo nič drugega, kot se formalno vključiti v SZDL. Niso si pa pustili vzeti pravice kritičnega in samozavestnega odnosa do SZDL in tudi na kongresu so ponovno poudarili, da se avtonomiji ne bojo odpovedali. Politični program Socialdemokratske zveze smo predstavili že v prejšnji številki Našega tednika. Predsednik Socialdemokratske zveze, France Tomšič, je v svojem ustanovnem govoru seveda posegel v zgodovino socialdemokracije (Bebel, Liebknecht, Berbstein) in je krepko poudaril doprinos slovenskih socialdemokratov (med njimi tudi Ivan Cankar) k razvoju socialne demokracije. Stalno pa je ključne dogodke v socialdemokratski zgodovini jemal za primerjalno sredstvo z dogodki v Sloveniji in s pronicljivimi pristopi k trenutni politični in gospodarski situaciji, predvsem, kar zadeva politični pluralizem, sestop komunistov z oblasti, enostrankarsko vladavino in ravnanje oblasti z demokratičnimi in bazičnimi gibanji, je vešče nakazal razliko med predstavami in cilji socialdemokratov in trenutnimi dejavniki in dejstvi v državi. Drugi govorniki so v svojih prispevkih zavrnili trditev, da je večstrankarski sistem usoden za Jugoslavijo, kajti potemtakem bi vse zahodne države morale že zdavnaj razpasti; izpovedali so zahtevo, naj komunisti sestopijo Zanimanje ni bilo le s strani medijev ampak tudi s strani ljudstva z oblasti in se odpovejo funkciji ..edinega usmerjevalca družbe", in potrdili, da socialdemokrati nastopajo kot konukrenca sedanjemu političnemu monolitizmu. Socialdemokratom so čestitali predstavniki številnih sestrskih strank, posebno čestitko je poslala KEL, potrebo po obnavljanju Zveze komunistov Slovenije in potrebo po dialogu pa je poudaril član CK slovenskih komunistov Bekeš. Član skupine 88, Italijan Franco Juri, pa je dejal, naj socialdemokrati delajo za civilno družbo in tudi za narodne skupnosti, kakor so to Madžari in Italijani v Sloveniji, na račun SZDL pa je bilo rečeno, da le-ta zato sili novonastale zveze, da se vanjo vključijo, ker tako dobiva legitimacijo. Pozdrave ZSO je prinesel Jože Messner. V diskusiji je padlo tudi vprašanje, zakaj se socialdemokrati takoj ne konstituirajo kot stranka. Ta odločitev, ki se ji zveza ne Predsednik socialdemokratov France Tomšič bo mogla izogniti, naj bo prerešetana na enem od naslednjih zborov, je bilo rečeno, hkrati pa so najavili, da bojo skušali sodelovati pri naslednjih volitvah, ki bojo leta 1990. Iz Ljubljane poroča Franc VVakounig VABILO V nedeljo, 26. 2. 1989, prireja rožeško kulturno društvo kratko svečanost v spomin na 60. obletnico smrti akademskega slikarja Petra Markoviča. Vljudno Vas vabimo, da se udeležite te spominske svečanosti, ki bo ob 10.30 na rožeškem pokopališču. Janez Petjak 40 lel organist in zborovodja cerkvenega pevskega zbora v Štebnu pri Olobasnici .Kdor poje, dvakrat moli," s temi besedami med drugim se je škof dr. Egon Kapellari zahvalil in oddolžil organistu in zborovodju Janezu Petjaku za dolgoletno službo Cerkvi. V okviru farne božje službe so se mu zadnjo nedeljo zahvalili farani in župnik Peter Sticker, ki je obenem tudi v zastopstvu škofijskega kantorja podelil priznanje krškega škofa. Seveda so se ob tej priložnosti vsi zahvalili tudi dolgoletnim pevcem zbora. Tako so sprejeli pohvalo škofa za 25 let sodelovanja VVerner Spitz, za 30 let Katarina Petjak, za 40 let Marija Motschnig in Apolonija Schmautzer, za 50 let Franc Konrad in za 60 let sodelovanja Kristina Spitz. Vsem slavljencem je po maši čestital tudi župan Albert Sadjak. Slavje se je končalo ob bogato pogrnjeni mizi v gostilni Juenna. .Mladostni spomini", pesem, ki jo je zložil Janez Petjak, naj bo njemu in slavljencem ter cerkvenim pevcem še naprej v spodbudo za petje: .Mladostne sreče užil sem poleg mamice, očeta, bratov in sestric, mnogo smo prepevali prelepe pesmi mladih dni. Vedno pesmice donijo mi v spomin ko mehki glas mi violin čestitkam se pridružujeta EL Globasnica in uredništvo NT. Bernard Šentlipš: slovo od Alberta Volavčniga Iz stolpa sem mi zvon doni, ko vlega mrak se po vasi . . . To pesem je Albert Volavčnig, ki je umrl 25. januarja tega leta, mnogokrat prepeval. Albert Volavčnig je v 81. letu starosti za vedno zatisnil oči po truda polnem življenju kot rudar, drvar in pred upokojitvijo 1968 kot delavec pri tvrdki Leitgeb v Sinči vasi v tovarni ivernih plošč. Pokojni je v mladosti pri Preverni-ku pod Ojstro začel delati v rudniku, kjer so izkopavali rudo, premog. Nato je začel kot drvar pri tvrdki Leitgeb leta 1935, kjer je bil vodja drvarske skupine. Tam pa ga je doletela pri spravljanju lesa nesreča, kjer se je težko poškodoval, tako, da ga je firma Leitgeb nastavila v oddelku proizvodnje ivernih plošč, kjer je deloval v zadovoljstvo firme in sodelavcev. Pokojni pa ni bil le spreten fizični delavec, ampak je v svojih mladih letih sodeloval tudi na pevskem in kulturnem področju, saj je obstajal pred 55 leti v Šentlipški fari poleg cerkvenega pevskega zbora in moškega kvinteta še tudi moški oktet, katerega član je pokojni bil. Ta oktet je mnogokrat popestril s petjem marsikateri domači praznik, leta 1938 pa je celo v sosednji občini v Galiciji na velikem koncertu slovenskih koroških zborov bil s svojo izvedbo med najboljšimi. S tem zaokroženim življenjem je do zadnjega skrbno negoval svoj mali dom v nekdanjem vinogradu bivše Petkove domačije. Turobno so zadoneli zvonovi iz po-družnih cerkva v Stari vasi in v Boji vasi, ko smo 27. januarja pospremili pokojnega od hiše žalosti v Kršni vasi k zadnji daritvi v farno cerkev, kamor je pokojni kljub visoki starosti redno prihajal. Pogrebne obrede je vodil župnik dr. Ostravksy. Od firme Leitgeb je ob odprtem grobu spregovoril obratni svetnik g. Jeg.art in se je v imenu sodelavcev iskreno zahvalil pokojnemu za vestno in dosledno opravljeno delo od leta 1935 do leta 1968 pri firmi Leitgeb v Sinči vasi. Pevsko so se oddolžili pokojnemu na domu in v cerkvi ter ob odprtem grobu cerkveni pevci pod vodstvom pevovodje g. Janeza Petjaka. V hvaležen spomin naj rajnemu veljajo besede iz pesmi, ki jo je tudi sam srčno rad pel: Popotnik pridem čez goro, od doma sem že vzel slovo. Dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš. Kjer znanci moji še žive, prijat'Iji moji v grobu spe. Žalujoči ženi in sorodnikom izrekamo naše odkrito sožalje. Joža Golavčnik Pri pogovoru sta sodelovala tudi kandidata „Drugačne Koroške" mag. Hans Haider in dr. Marjan Sturm (z leve). Pogovor v Clubu tre popoli v Celovcu Koroška — večna provinca? V ponedeljek, 20. februarja, je vabil Club tre popoli na podijsko diskusijo na temo Koroška — večna provinca? Pri tem pogovoru sta sodelovala tudi Hans Haider in Marjan Sturm, kandidata Drugačne Koroške. Prvi kandidat Drugačne Koroške Hans Haider je dejal, da je treba na Koroškem pospeševati dvojezičnost. Marjan Sturm je govoril o .provincializ-mu najhujše narave", ker v Celovcu ni dvojezičnih ljudskošolskih razredov. Hans Haider vidi nastavke provincializma tudi v tem, ker uradni deželni tednik .Karntner Landeszeitung" nima slovenske strani. Tudi je treba po njegovem mnenju podčrtati dvojezičnost v turizmu. Predsednik deželnega zbora Schantl je dejal, da je za premostitev provincialnosti nujno potreben dialog. Zanimivo je bilo tudi vprašanje udeleženca tega večera, če politiki, ki so dejavni v prostoru Alpe-Jadran, obvladajo tudi jezik soseda. To pa predvsem zato, tako je utemeljeval svoje vprašanje, „da bi se mogli pogovoriti s sosedom v njegovi materinščini". vg Kultura Emil Krištof je tudi tokrat zaživel za bobni. Zbor , Rož", Tokrat je nastopal v Landskronu pri Beljaku. Emi! Krištof diplomiral na bobnu Odličen bobnar je bil Emil Krištof že zmeraj. Od prejšnjega četrtka, 16. februarja, pa je za odliko bogatejši. Diplomiral je namreč z odliko na bobnu na deželnem konservatoriju. Emil Krištof je tako prvi diplomirani jazz-glasbenik deželnega glasbenega konservatorija. Takšen diplomski izpit ima dva dela: prvi je teoretičen, drugi praktičen. Praktičen izpit je koroški Slovenec Emil Krištof iz Dvora v Šmihelu opravil v univerzitetni menzi v Celovcu pred številnimi poslušalci in ljubitelji jazzovske in hkrati Krištofove glasbeno-umetniške govorice. Za bobni je Emil Krištof tudi tokrat dokazal, kako jih z lahkoto obvlada in kako ob njih zaživi sam in glasbena izpoved. vg „Rož“ prepeval v podporo žrtvam potresa v Armeniji Da pot, ki jo je ubral mešani pevski zbor „Rož“, ne vodi v slepo ulico neodmevnosti glasbene govorice, so pevci ponovno dokazali v Landskronu blizu Beljaka. Nastopili so s „koncertom ponižanih in razžaljenih". Prireditev je organiziralo društvo „DrauKult“ v Beljaku in informacijska družba za razvojno politiko (OIE). Beljaški župan Helmut Manzenreiter je prevzel pokroviteljstvo. Blizu 150 ljudi je obiskalo ta koncert. La j ko Milisavljevič je tokrat s svojim zborom ponesel pesmi zatiranih tudi med prebivalce Landskrona. Izkupiček tega koncerta so pevci namenili žrtvam potresa v Armeniji. Kako se počutim v manjšini To je spis, ki ga je napisala Emica VVutte, učenka 6. razreda Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Emica VVutte, ki je doma iz Male vasi pri Globasnici, je dosegla s tem spisom 1. nagrado na spisemskem natečaju, ki ga je razpisala Zveza slovenskih kulturnih društev v Trstu. Uspešni avtorici Emici VVutte iskreno čestitamo k temu lepemu uspehu. Doma sem v majhni vasi na Južnem Koroškem, kjer sem že Poraščala s problemi manjšine. Ko sem začela obiskovati ljudsko šolo, še nisem znala govoriti nemško. Razen nekaj besed nisem razumela ničesar. Toda takrat je bil pouk v ljudski šoli še dvojezičen, tako da nisem imela težav slediti pouku. Precej hitro pa sem se naučila tudi nemščine. Poleg mene je bilo še nekaj sošolcev, ki so bili prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Toda slovenskih besed si v šoli slišal vedno manj. Polagoma je pouk bil skoraj ves v nemškem jeziku, le dvakrat na teden, ko so ostali učenci lahko že odšli domov, smo imeli pouk iz slovenščine. Pa tudi med šolarji si slišal samo še nemške besede. Deloma, ker niso znali slovensko, deloma pa, ker smo se bali, da bi nas zasmehovali, kar seje precejkrat zgodilo. Spomnim se še, da so me neštetokrat zasmehovali ali celo pretepli, če sem s kom govorila slovensko. Bilo nas je le malo iz slovenskih družin, ki smo med seboj govorili slovensko. Tako je bilo lahko nas zasmehovati. Na ta način so dosegli, da smo govorili le še tedaj slovensko, če nas nihče ni slišal, ker nas je bilo strah. Moja mama se bo še spomnila, kolikokrat sem prišla domov s solznimi očmi, ker so me .vedno zasmehovali, pa nisem razumela, zakaj. Tako se le nerada spomnim na ta čas. Tudi učitelji niso ukre- pali proti temu, ker enostavno niso hoteli kaj vedeti o tem, ker niso hoteli dobiti kakršnihkoli problemov. Po ljudski šoli sem prišla na Slovensko gimnazijo, katero še danes obiskujem. V tej šoli se počutim dobro, ker lahko govorim slovensko, ne da bi me kdo zasmehoval. Žalostno pa je, da večina šolarjev na naši gimnaziji govori nemško, čeprav to ni njihova materinščina. Celo nekateri profesorji naše šole se med seboj pogovarjajo nemško. To, česar kot otrok v ljudski šoli nikoli nisem razumela, začenjam sedaj polagoma razumevati. Manjšine so vedno krive za vse. Vseeno, katera manjšina je to in kje živi. Tukaj na Koroškem smo pač mi Slovenci tisti, ki smo vedno krivi za vse. Sedaj tudi razumem, zakaj so me takrat zasmehovali in kaj pomenijo psovke, ki so jih vedno vpili za nami. Na ta način se od materinega jezika nisem bolj oddaljila, ampak sem slovenščino le še bolj vzljubila. To vse me je naredilo le še bolj trdno in bolj zavedno Slovenko. Seveda se zgodi, da tudi jaz s svojimi znanci govorim nemško, čeprav vsi razumejo slovensko. Sedaj sem začela razumevati tudi politiko. Predvsem pa to politiko okrog manjšine in dvojezične šole. Prepričana sem, da bi lahko dosegli v politiki veliko več, če bi bili enotni. Kako pa naj bi kaj dosegli za boljšo dvojezično šolo, če še mi Slo- venci med seboj nismo enega mnenja. S tako politiko, kot jo mi delamo, pa nikoli ne bomo dosegli naših ciljev! Nemcem tako le še olajšamo delo, da nas lahko še lažje pohodijo. Ta neenotnost je to, kar me najbolj boli, pa ne toliko vse te psovke, ki jih včasih slišim celo na cesti. Mislim, da bomo šele tedaj močni, če bomo enotni. Do tedaj pa bodo lahko delali z nami vse, kar bodo hoteli. Lahko bodo ločili otroke v ljudskih šolah, kakor so to že začeli, lahko pa bodo delali z nami še marsikaj več, česar si sploh ne moremo predstavljati. Do sedaj sem vedno bila vesela, da sem se rodila v slovenski družini in da sem lahko Slovenka, toda za tako politiko me je prav sram. Čeprav delamo precej napak, ne bomo tako hitro izgubili, kakor bi si to želeli nekateri koroški deželni politiki in nekateri naših sodeželanov. Prepričana sem, da je še dosti ljudi, ki bodo učili svoje otrok slovensko in ki se bodo borili za pravice manjšine. Na splošno pa lahko rečem, da se v manjšini koroških Slovencev počutim precej dobro, čeprav s tem nimam prav veliko prednosti, prej narobe. Ponosna sem nato, da sem lahko Slovenka in da znam govoriti oba deželna jezika, čeprav vem, da jih je veliko, ki slovenščine ne priznajo kot drugi deželni jezik. Pretekli četrtek zvečer je bil v Bilčovsu prvi bralni večer vrste, ki jo je pripravil Center za izobraževanje odraslih (Er-vvachsenenbildungszentrum EBZ) skupaj z vrsto občin. V Bilčovsu sta brala v »nabito polni" veži nove osnovne šole skoraj že domačin Janko FERK in Peter TURRINI, doma iz Gospe Svete, ki zdaj živi v Retzu na Nižjem Avstrijskem. V prihodnjih mesecih bodo brali še štirje nemško govoreči s štirimi slovensko govorečimi pisatelji (3. marca bosta brala Bern-hard C. Bunker in Maja Haderlap v Velikovcu!), ostali bodo sledili. V Bilčovsu je bral Janko Ferk pesmi in prozo v obeh deželnih jezikih in predstavil pravkar do-tiskano zbirko črtic ..Vsebina peščenih ur”, ki jo bo predstavil jutri v Musilovi hiši v Celovcu. Peter Turrini je podal v svojem delu večera v Bilčovsu nekak prerez svojega literarnega dela. Bral je iz svoje zbirke pesmi »Nekaj korakov nazaj “ (Ein paar Schritte zuruck), iz svojega pri- Dan slovenske kulture v Trstu „Kako se počutim v manjšini" Tako se je imenovala tema literarnega natečaja, ki ga je razpisala Zveza slovenskih kulturnih društev v Trstu. Sodelovali so dijaki iz Trsta, Gorice ter dijaki in dijakinje Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. V nedeljo, 19. februarja, so v okviru letošnje Prešernove proslave v Trstu bile podeljene trem uspešnim dijakinjam priznanja in nagrade za uspešno sodelovanje pri razpisanem natečaju. Prvo nagrado je dosegla dijakinja 6. razreda Zvezne gimnazije za Slovence, Emica VVutte. Dijakinja, ki sta jo v Trst spremljala ravnatelj dr. Reginald Vospernik in razredničarka Ivana Kampuš, je osebno prejela nagrado iz rok pisatelja Marija Cuka. S filmom Jevžej" pa so Tržačani spoznali dodatno plat kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. V drugem delu proslave je nastopil plesni teater ..Panoptikum" iz Ljubljane z zelo zahtevnim prikazom modernega izraznega plesa. Kultura »Stavki, oblikovani iz besed" Janko Ferk (levo) in Peter Turrini sta predstavila .stavke, oblikovane iz besed". spevka za legendarni OKTOBRSKI TABOR (I. 1983) in iz novega odrskega dela „Die Minderlei-ster" (Manjzmogljivci), ki ga trenutno igrajo na Dunaju, v Zuri-chu in Dusseldorfu z velikim uspehom. Z izborom prebranih prizorov Turrini ni imel prav srečne roke, saj je prišlo do nesoglasij med avtorjem in poslušalkami in poslušalci prav o smislu ali nesmislu branja scene, ki je, iztrgana iz celote, podala dokaj poenostavljen prikaz iz življenja gmotno okrnjene družbe. V kratki diskusiji, ki je sledila branju, je Peter Turrini prav s poudarkom izrazil svoje ogorčenje nad pisanjem „Grenzland-jahrbuch“ (Almanah obmejne dežele), ki ga je izdala koroška svobodnjaška stranka in o katerem se poraja sum ponovnega nacističnega mišljenja. Turrini je zahteval prav sodnijski postopek proti izdajatelju. Večer je odmeval tudi v televiziji in dnevnikih. f k □ pisma bralcev □ Offener Brief an die „Volksstimme“ In der Ausgabe vom 27. 1. 1989 veroffentticht die .Volksstimme“ eine scharfe Kritik an dem Buch „D/e Karntner Seele" (Hermagoras Verlag 1988) und geht auch auf die Litera-turausvvahl ein, fur die ich ver-antvvortlich bin. Aber nicht die Scharfe, sondern die Widerspruchlichkeit Ihrer Argu-mentation veranlalit mich zu einer of-fentlichen Entgegnung. Sie vverfen mir vor, dali ich zwar wohl Musil, Bachmann, Guttenbrunner, Lipuš, Januš, Jonke, Handke, Lavant, Turrini, VVinkler und Bernhard C. Bunker aufgenommen hštte, nicht aber Janko Messner und VVerner Kofler. Ihre VViderspruchlichkeit liegt nur darin, dati Sie ubersehen, dali etwa auch Autoren, wie Perkonig, Lindner, Leb, nicht ausgevvšhtt wurden, vvas mir von einer anderen Seite aus vorge-halten vverden konnte. Hštte ich so-wohl diese als auch jene im Buch aufgenommen, so ware damit die kunstlerische Ebene vertassen wor-den. Es gibt nun einmai einen litera-rischen Rang, und einige Kunstler stehen eben eine Sprosse tiefer, wenn sie vielleicht auch noch ein ge- vv/sses literarisches Wachstum vor sich haben. Aber die Genannten ebenfalls ins Buch zu nehmen, ware so, wie wenn man zu den Grotien der dsterreichischen Musik neben Haydn, Mozart, Schubert, Schon-berg usw. dann auch noch Robert Stolz zahlen wurde. Gerade das ware die Peinlichkeit, die Sie belie-ben, mir vorzuvverfen. VVeiters schreiben Sie, ich hštte .abgegriffe-ne“ Texte aufgenommen; dali die „Reise ins Paradies“ von Musil, 1925 entstanden, zum erstenmal in einer lesbaren, „bereinigten“ Fas-sung vorgeiegt wird, durfte Ihnen entgangen sein. Umso mehr spricht es fur Sie, wenn Sie die Lavant-Ge-dichte bereits ausvvendig konnen. Sie sagen, ich hštte Peter Turrini .entpolitisiert", weil ich ihn nicht ein-deutig Ihrem Lager zuordnete; frei-iich kann man nicht sagen, dali es Ihre Oberzeugung sein mulite, Turrini setze sich dafur ein, .dali unsere Welt bewohnbar bteibt oder es wie-der wird", wie es in meinem Text heilit. Ich mochte von Ihnen keine Jiteraturkritische Kompetenz" zuge-billigt erhalten, sondern nur auf einige mehr oder weniger beliebige oder peinliche Buchansichten hinweisen. „Die Kšrntner Seele" wird das uberleben! Josef St rut z, Robert-Musil-Archiv Klagenfurt Peter Gstettner kot likovni umetnik Posebnost ponuja galerija „Pri Joklnu" v Celovcu. Univerzitetnega profesorja Petra Gstettnerja je tu mogoče spoznati kot človeka, ki obvlada tudi likovno izpoved. S čopičem v roki je ustvaril v Toscani nekaj nežnih akvarelov. Ti akvareli izražajo predvsem milino in včasih je njih nedorečenost prav prijetna. Čeprav so zelo preprosti in še ne kažejo kake značilne likovne govorice, pa le dajo slutiti, da se skriva v Petru Gstettnerju dobra mera tistih občutij, ki jih je možno izpovedati le s čopičem. Pri otvoritvi sta Gstettnerjevo likovno ustvarjenje predstavila umetnik Christof Šubik in Klaus Ottomayer. Velika razstava o arhitektu Fabianiju v Cankarjevem domu V Cankarjevem domu je trenutno razstava o delovanju in projektih arhitekta Maksa Fabianija, Plečnikovega sovrstnika. Fabiani, doma v treh kulturah — slovenski, italijanski in nemški — je bil eden zadnjih arhitektov renesančne smeri in sodi med najvažnejše inovatorje srednjeevropske arhitekture. Fabiani je bil predvsem velik urbanist, kar razstava v Zanimanje za Fabianijevo razstavo je Cankarjevem domu za- izredno veliko. dostno dokazuje. Med drugim so razstavljeni načrti in projekti prostorsko ureditvenih načrtov za Ljubljano, za Štanjel in druge kraje, nadalje so predstavljene impozantne zgradbe — kot na primer hotel Europa v Salzburgu, ali pa zasebne hišice, posebno privlačnost pa izžarevajo Fabianijevi načrti letal. Dva modela sta tudi razstavljena. Na ogled pa so tudi številne slike izpod Fabianijevega peresa. Fabianija so šteli v osmerico tistih arhitektov, ki so najbolj pripomogli k sanaciji mest v avstroogrski monarhiji. Fabiani je deloval v Ljubljani, Posočju, na Dunaju, v Trstu in Gorici. Zanimanje za Fabianijevo razstavo je izredno veliko. VViplinger izdal novo zbirko Fotograf in pesnik Peter Paul VViplinger — za lansko spominsko leto je izdal zbirki „Farbenlehre“ in .Bildersprache" — bo pri založbah Obzorja (Maribor) in celovški Mohorjevi družbi izdal pesniško zbirko ..Oporoka časa". Pesmi je prevedel Andrej Kokot, uvodna besedila zanjo pa bodo napisali Franc Šrimpf, Miloš Mikeln in Erich Fried. Izdajo zbirke omogočajo slovensko ministrstvo za kulturo, zvezno ministrstvo za kulturo, republika Avstrija, kulturni oddelek dežele Koroške in pa zgornjeavstrijski kulturni oddelek. V seriji ..Avstrijska lirika / Lyrik aus Osterreich", bodo kot 46. zvezek izšle VViplingerjeve ljubezenske pesmi „Herzschlage — Liebesgeschichte". Zbirko, ki jo podpirajo nižjeavstrijska uradna mesta, bo izdala založba Greši v Badnu. Nesmrtnost Thomasa Bernharda Literatura mu je bila edina resnična prijateljica. Pisalni stroj mu je bil ventil samoizpovedova-nja in prikazovanja svojega gledanja na svet. Razburjanje avstrijskega ljudstva in zaplenitve njegovih knjig samoumevnost. Thomas Bernhard sam nikoli ni nastopal na odru, vendar je ob vsaki krstni predstavi svojega odrskega besedila igral glavno vlogo. Najboljšo pa je odigral na dan svoje smrti in pogreba. Le trije so ga spremljali na zadnji poti, o njem pa je govorila vsa Avstrija, ves svet, v katerega so črke ponesle njegovo literarno izpoved. Hkrati s premiero lastne smrti in pogreba so v Avstriji zadnjič padle zavese za velikim pisateljem in mislecem Thomasom Bernhar-dom. In če mnogi v Bernhardovih delih niso znali razlikovati med resnico in igro, so bili sedaj še bolj zmedeni. Tokrat Bernhard ni igral, pa se je mnogim to resnično slovo zdelo kot igra. Višek pa doseže ta resnična igra v oporoki. Gotovo je oporoka tudi eno najkrajših in najboljših del Thomasa Bernharda. Tam govori o tem, da se ne sme objaviti nobena njego- va beseda. Pa so se že nekateri pregrešili. V nekaterih časopisih so bili dobesedno objavljeni stavki Bernhardove oporoke. V knjigarnah so bralci prav strastno grabili za Bernhardovimi stavki, zvezanimi v neštete knjige. Bernhardove besede bodo mnogim odprle oči, če jim že niso. Vsa Bernhardova dela so oporoka. Oporoka pa je tudi eno izmed Bernhardovih del. In če je mnogim ob smrti Thomasa Bernharda zmanjkalo besed, jih Bernhardu ni. Bernhard bo v svojih delih še v bodoče pisal dolge stavke med vrsticami. Smrti se Bernhard nikdar ni bal. Vedel je, da je nesmrten v svojih delih. In to je tudi rekel. In dejansko je nesmrten. Vincenc Gotthardt Radio/Pri reditve PETEK, 24. februarja Narodopisna oddaja (dr. Feinig) SOBOTA, 25. februarja Duhovni nagovor (prof. J. Ropitz). — Voščila (D. Urschitz). NEDELJA, 26. februarja Šopek spominčic. PONEDELJEK, 27. februarja Vsaka vas ima svoj glas — Srečanje ljudskih pevcev v Šmihelu. TOREK, 28. februarja Halo prijatelji. SREDA, 1. marca Narodno-zabavna glasba. 21.00-22.00 Večerna oddaja: Recital Poldeta Bibiča. ČETRTEK, 2. marca Rož — Podjuna — Zilja. I u 1. 3. 1989 — Večerna oddaja: Recital Poldeta Bibiča Pri 20. koroških kulturnih dnevih je decembra lani nastopil z recitalom iz zakladnice slovenske besede eden najbolj slovečih sodobnih gledaliških igralcev, Polde Bibič. Lok večera v Modestovem domu v Celovcu je igralec napel od preprostih narodnih pesmi do pesniških dosežkov današnjih dni. V oddaji boste med drugim prisluhnili Bibičevi interpretaciji pesmi Jenka, Aškerca, Ketteja, Murna, Gradnika, Kosovela, Golje, Zajca, Koviča, Januša in Minattija. S primerno glasbo je recital uokviril urednik oddaje Miha Vrbinc. Vsaka vas ima svoj glas, pon. 27. feb. KKZ je izdala prvo zbirko slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi iz Podjune pod naslovom .Vsaka vas ima svoj glas’. Objavljene pesmi, ki jih je pripravil za tisk mag. Bertej Logar, so večinoma iz zapuščine velikega zbiratelja ljudskih pesmi na Koroškem, dr. Franceta Czigana. PRIREDITVE 1 14. ROŽANSKI IZOBRAŽEVALNI TEDEN od 4. do 12. marca 1989 Sodelujejo slovenska prosvetna društva jz Bilčovsa, Borovelj, Kotmare vasi, Rožeka, Sveč, Št. Jakoba, Št. Janža, Sel in z Radiš Predavanja, obrezovanje sadnega drevja, koncert, film, gledališka predstava, dan domačih jedil SPORED DAN PRIREDITEV KRAJ sobota, 4. marec 19.30 dr. France Merkač Dvojezična vzgoja otrok, pogovor staršev Borovlje pri Bundru 19.30 dr. Anton Feinig Domača imena Kotmara vas pri Mežnarju 19.30 dr. Gerald Pa rti Kemija v gospodinjstvu Rožek v ljudski šoli torek, 7. marec 19.30 film Tevžej Sveče v stari šoli sreda, 8. marec 19.30 dr. Anton Rohrmoser Kaj je regionalni razvoj Št. Janž društvena soba četrtek, 9. marec 19.30 dr Rabitsch Gliste pri govedu Kotmara vas pri Mežnarju 19.30 dr. Anton Rohrmoser Kaj Je regionalni razvoj Št. Jakob društvena soba 19.30 dipl. inž. Jože Strgar Spomladansko delo na vrtu Sele petek, 10. marec 19.30 Marta Messner-Kreuz Akupunkturna masaža Bilčovs gostilna Miklavž sobota, 11. marec 14.00 Dan domačih jedi dipl. inž. Tine Benedičič Obrezovanje sadnega drevja, teorija in praksa Sveče pri Adamu Sveče sobota, 11. marec 19.30 Koncert domoljubnih pesmi 180-letnica rojstva Franca Treiberja Št. Jakob Zavod šolskih sester nedelja, Komedija „Pri lepem razgledu" Radi še 12. marec 14.30 COdon von Horvath) Kulturni dom Nastopa: igralska skupina SRD na Radišah IZ 100-LETNEGA KOLEDARJA Petek, 24. 2.. Sobota, 25. 2. Nedelja, 26. 2. Ponedeljek 27. 2.. Torek, 28. 2. Sreda, 22. 2 Četrtek, 23. 2. Vreme: mrzlo Vreme: veter Vreme: sneg Vreme: megla Vreme: oblačno Vreme: dež Vreme: nestanovitno Goduje: Matija Goduje: Taras Goduje: Aleksander Goduje: Gabrijel Goduje: Roman Goduje: Albin Goduje: Henrik POMEMBNE OBLETNICE 24. 2. 1779 se je rodil kulturni in narodno-go-spodarski delavec prof. Matija Ahacel. 25.2.1856 je v Celovcu umrl nemški pesnik Vincenc Rizzi. Bil je Čopov učenec in prijatelj Franceta Prešerna. 27.2.1929 je umrl akademski slikar Peter Markovič. 28.2.1921 je bila ustanovljena Zveza slovenskih zadrug, ki je združila 33 zadrug - od tega 27 hranilnic in posojilnic Korotan lmport-Export GmbH Viktringer Ring 26, A-9020 Celovec, Telefon (0463) 56 2 16, Telex 422801 Kat. dom prosvete Kath. Bildungsheim SODALITAS 9121 Tainach/Tinje @(0 42 39) 26 42 v ponedeljek, 27. feb., ob 19.30 Iz cikla predavanj: Mi in naša zgodovina: REFORMACIJA IN PROTIREFORMACIJA NA SLOVENSKEM Predavatelj: prof. dr. Janko Zerzer v torek, 28. feb., ob 19.30 Forum za družbena vprašanja: SPREMINJANJE VREDNOT IN KRŠČANSTVO, nem. Predavatelj: univ. prof. dr. Leopold Unhold od petka, 3. marca, od 18. ure do nedelje, 5. marca, do 13. ure Duhovna obnova za mlajše žene in dekleta (od 24. leta naprej) SADOVI NA MOJEM ŽIVLJENJSKEM DREVESU Voditelj: Jože Kopeinig od petka, 3. marca, od 18. ure do nedelje, 5. marca, do 13. ure Duhovna obnova mladih: VREDNOTE MLADIH Voditelj: žpk. Stanko Olip ________ v petek, 3. marca, ob 19.30 Iz cikla predavanj: Krivda In odrešenje — PREPAD ČLOVEK?, nem. Predavatelj: univ. prof. dr. Karel M. VVoschitz od sobote, 4. marca, 9,—16. do nedelje, 5. marca, 9,—16. ZDRAVSTVENA TELOVADBA ZA HRBTENICO, nem. Voditeljica: Linda Springer v ponedeljek, 6. marca, ob 19.30 Teksti, dla-sllke In glasba 1988—1988 — 1000 LET KRŠČANSTVA V RUSIJI, nem. Predavatelj: dr. Alois Ban v torek, 7. marca, ob 19.30 Iz cikla predavanj: Krivda in odrešenje — SADOMASOHIZEM IN ZABLODA NEDOLŽNOSTI, nem. Predavatelj: kan. dr. Colerus Geldern v torek, 7. marca, od 14. do 20. ure in v sredo, 8. marca, od 14. do 20. ure Tečaj za spretne roke: SLIKANJE NA STEKLO Voditeljica: Anica Vrečar VELIKOVEC Literarno branje „SATZE GEFORMT AUS SPRACHEN" Bereta Maja Haderlap in B. C. Bunker Čas: petek, 3. marca 1989, ob 19.30. Kraj: Neue Burg v Velikovcu. Prireditelj: EBZ KSrnten. PLIBERK JUBILEJNI KONCERT 10 let MoPZ „ Kralj Matjaž" Čas: v soboto, 4. marca 1989, ob 19.30. Kraj: v dvorani gostilne Schwarzl v Pliberku. Nastopajo: otr. zbor KPD .Šmihel", MePZ .Podjuna-Pliberk", MoPZ .Foltej Hartman", MoPZ .Kralj Matjaž". Prireditelj: MoPZ .Kralj Matjaž". ŠT. LIPŠ Veseloigra KAM IZ ZADREGE čas: nedelja, 26. feb. 1989, ob 9.15. Kraj: farna dvorana v Št. Lipšu. Nastopa: igralska skupina iz Žvabeka. Prireditelj: Farna mladina v Št. Lipšu GLOBASNICA STROJNI KROŽEK ZA STROJNO IN DRUGO SOSEDSKO POMOČ vabi na OBČNI ZBOR Čas: petek, 24. feb. 1989, ob 19.30. Kraj: gostilna Juena v Čepičah. Na občni zbor so poleg vseh članov prav prisrčno vabljeni še drugi, ki jih zanima delovanje društva. Odšli so KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU df' vabi na koncert IM :W1 :