V Ljubljani, dne 1. junija 1929,
Cena posamezni številki 1‘50 Din.
XI. leto.
„NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih
nameščencev
za Slovenijo.
Aktualni problemi.
Končno smo dočakali, da se vpra* sanje izplačila razlik na prejemkih za čas od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924. leta dokončno likvidira. O od« redbi za izplačilo te druge polovice razlik so naši čitatelji in člani bili ob« veščeni že po dnevnih časopisih, pa tudi naš list v tej številki prinaša o tem posebno obvestilo. Čakali smo delj nego pet let. Ugotavljamo vendar in ne brez zadovoljstva, da se naš de« lovni program v stanovskem pogledu v neki meri izpolnjuje. Zopet je ena točka tega programa rešena. Zares, prihodnja letna skupščina našega Glavnega saveza bo prva po letu 1923., da v njeni resoluciji ne bo stala tudi zahteva za izplačilo razlik.
Iz tega pa ne smemo izvajati za« ključka, da mislimo, da nam je treba manje delovati v pravcu zaščite naših stanovskih interesov. Moramo še mno« go delati, ker smo žal še vedno daleč od popolnega realiziranja naših ciljev: materijalnega in moralnega osiguranja drž. uslužbencev. Da pridemo do tega cilja, bo treba da preteče še dosti ča« sa. Posebno kar se tiče gmotnega osi« guranja. To je izključno in zgolj fb nančni problem, a za njegovo rešenje še ni podana možnost. O tem moramo biti na čistem. Čeprav bi se prejemki vsem drž. uslužbencem povečali za 50 odstotkov, vprašanje njihove eksisten« ee vendar ne bi bilo še rešeno. A za Povečanje v tej meri bi bile potrebne milijarde. Danes jih država nima in če se ozremo na gospodarsko stanje zem« Iji, si težko predstavljamo odkod bi si jih mogla država preskrbeti.
Če se zavedamo, da jc finančni položaj države tak, na kaj naj se po« tem omeji program naše stanovske ak« čije? Postoji pa vseeno mnogo pro« gramskih točk, kojih ostvarjenje ne bi samo opravičilo raison d’ etre naše sta« novske akcije, temveč bi bilo drž. uslužbencem obenem tudi pomagano in to v taki meri, da bi bila zanje zelo občutna.
Predvsem se more mnogo doseči, če se izboljša moralni položaj drž. uslužbencev. To ne velja mnogo de« narja. Treba je samo nekaj dobre vo« lje pri merodajnih faktorjih. Ta dobra volja bi se najbolje in najpopolneje izrazila ob priliki revizije uradniškega zakona, za katero se ta čas zbira gra« divo. Treba je odpraviti krivice in ne« enakosti v postopanju z drž. name« ščenci, pa bo že mnogo pridobljenega. Drž. uradniki ne morejo živeti od vo« de in zraka. Zato zahtevajo osigura« nje. Vendar v njih še ni popolnoma za« nirl občutek idealizma in zato oni težje Prenašajo krivice in vobče udarce, ne« 8o zgolj gmotno bedo. Upamo, da bo ta skromna zahteva drž. uslužbencem našla razumevanje merodajnih krogov, Vsaj pod današnjim režimom.
Še mnogo je stvari, ki tudi ne ve« Ijajo mnogo, ki bi pa uradnikom vsaj
R. Š.:
Čl. 15. »Uredbe o povračilu potnih | ln selitvenih stroškov« določa, da Pripada drž. uslužbencu dovozmina k) v tistih krajih, »v katerih obstoje pre« vozna sredstva za take svrhe«.
Oddelek za drž. računovodstvo tukajšnje finančne direkcije se je obr« nd z ozirom na navedena določila na '£!Pka župana 'v Ljubljani 'in Man« boru s prošnjo’, da naznanita vse že« ezniške postaje, odnosno .kajbližje
kolikor toliko olajšale obstoj, ali jim vsaj nudile prepričanje, da odločujoči krogi mislijo nanje in da verujejo v opravičenost njihovih zahtev.
V tej številki smo na drugem me« stu naglasili anomalije uredbe o preve« den ju kronskih pokojnin na dinarske. Če se te anomalije odpravijo, bi se pomagalo znatnemu številu oseb brez velikih žrtev za drž. blagajno. Moralni uspeh bi bil pa gotovo še večji, nego bi bila materijalna pomoč. Mislimo, da bo zahteva našega Glavnega saveza v tem pogledu našla polno razumevanja.
Draginjskc doklade so še vedno razvrščene po nekdanjih draginjskih lestvicah, katere izvirajo iz prvih let po vojni. Danes so cene skor« v vsej državi popolnoma izenačene, vsaj pa v glavnih mestih. Ni torej nobene pod« läge, da se dela razlika med Beogra« dom, Zagrebom, Sarajevom, Splitom in Ljubljano. Zato je torej treba izena« čiti draginiske doklade v vseh teh me« stih, oziroma pravzaprav uvrstiti jih vse v L drag. razred. Finančni efekt te odredbe ne bi bil tak, da bi ga dr« žava ne mogla prenesti, toda znatne« mu številu drž. uslužbencev bi bilo s tem zelo pomagano.
Nadaljne mere, s katerimi bi se položaj drž. uslužbencev mogel izbolj« šati, ki pa ne bi za drž. blagajno pred« stavljale skoro nikakšnega bremena, bi bile:
boljša organizacija poslovanja o priliki upokojenja drž. uslužbencev, tako da jim ne bi bilo treba čakati po mesece (poznamo celo slučaje, kjer so čakali dolga leta), da dobe svoje zako« nite prejemke;
ekspeditivnejše rešavanje vseh spornih zadev, ki se nanašajo na sluz« beno razmerje drž. nameščencev, po« sebno pospešenje postopanja pri glav« ni kontroli in drž. svetu;
pozivanje predstavnikov uradni« ških organizacij k sodelovanju ob pri« liki rešavanja vseh vprašanj, katera se, makar tudi samo posredno, tičejo nj“i« hovih stanovskih interesov.
Če bi se vse te mere izvedle, ne bi bila državna blagajna prav nič obre« menjena, temveč bi bil dosežen tudi zanjo nek in to prav zadovoljiv uspeh: ker bi neposredno, v nekaterih slučajih odpadlo začasno izplačevanje, n. pr. na račun še neodrejenih pokoj« nin in bi bila uprava sploh enostav« nejša, a p osno d no, ker bi vsi or« gani, ki v kakršnikoli meri odločajo o državnih dohodkih, vršili svoj posel z večjim zanosom.
Nekatere točke, navedene v tem članku, tvorijo obenem program, in to ožji program našega Glavnega saveza. Da se ta ožji program neposredno in čimprej realizira, deluje Glavni savez in bo deloval v upanju, da bodo nje« gova prizadevanja ’v kratkem času kronana z uspehom.
(»Činovnički Glasnik«.)
kraje, v katerih so »prevozna sred« stva po voznikih« na razpolago.
Na to vlogo je prejela finančna direkcija od velikega župana v Ljub« Ijani odgovor, da so; na sledečih že« lezniških postajah na razpolago pre« vozna sredstva, odnosno jih j© po na« ročilu mogoče dobiti: Bled, Bohinjska Bistrica, Borovnica, Breg pri Loki, Brezovica, Brežice, Črnomelj, Črnuče, Dev. Mar. v Polju, Dobova, Dobre«
polje, Domžale, Dovje, Drenov grič, 'Duplje; Gor. vas«Reteče, iGrosuplje, Homicic, Hrastnik, Jarše«Mengeš;, Ja« vornik, Jevnica, Jesenice, Ježica, Kamnik, Kandija, Kočevje, Kranj, Kranjska gora, Kresnice, Križe«Gol« nik, Laško, Laverca, Laze, Lesce, Li« tija, Ljubljana, glavni, gor. in dol. ko« lodvor, Log, ^ Logatec, Loka pri Čr« nomlju, Lloka pri Zid. mostu, Lukovi« ca, Medno, Medvode, Mengeš, Met« lika, Murna, Mlačevo; Mokronog)«®!« strica, Naklo, Nomenj, Notranje Go« rice, Novo mesto, Ortnek, Otoče, Planina, Podhom, Podnart, IPredole, Preserje, Radeče, Radohova vas, Ra« dovljica, Rajhenburg, Rakek, Ratečei« Planica, Ribnica, Rimske Toplice, Sa« va, Semič, 'Sevnica, Stična, ;.Straža« Toplice, Škofja Loka, Škofeljca, Šmar« jesSap, Št. Janž, Št. Rupert, Št. Vid pri Stični, Št. Vid«Vižmarje, Trbov« lje, Trebnje, Trzin, Tržič, Velike La« šče, Verd, Videm«Krško, Višnja gora, Vrhnika, Zagorje, Zalog, Zidani most, Žabnica, Žalna, Žirovnica, Žlebič.
Maksimalna tarifa za izvoščke ob« stoja le za mesto Ljubljana, kjer je določena dovoznina v dnevnem času 25 Din, v nočnem času 50 Din, ter za Bled, Lescti in Bohinj. Tarifa za iz« voščke na progi Bled«Lesce 40 Din, Bled«blejski kolodvor 30 Din, Lesce« Begunje 40 Din, Bohinjska Bistrica« Zlatorog 80 Din, Boh. Bistrica«Sv. Ja« nez 60 Din.
Veliki župan mariborske oblasti
jie pa izjavil, da so v smislu čl. 15. cit.
V 54. številki Uradnega lista od 24. maja je objavljen »Zakon o izpre« membah in dopolnitvah zakona o pri« dobitvi pravice do osebne pokojnine civilnih drž. uslužbencev itd. z dne 1. marca 1929.«. Ta dopolnilni zakon, ki je stopil v veljavo dne 18. maja t. 1., ureja vprašanje kritja izdatkov, ki se pojavijo v zvezi z odpustom drž. usluž« bencev na ta način: Izplačevanje od« pravnine se vrši v breme prora« čunskih kreditov, iz katerih so se pla« čevali (aktivni) prejemki odpuščenega uslužbenca. Vendar pa se ne sme po« staviti namesto odpuščenega uslužben« ca in v breme istega kredita drug nov uslužbenec, dokler se iz tega kredita izplačuje odpravnina odpuščenemu. S tem hoče zakon preprečiti zvišanje osebnih izdatkov, ki bi nastalo, če bi se poleg odpravnin izplačevali še prejem« ki nanovo sprejetih nameščencev. Čo je pa tudi službeno mesto odpuščenega uslužbenca za stalno črtano in reduci« rano s proračunom, se izplačuje od« pravnina iz rezervnih proračunskih kreditov, ki so vstavljeni vsako leto v budžet za kritje manjših izdatkov, ka= terih ni mogoče vnaprej točno ozna« čiti in predvideti.
Za izplačevanje odpravnine velja« jo analogno predpisi zakona o drž. ra« čunovodstvu, ki urejajo izplačevanje aktivnih uslužbenskih prejemkov.
Vestnik.
Javno mmeinje. Če naj katerokoli glasilo izpolnuje svoj namen, treba da je čimbolj razširjeno. Ni dovolj, da ga čita ozek krog privržencev z isto miselnostjo, prodreti mora v šir« še sloje in tam vabiti nove pristaše, propagirati svoje idejo, vplivati ua bralce in širiti svoj program. Tisk je velesila! On ustvarja javno mnenje. Vse to velja tudi za »Naš Glas«. Ni zadosti, da ga beremo mi sami, ne!, razširiti ga moramo med neuradnike. Široka javnost mora zaznati za naše
uredbe na razpolago izvoščki z dolo« öeno tarifo v iMariboru podnevu 15 Din, ponoči 20 Dim, od kolodvora v marib. predmestja 20 (25), v Čakovcu 40 (60), v Krištanovcu 30 (60), v Mur« skem Središču 40 (60), v Mali Subotici 40 (60), v Dol. Kraljtivcu«Prelogu 60 (80), v Kotoribi 40 (60).
Izvoščki brez določene tarife so na razpolago v vseh mestih, zdravili« ščih, Letoviščih in večjih 'krajih iz od« govarjajočih železniških postaj v ma= riborski oblasti. — Po potrebi so pa razpoložljiva navadna prevozna sred« stva (vozovi itd.) za namene, predvi« done v cit. uredbi, v vseh drugih kra« jih ob železniških postajah maribor« ske oblasti.
Z ozirom na gornjo izjavo se bodo odslej državnim uslužbencem načeloma priznavale dovoznine samo za vse tiste kraje, ki jih poročili na« vajata. S tem je vprašanje dovoznin za enkrat končnoveljavno rešeno.
Razume so pa, da se bodo pri« znavale dovoznine tudi v drugih kra» jih, ki niso spredaj označeni, če usluž« benec predloži pravilno potrdilo o plačani dovoznini.
Pripomniti je še, da se bodo do« voznine, ki so bile poedincem iz pot« nih računov doslej začasno; izločene, naknadno uradoma nakazale ob pr« vem potnem računu, ki ga bodo pri« zadeti predložili. Vse vloge oziroma prošnje v tej stvari so torej nepo« trebne.
Do odpravnine nimajo pravice oni uslužbenci, ki se odpuste za kazen, ka« kor tudi ne vsi tisti, katerim pravica do odpravnine ni izrečno priznana v odloku o odpustitvi. Zato je treba, da se že v tem odpustitvenem odloku iz« rečno ugotovi obseg te pravice, ker bi sicer odpuščenemu nameščencu ne pri« padala odpravnina. Doslej se je v tem pogledu, ki v prvotni obliki zakona ni bil točno pojasnjen, postopalo tako, da se je odpravnina priznavala šele na posebno prošnjo odpuščenih name« ščencev. Seveda se je s tem izplačilo odpravnine občutno zategnilo.
Kakor smo se informirali pri tu« kajšnji finančni direkciji, kredit za iz« plačilo odpravnin doslej še ni bil otvorjen. Oddelek za računovodstvo in proračun je že vse pripravil in zapro« sil ministrstvo za otvoritev rezervnih kreditov, ker gre v ogromni večini slu« čajev za uslužbence, ki so bili odpu« ščeni koncem marca zaradi redukcije službenih mest, katera so zavzemali. Pričakovati je, da bo mogoče v krat« kem izplačati že zapadle obroke od« pravnin. Za one uslužbence, ki bi bili v bodoče tekom proračunskega leta od« puščeni, je pa z novim zakonom po« skrbljeno, da se jim bodo mogle od« pravnine brez zamudnega čakanja na« kazati takoj iz kredita za aktivne pre« jemke, iz katerega so do odpusta pre« jemali plačo.
težnje, za naše pravične zahteve. Ni čisto vse'eno, če vse to ljudje izvedo — ali ne. In kako naj se najbolj raz« širi naš glas? Najboljše sredstvo jie zaenkrat močno, dobro urejevano, razširjeno glasilo. Uspeh bomo pa do» segli šele tedaj, če »Naš Glas« razši« rimo tudi izven naših vrst, če začne« mo tudi. mi sami sodelovati pri ustvar« janju javnega mnenja. Predvsem mo» ramo doseči to, da razširimo naš list v vse, pa prav v vse javne lokale, ka« mor zahajajo drž. nameščenci. To so kavarne, restavracije, gostilnic, briv« niče in sl. Samo malo samozavesti nam
Priznavanje dovoznin za službena potovanja.
Odpravnine odpuščenih uslužbencev.
je' treba in doslednosti, pa uspeh ne 'izostane. Vsak državni nameščenec naj vselej in povsod zahteva svoje glasilo, lastniki takih lokalov ga kmalu naroče. Saj je cena tako malenkostna 1— in list končno zanimiv za vse sloje.
Natečaji za sprejem vojaških gos jencev. Opozarjamo starše, da objav* Ija »Uradni list« v 54. številki natečaje za sprejem gojencev v pomorskos zrakoplovno šolo v Divuljah (blizu Trogira v Dalmaciji), v (artiljerijsko podčastniško šolo V Mariboru in v bolničarsko podčastniško šolo v Nišu. — Zrakoplovni podčastniki so z no* vim zakonom odlično preskrbljeni. Kandidati, ki se posvete samo meha* ničarstvu, niso prisiljeni letati. Po do* vršeni šoli morejo gojenci pozneje kot vodje opraviti izpit za strokovnega častnika pomoivzrakoplovne grane. —• Artiljer. podčastniki imajo prav dobre prejemke, tako n. pr. kot naredniki^ do 10.980 Din letno in drag. doklade poleg brezplačnega stanovanja, hrane in obleke. Oženjeni še redno stanarino, rodbinske doklade itd. Prav ugodne so tudi preskrbne razmere sanitetskih podčastnikov. — Prošnje je vložiti do 1., oz. do 20. in 15. septembra. Go* jenci ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. — Natančnejše po* datke vsebujejo navedeni natečaji.
Novi inženjerji gozdarske stroke. Ministrstvo za gozdove in rudnike je sprejelo nedavno v svojo službo 41 mladih inženjer jev, absolventov go* zdarskih fakultet beograjske in zagreb* ške univerze. To je po dveh letih prvi sprejem novih inženjerjev v tem mi* nistrstvu, tako da se 'je potreba pod* mladka že močno občutila. Med spre* jetimi je več Slovencev.
Podaljšanje določb finančnih za* konov. Po letošnjem fin. zakonu ve* ijajo po 1. juniju samo še tiste do* ločbe dosedanjih fin. zakonov, s ka* terimi so bili spremenjeni razni z a* k o n i. Vse ostale, ki niso bile izrečno s fin. zakonom podaljšane, naj bi pre* nehale veljati s koncem maja t. 1. Ker pa ministrstva vseh dotičnih zadev še niso mogla z zakoni urediti, bo financ* ni minister — tako poročajo iz Beo* grada —• predložil kralju v podpis za* kon, s katerim se fin. zakon v toliko spreminja, da bodo vse te določbe ostale v veljavi še do 1. septembra t. 1. Dotlej se pa morajo vse nerešene za* deve dokončno urediti.
Stanovanja drž. nameščencev v državnih poslopjih. Po odredbi pred* sednika minist, sveta in ministra za notranje zadeve od 12. februarja t. L, U br. 4112 se morajo drž. poslopja uporabljati prvenstveno in predvsem za potrebe državnih uradov. Samo od* višni in za nastanjenje drž. uradov ne* potrebni prostori se smejo uporabljati za stanovanja drž. uslužbencev. Težnja vlade gre za tem, da se čim več dr* žavnih uradov izseli iz zasebnih po* slopij, kjer mora država plačevati ogromne najemnine. Zato naj bodo povsod, kjer je to izvedljivo, vsi uradi v državnih zgradbah, da se tako pri* hranijo izdatki za najemnine.
Križi in težave slovenskega urednika.
V zadnji številki '»Mladike«, znanega in obče razširjenega ilustrira* nega mesečnika, objavlja urednik F r. S. Finžgar, uvaževani mojster slo* venske pripovedne umetnosti, 'to*le pi* smo. Zaradi njegove zanimivosti za splošnost in zaradi v njem vsebovanih globokih pogledov ga priobčujem v ponatisu. Izostavil sem samo nekaj stavkov.
»Dveh prav posebnih dobrot jo de* ležen vsak urednik. Prva je ta, da ima vsak naročnik časopisa pravico preso* jati, obsojati, popravljati in zabav* djati na vse, kar je kupil raznega bla* ga z naročnino v časopisu. In ker je teh kupovalcev na tisoče in imajo vsak svoje oči, svoj okus, svoje na* zore in svoje spoznanje, dobijo pa vsak isto blago, ni čuda, da obgodrnja ta to, oni ono... In spet se jezi nekdo ter me ozmerja z oslom, ker je baje
Razpisana služba. Pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Za* grebu je razpisano mesto pravnega re* ferenta kategorije A, položaja VI. Let* na sistematska plača 12.000 Din, polo* žajna plača 15.000 Din in krajevna ter rodbinska doklada. Rok za prošnje do 5. junija. Natančnejši podatki v Ur. listu št. 52 od 18. maja.
Razpisano je mesto pisarniškega uradnika pri okraj, sodišču v Velikih Laščah. Prednost gre prosilcem z zem* Ijiškoknjižnim izpitom. Prošnje je vlo* žiti do 4. junija.
Nedeljene uradne ure. Zveza je brzojavno naprosila Glavni Savez, naj na kompetentnih mestih intervenira, da se vsaj s 1. junijem uvede nedeljena dopoldanska služba v tistih državnih uradih, kjer je bilo to običajno do aprila t. 1.
Delovni čas na carinarnicah. Od 25. maja dalje je finančno ministrstvo določilo za vse carinske urade spet sedemurni dnevni delovni čas. Uradu* je se zaenkrat še od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Izplačilo razlik. Kakor smo obve* ščeni, se bo izplačilo druge polovice razlik izvršilo v prihodnjih dneh. Če ne nastopijo izredne zapreke, bodo predvidoma vse razlike izplačane v prvi polovici junija. Od te polovice razlik se bo odtegnil tudi državni da* vek, ki pri plačilu prve polovice ni bil odtegnjen. S tem je ta zadeva končno likvidirana in bo mnogoletnim željam drž. uslužbencev v polni meri zado* ščeno.
Posnemanja vreden kulturni čin.
V počastitev svojega predsednika g. Ivana Podgornika je »Hranilni in po* sojilni konzorcij« v Ljubljani daroval naši velevažni kulturni ustanovi »Na* rodni galeriji« za njen sklad znesek 5000 Din. S tem je centralna slovenska uradniška denarna institucija pokaza* la, da se zaveda velikega pomena kul* turnih ustanov za razvoj slovenskega naroda.
Prevedba kronskih upökojencev.
»Učiteljski tovariš« poroča, da je na intervencijo Glavnega saveza izdal fi* nančni minister odlok, da se uredbi o prevajanju upokojencev s kronskih na dinarske pokojnine doda nov člen, ki se glasi: Ako bi pri uporabi te uredbe kak upokojenec prejel manj na ra* čun pokojnine in osebne draginjske doklade, kakor je prejemal pred pre* vedbo, ima pravico do razlike teh pre* jemkov. Odločitev o pravici do te raz* like bo izrekel oddelek za drž. raču* novodstvo finančnega ministrstva.
Naši upokojenci v inozemstvu pre* jemajo po uredbi D. R. br. 107.201 z dne 8. oktobra 1924 poleg pokojnine za 30% manjšo draginjsko doklado ne* go njih tovariši v tuzemstvu. Ker se zdi, da ta prikrajšek ni v skladu z živ* Ijenskimi potrebami teh upokojencev in še manj z draginjo, je Zveza pod* vzela potrebne korake, da se ob revi* ziji uradniškega zakona odpravi ta do* ločba. Podrobnejši članek o tem vpra* šanju priobčimo v eni prihodnjih številk.
izsledil v nekem spisu g-rditev njego* | vegai stanu. — 0, ko bi bil časopis štacunar, kjer kramar prodaja pipce, Žabarje, šivanke, traki, oprtnice, štra* me, drete, gumbe in posükljaje preje — o blagor uredniku! Vsak bi si ogle* dal robo in kupil kar mu godi... vsak po mili volji in izberi. Toda grda last* nosi časopisa je ta, da ti z vso šta* cuno prigrmi v hišo. In zato je seveda joj in gorje uredniku. Kaj hoče, re* vež? Naročniki so kupili vso krošnjo in zato imajo pravico presojati in pretehtavati robo, kakor se jim zljubi. Vsak po svojem okusu in umevanju. Zoper to plačano pravico bi bila borba zares krivična.
Druga dobrota za urednike je pa ta, da tega, kar kdo v tej krošnji iz* sledi dobrega in zanj prijetnega, ni* koli ne omeni. Ima prav tako, kakor moj rajni oče, ki sem mu 'skušal do* kazati, da bi se mi za odlično zre* lostno izpričevalo spodobil vsaj en I goldinar v dar. Mož me je debelo gle*
I dal in razsodil: »Ne vem, čemu se s
Izplačilo potnih stroškov sodnim uradnikom. Iz Beograda javljajo, da bodo finančne direkcije v najkrajšem času izplačale vse zaostanke potnih in selitvenih stroškov sodnega uradništva za dobo od 1. decembra 1918 do 31. marca 1926.
Zahteve hrvatskih javnih name* ščencev. Na nedavnem zborovanju hr* vatske Zveze javnih nameščencev v Zagrebu je bila sprejeta resolucija, iz katere posnemamo najvažnejše zahte* ve: 1. revizija (oz. redukcija) celokup* nega državnega uradništva naj se izvr* ši na podlagi kvalifikacije in sposob* nosti s sodelovanjem uradniških orga* nizacij; 2. uradnikom treba zakonski zajamčiti stalnost; 3. pri reševanju na* čelnih uradniških vprašanj naj se vse* lej zaslišijo tudi strokovne uradniške organizacije; 4. odbitki za poplavljen* ce naj se ukinejo; 5. treba pristopiti k takojšnjemu izplačilu še preostale dru* ge polovice uradniških »razlik« (to se je deloma že zgodilo, oz. se nakažejo v kratkem); 6. prejemki drž. uslužben* cev in pokojnine naj se povišajo vsaj za 50 odstotkov; 7. pri bližnji reviziji uradn. zakona treba zaslišati tudi stro* kovne uradniške korporacije.
Nov taksni zakon. Prvi pomočnik finančnega ministra, dr. Dušan Letica, je sestavil načrt novega zakona o ta* ksah in pristojbinah. V kratkem se se* stane v fin. ministrstvu konferenca strokovnjakov, ki bodo oddali svoja mnenja o tem važnem zakonskem na* Črtu. Potreba, da se sedanji, že zelo zastareli in silno komplicirani taksni zakon nadomesti z modernim, res pravniški neoporečnim zakonom, se je naglašala že dolgo vrsto let.
Cenejši bencin. Deloma zaradi zni* žanja državne trošarine (od 4 na 3 Din za kilogram), deloma zaradi ostre kon* kurence med prodajalci, je cena ben* činu v Ljubljani padla od 8-50 na‘6 Din za kilogram. Če ostane pri tej nižji ceni, ki je itak še dovolj visoka, se bodo morale sorazmerno, t. j. za 25—30% znižati tudi vozne cene avto* busov, katerih se v toliki meri poslu* žujejo baš državni in sploh javni na* meščenci. Zdi se, da bo zaslužek ben* cinskega kartela tudi pri novih cenah še vedno dovolj masten — ker se bo z znižano ceno seveda tudi konzum bencina povečal. Promet z avtobusi se bo pa še bolj razvil.
Nabava blaga za obleke, perilo itd. dela večini konsumentom skrbi.
Zato si dovoljujemo opozoriti na oglas tvrdke NOVAK (Kongresni trg 15). Mogoče Vam je ta trgovina od rolk — ali se Vam zdi na zunaj preneznatna'.
Obiščite jo in prepričali se bo* dete, da nudi največjo izbiro in da kupite tam najceneje.
Vsem rodbinam priporočamo našo
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten pridatek za kavo.
I tem bahaš? Saj drugega dela nisi I imel.« Tako po pravici sodi naročnik in pravi uredniku: »Saj sem list pla* čal!« in tiho vtakne v žep, kar je zanj.
Je pa še ena razlika med časopi* som in štacuno. Kramar piše judku: »Pošlji 100 pipcev, takih in takih.« Pipci pridejo, točni po številu, po ob* liki in ob pravem času. Urednik pisari, prosi, šari z zamisleki in išče delav* cev. Kaj mislite, da se mu godi kakor kramarju s pipci? Ali ne veste, da da* nes izhaja za naš mali narod kar pre* več časopisov (samo v Ljubljani men* da okrog 70!), da izide že skoro vsak dan po ena nova slovenska knjiga? Ali mislite, da je tistih trudoljubivih naporovalcev, ki pišejo in praskajo po papirju, toliko kot pozimi brezpo* selnih v Ljubljani. Vsak resničen in količkaj resen kulturni delavec dela danes za dva, za tri. Nič se1 ne dela »na zaloge«, vse živi od roke v usta, pismarji prav tako kot maltarji: vse sproti. Pa ne veš, kako se mu raztegne povest, kako članek, razprava. Ne
Zavratne bolezni prihajajo po prstih. Zato jih je premagati težko. Prvo je dijeta! Opustite pravo kavo, uživajte Žiko!
Izplačilo razlik bivšim drž. usluž* bencem. Od oddelka za računovodstvo tuk. finančne direkcije smo prejeli sledeči uradni poziv: Uradniške razli* ke. Po odloku ministrstva za finance, oddelka za državno računovodstvo in proračun z dne 17. maja 1929,, D. R. Br. 80.877, se izplačajo iz monopolske* ga posojila razlike v prejemkih za čas od dne 1. oktobra 1923 do dne 30. aprila 1924. tudi vsem državnim usluž* bencem, ki so bili prevedeni in razvr* ščeni po novem uradniškem zakonu, a so bili pozneje odpuščeni iz državne službe ali pa so dali ostavko na državno službo.
Vsi taki nekdanji državni uslužbenci morajo predložiti finančni direkciji slične prijave, kakor so bile predpisane za upokojence, zlasti pa navesti svoj točni naslov.
Razne novice.
Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Po najvišjem nalogu Nj. V. kralja je veliki župan ljubljanske obla* sti za vdanostno brzojavko, katero je poslala naša Zveza Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki je blagovolil dovoliti, da nosi ljubljansko vseučilišče njego* vo ime, sporočil Zvezi najvišjo za* hvalo.
f Rudolf Binter. Dne 13. maja t. 1. je nenadoma umrl višji davčni upravi* telj Rudolf Binter. Bil je zlata duša, plemenit in dober, iskren človek, mož izrednega narodnega značaja in špar* tanske skromnosti, ki ni zahteval nik* dar ničesar zase, pač pa je žrtvoval vso lepoto svoje bogato obdarjene du* še za nacijonalni in kulturni napredek svojega naroda.
Tovariši davčni uradniki smo iz* gubili v Binterju prijatelja, čegar ime je značilo mnogo in je bilo v ponos in čast organizacije. Bil je pa pokojni tudi na splošnem kulturnem polju ne* sebičen in priznan delavec. Slovenska stenografija je izgubila v njem odlič* nega propagatorja in vsestransko de* lavnega strokovnjaka. Priljubljenega tovariša so spremili do groba poleg kulturnih društev, vsi ljubljanski in mnogo tovarišev z dežele, skoro vse uradništvo finančne direkcije z direk* torjem dr. Povalejem ter nebroj dru* gega občinstva. Ob grobu se je po* slovil od pokojnega v imenu Udruže* nja davčnih uradnikov predsednik g. Joža Bekš v lepo zasnovanem geniji* vem govoru, da so vsem navzočim za* rosile oči.
Mati zemlja je sprejela vase svo* jega vernega sina, da se odpočije od zemeljskih naporov. Slava mu! M.
Osebna vest. Jakac Andrej, pre* glednik 4. skup. II. kateg. pri moški kaznilnici v Mariboru in bivši kaznil* niški učitelj, je postavljen za učitelja v 3. skup. II. kateg. na drugi deški osnovni šoli v Mariboru ter dodeljen v službovanje šoli mariborske moške kaznilnice.
veš, kdaj dobiš, ne veš, koliko in kak* šno. So, ki bi jih vsak urednik posta* vil v zlat okvir — le žal, da so tako redki.
Ali ste umeli, gospod P. P.? Ali ste uverjeni, da z obema rokama pod* pišem skoro vse Vaše blagohotne mi* sli, oe bi bile povesti, članki, razprave — pipci in \šivanke.«
— Tako torej urednik, ki ne piše in ne ureja šele od včeraj, urednik li* sta, ki ni po svojem značaju omejen na ozek krog pripadnikov določenega stanu, ki uživa moralično podporo naj* širših plasti naroda, ki pobira sadove dolgoletne knjižne tradicije in ki so mu na razpolago najboljši sotrudniki, bogata gmotna sredstva in zvrhan kup naročnikov. Kaj naj poreče pa ured* nik »Našega Glasu«? Nič drugega, kakor to, da tudi on z obema rokama podpiše to pismo, ki naj si ga vsak naročnik, bralec, prijatelj in nasprot* nik našega glasila trdno vtisne v spo* min.	—a.
Radijski aparat
je postal danes že kulturna potreba vsakega inteligenta. Ko pride utrujen iz pisarne, ga že čaka doma, da ga razvedri z lepo glasbo, petjem ali predavanjem.
Najboljše in najcenejše aparate, sestavne dele in vsa navodila Vam da
Radijska postaja Ljubljana
Miklošičeva cesta 5 Telefon 3190 'Plačila tudi na obroke!
Stanovanja v mestni hiši na Po*
Ijariski cesti, za katera se poteza cela vrsta državnih nameščencev brez sta* novanj, baje še vedno niso oddana. Prosilci, ki ne zmorejo horendnih na* jemnin v slučajno prostih stanovanjih, čakajo z veliko muko in nestrpnostjo končne odločitve občinskega sveta in ne morejo razumeti čudnega odlašanja odgovornih faktorjev v tej pereči so* cialni akciji. Gospoda župana napro* šamo, da to zadevo pospeši, članom stanovanjskega odseka pa priporoča* mo, da pri premotrivanju vloženih prošenj vpoštevajo samo resnično opravičene prosilce, ne pa zgolj svo* jih bivših političnih pristašev ali dru* gače favoriziranih kompetentov.
Boj zoper korupcijo. Po poročilih srbskih listov je število javnih obtož* nie zoper državne nameščence pri okrožnem sodišču v Skoplju prekora* čilo že 1800 slučajev. Gre za zlorabe uradne oblasti iz političnih in strankar* skih razlogov, deloma tudi iz osebnih nagibov. Obtoženi so uslužbenci raz* nih položajev in kategorij, ponajveč zaradi poneverbe državnega denarja, ponarejanja uradnih spisov, izstavlja* nja napačnih listin in zaradi podkupo* vanja. Ogromno je tudi število samo* upravnih organov, zoper katere se za* radi sličnih zločinov vodi kazenska pre* iskava. Gre za več tisoč slučajev kr* šitev uradnih dolžnosti, tako da je skopljansko sodišče zaprosilo za do* delitev novih preiskovalnih sodnikov, ker dosedanji ne zmorejo dela. — No* va vlada hoče z energično izvedbo za* kona zoper korupcijo uvesti red in poštenost v javno upravo. Zaradi sla* bega uradništva je državna misel v preteklih desetih letih, že preveč tr* pela. Samo s pošteno in vzorno ne* pristransko upravo je mogoče izvršiti veliko delo narodne in državne kon* solidacije.
Ljudsko štetje se bo vršilo v naši državi prihodnje leto. Za ta namen je določen kredit treh milijonov dinarjev. Splošno ljudsko štetje je nujno po* trebno, ker so dosedanji podatki ne* zanesljivi in pomanjkljivi. Za neka* tere dele države služijo še vedno re* zultati predvojnega štetja iz leta 1910. Točni podatki o številu in porazdelitvi Prebivalstva so za urejeno državo ne* obhodno potrebni, saj tvorijo temelj sPlošne politične, prosvetne, gospo* darske in socialne uprave.
Število živine in perutnine v naši ^ržavi. Kmetijsko ministrstvo je ob* javilo statistiko živine in perutnine v naši državi. Iz teh podatkov je raz* vidno, da je bilo koncem leta 1928 v naši državi 1,120.000 konj, 3,730.000 glav goveje živine, 2,770.000 prašičev, 7 nrilijonov 736.000 ovac in 1,739.000 koz.
Načrt srednješolskega zakona. Ka* bor poročajo listi, je tudi načrt sred* nješolskega zakona gotov. O podrob* nostih še ni bilo mogoče dobiti infor* uiacij. V srednješolskem zakonu bodo
v splošnem isti principi, kot v ljudsko* šolskem, dalje se protežira realna smer in duh naše mladine, ki dorašča. Načrt pride še pred komisijo.
Prosvetno ministrstvo pripravlja novo razdelitev okrajnih šolskih nad* Zornikov, katerih bo v Sloveniji 32: v ljubljanski oblasti 17, v mariborski 15. Nadzorniki bodo dobivali za dvakrat* no nadzorstvo nagrado po 8000, 6000, 4000 Din letno. Ta nagrada se bo do* ločila na podlagi števila šol, učiteljstva in po krajevnih razmerah. — Kakor smo informirani ne bo v ljubljanski in mariborski oblasti posebnih izpre* memb. Deljeni bodo večji okraji.
Ljubljanska občina vzdržuje 11 osnovnih šol, 4 meščanske, 4 otroška zavetišča in 2 mestna otroška vrtca. Vseh šolskih otrok je v Ljubljani 3536. Težko je vprašanje ženske realne gim* nazije, ki jo vzdržuje mestna občina, ker jo država noče prevzeti v svojo upravo. V Ljubljani pa so nujno po* trebna najmanj še tri nova šolska po* slopja. Za šolstvo je določenih 3,075.900 Din, za kar je pokritja 598.180 Din ter znaša primanjkljaj 2 milijona 477.720 Din.	»Uč. T.«
Izseljeniški dom v Splitu. V Splitu bodo zgradili velik dom za izseljence, ki potujejo v inozemstvo, ali se vra* čaj o v domovino in se morajo med potjo zadrževati v Splitu. V poslopju bodo nameščeni tudi razni uradi, ki imajo opraviti z izseljenci. Prostor za novi dom izseljencev je dala splitska občina brezplačno na razpolago, a mi* nistrstvo za socialno politiko bo dovo* lilo v ta namen amortizacijsko poso* jilo v znesku 3 in pol milijona Din.
Latinica v Rusiji. Razen Srbov in Bolgarov uporabljajo cirilico tudi Rusi. Že dolgo časa se pa vrši živahna pro* paganda, da se v Rusiji uvede latinska pisava in se s tem ruščina in sploh ru* ska kultura odpre zapadnim narodom. Moskovska akademija znanosti je že vse pripravila, da se bo prehod k la* tinski abecedi izvršil brez težave. Že s prihodnjim letom se obvezno uvede latinska pisava v šole in urade, v la* tinici se bodo morali tiskati časopisi in knjige. S tem korakom se bo ruski narod zelo približal ostalim slovanskim narodom, ker ne bo več ovire, ki jo je nekoč stavljala cirilica Čehom, Po* Ijakom in nam Slovencem.
Obleke kemično čisti, barva, piisira in lika tovarna J O S. REICH.
Cene kojpelim pri OUZD. Uprava Okrožnega urada za zavarovanje dc* lavcev na Miklošičevi cesti je določila za obiskovalce čistilnih kopeli ob tor* kih, sredah in četrtkih od 8.—12. ure znižane cene, in sicer s perilom in mi* lom vred za 'k a d ne kopeli 8 Din in za ,p r š n e k o p e 1 i 4 Din. — Po* poldne in ob petkih ves dan stane pršna kopel 7 Din, kadna 1P50 Din, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa kadma kopel 13'50 Din. — Parna kopel ' in 'kiop'«)! v vročem zraku stanc 11’50 Din. Odprta je za moške ob torkih in sobotah, za žen* ske pa ob sredah in petkih od 14. do 19. ure. Pristojbina za masažo znaša 5 Din. — Vstopnice pri blagajni do 19. ure. — Vsak prejme potrebno pe* rilo in za vodne kopeli tudi košček mila. Ob ponedeljkih kopališče ne ob* ratuje.
Iz organizacij.
Jugoslovansko veterinarsko udru* ženje, sekcija Ljubljana, je izvolilo na zadnjem občnem zboru sledeče gg. od* bornike: Obl. vet. ref. H. Turk (pred* sednik), vet. Pravdoslav Rebek (pod* predsednik), vet. Leon Kocjan (tajnik), vet. Franc Goljar (blagajnik), vet. L Pestotnik (L odbornik), vet. dr. Ivan Jerina (II. odbornik), vet. Joža Rautar in Joža Drolc (revizorja).
Udruženje drž. služiteljev, obl. od* bor za maribor. oblast (sedaj: Udruže* nje nižjih državnih uslužbencev v Ma* riboru je izvolilo 3. marca v odbor
gospode:	Anton Šega (predsednik),
Alojzij Bizjak (podpredsednik), Franc Gregorič (tajnik), Ignac Paj (blagaj* nik), Anton Germek, Valentin Čaks, Tomo Križanič (odborniki). Nadzorni odbor: gg. Rihard Kočijaž (predsed* nik), Jakob Kocbek, Anton Marion, Franc Komel in Ivan Ložar.
Društvo drž. policijskih nameščen* cev in upokojencev mariborske oblasti ima ta*le odbor: Janko Goršič (pred* sednik), Peter Klarič (podpredsednik), Jurij Smodej (tajnik), Jakob Polh (taj* nikov namestnik), Mihael Šrek (blagaj* nik), Fran Vovk (blagajnikov namest* nik), Karel Ferlan, Alojzij Cingerle, Franjo Orel, Rudolf Jevščik, Matko Šverko in Matko Markežič (odborniki). Preglednika računov sta Ljudevit Ma* carol in Srečko Saksida.
Stanovanjska akcija.
Stanovanjska akcija drž. name* ščencev. Zastopnika Zadruge državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani, predsednik gradb. inspektor ing. Josip Otahal in tajnik rač. nad* svetnik Josip Skalar, sta se 24. maja zglasila pri g. velikem županu dr. V o* do pivcu, da mu kot najvišjemu predstavniku državne, oblasti v Ljub* Ijani poročata, o ustanovitvi in ga za* prosita za blagohotno podporo pri akcijah nove zadruge. G. veliki župan je z resnim zanimanjiem sledil referatu in si je. dal tolmačiti tudi razne člen® pravil, tako glede jamstva, i. j. Poseb* no ga je zanimal načrt sedanjega od* bora, ‘graditi s r e dni j| e, velike sk'up h e s t a no v a n jjs>k e Hiše in tako koristiti spl osno s ti. Pre* tresalo se j® tudi vprašanje prispev* kov države k obrestovanju posojil, podobno kakor sfa to hvalevredno akcijo pokrenila ljubljanski oblastni odbor in ljubljanski občinski svet. G. veliki župan je zagotovil zastopnika zadruge, da bo tudi to akcijo po naj* boljših močeh podpiral. — Zastopnika Zadruge se bosta zglasila tudi pri gg. oblastnem komisarju in ljubljanskem županu ter upata, da bosta prav tako dobro sprejeta kot pri g. vel. županu.
Informacije dajeta predsednik (Gradbena direkcija) in tajnik (Reslje* va cesta 13, tel. št. 20*74).
Naši bančni zavodi.
V vsakem dobro razvitem gospo* darskem sistemu so predvsem banke oni odločilni faktor, ki organizira, ureja in vodi vse denarno gospodar* stvo družabne enote. Po stopnji, na kateri stoje banke kot najbolj izra* žiti predstavniki kapitalistične eko* nomske ureditve, presojamo denarno moč in gospodarski razvoj države. Banke so zrcalo gospodarske zrelosti držav.
Kar se tiče številnosti naših bank, se ne moremo pritoževati. Toda baš v tej presenetljivi preobilici bank je znak, da je naše bančno gospodar* stvo še v povojih. Saj imamo 663 bančnih zavodov, dočim ima Anglija brez Škodske in Irske le 117 delniških bank (leta 1900. jih je bilo 77!), Vrh tega so naše banke z redkimi izjema* mi malega obsega. Imamo namreč 574 bank, s kapitalom do 5 milijonov dinarjev, 77 od 5—25 milijonov, 7 od 25—50 milijonov in le 5 velebank s 50 milijoni in več. Večina banki je zaradi neznatnega' kapitala že od po* četka obsojena na životarenje. Česti polomi so jasne priče takega trajno nevzdržnega stanja.
Glavna središča kapitala so Za* greb, Beograd, Ljubljana in Sarajevo. Zagreb ima 25 bank s 555 milijoni del* niške glavnice, 200 milijonov re* z er v in 3065 milijoni vlog. Beo* grad 65 bank (521 * 142 * 532); Ljub* Ijana 8 bank (105 * 23 * 515) in Sara* jevo llbank (132 * 43 * 264). Največjo koncentracijo kapitala v državi pred* stavlja Zagreb, ki je finančno sredi* šče naše države. Ima 4 velebanke. Največji zagrebški in obenem naj* močnejši denarni zavod v državi
sploh je Prva hrvatska štedionica. Ob* stoja že 81 let in ima 48 podružnic. Njena delniška glavnica znaša 75 mi* lijonov Din, izkazane rezerve pa 57 milijonov Din. Vlog na hranilne knji* žice in tekoči račun je imela lani okrog 1 'A milijarde Din. Sledita ji Jugoslavenska banka ter Jugosloven* ska eskomptna in hipotekarna banka (prej Srpska banka).
Pričakuje se še nadaljna končen* tracija zagrebškega kapitala. V teku je spojitev Bosanske banke 'd. d. Beo* grad in Agrarne in komercijalne ban* ke d. d, Sar a j-evo*B e og r a d z imeno* vano Jugoslovensko eskomptno in hi* potekamo banko. Ta zavod bo imel delniško glavnico 175 milijonov Din in rezerv 50 milijonov Din.
Največji slovenski denarni zavod je Ljubljanska kreditna banka, ki ob* stoja 27 let in ima 15 podružnic. Del* niške glavnice je 50, rezerv pa 8 mili* jonov Din.
Delniške glavnice vseh jugoslo* vanskih bank znašajo približno 2 mi* lijardi dinarjev, celokupna tuja de* narna sredstva, s katerimi banke razi* polagajo, p,a se cenijo na 10 milijard dinarjev. Na videz so te številke' ogromne, toda v primeri z inozem* skimi kapitali so prav neznatne. Ena izmed petero največjih angleških bank, Midland Bank, ima delniške glavnice in rezerv 26'6 milijonov fun* tov šterlingov ali 71/s milijarde Din, in vlog 382 milijonov funt. ali 105 mi* lijard Din. Ena sama angleška vele* banka ima torej več nego trikrat to* liko lastnega kapitala kot vse naše banke skupaj! Največja srednjeev* ropska banka, Kreditanstalt für Han* del und Gewerbe na Dunaju, razpo* laga z glavnico in rezervami 118 mili* jonov šilingov ali skoraj 1 milijardo Din lastnih sredstev, dbčim ima tujih sredstev 938 milijonov šilingov ali 714 milijarde Din. Naš državni pro* račun pa znaša približno 12 milijard! Te številke jasno kažejo, kako je še naše bankarstvo v povojih.
Poučno je ^primerjanje	divi*
d e n d, ki jih posamezne banke iz* plačujejo za leto 1928. Najvišja je di* videnda Udružene banke po 9’8%, sledi Srpska banka z 9,7%, Prva hr* vatska .štedionica ^4%))[ Jugobanka z 9-3%, Ljubljanska kreditna banka z 7'6% obrestovanja.
Za naš tiskovni sklad.
Z nabiralnimi polami so nabrali precej prostovoljnih prispevkov za naš tiskovni sklad sledeči tovariši:	1. g.
Šterbenc Jože v Črnomlju 330 Din. (Mestna hranilnica, Posojilnica, trgovina P. Koren preje Šterk in Hotel Lakner po 50 Din, gg. ;č. Lehrhaupt, Rožič po 20 Din ter gg. Štular, Peršak, Barle, Kramar, Medvedič, Šterbenc, Kralj in dva neimenovana, vsak po 10 Din). 2. G. Sime'rl Josip v Šo* stanju 290 Din. (Gg. dr. Mayer Fr., od* vetnik in A. Kraigher, notar po 100 Din, g. Potočnik 25 Din, g. Wasikie* wicz 20 Din, gg. Radej, Oblak F., Ster* nad AL, Smolnikar Krista po 10 Din in g. iSimerl 5 Din). 3. G. Vovko Pa* vel v Kočevju 270 Din. (G. dr. Rom Rih. in Hranilnica in posojilnica po 30 Din, Tekstilana dd.'20 Din, gg. Vov* ko, Medved, dr. B. Borštnik, Perenič, Pruger,, Dokler, Pečar, Mlinar, Lack* ner, Cetinski, Schiffrer, Kuhar, dr. Sa* jovic, dr. Ferdinand Sigmund, Sbrizaj, Kajfež, dr. Rajh in dr. Arko po 10 Din, gg. Heber in Maurovič po 5 Din). 4. G. Ribič Alfonz v Gornjem gradu 180 Din. (G. Košenina Fr., notar 50 Din, g. dr. Rosina, odvetnik 20 Din. gg. Kandrič, Rožič, Maizenowitsch, Krajnc, dr. Novak, dr. Mak, Fluks in *Žmavc po 10 Din, gg. Ribič, Plesko* vič, Perne, Tomc, Juršič in Zuccon po 5 Din). 5. G. Grafenauer Ante v Laškem )120 /Din. (Gg. dr. Fr. Prislan in A. Grafenauer po 20 Din, gg. dr. Pernat, dr. Šmid, dr. Godnič, dr. Dr* novšek, Tratnik, ^Koščak, Stanovšek, Kokol po 10 Din).
(Dalje prih.)
Vam nudi najsoEidn@iši vir nakupa perila, opreme neveft, novorojenčkov» perja in modnih potrebščin. - Predtlskarija modernih ročnih del- I1H
Restavracija
„PRI NACETU“
Ljubljana, Kette-Murnova ulica št. 3 priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo
v kvaliteti pijač in hrane.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10°/o popusta.
|Ivan Perdan nasl., Ljubljana
I Veletrgovina kolonijalnega in Špecerijskega blaga.
Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic.
1 Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna.
PARNA PEKARNA
FRANC DOLINAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO 11
POLJANSKA C. 19
najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic
TOVARNA POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6
priporoča svofo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po nainižjih cenah-
- - c--::"' -GV ^	V
Sukno, kamgarn
in drugo manufakturno blago angleškega in češkega izvora kupite najugodneje pri tvrdki
NOVAK
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG
L. Mikuš
Ljiljana, Mesini trg 15
priporoča svojo zalogo
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
Specijalna trgovina Mrnm izdelkov
priporoča tndi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ulica
Miroslava Leitgeb
Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi.
Železnato vino
lekarnarja dr. G. Piccolija v Ljubljani, krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.
Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka
A. PERSCHE
LJUBLJANA, Pred škofijo 21.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Najboljši
šivalni siioji in kolesa znamke GRITZliERinADLER
ter švicarski ple tilni stroji,Dubied* za rodbino, obrt in industrijo
Josipa Petelinca
LJUBLJANA, bliza Prešernovega spomenika. Telefon 2913. Pouk v vezenja brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica za popravila.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19
Solidnost v kvaliteti in ceni. — Točnost in natančnost v izvrševanju naročil!
EN GROS! EN DETAIL! Ustanovljena I. 1882.

Galanterijska trgovina na drobno in debelo, tovarna čevljev
AnL Krisper
Ljubljana
Mestni trg št. 26, Stritarjeva ul. št. 8
ES
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
TnueriitiI Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in iyy(irS\j J obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
KDOR PODPIRA NAS, TEGA PODPIRAJMO Ml !
A, & E. Skaberne, Ljublfana
Velika izbira češkega in angleškega sukna.

UČITELJSKA TISKARNA V UUBUANI

r sSty*
je najmoderneje
■ - -	. -r,''

' ... ■ ‘ :■ -...


Telefon št. 2312. Račun poštne hranilnice št. 10.761.
urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Vizitke, pisemski in poslovni papir. — Lastna tvornica šolskih zvezkov. — Šolski zvezki za osnovne, meščanske in srednje šole, risanke, dnevniki in beležnice. Zvezki za okroglo pisavo št. 1, 2 in 3.
UČITELJSKA KNJIGARNA
prodaja znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne, meščanske, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; umetne in pokrajinske razglednice v veliki izbiri.

Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskarno Francč Štrukelj. Vsi v Ljubljani.