St. 50.
Trst, pondeljek dne 19. februarja 1912. Ljubljana
Leto I.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Pricama7H9 ct A. vin >Jutr0“ “haja vsakdan — tudi ob nedeljah in praz-I UgalllublKt D«. T Vlil« nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu ulica S. Francesco d' Assisi, št. 20, Kamor naj se naslovijo vse denarne poSiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Malič“ v Ljubljani. — Po poiti sprejemano stane Jutro" mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Oglasi: I mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi: 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Jeziček.
Kranjski Nemci, so v res srečnem položaju. Dokler ostane privilegirani razred veleposestnikov, do takrat se jim ni bati ničesar hudega. Saj sta obedve slovenski politični stranki v takem medsebojnem razmerju, da raje trpita ena kot druga Nemce v deželni zbornici, kot bi pa odločile na način, ki bi edini zboljšal naše rarmere. Namreč, da bi sporazumno vrgle Nemce iz deželne zbornice. Da, celo tako daleč cilja politična nezrelost našega volilstva, da se ni uprlo, ko so naši nestidni klerikalci podarili v ljubljanskem občinskem svetu Nemcem sedem mest. Pri kakem drugem narodu bi bilo kaj takega naravnost nemogoče, ker bi udrla dežela v mesto in pretepla izdajalce z nagajkami.
Toda s tem moramo računati. Naše ljudstvo je skrajno indolentno, ne briga se za javno življenje, in šele agilnost «katoličanov* ga bo mogoče pritegnila v politični vrtinec.
Največje zlo v naši politiki je torej, umetno vzdrževanje in podpiranje Nemcev na Kranjskem, ker po sedanji konstelaciji je jeziček Nemcev neobhodno potreben vsaki stranki, ki hoče na Kranjskem vla dati. Neodpusten naroden političen greh je, vezati se z Nemci, raje naj bo stranka v opoziciji, samo, da svojega ščita tako grdo ne pomaže. To so klerikalci dobro vedeli, zato so leta in leta nabijali in se razpisa-vali na nemško liberalni pogodbi, ki je postala usodna za narodno napredno stranko, ker so imeli uskoki vsaj en ciničen izgovor češ, zato, ker so liberalci z Nemci zvezani, raje gremo v «S. L. S.» Od takrat gre ta stranka navzdol, in si ne bo več pomagala ker nima agilnih in požrtvovalnih vodij, a tudi ono dejstvo ji še vedno zelo škoduje.
Sedaj so z Nemci zvezani naši katoličani. Čisto mirno pretresavajo protestantje in katoličani naše javne zadeve, ter jih vedno tako zaokrožijo, da je ovca cela in volk sit. Na tej najbolj škandalozni stranki v Avstriji je že namreč toliko in tako velikih političnih zločinov zabeleženih, da se še en, čeprav tako strašen zločin čisto nič ne pozna. Podobna je ta stranka staremu tolovaju, ki zato ubija, da si tolaži vest, ki se pred smrtjo kaj rada oglaša. Kadar bo pa ta stranka šla v razsulo, po zgledu dunajske krščansko socijalne stranke, bodo prišle na dan take nagnusnosti, da se njihove zveze z Nemci ne bo med temi nagnusnostmi izplačalo niti omenjati. Pri narodno napredni stranki, pa, ki je bila dotedaj ko so klerikalci razbobnali Hribar-Tavčaijev podpis na političnem dogovoru, še čisto nedolžna in politično nekompromitirana, se je to strašno poznalo. Tedaj ie šlo za to, kako bo stranka prebolela ta smrtni sunek klerikalcev in Nemcev, ki se je izkazal res katastrofalen, zlasti pa še vsled Mladino-Starinskega spora, ob Hribarjevi žaloigri, ki je bila tudi finale tragične igre o ljubljanski občinski'avtonomiji, ki je danes ni več.
Nemci so res izboren političen instrument, kot političen jeziček, to se jim mora priznati. Vendar nosi vsaka stranka, ki se i njimi veže, smrtno bolezen v svojem or-
LISTEK.
Nostradamus.
DEVETO POGLAVJE. Razbojniki.
II.
Lagarde In Monlgonsry.
«Da, idimo!» so vzkliknili tudi ostali
trije.
»Pojdimo torej«, je rekel Royal. *Toda kod?«
To vprašanje je učinkovalo kakor udarec z batom. Pač dvajsetkrat so bili že poizkušali z druženimi močmi vzdigniti vrata v stolpovih tleh ali vlomiti v galerijo. Nad vrati v stolp so bili profosovi ljudje gotovo nakopičili cele kupe kamenja, kajti stresla se niso niti pod silnim sunkom Bouracanovih ram. Vrata v galerijo pa bi se bila dala premagati kvečjemu s sekirami.... Njih radost je minila, kakor bi trenil: začutili so, da so obsojeni.
»Poslušajte me*, je dejal nato Royal. »Jaz vem, kako pridemo odtod«.
Vsi so vztrepetali. Njegove oči so se svetile v nočni temi. Njegov glas je zve-
ganizmu. Ko bodo namreč Nemci klerikalce izmozgali, jih bodo tudi pognali izpred deželnih in tudi državnih korit in jasli, takrat pa bo joj in gorje v Izraelu.
In vse to je potrebno, moralo se je zgoditi, ker smo Slovenci prezaupni ljudje, tudi kot politiki. Tu gre še zato, kako bodo nastopili liberalci, ko bodo Nemci prerušili svoje zveze s klerikalci. Ali bodo takrat spet nasedli Nemcem, ter si jih priklopili, ali bodo te ljudi enostavno pognali iz koncertne dvorane slovenske politike. Po našem mnenju bi se ne smeli nikdar več vezati z Nemci, ker imajo že dosedaj pregrenko skušnjo ž njimi. DasiravnO bo težko pozabiti brutalnosti klerikalcev, vendar naj se raie iste pozabi, kot pa da bi se še enkrat zvezali z Nemci.
Narod naj si v takem slučaju ustanovi novo, čisto neodvisno stranko, iz ljudij, ki se z Nemci niso še nikdar vezali s tem bo oslabil za vse poštene volilce obedve obstoječi stranki, a Nemce bo potisnil na edino pristojno mesto v kot, med staro šaro izza fevdalnih časov. Mogoče bi bila taka stranka spočetka slabotna, a pozneje bi premagala vse ovire, zlasti, ako bi stopila na kulturno višji nivo kot dosedanje stranke a morala bi biti socijalna, ljudska, ter posvečati vso pažnjo razvoju vseh širjih slojev naroda, ki so itak dandanes političen faktotum, brez katerega in proti kateremu ni mogoče nastopati, niti se držati na političnem pozorišču.
Naj se ne misli, da zasleduje «Jutro* kake strankarske ali strujarske cilje. Niti na misel nam ne prihaja, staviti se v službo kaki politični stranki. Svoje napredno, svobodomiselno in neodvisno stališče hočemo obdržati nedotaknjeno, s tem pa seveda ni rečeno, da ne bomo posvečavali vse pozornosti na politične pojave našega naroda.
Prepričani smo, da so kranjski Nemci za nas Slovence sploh, silno nevarni, ker imajo preveč odločilno vijolino v zboru. To nam je narekovalo te vrstice. Hočemo pa tudi in želimo, da se stare moč Nemcev na Kranjskem prej kot zraste primorskim Nemcem upliv in greben, ker bi kranjski in primorski Nemci naše narodne pravice spravili na bagatelo, ako bi se kot močan iaktor združili. Dokler se to ne zgodi, se Nemcev na jugu ni bati, da se pa to ne zgodi, moramo skrbeti sami s tem, da gada, ki smo ga redili na svojih prsih ubijemo prej, nego nas bo smrtno nevarno pičil.
Naše politično geslo mora biti: <V8i in vse proti Nemcem».
Z revolverjem po državnem pravdniku!
Včasih če je kdo svoje pero malo bolj poostril, je prišel na glas revolver-žurnalista. Odkar pa so klerikalci postali teroristi kranjske dežele, so tudi v tem oziru »po ložaj izpremenili«. Tudi če bi imel polževo ali ribjo kri v sebi, ti črni teroristi človeka z vso silo primorajo dan za dnem prinašati iste fotografije kierikalnih revolverskih napadov. Ni je seje v deželnem zboru, v kateri bi klerikalni komedijanti ne vprizo-rili revolverskih strelov zdaj na to zdsj na
nel tako čudno sigurno, da ga skoro niso spoznali. Nadaljeval je:
«Danes bo že nekako osmi dan, odkar smo v tem grobu. Še par ur, in glad in žeja nas oslabita tako, da ne bomo več zmožni rešilnega sklepa. Najboljše je, da takoj poginemo ali pa odidemo, ne kakor lisice, ki beže iz svoje luknje, nego kakor levi, kadar odhajajo iz brloga. Ali ste pripravljeni umreti, če bo treba?«
»Da«, so odgovorili z divjo odločnostjo, sluteči, da stvar postaja resna.
»Prav tako. Sicer pa, če bi se bil kdo izmed vas obotavljal, bi ga bil jaz sam odpravil na oni svet. A zdaj premislimo : naše edino orožje so naša bodala; treba jih bo obračati spretno, ako pride do tega, kajti nagajalo nam bo najmanj petdeset korenjakov z meči, sulicami in halepar-tami....«
Vsi štirje so izdrli svoja bodala kakor en mož.
»Ti ne, Bouracan; vtekni nazaj«.
Bouracan je ubogal, ne da bi si ubijal glavo, zakaj mora biti on edini brez o-rožja.
»Moje orožje je tole!« je povzel Ro-yal s strašnim, hladnim glasom.
In pokazal je nekakšno vrvico, štiri pedi dolgo.
ono osebo in stanove. Zadnji predpustni petek so, potem ko so že orožnike in preiskovalne sodnike »postreljali«, mahnili z revolverjem tudi po državnem pravdniku, oziroma po c. kr. državnemu pravdniku v Novem mestu.
Sam bog ve, da žurnalisti naprednih listov v Avstriji nimajo posebnega povoda gojiti posebne simpatije do gospodov državnih pravdnikov. Posebno »Jutro« če bi hotelo biti poredno, bi ravno v tem slučaju si privoščilo malo zadoščenje za tisto konfiskacijo, v kateri smo z najboljšim namenom državno oblast opozarjali, da takih škandalov kot so jih vprizorili klerikalci v Prečini in v Kandiji, mora biti konec, če državna oblast noče, da je ljudstvo tako-rekoč prisiljeno izgubiti vsako spoštovanje do zakonov. Pa nočemo biti poredni! Boljši, plemenitejši glas v nas nam veleva, petkovi klerikalni napad na novomeško državno pravdništvo ilustrirati v pravi luči.
Za nas je to delo pravzaprav že storjeno. Naši čitatelji se spominjajo, da smo že pred božičem p. 1. začeli prinašati iz Dolenjske poročila o nezaslišanih volivnih sleparijah v Prečini in kmalo za njimi tudi v Kandiji. Od božiča pa do danes ni minil skoro dan, da bi se »Jutro« ne bilo pečalo z vedno novimi razkritji o škandalih iz obeh teh občin Da naša poročila, kakor so se nekaterim tudi neverjetna zdela, niso bila iz trte izvita, je pač najbolji dokaz, da so klerikalni listi molčali o njih kakor grob. Za' nas je bilo to molčanje znamenje, da se pripravlja k nevihti, ki bo prišla v deželni zbornici do nasilnega izbruha. To je bil načrt klerikalnega manevra* Tudi ta načrt v celoti nam je poznan.
Občini Šmihel-Stopiče in Prečina tvorita neposredno okolico Novega mesta. Novomesto je sedaj še liberalna trdnjava in še precej liberalni sta tudi obe občini kot predstraži glavne dolenjske trdnjave. Po tej trdnjavi se klerikalcem v zadnjem času posebno sline cede. Prepričani, da s poštenimi sredstvi ne pribore niti glavne, niti obližnje trdnjave so po Jarčevem in Zurčevem nasvetu napravili naskok, pri katerem niso štedili niti z najgnjusnejšimi sleparskimi sredstvi. Vse je bilo tako pro-kleto imenitno zasnovano in naskok bi se jim bil v obeh občinah tudi moral posrečiti. Le na eno so pozabili, na javnost. Te važne točke niso ali prav nič, ali pa so jo premalo upoštevali.
Škandali so prišli na dan in novomeški državni pravdnik,'če je hotel da vrši svojo dolžnost, se je moral začeti zanimati za ves ta sleparski načrt. Po nasvetu poslancev Jarca in dr. Pegana se je prečinski župan Vintar potem, ko so volitve klerikalcem prinesle nepričakovani poraz, in ko je glavarstvo zahtevalo naj pride Vintar k štetju glasovnic, začel iavno norčevati iz vse.h oblasti. Z dr. Peganom sta pri Štem-butju popivala in pisala na okrajno glavarstvo, da se Vintar vsled »nujnih« poslov ne more udeležiti skrutinija. Tako sta za-vlačila štetje. Med tem sta dva njunih pristašev udrla v sobo, kjer je bil zaboj z volilnim materijalom, zaboj razbila, in ker sta videla, da je več liberalnih oziroma nasprotnih glasovnic, je — recimo načrt tako zahteval, da se glasovnice — izmenjajo.
»Oh !....< je zajecljal Trinquemaille in vzdrgetal. »Oh!... saj to je... lunta!«
»Da«, je potrdil Royal s peklenskim mirom. »Tri dni sem potreboval, da sem jo napravil s tistim smodnikom, ki je tamle v sodu. Napravil sem tudi k 1 j u č a n i c o za vrata na galerijo*.
«Ključanico!« so zajecljali tovariši, groze pijani.
•Da, ključanico, ki ne bo odrekla, to vam zatrjujem. A zdaj pazite in zapomnite si dobro: kadar se vrata odpro, pojdem jaz naprej. Za mano pojde Bouracan. Za Bouracanom vi trije, bodalo v roki. Zakoljite vsakogar, kdor se drzne približati Bouracanu«.
Royalov bojni načrt jim je bil nerazumljiv ; toda vedeli so, da pomeni nekaj strašnega. Bili so pripravljeni na vse mogoče in nemogoče ter zadovoljni, da v skrajnem slučaju lahko poginejo z njim, ako on pogine!
»Pozor!« je povzel Beaurevers z zloveščo hladnokrvnostjo. »Zdaj odprem vrata. Mogoče je, da nas ubijejo, ko se odpro. V tem slučaju zbogom vsi skupaj ! Daj mi svoje kresilo, Trinquemaille. Dobro. Ne genite odtod...«
Odhitel je. Klateži so dreveneli in vsi zasopli iztezali vratove. Trenotek nato so
Kako se je to zgodilo, ne gre še obešati na veliki zvon. Povemo pa lahko, da se je že takrat kot nekaj čisto navadnega govorilo, da je šel že po končanih volitvah nekdo v Ljubljano in da -je od tam prinesel nove glasovnice z uradno štampiltjo deželnega odbora. In da so se te novo izdane glasovnice popisale s kandidati Vintarjeve stranke ter pomešale v razbiti zaboj. Te in še druge vesti so se takrat po celi novomeški okolici širile. Ker se kot že znano, glasovnice niso štele takoj po volitvah, nego še le 8 dni pozneje, ko je bil zaboj že razbit in razmetan, je umevno, da se to kar se je našlo v zaboju, ni moglo določeno smatrati za tisto, kar se je prvotno položilo v zaboj. Državno pravdništvo je moralo upoštevati omenjene govorice o naknadno iz Ljubljane dobljenih in v zaboj pomešanih novih glasovnicah. Ker se pa glasovnice dobe le pri deželnemu odboru, je umevno, da je moral novomeški državni pravdnik ozir. preiskovalni sodnik iskati sled med uradništvom deželnega odbora. Obdolžena nadoficijal Kristan in oficijal Možina sta prav lahko čisto nedolžna pri tem. Treba jima je le izkazati datum dr. Pegenovega ukaza na izročitev glasovnic prečinskemu kaplanu Trškanu in pa seveda dokazati morata, da tudi pozneje glasovnic nista izdala nikomur drugemu.
To torej je tista točka, radi katere je v petkovi seji dr. Pegan začel streljati na novomeškega državnega pravdnika. Stvar je nam nekoliko znana in se nam zdi pre-zanitniva, da bi storili napako in bi že pred pravim časom izstreljali zadnje patrone v tej aferi.
Eno pa moram že danes pribiti. Klerikalci se delaj«? prve vrste poštenjahi pri deželni in dunajski vladi. Toda ravno pri občinskih volitvah v Prečini in v Kandiji pa so sami očitno pokazali, da knr se tiče najgorostasnejših volivnih sleparij, nimajo konkurence na celem svetu. Ker jih je pri teh sleparijah zadela smola, da je bil novomeški državni pravdnik primoran se zanimati za kruto kršenje občinskega zakona, in ker je cela afera prešla le predaleč tudi v širšo javnost, so uvideli, da so razkrinkani tudi pred vlado.
Ne preostaja jim drugega, nego se narediti zopet kot poštenjake, kot mučenike, še predno jim zamore državno pravdništvo
nasprotno dokazati, da so pravzaprav-----------
lopovi jim ne smemo reči. Ker se drugače ne upajo, izlorabljajo poslaniško imuniteto, in s svojimi napadi na državno pravdništvo in s svojim apelom na vlado in justično ministrstvo, hočejo, tudi dunajsko vlado prisiliti, da se njihove volivne lopovščine potlačijo, da se c. kr. državni funkcijonarji v zahvalo, ker vestno vrše svoje dolžnosti napadajo v zbornici, da se jim žuga s posledicami za nepristranost, da se sami vladi in širšemu svetu pokažejo kot po nedolžnem preganjani mačeniki.
Ampak gospoda od take revolverske politike, skoro bi vam garantirali, da ste se vsaj to pot — vrezali!
BBBBBBB .. „  ....... , , ,| JI, —■•»■■JIM- m
Slovenci podpirajte Družbo sv. Cirila in Metoda.
zaslišali oddaleč udarce ob kresilo. Nato se je začul nekakšen mehak, svilnat šum. Takoj nato pa je stopil Royal mednje, z gorečo lunto v roki
»Tako«, je dejal, ključ se že obrača v moji ključanici. Vrata se odpro takoj.«
Royal je bil izdolbel luknjo pod vrata in nabasal vanjo par funtov smodnika! Pred to luknjo pa je bil nasul tenko, dolgo progo smodnika, ki je gorela ravno v tem trenotku!...
»Pozor!... Bouracan, vzemi sod na rame
«Ja!» je odgovoril Bouracan z vzvišeno preprostostjo.
Prijel je s svojimi mogočnimi rokami sod, ki je bil še skoro poln smodnika, in si ga zavihtel na pleča. Samo njegov pogled je škilil s strašnim izrazom proti goreči lunti, ki jo je držal Royal!
»Vi trije se postavite za sod!«
Trinquemaille, Strapafar in Corpodi-bale so ubogali; bili so sicer bledi kakor smrt, a vendar pripravljeni, zleteti v zrak... Kajti zdaj so razumeli Royalov načrt! Zapazili so bili kratko lunto, ki je visela spredaj od soda, in zapazili, da se je postavil Royal v bližino te lunte!... Treba mu je bilo samo zapaliti jo, in strašna razstrelba bi pokopala bežeče in preganjalce!... Ta
DNEVNE VESTI.
Nečuveno izzivanje. Karavanska železnica teče tudi po Koroškem do Celovca po izključno slov. ozemlju. To je priznala tudi »uprava drž. železnic s tem, da so od Po-drožce do Celovca na vseh postajah dvojezični napisi. Iz tega tudi sledi, da bi se pri izklicevanju postaj moralo krajevno ime poleg nemškega, ki itak ni pristopno marveč spakedrano, klicati tudi slovensko. Temu pa ni tako. Od Podrožce naprej kondukterji sklicujejo postaje izključno z nemškimi imeni. Slov. občinstvo je to zmiraj smatralo za nečuveno izzivanje od strani uslužbencev toda, kakor se je izrazil pred kratkim nek sprevodnik proti nekemu potniku — ime je na razpolago — ne delajo tega uslužbenci samovoljno, marveč imajo tak ukaz. Potnik je kondukterja stavil na odgovor, češ, zakaj poleg nemškega postajnega imena ne kliče tudi slovenskega, dobil pa je odgovor : „Vom Minist*rium ist uns strengstens verboten die Stationen in einer anderen als in der deutschen Sprache auszurufen*. Pripomnimo, da je sprevodnik, ki je svoj nastop na ta način zagovarjal socialdemokrat, da je njegov tovariš postajo Podrožca sklical tudi v slov. jeziku, dočim napominani mpž ne. Vsekako pa nimamo vzroka dvomiti na resničnosti sprevodnikovega odgovora, da ne sme sklicevati postaj po slovenskih imenih, ker dosledno vsi sprevodniki od Podrožce naprej tako postopajo. Vprašamo sl. želez, upravo, zakaj so dvojezični napisi na postajah. Nadalje zahtevamo pojasnila od tržaškega ravnateljstva, s kakšno pravico je prepovedalo kondukterjem sklicevati postaje od Podrožce naprej tudi v slov. jeziku, ko-jega govori prebivalstvo teh krajev. Če to ni res, uvede naj se preiskavo proti krivcem in nedostavki odstranijo.
Cesta za ljubljanskim gradom se je pričela vdirati ali pravzaprav vlegati v Gruberjev kanal. S pogiobljenjem strngel so se temelji na več krajih razrahljali in sienemu pritisku ne more biti kos obrežno zidovje. Sicer je podjetje z močnimi podporami vstavilo plaz za enkrat, gotovo pa je, da bode treba izvanrednih sredstev, da se enkrat za vselej odpravi preteča nevarnost. Predočiti si je treba nesrečo, ki bi jo zamogel plaz napraviti, za slučaj, da se pravočasno ne vstavi s primernim podzidkom. Plaz bi zasul Gruberjev kanal v dolžini več kot 100 m in v slučaju deževja bi to povzročilo neprimerno povodenj na barju in tudi del Ljubljane bi imel priliko po ulicah čolnariti. Upajmo, da se to ne zgodi, merodajni krogi naj toda vzamejo zadevo resno v pretres in naj pri tej priliki tudi razmotrivajo, ali bi ne kazalo ceste predložiti tik ob Gruberjev kanal, kar je itak že bilo nekoč projektirano. Če bi se cesta preložila, nastal bi ob kanalu gaj, po katerem bi se dala v doglednem času gotovo izpeljala cestna železnica, ki ima ob-kroževati mesto, kakor je pa sedaj izpeljana za gradom cesta, pa razširjenje želez, omrežja tam sploh ne mogoče. Pri tej priliki hočemo tudi opozoriti na nevarnost, ki preti otrokom na cesti za gradom nad kanalom. Vsled poglobljenja kanala so se po-strmili bregovi in osobito oni, kjer se je pokazal plaz. Na tem mestu je pod cesto tako strmo, da je izključeno, da bi se človek ali predmet, ki se je zvalil iz ceste, mogel vstavili, posebno še, ker je teren p polnoma nezaraščen. Ograja ob tej cesti je pa zelo slaba in izziva naravnost k nesreči. Navadni leseni tramovi tvorijo vso varnostno pripravo. Ali naj bi že bila ograja te konstrukcije kakor je, morala bi biti vsaj tako gosto za-pažena, da bi otrok saj nehote ne mogel skozi. Toda tukaj je tako, da celo odrasli Človek ne more s sigurnostjo hoditi ob ograji, ker primitivnost in nizkota ograje ter strmev pod njo, ki se neha na obrežnem zidu ka nala, vzbujata v človeku neprijetne občutke in nesigurnost. Kako lahko je, da otroci niso dovolj oprezni ni čuda, da se že ni zgodila kakšna nesreča. In recimo, da se zdrsne bodisi Človeku ali živali — v tem slučaju je gotov pogin, kajti pasti mora v kanal. Ako je kanal suh, je nemogoče, da bi stvar ostala
hip pa se je začul zamolkel pok in stresel oboke.... zaslišalo se je rušenje ometa in kamenja... gost dim je napolnil klet... vrata so bila odprta!...
»Dobro !« je dejal Beaurevers pokojno. »Pobilo nas ni, kakor vidim. Naprej tedaj. Naprej !«
Stopili so skozi raztrgana vrata in se odpravili po galeriji, na koncu katere so vodile stopnjice navzgor. Stopali so z divjo odločnostjo ; znoj jim je stal na čelih, lasje so se jim ježili. V tistem hipu pa, ko so stopili skozi vrzel, se je začulo po stopnji-cah drevenje tuleče tolpe, dočim je zgoraj kričal glas, hripav od sovraštva :
»Kolji! Bij! Ker niso hoteli umreti gladu in žeje, pokončajte jih z orožjem! Smrt jim !«
živa, ker visočina obrežnega zidu znaša precej metrov, ako pa je v kanalu voda zopet ni rešitve, ker obrežni zidovi so tako visoki, da ponesrečenec ne more, razven pri zatvornicah, nikjer na suho, na pomoč mu pa tudi nihče ne more priti, ker v kanal ni dohoda. Pasanti ceste za gradom ob Gruberjevem kanalu precej opravičeno izražajo svojo ne voljo radi slabih varnostnih odredb in se je le čuditi, da občinstvo potrpežljivo prenaša take nedostatke.
Več intresentov.
Velikanske poulične demonstracije uprizarjajo te dni Pierroti po celi Ljubljani: raz plakatov, ki so delo gosp. akad. slikarja J. Vavpotiča, te hrupno vabijo, da ne zamudiš priti na pustni torek v gornje prostora .Narodnega doma“ na Sokolovo maškarado ter pripelješ s seboj svojo Colom-bino ali pa si jo še le tam poiščeš. Imajo pa Pierroti popolnoma prav: kajti razven veleobsežnih dekoracij se pripravljajo za stranske prostore in malo dvorano iznena-denja, katera bodo tudi nemeskirance in ne-plesalce hipoma izpremenila v Pierrote. Komur še ne bode dovolj otajano srce si je bode mogel podkuriti v vinarnak, kjer bodo prijazno sodelovale narolne dame Sladko zavetišče bodo nudili družbam in družbicam rf!iambres separees, preprijazni kotički, nekaj povsem novega v Ljubljani. To pa še ni vse.
Slovenske posojilnice, hranilnice, zadruge in druga gospodarska društva, imele bodo v kratkem svo) občni zbor. Ob tej priliki razdeli se vedno en del čistega dobička v dobrodelne namene. Največje dobrodelno društvo za Slovence je pa naše šolsko društvo t. j. Ciril Metodova družba v Ljubljani. Zatorej naj razni odbori ne pozabijo pri občnem zboru na to Družbo
Ciril Metodovi računski oziroma gostilniški listki so lep vir družbenih dohodkov. Lansko leto je družba dobila za listke nad 7000 K. Ako bi bili računski listki v vseh slovenskih gostilnah in kavarnah, imela bi družba vsako leto gotovo za 20.000—30.000 K več dohodkov. Slovenci! Zahtevajte v gostilnah in kavarnah družbine računske listke ! Vi darujete za vsak listek ls 2 vin., a družba dobi potem skupaj tisočake!
0 želez iški zvezi Kamnik-štajersko je v
zadnji seji kranjske deželne zbornice prav lepo in stvarno govoril baron Aptaltern. Kar je ugledni govornik tu povedal, sicer ni nič novega, novo se nam zdi le to. da se za tako važno vprašanje ne pobriga nobeden naših poslancev. Če se nemškemu govorniku živahno pritrjuje in mu koncem govora čestita je to sicer lepo; a še lepše pa bi bilo če bi se položij izpremenil in bi na taki debati nemški poslanci našim govornikom čestitali.
Porotne razprave v Ljubljani. Prvo to-letno porotno zasedanje v Ljubljani se prične v pondeljek 26. t. m. Na vrsto pride tudi zanimiva razprava o vlomu v St. Petrski cerkvi. To pot ima ljubljanska porota samo 1 slučaj uboja dočim ima novomeška porota kar tri.
Krasno vreme na Dolenjskem. Dočim je v noči o 1 petka na soboto kakor v Ljubljani tudi na Dolenjskem rosilo in kazalo na sneg je postala sobota posebno na Dolenjskem izredno lepa. Jasno, gorko solnce kakor spomladi. Ampak stari Dolenjci pravijo, da sv. Mafija navadno ni prijatelj lepega vremena brez snega in leda.
Tatvina. Pred kratkim je bil gostilničarju Forteju v Trbovljah ukraden iz zaprtega gostilniškega prostora gramofon v vrednosti 250 K, obenem pa tudi denarnica, v kateri je bilo 120 K denarja. Kmalu potem so našli šolarji gramofon nedaleč od gostilne na cesti popolnoma potrt in oropan denarja. Storilca Forteja še dosedaj niso mogli izslediti.
Aretacija pocestnega razbojnika. Kakor
smo že poročali, je bil na občinski cesti, ki pelje iz Gaisfelda v Krottendorf. strojnik Mauser napaden in oropan. Marljivemu zasledovanju orožnikov se je posrečilo aretirati razbojnika v osebi mladeniča Vidmanna, katerega so takoj izročili sodišču.
Mlad defravdant. Graška policija je dobila iz Dunaja brzojavno obvestilo, da je v Gradec pobegli trgov ki pomočnik Josip Hubaček poneveril na Dunaju več kot 1350 K. Graška policija je nadebudnega pobiča čakala že na kolodvoru in ga takoj, ko se je pripeljal v Gradec, aretirala in odpeljala v luknjo.
Ko je kmet Janez Gliberšek v sredo z rezilnim strojem rezal krmo, je prišel k njemu tudi njegov triletni sinček. V tre-notku, ko se je oče začasno odstranil, je vzel deček kos papirja in ga vtaknil v stroj. Stroj je otroka tako nesrečno zagrabil, da mu je odtrgal tri prste. Težko ranjenega otroka so prepeljali takoj v mariborsko bolnišnico.
Uredniški koši belgrajskih dnevnikov čuvajo v sebi razne „skrivnosti“ — ki so slučajno nam prav dobro znane — iz uredništva „Megle\ Te „skrivnosti“ so zelo zanimive in postavljajo »dninarje’4 v prav
čudno luč, ki jo slovenski javnosti tudi pokažemo, da vidi vso ostudno hinavščino ,heroja“ Ribnikarja in še nekega njegovega prijatelja. Za danes povemo samo toliko, da se nahajajo te ^skrivnosti* v uredniških koših belgrajskih dnevnikov, iz česar se že vidi, da je govor o — neuspeli intrigi. Sicer se ne pečamo radi z „Meglo“ in njenimi stebri, ali hinavce in intrigante razkrinkavati, to je dolžnost neodvisnega dnevnika, posebno ako hočejo taki hinavci igrati veliko ulogo v našem političnem življenju. Te dni spregovorimo o omenjeni .skrivnosti" kaj več.
Žalosten konec berača. V potoku Bistrici ob cesti, ki pelje v Kozje, so našli dne 12. t. m človeško truplo, nagnjeno navzdol Komisija je spoznala v mrtvecu berača Alojzija Krausa ki te v pi anosti najbrže padel v vodo in našel tamkaj tudi smrt. Kraus je bil svoje^asno zelo bogat človek a je z igranjem zapravil vse svoje premoženje.
Slovensko izobraževalno in podporno društvo. Ker so pravila gotova, prosi se vse člane in članice, ki so se dosedaj vpisali, da pridejo po nje v društvene prostore, vila «Ceres» (pension Kuben) v Škrbičih, kjer bojo tudi lahko takoj plačali članarino za mesec jebruar. Vsaki član dobi na svoje ime se glasečo knjižico v kateri bode poleg pravil tudi razvidno, za katere mesece je plačal, oziroma za kateri čas je, v slučaju bolezni, sprejel podporo. Knjižica je obenem legitimacija s katero se more v vsakem slučaju izkazati kot član društva.
Kaj je Sp. Šiška zaspala? Taka vpraša-šanja dobivamo od raznih strani, kjer še niso pozabili časov, ko so Šišenski dogodki zanimali tudi širšfo javnost. Na ta vprašanja moramo ker ljubimo resnico, odgovoriti: da, Šiška je čez zimo kar zaspala, kakor medved v svojem brlogu. Toda spomlad se bliža in če se Šiška ne bo sami, jo bomo mi vzbudili. Med tem pa prav vljudno vprašanje na Visoko deželno vlado in na slavni deželni odbor: Občinske volitve v Šiški so se vršile že meseca septembra, rekurz proti njim je bil vložen začetkom oktobra. Zdaj se bi ža ze m are, pa še vedno se nič ne ve, kaka usodj. je zadela tekurz. Deželni odborniki se ravno v tem času napram zbornici bahajo, kaki dobri gospodarji so v občinskih zadevab. Ali pa naj je to v slučaju šišenskega rekurza dobro, vzorno gospodarstvo, če se v Šiški še vedno pusti gospodariti gerenta Zajca, če mora občina še vedno plačevati gerenta, če je občinska uprava vseskozi zanemarjena ? Kako je to, da se rekurzi proli Klerikalcem tako hitro rešijo, da so, kakov Jarc pripoveduje, rekurzi že rešeni, še predno jih sploh kaka oblast vidi. In kako je to, da drugi rekurzi čakajo mesece in polletja predno se rešijo. Se bo treba bolj resno pobrigati, če ni tudi šišenski rekurz kje v Ljubljani zaspal.
Tržaško slovensko gledališče. Izredni užitek je nudila sinoči V. Parmova opereta „C a r i č i n e A m a z o n k e“, ki se je pela pred polno hišo. Prvi nastop gdč. Rezike Thalerjeve na tržaškem odru je pa tudi dogodek, ki zasluži vso pozornost ter se mora priznati, da je ona kot res ljubki gost prvi hip obvladala vse občinstvo. Dasi-ravno smo jo videli igrati v Ljubljani v čisto drugačnih razmerah, vendar moramo priznali, da je sinoči nastopila ravnotako umetniško dovršeno kot nastopa tam, ne da z najmanjšo pretiranostjo onevspešila skladnost igre, t. j. svoje okolice. Njen svež, čist v vseh legah enako bogat glas je Tržadane mahoma očara!, kakor tudi čutna, fina, izra žita igra. Kvintet „Poljub podale ste sestrice" je bil na višku, k čemur je pripomogel največ njen močan in cist sopran, ki se je čul mogočno iz orkestra, a tudi ubranost glasov gdč. Janove in Lepuševe, kakor tudi za ono vlogo srečno izbrani tenfor g. P any-ja, so pripomogli k gotovo dosedaj na tržaškem odru najlepše odpevanemu in odigranemu momentu. Mislimo, da je vodstvo gledališča razumelo gromovit aplavz, ki ga je žela gdč. Thalerjeva v svoji vlogi „Helene Curandove“, ter da jo še večkrat pozove pred našo publiko. — „Ruski Žid Moško“ (Dragutinovič) je bil tak, da si boljšega niti na večjih odrih ne žele, a tudi nastop g.e Dragutinovičeve kot „ce-sarice Katarine II.“ je bil zelo posrečen. — „ Cesar Jože! II. (Bratina) je bil igran grofovsko, brez suverenega sijaja, kar se lahko prihodnjič popravi, tudi glas in izgovarjava sla bila bolj planinska — Gosp. Š u m a n, kot , minister Potemkin1* je bil naravnost izboren v vseh ozirih. — Gosp. Ljubič je kot pevec s svoj m, zlasti v višjih legah zelo lepim basom in posrečeno, marljivo igro docela ugajal, dočim ima g. Požar nialce težav z grlom — Gosp. Boleslavski, kot ^korporal", — epizoda, ki jo pa mora rešiti le dober igralec, in on jo je rešil dobro. — Gdč. Železnikova vidno napreduje. — Tudi ostalo epizodno in osobje skupin, je imelo izredno srečo, v igri in v petju. Le g. Dobčniku odsvetujemo nepotrebno krilenje z rokami in cincanje, saj doseza, kot dober pevec, z mirnim igranjem lahko več. Orkester je bil vojaški. Vsa čast gospodu kapelniku Poliču,
ki je poiskal izmed glasov in godbe edino srečen izhod s tem, da je dajal včasih prednost moči orkestra, včasih pa petju, kar je za naš tržaški oder edino pametno. — Vodstvo gledališča prosimo, da se začne z igro točno ob napovedanem času, ne pa ono kronično uro pozneje. Ob nedeljah, kot se tu igra in ob praznikih se že lahko napravi red, samo publiko se mora pravočasno opozoriti.
Novo delavsko konsumno društvo „Trst‘ pri sv. Jakohu je otvorilo preteklo soboto zvečer med sviranjem .Prve tržaške narodne godbe“, svojo društveno gostilno. Št. Jakobsko narodno zavedno slovensko delavstvo je s svojo obilno udeležbo pokazalo, kako zna ceniti vsaki koristni korak napravljen na gospodarskim polju. Vrstili so se pri tem navdušeni govori, katerim je sledilo Št. Jakobsko zavedno delavstvo, z burnimi aplavzi. Glavna misel vseh govorov se je stukala o potrebi emancipacije, povzdige slovenskega proletarijata na gospodarskem polju. Kdor poseduje — vlada. Delavstvo pa je samo trpinčeno in pregajanjo, ker nima ničesar. Radi tega si moramo, če se že hočemo o-tresti bremena, ki nas tlači k tlom, na gospodarskem polju pridobit? s pridnim in neumornim delom — trdno pozicijo, potem se z nami trpini ne bo moglo več tako postopati. Obstoj slovenskega naroda bo le takrat zasiguran, kadar pripadniki naroda na svoji zemlji ne bodo več hlapci drugih kulturnejših in gospodarsko močnejših narodov, ampak sami svoji gospodarji. — Naj omenimo še, da je bila izrečena od strani odbora gospodu Fabianu, lastniku hiše, v katerem se gostilna nahaja, najprisrčnejša zahvala za njegovo naklonjenost in požrtvo-vanlost napram slovenskemu delavstvu.
Velika nesreča v Gaberjih pri Celju. Dne
16. t. m. popoldne ie Lahkutnikov voznik povozil triletno Ilolclovo hčerko in sicer za Sokolskim domom. Kolo je šlo otroku naravnost čez glavo, ter jo tako razmesarilo, da so skočili možgani ven. Nesrečno dekle je čez par ur umrlo za bolečinami.
Ubil se je. V soboto dopoldne je pri stavbi kozolca celjskega opata Ogradija v ZavoJni polir Vodenik tako nesrečno padel na tla, da je obležal na mestu mrtev. Nesrečnež zapušča 7 nedoraslih otrok.
Zastrupil se je dne 16. t m. predpoldne v Mariboru na svojem stanovanju v Tegett-hofovi ulici 52 letni bivši hotelir Saner. Nalil si je v čaj strup, ki ga je popolnoma omamil. Ko je došlo na lice mesta prostovoljno rešilno društvo, je bil Saner že mrtev. Vzrok smomora je neznan.
f Grof Aehrenthal.
Avstro-ogrski minister zunanjih del grol Leksa Aehrenthal je bil že daije časa nevarno bolan in zalo ni glas o njegovi smrti nikogar iznenadil, javnost je bila na to pripravljena.
Mi se s tem sploh ne bi pečali, ker umre vsak dan veliko ljudi, „višjih“ in „ni-žjih“ od Aehrenthala, ali gtof Aehrenthal je zapustil pri Jugoslovanih močne sledove — kot eden največjih naših sovražnikov7, ker on je insceniral — da bi opravičil aneksijo Bosne in Hercegovine —■ t. zv. veleizdajniški proces v Zagrebu, ki je zahteval toliko nedol-žaili žrtev, od katerih bi mnoge prišla skoraj na vešala, on je inauguriral neznosni režim, ki vlada še dandanes v avstro ogrskem delu slovanskega juga.
Kot diplomat grof Aehrenthal ni bil posebna kapac. Vodil je zunanjo politiko s pomočjo veliko četo dobro plačanih ali totalno nezmožnih špijonov, ki so mu prodajali za drag denar — faleiticirane dokumente in ga z njimi v t. zv. Friedjungovem procesu nesmrtno blamirali.
Pok. avstro-ogrski minister zunanjih del je bil velik prijatelj trozveze, posebno Nemčije, ki je delala z njim kar je hotela tako, da je bilo dunajsko ministrstvo zunajih del, ki že dolgo ni posebno samostojno, v zad-nj m časn navadna ekspozitura — berlinskega zunanjega urada, kar smo dobro čutili avstro-ogrski Slovani, mi na jugu posebej.
Ne verujemo, da bi se s smrtjo grofa Aehrethala spremenile razmere v tem oziru na bolje in zato nam je vseeno, kdo bo njegov naslednik. Nas bolj zanima, kdo nas bo zastopal v državnem zboru in v delegacijah, ker od teh naših zastopnikov je največ odvisno, kako se bo z nami postopalo. Grof Aehretlial je mogel biti naš sovražnik samo zato, ker so bili naši razni Šušteršiči njegovi — prijatelji. Naša usoda ni odvisna od raznih ministrov, temveč prvi v vrsti od nas samih. Pomočimo na stran razne Šušteršiče, pa bomo pometali na stran tudi razne Ae-
hrentale, Iiochenburgerje itd.
To je naše mnenje, ki ga izražamo prosto in odkrito tudi povgdora smrti grofa Aehrenthala.
Razne vesti.
* Vlomilci Dne 16. februarja so neznani vlomilci vlomili v grad Ferrieres pri Parizu, ki je last barona Sothschilda in pokrali mnogo dragocenosti. Vrh tega so razbili več slik v vrednosti 200.000 frankov.
* Predrzni cestni roparji. V Newyorku se je preperil te dni tako drzen vlom, da pozna vlomilska kronika malo takih. Okolu poldne ie več cestnih roparjev napadlo sredi mesta neki avtomobil, v katerem sta sedela dva bančna uradnika, ki sta imela pii sebi nad 100.000 frankov. Roparji so oba uradnika pobili s koli na tla in jima pokradli ves denar, nakar so se sami odpeljalji z avtomobilom naprej. Policija nima nikakih sledov o drznih roparjih.
* Potres na Balkanu. V Elbasanu pri Solumu so čutili v petek več močnih potresnih sunkov. Dve hiši sta se podrli. Dbit ni bil nihče. Potres so čutili tudi v okraju Perat in Harad Abadu. Ljudstvo je radi tega v velikem strah in se po noči ne upa spati v hišah.
* Smrt samoanskega ex kralja. Iz otokov Fidži prihaja vest, da ja tamkaj umrl znani samoanski poglavar Mataafa. Mataafa je bil 1. 1888. od pristašev generala Laupepasa, ki se je uprl, proklamiran kraljem. Leto pozneje ga je berlinska samoanska konferenca odstavila, nakar je bil od svoje stranke zopet izvoljen kraljem. Leta 1893. je bil kralj Mataafa v bitki pri Mononu premagan in izgnan na Maršalske otoke. Po smrti Lan-pepasa 1. 1898. je bil Mataafa že v tretjič izvoljen kraljem. Toda vzdržal se je le male časa, ker je prišlo že 1. 1899. do delitve samoanskih otrokov. Od takrat naprej je imel samo naslov „poglavar“.
* Izvoz knjig iz Nemčije Nemčija je 1. 1910. izvozila v tujino za 51.017.000 mark knjig in sicer: v Avstrijo za 20,840.000 marh, v Švico za 6,841.000 mark, v Rusijo za
4.827.000 mark, v Zadružne države za
3.373.000 mark, na Francosko za 2 544.000 mark, na Angleško za 1,516.000 mark, v Italijo za 992.000 mark, na Japonsko za 818.000 mark in na Špansko za 189.000 mark. Te številke govore dovolj jasno, kako močen je dandanes nemški književni trg.
* Blaznik na lokomotivi. Kakor poročajo ii Kassla, se je dogodil na progi Rotenhau in Gossnitz na nekem osebnem vlaku te dni zelo vznemirljiv prizor. Neki blaznik je napol nag skočil na vlak in potem na več vozovih pobil vse šipe Konečno je splezal na lokomotivo in napadel vse osobje, ki je bilo zaposleno pri lokomotivi. Ogroženci so hoteli odpoditi blazuika s tem, da so ga polivali neprestano z vodo. Konečno se je posrečilo blaznika preobvladati in odpeljati Rodi.
Ivan Krže
Trsi, Piazza S. Gšovanni 1.
7«!««« kuhinjakih in kletarskih potrebščin iv. £.cuuya ]esa m pletenin, škafov, brent, Sebrov in kad. lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in ter mnogo drugih v to stroko spadajočih predmetov. Prinnrnra svojo trgovino s kuhinjsko posodo II l|JJI UuCi vsake vrste bodi od porcelana, zemlje, e < aila, kositerja ali alu »iniia, nadalje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zea-ljeno in stekleno posodo za vino.
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odpravo solnSnih peg, kakor tudi za pridobitev in ohranitev nežne, mehke kuže in belega teinta ne obstoji boljše milo kot svetovr.oznuno Stcckenpferdovo milo iz lilijinega mleka (Sterkenpferd-Lilienmilchseife), znamke Steckenpferd,od Bergli anna & Co., Tešin ob Elbi. — Ko■> ad stane 80 h in se dobi v lekarnah, drogerijah, patfi-i erijah in vseh sličnih trgovinah. — Ravno-tako se obnese Bergroannova litijska krema „M a n e r a“ naravnost čudovito za ohranitev nežnih, belih rok pri damah; dobi se povsod po 70 h.
ELEGANTEN in TRPEŽEN je
pravi
PALMA
kaučukov podpetnik.
Vekoslav Plesničar
TRST ulioA Oiulia 20 TRST
Trgovina z vsako vrstnim jestvinsklm
blagom, razpošilja blago v mestu franko
na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene.
POHIŠTVO'RAXN'H
SLOGOV
¥
Lastna delalnica : Cene zmerne. : POSTREŽBA. :: SOLIDNA. ::
PETER 3ER93
Trst
Via S. Giovanni št. 5.
Mali oglasi.
upeljana trgovina z jestvinami,. petroljem Otoild ju, se odda v tržaški okolici. Čistega dobička Čez K 200 mesečno. Glavnice treba najmanj K -1000. Resni reflektantje naj oddajo svoj naslov upravi „Jutra'‘ v Trstu pod „Narodnjak“.
.-10 se mesečna soba 1. marca. — Kje pove U Utici podr. „Jutra“ v Ljubljani:
T\.t„ meblorani sobi, velika s 1. marcem, trata "Vv takoj se oddati v najem. — Poizve se pri upravništvu „Jutra“ v Ljubljani.
TT*x_ na periferiji Ljubljane je prodati za 24.000 -LLlodi £. dcnarja je treba samo par tisoč, drago v obrokih. — Vsled i> estnoga parcelacijskega načrti in:a ta hiša lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. — Poizve se v pisarni flUniversal", Ljubljana, Sodna ulica 4.
Jfmrnčnir*« (delavnica z orodje > ) v Kandiji xv\_» V tH- liiOtl prj Novem msstu se odda pod ugodni i;i pogoji v najem. Več pri lastniku Vide Brudar posestnik Ragovo pri Nove n mestu.
Tnoovntno akviziterje, ki bi ob obem razpeča-lLIbcJldillltJ vali „Adresaru sprejme pisarna „U-nivemla v Ljubljani, Sodna ulica 4.
Vf i o fl i! °čau trgovski sluga, išče službe v kaki iTlldiU. trgovini ua deželi. Gre tudi za kočijaža na dežel > ali pa v uiesto. — Ponudbe pod šifro „Sluga“ na upravništvo „Jutra“ Ljubljana:
Noto Mavsto trn društvo „TRST“ pri sv. JaMii ulica sv. Marka štev. 19.
Podpisani si šteje v dolžnost, naznaniti slav. občinstvu mesta in oiolice posebno pa Št. Jakob-Čano i, da je včeraj soboto t. j. 17. t. m. odprlo svojo novo gostilno v hiši gosp. F. Fabjana ulica sv. Marka številka 19, kjer se vedno točijo črna istrska vina prve vrste, bela vipavska in Pun-tiga-i sko exportno pivo. — Vse po najnižjih cenah. Kuhinja bode vedno preskrbljena z gorkimi In mrzlimi jedili. — Voditelj Hinko Kosič. Na mnogo-brojno udeležbo vabi že danes.	ODBOR.
NB. Danes v nedeljo bode svirala „Prva trž. narodna godba N. D. 0.“ od 5. ure popoludne do 1. ure popolunofi vsakovrstne koncertne koti ade pod vodstvom društvenega kapelnika F. Majcena.
Izdajatelj, glavni in odgovorui urednik Milan Pint.
Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
Umi?
Augustin Holtl
ul. Stadion 35
prodaia vsakovrstne ure in srebrne in «double» verižice. — Sprejema vsakovrstne poprave.
1	Cene	zmerne.
Delo solidno.
Kdor nima veliko korespondence naj si nabavi ceni pisalni stroj
kateri se bode ravno tako dobroobnesel kakor drugi veliki stroji. V elegantnem kovčekn tehta samo 3x/2 kg. — Glavno zastopstvo za južno Avstrijo
The Rex C.°
®®®Lju bljana ®@® Šelenburgova ul* 7 -- Telefon 38
Tomaž Zadnik
trgovec i n m o s a r*
irna na razpolago v svoji mesnici na trgu S. Giovanni št. 6 v Trstu goveje, telečje in janjčje meso prve vrste, po najnižjih cenah. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo.
Fratelli Rauber
Trst, ulica Carducci 14 (prej Torrente) = Zaloga ustrojenih kož -----------
Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje.
Odlikovana čevljarnica
Josip Skubich
ima na razpolago ■\7-olil5-o iztoero obuval
za gospe, gospode in otroke najmodernejših oblikg
Moški čevlji .........od	K	I	®	do	K S 1
ženski nizki...........„„	O	„„19
„	visoki	. .	. ■	•	. .	.	„ „ IS	„	„ S4
otroški čevlji	od	št.	20	do	25,	K 3.»O	do	K	*.50
n	h	»	-	26	-	22.	-	5.50	,	„	0,50
n	»	n	»	29	»	3i'	.	»•“	»	n	»•&»
Berite in strmite.
Čudovito !
i 600 komfldov za K 3*90. i
Krasna pozlačena, 36 ur idoča ankerea z verižico vred, triletna garancija, moderna svilena kravata za gospode, 3 robci, moški prstan z imit. biserom, izvrstni ustnik za smodke, elegantna damska broša, krasno toaletno žepno zrcalo, denarnica iz usnja, žepni nož, par manšetnih gumbov, 3 naprsne gumbe, vse double zlato, lep album s 36 slikami, najlepše na svetu, 5 različnih razveseljivih predmetov za mlade in stare, nastavek za pisma, 20 korespondenčnih in še 500 drugih raznih predmetov, neobhodno potrebnih fza dom. — Vse skupaj z uro vred,ki je sama toliko vredna za K 3.90. Pošilja po povzetju dunajska eksportna trgovina F. Vfindisch, Krakov At- W/5.
Opora. Komur ne ugaja, se vrne denar nazaj.
Fr« P. Zajec
Ljubljana, Stari trg^ftt. 9.
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj
optični zavod,
kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd.
Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici.
— — Ceniki brezpla6no. — —
„JUTRO“ se prodaja v Trstu
po 4 vinarje
ir naslednjih tobakarnah:
©
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. -- Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka gm lit O HSfil
H. SUTTNEE, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
0
Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere,
Geržina, Bojan,
Baunacher, Čampo Marzio, Bruni, SS. Martiri.
Ercigoj, ulica MassimiKana, Rončelj,
Piasečka, trg S. Franeesco 8, Bruna, ulica del Rivo,
BubniC, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’ Istria, ulica S. Marco,
©
©
e
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
p. z. z n. z.
li O
obrestuje hranilne vloge po
v Ljubljani
2 10 brez vsakršnega
odbitka. ©©
dvajset milijonov.	^	Popolnoma	varno	naložen	denar.	-Je	-Jr	Rezervni	zaklad: nad pol milijona.
xxxxxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxxxx Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
=eeee v LJUBLJANI
Sodnijska ulica št 3.
Dobe se tudi izgotovljena obuvala. Izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
xxxxxx» xxxxxxx> xxxxxxxx>ooooo<xx
Čitajte in strmite!
600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin.
Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla s simili briljantom, v ognju pozlačen prstan za gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskib biserov, najmodernejši ženski nakit, krasn gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres 20 korespondenčnih predmetov, ki so m obhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328
Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož.
Komur ne ugaja, se vr.ie nazaj in je torej vsak riziko izključen.	(330)
00©©®©
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, teženje iz ušes, šumenje po ušesih in na-.uhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. — Dobiva se samo v lekarni pri «Črnem orlu», Novi trg v Celovcu.
n
>i_	 :
RESTAVRACIJA
r
gse
I
ALOJZU POVH
slovenski urar
Trst — Via del Rlvo 20.
Dveletno jamstvo, popra vila, obisk na dom, zlato, dragulji po nizki ceni.
L.
►
J
Kupujte »Jutro4*
izvod samo 4 v.
,AURORA‘
Trst, ul. Carducci 13
Dobroznano tamburaško društvo
JAY OR
(prvikrat v Trstu)
koncertira vsak večer od 7. -rje do polnoči.	-?}£
— Izbran glasbeni program. — Tamburanje in petje nar. pesmi.
KONCERT
uri,
/\
y
začenja vsak večer ob 7 traja do i2. ure.
Vstop, prost. Vstop, prost.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
Josip Domines
 "  K
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Flazsaa della Borsa IO
Centrala v Ljubljani — Podružnica v Gorici, Celovcu, Sarajevu Splitu in Colju.
Delniška glavnica K. 8,000 000.	Rezervni zaklad K. 800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja.-----------------Vloge	na	knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi 41a0|0 Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
prost. (J
oroča 4
nes. A
Senzacijonalpa prodaja nojnooejše spomladanske konfekcije !
Jlaonokar dospela soeža, pajmodernejša konfekcija za dame ip to dolgi paletoti (ra-glani) in kostunpi od
Ji 14.— naprej
modre ip baroane jopice za deklice od J{4 napref
»
n
»
„ otroke „ „ 2
j?
V
cHn£leško skladišče oblek
&. cBernafooid, Ljubljana, Mestni trg. Štev. f
»JUTRO44 se prodaja v Ljubljani
po ,4 vinarje
v naslednjih tobakavnah:
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Cešark, Šelenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Mrzlikar, Sodna’ ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta.
Župančič, Kolodvorska ulica.
Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na želez prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta.
Ušeničn<k, Židovska ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Križaj, Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagode, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica.
Likar, Glince,
Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta.
*>&<%. hsb&eisbb
#|p^
S
š
■3
Osrednja Banka jSfnic Piazza Ponterosso 2
Podružnica v Tratu
JS S
£
Obrestuje vloge:
Obrestuje vloge:
31 01 »I 01 |4 |0 TJfc |8 |o
povrnono obvestovanje
na knjižice ($55) na računu in fixne uloge	premijae	vloge
4
4tt 4
Vse bnnfcue transakcije.
Uradne ure od 9-12, 2-5
I
s
Vsi Slovenci v dobroznano slovensko trgovine
Ferd. Dobaušek-Trst
ulica Giosud Carducci II.
gfikV
Usojam si naznaniti, da sem zaradi prošle sezone cene vsemu zimskemu blagu močno znižal. V kratkem dospe za novo sezono pomlad in poletje velikanska izbira narejenih oblek za možke, dečke ia otroke, najnovejšega kroja in po najmodernejših vzorcih.
Dalje bogata zaloga površnikov, hlač, jopičev, telovnikov, jopic, spodnjih hlač, nogovic, ovratnikov, zapestnic, kravat, čepic, dežnikov in drugih v to stroko spadajočih predmetov.
špecijaliteta za delavce, hlače srajce in monture modre. — Zaradi een že splošno znan najkonvenijentnejši v celem mestu.
Zgotavljajo se moike obleke po ceni. 2000 vzorcev £to-fov domačih in inozemskih. — Vaaki dan novi dohodi blaga*
33 r p £
■n
s-
® s
>€> g
'S U
d 04
3
go ►
at
o
M
O
O.
Na obroke!
pe-
Velika zaloga Izdelanih oblek
Velika izbera letnih iu zimskih oblek za gospode in dečke snkeuj, vršnikov vseh kakovosti. — Špecijaliteta v veznji.
Veliko izbera volnenega blaga. — Hajzmernejde cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ul
S. Giovanui st. 16,1. uadst., zraveu .Bnffet Antomatico" Te! 251, Rim. II.