Tovorm terminal v RP — 2 odprt
Konec minulega meseca so delavci Integrala slavili dva jubileja: 85-letnico Mestnega potni-škega prometa in 25-letnico ustanovitve tovor-nega prometa. Ob tej priložnosti so v naši novi industrijski coni na Rudniku slovesno odprli nov tovorni terminal, ki so ga gradili poltretje leto.
O novem terminalu so pri delovni organiza-ciji že dolgo razmišljali. Objekt mehaničnih delavnic kot jedro tovornega terminala 14.000 kvadratni metrov koristnih površin, glavno halo mehanične delavnice, delom objekta za pranje, mazanje in tehnične preglede vozil, karoserijsko delavnico in lakirnico. V okviru spremljajočih delovnih prostorov je zgrajeno skladišče rezervnih delov, sklopov in pnevma-tik, strojna, elektro, gumarska, ključavničar-ska, kovaška, mizarska in tapetniška delavni-ca, orodjarna, energetski blok in razdelilnica hrane z jedilnico. Pred objektom je parkirni prostor za 250 tovornih vozil.
Naložbena vrednost novega tovornega ter-minala se je od načrtovanih 1,2 milijarde di-narjev povečala na 2,1 milijarde dinarjev ali kar za 106 odstotkov. V naložbo je vključen tudi nakup tovornih vozil, saj jc invstitor prc-
težno »izvoznik« transportnih storitev na kon-vertibilnem tržišču zahodne Evrope in v deže-lah Bližnjega Vzhoda. Prekoračitev načrtova-nih stroškov gre v 29 odstotkoh na račun več opravljenih del, 35 odstotkov na račun nujni dodatnih del, ker je objekt grajen na nezna-nem, barjanskemzemljišču, dodatnih 36% de-narja pa je bilo treba odšteti zaradi podraži-tev. Delovna organizacija je zagotovila večino potrebnega denarja - 68 odstotkov 11 odstot-kov so združili sovlagatelji, 21 odstotkov pa je prispevala Ljubljanska banka Gospodarska banka. Gradnja terminala pa je bila ne nazad-nje tako draga tudi zato, ker je ta del naše občine popolnoma komunaino neopremljen in je bilo treba položiti vzporedno tudi vse ko-munalne vode. Integral je s svojim objektom odprl vrata tudi zidavi drugih delovnih organi-zacij, ki pa se zidave na neopremljenem zem-Ijišču sicer branijo, saj je veliko dražja kot na dobri in opreraljeni zemlji. Dejstvo, da v tej naši ljubljanski kotlini ne smemo več zajedati v zelene in kmetijske površine, bo verjetno premagalo počasi tudi te odpore, tako da bo naša industrijska RP-2 cona dobila še več inve-stitorjev, naša občina pa več združenega dela in možnosti za hitrejši razvoj.