L,,t ?'nafa od oktobra 1047 j'01 ' vnm^ 20- septembra — Jutri odpotovala v angleško občin- . —nega »veta Kranj. 0 Vr»ila obisk sindika!- hm dela ? preroca, tei Problematiki bo-'l „ »kianxx.POt,Predsednlk ob-B{elnik "e slavko Beznik Marj^^^lka za gospodaren Ropret. Seja okrajne skupščine Ljubljana Podpora občinskih skupščin in prizadevanje zavodov samih ' LJUBLJANA, 21. septembra — Okrajna skupščina Ljubljana je na včerajšnji četrti redni seji razpravljala o stanju In problemih spomeniško varstvene dejavnosti v okraju ter med drugim tudi o dosedanji pomoči okraja Ljubljana Skopju in o potrebnih ukrepih za nadaljnjo pomoč evakuiranemu prebivavstvu. Razprava o spomeniško varstve-' ni svet za kulturo, so pri svojih ni dejavnosti v okraju je po eni j zadolžitvah preveč obravnavali le strani pokazala, da se odborniki | občinske skupščine same, pozabili okrajne skupščine strinjajo s sklepi oziroma priporočili, ki jih je v zvezi z organizacijo in ureditvijo spomeniškega varstva predložil v razpravo in potrditev okrajni svet za kulturo, po drugi strani pa je bilo mogoče iz razprave tudi povzeti, da so bili | predlogi priporočil premalo vse- j obsežni in nekoliko enostranski. ZatO je včerajšnja razprava dala dovolj gradiva za dopolnitev skle- j pov, ki ga bo okrajni svet za kulturo upošteval pri dokončni ščlne Škofja Loka, ki jo je zaradi formulaciji teh sklepov oziroma predsednikove odsotnosti vodil priporočil in ki bodo kasneje do- podpredsednik Janez šter. Dnevni stavljeni občinskim skupščinam red je bil dokaj obsežen. Odbor-in drugim pristojnim organom. nlki so razpravljali o polletnem Predlogi sklepov oziroma pripo- poročilu inšpekcijskih služb, spre-ročil, kakor jih je predložil okraj-1 jcll odlok o urejanju mestnega veznosti tovarn pohištva priman i-kuje klasičnih spalnic in dnevnih sob, zaradi neizpolnjenih obveznosti rudnikov pa premoga. Nadaljevanje na 2. strani Suša in deževje — r slab pridelek Sadje in zelenjava letos nista najboljša, saj sta močno nagnjena h gnilobi. Slabo odpornost pridelkov je povzročila suša, ki ji je sledilo premočno deževje. Da do potrošnika pride slabo blago prispeva svoj delež tudi neredna dostava po železnici. Odkup kmetijskih pridelkov je bil v avgustu le za 2 odstotka večji kot v avgustu lanskega leta. Ponudba zasebnikov je padla za 7 odstotkov, družbena posestva pa so prodala za 18 odstotkov več kot lani. Vrednost kmetijskih pridelkov, ki so jih v avgustu prodali zasebniki v ljubljanskem okraju, je dosegla ">rek 800 milijonov dinarjev, vrednost blaga družbenih kmetijskih organizacij pa 600 milijonov dinarjev. Višje cene in večji promet Pretekli mesec so v trgovinah na drobno v našem okraju prodali za 11 milijard in 324 milijonov dinarjev raznega blaga. Vrednost prodaje je za 23 odstotkov presegla vrednost prodaje v avgustu lanskega leta. Cene so bile v primerjavi s povprečjem lanskega leta za 6 odstotkov višje, ostali višji promet pa gre na račun večjih prodanih količin. Sodijo, da je k temu precej pripomogel tudi močan turistični promet. V primerjavi s povprečjem leta 1962 so cene najbolj porasle Nadaljevanje _ na 2. strani d S seje občinske skupščine Škofja Loka Davek za šušmarje Realizacija izvoza v prvih sedmih mesecih Julij zaostaja za junijem Do takšnega stanja je pri vedel manjši izvoz črne metalurgije, kovinske in zlasti tekstilne industrije V prvih sedmih mesecih so Izvozniki iz ljubljanskega okraja izvozili za 28.148 milijonov dinarjev ali za dobrih 29 milijonov dolarjev. To je 70 odstotkov realizacije lanskoletnega izvoza oziroma polovico predvidenega izvoza v letošnjem letu. Iz omenjenega je mogoče povzeti, da dinamika izvoza ne dosega povprečne matematične dinamike; predvideno pa je, da bo Izvoz prihodnjih mesecev in že avgusta ter septembra nadomestil zamujeno. Hkrati podatki tudi kažejo, da je izvoz v juliju pomenil ! 81 odstotkov' izvoza v Juniju. Na toliko nižjo realizacijo izvoza v mesecu juliju je vplival manjši izvoz črne metalurgije, kovinske in zlasti tekstilne industrije. V ŽELEZARNI JESENICE je namreč julijski izvoz dosegel le 83 odstotkov izvoza v juniju. Vzrok za to je komaj zadovoljiva cena za žičnike na ameriškem tržišču in seveda tudi manjši izvoz raznih elektrod zaradi velike potrošnje na domačem trgu. Izvoz šivnih cevi je preusrnerjen izključno na zapadnoevropska tržišča, predvsem v Zahodno Nemčijo, Italijo in Avstrijo. Tam je namreč tovarna dosegla ugodne cene ob nizkih prevoznih stroških; dosedanji kupci (Libanon in Sirija) pa niso več zanesljivi v plačilnih obveznostih. Z ostalimi gorenjskimi izvozniki pa je takole: LESNA INDUSTRIJA KRANJ še vedno čuti težave zaradi pomanjkanja kartonske embalaže in furnirja v letošnjih prejšnjih mesecih. V ZDRUŽENI LESNI INDUSTRIJI TRŽIČ pa je nastal zastoj pri izvozu rezanega lesa, medtem ko iz TOVARNE IBI poročajo, da je še vedno težko s pravočasno oskrbo s potrebnim asortimentom barv in bombaža. Nekvaliteten^ ševro in neustrezno prešano usnje ovirata izvoz TOVARNE PEKO TRŽIČ, PLANIKA KRANJ pa izpad proizvodnje opravičuje j. zamudo dobav svinjskega velurja. Nadaljevanje _ na 2. strani 1 V sredo je bila sedma skupna seja obeh zborov občinske skup zemljišča v komuni in določili vplivna območja. Dalje sp potrdili povišanje dimnikarskih storitev (za 25 odstotkov), potrdili so-finansiranje gradnje bolnišnice v Kranju, potrdili statut medobčinske komunalne banke, določili obresti od posojil, ki pripadajo stanovanjskemu skladu za lastni dohodek. Po predlogu komisije za volitve in imenovanje so določili tudi odbornika, ki bo sodeloval Nadaljevanje . na 2. strani 4 Na letošnjem zagrebškem velesejmu razstavlja svoje izdelke tudi škofjeloško podjetje »Elra«. Največ se oblskovavci zanimajo za nove električne peči, ki so zaenkrat glavni proizvod tega podjetja - N rn,k,h> kjer gradijo novo letališče, bodo danes končali i betoniranjem četrtega pasu $ol*8a Pa a vsaki strani bodo potem »položili« še po en pas, tako da jih bo skupaj šest (45 m), H0 lMl i 00 na obeh straneh ptste 20 metrov široko utrjeno zemljišče. V zaključni fazi izgrad S ieleDallSk' onJektl. Na sliki vidimo 7-etažnt stolp (3 nadstropja bodo še dozidali) In nizko '* 8h»vbe')Vldena Za garaie' vendar dodo najprej v nj*j letališki prostori in pisarne v po- Turizem na relaciji Urniki ■ Dubrovnik Novo letališče v Brniklh, ki bo imelo sprva 2200 metrov dolgo betonsko stezo in vse sodobne naprave za zanesljivo pristajanje in vzletanje letal (ne glede na letni čas in vremenske razmere), bo sprejelo prva letala že 29. novembra letos. Prihodnje leto bodo stezo podaljšali še za 800 metrov, tako da bo brniško letališče lahko uvrščeno v prvo kategorijo. Prav gotovo bo ta objekt izrednega pomena za razvoj turizma, o čemer nam iz Ljubljane poroča tudi uprava novega aerodromskega podjetja Brniki. V četrtek sta namreč kolektiva aerodromsklh podjetij Dubrovnik In Brniki podpisala dogovor o medsebojnem sodelovanju na turističnem področju. Sporazum predvideva medsebojno izmenjavo poslovnih informacij iz sodelovanja s tujimi turističnimi in potovalnimi agencijami ter skupen nastop na mednarodnem tržišču in vodenje skupne propagande in reklame, razen tega pa tudi tehnično sodelovanje in medsebojno pomoč. — Kot poudarjajo strokovnjaki, bosta kapaciteti dubrovniškega (z 2600 metrov dolgo stezo) in brniškega letališča približno enaki. 400 metrov razlike v dolžini vzletnih stez bo odpravila razlika v nadmorski višini, ker je novo letališče v Dubrovniku vsega nekaj metrov nad morjem, medtem ko brniško leži v višini 380 metrov. Obe omenjeni letališči ležita v središču zelo razvite turistične dejavnosti, zato sta kolektiva prepričana, da bosta s skupnim nastopom na tujem tržišču turistično dejavnost še razširila in pritegnila večje število rednih, sezonskih in priložnostnih letal ter tako večjemu številu turistov približala morje in gore oziroma alpski turistični predel. — t. Žičnica na Šmarjetno goro Pred kratkim so začeli pripravljati načrte za gradnjo žičnice na šmarjetno goro. Njena spodnja postaja naj bi bila nekoliko nad bencinsko črpal-. nico na Zlatem polju, ob njej pa predvidevajo tudi večji parkirni prostor In servisno delavnico za manjša popravila ln vzdrževanje avtomobilov. Predvidevajo žičnlct) z gondolami. Kot investitor žičnice nastopa podjetje Ljubljana Transport — enota škofja I^oka, čas realizacije teh načrtov pa je odvisen predvsem od možnosti zagotovitve kreditov, ki trenutno še niso znane. O pomenu žičnice nI potrebno še posebno prepričevanje, posebno še glede na to, da Je gostinski objekt na šmarjetni gori brez lahkega pristopna (z žičnico aH pa po dobri cesti) več aH manj mrtev. Njegove kapacitete pa bi lahko znatno dopolnile skromne prenočitvene in restavracijske zmogljivosti Kranja. Zanimivo je, da so prenočišča v hotelu Evropa že sedaj skoraj v celoti oddana za prihodnje poletje, ker se v Kranju posebno rade ustavljajo večje skupine tujih turistov, ki potujejo v notranjost dr* zave. TE DNI PO SVETU # RAZGOVORI TITO-GOULART SO SE PRIČELI V palači Planallto potekajo raz-gov6ri med jugoslovansko in brazilsko delegacijo. Predsednik Gou-lart je uvodoma obravnaval temeljne postavke brazilske politike. Člani obeh delegacij bodo izmenjali gledišča o glavnih mednarodnih vprašanjih in o sodelovanju med obema državama. # IZREDNO STANJE V DŽAKARTI V indonezijski prestolnici Džakarti so uvedli izredno stanje. Razglas je vlada objavila zaradi množičnih neredov in ogorčenih demonstracij prot i ra zg 1 a s i i v i Malezijske federacije. # NIGERIJA JE SPREJELA USTAVO Predstavniški dom v Lagosu je •oglasno sprejel ustavo Federalne republiko Nigerije, ki bo postala neodvisna L oktobra. Prvi predsednik bo dr.Azikive, # DEMONSTRACIJE MED . ADENAUERJEVIM OBISKOM V ITALIJI Pred upokojitvijo je prišel na poslovilni obisk k papežu Pavlu VI, V njegovem spremstvu je bil tudi dr. Hans Globke. Vsi časopisi so pisali, da je italijanska jav-not ogorčena, ker so dopustili obisk tega znanega vojnega zločinca. Sodišče NDR ga je pred kratkim obsodilo na smrt zaradi vojnih zločinov. Prišlo je do demonstracij pred italijanskim parlamentom in predsedstvom vlade. Demonstranti so nosili protinaci-stične transparente in letake proti obisku Globkeja. 0 PREDSEDNIK HRUšCOV KRITIZIRAL BIROKRATSKE ODNOSE V KMETIJSTVU Predsednik Hrušcov je v govoru v sovhozu »Volga — Don« pohvalil jugoslovanske uspehe v kmetijstvu. Poudaril je, da smo s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi, predvsem z uporabo umetnih gnojil močno dvignili proizvodnjo. Kritiziral pa je birokratske odnose v sovjetskem kmetijstvu, kjer voditelji zadeve urejajo le po telefonu. ' Lfudfe in dogodki G ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki * Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dog°^ Amerike. To Je gotovo velika čast, Drugi dan Titovega obiska v ni trgovinski konferenci, W M« s reče O NESREČA NA KRANJSKOGORSKI ŽIČNICI V sredo dopoldne se jc ponesrečil pri prevozu z žičnico »Be-danec« — spodnja postaja v Kranjski gori — delavec Slavko Jakša. Do nesreče je prišlo, ker se je nosivec pri prevozu zataknil na steber št. 11. Pri tem je Jakša padel 6 m globoko in si zlomil obe roki in opraskal po obrazu. Zdravniško pomoč so mu takoj nudili v ambulanti v Kranjski gori. * # POČILA MU JE GUMA V četrtek ob 14.05 sta na cesti I. reda v vasi Posavec trčila osebni avtomobil L.T 33-04 (voznik Martin Česen) in tovornjak KR 32-33, ki ga je upravljal Jože Ko-vor. Oba sta vozila iz Bleda proti Kranju. Voznik osebnega je začel prehitevati tovorni avtomobil in prehitro zavozil na desno stran, pri čemer je zadel v tovornjak. Počila mu je zadnja guma, zaradi česar ga je najprej vrglo ob drevo, nato pa se je prevrnil na streho. Materialna škoda na obeh vozilih jc ocenjena 915.000 dinarjev. + K SREČI LE LA2JE POŠKODBE POD VLAKOM V četrtek ob 12.18 je potniški vlak s i"lirimi vagoni (št.7015) na progi T'"žič—Kranj v vasi Zg. Tfajbe, v bližini železniške postaje Tržič zadel Moniko Stegnar. Stegnurjeva (1874) je nekoliko na-glufena in je prečkala, progo tik Eređ vlakom. To so opazili šolski troci in. s kriki opozorili strojevodjo. Strojevodja Janez Snoj je hjtrp zavrl in pešakinjo le rahlo zadel. Stegnarjeva je dobila lažje telesne poškodbe, prepeljali so jo v ZD Tržič in od tam v domačo z d ra vniškb oskrbo. Palača Alvorada v kateri sc je nastanil naš preusedj ' Tito y času svojega pf)i&ka v Braziliji, bi v našem jeziku pomenila dvorec jutranje zarje. Ta arhitektonska zelo moderno zgrajena palaes na ploščadi, ki je bila «e pred tremi leti obrasla s travo in trnjem, jc sedaj središče političnega življenja v novi brazilski prestolnici. Naš predsednik Tito, ki je poletel v torek opolnoči na obisk v Brazilijo, je v teh dneh opravil že prve uradne razgovore z brazllsf i ml voditelji, predvsem z brazilskim predsednikom Qoulartom. Ta nenavadni odhod sredi noči iz Beograda, kier so ga na surčin-skem letallScu pospremili najvišji državni voditelji in zastopniki diplomatskega zbora, pomeni Se eno važno potovanje v dežele, ki jih predsednik Tito še nI obiskal. Točno ob polnoči se je z beograjskega letališča dvignilo veliko reaktivno letalo skandinavske letalske družbe, ki je našega predsednika Tita po kratkem postanku v Liberiji pripeljalo na letališče najmlajšega glavne^ mesta na svetu, med široke avenije, prostrane palače in edinstvene trge Brasilla. 7. oblakom v Braziliji, kjer se bo naš predsednik zadržal pet dni na uradnem obisku, se je začelo popotovanje po deželah zahodne poloble. Razen Brazilije bo maršal Tito obiskal še Bolivijo, Cile In Mehiko, nakar bo odpotoval na razgovore z ameriškim predsednikom Kennedvjem v Belo hišo v VVashingtonu, na povratku pa bo govoril tudi v stekleni palači Združenih narodov v New Yorku. Predsednik Tito je prvi državnik socialistične države, ki je obiskal Brazilijo In druge dežele Latinske ki je izkazana prav našemu pred- Braziliji so se začeli uradni razgo- sklicana In predstavlja aa sedniku, človeku, ki Je vse svoje vorl med najvišjimi državnimi vo- žavi izredno važen .u|{jo sile posvetil veliki politični nalo- diteljl Brazilije in Jugoslavije v sklepov te konference prič a« gi, da bi na svetu dosegli zbližaoje palači»Planalto«, ki je uradno se- da bodo pomagali zbcUia**^ med narodi in utrdili trajni mir. dež brazilskega predsednika Gou- narodno gospodarsko »°^cl\JJ» in pospešili razvoj nezado»hw vitih področij na sveta. Ko so obravnavali go*Pr\J odnose med Brazilijo to *f{ vijo to lahko ugotovili. odnosi vedno hitreje rttzi Soglasni so Mil v pi^rl6*j% ni ovir za razširitev go«P^JTJ) Že sam sprejem na letališču larta. V razgovorih so vsestransko ga sodelovanja. Izredno w ^ Brazilla je bil Izpolnjen z najviš- proučili mednarodne odnose, po- tudi pogoji za hitri vzp°B jimi državniškimi častmi. Ko ne sebno dolgo pa so se zadržali na vin^e izmenjave je letalo s predsednikom Titom in obravnavanju dvostranskih odno- 1 ' r8ZP- njegovlm spremstvom spustilo na sov med Jugoslavijo in Brazilijo. Po do,S* m vsestransKi ^ letališče so zadoneli topovski stre- Menijo, da bo mogoče že ob seda- v palači »Planalto« I,r\Lu» 11. Izredno zanimanje za prihod nJem obisku podpisati nekaj važ- vtii, da bodo že ob 8C južnih vetrovih dotekajo nad naše kraje še nadalje iz Sredozemlja vlažne in tople zračne gmote, ki povzročajo v zahodni Sloveniji spremenljivo vreme z občasnimi padavinami. NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Danes bo. spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi padavinami X' zahodni in južni Sloveniji, medtem ko. bo v vzhodni Sloveniji del-ro sončno vreme. Najnižje močne temperature 13 stopinj, v Primorju JI; najvišje dnevne pa okoli 20 stopinj Celzija. Izgledi /a naslednje dni: prevladovalo bo spremenljivo oblačno vre-fne, Iren dar brez večjih padavin in bistvene ohladitve ozračja. STANJE VREMENA V PETEK OB 13. URI Po v« i 1 i »renjskl j. bilo oblačno. Planica — ploha, 17 stopinj; Lesce* 15!r-! li »topi ij, zračni pritisk 1018 milibarov, pritisk rahlo raste; ž - i 17 stopinj; Trlglav-Kredarica — v oblakih, rahel dež, plug 4 .stopinje Celzija. v,. Teden boja proti tuberkulozi se praznuje vsako leto na pobudo organizacije Rdečega križa, da bi vsaj v nekaj dneh pomnožili najrazličnejše oblike dela na tem področju. Sekcije za borbo proti tuberkulozi, ki delujejo pri občinskih odborih RK, organizirajo po krajih, kjer so žarišča tega obolenja, zdravstveno prosvetlje-valna predavanja in zbirajo ter razdeljujejo pomoč socialno ogroženim družinam bolnikov. Zdravo življenjsko okolje sodi namreč med učinkovite nasprotnike tuberkuloze. Gorenjsko bo oskrbovalo s pivom »Vino Kranj« Občinska skupščina Kranj je na svoji zadnji seji pretekli teden potrdila sklepe delovnih kolektivov podjetij pivovarne Union Ljubljana, trgovskega podjetja »Vino Kranj« in obrata-skladišča pivovarne Union Ljubljana »Zaloga piva Lesce«, da se obrat »Zaloga piva Lesce« izloči iz podjetja pivovarna Union in pripoji trgovskemu podjetju »Vino Kranj«. Zaka^je prišlo do tega? Predvsem zato, da tudi preskrbo s pivom na Gorenjskem prevzame podjetje »Vino Kranj«. To si je namreč z nabavo točilnih naprav, ki mu jih je odstopila pivovarna Union, zmogljivosti vstekleničenja tako povečalo, da Ima možnost vso Gorenjsko v celoti preskrbeti s pivom. Podjetje »Vino Kranj« pa bo v dosedanjem obratu pivovarne Union v Lescah prodajalo tudi ostale alkoholne in brezalkoholne pijače potrošnikom z območij naselij Radovljica, Lesce, Begunje in seveda bližnje okolice. DrugI namen pripojitve pa je tudi v tem, da se trgovina z alkoholnimi In brezalkoholnimi pijačami organizira v močnem trgovskem podjetju. Pripojeni obrat v Lescah bo še naprej služil kot skladišče, torej Istemu namenu kot doslej. — P. Pomoč delavske univerze Tržič — Do aprila prihodnjega leta bodo morale delovne organizacije sprejeti svoje statute — svojo notranjo zakonodajo. To je vsekakor obsežna in odgovorna naloga. Nekatera podjetja so se že ob prvih pripravah znašla v določenih težavah; zlasti velja to še za manjša podjetja, ki pogosto tarnajo, da nimajo ustreznega strokovnega kadra. Zato je pohvalna odločitev delavske univerze v Tržiču, da Je ustanovila skupino strokovnih sodelavcev, ki bo lahko nudila kolektivom pomoč. Seveda pa je povsem razumljivo, da bo ta strokovna skupina podjetjem lahko dajala le določene napotke, Jim pojasnjevala morebitne nejasnosti aH sodelovala pri sami formulaciji statuta. Sama vsebina statuta pa bo morala zrastl Iz konkretnih razmer določenega podjetja In prolzvajavcl morajo biti tisti, ki bodo po svoji vsestranski razpravi statut dokončno vsebinsko oblikovali. Prav bi bilo, da bi zgledu delavske univerze sledile tudi druge pristojne ustanove (društvo ekonomistov In pravnikov, klub gospodarstvenikov itd.). Le takšna pomoč bo namreč podjetjem dobrodošla, ne pa razni osnutki statutov, Id jih nekatera podjetja kupujejo ln ki bodo morala, če bodo hoteli prolzvajavcl Imeti dober statut, Izginiti iz njihovih predalov. — P. Ob Savi Dolinki • ANSAMBEL NARODNIH PLESOV SVOBODE JESENICE je v sredo zvečer že zopet gostoval na Bledu ip je kot vedno tudi to pot navdušil z jugoslovanskimi narodnimi plesi številne domače in tuje goste. Pri vsem tem je zanimivo, da je bilo tokratno gostovanje jeseniških folklorivtov na Bledu že osmo v letošnji sezoni. • KOMUNALNO PODJETJE NA JESENICAH bo prevzelo z novim letom vse ceste IV. reda v upravljanje in vzdrževanje. S tem bo rešeno vprašanje vzdrževanja cest na vsem področju jeseniške občine. Za boljše vzdrževanje ceste Mojstrana—Vrata, ki naj bi bila na željo številnih turistov v perspektivi asfaltirana, pa je pristojno, cestno podjetje Kranj, ki to cesto upravlja. • ORGANIZACIJSKA KOMISIJA PRI ObKSZDL NA JESENICAH bo opustila dosedanje administrativno dajanje navodil krajevnim organizacijam, ker niso žela posebnega uspeha. Sklenila je neposredno sodelovati s terenskimi in krajevnimi odbori in je v ta namen zadolžila nekatere člane za sodelovanje s krajevnimi organizacijami na mestnem področju, medtem ko bodo s krajevnimi organizacijami izven mestnega področja sodelovali člani komisije ob raznih razgovorih. Komisija bo v glavnem sodelovala s tajniki, pregledovala njihovo poslovanje, jim pomagala in svetovala in dajala določena navodila. m MATINEJE RTV LJUB- LJANA bodo v letošnji sezoni tudi na Jesenicah. Prva matineja, na kateri bodo nastopali »Veseli hribovci«, »Akademski oktet«, »Ansambel Jožeta Kam-piča« 7. Mihom Dovžanom in harmonikarjem Avgustom Stankom ter pevko Marijo Gazvoda bo jutri dopoldne v Cufarjevem gledališču. Program zajema 20 točk, ki jih bodo oddajali prek radia in bodo zato tudi visoko kvalitetne. Organizacijo matinej RTV Ljubljana, ki bodo nedvomno velikega pomena za jeseniško koncertno sezono, je prevzela Svoboda »Tone Ču* far«, ki upa na zadovoljiv obisk pri matinejah. Jutrišnja matineja RTV Ljubljana na Jesenicah se bo pričela ob 1030. Nadaljevanje strani 1 Julij zaostaja za junijem Kranjska tovarna gume SAVA je v sedmih mesecih dosegla le četrtino letnega plana izvoza. Tudi tu izvoz v juliju ni dosegel junijskega. Kritično je zlasti stanje v potniški pnevmatiki, ker podjetje ne dobi dovoljenja za nakup dveh preš za plašče in zračnice. P. 2 Za petino močnejša prodaja pri mesu. Sveže meso se je na Gorenjskem podražilo za 24 odstotkov, v Ljubljani za 42 odstotkov, v bivšem novomeškem okraju pa celo za 52 odstotkov. Industrijski izdelki so povprečno za 2,8 odstotkov dražji, kmetijski pridelki pa za 13,8 odstotkov. Nespremenjene so ostale cene tobaka in tobačnih izdelkov, nekoliko nižje pa so cene stalnih in sezonskih vrtnin in sadja. —- S. M. 3 podpora občinskih skupščin pa so na naloge medobčinskih zavodov za spomeniško varstvo. Zato je razprava dopolnila sklepe v tem smislu, da naj prav ti zavodi za spomeniško varstvo s svoje strani zagotove ustrezno kadrovsko zasedbo in organizacijo lastnega dela. Nadaljnja spomeniška dejavnost maj bi se torej razvijala ob vsestrani podpori občinskih skupščin oziroma njenih organov in svetov ter ob še večjem prizadevanju zavodov samih. Priporočilo, ki priporoča občinskim svetom, naj še posebno skrbijo za spomenike ljudske revolucije, etnografske spomenike in zgodovinska jedra naselij, naj bi dopolnili tako, da bi posebna skrb veljala tudi umetnostnim in tehničnim spomenikom. Slednja dopolnitev Je še posebno po-membna prav za Gorenjsko, saj je na primer na tem območju dovolj krajev, ki hranijo bogate spomenike s tega področja (Kropa, Jesenice, Tržič). Dosedanja praksa tudi kaže, da smo še dokaj revni na področju ustrezne turistične publikacije, ki bi v svoji propagandi zajemala tudi kulturne in druge spomenike naše preteklosti. Takšna ugotovi* tev nedvomno zelo dobro velja tudi za turistično Gorenjsko. Zato bodo po včerajšnji razPf*Jf , . . .. . •----ičl" * polnjeni sklepi priporo skim skupščinam, naj P*?, dela pri izdajanju tovrsto likacij. V prihodnje naj hi skupščine poskrbele za ^j. še neurejenih partizanslđ-, bišč, ki so jih po zakoff-4 oskrbovati. Doslej so Pn ,7&/ spomenikov ljudskc_ revo^' po mnenju včerajšnje raZ^fljj^ mnogo naredile prav °r$\£ V Zveze borcev; čestokrat ? kor pa zavodi za s pomet11**' stvo. Občinske skupščine podprejo delo pri izdelavuj ne evidence in registra »P spomenikov, hkrati pa naj povezavo med gospodars ganizacijami in spomen1*'' varstvo naj naj<*%0 v občinskih ^ )i tudi pospeM\Lf stvom, da bi se kulturni niki še bolj vključili v d ekonomsko dejavnost ob<^ ^ meniško mesto tudi kazalo pa b. . ve za izpopolnitev niaW ^jJp predpisov s področja sP° ga varstva. — P. 4 Davek za Srifc-J Prt zbiranju podatkov *» V[ novih lestvic katastrskega tfr ka kot osnove za lzračuj nine od kmetijstva. tudi komisijo za ljudskoj, komisijo za 42-urni del*"1^ itd- ' JrfftJl Odborniki so se v držali predvsem pri P0*.« & špekcijskih služb. PoudaP bi morali organi dmžb^rat>/ le bolj sitsematično n^j5jjff h lnnrnrlji in*> con^ življenj *F loprodajne cene življeflJ^ f trebnih dobrin. TojiT, vsem mesarje, zakaj ^ir do, ali so kupili drugog 0 so po ceni prvovrstne* jj šušmar.jev pa so 111 ^^^0^ proti njim samo da se proti šušmarj s Bili so *j &4 le s pospešenim razvoj«^ v nih dejavnosti v dru*■ pjy zasebnem sektorju, "^^V predlog enega izrnc^^H ^ naj bi šušmarji placev ni napačen. ... Glede gostišč, ..^> 7 4 Okrepčevalnic, ki j« organizacije in društva iCoJi borniki menili, da naj 'j fl* jajo, saj nedvomno Pr. ^»Jf vajo k izboljšanju turi* ^ 9 muni, obenem pa l'e -^Ka ločen dohodek organ«* ^ društvom, da razvijaj0 javnosti. ■— St. S. Takole je pristal osebni avtomobil v vasi Posavec. Počila mu je namreč radnja gum* »Mi tLiiS x sL V H S? ko"ehvs°,fr 22; do 29" septembra "ki TEnrt'i etw v Kaži repub- STi, jj EN požarne VARNO **rat i0^'n teSa tedna Je vsaj 1 Požarna seznan-ti državljane ^m\lAr?0r'tm s,užbo in z MfcJrs,Vsl5e preventive. Te-•»enjen ""-varnosti torej nI na-S^sivskim paradam in lavam. ga temveč zavarovanju ^'Janov arstva In vseh dr" Teden nPred P°zarno škodo. * »eznani aAle varnosti na) tu- ^ »aw naŠe Ijudl z vlogo in "»tava on? Baslvstva, ki mu nova SI UresnJče^e enot" J. ok™* ,,e v merilu republl-*npaogU v' občin in krajevnih Slov kongres Oasivske 1)111 OOI10 i za Na zadnji seji občinske skupščine Tržič so odborniki v zvezi z razpravo o gibanju gospodarstva v letošnjem prvem polletju obravnavali tudi delitev čistega dohodka in povprečne osebne dohodke v prvem polletju leta 1963. Zadnji so se v celotnem gospodarstvu povečali v letošnjih prvih šestih mesecih v primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem za 10,4 odstotka. V prvem polletju preteklega leta so namreč znašali povprečni mesečni osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu 28.118 dinarjev, v letošnjem prvem polletju pa so se dvignili na 31.035 dinarjev. Takšno povprečje je primerno. vonlje, ki bo mesca *0|*sa J Mubljani, bo odraz H^ltta'ln i. vklJ"čevaIa pro-PokHcT kombinirana društva u° «biw gasivske enote pod ^°*°&krii,e- Ta adruiltev ^P*bW 8kupno reševanje J. fcttZ?* na tcm Področju %t»e8aav*tev smernic razvoja --^aslvstva i ,'^OtHPffa ---*** "1,v" uuuuu r?° "oaoh„ga8lvstva bo omogo i tracljov ° 0rganteaciJo, konti 8n5°trnn str°kovnih kadrov „ ^nih « uP0rabo predvidenih >!N vB»,edstev- Ta "krep bo ' »aSihahteVam čredno hitre v. ,etošntmeSt in industrije. da °sti bo t ,ednu P°žarne \»J P«edBvQ0rf.J na,°£a gaslvcev, «? {in.bon njl v mestih » na ^ bodi?110 ,avnost 8 smerni-5S» °,čega dela in razvoja im .tuđ* t.q đen Požarne varno-^*hSSTSea Pridobivanju uhNu ti Č,anov in članic, po->bl0lVnOsU o osnovah pre-vS0« o? rok,h Požarov, samo-VU 8^1- co,°ŽmU ,n "Popolnje-*a Val s ' - s Prirejanjem več-%\, .&0iarao ° elovanJem zavodov Hs: ■ Ki Varn0st i« tehnično r^ega So se zaradi zelo vS0d^tVoOde!ova"ia * n v«Č1ih • foi-mirali že v h* PožLlnduslrUsk;h centrih. ^Vla!oea ;>,'ilostncm tedn« ^„%Qv*!?ivstva tudl Prepri-krajevnih skup krajih Vsaka gradnja v prihodnjih Se,e to novo obdob- naprej ^...-»»•nje ki žal, še vedno ni 1 0 n "iS110- vU?°SU gradnje vodnih Hi fe, Kraiii, s siablmi vod- ,'i^n^eram,. bi Wi°ae'Uie? ■ 0 ;?redr1o znižamo, V-*"1 kra° PH gradnji vs} dr-sc ,J'h. bo VRe skupnosti. Lah-iJN b0 0?rid°biti za delo, če Pravij,? požamovarnostnem Cbt*a il ra2|ožilo, kako po- d, SL*tt«be ob požaru za in posameznega krajih bodo uredili m« in ftV?! no gasivsko opre-«1ntivnimi Ses» ter cja *n n?am °"led domov-W er>tlvi vP5enie- Predavanja o ;°/ah In pisanje na-požarov in o de-gotovo razgibalo °o in pripomoglo k pftžarov zaradi nepazljivosti ln bo bJj 8asiVcndustrijskih podjetjih ni- -»rl? .ta tede hi^ ^repi^j"* 'CUCn posebno de-? sS?"11 bodo aparate ln ziraiarn°Varnostne naprave, N,;;^rnosnPredavania o požar-bra..kih Posameznih faz teh- ^Inj, u bodo obratih, Prikazali delo 'Vl^Je ^ aParati in pri na požarno naj-objekte. varnosti mora >avMene i> LPOŽarne ml0ŽU.„ **L> dS,B,aeaJ ,n moblH- VčJu ,dri?bene činitelje na lli P0,n'tve požarne var S< Je »i L* Vaj*' V*r«08tida VSCH na,OS P°" ne moremo reši- ■» in nla a teden je torej le Siv*tva ,erJanJe uspehov de- skozi vse leto. Povprečja izenačena in primerna V industriji so povprečni osebni dohodki porasli za 9,9 odstotka v primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem in znašajo 30.374 dinarjev. Povprečja osebnih dohodkov vseh podjetij so med seboj precej izenačena in so tudi primerna. Kljub temu pa je potrebno opozoriti tista podjetja, ki so v letošnjem prvem polletju zaključila poslovanje neuspešno ali pa so povečala osebne dohodke na račun skladov ter Jim osebni dohodki rastejo hitreje kakor storilnost dela, hkrati pa še pozabljajo na v pravilnikih določeno delitveno razmerje, da morajo biti v naslednjih mesecih previdnejša v poslovanju ln delitvi. Le tovarna kos in srpov Izmed vseh industrijskih podjetij je v letošnjem prvem polletju delila čisti dohodek na osebne dohodke in sklade tako, kakor določa pravilnik, le tržiška tovarna kos in srpov. Delitveno razmerje v korist osebnih dohodkov pa so povečali v tovarni pil in tovarni usnja Runo, medtem ko so podjetja ZLIT, Lepenka, BPT in Peko povečala delitveno razmerje v korist skladov. Povprečni osebni dohodki v gradbeništvu (Novogradnje) so znašali v prvih šestih mesecih 34.092 dinarjev in so tako za 26 odstotkov višji kot v prvem polletju preteklega leta. S pravilnikom predvideno delitev so porušili v korist osebnih dohodkov. Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka priporoča podjetju preudarno poslovanje in delitev v prihodnje. Gozdni obrat Tržič je v prvih šestih mesecih porabil za osebne dohodke 82 in za sklade 18 odstotkov čistega dohodka. Povprečni osebni dohodek pa je znašal 26.515 dinarjev, ki pa se je že v naslednjem mesecu ob izplačilu obračuna za nazaj dvignil na občinsko povprečje. Ves čisti dohodek so porabili za osebne dohodke v kmetijski zadrugi. Tam so Godbeniki pojdejo v Crikvenico JESENICE — Godba na pihala je najštevilnejši odsek jeseniške Svobode. Dela vse leto in nima niti letnih počitnic. Da bi nudili članom vsaj delno priznanje za neutrudno delo, jim je odobril sindikat Železarne Jesenice nekaj dnevni oddih v počitniškem domu jeseniške Železarne v Crikvenici. Na oddih bodo odpotovali v nedeljo zvečer. Med oddihom bodo priredili tri koncerte in sice/ v Crikvenici oz. njeni neposredni okolici - U. • * opravami Z treS>a nadaljevati }W na j °db°r Socialistične M I ^ttevj 7nicah Je organiziral ^1 ^evm,, zg°v°r s predsednl-V° len« ^anizacli. Analizi- ne naloge Socia v jeseniški občini CjJe boVe,Č ,8%POv, katerih iz-*%>la n Poinog,o k izbolj-,0 Z\X S?rjT sameznih krajevnih -^n! ra*0rt,Poseben Poudarek ln V1 o sestavi statuta '*C°8ti t^Statutw krajevnih l<5r sklenili 2jr*°**>o«M ,SKIenUi Posvetiti S ***nČK lci dejavnosti, 'ni* x A ase nekoliko Mrt o «rutn uh SkM*tuni, i kra3evn'h skupno-3». U °bliklu bodo razpravljali v * IS ti (sekci*ah- '-azgov°- a*VJih ,unah) po posamez-in bodo izdelali po- seben program za okvir občine in posameznih krajevnih skupnosti. Predsedniki krajevnih odborov morajo skupno s predsedniki krajevnih skupnosti ugotoviti, če se Je z delom v zvezi s statuti krajevnih skupnosti že pričelo. V nasprotnem primeru morajo dejavnost pospešiti in organizirati v okviru krajevne skupnosti razgovore, kjer se bodo pogovorili o oblikah dela za izdelavo statuta krajevne skupnosti. Med drugim so na posvetu sklenili proučiti priprave v zvezi z razpisom ljudskega posojila za Skopje. Občinski odbor SZDL naj redno obve-razprava- ščajo o problemih, ki nastajajo kasneje pa \ na terenu, kot tudi o mnenjih občanov v tedenskih informacijah. Ugotovili so, da so podobni razgovori viden doprinos za boljše delo krajevnih organizacij SZDL. P.U. znašali poprečni osebni dohodki v prvem polletju 1963 39.273 dinarjev in so razmeroma visoki, vendar je to spričo zasedbe pretežno le visoko in srednje strokovnega kadra razumljivo. Komisija opozarja zadrugo, naj v prihodnje upošteva s pravilnikom določeno delitveno razmerje. Povečanje v korist skladov V trgovini so osebni dohodki porasli za 22,1 odstotka in znašajo 36.224 dinarjev. Razen trgovskega podjetja Preskrba (ta je porušila predvideno delitev v korist osebnih dobodkov) sla ostali trgovski podjetji (Ljubelj in Runo) povečali določeno delitev v korist skladov. Za 18 odstotkov pa so se povečali osebni dohodki v gostinstvu' videno delitev. in sedaj znašajo 33.100 dinarjev. Obe gostinski podjetji nista upoštevali s pravilnikom" določenih delitvenih razmerij (v škodo skladov). V obrti so- znašali povprečni osebni dohodki v prvih šestih mesecih letošnjega leta 35.653 dinarjev in so tako v primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem porasli za 13,8 odstotka. Delitvenega razmerja ni upoštevalo nobeno obrtno podjetje, v korist skladov so ga spremenili v Kleparstvu, Avtoopremi, Oblačilih, Čevljarski delavnici in Pekariji. V korist osebnih dohodkov pa je spremenilo delitveno razmerje Mesarsko podjetje. Za 11,7 odstotka so se povečali osebni dohodki v komunali, kjer so v prvem polletju letošnjega leta znašali 31.396 dinarjev. Komunalno podjetje je s pravilnikom sicer predvidelo 18 odstotkov čistega dohodka za sklade, veftdbr ■y.\ ]j za osebne dohodke porabilo ves čisti dohodek in iz skladov krilo primanjkljaj. Kljub temu da se v komunali pričenja sezona Sele v drugem polletju, pa so pristojni vseeno opozorili podjetje; naj upošteva s pravilnikom pred- Ali ne bi kazalo za na novo sprejete delavce organizirati ustrezne seminarje Iz ugotovitev občinskega zavoda za zaposlovanje delavcev v Tržiču povzemamo, da v prvem polletju v tržiški občini niso imeli problemov z zaposlovanjem in da je bilo število nezaposlenih ob koncu meseca junija t^ako majhno, da se o nezaposlenosti praktično ne more govoriti. Konec junija preteklega leta je imel tržiški zavod za zaposlovanje delavcev v evidenci 56 nezaposlenih, od tega 23 moških in 33 žensk. Konec letošnjega junija pa je število nezaposlenih tako upadlo, da jih je sedaj po podatkih omenjenega zavoda na področju tržiške komune le še 24 (pet moških in 19 žensk). Nezaposlenost se je torej letos znatno zmanjšala, hkrati pa je tudi čakalna doba na zaposlitev letos mnogo manjša. V lanskem polletju je za zaposlitev prosilo 445 oseb, v letošnjem pa 523 oseb oziroma 78 oseb več kot lani — to je za 17,5 odstotka več. Zavod pa je v prvem polletju preteklega leta vključil v delo 406 oseb, v letošnjem prvem polletju pa 521 ali 28,2 odstotka več. Gospodarske organizacije so imele več prostih delovnih mest in so jih celo na novo odpirale, kar je imelo določen vpliv tudi na fluktuacijo. Družbeni plan občine Tržič za leto 1963 določa, da bo mogoče doseči planirano proizvodnjo z 1,5 odstotnim povečanjem zaposlenih v Industriji. Podatki ob zaključku prvega polletja pa kažejo prav nasprotno. Planirano število zaposlenih v industriji je bilo namreč doseženo le z 98,11 odstotka, letno povprečje zaposlenih v industriji pa je za 0,9 odstotka manjše od lanskega. Razen industrije so bile v prvem polletju pod planom zaposlenosti še naslednje panoge: kmetijstvo, gozdarstvo, komunala in obrati izven občine. Največji obseg predvidenega števila zaposlenih pa je doseglo gradbeništvo. Gospodarstvo tržiške občine bi zaposlilo še nove in nove delavce, vendar so skoraj popolnoma upravičene domneve, da novih delavcev ne bo mogoče dobiti na področju domače občine. Že letos so namreč podjetja zaposlila 224 delavcev iz drugih republik, predvsem podjetje Novogradnje in izvajavci gradbenih del pri ljubeljski cesti. Prav v zvezi s tem pa pristojni menijo, da pogosto teh ljudi ne znamo na ustrezen način vpeljati v delo. Podjetja bi morala za te na novo sprejete delavce organizirati potrebne semi nar je in jim z drugimi oblikami omogočiti, da bi se čimprej in čim bolje vživeli v delo. — P. Les za novo šolo Preddvor — Na minuli seji jo svet krajevne skupnosti Preddvor obširno obravnaval dve najbolj pereči vprašanji: gradnjo šole ln adaptacijo kulturnega doma. Načrte za gradnjo šole je pripravila še občina Preddvor in do- škofjeloško podjetje »Jelovica« vsak dan pretovori velike količine lesa. Medtem ko so pred leti vse morali naložiti in zložiti z rokami, sedaj vse to težaško delo opravijo stroji Precej kandidatov ne opravi šoferskega izpita Kranj — Posebna komisija za opravljanje šoferskih izpitov pri občinski skupščini Kranj (za območje občin Kranj, Tržič in škofja Loka) je imela v prvem polletju letošnjega leta kar precej dela. Kandidatov za šoferje in šoferje amaterje je vedno več. Iz. treh občin se je v polletju prijavilo za izpite i015 kandidatov; in sicer 107 za poklicne šoferje, 685 za šoferje amaterje in 223 za vožnjo z mopedi (slednji opravljajo izpite kar pri AMD). Od poklicnih šoferjev jih je izpit uspešno opravilo 68, medtem ko jih 39 ni. Od amaterjev pa je izpit opravilo 493, medtem ko jih 195 ni opravilo izpita. — R. ločila tudi lokacijo, ki je še na-nes namenjena za šolo. Staro šolsko poslopje je staro prek sto let in čas je že, da jo zamenja nova. Da bi čimprej zbrali potrebna sredstva, so se vaščani odločili, da bodo prispevali h gradnji s samoprispevkom lesa. Do sedaj je zbranega 95 m3 lesa v Preddvoru, 26 m" v vasi Kokra. Vsi, ki so les obljubili, pa ga še niso dali. Govorice, da se šola v Preddvoru ne bo gradila, je vzrok, da še ni ves les na žagi, kakor je bilo domenjeno. Sklenili so, da se ves les, ki je bil obljubljen v te namene zbere in shrani na določeno mesto, ne glede na to, kdaj bodo z gradnjo začeli. V občini sta najbolj potrebni gradnji šol v Cerkljah in Preddvoru. Verjetno je, da bodo lahko najeli posojilo iž stanovanjskega sklada, in če bodo zagotovljena finančna sredstva, bodo obe šoli gradili vzporedno. Adaptacija kulturnega doma se vleče že neka j časa, čeprav je potreba velika. Da bi delo steklo po načrtu, so imenovali posebno 5-člansko komisijo, ki bo skrbela, da se dom dokončno uredi. — R. ki opu- dJborih bodo v Te dni Je na poljih živahneje kot sicer, ker kmetje hitijo pobirati krompir. Da bi prehiteli vreme, so kmetijskim gospodarstvom prišli na pomoč šolarji, tako da je bilo delo precej hitreje opravlj eho. Take slike smo te dni videli marsikje na Gorenjskem, nal fotoreporter pa Jo Je napravil na njivah kmetijskega gospodarstva Kranj na šenčurskem polju, kjer so pomagali učenci osemletke »Staneta Žagarja« SOBOTA, 2!. septembrt Pobude za strokovno usposabljanje zaposlenih v radovljiški komuni_ ovi oddelki odrasle Usposobljenega kadra v industriji še vedno manjka — Na Bledu in v Radovljici ustanovili dva oddelka večerne šole za strojno in oddelek lesne stroke na Bledu Minuli teden je na Bledu zasedal kolegij predstavnikov podjeli j kovinske Industrije skupaj z vodstyom srednje tehniške šole iz Ljubljane. Razpravljali so o potrebi po izobraževanju kadra in o ustanovitvi dveh oddelkov srednje tehnične šole strojne stroke na Bledu in v Radovljici. — Znano je, da v kovinski stroki manjka še precej usposobljenega kadra. O tem pogostokrat razpravljajo v kolektivih, zlasti še v Času, ko analizirajo vzroke, ki otežkočajo izpolnitev plana. Pobuda za ustanovitev novih oddelkov je vsekakor dobra, saj bodo vprašanje usposabljanja strokovnega kadra lahko s tem reševali neposredno in postopoma za vse potrebe industrije v komuni. Na sestanku kolegija so odločili kriterij za sprejem v šolo. Prednost imajo predvsem tisti kandidati, ki že delajo v proizvodnji ustrezne stroke in imajo osnovno kvalifikacijo. Doslej se Je že pri-javilo 70 kandidatov, kar Je dovolj za dva oddelka. Otvoritev Sole je bila 18. septembra, ko so te sešll vsi kandidati na Informativno konferenco. Z rednim poukom pa bodo pričeli 23. septembra, šola bo triletna, začeli pa bodo s pripravljalnim semestrom, r>o katerem bodo z izpiti izločili kandidate za sprejem v redno šolo. Največ kandidatov za šolo je iz podjetij Veriga Lesce, TIO Lesce, Plamen Kropa, Železarna Jeseni-2e, kovinske delavnice itd Razen tega pa bodo na Bledu ic ta mesec odprli tudi oddelek srednje tehniške šole lesne stroke. Prijavilo se je že okrog 30 kandi- datov, največ iz LIP Bled, iz ELAN Begunje, iz kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju, nekaj pa jih je tudi iz obrti družbenega in privatnega sektorja. J. B. S prve seje sveta za šolstvo Glasbena šola v Radovljici - naj se osamosvoji Priporočilo sveta občinski skupščini — Šola mora imeti ustaljen koncept, ki bo upošteval perspektivo in potrebe bodočega kulturnega razvoja Glavna točka na seji sveta za Šolstvo občinske skupščine Radovljice Je bila razprava o glasbeni šoli v Radovljici. Doslej je šola delovala dve leti kot oddelek Jeseniške glasbene šole. Na zadnji seji sveta pa so se odločili predložiti občinski skupščini zahtevo, da se šola v prihodnje osamosvoji. — Do pripojitve k jeseniški šoli pred nekako dvema letoma Je radovljiška glasbena šola že delovala kot samostojna ustanova. Radovljiška glasbena šola — z oddelkoma v Lescah in na Bledu — je vse doslej delovala v zelo težavnih okoliščinah. Manjkalo ji je • usposobljenega pedagoškega kadra in primernih prostorov. V Iz dejavnosti krajevnih organizacij SZDL v radovljiški komuni Prva naloga: krajevne skupnosti Organizacije SZDL v radovljiški komuni so po poletnem premoru že pričele z delom. Nekateri upravni odbori so se sestali in razpravljali o aktualnih nalogah, pregledali pa so tudi dosedanje delo odbora, komisij ln sekcij. Na Bledu so se pred dnevi sešli na posvet člani tamkajšnje krajevne organizacije. Pri pregledu dela komisij in sekcij so ugotovili, da so le-te večidel uspešno opravile svoje delo. Komisija za komunalne zadeve je na primer sklicala tri uspešne javne tribune, na katerih so občani spregovorili o ureditvi turističnih naselij. Komisija za kmetijstvo je sklicala širši posvet o vprašanju kmetijstva in sodelovanja zasebnih proizva-javcev z zadrugami. Gostinci so obravnavali svoje probleme in vprašanje blejske pekarije in mesarije. Uspešna je bila tudi kulturna sekcija, ki je dobro sodelovala z občinskim svetom Svobod pri širjenju likovne dejavnosti in S prirejanjem razstav. Ni pa uspela razgibati dela blejske Svobode. Kadrovska komisija je prav tako opravila koristno delo. Sestavila je analizo o družbeno-političnem delu na svojem območju in napravila pregled aktivnih družbeno-po-litičnih delavcev. Na seji so sklenili, da je potrebno nadaljevati s sestavljanjem statuta za krajevno skupnost, obenem pa se seznaniti z občinskim statutom. Ena najvažnejših nalog pa je priprava za formiranje krajevne skupnosti. Na seji so tudi sklenili, naj se vse sekcije ln komisije sestanejo do 10. oktobra in obravnavajo svoje delovne programe. Sprejeli so priporočilo vsem članom SZDL in podružnicam, naj s svojimi prispevki ter z moralno podporo omogočijo, da bo celotna teritorialna enota — radovljiška komuna uspešno izpolnila svojo obvezo pri vpisovanju ljudskega posojila za novo Skopje. — B. organizacijskem pogledu ni imela nekega trdnega in ustaljenega koncepta in perspektive. Zaradi navedenih težav in pomanjkljivosti so jo pripojili k Jesenicam. Tudi v tem času se stanje ni mnogo izboljšalo. Letos pa kaže, da so, pogoji za obstoj šole in za njeno osamosvojitev precej ugodnejši. Delovni kolektiv je že izdelal natančen koncept in organizacijsko shemo za delo šole. Pri tem je upošteval obstoječe razmere in možnosti, želje kandidatov ter perspektive kulturno-pro-svetne politike v komuni. Upanje za namestitev usposobljenega strokovnega kadra je v sedanjem stanju precej boljše kot prej, čeravno bodo v začetku še težave, zlasti ker nameravajo razširiti dejavnost glasbenega pouka na nove zvrsti, ki jih doslej niso poučevali. Z novim šolskim letom bodo na radovljiški glasbeni šoli imeli naslednje oddelke: za godala (viola, violina, čelo), za pihala in trobila (klarinet, trobenta), za ljudske instrumente (harmonika, kitara), na novo pa bodo ustanovili oddelek za solo petje. Z razširjeno dejavnostjo nameravajo vzgajati mladi glasbeni naraščaj perspektivno in v skladu z današnjimi potrebami v kulturnem življenju. Z novo organizacijo bodo poostrili merila za sprejem in za prestop v naslednji razred, da bi se tako izboljšala kvaliteta dela, pri tem pa bi zlasti sposobnejšim omogočili nadaljnji študij na srednji in morda na višji stopnji šolanja. Z razširjeno dejavnostjo naj bi glasbena šola postala pomembnej- ša družbena in kulturna institucija v komuni. Da bi ta namen lahko uresničila, ji bo potreben zares kvaliteten strokovni kader, osnovni materialni pogoji, kakor so prostori, in seveda potrebna sodobna glasbila in učila. »Ovčarski bal« Jezersko — bra, bo pri 22. sepfcj Planšarskem ;J*jJ Jutri, na Jezerskem tradicionalni ^ CARSKI BAL, ki ga prirej?^ Jfr ristični in gostinski delanj ti zerskega. Čeprav so priredi & dvakrat preložili zaradi si (f vremena, so za nedeljo *'J ^ mu pripravili izredno boga'-a gram. Planšarji, ki bodo P"* ^ življenje v planinah in drugl*^ do nedvomno najbolj P". # točka OVČARSKEGA ^rjjte|jl bo ugodno vreme, P1?^^' pričakujejo več tisoč udel*2 m- v , ■ " 2oH 00" Sedaj razstavlja v galeriji festivalne dvorane na Bledu svjw ,0 it slike amater Janez Sedej iz žlrov. Slike si je doslej °**le0 zelo veliko oblskovavcev, predvsem šolarjev Servisna služba Stanovanjskih skupnosti, Kranj razpisuje delovno mesto: VODOVODNI INSTALATER kvalifikacija in prost vojaščine Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno na upravi podjetja Kranj - Tavčarjeva ulica 45. RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST Osnovna ptt enota Kranj razpisuje prosta delovna mesta pismo-noš in sicer: 2 pismonoša pri pošti Kranj 1 1 pismonoša pri pošti Zgornja Bcsnlca Kandidati naj se zglasijo v upravi pošte Kranj 1 ali pošti Zgornja Bcsnica, kjer prejmejo nadaljna pojasnila v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja. »GORENJSKA OBLACILNICA« KRANJ sprejme takoj ali po dogovoru — MOŠKE KROJAČE s prakso — TRGOVSKEGA VAJENCA IN VAJENKO za trg. poslovalnico na Jesenicah Prošnje sprejema komisija za sklepanje in odpovedovanje del. razmerja Gorenjske oblačilnice Kranj. ZAVOD — INVALIDSKA DELAVNICA Pot na kolodvor št. 2 KRANJ Potrebujemo večje število delavk, ki so vešče VEZENJA ZIMSKIH VOLNENIH PULOVERJEV Delo nudimo na dom po predpisih o delu na domu. Plačilo za izvršeno delo plačamo od kosa. Interesentke naj se javijo v obratu »Pletiljstvo« — mojstru, Savska cesta 8 Kranj, ali na upravi zavoda pri sekretarju. Uprava Zavoda Turistična agencija IZLETNIK - LJUBLJANA, Celovška cesta 135 razpisuje za svojo poslovalnico ITA v Kranju prosto delovno mesto POSLOVODJE POSLOVALNICE Pogoji: višja stopnja izobrazbe in znanje dveh tujih jezikov oziroma srednja šolska izobrazba s prakso v turizmu ali podobni organizaciji ter istimi pogoji za tuje jezike. Osebni prejemki po pravilniku agencije. Interesenti naj svoje ponudbe pošljejo na gornji naslov, vse informacije pa dobe po telefonu št. 30-068. MIZARJI, želite zaposlitev ? Industrija pohištva »STOL«, Kamnik ima prosta delovna mesta. Jugoslovanska loterija Srečke s končnicami 90 87330 01 71 91 84531 89801 02 31212 34662 35222 43592 63 01383 34253 56223 66273 314093 . 4 81134 92744 05 85 33725 35475 47375 69675 121255 254965 46 926 3956 29406 68136 80416 89706 , 038326 7 47597 394147 462267 48 68 588 0868 09388 22158 32998 48298 79128 87788 89718 09 39 89 749 779 09379 26239 71719 72479 085579 188499 318429 ' so zadele dobitek din 600 40.000 1.000 2.000 600 60.000 40.600 m 80.000 80.000 40.000 80.000 800 100.000 80.000 40.000 80.000 600.000 400 40.400 100.400 800 1.000 60.000 60.000 60.000 40.000 400.000 1,000.000 600 8.000 20.000 60.000 40.000 60.000 200.000 400.000 400 40.400 400.400 400.400 600 600 10.000 20.600 60.000 40.000 80.000 60.000 40.000 80.000 80.000 600 1.000 800 4.000 4.000 60.000 61.000 80.000 80.000 2,000.000 5,000.000 600.000 Več|l dobitki v Sloveniji: V Mariboru din 200.000 na št. 489706 V Mariboru din 100.000 na št. 092744 V Črnomlju din 80.000 na št. 071719 in V Ljubljani din 80.000 na št. 352428. J 614436/4 J 614466/4 K 782229/4 LOTO Začasno poročilo za 38. kolo lota Žrebanje je bilo 18. septembra 1963 Izžrebane številke: 8, 26, 28, 35, 42, 48 in dodatna 12 PETICA — 461.548 ČETVORKA — 10.953 TROJKA — 664 ČETVORKA Kranj (1) 46-112852/2 TROJKE • Jesenice 39 J 614429/4 J 614452/4 K 782206/4 K 782236/4 • Kamnik 41 J 624821/4 • Kranj 46 112852/2 112854/2 K 786864/4 K 786877/4 ' K 786925/4 K 786944/4 K 787562/4 • Kranj 47 248477/4 • Radovljica 72 K 759697/4 K 759716/4 • škofja Loka 88 062854/2 Dokončno poročilo za 37. kolo lota (Žrebanje 11. septembra 1963) PETORKE — 790.481 ČETVORKE — 7.631 TROJKE — 495 Rok za izplačevanje do 19. novembra 1963. 112854/2 112873/2 K 786868/4 K 786920/4 K 786932/4 K 787550/4 K 759701 '4 »ISKRA« KRANJ Tovarna elektrotehničnih in fi-nomehaničnih izdelkov v razpisuje delovno mesto ŠEFA SPLOŠNEGA SEKTORJA Pogoj: visoka strokovna izobrazba — ekonomska ali pravna fakulteta s petletno prakso oziroma srednje strokovna izobrazba z desetletno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. Stanovanje je možno po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. — Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne »Iskra« Kranj, Savska loka 4 Delavska univerza v Kranju razpisuje naslednje tečaje Tečaje za višje razrede osemletke. Snov je razdeljena na dva tečaja. I. tečaj obsega snov 5. in 6. razreda osnovne šole, II. tečaj pa snov 7. in 8. razreda. Predavanja v vsakem tečaju trajajo 24 tednov. Vršila se bodo štirikrat tedensko v popoldanskem ali večernem času. Pogoji za sprejem v tečaj so: starost 17 let, da je kandidat v rednem delovnem razmerju in da ima dovršene vsaj 4 razrede osnovne šole. Pri vpisu je predložiti: rojstni list, potrdilo o zaposlitvi in zadnje šolsko spričevalo. Mesečna šolnina bo znašala din 4.000. Po uspešnem dokončanem II. tečaju lahko kandidati nadaljujejo študij na vseh drugih šolah, za katere je potrebna popolna osemletna izobrazba (šola za poklicne delavce, razne tehnične šole, ekonomske, zdravstvene, gimnazije in druge). Raznašavko za dostavo jutranjika Delo naročnikom na dom za teren Stražišče sprejmemo takoj. Ponudbe sprejema CP Delo, podružnica Kranj. II. uh IeP* Štlrlmesečne tečaje ^,L0^\ in sicer iz ruščine ln lta"Jlsidli >J Tečaja obsegata po 110 so' 3 if* in bosta 3 krat tedensko P ^ v popoldanskem ali ve«ce su. šolnina znaša 12.500 ni Angleški, III. francoski In ■"' , .ji 0^ konverzacljskl tečaji. Tfw tft gajo po 70 šolskih krat tedensko v P0P0,di" jn^j večernem času. šolnina D 10.500 din. Ti tečaji so J tistim, ki so že zaključi"^ sj tj valni tečaj, oziroma ki ^ \oW znanje pridobili v ustrezni ali drugače. IV. j* Dvomesečne začetu«t^^d^t valne šiviljske, krojne » * (fi J tečaje. Tečaji obsegajoiP^ «" šolnina bo znašala od 5.000 din. v. ^ul Enomesečni tečaj 1* jgur. pravopisa. Tečaj obseg« ^ nina znaša 5.000 din. npttil*K Prijave sprejema y0FT UNIVERZA KRANJ, Cetf*^ jj Žagarja 1, telefon 20-26. meno ali osebno do 5. "^»Jj, tos. Osebne prijave »P1*t SSiPrevee Pastora, kaj-?atenje j ie odPadajoče barve, anJe „I? srebrenje in nadome-^0 več ter,h deIov ie zahte-aL *S<;cev deIa- Strop je ■kini v»r.°vljen' Pred spomeni-^an. h Vom Pa Je dela še za pOstiSl konstrukcije, popra-^iu VSI ukrepi pro,i Pro-K^itev vlage in končno še ^adnje srednjeveških fresk pa > V'arst\-P Primerna spomeni-1 taicii, in turistična pre-Stil oh sP°menika, ki se bo ^grob j *5inc- kot so Suha, .Ko ta|^n Kl"-na gora. * Pa no2aupStavrirarno spomeni-h n? ,arno »1» še važnejšo J*J bi 1iha ^gojo občinstva, Kl i'^viru t °. sk°valo, če naj jili ' ,,Urizrna ne bi obiskova- h 1 """"O tu" i ul »-»uiaivuvci- 1, Oliko ri C1, Ali če postavimo * iev«nju8ače: ka' Prispeva k h i » >a°? ,tUrirma' ki Je na- ^^nike^S in, za ku,tul-sJt^o. rtJ ■ Morda m zgolj v« aJ 150.«,Je TD Medvode prav J^tkov ?e,° nekaj barvnih po-'r°n v g? razKlednice, ko je u "veti v Ccah restavriran, ko hi 0 *vah;novi Preobleki in ko dt)ne >%' turista "a ogled? Ali d 1 tudi Z ob tci Pri,iki H™-V fir>anshVrslne odnose? Kdor tiB ima ti h- V ncki spomenik, £*• do f Udl izključno pravico, in do drugega *V /'fjorda tudi do do->ri Vse(Vstopnina?). ^n°se j^1 ^tem gre za kulturne thL^Otel p0sebej še za odnos 5nra«VoiuU]tUre' ki >c ob bur-^7«na- ^ gospodarstva zapo- LjVav fpo»neniško varstvo pa Si N* nt afc°nJeno - še posebej >n n, a|ru'm svetu za kul-C JWSU,,° J* bi,o v raz-> krVv lK'n,)- da je deloma iau >a\ilVcli V35B°ia' Prcd" V>' del,,', 1 |!) morale izva-j^jc je K(; univerze. Ta smer (J* BodfJ!.'. na« vsaj na kultur-t>t>? delavaU ?ar,cmarjena, ker CNi ° univerzc posvetile jjgbi ^onomski dodatni izo-HjV° tcBa Jezi ko vnemu pouku, v^lturj Pa čredno malo sploš-% ^»tu • ie dn'Bod na pr-W°dobn?. pov«ana s tradi-1i i, u "stanove so na d! v i,e množice Iju- %L?ice, rpMetski Zvez\ vzgojile ^^ei^ v,rstan čaka'° na ^>0v. Ja< galerij in podobnih k» je S° 0bCkai Problemov, ki se W» ku'tu nSem VCL , Art fe«w«Wti 14 j 7 * »»«*mhr« S*p»«s»br# S«p«««>i>«r . <,r* - k J!I.ja (O.A.D. "TONE CUFAfi,, IISENSCI (»«31 TRIPCE DE UTOLCE M A » J i h c< HgiiK Lepak, ki v štirih Jezikih opozarja na predstavo v Pesaru Ob 100-letnici kranjskega kulturnega prebujenja Nadaljevanje Prav tako kakor petju je posve-tala čitalnica pozornost tudi glasbi. Njen orkester je prvič nastopil pri »Vodnikovi besedi« 30. januarja 1870. Iz čitalniškega orkestra sc je formiral leta 1884 godbenl klub in leta 1909 salonski orkester Sloga, ki je imel vaje v prostorih NARODNE ČITALNICE ter sodeloval pri vseh prireditvah čitalnice do prve svetovne vojne. Leta 1922 jc bil ustanovljen orkester, ki je kot samostojen odsek imel svoja pravila in svoj odbor. Sodeloval |e pri prireditvah dra-matskega in pevskega odseka, obenem pa prirejal samostojne koncerte. Razmere niso dovoljevale posameznikom, da bi si lahko privoščili duševne hrane z nakupom knjig. Tega se |e NARODNA ČITALNICA zavedala, ko je ob ustanovitvi poskrbela za knjižnico in čitalnico. V začetku jc bilo število knjig, časopisov in časnikov, skromno, prav tako Število tistih, ki so si knjige izposojali. Knjižpi sklad se je od leta do leta večal po zaslugi mnogih dobrotnikov, ki so čitalnici darovali svoje knjižni-1 ce in jo tudi gmotno podpirali. K J njenemu razvoju je največ prispe-1 vala mestna občina z vsakoletno | znatno denarno podporo. Že z januarjem 1907 se jc knjižnica preimenovala v LJUDSKO KNJIŽNI- CO, dostopno vsem, tudi nečlanom. Po pni svetovni vojni, med katero je bilo izgubljenih ali uničenih skoraj tisoč knjig, je knjižnica znatno napredovala. Od leta do leta se je večal knjižni sklad, prav tako je naraščalo število ob-iskovavcev čitalnice. Leta 1923 se je ustanovil knjižnični odsek s svojim odborom, ki je sestavil nra-vila in čitalnični red. Leta 1925 pa je izdal tiskan seznam knjig. Ljudska knjižnica v Kranju je bila pred druRO vojno ena največjih in najbolje urejenih knjižnic na Gorenjskem. Pod okriljem knjižnice je Narodna Čitalnica ustanovila 1. 1903 LJUDSKO GALERIJO. Njen namen je bil širiti med preprostimi ljudmi razumevanje in smisel za slikarstvo s prirejanjem umetniških razstav predvsem domačih in znamenitih tujih umetnikov. Vsaki originalni sliki oziroma reprodukciji je bila priložena mapa, v kateri je našel obiskovavec razstave potrebna pojasnila o sliki in slikarju. (Nadaljevanje prihodnjič) »škofjeloških poletnih iger« še ni konec Po uspehu, ki so ga doživeli POLJANCI s CVETJEM V JESENI na odru na loškem gradu, so doživeli še enega, ln sicer v Mestnem gledališču v Ljubljani. Prav gotovo so prvi amaterji, ki so na odprti sceni doživeli večkraten aplavz. Občinstvo jim je burno ploskalo in jih po končani predstavi navdušeno klicalo še ln še pred zaveso. Podoben uspeh je doživela tudi VISOSKA KRONIKA, ki so Jo v četrtek in petek posneli na mapnetoskopski trak. Televizijsko režijo je vodil Marti, ki Je delo Ločanov priredil zahtevam televizije In skrajšal nekatere prizore tako, da bo predstava trajala uro in pol. Televizijsko verzijo VIsoške kronike bodo gledavcl televizije lahko gledali v zimskem programu. Oba ta uspeha pričata, kaj vse je možno doseči | voljo, z delom in seveda ne nazadnje z dobro organizacijo. — P. 31. Kaj potem še išče v Vrapčah, če to ve? Hiša je blia preklana na dvoje. Tisti del, ki je stal, je bil obit z zakrpanim! deskami, med katerimi so pomenile luknje vrata v hišo. Takšnih lukenj Je bilo pet. Torej se je vselilo v ruševine moje hiše pet družin, Je mislil inženir. Neka bosa petletna deklica, oblečena samo v kratko srajčko, ga Je, preden se mu Je upala kaj reči, dolgo nezaupljivo gledala. 32. »Mi smo begunci. Prišli smo iz Bosne. Zbežali smo pred četniki«, mu je zaupala. »A kje je gospodar hiše in njegova družina?« Jo je vprašal. »Moja mama je gospodarica,« ic mala odvrnila. Prišla je tudi njena mati. »Koga Iščete?« ga je vprašala »{&čem Inženirja Nevena Novaka... On je bil nekoč lastnik te hiše,« je obotavljaje povedal Inženir. Iskal bom sam sebe in svojo družino. Tako me ne bodo spoznali, mu je šinilo v glavo. 33. Skozi razbito okno v prvem nadstropju se'je prikazal črn, neobrit in neprespan moški obraz. Na glavi Je imel železnlčarsko kapo. »Zakaj pa iščete inženirja Novaka?« ga je nezaupljivo vprašal. Inženir se je lagal: »Pri njem sem delal. Včasih ml je dal pri gradnji kako delo.« — »Nikoli ne boš več dobil pri nJem dela. Sploh ga ne išči,« je previdno dejal železničar. »Ali Je sploh živ? In kje je njegova družina?« jc naprej vpraševal Novak. , GOLOSOVSKI 37 ^elim verjeti *Htt Hin *te! Tega ne «mete storiti! Počakajte ... Kriva sem ... ^l^^^nica m'ada ''' NekaJ bi vam rada povedala... Nisem »■»as. ie hudoben človek, tega ne veste... Pretepa me, ženska sem pa ubijte. Sn' d°kun^" Vendar ml zaupa. V>ioT,n!e! Lahko S* ubije Slaba, neumna, lahkomiselna... Vse bom storila, vse, kar ml boste Ce želite, vam lahko oskrblm ...jem, ponoči, ko bo zaspal. Oprala » 1)1 »e u °! 0dPelJite rne seboj v partizanski odred!« — Ka-Iw . JI bledlo, je dajala te svoje obljube. Povesll samokres. n*vaHi ?rd običajno vrača domov?« »i *0 . ^a** rog desetih zvečer tu kVj. ^ sam?« v nfa spremlja njegov pribočnik Schroder, vendar nikoli b POn °' »eniveč počaka spodaj, v avtomobilu ...« !h eda!>f» Sport % Sport g Snort » Snnrt » Šnort » Sporj 9 §r>ort g Sngg j Sport t Sport fi» Šport # Šport # Šport 0 Šport • Šport • Sport Odločitev v zadnjem kolu Danes in jutri je na sponiJu zadnje kolo v prvi republiški moški košarkarski ligi. Kot smo že nekajkrat napovedali, sta "bili že vnaprej rezervirani le prvi dve mesta za Slovan in Tivoli. Za nadaljnji vrstni red se vodi borba vse do zadnjega kola, v katerem j bo tudi odločeno, kdo se bo uvr-! stil n'a predzadnje mesto, če se republiški prvak Slovan na kvalifikacijah ne uvrsti v prvo zvezno ligo, bo moralo predzadnje moštvo prihodnje leto nastopati v drugi republiški ligi. Poleg prvih dveh so si obstanek V ligi doslej zagotovila še štiri moštva: Domžale, Ljubljana, Branik in Lesonit, ki so zbrala že po 16 točk. Ljubljani je v zadnjem kolu »podaril« točke Tivoli, Lesonit je v Ljubljani presenetljivo premagal Ilirijo, Domžale so v gostih premagale Maribor, Branik pa je že prej zbral 16 točk. S 14 točkami so tako ostali Pred d«rko za državno prvenstvo v speedwayu Obračun v Kranju Na dlrkallščnl stezi v Stra-žlfiču bo jutri popoldne druga dirka zaključnega dela državnega prvenstva v speedwayu. Temu enakovredno tekmovanje J bilo letos le v Zagrebu (sledili pa mu bosta še v Ljubljani in Osijeku), kjer je 16 Izbranih vozačev osvojilo prve točke. Najboljši je bil Mariborčan Perko, ki je osvojil vseh IS možnih točk, kar pomeni pet zmag v petih vožnjah. V zadnji vožnji zagrfbŠkjt dirke, ko so bili na startu vsi najboljši vozači -- Bablč, Regvart, Perko in Medved, je prišlo tudi do zanimivega incidenta, ki je odločal tudi o končnem vrstnem redu na tem tekmovanju. Takoj po startu sta namreč prišla na čelo lanski državni prvak Babic iz Krškega in rutinirani Zagrebčan Regvart. Ves krog sta prevozila tesno skupaj, ko pa je hotel na zavoju domačin zapeljati na notranji rob steze, sta z Babičem trčila — in Regvart je padel. Nekateri so dolžili Babica, češ da je on kriv ža padec, medtem ko so drugi trdili, da je incident izzval Regvart. Kakorkoli že — sodniki so vožnjo razveljavili in Babica diskvalificirali, tako da so se za točke še enkrat pomerili Regvart, Perko in Medved. Najboljši izmed njih je bil Perko, ki tako vodi v skupni razvrstitvi pred jutrišnjo dirko v Kranju. Perka in oba »akterja« spornega padca bomo jutri videli tudi v Kranju, kjer bodo imeli vsi znova priložnost pokazati, kdo je najboljši med najboljšimi. Med tekmovavci bomo imeli tokrat priložnost videti tudi tri kranjske vozače, ki so si zagotovili nastop v zaključnem delu prvenstva in ki pomenijo že »sredino« našega soeedvvava; to so Kališnik, Močnik in Rozman, razen tega pa tudi rezervni finalist Lebar. 2. Triglav: Olimpija 0:10 (0:5) Kranj —- V četrtek je bila na novem stadionu v Kranju odigrana pred približno 500 gledavci prijateljska nogometna tekma med prvim moštvom ljubljanske Olimpije in kranjskim Triglavom. Ta tekma je koristila Olimpiji kot trening. Triglav ni bil resnejši nasprotnik, kar se vidi tudi po rezultatu. Moštvi sta igrali v sledečih postavah: Triglav: Vagaja, šenk, Martino-vič, Jerman, Perkovič, Verblč I, Hiti, Vcrbič II, Tepina, Brezar IT, ftimnovec (Cvirn); Olimpila: Žab-jak (Istenič), Puškarič (Eltrin), GtigblJ. Jalševec, Kokot, Velka-vrh, Srbu, Mladenovič, Zagore, Kanidžič, Corn. Gole so dali: Kapidžić štiri, Mladenovič tri, Zagore dva in Corn enega. Tekmo je sodil Gros iz Kranja — dobro. — J. E. sedaj še trije kandidati za predzadnje mesto: Ilirija, Triglav in Elektra. Najlažje delo bo imela V zadnjem kolu Elektra, ki igra v Domžalah. Domžalčani so si že zagotovili obstanek v lii?i, zato se jverjetno ne bodo borili na vse kriplje za zmago. (•> Povsem drugače pa bo drevi v 41 Kranju, k'er se nomerifa Tri-(■j slav in Tliriia. Ker sta oba is kandidata za izpad, bo tu brez-komnromisna borba za zmago, •1 zakaj le ta zagotavlja tudi pri-#t hodnje leto sodelo''a"'e v prvi % republiški ligi. — L. S. atletskih prireditev Gorenjske atlete čaka konec tedna veliko atletskih prireditev. Danes fte bodo na novem stadionu pomerili naiboliši gorenjski srednješolci za naslov ekinnega prvaka Oo^njske, v nedelin pa bodo nastopili še najmlajši, učene' osemletk. A V nedeljo se bo v Celju nekaj Kranjčanov skušalo uvrstiti v slovensko mladinsko reprezentanco za Kun reoublik. Nastopili bodo ftvab Mnljina in troskokV Pri-stnv (d^liina). Stane Galiot (100 m\ Satler 'krogla), Saiovče-va (100m) in Stokova (višina). Upamo, Ha se bodo z malo sreče dobro odrezali. (fl Poorezentanca Kranja, ki jo sestaviiaio Tri»' $ Pragi. Reči moram, da p JIRI PLETICHA Turnir za začetnike Kranjski namiznotenlškl klub Triglav bo za pionirje in pionirke, ki žele igrati namizni tenis, jutri ob 8. uri v zgornji dvorani osnovne šole »Simon Jenko« priredil turnir za začetnike. Za najboljše mlade tekmovavce Je klub pripravil praktične nagrade, razen tega pa bo zanje organiziral posebne treninge ln tekmovanja. Kdor se bo turnirja udeležil, naj prinese s seboj lopar in copate. Iti* načelu — znajti se v vsak' *J ciji. V prvo moštvo bom JJe* tudi tretjo izmeno napa«1 ^i« Mimo prvega moštva, s * { bom imel treninge štiri«1"* ^ petkrat na teden, bom va%H«' moštvo Kranjske gore 1" sko vrsto ter vodil hokej«''; moštvo odigra v sezoni 32 prvenstvenih tekem. Druga liga je razdeljena na štlrt skupine, v katerih Je po 8 klubov, razen *<*«a pa le na češkem še kakih 150 moštev, ki tekmujejo v nižjih Hw»b, Imamo 33 stadionov z um"tr*m ledom, Izmed katerih je 10 r»o-krltih. Naj povem še to. dn t"*«** praznujemo že 100-letn.ico hokejske Igre na češkem.« 0 Kako primerjate igre svetovnih hokejskih velesil? Športne prireditve speedvvaV KRANJ - Jutri ob se bo na stadionu m v Stražišču pričela dru* 1 ka za državno prven8^ l» speedvvavu. Nastopilo D p najboljših Jugoslovan«« ^ kmovavcev, za njanu. — Upokojenci 3581-' Za varstvo otroka v dopoldan-skem času Iščem žensko. Vi!trm. Kranj, Cesta 1. avgusta 3 3582 Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca aH jeter ln žolča ali ostalih prebavil. Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobijo v grosistlčnem trgovskem podjetju »Živila« Kranj, Veletrgovini »Loka«, Škofja Loka ln podjetju »Vino Gorenjka«, Jesenice. PREKOP GROBOV NA PRIMSKOVEM Obveščamo občane na Primsko-vem in druge lastnike grobov na bivšem pokopališču Primskovo, da prijavijo za prekop .preostale grobove. Prekopi morajo biti opravljeni do 31. decembra 1963, spomeniki in okvirji pa prestavljeni na pokopališče Kranj. Lastnikom, ki prekopa grobov ne bodo pravočasno prijavili, bomo prekop opravili sami in jim zaračunali še dodatne stroške. Komunalni servis Kranj RAZPRODAJA VALILNICA v Naklem obvešča, da priredi od 10. do 30. septembra vsakoletno JESENSKO RAZPRODAJO plemenskih jarčk — nesnlc. Jarčke, pasme lekhorn, različne starosti po ceni od 300 din dalje, prodajamo vsak dan od 9. do 17. ure. Rejci kokoši, gospodinje, kme-tovavci, izkoristite ugodno priložnost za nabavo nesnic. Na vašo zahtevo vam pošljemo cenik in navodila za vzrejo kokoši. KZ Naklo Valilnica Kranj - V zadnjem' ^ I. republiške lire *a ', j« bo kranjski Triglav \V* j/r važnejšo tekmo, k> ^kUr^' čala o obstanku v ko" noči najboljših slovensK^ šarkarskih moštev. •j]jrjj»' se bo z ljubljansko U ki ima prav tako 14 ^ ; o» Triglav. Tekma bo *£syifi 20. uri na igrišču v »av logu. NOGOMET \ ^ KRANJ - Po zmj*^ moštvom Gorice bo *» & ligaš Triglav tudi JJ" 0» stopil na svojem W\\ 16. uri se bo srečal * štvom celjskega 01111 Lb^ doslej še nI doseglo " zmage. „nreds\ V tretjem kolu g° ^' nogometne lige bodo v Kranju ob 10.u£ j f B : Železniki (ob 9-" j5> nirji), v Tržiču o» ( renjske lige » mo« jutri na sporedu < rfe, srečanja - Storil« g^J ob 9. uri, Duplje » jCt^J ob 9. uri, Zabnlca ^„d^ ob 9.30, Radovljica gav* B ob 10. uri. Križe ' pjj,: ob 10. uri, Selca P* n3 \K sla. Vse tekme b«d° ^ ščih prvoimenovanm ^ , Jutri se bo pnc"'' ^ vanje tudi v ^f-^J, renči, kjer boelo « ^ Storžlč : Tržič "'jI. "r Duplje : Mladost t* ekipa LSS pa lf '