Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole Šolsko leto 2017/2018 (četrto leto spremljave) Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole Šolsko leto 2017/2018 (četrto leto spremljave) Avtorica: mag. Lucija Rakovec Strokovni pregled: dr. Milena Ivanuš Grmek, dr. Miran Lavrič, dr. Marko Radovan Jezikovni pregled: Maja Kovačič Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Spletna izdaja Ljubljana, 2020 Objava na spletnem naslovu: www.zrss/pdf/4-porocilo-uvajanje-spremljanje-tj.pdf Gradivo je nastalo v okviru razvojne naloge v Letnem delovnem načrtu Zavoda RS za šolstvo. Delovna skupina za uvajanje in spremljanje tujega jezika v 2. in 3. razredu: Nosilka naloge: mag. Lucija Rakovec Predstojnice OE ZRSŠ: mag. Vera Bevc, mag. Andreja Čuk, Irena Kumer, Alica Prinčič Röhler, mag. Lucija Rakovec, dr. Brigita Rupar, mag. Mariza Skvarč, Nevenka Štraser, mag. Sonja Zajc Svetovalke za razredni pouk: mag. Katarina Dolgan, Mihaela Kerin, dr. Sandra Mršnik, mag. Nada Nedeljko, dr. Leonida Novak, mag. Marta Novak, Katarina Podbornik, Vesna Vršič Svetovalke za tuji jezik: Alenka Andrin, Nataša Kabaj Bavdaž, dr. Liljana Kač, Berta Kogoj, Maja Kovačič, mag. Barbara Lesničar, Suzana Ramšak, Susanne Volčanšek Svetovalka oddelka za OŠ: dr. Katica Pevec Semec Analiza statističnih podatkov: dr. Tomi Deutsch Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu OŠ je bilo potrjeno na:  9. seji Sveta za kakovost in evalvacije 21. marca 2019,  127. seji Komisije za osnovno šolstvo 14. aprila 2019 in  199. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 18. aprila 2019. Predstavitev poročila na komisijah: mag. Lucija Rakovec. ----------------------------------- Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=303489792 ISBN 978-961-03-0467-8 (pdf) ----------------------------------- 2 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ KAZALO 1. UVOD 1.1 Opredelitev ciljev in kriterijev za ugotavljanje doseganja ciljev spremljave 4 1.2 Načrt uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole 6 1.3 Skladnost spremljave s potrjenim načrtom spremljanja 7 2. METODE RAZISKOVANJA 2.1 Uporabljene metode in inštrumenti raziskovanja glede na posamezne cilje spremljave 8 2.2 Podatki o vzorcu 9 3. REZULTATI 3.1 Prvi cilj: spremljanje izvedbenih vidikov (urnik) ter izvedbenih posebnosti (didaktični modeli) poučevanja in učenja tujega jezika 17 3.2 Drugi cilj: rednotenje doseganja standardov znanja in spremljanje napredka učenčevih tujejezikovnih zmožnosti v 2. in 3. razredu 37 3.3 Tretji cilj: spremljanje motivacije in odnosa učencev in učiteljev do učenja tujega jezika ter mnenja in opažanja staršev učencev 2. in 3. razreda 50 3.4 Četrti cilj: spremljanje posameznih specifičnih učencev in/ali skupine učencev s poudarkom glede na obremenjenost in učni napredek 55 4. SKLEPI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV 4.1 Povzetek ugotovitev za vsak zastavljen cilj spremljave 58 5. POROČILO O PORABLJENIH FINANČNIH SREDSTVIH 64 6. PRILOGE 6.1 Metodološka analiza obdelanih instrumentov spremljave 65 6.2 Inštrumentariji spremljave 165 1. UVOD 1.1 Opredelitev ciljev in kriterijev za ugotavljanje doseganja ciljev spremljave Uvajanje tujih jezikov v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole predstavlja eno izmed priporočil Sveta Evrope iz 2001, ko se je tudi Slovenija zavezala evropski jezikovni politiki o večjezičnosti, ki predlaga, da naj bi vsak evropski državljan poleg maternega govoril še dva tuja jezika (M+2). S tem se Slovenija približuje evropskim standardom: Vodniku za razvoj politik jezikovnega izobraževanja v Evropi (Svet Evrope, 2007), Akcijskemu načrtu 2004–2006 za spodbujanje učenja jezikov in jezikovne raznolikosti in Skupnemu evropskemu referenčnemu okvirju za jezike (CEFR). Skladno s spremembo in dopolnitvijo Zakona o osnovni šoli, objavljenega v Uradnem listu RS, številka 64/13, je Zavod RS za šolstvo pripravil predlog učnega načrta in predmetnika za tuji jezik v 2. in 3. razredu osnovne šole. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 161. seji dne 19. 12. 2013 določil učni načrt za tuji jezik v drugem in tretjem razredu osnovne šole. V skladu s 6. členom Pravilnika o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela (Ur. l. RS, št. 74, str. 9998) je Zavod RS za šolstvo pripravil tudi Načrt uvajanja novega programskega elementa in ga poslal v presojo Svetu za kakovost in evalvacije. Dopolnjen predlog načrta je bil nato posredovan na Strokovni svet za splošno izobraževanje, ki je na 163. seji dne 27. 3. 2014 podal pozitivno mnenje k Načrtu uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu. V šolskem letu 2014/15 smo tako v skladu s sprejetim Načrtom uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu, z Učnim načrtom za tuji jezik v 2. in 3. razredu OŠ, ki je bil potrjen na 161. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje 1 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 19. decembra 2013, s Pravilnikom o postopnem uvajanju tujega jezika v 2. razredu osnovne šole ter na osnovi 45. člena ZOFVI-ja pričeli z uvajanjem in spremljanjem tujega jezika (USTJ). V šolskem letu 2014/15 se je spremljava z uvajanjem začela na 60 izbranih šolah t. i. prvega kroga v 2. razredu, v šolskem letu 2015/16 smo na istih šolah nadaljevali s spremljavo v 3. razredu. V šolskem letu 2016/17 smo fokus spremljave spet premaknili v 2. razred na šole t. i. tretjega kroga, ki smo ga spremljali na različnih vzorcih, odvisnih od oblike spremljave (anketiranje, opazovanje pouka, preverjanje znanja). V šolskem letu 2017/18 pa smo zaključili cikel spremljave, in sicer na novem vzorcu 3. razredov v šolah t. i. tretjega kroga. Šol t. i. drugega kroga nismo posebej spremljali, kot je bilo tudi opredeljeno v načrtu spremljave. Za prvo leto spremljave (tj. 2014/15) je bilo pripravljeno Prvo vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu OŠ, ki je bilo potrjeno na 2. seji Sveta za kakovost in evalvacije 22. decembra 2016, 116. seji Komisije za osnovno šolstvo 13. februarja 2017 in 182. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 16. februarja 2017. Za drugo leto spremljave (tj. 2015/16) je bilo pripravljeno Drugo vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu OŠ, ki je bilo potrjeno na 3. seji Sveta za kakovost in evalvacije 16. marca 2017, 117. seji Komisije za osnovno šolstvo 18. aprila 2017 in 183. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 20. aprila 2017. S šolskim letom 2015/16 se je skladno s spremembami ZOsn pričel izvajati tuji jezik kot NIP v 1. razredu. Na Zavodu RS za šolstvo smo izvajanje spremljali v skladu s spremljavo ostalih NIP-ov in ob izkušnjah in nekaterih instrumentarijih spremljav tujega jezika v 2. in 3. razredu. Za tretje leto spremljave (tj. 2016/17) je bilo pripravljeno Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu OŠ, ki je bilo potrjeno na 6. seji Sveta za kakovost in evalvacije 1. februarja 2018, 121. seji Komisije za osnovno šolstvo 16. marca 2018 in 190. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 22. marca 2018. S četrtim letom spremljave (tj. 2017/18) je pripravljeno Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu OŠ, ki mu sledi še Končno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu OŠ kot krovno poročilo z zbirnikom vseh ključnih dognanj v vseh štirih letih uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu. 2 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Shema 1: Metode in inštrumenti spremljave četrtega leta spremljave v šolskem letu 2017/18 METODE IN INŠTRUMENTI SPREMLJAVE 2017/18 297 šol – 3. razred, 3. krog šol OPAZOVANJE POUKA UGOTAVLJANJE ZNANJA 49 ur opazovanj na 50 izbranih ANKETIRANJE 532 na 31 izbranih šolah šolah v 3. razredu RAVNATELJI UČITELJI UČENCI 76 anket od 90 izbranih 102 anketi učiteljev 3. razreda 531 anket učencev v 31 šol od 90 izbranih šol izbranih šolah Poleg omenjene spremljave je največja pozornost svetovalk ZRSŠ, ki delujemo na tem področju, usmerjena v strokovno podporo šol: tako učiteljev, ki poučujejo tuji jezik v 1. in 2. VIO, kot tudi ravnateljev OŠ. Učitelje podpiramo na strokovnih regijskih srečanjih, mrežah kolegialnih hospitacij znotraj posameznih območnih enot, svetovalnih storitvah in predvsem s ciklom sedmih izobraževanj (skupaj 40 izvedb šestih različnih strokovnih usposabljanj) v okviru seminarjev Krepitev kompetenc strokovnih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda (od 2016 do 2018) v sklopu teme: Jezikovne kompetence učiteljev in vzgojiteljev. Glede na to, da so bila področja usposabljanja zasnovana na podlagi nevralgičnih točk, ki so jih pokazale analize spremljav v prvih treh letih, se določeni pozitivni vplivi že kažejo v tem poročilu. Shema 2: Cilji uvajanja in spremljanja Izvajanje sodobnih didaktičnih pristopov poučevanja in učenja tujega jezika in medkulturnega ter jezikovnega uzaveščanja s poudarkom na timskem delu. Realizacija učnega načrta za tuji jezik v drugem in tretjem razredu osnovne šole ter NIP TJ v Cilji uvajanja prvem razredu. Spremljati izvedbene vidike (urnik) ter izvedbene posebnosti (didaktični modeli) poučevanja in učenja tujega jezika. Vrednotiti doseganje standardov znanja in spremljati napredek učenčevih tujejezikovnih zmožnosti. Cilji Spremljati motivacijo in odnos učencev in učiteljev za učenje tujega jezika. spremljanja Spremljati posamezne specifične učence in/ali skupine učencev s poudarkom glede na obremenjenost in učni napredek. 3 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 1.2 Načrt uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole Zavod RS za šolstvo je pri uvajanju in spremljanju tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole do sedaj izvedel naslednje aktivnosti: ● nudil stalno strokovno podporo šolam v uvajanju in spremljanju, ● ugotavljal pomanjkljivosti pri izvajanju novega učnega načrta v praksi ter skrbel za sprotno podporo pri odpravljanju pomanjkljivosti, ● izvajal obvezno spremljanje pouka v šolah prvega in tretjega kroga (v 2. in 3. razredih), ● pripravil štiri vmesna in končno poročilo o uvajanju in spremljanju tujega jezika v 2. in 3. razredu za potrditev na Svetu za kakovost in evalvacije, Komisiji za osnovno šolstvo in Strokovnem svetu za splošno izobraževanje Republike Slovenije ob koncu vsakega posameznega šolskega leta. Preglednica 1: Organizacijski model uvajanja in spremljanja na treh ravneh Prva raven: nacionalna raven o Uvajanje in spremljanje na sistemski ravni (anketiranje 3 od 4 deležnikov), o strokovna usposabljanja za učitelje 1. VIO v okviru izobraževanj Krepitev Delovna skupina na ZRSŠ: kompetenc strokovnih delavcev na področju vodenja inovativnega ● pedagoške svetovalke za razredni pouk (6), vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2016 do 2018: Jezikovne ● pedagoške svetovalke za jezike (8), kompetence učiteljev in vzgojiteljev (6 izobraževanj: 5 x Vrednotenje ● pedagoška svetovalka z oddelka za OŠ (1), dosežkov učencev pri TJ, 5 x Od fonološkega ozaveščanja do branja in ● predstojnice območnih enot (9). pisanja v TJ, 5 x Formativno spremljanje v podporo učenju tujega jezika na razredni stopnji, 4 x Didaktični pristopi in učna gradiva pri zgodnjem učenju TJ, 2 x Individualizacija in diferenciacija pri zgodnjem učenju TJ, 2 x Konferenca o zgodnjem učenju in poučevanju TJ), o spletna učilnica Zgodnje učenje tujih jezikov. Druga raven: raven območnih enot o Najmanj 2 regijski strokovni srečanji za učitelje, ki poučujejo tuji jezik v 1. VIO, Skrbniški timi (sestavljeni iz spodaj navedenih o strokovne vsebine s področja tujega jezika na srečanjih za OŠ ravnatelje v svetovalk, če so zaposlene na enoti, oz. ob pomoči območnih enotah (predstojnice), pedagoških svetovalk z ostalih območnih enot): o kolegialne hospitacije znotraj območnih enot (učitelji praktiki, okrog 10 ● pedagoška svetovalka za razredni pouk, gostujočih učiteljev + svetovalci), ● pedagoška svetovalka za jezike, o spremljave pouka v 3. razredu na šolah tretjega kroga (skladno z ● predstojnica območne enote. metodologijo – zajeto v poročilu). Tretja raven: raven posamezne šole o Medsebojne kolegialne hospitacije znotraj šole (po vertikali in na relaciji RP/TJ, spodbujano s strani ZRSŠ), ● Učitelj izvajalec pouka TJ v 1. VIO, o srečevanja strokovnih timov na šoli po vertikali (npr. vsi učitelji angleščine, ● učitelj TJ, ki uči v 2. in 3. VIO, ki poučujejo na šoli). ● matični učitelj v 1. VIO, ● šolska svetovalna služba, ● ravnatelj. 4 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Shema 3: Organizacijski model uvajanja in spremljanja na treh ravneh pedagoške svetovalke za razredni pouk (6), Prva raven: pedagoške svetovalke za jezike (8), nacionalna raven pedagoška svetovalka z oddelka za OŠ (1), predstojnice območnih enot (9). Druga raven: pedagoška svetovalka za razredni pouk z OE, pedagoška svetovalka za jezike z OE, raven območnih enot predstojnica območne enote (OE). učitelj izvajalec pouka TJ v 1. VIO, Tretja raven: učitelj TJ, ki uči v 2. in 3. VIO, matični učitelj v 1. VIO, raven posamezne šole šolska svetovalna služba, ravnatelj. 1.3 Skladnost spremljave s potrjenim Načrtom uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole (2014) Realizirana spremljava vsebinsko pokriva načrtovano spremljavo po Načrtu uvajanja in spremljanja za šol. leto 2017/18: ✔ izvajanje strokovne podpore timom na šolah (okvirne teme strokovnih srečanj so vezane na vsebino učnega načrta, na izvajanje timskega dela, vprašanja, ki se pojavljajo v praksi ter specifiko posameznega učnega okolja), ✔ spremljanje pouka na določenih šolah tretjega kroga šol (3. razred): april–junij 2018, ✔ anketiranje ravnateljev, učiteljev in učencev, ✔ preverjanje znanja slušnega in bralnega razumevanja pri učencih, ✔ še bolj poglobljeno uvajanje celotnega tretjega kroga šol (3. razred), vključno z vsemi novimi učitelji v šolah prvega in drugega kroga (zaradi starostne strukture učiteljev, ki poučujejo tuji jezik v 1. VIO, je opazna precejšnja fluktuacija učiteljev – preseljevanje, porodniške odsotnosti …), ✔ letna refleksija oz. konferenca o zgodnjem učenju in poučevanju tujih jezikov v OŠ, namenjena izmenjavi strokovnih izkušenj in informiranju javnosti, ✔ priprava četrtega in končnega poročila. V nekaterih elementih pa načrtovano tudi razširja: ✔ strokovne vsebine o zgodnjem poučevanju tujih jezikov v OŠ za ravnatelje osnovnih šol, kar je vključeno v redna regijska strokovna srečanja za ravnatelje, ki jih pripravljajo predstojnice ZRSŠ skupaj s svetovalkami za tuje jezike in razredni pouk, ✔ strokovna srečanja oz. ponedeljkove delavnice v okviru območnih enot z vsebinami na področju zgodnjega učenja tujih jezikov, ki jih pripravljajo svetovalke za razredni pouk in tuje jezike, ✔ dodatna strokovna podpora učiteljem preko seminarjev, ki izhajajo iz potreb v praksi. Določene aktivnosti pa tudi opušča: ✔ anketiranje staršev v šol. l. 2017/18 ni bilo izvedeno, kar je v skladu z zabeleženo opombo v Načrtu uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole (2014), kjer je navedeno, da »v kolikor bo anketiranje staršev v šol. letu 2016/17 dalo podobne rezultate, kot anketiranje staršev v šol. letih 2014/15 in 2015/16, se anketiranje v šol. letu 2017/18 ne izvede.« 5 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 2. METODE RAZISKOVANJA 2.1. Uporabljene metode in inštrumenti raziskovanja glede na posamezne cilje spremljave Preglednica 2: Posamezni cilji glede na metode in inštrumente spremljave s podatki o vzorcu v šol. l. 2017/18 CILJI METODE INŠTRUMENTI SPREMLJAVE PODATEK O VZORCU za SPREMLJANJA leto 2017/18 1. spremljanje izvedbenih ● anketiranje ● vprašalnik za učitelje Opazovanje pouka vidikov (urnik) ter ● opazovanje ● vprašalnik za ravnatelje 49 ur opazovanja pouka v 3. izvedbenih posebnosti pouka ● opazovalni list za spremljanje (didaktični modeli) razredu na 49 šolah tretjega pouka poučevanja in učenja kroga in toliko oddanih tujega jezika opazovalnih listov april–junij 2018 2. vrednotenje doseganja ● vodeno ● vprašalnik za učence standardov znanja in reševanje ● vprašalnik za starše (ne v Preverjanje znanja spremljanje napredka testne pole 2017/18) slušnega razumevanja pri učenčevih ● vprašalnik za učitelje učencih: ● voden razgovor tujejezikovnih ob slikovni ● preverjanje znanja slušnega (in 532 preizkusov slušnega in zmožnosti podpori bralnega v 3. razredu) bralnega razumevanja s razumevanja s slikovno predlogo pisnim preizkusom v 3. raz. in zvočnim posnetkom na 31 izbranih šolah tretjega 3. spremljanje motivacije ● anketiranje ● vprašalnik za učence kroga ter odnosa učencev in ● opazovanje ● vprašalnik za starše (ne v maj–junij 2018 učiteljev za učenje pouka 2017/18) tujega jezika ter ● vprašalnik za učitelje mnenja in opažanja ● opazovalni list za spremljanje Anketiranje: staršev pouka ● 76 ravnateljev na 90 izbranih šolah tretjega kroga 4. spremljanje ● anketiranje ● vprašalnik za ravnatelje posameznih specifičnih ● opazovanje ● vprašalnik za učitelje ● 102 učitelja na 90 učencev in/ali skupin pouka ● opazovalni list za spremljanje izbranih šolah tretjega učencev s poudarkom pouka kroga na obremenjenosti in ● 532 učencev na izbranih učnem napredku 31 šolah tretjega kroga junij 2018 V ta namen smo v delovni skupini v sodelovanju z zunanjimi sodelavci razvili različne inštrumente spremljave, in sicer (del priloge tega poročila): ● 4 anketne vprašalnike: za ravnatelje, učitelje in učence (vprašalniki, uporabljeni v dosedanjih treh letih spremljav, v šol. l. 2017/18 narejene minimalne dopolnitve, ki niso vplivale na samo metodologijo), anketnega vprašalnika za starše v šol. l. 2017/18 nismo uporabili, ● opazovalni list za spremljanje pouka v 2. in 3. razredu (prvič pripravljen v šol. l. 2014/15, delno dopolnjen v šol. l. 2015/16 in kot tak uporabljen v drugem, tretjem in četrtem letu spremljave), ● preizkus znanja in zvočni posnetek za vodeno preverjanje znanja slušnega in bralnega razumevanja tujega jezika ob koncu 3. razreda v nemščini in angleščini je bilo zaradi objektivnosti rezultatov v 2017/18 potrebno ponovno pripraviti, ker je bil test iz 2015/16 objavljen v spletni učilnici in kot tak dan v javno uporabo (test za 2. razred dvakrat uporabljen v š. l. 2014/15 in 2016/17, prvi preizkus za 3. razred uporabljen le v š. l. 2015/16, drugi preizkus za 3. razred uporabljen le v 2017/18). 6 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ V skladu z metodološkimi postopki so bili vsi pripravljeni instrumenti pred prvo uporabo pilotirani in ustrezno dopolnjeni. Pri pripravi opazovalnih inštrumentov oz. vprašalnikov smo pregledali že objavljene inštrumente: ● vprašalnik za preverjanje kompetenc učiteljev ESCL1, ● vprašalnik za starše iz projekta UTJ-JIMU2, ● vprašalnik za učence pri spremljanju 2. tujega jezika3, ● vprašalnik za starše (projekt UTJ-JIMU), ● preverjanje tujejezikovnega predznanja in doseganja ravni standardov na koncu 2. razreda (ELLI4), ● opazovanje prakse (UTJ-JIMU)5. 2.2. Podatki o vzorcu Preglednica 3: Vzorec po statističnih regijah v letu 2017/18 število šol v 3. krogu anketiranje in anketiranje ravnateljev statistična regija opazovanje pouka uvajanja testiranje učencev in učiteljev Gorenjska 21 3 2 6 Goriška 20 3 2 6 Jugovzhodna Slovenija 23 4 2 7 Koroška 8 1 1 2 Notranjsko-kraška 11 2 1 3 Obalno-kraška 16 3 2 5 Osrednjeslovenska 64 11 6 19 Podravska 45 8 5 14 Pomurska 35 6 4 11 Savinjska 35 6 4 11 Spodnjeposavska in Zasavska 19 3 2 6 skupaj 297 50 31 90 Anketiranje ravnateljev in učiteljev na izbranih 90 šolah in med njimi izbranimi 31 šolami, kjer se je dodatno izvedlo anketiranje ter preverjanje znanja slušnega in bralnega razumevanja učencev Med šolami tretjega kroga uvajanja prvega tujega jezika (od razpoložljivih 297 šol) je bilo naključno izbranih 90 šol. Na vseh 90 izbranih šolah se je izvedlo anketiranje učiteljev (vsi učitelji prvega tujega jezika v 3. razredu) in ravnateljev šole. Poleg teh 90 šol je bilo naključno izbranih še 31 šol tretjega kroga, na katerih se je ob anketiranju učiteljev in ravnateljev izvedlo tudi preverjanje znanja slušnega in bralnega razumevanja ter anketiranje učencev 3. razreda. Šole so bile izbrane proporcionalno glede na statistično regijo. Metodologija je podobna predhodno opravljeni izbiri šol za namene opazovanja pouka. Ne glede na število oddelkov na izbranih 31 šolah, smo anketirali in preverjali znanje učencev le v enem oddelku. Oddelek je izbrala šola sama, in sicer na matični ali podružnični šoli. Vzorec šol ni bil stratificiran glede na tuji jezik, ki ga uvajajo, saj s tem podatkom predhodno nismo razpolagali. Izbiro jezika smo preverili pred začetkom zbiranja podatkov, saj je bilo to pomembno zaradi različnosti anketnih vprašalnikov, testne pole za preverjanje znanja slušnega in bralnega razumevanja ter zvočnega posnetka, kar je bilo prilagojeno obema možnima tujima jezikoma – angleščini ali nemščini. Anketiranje učencev in preverjanje slušnega in bralnega razumevanja 1 http://www.iup.edu/foreignlanguages/spanish/education-bsed/competencies/default.aspx 2 http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf 3 http://www.zrss.si/pdf/290911141149_letno_porocilo_2tj_za_2008_09.pdf 4 http://www.ellieresearch.eu/outcomes.html 5 http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf 7 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ so izvedle svetovalke Zavoda RS za šolstvo same zaradi zagotavljanja objektivnosti dobljenih rezultatov, saj je šlo na izbranih šolah v mnogih primerih za učitelje, ki do sedaj še niso sodelovali z Zavodom za šolstvo, zato ne bi bilo mogoče zagotovili metodološke relevantnosti dobljenih podatkov. Preglednica 4: 90 šol tretjega kroga, ki so bile vključene v anketiranje in preverjanje znanja učencev (krepko in na sivi podlagi je označenih 31 šol, na katerih smo izvedli tudi anketiranje ter preverjanje znanja učencev) zap. št. STATISTIČNA REGIJA OBČINA NAZIV ŠOLE 1. Gorenjska Kranj Osnovna šola Jakoba Aljaža Kranj 2. Gorenjska Naklo Osnovna šola Naklo 3. Gorenjska Kranj Osnovna šola Simona Jenka Kranj 4. Gorenjska Kranj Osnovna šola Stražišče Kranj 5. Gorenjska Kranjska Gora Osnovna šola 16. decembra Mojstrana 6. Gorenjska Kranj Osnovna šola Matije Čopa Kranj 7. Goriška Cerkno Osnovna šola Cerkno 8. Goriška Ajdovščina Osnovna šola Col 9. Goriška Kanal Osnovna šola Deskle 10. Goriška Idrija Osnovna šola Spodnja Idrija 11. Goriška Bovec Osnovna šola Bovec 12. Goriška Tolmin Osnovna šola Simona Kosa Podbrdo 13. Jugovzhodna Slovenija Kostel Osnovna šola Fara 14. Jugovzhodna Slovenija Mokronog-Trebelno Osnovna šola Mokronog 15. Jugovzhodna Slovenija Metlika Osnovna šola Podzemelj 16. Jugovzhodna Slovenija Straža Osnovna šola Vavta vas 17. Jugovzhodna Slovenija Črnomelj Osnovna šola Vinica 18. Jugovzhodna Slovenija Črnomelj Osnovna šola Mirana Jarca Črnomelj 19. Jugovzhodna Slovenija Mirna Peč Osnovna šola Mirna Peč 20. Koroška Slovenj Gradec Osnovna šola Šmartno pri Slovenj Gradcu 21. Koroška Slovenj Gradec Osnovna šola Podgorje 22. Notranjsko-kraška Pivka Osnovna šola Pivka 23. Notranjsko-kraška Ilirska Bistrica Osnovna šola Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje 24. Notranjsko-kraška Ilirska Bistrica Osnovna šola Jelšane 25. Obalno-kraška Izola Osnovna šola Dante Alighieri Izola 26. Obalno-kraška Koper Osnovna šola Šmarje pri Kopru 27. Obalno-kraška Piran Osnovna šola Vincenzo e Diego de Castro Piran 28. Obalno-kraška Koper Osnovna šola Dekani 29. Obalno-kraška Koper Osnovna šola Elvire Vatovec Prade - Koper 30. Osrednjeslovenska Logatec Osnovna šola 8 talcev Logatec 8 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 31. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana 32. Osrednjeslovenska Dobrova-Polhov Gradec Osnovna šola Dobrova 33. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Hinka Smrekarja Ljubljana 34. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Jožeta Moškriča Ljubljana 35. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha Ljubljana 36. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Majde Vrhovnik Ljubljana 37. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Mirana Jarca Ljubljana 38. Osrednjeslovenska Brezovica Osnovna šola Preserje 39. Osrednjeslovenska Ivančna Gorica Osnovna šola Stična 40. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Šentvid 41. Osrednjeslovenska Šmartno pri Litiji Osnovna šola Šmartno pri Litiji 42. Osrednjeslovenska Kamnik Osnovna šola Šmartno v Tuhinju 43. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Franca Rozmana - Staneta Ljubljana 44. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Livada Ljubljana 45. Osrednjeslovenska Medvode Osnovna šola Medvode 46. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Miška Kranjca Ljubljana 47. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Ljubljana 48. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Poljane Ljubljana 49. Podravska Makole Osnovna šola Anice Černejeve Makole 50. Podravska Maribor Osnovna šola bratov Polančičev Maribor 51. Podravska Pesnica Osnovna šola Jakobski Dol 52. Podravska Ruše Osnovna šola Janka Glazerja Ruše 53. Podravska Sv. Jurij v Slov. goricah Osnovna šola Jožeta Hudalesa Jurovski dol 54. Podravska Slovenska Bistrica Osnovna šola Partizanska bolnišnica Jesen Tinje 55. Podravska Oplotnica Osnovna šola Pohorskega bataljona Oplotnica 56. Podravska Maribor Osnovna šola Toneta Čufarja Maribor 57. Podravska Videm Osnovna šola Videm 58. Podravska Cerkvenjak Osnovna šola Cerkvenjak - Vitomarci 59. Podravska Duplek Osnovna šola Korena 60. Podravska Lovrenc na Pohorju Osnovna šola Lovrenc na Pohorju 61. Podravska Maribor Osnovna šola Maksa Durjave Maribor 62. Podravska Ormož Osnovna šola Velika Nedelja 63. Pomurska Murska Sobota Osnovna šola I Murska Sobota 64. Pomurska Murska Sobota Osnovna šola II Murska Sobota 65. Pomurska Apače Osnovna šola in vrtec Apače 66. Pomurska Ljutomer Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer 67. Pomurska Kobilje Osnovna šola Kobilje 9 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 68. Pomurska Ljutomer Osnovna šola Mala Nedelja 69. Pomurska Sveti Jurij Osnovna šola Sveti Jurij ob Ščavnici 70. Pomurska Gornja Radgona Osnovna šola dr. Antona Trstenjaka Negova 71. Pomurska Gornji Petrovci Osnovna šola Gornji Petrovci 72. Pomurska Kuzma Osnovna šola Kuzma 73. Pomurska Črenšovci Osnovna šola Prežihovega Voranca Bistrica 74. Savinjska Celje III. osnovna šola Celje 75. Savinjska Šentjur Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva 76. Savinjska Ljubno Osnovna šola Ljubno ob Savinji 77. Savinjska Slovenske Konjice Osnovna šola Loče 78. Savinjska Radeče Osnovna šola Marjana Nemca Radeče 79. Savinjska Velenje Osnovna šola Mihe Pintarja - Toleda Velenje 80. Savinjska Mozirje Osnovna šola Mozirje 81. Savinjska Braslovče Osnovna šola Braslovče 82. Savinjska Celje Osnovna šola Frana Roša Celje 83. Savinjska Rečica ob Savinji Osnovna šola Rečica ob Savinji 84. Savinjska Žalec Osnovna šola Šempeter v Savinjski dolini 85. Spodnjeposavska Krško Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško 86. Spodnjeposavska Brežice Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece 87. Spodnjeposavska Sevnica Osnovna šola Milana Majcna Šentjanž 88. Spodnjeposavska Brežice Osnovna šola Cerklje ob Krki 89. Spodnjeposavska Kostanjevica na Krki Osnovna šola Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki 90. Zasavska Trbovlje Osnovna šola Ivana Cankarja Trbovlje V nadaljevanju (graf 1) predstavljamo primerjavo deleža udeležencev (ravnateljev, učiteljev, staršev in učencev), vključenih v anketiranje. Prva dva stolpca predstavljata prvo in drugo leto spremljave – torej odzive vseh sodelujočih 60 šol v 1. krogu (obe leti isti vzorec), tretji in četrti stolpec pa predstavljata tretje in četrto leto spremljave – torej odzive naključno izbranih šol 3. kroga od 297 razpoložljivih šol. Vsi izbori šol v vzorec so potekali proporcionalno glede na statistično regijo. Ne glede na število oddelkov 3. razreda na šoli je bil testiran in anketiran le en oddelek učencev. Oddelek je bil izbran poljubno (na matični ali na podružnični šoli). Graf 1: Primerjava deleža vključenih v anketiranje v vseh štirih letih spremljave 10 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Delež ravnateljev in učiteljev, ki so se odzvali naši anketi, je bil pri anketiranju tretjega kroga v š. l. 2017/18 relativno visok (nad 84 % za ravnatelje in nad 88 % za učitelje), kar je spodbudno še posebej zato, ker z učitelji in ravnatelji tretjega kroga Zavod za šolstvo na tem področju ni imel vzpostavljenega tako intenzivnega sodelovanja kot s 60 šolami prvega kroga v 1. in 2. letu naloge Uvajanja in spremljanja tujega jezika. K sodelovanju v anketi so bili nagovorjeni vsi učitelji, ki so v letu spremljave na izbrani šoli poučevali tuji jezik v razredu, ki je bil tisto leto predmet spremljave (npr. v 2014/15 in 2016/17 vsi učitelji, ki so tisto leto na šolah v vzorcu poučevali TJ v 2. razredu, v 2015/16 in 2017/18 pa vsi učitelji, ki so tisto leto poučevali TJ na šolah v vzorcu v 3. razredu). Prvo leto se je tako odzvalo vseh 60 ravnateljev in vseh 67 učiteljev, kar predstavlja 100% stopnjo odgovora, drugo leto 38 od 60 ravnateljev in 42 od 67 učiteljev, kar predstavlja 63 % stopnjo odgovora. Tretje leto je od 90 izbranih šol odgovarjalo 74 ravnateljev, kar predstavlja 82 % stopnjo odgovora in učitelji s 75 šol, kar predstavlja 83,3 % stopnjo odgovora. Četrto leto se je od izbranih 90 šol odzvalo 76 ravnateljev, kar predstavlja 84,4 % stopnjo odgovora in 102 učitelja z 80 šol, kar predstavlja 88,8 % stopnjo odgovora glede na delež šol, s katerih smo pridobili vrnjen en ali več anketnih vprašalnikov učiteljev. Anketiranje staršev je v šolskem letu 2014/15 potekalo na vseh 60 šolah prvega kroga – odgovarjalo je 413 od 491 staršev, kar predstavlja 84,1 % stopnjo odgovora. V šol. letu 2015/16 je prav tako na istih šolah v skupini istih staršev potekalo še eno anketiranje, na katerega se je odzvalo 328 staršev, kar predstavlja 66,8 % stopnjo odgovora. Anketiranje staršev je še zadnjič potekalo v šol. letu 2016/17 na izbranem vzorcu 31 od 297 šol tretjega kroga. Odzval se je 601 starš od skupaj 722, kar predstavlja 83,2 % stopnjo odgovora. Kot smo omenili, v četrtem letu spremljave staršev nismo anketirali, ker smo že v načrtu opredelili, da se v primeru, ko ne bo velikih statistično pomembnih razlik v odgovorih staršev v prvih treh letih, staršev zadnje leto ne anketira. Anketiranje učencev je v šolskem letu 2014/15 in 2015/16 potekalo na istem vzorcu drugega in naslednje leto tretjega razreda na 60 šolah prvega kroga. Prvo leto je odgovarjalo 236 od 249 učencev, kar predstavlja 94,8 % stopnjo odgovora, drugo leto 243 od 249 učencev, kar predstavlja 97,6 % stopnjo odgovora. Anketiranje so v prvem krogu izpeljale učiteljice same. V šolskem letu 2016/17 smo anketirali 612 od vpisanih 675 drugošolcev v izbranih 31 šolah tretjega kroga, kar predstavlja 90,7 % stopnjo odgovora, v zadnjem letu spremljave, tj. v šol. letu 2017/18, pa smo anketirali 531 od vpisanih 557 tretješolcev v na novo izbranih 31 šolah tretjega kroga, kar predstavlja 95,3 % stopnjo odgovora. Anketiranje so v tretjem krogu izpeljale svetovalke Zavoda RS za šolstvo zaradi zagotovitve objektivnosti dobljenih rezultatov. Preverjanje znanja učencev je prvo in drugo leto potekalo na izbranih 19 od 60 šol prvega kroga – tako smo v šol. letu 2014/15 testirali 848 od 913 učencev (stopnja odgovora 92,9 %), drugo leto, tj. v šol. letu 2015/16, pa 620 od 675 učencev (stopnja odgovora je bila 88,1 %). V tretjem letu, šol. leto 2016/17, smo testiranje izpeljali na izbranih 31 šolah tretjega kroga in tako zajeli 620 od 675 vpisanih učencev (stopnja odgovora 91,9 %), v četrtem letu, šol. leto 2017/18, pa 532 od vpisanih 557 učencev (stopnja odgovora 95,5 %). Preverjanje znanja učencev so v prvem krogu izpeljale učiteljice same 11 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ (ker so bile predhodno usposobljene za izvedbo tovrstnega testiranja in zagotovitev objektivnosti), v tretjem krogu pa so ga tako tretje kot četrto leto v celoti izpeljale svetovalke Zavoda RS za šolstvo. Opazovanje pouka Skladno z Načrtom uvajanja in spremljanja je bilo opazovanje pouka v vseh 60 šolah prvega kroga v šolskih letih 2014/15 in 2015/16 izvedeno dvakrat (jeseni in spomladi v 2. ter jeseni in spomladi v 3. razredu). Opazovanje pouka sta izvajali po dve pedagoški svetovalki (svetovalka za tuji jezik in svetovalka za razredni pouk) ter predstojnica območne enote, ki ni izpolnjevala opazovalnega obrazca. V tretjem in četrtem letu pa je Načrt predvidel le po eno spremljavo v šolah tretjega kroga v šolskem letu – tj. spomladi. Tako je bilo v šol. letu 2016/17 kot tudi 2017/18 naključno izbranih po 50 od 297 razpoložljivih šol tretjega kroga (vsako leto nov izbor, uravnoteženo po statističnih regijah). Opazovanje pouka je izvedla le po ena svetovalka (skupno so pol ur opazovale svetovalke za tuje jezike in pol ur svetovalke za razredni pouk, saj se je ob predhodnih analizah prvih dveh let opazovanj pokazalo, da med posameznima profiloma ne prihaja do statistično značilnih razlik – skladnost opazovanja). Občasno so se pridružile tudi predstojnice območnih enot, ki pa niso izpolnjevale opazovalnih obrazcev kot pedagoške svetovalke. Tretje leto je bilo izvedenih 55 ur (na posameznih šolah zaradi poučevanja tako nemškega kot angleškega jezika v 2. razredu), četrto leto pa 49 ur opazovanja, saj je bila v vzorcu šola, ki je medtem prenehala obstajati oz. je bila priključena kot podružnična šola eni izmed šol 1. kroga, kjer je spremljava že potekala prvo in drugo leto. Nadomestne šole nismo iskali. Shema 4: Časovnica opazovanja pouka Preglednica 5: 49 šol tretjega kroga, ki so bile vključene v opazovanje pouka v 3. razredu Območna Statistična regija Občina Naziv šole Svetovalka, ki je enota (*opazovanje pouka tujega jezika – nemščine) spremljala pouk OE Kranj Gorenjska Škofja Loka Osnovna šola Cvetka Golarja Škofja Loka Lucija Rakovec Gorenjska Preddvor Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor Lucija Rakovec Gorenjska Jesenice Osnovna šola Toneta Čufarja Jesenice Maja Kovačič OE Nova Berta Kogoj Gorica Goriška Tolmin Osnovna šola Dušana Muniha Most na Soči OE Novo Jugovzhodna Slovenija Novo mesto Osnovna šola Center Novo mesto Susanne Volčanšek mesto Jugovzhodna Slovenija Črnomelj Osnovna šola Mirana Jarca Črnomelj Marta Novak Jugovzhodna Slovenija Črnomelj Osnovna šola Stari trg ob Kolpi Marta Novak 12 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Jugovzhodna Slovenija Žužemberk Osnovna šola Žužemberk Marta Novak Spodnjeposavska Brežice Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece Susanne Volčanšek Spodnjeposavska Sevnica Osnovna šola Milana Majcna Šentjanž Susanne Volčanšek OE Slovenj Lucija Rakovec Gradec Koroška Slovenj Gradec Osnovna šola Podgorje OE Koper Notranjsko-kraška Ilirska Bistrica Osnovna šola Jelšane Katarina Dolgan Notranjsko-kraška Ilirska Bistrica Osnovna šola Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje Katarina Dolgan Obalno-kraška Izola Osnovna šola Dante Alighieri Izola Katarina Dolgan Obalno-kraška Koper Osnovna šola Elvire Vatovec Prade - Koper Berta Kogoj Obalno-kraška Koper Osnovna šola Šmarje pri Kopru Berta Kogoj OE Ljubljana Zasavska Hrastnik Osnovna šola N.H. Rajka Hrastnik Liljana Kač Osrednjeslovenska Vrhnika Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika Mihaela Kerin Osrednjeslovenska Dobrova - Polhov Gradec Osnovna šola Dobrova Mihaela Kerin Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Hinka Smrekarja Ljubljana Alenka Andrin Osrednjeslovenska Kamnik Osnovna šola Marije Vere Kamnik Liljana Kač Osrednjeslovenska Medvode Osnovna šola Medvode Liljana Kač Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Alenka Andrin Osrednjeslovenska Medvode Osnovna šola Preska, POŠ Sora Liljana Kač Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Prule Katica Pevec Semenc Osrednjeslovenska Domžale Osnovna šola Rodica Domžale Katica Pevec Semec Osrednjeslovenska Domžale Osnovna šola Venclja Perka Domžale Alenka Andrin Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Vižmarje - Brod Mihaela Kerin Goriška Cerkno Osnovna šola Cerkno Berta Kogoj Goriška Idrija Osnovna šola Idrija Katarina Dolgan OE Maribor Podravska Slovenska Bistrica Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava Barbara Lesničar Podravska Benedikt Osnovna šola Benedikt Nada Nedeljko Podravska Maribor Osnovna šola bratov Polončičev Maribor Barbara Lesničar Podravska Pesnica Osnovna šola Jakobski Dol Nada Nedeljko Podravska Ptuj Osnovna šola Mladika Ptuj Nada Nedeljko Podravska Šentilj Osnovna šola Sladki Vrh Barbara Lesničar 13 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Podravska Središče ob Dravi Osnovna šola Središče ob Dravi Barbara Lesničar OE Murska Pomurska Lendava Dvojezična osnovna šola Genterovci Vesna Vršič Sobota Pomurska Murska Sobota Osnovna šola Bakovci Suzana Ramšak Pomurska Gornja Radgona Osnovna šola dr. Antona Trstenjaka Negova Suzana Ramšak Pomurska Ljutomer Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci Suzana Ramšak Pomurska Kobilje Osnovna šola Kobilje Vesna Vršič Pomurska Turnišče Osnovna šola Turnišče Vesna Vršič OE Celje Savinjska Rogaška Slatina I. Osnovna šola Rogaška Slatina Sonja Zajc Savinjska Žalec I. osnovna šola Žalec Sonja Zajc Savinjska Šentjur Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva Sonja Zajc Savinjska Šentjur Osnovna šola Dramlje Sonja Zajc Savinjska Vojnik Osnovna šola Frankolovo Sonja Zajc Savinjska Žalec Osnovna šola Petrovče, POŠ Trje Sonja Zajc 14 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Za primerljivost smo v Četrtem vmesnem poročilu uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole za šolsko leto 2017/18 (četrto leto spremljave) vključili tudi podatke predhodnih treh poročil in ga primerjali predvsem z Drugim vmesnim poročilom uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole za šolsko leto 2015/16 (drugo leto spremljave) in delno s Tretjim vmesnim poročilom uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole za šolsko leto 2016/17 (tretje leto spremljave). Tako v nadaljevanju poročila npr. poimenujemo kot 4. opazovanje pouka tisto, ki je bilo izvedeno spomladi 2016 v šolah prvega kroga (2015/16) in 6. opazovanje pouka tisto, ki je bilo izvedeno spomladi 2018 v šolah tretjega kroga (2017/18). Dinamika opazovanja pouka v vseh letih je shematično predstavljena v Shemi 4, kjer so posamezna opazovanja opredeljena glede na razred opazovanja, čas opazovanja in število izvedenih ur opazovanj pouka. Učitelje smo v okviru strokovnih regijskih srečanj predhodno seznanili s cilji in ostalimi vidiki opazovanja na spremljavah učnih ur: ● usklajenost s cilji iz učnega načrta, ● potek ure: motivacija, aktivnost, diferenciacija, učni tempo, prehodi, koherentnost učne ure, ● interakcija: uporaba tujega jezika, smiselna uporaba materinščine, strokovna korektnost uporabe jezika, spodbujanje komunikacije otrok v tujem jeziku, zaznavanje jezikovnih napak pri učencih, ustrezno odzivanje na učenčeve jezikovne napake, omogočanje dodatnih pojasnil za učence, kvalitetna povratna informacija, ● medpredmetnost: navezovanje na vsebine iz drugih učnih načrtov, ● didaktična gradiva in pripomočki: osmišljena uporaba didaktičnih pripomočkov in gradiv, ● organizacija prostora: ustrezna organizacija prostora glede na izvedbo aktivnosti, ● metode in oblike dela: različne oblike dela, pristopi, ki ne temeljijo le na reprodukciji, didaktične igre, pristopi za spodbujanje višjih ravni mišljenja, celostno učenje jezika (osmišljenost, življenjskost, situacijska naravnanost), ● medkulturnost (spoznavanje kulturne enakosti in različnosti med jeziki, razvijanje sodelovalnih veščin, iniciativa učencev na medkulturnost), ● dejavnosti učencev (poslušanje, izdelovanje predmetov, igranje namiznih ali gibalnih iger, medsebojno tekmovanje, uporaba spoznavnih postopkov, petje z gibalno-telesnim izražanjem, športno-gibalne dejavnosti, risanje ali barvanje). Po spremljavi pouka je sledil usmerjen pogovor z učiteljem in ravnateljem po protokolu, v katerem smo se osredotočali predvsem na pozitivno, kar smo opazili pri pouku, izhajali smo iz zgoraj navedenih vidikov opazovanja, spregovorili smo o pomembnosti povezovanja učiteljev tujega jezika in nujnosti ustreznega nadgrajevanja predznanja po vertikali. Spregovorili smo tudi o težavah, ki jih zaznavajo učitelji v praksi (delo z učenci s primanjkljaji na posameznih področjih, uspešno sodelovanje s starši, načrtovanje pouka tujega jezika skladno z učnim načrtom in drugačno paradigmo poučevanja, ki jo zahteva zgodnje učenje tujih jezikov itd.). Ravnatelji, ki so bili prav tako prisotni na opazovani uri, so običajno pohvalili delo opazovanih učiteljev. Obisk svetovalca na šoli so velikokrat povezali tudi s pogovorom na temo določenih dilem s področja poučevanja tujih jezikov, s katerimi se srečujejo na šolah. Več o njihovih opažanjih pa navajamo tudi v nadaljevanju poročila. 15 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 3. REZULTATI Rezultate spremljave iz Načrta uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole smo operacionalizirali na štiri področja. V nadaljevanju poročila bodo v grafih primerjalno izpostavljeni predvsem podatki za drugo in četrto leto spremljave, šol. l. 2015/16 (tj. spremljava v 3. razredu šol prvega kroga) in šol. l. 2017/18 (tj. spremljava v 3. razredu šol tretjega kroga), ter tudi primerjalno s tretjim letom spremljave šol. l. 2016/17, ker gre kljub tretjemu krogu za popolnoma drug nabor šol. Obrazložitev in interpretacije grafov pa se večinoma navezujejo na četrto leto spremljave, tj. šol. leto 2017/18, ki je tudi glavni predmet četrtega poročila. 3.1 Prvi cilj: spremljanje izvedbenih vidikov (urnik) ter izvedbenih posebnosti (didaktični modeli) poučevanja in učenja tujega jezika Prvi cilj smo operacionalizirali na: ● organizacijske vidike izvajanja pouka in izvedbene posebnosti, ● timsko načrtovanje in evalvacijo pouka, ● didaktične pristope poučevanja in učenja tujega jezika ter medkulturnega in jezikovnega uzaveščanja v 3. raz., ki smo jih preverjali z ocenami učiteljev o usposobljenosti za poučevanje in učenje tujega jezika v 1. VIO, ● ocene opazovalcev pouka o didaktičnih pristopih poučevanja in učenja tujega jezika in medkulturnega ter jezikovnega uzaveščanja v drugem razredu. Navedeno smo vključili v vprašalnik za ravnatelje, vprašalnik za učitelje in opazovalni list za spremljanje pouka. Graf 2: Usposobljenost učiteljev za poučevanje TJ v 1. VIO Ravnatelji tretjega kroga v š. l. 2017/18 navajajo (graf 2), da na šolah prevladuje profil učitelja: profesor razrednega pouka z opravljenim doizobraževanjem za poučevanje tujega jezika – na kar 61,8 % šol, profesorji tujega jezika z opravljenim doizobraževanjem pa v 3. razredu na izbranih šolah poučujejo le v 32,8 % deležu. Razmerje med obema profiloma je za šole tretjega kroga v obeh letih spremljave dokaj podobno, se pa razlikuje glede na prvi krog, ko je bil delež učiteljev razrednega pouka z doizobraževanjem za več kot 30 % višji in delež učiteljev tujega jezika z doizobraževanjem za več kot 15 % nižji od profilov učiteljev v tretjem krogu. Prav pri profilu učiteljev RP z opravljenim doizobraževanjem se tako ob primerjavi med prvim in tretjim krogom kaže statistično pomembna razlika. V odgovorih učiteljev je slika nekoliko drugačna, saj se jih v tretjem krogu kot učiteljev RP z doizobraževanjem iz TJ opredeljuje le 38 %, kot učiteljev TJ z doizobraževanjem pa le 25 %. Kot »drugo« pa je svoj profil opredelilo kar 31 % vprašanih učiteljev (tj. večinoma le profil razrednega učitelja ali le profil učitelja tujega jezika). Pri oblikovanju urnika z novim programskim elementom – tujim jezikom v 3. razredu osnovne šole – večina ravnateljev tako v prvem kot tretjem krogu (prvi krog: 92,1 % in tretji krog: 84,2 %) ni imela večjih organizacijskih težav (graf 3). Kot večje težave navajajo »zagotovitev kadra za relativno majhno število ur pouka« in »slabo pokritost z ustreznim kadrom v nekaterih delih države«. Učitelji tretjega kroga v obeh šolskih letih so v še manjšem deležu (zadovoljnih je 90,6 %) izpostavljali organizacijske težave pri umestitvi tujega jezika v 3. razredu v urnik. 9,4 % jih navaja, da so bile težave manjše, večjih težav pa po mnenju učiteljev niso imeli nikjer. Primerjava s šolskim letom 2015/16 in šolami prvega kroga nakazuje na primerljivo stanje. 16 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 3: Organizacijske težave pri uvedbi in izvajanju tujega jezika v 2. in 3. razredu Graf 4: Časovna umeščenost tujega jezika v urnik Ravnatelje smo povprašali tudi glede umeščenosti ur tujega jezika v 3. razredu v urnik. Ugotavljamo, da v celoti (100 %) prevladuje najbolj tradicionalni model – dvakrat tedensko po 45 minut, ki jo ravnatelji opredeljujejo kot odločitev, ki je tudi z organizacijskega vidika najlažje izvedljiva. Ravnatelji so tudi pri naslednjem vprašanju časovne umeščenosti ur tujega jezika v urnik (graf 5) imeli možnost izbire več odgovorov. Navajali so, da je pouk tujega jezika v 3. razredu vedno prve ure v 13,4 %, vedno zadnje ure pouka v 6,7 %, menjaje npr. enkrat na začetku, drugič ob koncu pouka v 57,3 %, fleksibilnega urnika izvajanja pa ne prakticirajo na nobeni šoli, zato na tem področju beležimo statistično pomembno razliko v primerjavi med prvim in tretjim krogom. Pod »drugačne izvedbe« so v dobrem četrtinskem deležu ravnatelji imeli v mislih predvsem ure v sredini urnika (2., 3., 4. uro). Zanimivi sta dve pojasnitvi ravnateljev, zakaj umeščajo pouk tujega jezika na prve ure: »Ker temeljne predmete umeščamo na prve ure, ko je le to izvedljivo.« in »Ker ugotavljamo, da je ure TJ smiselno umestiti na prve ure pouka.«. Sicer pa navajajo kot argumente za določeno umeščanje »razpoložljivost učilnic«, »enakopravnost vseh predmetov v kurikulumu«, »prilagajanje urniku učitelja, ki uči na več lokacijah« itd. Graf 5: Časovna umeščenost ur tujega jezika v urnik Graf 6: Zadovoljstvo učiteljev z urnikom 17 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Učitelje smo v vseh štirih letih spremljave povprašali tudi glede zadovoljstva s svojim urnikom (graf 6). V glavnem so bili z urnikom v 3. razredu (90,1 %) zadovoljni, čeprav se je njihov delež v primerjavi z učitelji prvega kroga malenkost znižal, saj je bilo v prvem krogu v šol. l. 2015/16 z urnikom zadovoljnih kar 95,2 % učiteljev. Opazno je, da je zadovoljstvo z urnikom pri učiteljih obeh krogov v 3. razredu večje kot pri učiteljih obeh krogov v 2. razredu (šol. l. 2014/15, 2016/17), kar lahko nakazuje, da izhajajoč iz izkušenj iz leta v leto šole formirajo vedno bolj optimalne urnike. Na šolski ravni smo šole spodbudili k oblikovanju šolskih projektnih timov (ŠPT), ker je z novim programskim elementom potrebnega več povezovanja in timskega sodelovanja zaradi najmanj dveh razlogov: - z vidika pomembnosti medpredmetnega povezovanja med razrednim učiteljem in učiteljem tujih jezikov (interdisciplinarni učni pristop, ki predvideva tesno prepletanje med vsebinami in učnimi koncepti drugih učnih načrtov in učenjem tujega jezika) in - z vidika vertikalnega povezovanja med učitelji tujih jezikov od 1. do 9. razreda in s tem povezovalnega prenosa izkušenj, uspešnih oblik in metod poučevanja od nižjih do višjih razredov. Na tem področju beležimo statistično pomembno razliko med drugim in četrtim letom v ključnih vsebinskih področjih delovanja ŠPT na področju načrtovanja dejavnosti pri pouku tujega jezika (60,5 % v prvem in 81,1 % v tretjem krogu), pripravi učnih gradiv (34,2 % v prvem in 60,8 % v tretjem krogu) ter informiranju sodelavcev (55,3 % v prvem in 25,7 % v tretjem krogu). Za tako povezovanje je kot iniciator in podpornik ključen ravnatelj v okviru svoje pristojnosti pedagoškega vodenja in spodbujanja kolegialnega podpiranja ter profesionalnega razvoja svojega pedagoškega kadra. Ravnatelji v zadnjem letu spremljave ocenjujejo svojo vlogo v šolskih projektnih timih kot aktivno le v 21,7 %, v 6,8 % delo šolskega projektnega tima prepuščajo ostalim članom in se informirajo le preko zapisov in dokumentacije, kar 41,9 % ravnateljev pa se v delo šolskih projektnih timov vključi le v določenih fazah – npr. »pri odločanju o organizaciji pouka tujega jezika«. Kar 29,7 % ravnateljev pa se v delo teh timov sploh ne spušča in vpogled pridobi zgolj iz zapisnikov sestankov. Graf 7: Oblike ravnateljeve spremljave izvajanja tujega jezika v 3. razredu 18 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Ravnatelje smo povprašali, kako večinoma spremljajo pouk tujega jezika (graf 7). Izbrali so lahko več odgovorov. Tudi v četrtem letu je bil pričakovan odgovor, da večino spremljave predstavlja individualna hospitacija (69,7 %), ki pa je v primerjavi s predhodnimi leti opazno upadla, še posebej v primerjavi s tretjim letom, zato na tem področju beležimo statistično značilno razliko med ravnatelji tretjega kroga med tretjim in četrtim letom spremljave. V obeh krogih je opazen trend upadanja individualnih hospitacij v tretjem v primerjavi z drugim razredom. Pričakovan odgovor je bil, da so ravnatelji v precejšnji meri svoje spremljave pouka tujega jezika osredotočeni na spremljanje pedagoške dokumentacije (60,5 %), ki v primerjavi z drugim letom spremljave predstavlja skoraj 8 % povečanje. Žal se je temu primerno znižal odgovor, da ravnatelji pouk spremljajo tudi v obliki kolegialne hospitacije bodisi z drugimi učitelji šole (le 17,1 %) bodisi s svetovalci ZRSŠ (le 22,4 %). V prvem krogu je bilo namreč kolegialnih hospitacij s strani ZRSŠ veliko več, ker smo na šole z namenom opazovanja pouka prihajali dvakrat in skupaj z ravnatelji opazovali pouk. Bolj nenavaden pa je podatek, da je kar 10,5 % ravnateljev odgovorilo, da pouka tujega jezika sploh niso spremljali, kar je najvišji delež v vseh štirih letih spremljave. Ravnateljem tretjega kroga smo tako pri tem vprašanju dodali vprašanje, ki ga ravnatelji šol prvega kroga niso imeli – in sicer, če sploh so spremljali pouk tujega jezika. Ravnatelji tretjega kroga so tretje leto (2. razred) v kar 9,8 % odgovorili, da pouka tujega jezika sploh še niso spremljali, četrto leto pa je ta delež še narasel, saj je takih ravnateljev že 10,5 % (tj. 8 ravnateljev). Delež nakazuje statistično značilno razliko v primerjavi s prvim krogom, ko je ravnatelj spremljal pouk najmanj takrat, ko je pobuda prišla od svetovalcev ZRSŠ. Beležimo statistično pomembno razliko med 2. in 4. letom spremljanja na področjih: »kolegialnih hospitacij« (s člani ŠPT- ja oz. z drugimi učitelji), »kolegialnih hospitacij s svetovalci ZRSŠ« (taka razlika je pričakovana, saj smo v prvem krogu pouk spremljali dvakrat letno, v tretjem krogu pa le na naključno izbranih šolah, ki niso bile nujno zajete tudi v anketiranje ravnateljev) in »predstavitvah dela učiteljev izvajalcev na pedagoških konferencah«. Ravnatelji v š. l. 2017/18 kot pobudo za spremljavo pouka (graf 8) v četrtem letu spremljave večinoma navajajo lastno pobudo (75 %) ali pobudo učitelja tujega jezika (32,9 %). Izstopa stalen upad hospitacij, ki bi bile rezultat načrtovanja v operativnem načrtu – če so te v drugem letu spremljave predstavljale še skoraj petino hospitacij (18,4%), v četrtem letu ne predstavljajo niti petindvajsetine več (3,9 %). Graf 8: Pobudniki za ravnateljeve hospitacije pri pouku tujega jezika Zanimalo nas je, kakšne ključne ugotovitve in spoznanja so dobili ravnatelji tretjega kroga po opravljenih hospitacijah pouka v 3. razredu. V največ primerih navajajo, da pouk poteka raznoliko (19 navedb), da so učenci motivirani in navdušeni (16), ne zaznavajo težav (2), opažajo bogat besedni zaklad in dobro znanje učencev (3), vključevanje elementov formativnega spremljanja (2) in menijo, da je ta pouk precej drugačen od tistega, ki so ga sicer vajeni (2). 19 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ V svojih odgovorih, kako nameravajo spodbujati povezovanje med učitelji tujega jezika v 1. in 2. VIO, navajajo kolegialne hospitacije in skupno načrtovanje (19), timsko delo (14), vertikalni aktiv za angleščino (6), kar 20 ravnateljev pa ugotavlja, da je sodelovanje že sedaj odlično in ni potrebnih dodatnih spodbud. V večini odprtih odgovorov je opazna dobra strokovna podkovanost ravnateljev šol tretjega kroga na področju zgodnjega učenja tujih jezikov, kar lahko pripišemo tudi sistematičnemu strokovnemu izgrajevanju kompetence pedagoškega vodenja na tem področju na rednih strokovnih regijskih sklicih in konferencah za ravnatelje, ki jih organizira Zavod RS za šolstvo. V odgovorih ravnateljev glede vsebinskih področij delovanja timov za tuje jezike izvemo (graf 9), da se učitelji največ ukvarjajo z načrtovanjem dejavnosti pri pouku (81,1 %) – na tem področju beležimo izrazito porast tudi v primerjavi s predhodnima dvema letoma. Prav tako je v četrtem letu izrazita porast priprave učnih in didaktičnih gradiv (60,8 %), ki izkazuje tudi statistično značilno razliko četrtega leta tako v relaciji do odgovorov prvega kroga kot tudi tretjega leta spremljave v tretjem krogu. Načrtovanje uvajanja tujega jezika po vertikali (50 %) je tretje vsebinsko področje, s katerim se najpogosteje ukvarjajo učitelji. V primerjavi s prvim krogom je opazen upad dela s starši (24,3 %) in informiranja sodelavcev (25,7 %). Načrtovanje in pripravljenost na timsko poučevanje je v vseh letih spremljave dokaj nizka (zadnje leto 23 %), saj učitelji očitno na timsko sodelovanje še niso pripravljeni. Graf 9: Ključna vsebinska področja delovanja šolskih projektnih timov Naslednje ocene učiteljev tretjega kroga v šol. l. 2017/18 o vključevanju določenih elementov v pouk (graf 10), ki so jih izrazili v anketnih vprašalnikih, potrdijo, kar je bilo opaženo tudi na spremljavah pouka in je bil trend odgovorov učiteljev v vseh letih spremljave še posebej v tretjem krogu šol (tudi lani pri učiteljih 2. razreda). Učitelji so se v svojih stališčih opredeljevali na 4-stopenjski lestvici. Najredkeje vključujejo pristope za otroke s posebnimi potrebami (2,45). Prav tako je še dokaj nizka stopnja uporabe pripravljenih učnih gradiv (2,53), čeprav je zaskrbljujoč trend povečevanja v šolah tretjega v primerjavi s prvim krogom spremljave. To lahko nakazuje tudi na vedno večjo uporabo delovnih zvezkov in marsikdaj nekritično uporabo drugih učnih gradiv, ki jih učitelji dobivajo tudi na spletu. Dokaj stabilna pa je slika glede uporabe lastnih učnih gradiv, ki praktično ostaja nespremenjena v zadnjih treh letih (3,38). Razveseljiv je rahel porast vključevanja elementov medkulturnosti (2,57) ter spremljanja in dokumentiranja učenčevega napredka (formativno spremljanje) (2,68). Izrazit upad zaznavamo na področju medpredmetnega povezovanja, kar nakazuje odgovor na vprašanje, v kolikšni meri v pouk tujega jezika vključujejo poučevanje z vsebinami drugih predmetov (3,09). Na tem področju se zato kaže tudi statistično pomembna razlika med 2. in 4. letom spremljave. Učiteljem je z vidika izbora vsebin pomembneje, da izhajajo iz otroka (3,17) in da je učenje in poučevanje osredinjeno na učenca, pri čemer stremijo k celostnemu učenju in hkratnemu vključevanju različnih učnih stilov in čutil (3,46). 20 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 10: Ocena vključevanja navedenih elementov v pouk Zanimalo nas je, kako se učitelji tretjega kroga v š. l. 2017/18 samoocenjujejo glede usposobljenosti za določena vsebinska področja, ki se nanašajo na učni načrt. Kot je razvidno v grafu (11), najvišje ocenjujejo svojo usposobljenost za sodelovanje s starši in razvijanje poslušanja, govorjenja in branja (94,1 %). Zelo suvereno se počutijo tudi na področju didaktične izvedbe pouka (89,2 %), osredotočenosti na učenca (87,3 %) ter celostnega učenja jezika (86,3 %). S kar 84,3 % samooceno usposobljenosti so učitelji opredelili področje dela z učnimi gradivi in ostalimi materiali za pouk, področje jezikovnega vnosa in področje učitelja kot modela. Nizko kotira uporaba problemskih in kognitivno osmišljenih dejavnosti (61 %) ter aktivnosti na področju glasovnega in fonološkega zavedanja (66,7 %), najnižje pa samoocenitev na področju spremljanja napredka učenca, formativno spremljanje (54 %). V naslednjem grafu (12) smo želeli primerjati samoocenitev usposobljenosti učiteljev glede vsebinskih področij za zadnja tri leta spremljave, ko obstajajo podatki na osnovi anketnega vprašalnika za učitelje (tako se 2015/16 dejansko navezuje na prvo in drugo leto oz. učitelje prvega kroga, 2016/17 se navezuje na prvo skupino učiteljev tretjega kroga in v 2017/18 se navezuje na drugo skupino učiteljev tretjega kroga). Opazen je trend izboljšanja samoocenitve na področju usposobljenosti za celostno učenja jezika, situacijsko naravnanost, jezikovno kopel, problemske in kognitivno osmišljene dejavnosti, jezikovni vnos, na področju učnih gradiv in materialov za pouk. Izrazito se je dvignila samoocena glede razvijanja poslušanja, govorjenja in branja, na področju glasovnega in fonološkega zavedanja, samoocena glede spremljanja napredka učenca (formativno spremljanje), procesa ocenjevanja znanja (načrtovanje, oblikovanje kriterijev in zapis opisne ocene) ter sodelovanje s starši. Prav te izrazite dvige velja pripisati delu Zavoda RS za šolstvo, ki je na zaznanih nevralgičnih točkah v 2017 in 2018 pripravil dodatna brezplačna usposabljanja za učitelje tujega jezika v 1. VIO po celi državi ter na štirih ključnih in vsebinsko zelo različnih seminarjih usposobil preko 500 učiteljev. To so bili seminarji: Formativno spremljanje v podporo učenju tujega jezika na razredni stopnji, Vrednotenje dosežkov učencev pri tujem jeziku, Od fonološkega ozaveščanja do branja in pisanja pri zgodnjem učenju tujega jezika, Didaktični pristopi in učna gradiva pri zgodnjem učenju tujega jezika. Zanimiv pa je dokaj opazen upad ocene lastne usposobljenosti na področju igralnih dejavnosti in medpredmetne povezanosti, ki mu v času teh izobraževanj dejansko nismo posvečali posebne pozornosti. 21 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 11: Samoocena glede usposobljenosti za določena vsebinska področja v 2017/18 22 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 12: Samoocena glede usposobljenosti za določena vsebinska področja primerjava med zadnjimi tremi leti Naslednji graf (13) kaže samoopredelitev učiteljev po 4-stopenjski lestvici glede izvajanja pouka z vidika uresničevanja poudarkov iz učnega načrta. Učitelji samoocenjujejo vključevanje jezikovnih in nejezikovnih prvin (npr. govorico telesa, gestikulacijo) kot najpogostejše s 3,72, izbor vsebin, ki so naravnane na razvojne značilnosti učencev pa s 3,66. Pogosto izmenjavanje različnih krajših aktivnosti, povezanih z izhodiščnimi cilji s 3,59, kar je za 0,15 več kot v primerljivem razredu 23 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ prvega kroga. Uporaba konkretnih gradiv, vizualna podpora in spodbujanje k veččutnemu učenju je s 3,56 občutno najnižja v vseh opazovanih štirih letih – opazen pa je tudi trend zmanjševanja tega elementa v 3. v primerjavi z 2. razredom. Pogostost vključevanja igralnih dejavnosti, ki učence spodbujajo k lastnemu odločanju, izbiranju in sodelovanju z drugimi učenci, so učitelji 3. razreda tretjega kroga samoocenili s 3,25. Učitelji v 3. razredu tudi že intenzivno začnejo z razvijanjem predbralnih in predopismenjevalnih spretnosti oz. zmožnosti, kar se kaže v precej višji oceni izvajanja tovrstnih dejavnosti v obeh 3. razredih. Zadnje – četrto leto s 3,11 – torej še celo za 0,04 več kot v prvem krogu – drugo leto. Prav tako učitelji v 3. razredu intenzivneje spodbujajo učence k miselnim aktivnostim, ki temeljijo na pestri uporabi jezika (opisovanje, pojasnjevanje, branje, pripovedovanje), kar so učitelji zadnje leto ocenili s 3,05. Izstopa statistično pomembna razlika med drugim in četrtim letom spremljave na področju timskega načrtovanja pouka na ravni razreda z le še 2,62 v tretjem krogu v primerjavi s 3,00 v prvem krogu. Povprečna ocena uresničevanja vseh ciljev predmeta skupaj je dokaj podobna; v prvem krogu je 3,24, v drugem 3,34, v tretjem 3,28 in v četrtem krogu 3,32 na štiristopenjski lestvici. Graf 13: Ocena pogostosti vključevanja ciljev predmeta 1. tujega jezika v pouk 24 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 14: Namen uporabe IKT pri pouku tujega jezika Zanimalo nas je, koliko in s kakšnim namenom učitelji uporabljajo IKT pri pouku tujega jezika (graf 14). Očitno je, da se uporaba IKT iz leta v leto povečuje in da je primerjava uporabe v 3. razredu pokazala, da gre v 3. razredu tretjega kroga predvsem za ohranjanje motivacije za učenje (3,08) in izboljšanje učnih rezultatov (2,99), zaradi česar na teh dveh področjih prihaja v primerjavi s 3. razredom prvega kroga do statistično pomembne razlike. Tako kot v predhodnih letih, po mnenju učiteljev najvišje kotira uporaba IKT v podporo razumevanja učnih vsebin. Povečanje uporabe IKT po šolah so potrdila tudi zadnja opazovanja pouka v četrtem letu. Žal pa je bila v veliko primerih zaznana dokaj nekritična in jezikovno neosmišljena uporaba: risanke, pesmice z YouTuba itd. Graf 15: Izvajanje medpredmetnih povezav poučevanja tujega jezika na različnih ravneh Eden izmed ključnih elementov učnega načrta tujega jezika v 1. VIO je tudi medpredmetno povezovanje. Tako v vprašalnikih kot v praksi ob opazovanju pouka (graf 15) smo zasledili upadanje elementov medpredmetnosti. Razlog je tudi vse manjše timsko povezovanje učiteljev tujega jezika z matičnimi učitelji ter dvom v realno izvedljivost medpredmetnosti na tej stopnji znanja. Učitelji so se na 4-stopenjski lestvici opredelili glede izvajanja medpredmetnosti z vidika treh področij: ravni procesnih ciljev (2,55), konceptualni ravni (2,42) in na ravni vsebin (3,05). V primerjavi med drugim in četrtim letom opažamo statistično pomembno razliko, saj je bila povprečna ocena medpredmetnih povezav prvo leto 2,82, drugo leto 2,90, tretje leto 2,70 in četrto leto le še 2,67 po 4-stopenjski lestvici. Graf 16: Prostor izvajanja pouka tujega jezika v 1. VIO Četrto leto spremljave je pokazalo, da se je pouk TJ najpogosteje odvijal v matični učilnici (81,4 %), zanimivo pa je povečanje deleža pouka, ki je potekal v posebni učilnici za tuji jezik (17,5 %), kar je bilo tudi priporočilo ZRSŠ, če za to na šoli obstajajo prostorske možnosti. Tako učitelj lažje dostopa do raznolikega didaktičnega materiala, uredi kotičke (npr. knjižni kotiček, kotiček za trgovino …) in prilagodi učilnico za skupinsko delo in več gibalnih aktivnosti. V štirih letih spremljave ugotavljamo, da pouk tujega jezika v 1. VIO najpogosteje poteka v matičnih (85,8 %) ali v posebnih učilnicah za tuji jezik (11,35 %). Redkeje pouk poteka izven šole ali na prostem (9,5 %) – opazen je velik trend upadanja, za katerega učitelji navajajo, da ima vzroke v organizaciji dela na šoli (tj. prevelike skupine otrok, ki brez dodatnega spremljevalca ne morejo izven šolskega okoliša). 25 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 17: Primernost organizacije prostora glede na izvedene dejavnosti Zadnje leto spremljave pouka smo ugotavljali (graf 17), da je bil prostor ustrezno pripravljen v 69,4 % primerih ur, v kar slabi tretjini – tj. v 28,6 % primerih ur – pa so bili prostorski pogoji slabo prilagojeni. Običajno je bil razlog v frontalni postavitvi matične učilnice, ki je učitelj TJ, ko prihaja v razred kot gost, največkrat ne uspe reorganizirati, da bi omogočala več gibalnih aktivnosti. Poleg tega pa na spremljavah velikokrat opažamo, da učilnice slovenskih (predvsem mestnih) šol glede na število učencev in šolskih klopi niso dovolj velike za varno izvajanje drugačnih, bolj dinamičnih aktivnosti (npr. gibalne dejavnosti) med poukom. Graf 18: Vključevanje v dejavnosti, ki spodbujajo medkulturnost in večjezikovno uzaveščenost Eden izmed ključnih ciljev učnega načrta v 1. VIO je tudi krepitev medkulturnosti in večjezikovne uzaveščenosti, ki se v četrtem letu spremljave glede na trend spet krepi. V grafu 18 prikazujemo, da se je povečalo število tekmovanj iz tujih jezikov (na 52 %), kar kaže predvsem na trend »odzivnost« založb, ki so se tržno prilagodile in razpisale tekmovanja za bralno značko poleg dosedanje 2. še za 1. triado (DZS – Epi reading badge, Oxford – Bookworms itd.). Zanimivo je tudi dokaj veliko število interesnih dejavnosti na temo tujih jezikov, ki jih ponujajo šole tretjega kroga (46,1 %) – to so običajno pravljični krožki, dramski/lutkovni krožki v tujih jezikih … Precejšnje povečanje v primerjavi z drugim letom spremljave (11,9 %) nakazuje na statistično pomembno razliko. Kot poročajo učitelji, so tovrstne aktivnosti med samim poukom težje izvedljive, zato jih ponudijo v času interesnih dejavnosti za uspešnejše učence. Prav tako se je v četrtem letu spet dvignilo število šol, ki so posvetile večjo pozornost evropskemu dnevu tujih jezikov (33,3 %) – pri tem učitelje spodbujamo tudi na Zavodu RS za šolstvo v sodelovanju z ECML iz Graza (npr. razpisi za objavo primerov dobre prakse ob dnevu evropskih jezikov ipd.). Učitelji timov tujih jezikov OŠ se tako pogosto povežejo v zanimive aktivnosti za učence v tednu okrog 26. septembra (Evropski dan jezikov). V četrtem letu je zaznati, da dokaj visoko za tretji razred kotira tudi število učnih projektov, v katerih so vključeni tuji jeziki (27,5 %), sodelovanje s šolami iz tujine (17,6 %) in spodbujanje mreženja z učenci iz tujine (13,7 %). Če analiziramo rezultate medkulturnosti in večjezikovne uzaveščenosti v vseh štirih letih na šolah, vključenih v anketiranje, ugotovimo, da je spodbujanje mreženja učencev z učenci iz tujine v povprečju prisotno v 12,95 %, sodelovanje z drugimi šolami iz tujine v 22,65 %, izvajanje učnih projektov v tujih jezikih v 26,7 %, evropski dan tujih jezikov izvajajo na kar 31,7 % vprašanih šol, v 2. in 3. razredu iz tujega jezika tekmuje povprečno že 44,6 % šol in povprečno kar 46,7 % šol ponuja interesne dejavnosti s področja tujih jezikov. 26 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Za oceno o didaktičnih pristopih poučevanja ter učenja tujega jezika in medkulturnega ter jezikovnega uzaveščanja v 3. razredu v šolah tretjega kroga v šol. letu 2017/18 so svetovalke na 50 izbranih šolah opravile 49 ur opazovanj pouka od 4. aprila do 12. junija 2018 (44 pri urah angleščine in 5 pri urah nemščine). Opazovanje pouka pri posamezni uri je izvedla ena svetovalka, ali svetovalka za tuji jezik ali svetovalka za razredni pouk, ravnatelj šole in ponekod tudi matična učiteljica ter predstojnica območne enote ZRSŠ. To je bil v sklopu opazovanj za nalogo USTJ že šesti cikel spremljav pouka. Večina opazovanih ur (40,8 %) je potekala v časovnem intervalu med 8.00 in 9.00, 22,4 % ur pa med 10.00 in 11.00. V nadaljevanju podajamo rezultate vseh šestih opazovanj pouka, pri čemer posebej (na grafih tudi vizualno) izpostavljamo 4. spremljavo, tj. ob koncu 3. razreda v šol. letu 2015/16 v šolah prvega kroga in 6. spremljavo, tj. ob koncu 3. razreda v šolah tretjega kroga. Za boljšo predstavljivost služi Shema 4: Časovnica opazovanja pouka. Ugotavljamo (graf 19), da rezultati spremljave kažejo na slabšanje skladnosti pouka s cilji učnega načrta. Med drugim in četrtim letom opazovanja se je skladnost s 86 % znižala za več kot 10 % – na 75,5 %. Primernost vsebin in ciljev glede na kognitivni razvoj učencev (graf 20) je bila na opazovanju v prvem krogu ob koncu 3. razreda 68,6 %, v 3. razredu tretjega kroga pa 67,3 %, kar glede na vsa opazovanja v štirih letih kaže na stabilno situacijo. Graf 19: Skladnost ciljev z učnim načrtom Graf 20: Primernost vsebin glede na kognitivni razvoj otroka Svetovalke so opazovale tudi potek ure. Posebno pozornost so namenile miselni aktivnosti učencev (graf 21). Ugotovljeno je bilo, da se je miselna aktivacija med prvim in tretjim krogom – tj. ob koncu tretjega razreda – znižala za okrog 10 %, tj. 59,2 % ob 6. opazovanju. Obenem pa primerjava z lanskim opazovanjem, tj. v šolah tretjega kroga v 2. razredu, kaže na stabilno sliko miselne aktivacije otrok med samo uro, saj so bili učenci ob koncu 2. razreda miselno aktivni v 60 % opazovanih ur. Opazovanje ustreznosti učnega tempa (graf 22) ob šestem opazovanju kaže, da je le-ta za 14 % manj ustrezen, kot je bil ob četrtem opazovanju – tj. ob koncu 3. razreda – in 6,1 % manj ustrezen, kot je bil ob 5. opazovanju – tj. ob koncu 2. razreda šol 3. kroga. Razveseljivo je, da ob zadnji spremljavi nismo opazili povsem neustreznega tempa. V veliko primerih je bil zaznan prehiter tempo na račun preveč aktivnosti, ki jih je pripravil učitelj za opazovano uro, učenci niso imeli dovolj časa za razmišljanje, učitelj marsikdaj ni pokazal zadosti potrpežljivosti pri počasnih učencih, prehodi med dejavnostmi niso bili osmišljeni, kar je določene učence – predvsem učence s posebnimi potrebami (npr. učence z motnjami avtističnega spektra) – vidno obremenjevalo. 27 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 21: Miselna aktivnost otrok večji del ure Graf 22: Ustreznost učnega tempa Elemente interakcije (graf 23) smo pri samem opazovanju pouka želeli videti z več zornih kotov. Graf 23: Elementi interakcije V nadaljevanju navajamo povprečje opazovanih elementov interakcije v vseh štirih letih (ob koncu 2. in ob koncu 3. razreda v šolah 1. in šolah 3. kroga) v primerjavi z zadnjim – tj. četrtim letom opazovanja. 28 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Učitelji so pri pouku govorili le v tujem jeziku (graf 24) v 89,5 % opazovanih urah. Ob 6. opazovanju se je pokazalo, da je govor učitelja v celoti potekal v tujem jeziku v 87,8 %, v 12,2 % pa je učitelj tuji jezik uporabljal le delno. Učiteljeva strokovno korektna uporaba tujega jezika (graf 25) na vseh vključenih opazovanjih se je pokazala v 74,91 % ur. Razveseljivo je, da se je ob zadnjem opazovanju povečala, saj je bila kar 87,8 %, delno ustrezna je bila v 10,2 %, neustrezna pa v le 2 %. Učitelji v dobri polovici primerov – tj. 57, 97 % zaznavajo jezikovne napake svojih učencev (graf 26), za kar nimamo primerjave s prvim letom opazovanja v 2014/15, ker takrat tega vidika še nismo opazovali in se v 58,67 % ustrezno odzovejo na opažene napake (graf 27). Učitelji 3. kroga (šol. l. 2017/18) so jezikovne napake svojih učencev zaznali le v 53,1 % primerih, v 36,7 % so jih delno zaznali, v 10,2 % pa sploh ne. V 61,2 % primerih je bil odziv na zaznane napake ustrezen, v 24,5 % delno ustrezen, v 14,3 % pa beležimo neustrezen odziv na zaznane napake učencev tretjega razreda v šolah 3. kroga. Učiteljevo spodbujanje učencev h komunikaciji v tujem jeziku (graf 28) je bilo v povprečju v štirih letih opaženo le v 56,6 % opazovanih ur. Še bolj zaskrbljujoče pa je opažanje, da je bilo v četrtem letu pri tretješolcih to opaženo samo še pri 53,1 % učiteljih, 32,7 % jih je spodbujalo komunikacijo v tujem jeziku delno ter kar 14,3 % sploh nič. Opazna je statistično pomembna razlika med spodbujanjem k uporabi ciljnega jezika pri učencih 3. razreda 1. in 3. kroga. Učitelji uporabljajo slovenščino, ko je to smiselno (graf 29) v povprečju na kar 50,15 % opazovanih urah. Razveseljivo je, da se je na tem področju stanje v zadnjem letu izboljšalo, saj je uporabe slovenščine manj, ker učitelji uporabljajo druge 29 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ podporne možnosti za pojasnjevanje, podajanje navodil itd. (npr. več neverbalne komunikacije, preprosta in jasno strukturirana navodila, uporaba slikovnega gradiva, pomoč jezikovno močnejših učencev). Tako je v zadnjem letu spremljave 38,8 % učiteljev uporabljalo slovenski jezik, ko je bilo to smiselno, v 30,6 % je bila ta smiselnost delno upravičena, v kar 30,6 % pa je bila uporaba slovenskega jezika nepotrebna (npr. prevajanje navodil). Učitelji so na naših opazovanjih v 42,31 % učencem podajali kvalitetno individualno povratno informacijo, in prav tak delež je bilo opaziti tudi ob opazovanju v zadnjem letu. Kar 44,9 % povratnih informacij je bilo delno korektnih, še vedno pa je bilo kljub naši prisotnosti kar 12,2 % takih, ki niso bile ustrezne. Pričakovali smo, da bo interakcija učencev z učiteljico v tujem jeziku (graf 30) višja od opaženih 27,3 % v vseh štirih letih. Tudi tukaj je rezultat še nekoliko nižji pri učencih tretjega razreda 3. kroga (26,5 %), kjer je že zaznana statistično pomembna razlika med 1. in 3. krogom tretješolcev. Delno je bilo interakcijo v tujem jeziku možno opaziti v 55,1 %, ko gre bolj ali manj za aktivnosti, ki se navezujejo na ponavljanje besed, pesmic, določenih fraz, interakcije pa ni bilo opaziti v kar 18,4 % spremljanih urah tujega jezika v tretjem razredu, kar je sicer več kot pri tretješolcih 1. kroga, pa vseeno prej manj kot pri drugošolcih tako 1. kot 3. kroga – zato je zazanana statitistično pomemebna razlika. Učenci zelo redko sprašujejo učitelje za dodatna pojasnila (graf 31) – ta element smo v vseh štirih letih zaznali le v 16,96 % opazovanih urah, opazno pa je, da se s starostjo ta iniciativa učencev poveča. V zadnjem letu smo opazili, da je 20,4 % tretješolcev učiteljico spraševalo za dodatna pojasnila, v 44,9 % je bilo to povpraševanje delno zaznano, v 34,7 % pa ga ni bilo zaznati. Še vedno je opazno, da se otroci ne obrnejo na učitelja za dodatna pojasnila, četudi navodil ne razumejo. 30 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 32: Medpredmetnost Medpredmetnost (graf 32) je prav tako eden izmed glavnih elementov oz. pokazateljev sledenja učnemu načrtu. Tako anketni vprašalnik kot tudi samo opazovanje pouka v vseh štirih letih nakazuje na največji upad ravno pri medpredmetnosti. Trend upadanja je bilo mogoče zaznati že v šolah prvega kroga, kjer je bila medpredmetnost po zadnji – 4. spremljavi pouka opazna samo še v 59 %, ob spremljavi šol tretjega kroga pa je odsotnost medpredmetnosti še toliko bolj izrazita. Ob petem opazovanju pouka je bila zaznana samo v 43,6 % ur, ob šestem opazovanju pa le še v 18,4 % opazovanih ur. Ob zadnjem opazovanju je bilo moč opaziti popolno odsotnost medpredmetnosti, in sicer v kar 40,8 % opazovanih ur. Kot kažejo izsledki, je medpredmetnost področje, na katerem bo potrebno še več strokovne podpore in strokovne presoje o taki ali drugačni smiselnosti tudi s strani Zavoda RS za šolstvo. Učitelji v svojih anketnih odgovorih zadnjega leta z oceno 3,09 na štiristopenjski lestvici navajajo, da pri svojem poučevanju ne uporabljajo didaktičnih pristopov, ki bi vključevali poučevanje z vsebinami drugih predmetov, prav tako navajajo, da redkeje – z oceno 2,67 na štiristopenjski lestvici – izvajajo medpredmetne povezave na različnih ravneh, z oceno 2,62 ocenjujejo svoje timsko povezovanje z matično učiteljico. Nizka medpredmetnost korelira s 6. opazovanjem, ko smo v le 12,2 % ur opazili avtentične didaktične pripomočke in gradiva drugih predmetov iz 3. razreda. Učitelji se po navedbah iz ankete v 78,4 % počutijo usposobljene za vsebinska področja medpredmetnih povezav, vendar po njih ne posegajo. Glede na navedeno je pri medpredmetnosti opazna izrazita statistično značilna razlika med prvim in tretjim krogom. Naslednje področje našega opazovanja so bili didaktična gradiva in pripomočki (graf 33). Učitelji so na 61,2 % opazovanih urah četrtega leta opazovanja uporabljali didaktična gradiva, kot so risanke, slikanice, prstne lutke ipd., kar nakazuje trend upadanja, ki smo ga s 60 % zaznali že ob opazovanju pouka v tretjem letu. V 18,4 % je bilo zaznati delno uporabo teh rekvizitov (bodisi jih je le za kratek čas uporabljal učitelj, bodisi so bili uporabljani jezikovno neosmišljeno). V kar petini primerov (20,4 %) didaktičnih pripomočkov sploh ni bilo mogoče opaziti. Od opaženih didaktičnih pripomočkov so prevladovale slikovne kartice, ki so jih učitelji izdelali sami ali pa so bili del učbeniških kompletov učnih gradiv, ki so jih uporabljali kot podporno gradivo (Lili in Bine, Chatterbox …). Žal smo opazili skromno uporabo »realij« (avtentičnih predmetov) – vse prevečkrat učitelji nekritično posegajo po uporabi slik, ki jih običajno tudi frontalno predstavijo s powerpoint predstavitvijo, projekcijo na interaktivni tabli itd. 31 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Kot smo že navedli, upad medpredmetnosti izkazuje tudi nizko število primerov, ko učitelji tujega jezika uporabljajo avtentične didaktične pripomočke in gradiva drugih predmetov iz 3. razreda (graf 34). Opaženi so bili le še v 12,2 % primerov, popolnoma odsotni pa v kar v 63,3 % primerov. Trend upadanja je v tretjem krogu očiten, zato tudi tukaj ugotavljamo statistično značilno razliko med prvim in tretjim krogom. Opazovalke pa smo bile pozorne tudi na uporabo delovnih zvezkov in učbenikov pri učencih (graf 35). Uporaba učbenikov je v neskladju z učnim načrtom, zato založbe ponujajo delovne učbenike in delovne zvezke (My Fairyland, Reach for the Stars, Magic Adventure, First Explorers, Lili in Bine). Žal pa mnogokrat neuporabo delovnih zvezkov zamenjajo nekritično izbrane fotokopije učnih listov, katerih kvaliteta pa je marsikdaj še bolj vprašljiva. Žal smo prav na opazovanjih ob listanju zvezkov učencev opazili veliko učnih listov, ki niso bili niti didaktično ustrezni, niti niso zasledovali učnih ciljev. Na spletu je na voljo veliko portalov, kjer učitelji tujih jezikov izmenjujejo gradiva, žal pa so velikokrat med njimi tudi neustrezna; npr. FB – angleščina v 1. triletju – učitelji, FB – angleščina v 1. razredu, Teachers pay teachers, iSLCOLLECTIVE … Na uporabo delovnih zvezkov in učbenikov smo postali pozorni ob 4. opazovanju v 3. razredu v šolah prvega kroga v šol. l. 2015/16. Takrat smo opazili 6,7 % primerov uporabe delovnih zvezkov in učbenikov, ob 5. opazovanju, tj. v 2. razredu v šolah tretjega kroga v šol. l. 2016/17, smo jih opazili v 16,3 % primerih, ob 6. opazovanju, tj. v 3. razredu v šolah tretjega kroga v šol. l. 2017/18 pa beležimo že kar 23,1 % primerov uporabe teh gradiv. Eden izmed pomembnih vidikov spremljave pouka je bilo tudi opazovanje metod in oblik dela (graf 36). Spodbudno je, da smo bili ob zadnjem letu opazovanja prisotni na veliko urah (68,8%), kjer so učenci delali v paru ali skupinsko, delno je bilo to prisotno v 22,9 % opazovanih ur, v 8,3 % ur pa teh oblik dela nismo zaznali. Če so bile omenjene oblike dela prisotne, so v povprečju trajale 15 minut, preostanek ure je bil frontalen. Spodbudna je ugotovitev, da so učenci takih oblik dela vedno bolj vajeni in da je vedno manj časovne praznine z reorganizacijo prostora, če je zaradi prehajanja iz ene v drugo obliko dela le-ta potrebna. Največja nevarnost takih oblik je, da učenci preidejo v materinščino, namesto da bi se celo povečala individualna uporaba tujega jezika v interakcijah s sošolci. Zato nas je na področju oblik dela zanimal tudi glas učencev 2. in 3. razreda tretjega kroga. 32 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 36: Metode in oblike dela 2: Metode in oblike dela V anketnem vprašalniku smo jih vprašali, kako jim je najbolj všeč, da učitelj pripravi uro tujega jezika (graf 37). Zaznana je dokajšnja stalnost pri odgovorih, in sicer, da jim je všeč delo v skupinah (72,3 %) in delo v dvojicah (59,1 %), prisoten pa je upad deleža (11,4 %) otrok, ki bi jim bilo všeč, da jim učitelj le razlaga, oni pa ga poslušajo ter upad deleža otrok (16,1 % ), ki bi jim bilo všeč, da vsak dela sam. V grafu 38 prikazujemo, koliko nefrontalnega dela smo pri opazovanih urah dejansko opazili: oblike dela: samostojno, v paru, skupinsko. Ugotavljamo, da je delež nefrontalnega pouka manjši, kot je bil ob opazovanju 3. razreda šol 1. kroga. Je pa očitno, da učitelji več frontalnega pouka uporabljajo pri mlajših učencih (tj. učencih 2. razreda obeh krogov), v 3. razredu, ko je pri učencih že več jezikovnega znanja in samostojnosti, pa uvedejo tudi druge oblike dela. Graf 37: Oblike dela, ki so učencem všeč Graf 38: Oblike dela: samostojno, v paru, skupinsko 2: Metode in oblike dela 33 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Na opazovanjih pouka je bila didaktična igra dokajšnja stalnica (graf 39). Tudi v zadnjem letu opazovanja smo jo opazili v kar 55,1 % opazovanih ur, v 24, 5 % ur je bila delno prisotna, še vedno pa beležimo kar petino opazovanih ur (20, 4 %), ko didaktične igre kot glavnega generatorja motivacije pri mlajših učencih žal ni bilo zaznati. Najpogostejše igre so bile Bingo, Kim‘s game, Snakes and Ladders, razne karte … Bolj zaskrbi podatek, da smo bili na opazovanjih pouka priča vsakoletnemu zmanjševanju pouka, ki bi bil naravnan na celostno globalno učenje jezika (osmišljenost, življenjskost, situacijska naravnanost) (graf 40), saj je s prvotnih 61,7 %, ob 2. letu opazovanja padel na 36,7 %, kar izkazuje statistično značilno razliko med 1. in 3. krogom v 3. razredu. V 44,9 % je bilo tako naravnanost delno opaziti, v kar 18,4 % pa je bila povsem odsotna. Graf 39: Didaktične igre Graf 40: Celostno učenje jezika Žal je opazna porast elementov pouka, ki temeljijo zgolj na reprodukciji (ponavljanje besed in besednih zvez v zboru brez individualne izpostavitve jeziku) (graf 41), ki v zadnjem letu že dosega 36,7 % opazovanih ur ter prav tako predstavlja statistično pomembno razliko med šolami 1. in 3. kroga v 3. razredu – v 3. razredu 1. kroga je bilo takih ur zgolj 19,7 %. Zgoraj opisanemu trendu upadanja kognitivno osmišljenih in zahtevnejših dejavnosti med poukom tujega jezika pa se pridružuje še opažen upad pristopov za spodbujanje višjih ravni mišljenja (graf 42). Učitelji navajajo, da se pri tej starosti tovrstne aktivnosti težko pripravi, ker učenci še nimajo zadostnega znanja jezika. Tudi na tem področju je med 1. in 3. krogom tretjega razreda evidentna statistično pomembna razlika, saj je z opaženih 47,1 % v drugem letu opazovanja teh dejavnosti skoraj pol manj – tj. 24,5 %. Graf 41: Pristopi, ki temeljijo samo na reprodukciji Graf 42: Pristopi, ki spodbujajo višje ravni mišljenja 34 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 43: Medkulturnost Medkulturnost (graf 43) je bila eden slabše zastopanih elementov pri opazovanjih pouka že v šolah prvega kroga z dodatno opaznim trendom upadanja. Opazovali smo jo s štirih različnih vidikov. Najbolje zastopano je bilo izvajanje dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih veščin, kar smo zaznali v največ primerih – v 22,2 %, vendar je šlo glede na primerjavo s 3. razredom prvega kroga še vedno za velik upad, zato ugotavljamo statistično značilno razliko med 1. in 3. krogom. V enakem deležu, tj. 6,7 %, pa smo opazili spodbujanje učencev pri spoznavanju kulturne in jezikovne enakosti oziroma različnosti, podajanje iniciative na to temo s strani učencev in smiselno vključevanje medkulturne iniciative učencev v pouk. Glede na to, da je medkulturnost eden izmed splošnih ciljev učnega načrta za tuji jezik v 2. in 3. razredu (tj. razvijanje celostne zmožnosti za medkulturno in medjezikovno sporazumevanje), bo na tem področju zagotovo potrebnega še več uzaveščanja učiteljev in iskanja načinov, kako vpletati elemente medkulturnosti v pouk. Glede na to, da je večinski del ur tujega jezika v 1. VIO voden frontalno, je od prevladujočih dejavnosti učencev (graf 44) na prvem mestu poslušanje učiteljice, zvočnega posnetka, glasbe oz. filmčka (93,9 %). Nadalje so zelo pogosti petje in gibalno-telesno izražanje (75,5 %), ki pa ga kljub temu, da je to eden najučinkovitejših načinov poučevanja tujega jezika pri tej starosti, nismo videli kar v četrtini opazovanih ur. Pogosto je prisotno igranje različnih namiznih, gibalnih ipd. iger (61,2 %) in uporaba spoznavnih postopkov med izvajanjem dejavnosti (44,9 %). Dejavnost risanja in barvanja, ki je še vedno prisotna v dobri tretjini (36,7 %) opazovanih ur, pomeni tudi uporabo delovnih listov oz. celo delovnih zvezkov. Izvajanje tekmovalnih aktivnosti (26,6 %) je dokaj pogosto, saj so učitelji mnenja, da pri učencih zvišujejo motivacijo in pozornost. Najredkeje opažena aktivnost na obeh primerjanih spremljavah je bila izdelovanje predmetov iz različnih materialov (2 %), kar je prav, saj so tovrstne aktivnosti pogosto same sebi namen in imajo zelo malo povezav z jezikovnimi cilji. Graf 44: Prevladujoče dejavnosti učencev 35 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 3.2 Drugi cilj: vrednotenje doseganja standardov znanja in spremljanje napredka učenčevih tujejezikovnih zmožnosti v 2. in 3. razredu Drugi cilj spremljave smo operacionalizirali z: ● ocenami učiteljev glede pomembnosti uresničevanja splošnih ciljev in doseganja standardov znanja (ocenjevanje znanja učencev); ● odgovori učencev, kako dobro ocenjujejo sebe pri tujem jeziku, kako dobro bi radi razumeli tuji jezik; ● inštrumentarijem za ugotavljanje doseganja standardov znanja. To smo vključili v vprašalnik za učitelje in vprašalnik za učence ter v inštrumentarij za ugotavljanje doseženega znanja na področju slušnega razumevanja. Graf 45: Pomembnost splošnih ciljev učnega načrta po mnenju učiteljev Zanimalo nas je, kako pomembni so po mnenju učiteljev splošni cilji učnega načrta za tuji jezik v 2. in 3. razredu (graf 45). Učitelji po tristopenjski lestvici (1 = nepomembno, 2 = srednje pomembno, 3 = zelo pomembno) navajajo, da se jim zdijo vsi štirje splošni cilji zelo pomembni. Učitelji izkazujejo relativno enaka stališča do tega vprašanja v vseh štirih letih spremljave. Tudi učitelji zadnjega leta spremljave najvišje uvrščajo senzibilizacijo za jezike (2,93) in poudarjen razvoj motivacije za usvajanje tujih jezikov (2,93), nakar se jim razvijanje učenčevih sprejemniških, tvorbnih in interaktivnih spretnosti/zmožnosti zdi bistveno manj pomembno kot učiteljem tretješolcev prvega kroga (2,86), zato prihaja do statistično značilne razlike med 2. in 4. letom spremljave. Vidik oblikovanja posameznikove raznojezičnosti in (družbene večjezičnosti) ter dvig jezikovne zavesti v ožjem pomenu (npr. v družini, v razredu) ter v širšem pomenu (npr. dvojezično področje) ocenjujejo nekoliko višje kot v 2. in 3. letu, tj. 2,63. Vsi standardi s področja poslušanja in slušnega razumevanja (graf 46) iz učnega načrta so po mnenju učiteljev uresničljivi. Učitelji tujega jezika tretješolcev šol tretjega kroga cilje glede na stopnjo uresničljivosti razvrščajo od 2,67 do 2,98 na štiristopenjski lestvici. Do statistično značilne razlike med šolami prvega in tretjega kroga prihaja pri dveh ciljih: »razume izbrane podatke in nekatere podrobnosti v govorjenih besedilih z znano tematiko« ter »prepozna nekatere okoliščine sporazumevanja in jasno izražena čustva govorcev«. 36 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 46: URESNIČLJIVOST STANDARDOV ZNANJA UN: poslušanje in slušno razumevanje Tudi standardi s področja govornega sporočanja in sporazumevanja (graf 47) so po mnenju, ki so ga učitelji izrazili na tristopenjski lestvici (1 = neuresničljivi, 2 = delno uresničljivi, 3 = uresničljivi), realni v pričakovanjih. Razpon povprečja posameznih standardov pa se po prepričanjih učiteljev šol tretjega kroga giblje od 2,74 do 2,96. Graf 47: URESNIČLJIVOST STANDARDOV ZNANJA UN: govorno sporočanje in sporazumevanje 37 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 48: URESNIČLJIVOST STANDARDOV ZNANJA UN: branje in bralno razumevanje Branje in bralno razumevanje (graf 48) s svojimi standardi znanja postane pomembno šele v 3. razredu, zato so mu učitelji prav v 2. in 4. letu spremljave namenili višje ocene glede uresničljivosti v primerjavi z učitelji drugošolcev v 1. in 3. letu spremljave. Najvišje tangira ocena uresničljivosti standarda »razume posamezne preproste in znane besede, besedne zveze ob nebesedni podpori« z 2,94 in »prepozna zapis osnovnega pogosto rabljenega besedišča« z 2,89 – pri tej tudi zaznavamo statistično značilno razliko med učitelji 2. in 4. leta. Najnižjo stopnjo uresničljivosti standardov znanja s področja branja in bralnega razumevanja za 3. razred pa so učitelji namenili »razume kratka in ustrezno zahtevna besedila ob nebesedni podpori« in ga ocenili z 2,52. Graf 49: Načini preverjanja in ocenjevanja znanja 38 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Učitelje smo vprašali, na kakšen način najpogosteje pri pouku tujega jezika v 3. razredu preverjajo in ocenjujejo znanje učencev (graf 49). Svoje odgovore so podali na štiristopenjski lestvici (1 = nikoli, 2 = občasno, 3 = pogosto, 4 = vedno). Učitelji v največji meri upoštevajo posebne potrebe učencev (3,65). S 3,49 so ocenili, da napredek učencev redno spremljajo. Učitelji so s 3,44 izrazili, da si pri ocenjevanju govornega sporočanja in sporazumevanja pomagajo tako, da učenci opazujejo in poimenujejo, kar vidijo ali zaznajo z drugimi čutili, komentirajo, napovedujejo, dopolnjujejo, igrajo igro vlog, uporabijo opise postopkov, pri ocenjevanju poslušanja in slušnega razumevanja pa si pomagajo z učenčevimi prikazi, izdelki … Najmanj pogosto pri ocenjevanju upoštevajo načela formativnega spremljanja (2,84), razveseljiv pa je trend povečevanja, kar verjetno izkazuje vse večje poznavanje formativnega spremljanja v slovenskem šolskem prostoru. Graf 50: Učenčeva samoocena uspešnosti pri tujem jeziku V grafu 50 prikazujemo, da je polovica tretješolcev tretjega kroga (50,1 %) svoje znanje ocenila kot zelo dobro, 46,2 % jih meni, da so srednje dobri in le 3,7 %, da niso preveč dobri. V primerjavi z drugim razredom, ko so otroci imeli še opisne ocene in so se malenkost slabše ocenili tako v 1. kot 3. krogu, je ta podatek zanimiv, ker nakazuje, da številčne ocene niso negativno vplivale na samooceno uspešnosti pri tujem jeziku. Graf 51: Pričakovanja otrok glede znanja tujega jezika Pričakovanja otrok glede ravni znanja (razumevanja in govorjenja) (graf 51) so se med leti precej znižala in predvsem v primerjavi med 1. in 3. krogom v tretjem razredu predstavljajo statistično pomembno razliko. Graf 46: Želja otrok glede kvalitete znanja TJ Tretješolci tretjega kroga bi v 72,8 % želeli znati tuji jezik tako dobro, da bi brez težav razumeli angleške oz. nemške risanke, knjige, pesmi, filme in se brez težav pogovarjali v angleščini oz. nemščini. Kar 20,4 % otrokom pa bi zadoščalo, da bi znali le toliko, da ne bi imeli težav v šoli ali doma. Nespodbuden pa je delež otrok (6,8 %), ki jim je čisto vseeno, koliko bodo znali. Pri tem pa so pričakovanja učencev za Z inštrumentarijem za ugotavljanje doseganja standardov znanja, pripravljenim posebej za ta namen, smo v šolah doseganje ravni znanja pri tujem jeziku v tretjega kroga na vzorcu 31 šol preverjali znanje 532 učencev, 510 v angleščini in 22 v nemščini. prihodnje zelo visoka, kar kaže podatek, da je Test ka je r bil v an 74,9 % u g čele n ški cev in o dnem govošrki ilov,e drzij a i b prip i rad ra i t vlj ak e o n posebej za namen zadnjega testiranja otrok 3. razreda v 3. krogu v 2017 do /1 b 8 ro p r o az zgl um e e du li in tes go ta vo iz 2015/ rili angle 16, ško d /na e b mi šdo ko,s egli primerljivo težavnost tako glede tem, števila, tipa in razporejenosti nalo d g. a b Zv i b očn rez i po teža s v n r etek azumje e o li atr n o glke eš vo ke d /n il e s mko š zi ke zgodbo vrstnika iz Anglije oz. Nemčije skozi običajne teme, ki jih otroci obra ris vn an avaj ke, o kn do jige ko , p n e ca sm tretj i, fil e m g e a in razred se brea: z dru teža žin v a, živali, hobiji, opis sobe, cene v trgovini, igrače, maškare in kostumi, pogovarjali v angleščini/nemščini. Ta podatek predstavlja izziv za učitelje TJ po celotni 39 vertikali osnovne šole. Zaskrbljujoč pa je podatek, da je kar trikrat več učencem – 8,8 % - (tj. 52) vseeno, kako dobro bodo znali TJ. Med odgovori učencev šol prvega in drugega Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ prevozna sredstva, opis osebe, hrana, deli telesa, opis lokacije predmeta s predlogi, čustva, letni časi, ura, osnovni glagoli, liki, črke. Ob koncu so otroci še samoocenili uspešnost svojega reševanja. Test, ki je med prilogami, je imel 15 nalog: ● naloge 1–11: naloge poslušanja in slušnega razumevanja (z zvočnim posnetkom), ki ga otrok pokaže z izbiro ustrezne sličice, ● naloga 12: naloga za prepoznavanje fonološke uzaveščenosti (z zvočnim posnetkom), ki jo otrok pokaže z izbiro ustrezne sličice, ● naloga 13: naloga branja in bralnega razumevanja (brez zvočnega posnetka), ki ga pokaže s povezavo stavka z ustrezno sličico, ● naloga 14: naloga pisanja, ki jo otrok pokaže z zapisom treh besed v prednastavljena okenca z že zapisano eno črko (brez zvočnega posnetka): konj, krava, raca, ● naloga 15: slušno prepoznavanje črk in zapis besede (z zvočnim posnetkom, kar otrok pokaže z zapisom črk v like po slišanem navodilu). Slika 1: Naloge za preverjanje znanja ob koncu 3. razreda Skupne dosežke 532 tretješolcev na pisnem preizkusu znanja v šolskem letu 2017/18 smo primerjali s skupnimi dosežki 806 tretješolcev na pisnem preizkusu znanja v šolskem letu 2015/16. Statistična značilnost razlik glede na šolsko leto je preverjena s t-testom za neodvisne vzorce. Vrednotenje nalog je identično v obeh šolskih letih, čeprav se končni seštevek točk razhaja zaradi drugače zastavljene 5. naloge (povezovanje igrače s ceno v 3. razredu tretjega kroga). Primerjave so narejene za oba jezika skupaj in posebej za angleški in nemški jezik. Zaradi različnega števila točk je medsebojna primerjava narejena glede na število točk, izraženih v odstotkih. 40 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Od vseh 15 nalog je bila v zadnjem letu najbolje, s kar 94,5 % pravilnostjo, rešena 11. naloga – slušno razumevanje, najslabše, pravilno jo je rešilo le 13,3 % učencev, pa 4. naloga – slušno razumevanje. V nadaljevanju analiziramo naloge tretješolcev 1. in 3. kroga glede na standarde znanja, ki jih ugotavljamo s posameznimi tipi nalog glede na sklop. 1. sklop: naloge 1–11: naloge poslušanja in slušnega razumevanja (z zvočnim posnetkom), ki ga otrok pokaže z izbiro ustrezne sličice Otrok dokaže razumevanje slušnega posnetka s pravilno obkroženo črko pod sličico. Najbolje so učenci reševali 11. nalogo (besedišče: deli telesa) s kar 94,5 % stopnjo pravilnosti odgovora, najslabše pa 4. nalogo Zanimivo je, da so primerljivo nalogo tretješolci prvega kroga reševali precej slabše – s samo 70 % stopnjo pravilnosti odgovora. Slika 2: Primerljivi nalogi: 11. iz 2017/18 in 11. iz 2015/16 Stopnji pravilnosti reševanja je sledila 9. naloga (besedišče: opis osebe). Stopnja odgovora je bila 88,7 %, v 1. krogu pa je bila naloga s primerljivim besediščem uvrščena med najslabše reševane naloge z le 68,1 %. Slika 3: Primerljivi nalogi: 9. iz 2017/18 in 7. iz 2015/16 7. naloga je bila s 85,9 % tretja najuspešneje reševana v tipu nalog slušnega razumevanja. V prvem krogu nismo ponudili naloge s primerljivim besediščem (maškare, Halloween). Slika 4: 7. naloga iz 2017/18 Prav tako so uspešno reševali 1. nalogo (besedišče: družinski člani), ki so jo rešili s kar 83,3 % stopnjo pravilnosti odgovora. Primerljivo nalogo so v prvem krogu reševali tudi zelo uspešno – s kar 97,8 % stopnjo odgovora. Slika 5: Primerljivi nalogi: 1. iz 2017/18 in 1. iz 2015/16 41 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Dokaj pričakovano so učenci najslabše reševali 4. nalogo (besedišče: opis prostora) z le 13,3 % stopnjo pravilnosti. Naloga je od otrok zahtevala precej pozornosti in osredotočenosti tudi na podrobnosti – vključno z informacijo iz zanikanih povedi, ki so učence očitno tudi najbolj zmedle, saj so namesto »B« večinoma obkrožali sličico »A«. Zanimivo pa je, da se pri tej nalogi razlikuje stopnja odgovora med testiranjem v nemščini (22,7 %) in angleščini (12,9 %). » … Meine Spielsachen sind nicht in dem Karton, sie liegen auf dem Boden. Ich habe keinen Schreibtisch und keinen Stuhl in meinem Zimmer, denn ich mache alle Hausaufgaben in der Schule.« » … My toys are not in the box, they are on the floor. I haven't got a desk and a chair in my bedroom, because I do all my homework at school.« Primerljiva naloga je bila v prvem krogu 5. naloga, ki se je navezovala na opis učilnice in so jo tretješolci rešili s 84 % stopnjo pravilnosti – verjetno, ker v nalogo nismo vključili informacije iz zanikanih povedi. Slika 6: Primerljivi nalogi: 4. iz 2017/18 in 5. iz 2015/16 Prav tako so tretješolci tretjega kroga zelo slabo reševali 2. nalogo (besedišče: hišni ljubljenčki, domače živali) z le 16,4 % stopnjo odgovora. Pri tej nalogi so morali biti posebej pozorni na ključno informacijo v zadnji povedi. Zanimivo pa je, da se tudi pri tej nalogi razlikuje stopnja odgovora med testiranjem v nemščini (27,3 %) in angleščini (15,9 %). Primerljiva – 3. naloga za tretješolce prvega kroga s podobnim besediščem – je bila bolje reševana, ker ni vsebovala zanikane povedi. »Ich habe kein Pferd und keinen großen Papagei, denn unser Haus ist zu klein.« »I wish I would have a horse and a big parrot, but our house is too small.« Slika 7: Primerljivi nalogi: 2. iz 2017/18 in 3. iz 2015/16 Razpon stopnje pravilnosti odgovora ostalih nalog je bil med 60 in 80 %. V nadaljevanju bomo posebej izpostavili 5. nalogo (graf 52), ki je bila kot tip naloge preizkušena prvič. Ugotavljali smo poznavanje besedišča števil in igrač. Pričakovali smo, da bodo učenci najuspešnejši pri prepoznavanju cene dinozavra (zaradi sorodnosti izraza v obeh tujih jezikih in v slovenščini) – pravilno jo je rešilo 80,3 % otrok. Očitno je bil faktor pravilnosti v večji meri povezan z velikostjo števila (v tem primeru cene), saj so v kar 85 % pravilno povezali malo žogo s ceno 2 €. Graf s sliko 52: Dosežki učencev po posameznih nalogah: uspešnost reševanja posameznih primerov pri 5. nalogi 42 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 53: Dosežki učencev po posameznih nalogah: analiza nalog poslušanja in slušnega razumevanja (naloge 1–11) 2. sklop: naloga 12: naloga za prepoznavanje fonološke uzaveščenosti (z zvočnim posnetkom), ki jo otrok pokaže z izbiro ustrezne sličice V nadaljevanju analiziramo 12. nalogo, ki je ugotavljala stopnjo fonološke uzaveščenosti – prepoznavanje rim (grafi 54– 56). Uspešnost reševanja 12. naloge se je kazala različno glede na jezikovno različico. Stopnja pravilnosti pri nemški različici je bila precej slabša (64,75 %) kot pri angleški (88,73 %), vendar glede na velikost nemškega vzorca (22 testov) ne moremo delati prevelikih zaključkov. V nadaljevanju sta podani analizi za angleško in nemško jezikovno varianto, ker je šlo za različno besedišče. Slika 8: Naloge za preverjanje znanja: 12. naloga (angleška in nemška verzija) 43 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 54: Dosežki učencev po posameznih nalogah: Graf 55: Dosežki učencev po posameznih nalogah: analiza uspešnosti 12. naloge – prepoznavanje analiza uspešnosti 12. naloge – prepoznavanje besed, ki se rimajo (angleška verzija) besed, ki se rimajo (nemška verzija) Graf 56: Dosežki učencev po posameznih nalogah: Največ težav je pri angleški različici (graf 54) povzročala rima analiza uspešnosti 12. naloge – prepoznavanje na besedo »bat«, saj so jo učenci rešili 83,9 %, najbolj besed, ki se rimajo uspešni pa so bili pri besedi »fox« (93,9 %). Pri nemški različici (graf 55) sta največ težav povzročali besedi »Bein« in »Puppe«, kjer so učenci dosegli 54,5 % stopnjo pravilnosti reševanja. Najbolj uspešni so bili pri besedi »Hund«, kjer so bili uspešni v 81,8 %. Pri primerjavi stopnje pravilnosti reševanja naloge za prepoznavanje fonološke uzaveščenosti učencev med 1. in 3. letom uvajanja ugotavljamo, da je uspešnost reševanja obeh let približno enaka. Nekoliko slabšemu rezultatu reševanja pri nemščini zaradi manjšega števila pisnih preizkusov v tretjem krogu (22) ne bi pripisovali prevelike pomembnosti. 3. sklop: 13. naloga: naloga branja in bralnega razumev anja (brez zvočnega posnetka), ki ga pokaže s povezavo stavka z ustrezno sličico 44 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Pri 13. nalogi so otroci izkazali stopnjo bralnega razumevanja. Obe jezikovni različici sta izhajali iz istega besedišča. Slika 8: Naloga za preverjanje znanja bralnega Graf 57: Dosežki učencev po posameznih nalogah: analiza razumevanja: 13. naloga naloge branja in bralnega razumevanja (naloga 13.) Pravilnost reševanja bralnega razumevanja (grafa 57, Graf 58: Primerjava dosežkov tretješolcev 1. in 3. kroga 58) je bila pri angleški različici višja kot pri nemški: pri nalogi branja in bralnega razumevanja (naloga 13) 70,2 % pri nemščini (2015/16 v 1. krogu je bilo povprečje pri nemščini nižje – le 50,74 %) in 85,22 % pri angleščini (2015/16 v 1. krogu je bil rezultat pri angleščini 55,39 %). Učenci so pri angleški verziji v povprečju najbolje razumeli pomen sidrnih besed: »baby, happy«, »cat, sleeping«, »baby, sad«, »winter«, »three, clock«. Pri nemščini pa so bile očitno sidrne besede: »Winter«, »Katze, Stuhl«, »Katze, schläft«, Katze, Tisch«, »drei, Uhr«. Povprečje pravilno rešenih nalog bralnega razumevanja v 2017/18 je bilo 84,62 %, v 2015/16 pa 55,24 %. 4. sklop: 14. naloga: naloga, kjer otrok z zapisom treh besed v prednastavljena okenca z že zapisano eno črko (brez zvočnega posnetka): »konj«, »krava«, »raca«, pokaže znanje zapisovanja besed Preglednica 6: variacije zapisa besed pri 14. nalogi Pri 14. nalogi so morali učenci v nastavljene kvadratke vpisati besedo za konja, kravo in raco. Pri KONJU je kar 9,4 % učencev pustilo okenca prazna, 58,5 % je zapisalo pravilno (59,2 % –HORSE in 40,9 % – PFERD), 5,3 % HORSS, 4,7 % HOORS, 4,5 % HOURS, 1,8 % HO, 1,6 % HORRS, 1 % HORES. Pri KRAVI je kar 10,8 % otrok pod sličico pustilo prazna okenca, 29,7 % 45 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ je besedo zapisalo pravilno (27,8 % – COW, 72,7 % – KUH), 14,7 % CAV, 13,7 % CAW, 7,3 % CAV, 4,3 % COV, 2,2 % CAO, 1,6 % CAR, 1 % CAT. Pri RACI besede ni zapisalo kar 20,6 % otrok, pri 23,7 % je bil zapis pravilen (24,5 – DUCK in le 1 otrok oz. 4,5 % – ENTE), 16,5 % DACK, 3,7 % DOCKS, 3,3 % DAGG,3,1 % DAAG, 2,5 % DAKS, 1,8 % DAKK, 1,6 % DAGE, 1,4 % DAAK, 1,2 % DOGS. Graf 59: Primerjava dosežkov tretješolcev 1. in 3. kroga pri 14. nalogi Slika 9: Primerljivi nalogi: 14. iz 2017/18 in 14. iz 2015/16 Domnevno je bil delež otrok, ki so uspešneje reševali zapisovanje besed, v prvem krogu višji, ker so bili primeri 14. naloge predvsem pri nemščini fonetično bolj ujemajoči s slovenskimi besedami kot pri preizkusu znanja tretjem krogu, saj je npr. beseda AUTO dosegla delež 96,3 %, HAUS pa 77,8 % pravilnih odgovorov, beseda BAUM pa z letom 2017/18 primerljiv rezultat – tj. 29,6 %. 46 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 5. sklop: 15. naloga: slušno prepoznavanje črk in zapis besede (z zvočnim posnetkom, kar otrok pokaže z zapisom črk v like po slišanem navodilu) Slika 10: 15. naloga z različico v angleščini in v nemščini Graf 60: Primerjava dosežkov tretješolcev 1. (Well done!, Prima!) in 3. kroga pri 15. nalogi 15. naloga je bila ena izmed slabše rešenih nalog preizkusa znanja. Naloga je zajemala prepoznavanje besed za like in vpis manjkajočih črk: E, L, D, O, N, E v angleško in R, I, M, A v nemško verzijo testa. Verjetno se prav zato rezultata obeh jezikovnih različic razlikujeta za 17,3 % (angleško 14,5 %, nemško 31,8 %). Pri tej nalogi so tretješolci tretjega kroga dosegli 15,2 % pravilnost, kar je 10,4 % slabše od tretješolcev prvega kroga. Naloge ni rešilo kar 75 učencev, tj. 14,7 % učencev. Glede na to, da je bila rešitev v angleščini sestavljena iz več črk, smo analizirali tudi vsako posamezno besedo v rešitvi. Besedo »WELL« je pravilno zapisalo 117 učencev oz. 22,9 %, besedo »DONE« 92 učencev oz. 18 %, kot rečeno pa pravilno obe besedi skupaj le 74 učencev oz. 14,5 %. Graf 61: Primerjava dosežkov med posameznimi nalogami v obeh jezikovnih različicah 47 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Kot rečeno, je nemško različico pisalo le 22 učencev, to je 4,1 % tretješolcev, angleško različico pa je pisalo 510 učencev, to je 95,9 %. Dosežki učencev med obema jezikovnima različicama (graf 61) so se med seboj razlikovali. V večini primerov so bili rezultati nižji pri nemščini. Ugotavljamo, da kar pri osmih nalogah (1., 2., 5., 6., 7., 9., 11. in 12.) prihaja do statistično značilnih razlik med obema jezikovnima različicama. Boljši rezultat dosegajo učenci pri nemški različici 2. naloge, ker gre za pravilno rešitev B) in ključno besedo AUTO, in 10. naloge. Zanimalo nas je, kako so učenci ocenili uspešnost svojega reševanja. Na voljo so imeli tri obraze: veselega, srednjega in nasmejanega. 55,9 % je uspešnost svojega reševanja ocenilo z veselim obrazom, 28,2 % s srednjim, 7,3 % z žalostnim, 8,6 % otrok pa ni odgovorilo. Zanimalo nas je tudi, kako so bili razporejeni skupni dosežki na preizkusu znanja V nadaljevanju je prikazan delež učencev, ki so na testu dosegli določeno število točk. Najvišje možno število točk na preizkusu je bilo 31 – to je za vsak posamezen primer 1 točka. Iz grafa razberemo, da je bilo najnižje doseženo število 5 točk, ki ga je doseglo 0,2 % učencev, t.j. le en učenec, vse možne točke je doseglo 0,8 % učencev, t.j. štirje učenci. Največji delež – t.j. 10 % učencev je doseglo 25 točk in naslednjih 10 % 26 točk. Povprečni dosežek na testu je 22,16 doseženih točk (oz. 22,27 točk pri angleški različici in 18,77 točk pri nemški različici). Graf 62: Delež učencev, ki so na testu dosegli določeno število točk Graf 63: Primerjava rezultatov obeh jezikovnih različic v vseh 4 letih spremljave glede na povprečno število točk v % Ugotavljamo (graf 63), da je bilo povprečno število točk v tretjem razredu višje od povprečnega števila točk v drugem razredu. Ta trend velja tako za angleško različico obeh krogov kot tudi nemško različico tretjega kroga. Ugotovljena je statistično pomembna razlika. Opazno je tudi, da so učenci tretjega kroga glede na točke boljši od učencev prvega kroga. To velja le za angleško različico, pri nemški je situacija obratna – torej je tretji krog slabši od prvega. Glede na manjše število otrok (27 + 27 + 74 + 22 v vseh 4 letih) na testiranju v nemščini težko posplošimo na nivo znanja v vseh razredih, kjer se učijo nemščino v 2. in 3. razredu. 48 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 3.3 Tretji cilj: spremljanje motivacije in odnosa učencev in učiteljev do učenja tujega jezika ter mnenja in opažanja staršev učencev 2. in 3. razreda Tretji cilj spremljave smo operacionalizirali z: ● ocenami učiteljev in učencev glede zadovoljstvo z učenjem tujega jezika in ostalim opažanjem motivacije pri otrocih, ● ocenami opazovalcev pouka o motivaciji učencev. To smo vključili v vprašalnik za učitelje in vprašalnik za učence ter opazovalne liste s spremljav. Odgovorov staršev v četrtem letu nismo pridobivali, saj smo že v načrtu uvajanja predvideli, da odgovorov staršev četrto leto ne bomo spremljali, če bomo ugotovili, da so si odgovori od 1. do 3. leta (šol. l. 2014/15, 2015/16, 2016/17) podobni in da med njimi ne prihaja do statistično pomembnih razlik. Graf 65: Motiviranost učencev za učenje tujega jezika Graf 64: Ocena učiteljev o motivaciji za učenje tujega jezika Učitelji ocenjujejo, da so učenci zelo motivirani (graf 64) za delo v 44,6 %, 50,5 % jih je mnenja, da so motivirani, 5 % pa jih meni, da niso učenci niti motivirani niti nemotivirani. Zanimivo je, da tudi četrto leto nihče od učiteljev ni izbral možnosti, da se učenci neradi učijo tujega jezika, kar je bila tudi ena izmed ponujenih možnosti med odgovori. Motivacija otrok za učenje tujega jezika upada (graf 65). Učenci 3. razreda tretjega kroga so motivacijo izrazili v le 69,7 %, kar je za 1,8 % manj od njihovih vrstnikov 1. kroga, srednje rado se jih uči 25,6 %, kar 4,8 % učencev pa je označilo, da se tujega jezika ne učijo radi, kar je za kar 4,4, % več kot pred dvema letoma v 3. razredu šol prvega kroga. Navedeni deleži kažejo na statistično pomembno razliko med 1. in 3. krogom glede motivacije učencev. Motivacijo učencev smo želeli primerjati z njihovim mnenjem glede zahtevnosti učenja tujega jezika in koliko jim je pouk tujega jezika sploh všeč. Zadovoljstvo z izvedbo pouka tujega jezika (graf 66) je visoko – kar 91,6 % učencev je z delom svojih učiteljev – torej poukom tujega jezika – zadovoljnih, vendar glede na delež zadovoljnih tretješolcev iz prvega kroga (95,8 %) beležimo glede zadovoljstva tretješolcev prvega in tretjega kroga statistično pomembno razliko. Tretješolci so ocenjevali tudi zahtevnost pouka tujega jezika (graf 67). 32,4 % jih meni, da je pouk lahek, kar je celo 3,5 % več kot tretješolci v prvem krogu. V primerjavi s prvim krogom pa se je za 3,3 % povečal tudi delež tistih, ki menijo, da je pouk TJ težek. Razveseljiva pa je primerjava med tretješolci in drugošolci tretjega kroga glede zahtevnosti pouka tujega jezika, saj ga tretješolci ocenjujejo za kar 5,8 % lažjega, prav tako pa je 1,4 % učencev manj, ki bi ga ocenjevalo za težkega. V primerjavi med otroki 2. in 3. razreda tako na tem področju zaznavamo statistično pomembno razliko. 49 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 66: Zadovoljstvo z učiteljevo izvedbo pouka Graf 67: Mnenje o zahtevnosti pouka tujega jezika Motivacijo otrok pa smo želeli analizirati še podrobneje (graf 68) s t. i. »generatorji motivacije«, zato smo učencem tretjega kroga (v 2. in 3. razredu) v šol. l. 2016/17 in 2017/18 v anketni vprašalnik dodali deset trditev, do katerih so se morali opredeliti na 4-stopenjski lestvici, ki je bila oblikovana s: »se popolnoma strinjam« √√, »se strinjam« √, »se ne strinjam« X, »se sploh ne strinjam« XX. Zanimalo nas je, kaj je tisto, kar usmerja motivacijo otroka pri učenju tujega jezika: so otroku jasna učiteljeva pričakovanja, kako dobro razume učiteljevo razlago, ga zanima, kar mu pri pouku tujega jezika pove učitelj, ali učitelj poskrbi, da je ura zanimiva, kako se učitelj odzove na otrokova vprašanja, kako ocenjuje učiteljevo znanje tujega jezika, mu učitelj dovoli pokazati, kaj se je naučil, ali učitelj pripravi zanimive stvari, ki otroku pomagajo pri učenju, ali mu učitelj pove, kako naj popravi svoje napake in ali ga učitelj posluša, ko mu želi kaj povedati. Tako pri drugošolcih kot tretješolcih je najvišje ocenjeno učiteljevo dobro znanje tujega jezika, ki ga ocenjujejo s 3,89 na 4-stopenjski lestvici. Prav tako otroci zelo cenijo učiteljevo pripravo na ure tujega jezika, saj so jo ocenili zelo visoko tako tretješolci (3,76) kot tudi drugošolci (3,75). Prav tako identično odgovarjajo na podobno/kontrolno vprašanje, če učitelj poskrbi, da počnejo zanimive stvari, kjer je stopnja odgovora prav tako 3,7 v 3. razredu in 3,76 v 2. razredu. Zanimalo nas je, ali se otroci počutijo slišane, ali jih učitelj posluša, ko mu želijo kaj sporočiti. Drugošolci se s 3,77 počutijo bistveno bolj slišane od tretješolcev, ki so slišanost ocenili z le 3,6, zato med obema razredoma prihaja do statistično pomembne razlike. Želeli smo izvedeti, kako učitelj usmerja otroke, da popravi svoje napake – tukaj so ocene drugošolcev in tretješolcev skoraj identične (3,6 in 3,58). Prav tako je s stopnjo 3,58 v obeh razredih učencem jasno, kaj učitelj pričakuje od njih. Upad zanimanja pa se spet nakazuje v odzivu na stališče, če otroka zanima, kaj pri tujem jeziku pove učitelj. Od ocene 3,65 v 2. razredu, ta pade na 3,55 v 3. razredu, v čemer se kaže že tudi statistično pomembna razlika med drugošolci in tretješolci. Še večji razkorak pa je kaže pri oceni otrok, če jim učitelj dovoli pokazati, kaj so se naučili. Če so v 2. razredu to ocenjevali še s 3,65, se tretješolci počutijo slišane samo še s 3,48, kar kaže na veliko statistično pomembno razliko in mogoče celo nakazuje na vzročno posledični odnos pri prejšnjem stališču – tj. otrok, ki, se ne počuti slišanega in mu ni dovoljeno pokazati, kaj se je naučil, tudi ne kaže zanimanja za tisto, kar pri pouku pove učitelj. Še dodatno podkrepi to tezo tudi izjava, ki se prav tako kaže v statistično pomembni razliki med drugim in tretjim razredom – tj. da ima učitelj vedno odgovore na njegova vprašanja – drugošolci jo ocenjujejo s 3,6, tretješolci pa s 3,43. Glede na to, da verjetno ni vzrok v neznanju učitelja, da bi zmogel odgovoriti na otrokova vprašanja, še posebej, ker otroci obeh razredov to znanje tudi zelo visoko cenijo, gre verjetno spet za isti razlog – biti slišan, viden in upoštevan. Edini rezultat, ki se je v tretjem razredu v primerjavi z drugim dvignil, je razumevanje učiteljeve razlage v tujem jeziku. Obakrat je bila ta trditev sicer ocenjena 50 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ najnižje, vendar se je z drugega (3,15) v tretji razred (3,2) rahlo dvignila, kar sovpada tudi z oceno uspešnosti pri tujem jeziku (»sem zelo dober« 50,1 % v 3. razredu in 46,3 % v 2. razredu). Relativno velik delež tistih, ki so izbrali tak odgovor, lahko pomeni, da učitelji večinoma govorijo v tujem jeziku brez uporabe podpornih strategij za lažje razumevanje govora v tujem jeziku (prilagojen enostavnejši jezik, neverbalna komunikacija in slikovna podpora), kar lahko pri učencih povzroča tudi stisko in nelagodje. Graf 68: Generatorji motivacije učencev Graf 69: Zadovoljstvo s številom ur pouka TJ Običajno je stopnja motivacije v korelaciji s številom ur nekega predmeta (graf 69), ki bi si ga želel učenec. Kar 7,5 % tretješolcev tretjega kroga sploh ne bi imelo ur tujega jezika, 12 % bi imelo manj ur, kot jih imajo sedaj (tj. 2 uri tedensko), 41,6 % učencev bi imelo toliko ur kot jih imajo sedaj, kar 38,9 % pa bi imelo več ur. Če primerjamo rezultate s tretješolci 1. kroga in rezultate z drugošolci tretjega kroga, v obeh primerih opazimo statistično pomembno razliko. Kljub temu v tretjem krogu ne smemo spregledati kar precejšnjega deleža tretješolcev (tj. 101 učenec oz. skoraj petina vprašanih), ki se jezika sploh ne bi učili oz. bi imeli manj ur tujega jezika. Zastavlja se vprašanje motivacije, o kateri smo govorili ob prejšnji analizi grafa, in interesa za učenje, kar smo preverjali z naslednjim vprašanjem: Kako dobro bi radi znali tuji jezik? 51 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 70: Interes za doseganje določene stopnje znanja pri Otrokom smo torej zastavili vprašanje, kako dobro tujem jeziku bi radi razumeli in govorili angleško oz. nemško? (graf 70). Pridobili smo zanimive podatke glede njihove notranje motivacije za učenje tujega jezika. Očitno se zunanja motivacija povečuje (strah pred težavami doma in v šoli – npr. slabe ocene) 20,4 % pri tretješolcih ter 16,3 % pri drugošolcih tretjega kroga, kar je doslej največ in kaže, da se otrokom v tretjem krogu premalo osmišlja pomembnost znanja tujega jezika za njihovo življenje. Zato tudi pri tem vprašanju beležimo statistično pomembno razliko med prvim in tretjim krogom tako pri primerjavi v drugem kot tudi v tretjem razredu. Kot smo že prikazali, so učenci visoko – kar s 3,76 na 4-stopenjski lestvici ocenili trud učitelja, ko jim pri urah tujega jezika vedno pripravi kaj zanimivega. Zanimalo nas je, kakšne metode in oblike so učencem najbolj všeč (graf 71). Pouk tujega jezika je drugošolcem tretjega kroga najbolj všeč takrat, ko se igrajo (77,6 %), ko delajo v skupini (71,2 %), ko se pogovarjajo (55,9 %), ko poslušajo (55,7 %) in ko pojejo ali ko plešejo (48 %). 3,2 % jih je odgovorilo (tj. 17 učencev), da jim ni všeč nič od tega. Glede navdušenja nad različnimi metodami dela pri tretješolcih tretjega kroga beležimo statistično pomembno razliko glede povečanja interesa na področju dela v skupini (7,4 %), plesa (10,6 %), poslušanja (10 %), pogovarjanja (9,8 %) in zmanjšanja interesa za igranje (7,2 %). Graf 71: Najljubše dejavnosti pri pouku tujega jezika Graf 72: Zadovoljstvo z izvajanjem pouka TJ Starši tako prvega kot tretjega kroga očitno ohranjajo tako svoje stališče glede motivacije otrok za tuji jezik kot tudi zadovoljstva z izvajanjem tujega jezika (graf 72), saj jih je v obeh krogih okrog 80 % zadovoljnih z izvajanjem pouka tujega jezika. Predvidevamo, da bi bil rezultat približno enak tudi pri tretješolcih tretjega kroga. Prav tako kar v 94,9 % podpirajo izbiro prvega tujega jezika na šoli; angleščine ali nemščine. V šolah prvega kroga je bil ta delež celo za 2 % višji. Na tem mestu je dober odstotek razlike na račun zadovoljstva z angleščino. Kar 36,9 % staršev otrok, ki se kot prvi tuji jezik učijo nemščino, se že v 2. razredu uči drugi tuji jezik (predvidevamo, da gre za angleščino). 52 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Graf 73: Časovna ustreznost za začetek učenja 2. TJ V nadaljevanju še enkrat umeščamo graf 73 (kljub temu, da so bili podatki pridobljeni z anketo le v 3. letu na vzorcu 601 starša drugošolcev 3. kroga, tj. šol. l. 2016/17), ki prikazuje stališče staršev do primernosti začetka učenja drugega tujega jezika (graf 73). Kar 45, 6 % jih je navedlo, da bi se ga lahko začeli učiti že v 4. razredu, 16,3 % jih meni, da je primernejši 7. razred, učenja drugega tujega jezika pa ne podpira le 15,3 % staršev. Otroci so s tujim jezikom, ki se ga učijo v šoli, obdani tudi v domačem okolju (graf 74), saj jih 39,2 % pogosto doma gleda risanke na televiziji ali računalniku v angleškem oz. nemškem jeziku, 49, 9 % pa jih to počne včasih, le 10,9 % otrok ne gleda risank v tujem jeziku. Rezultati so dokaj podobni rezultatom tretješolcev prvega kroga, je pa opazno, da se gledanje risank v tujem jeziku s starostjo povečuje. Graf 74: Pogostost gledanja risank v tujem Graf 75: Ustreznost motivacije jeziku doma Na spremljavah je bilo pri poteku pouka v 3. razredu tretjega kroga po mnenju svetovalk moč opaziti ustrezno motivacijo učencev v 78,5 %, delno ustrezno pa v 24,5 % pouka. Neustrezne motivacije nismo zaznali. Glede na primerjavo z ostalimi leti opažamo, da motivaciji učitelji posvečajo zadostno pozornost – ponavadi jo umestijo na začetek ure, čeprav bi bila zaradi kratkotrajne pozornosti otrok zelo dobrodošla tudi med samo uro – kot kratke aktivnosti za dvig pozornosti. Motivacija je bila na nekaterih urah bolj, na drugih manj osmišljena. 53 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 3.4 Četrti cilj: spremljanje posameznih specifičnih učencev in/ali skupine učencev s poudarkom glede na obremenjenost in učni napredek. Četrti cilj smo operacionalizirali z: - ocenami ravnateljev, - ocenami učiteljev in - ocenami opazovalcev o učnih težavah učencev s poudarkom na specifičnih učencih in/ali skupinah učencev. To smo vključili v vprašalnik za učitelje, vprašalnik za ravnatelje ter opazovalni list s spremljav pouka. Graf 76: Ocena usposobljenosti na področju poznavanja učnih težav in posebnih potreb učencev Učitelji se ne počutijo dovolj usposobljene na področjih poznavanja učnih težav in posebnih potreb učencev (graf 76). Prvo leto učiteljev nismo spraševali o tem, ker pa nam je tudi drugo leto odgovarjala ista skupina učiteljev, predvidevamo, da bi bili odgovori približno enaki. V nadaljevanju tako podajamo primerjavo med šolskimi leti 2015/16, 2016/17 in 2017/18 z vidika primerjave med tremi različnimi skupinami učiteljev. 33,7 % jih ocenjuje, da se počutijo dovolj usposobljene na področju poznavanja učnih težav in posebnih potreb učencev za vse skupine učencev. Kar 54,1 % se jih počuti neusposobljene, kar je zaskrbljujoč podatek. 12, 2 % pa jih navaja, za katere skupine učencev se počutijo dovolj usposobljene: 7 jih je navedlo učne težave in 3 disleksijo. V naslednjem vprašanju smo želeli izvedeti, na katerih področjih potrebujejo pomoč drugih strokovnjakov. 54,12 % (tj. 53 učiteljev) jih je navedlo, da tako pomoč potrebujejo. Od teh bi jih 12 potrebovalo pomoč za učence »vseh tipov motenj«, s katerimi se srečujejo, 9 jih je navedlo »vedenjske motnje«, 5 za učence z »učnimi težavami«, 5 za učence z »disleksijo«, 5 za učence z »avtizmom«, 3 za učence z diagnozo »ADHD«, 3 za težave slušnega spektra, 2 za »motnje pozornosti«, 1 za »selektivni mutizem«, 1 za »Aspergerjev sindrom«, 1 za »Williamov sindrom«. Odgovori so zelo podobni odgovorom predhodnih let, le da v zadnjem letu ne izpostavljajo potrebne pomoči za drugačne pristope dela z otroki Romov, dolgotrajno bolnimi otroki in otroki migrantov. V razgovorih z učitelji svetovalci večkrat zaznamo stisko zaradi neustrezne strokovne podpore (specialne in socialno pedagoške), ki je sami učitelji marsikdaj niti ne znajo poiskati, zato taki otroci ostajajo v veliko breme učiteljem, ki nimajo zadostnega znanja, otroci pa ostajajo brez možnosti za svoj optimalni razvoj. Žal učitelji večkrat prezrejo priložnosti, ko bi izhajajoč iz močnih otrokovih področij in ustreznih prilagoditev tako v fizičnem, socialnem, kurikularnem ali didaktičnem učnem okolju zasledovali izboljšave v svojih poučevalnih praksah. Prav s tega vidika smo učiteljem zastavili vprašanje, v katerem nas je zanimala vrsta in pogostost izvajanja prilagoditev, ki jih učitelji v svojih razredih že izvajajo. Prevladovale so prilagoditve kurikularnega okolja, ki jih je tudi največ. Učitelji so navajali: prilagoditve fizičnega učnega okolja – možno je bilo navesti prilagoditve glede urejenosti, čistosti prostora, sedežnega reda, svetlobe, akustike, barve sten in pohištva ter table (navedenih je bilo le 13 takih prilagoditev, vseh enakih): 13 x sedi spredaj. 54 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ prilagoditev didaktičnega učnega okolja – možno je bilo navesti prilagoditve, ki se navezujejo na učna pomagala oz. pripomočke, konkretni material, stenske plakate in ostale nazornejše ponazoritve (navedenih je 33 načinov takih prilagoditev): 10 x slikovna podpora, 5 x povečane črke, 3 x prilagojena barva papirja oz. podlage, 3 x fotokopiranje zapiskov, 2 x ponazoritve & modeli, 2 x uporaba materiala, 1 x delovni listi v elektronski obliki, 1 x FM sistem, 4 x prilagojena pisava, 1 x razred delovnega lista po nalogah, 1 x učenje z didaktičnimi pripomočki. prilagoditev kurikularnega učnega okolja – sem smo uvrstili prilagoditve pouka učencem, aktivnosti učencev med poukom, prilagojeno poučevalno prakso in strategije motiviranja učencev (navedenih okrog 1 primerov takih prilagoditev): 24 x dodatna razlaga, 21 x podaljšan čas pisanja ocenjevanja znanja, 19 x preverjanje razumevanja navodil, 8 x individualna pomoč, 7 x menjavanje aktivnosti, da otroci sedijo krajši čas, 5 x prilagojeno ocenjevanje (izven razreda), 5 x prilagoditve vsebin, 4 x prilagoditev tempa, 4 x multisenzorno poučevanje, 3 x dodatna vprašanja, 3 x lažje naloge, 3 x prilagojen način in zahtevnost ocenjevanja, 3 x dejavnosti gibanja, 3 x igralne dejavnosti, 3 x podpora in pomoč (pri zapisovanju, pri izgovorjavi, pri razumevanju), 3 x lažje jezikovne strukture, 2 x krajša navodila, 2 x lažja besedila, 2 x manj domačih nalog, 1 x napovedano ustno ocenjevanje, 1 x ponavljane besed, 1 x prilagojen način poučevanja in zahtevnosti, 1 x slovenski prevod, 1 x učenje učnih strategij, 1 x zapis namesto govora, 1 x vizualna sporočila. prilagoditev socialnega učnega okolja – sem smo uvrstili prilagoditve in oblike pomoči, ki izhajajo iz medvrstniških odnosov, odnosov med učenci in učitelji, učenci in strokovnimi službami, odnosi med učitelji in strokovnimi službami, razredno in šolsko kulturo ter klimo med učitelji in starši (navedenih je le 9 primerov takih prilagoditev): 3 x pomoč sošolcev iz oddelka, 1 x branje v skupinah, 1 x pomoč specialnega pedagoga, 1 x očesni stik, 1 x osebni stik, 1 x iskanje in poudarjanje močnih področij, 1 x delo v skupinah. V anketi za ravnatelje smo poskušali izvedeti, kolikšen delež na njihovih šolah predstavljajo tretješolci z odločbo ali izvirnim delovnim projektom pomoči. Rezultati so pokazali, da je v 21,1 % tretjih razredov po 1 učenec z odločbo o usmeritvi, v 14,5 % po 2 učenca, v 13,2 % po 3 učenci, v 6,6 % po 4 učenci, v 3,9 % po 5 učencev, v 1,3 % (tj. navedba enega ravnatelja) po 6 učencev ali po 7 ali po 8 ali po 11 ali po 12 učencev z odločbo na razred. Kar dva ravnatelja pa sta navedla, da ima v njihovem 3. razredu kar 19 učencev odločbo o usmeritvi. Ob opazovanju pouka smo svetovalke definitivno zaznale velike stiske učiteljev, ki so v številčnih razredih poskušali z didaktično pestrimi pristopi ter različnimi oblikami in metodami dela narediti pouk zanimiv, dinamičen in učinkovit. Žal je to v mnogih razredih dejansko nemogoče, še posebej, če so v razredu otroci s težjimi oblikami motenj avtističnega spektra. Med vprašanimi učitelji je srečevanje z različnimi oblikami motenj avtističnega spektra soočenih kar 11 od 101 vprašanega učitelja, kar predstavlja 10,9 % učiteljev. Največ vprašanih učiteljev tretjega kroga v šol. l. 2017/18 pa navaja, da se pri poučevanju tujega jezika soočajo z motnjami koncentracije in pozornosti (28,7 %), disleksijo (23,8 %), čustveno vedenjskimi motnjami (10,9 %), učnimi težavami (6,9 %), hujšimi težavami s sluhom (omenjajo tudi polžaste vsadke) pri svojih učencih (5,9 %). Graf 77: Ustreznost diferenciacije Pouk tujega jezika v 3. razredu smo opazovali tudi z vidika prisotnosti diferenciacije. Zanimalo nas je, v kolikšni meri učitelji pri pouku upoštevajo sposobnosti, interese in predznanje svojih učencev. V več kot pol primerih – tj. 53,1 % primerih – diferenciacije ni bilo mogoče opaziti, delno so jo učitelji izvajali v 30,6 % opazovanih ur, v 16,3 % pa je bila izvajana v celoti. Če to primerjamo z diferenciacijo ob 4. opazovanju, tj. ob koncu šolskega leta 2015/16, ko smo opazovali tretješolce prvega kroga, ugotovimo, da smo takrat diferenciacijo opazili v približno enakem deležu, v veliko večjem deležu (približno 22,3 % več) pa je bila prisotna delna diferenciacija. Rezultati kažejo, da je diferenciacija redka in da zanjo ostaja veliko prezrtih priložnosti. 55 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Glede pogostosti izvajanja diferenciacije in individualizacije smo s pomočjo štiristopenjske lestvice: 1 – nikoli, 2 – občasno, 3 – pogosto, 4 – vedno v anketnem vprašalniku povprašali tudi 101 učitelja. Vprašani menijo, da v najmanjši meri diferencirajo »fizično okolje« (npr. sprememba/prostora izvajanja pouka) (2,13) in »učne vsebine« (2,43). Učitelji navajajo, da v največji meri diferencirajo »učni tempo« (3,15) in »količino pomoči« (3,29). Učitelji 3. razreda prvega kroga prednjačijo pred učitelji tretjega kroga v diferenciaciji »učnih dejavnosti« (razlika – 0,19) in »učnih vsebin« (razlika – 0,12), »učnih strategij« in pri »preverjanju in ocenjevanju znanja« (razlika – 0,11) ter »učnih oblikah« (razlika – 0,9). Učitelji tretjega kroga pa v primerjavi z učitelji prvega kroga bolje diferencirajo »učne materiale« (razlika + 0,19), »rezultate učenja, učne izdelke, predstavitve …« (razlika + 0,14) in »domače naloge« (razlika + 0,10). Prav tako so učitelji zadnjega leta spremljave (tj. učitelji tretješolcev) v anketnih vprašalnikih navedli višjo stopnjo diferenciacije v primerjavi z učitelji drugošolcev tretjega kroga, ki so sodelovali v anketiranju. Na področju »domačih nalog« je razlika tako velika (0,44), da zaznavamo statistično pomembno razliko med tretjim in četrtim letom anketiranja učiteljev. Graf 78: Ocena pogostosti individualizacije in diferenciacije dela glede na zmožnosti in druge posebnosti otrok 56 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 4. SKLEPI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV 4.1 Povzetek ugotovitev za vsak zastavljen cilj spremljave s predlogi izboljšav Prvi cilj: spremljati izvedbene vidike (urnik) ter izvedbene posebnosti (didaktični modeli) poučevanja in učenja tujega jezika v 2. in 3. razredu. KLJUČNE UGOTOVITVE OBSTOJEČEGA STANJA PREDLOGI IZBOLJŠAV V šolah prvega kroga v 2. in 3. razredu prevladuje profil učitelja RP Predvsem zahodni del Slovenije čuti izrazit deficit z opravljenim doizobraževanjem iz tujega jezika. V šolah tretjega ustreznih kadrov na področju zgodnjega učenja tujih kroga je izrazita porast učiteljev tujega jezika z doizobraževanjem s jezikov, ki je še toliko bolj izrazit zaradi starosti in področja zgodnjega poučevanja tujih jezikov. Če je bilo v prvem posledične fluktuacije tega kadra. Učitelji začetniki RP z krogu razmerje RP : TJ približno 9 : 1, je v tretjem krogu že 3 : 1. dodatnim doizobraževanjem iz TJ niso ustrezen kader za Pokritost z učitelji ustrezne izobrazbe se spreminja glede na regijo. razpise, ker ne morejo opravljati strokovnega izpita, učiteljem TJ zahodnega dela Slovenije pa je predaleč edini možni študijski program za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja angleščine oz. nemščine, ki ga izvaja le FF v MB. Šole tretjega kroga imajo z oblikovanjem urnikov nekoliko večje Smiselno bi bilo razmišljati o fleksibilnejših umestitvah v težave kot prvi krog, se pa to stanje med tretjim in četrtim letom urnik vsaj nekajkrat letno, saj bi s tem omogočili tudi (torej tretjega kroga) izboljšuje. Pri formiranju urnikov so dokaj drugačne oblike dela – npr. projektno delo v blok urah. pragmatični; prav vse ure tretješolcev tretjega kroga so umeščene v Zagotovo pa tudi boljša kadrovska pokritost omogoča več urnik dvakrat po 45 minut in večinoma v vse zaporedne ure. fleksibilnosti. Ravnatelji navajajo, da morajo upoštevati razpoložljivost učitelja, ki Verjetno bi bilo smiselno sodelovanje učiteljev TJ pri običajno ne uči samo na eni šoli. oblikovanju urnikov tudi z vidika njihovih strokovnih Z urniki so zadovoljni, le slaba desetina bi želela spremembe. argumentov. Šole smo z uvedbo tujih jezikov v 2. in 3. razredu spodbudili k Šolski projektni timi se večinoma oblikujejo na šolah, kjer oblikovanju šolskih projektnih timov, ki na večini šol ne delujejo. to povezovanje spodbuja ravnatelj. Učitelji tujega jezika se največ povezujejo z matičnimi učitelji: pri Z vidika pragmatičnosti tovrstnih povezovanj začenjajo načrtovanju dejavnosti, pripravi didaktičnih gradiv (zaradi ravnatelji vse bolj spodbujati vertikalno povezovanje med medpredmetnosti). Precej več je tudi vertikalnega povezovanja med učitelji tujega jezika zaradi ustreznega nadgrajevanja učitelji tujega jezika na šolah in povezovanja med učitelji, ki na znanja angleščine oz. nemščine tudi v višjih razredih. drugih šolah poučujejo tuje jezike v 1. VIO. Ta mreženja se Na tem področju nudi pomoč tudi ZRSŠ – tako z vidika vzpostavljajo na strokovnih regijskih srečanjih učiteljev TJ znotraj opolnomočenja ravnateljev, kot tudi nudenja strokovne, območnih enot in tudi preko spletnih portalov, v katerih se s svojimi predvsem didaktične, podpore učiteljem TJ v 2. in 3. VIO, idejami združujejo učitelji iz cele države. saj marsikdaj zaradi neupoštevanja predznanja in Ravnatelji navajajo, da bi želeli timsko delo na šolah spodbujati drugačnih didaktičnih pristopov prihaja do upada preko kolegialnih hospitacij, skupnega načrtovanja in vertikalnega motivacije za učenje TJ pri učencih 2. VIO. aktiva za tuji jezik. Ravnatelji se za spremljavo pouka TJ večinoma odločajo v obliki Pomembno je, da se strokovna kompetentnost ravnateljev individualnih hospitacij in na lastno pobudo. Izvajanje pouka na področju tujih jezikov sistematično izgrajuje na spremljajo tudi s pomočjo pregledovanja pedagoške dokumentacije. regijskih sklicih ravnateljev v okviru območnih enot. Nekoliko več kot v tretjem letu je bilo tudi spremljav pouka v obliki Ravnatelje je smiselno opolnomočiti tudi za uporabo kolegialnih hospitacij oz. s svetovalci ZRSŠ. orodij, ki so bila znotraj naloge USTJ razvita posebej za Ravnatelji so z opazovanimi urami zadovoljni, saj ugotavljajo, da gre namen ravnateljevega usmerjenega opazovanja pouka za zelo dinamičen pouk z raznolikimi oblikami in metodami dela, da tujega jezika v 1. VIO. so učenci za delo zelo motivirani, preseneča pa jih tudi dokaj visok nivo znanja otrok za to starost. Strokovna podkovanost ravnateljev na področju tujega jezika je glede na odgovore v anketnih vprašalnikih enako dobra v vseh štirih letih opazovanja. Učitelji glede na odgovore v anketnem vprašalniku redko spremljajo Verjetno je do izboljšanja slike formativnega spremljanja in dokumentirajo napredek otrok skladno z načeli formativnega napredka učenca med tretjim in četrtim letom prišlo tudi spremljanja, čeprav se tudi tukaj stanje izboljšuje. zaradi izvajanja seminarjev ZRSŠ s to tematiko. Kot poročajo učitelji, pa potrebujejo še več tovrstnih seminarjev prav s svojega področja. Mnogi učitelji se še vedno ne počutijo dovolj suverene na področju Nadaljevanje s strokovnimi usposabljanji s področja ocenjevanja TJ v tretjem razredu (načrtovanje, oblikovanje ocenjevanja znanja pri tujem jeziku v 1. VIO (opisno in kriterijev, opredelitev ocene), ker skladno z učnim načrtom ne številčno) skladno z učnim načrtom in elementi morejo pridobiti pisnih ocen. Še več težav so navajali učitelji za 2. formativnega spremljanja. 57 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ razred, ko so ocene morali opredeliti v opisni obliki. Verjetno je na tem področju še posebej veliko pozornost potrebno posvetiti nekaterim učiteljem TJ, ki nimajo izkušenj z opisnim ocenjevanjem. Učitelji v pouk tujega jezika v 1. VIO zelo redko vključujejo Problemske in kognitivno zahtevnejše aktivnosti mora elemente problemskih in kognitivno osmišljenih dejavnosti oz. ne učitelj skrbno načrtovati in jih v pouk tujega jezika znati uporabljajo pristopov za spodbujanje višjih ravni mišljenja. Zaradi smiselno umestiti ter povezati z ustreznimi jezikovnimi marsikdaj kognitivno premalo zahtevnih aktivnosti, kar smo opazili cilji. Poučevanje, ki temelji le na reprodukciji – npr. na skoraj tretjini opazovanih ur, se nekateri učenci začnejo ponavljanju besed in besednih zvez itd. bi vsaj v 3. dolgočasiti, s čimer je lahko kdaj povezan tudi upad motivacije. razredu že morale zamenjati osmišljene dejavnosti, ki bi Pri opazovanju metod in oblik dela smo žal opazili, da naraščajo bile situacijsko naravnane (npr. različne dramatizacije, pristopi, ki temeljijo zgolj na reprodukciji. igre nakupovanja, različnih poklicev, telefonski pogovori itd.). Na tem področju smo na ZRSŠ v okviru seminarjev o inovativnih didaktičnih pristopih pri TJ za učitelje pripravili kar nekaj izobraževanj. Prav tako učitelji ugotavljajo, da jim primanjkuje znanja s področja Za specifiko fonološkega opolnomočenja je ZRSŠ za glasovnega in fonološkega uzaveščanja ter predopismenjevalnih učitelje že pripravil vrsto izobraževanj. aktivnosti. Stanje se sicer izboljšuje, še vedno pa je opazen precejšen primanjkljaj. Učitelji se počutijo najbolj usposobljene za sodelovanje s starši – le- Pomembno je, da je sodelovanje s starši dobro podprto z to poteka v obliki roditeljskih sestankov, govorilnih ur, nastopov za različnimi aktivnostmi med celim šolskim letom in da se starše, spletnih strani, kjer učitelji objavljajo, kaj delajo pri pouku itd. učitelj tujega jezika zaveda tudi pomembnosti osebnega stika s starši. Uporaba video gradiv in drugih gradiv v podporo učenja TJ s spleta Učitelji pri pouku vse več uporabljajo IKT, vendar jih pri so sicer uporabljena dokaj pogosto, vendar so marsikdaj jezikovno tem pogosto vodi racionalizacija časa za pripravo neosmišljena. Če učitelji uporabljajo preveč tovrstnih gradiv (npr. na didaktičnih pripomočkov, žal pa tudi premalokrat interaktivni tabli namesto s konkretnimi didaktičnimi pripomočki) upoštevajo kriterij jezikovne osmišljenosti tovrstnih tvegajo pasivizacijo in upad motivacije. gradiv. Učitelji navajajo, da jih večinoma uporabljajo z namenom razumevanja učnih vsebin in ohranjanja motivacije za učenje. Mepredmetnost je element, ki mu učitelji posvečajo največ Glede na to, da je eden izmed pomembnih pokazateljev pozornosti na ravni vsebin, najmanj pa na ravni procesnih ciljev in uresničevanja učnega načrta za tuji jezik v 2. in 3. na konceptualni ravni. razredu, bo v nadaljnjih usposabljanjih temu elementu potrebno posvetiti še več usposabljanj ZRSŠ. Pouk tujega jezika učitelji najpogosteje izvajajo v matični učilnici, Poučevanje tujega jezika vsako uro na drugi lokaciji in ob redkeje drugje (npr. izven šole, v telovadnici ali na prostem), ker uporabi raznolikih didaktičnih pripomočkov, ki jih moraš navajajo, da za to ni organizacijskih možnosti (npr. izguba časa z vsako uro prinašati s seboj, je tudi fizično zelo naporno. izhodi iz šole, dodatni spremljevalec itd.). Tako predvsem v šolah Večina učiteljev si želi svoje učilnice in bolj umirjen tempo tretjega kroga ugotavljamo, da organizacija prostora ni ustrezna za svojega poučevanja. izvedene aktivnosti. Potrebno bi bilo, da vsaka šola prednostno prouči Narašča število učiteljev, ki imajo za pouk tujega jezika na razpolago možnosti, da učitelj tujega jezika na razredni stopnji dobi svojo učilnico, kar je še posebej razveseljivo, saj jim to omogoča svojo učilnico, saj to tudi vpliva na dvig kvalitete lažji dostop do didaktičnih pripomočkov, organizacijo učilnice, ki je poučevanja in zagotovo tudi na raven znanja. Če to ni primernejša za drugačne metode in oblike dela (kotički, organizacija izvedljivo, je pomembno, da je gostujoči učitelj tujega klopi za delo po skupinah). Ravno slednje je po besedah učiteljev jezika v matični učilnici ustrezno podprt – npr. s velikokrat ovira, ko vstopajo v matične učilnice, kjer so klopi predhodno reorganizacijo klopi ob pomoči matičnega postavljene za frontalni pouk, in jim reorganizacija vzame veliko učitelja, možnostjo organizacije kotičkov za tuji jezik, ki dragocenega časa. je na voljo učencem tudi izven ur pouka tujega jezika ipd. Povečuje se število tekmovanj s področja tujih jezikov, ki so Organizatorji tekmovanj iz tujih jezikov za 1. VIO so namenjene tudi že učencem 2. in 3. razreda. V tretjem razredu založbe, ki imajo v ozadju ekonomski interes, saj gre tekmujejo na že več kot polovici vprašanih šol. pogosto za obliko tekmovanj, ki so vezane na predhodno Prav tako učitelji dajejo precej poudarka tudi drugim dejavnostim, ki prebrane slikanice, ki jim sledi pisni preizkus znanja. spodbujajo medkulturnost in večjezikovno uzaveščenost: izvedbo Smiselno je, da učitelji TJ v 1. VIO do sodelovanj z učenci evropskega dneva tujih jezikov, sodelovanje z drugimi učenci in iz tujine pristopajo osmišljeno in kritično. Pomembno je, šolami iz tujine v tujem jeziku ipd. da tovrstna sodelovanja niso sama sebi namen in da se povežejo z jezikovnimi cilji. Interakcija je eden izmed ključnih elementov, saj predvsem v prvih Ohranjanje suverenega znanja tujega jezika je zagotovo letih učenja tujega jezika na njej sloni glavnina poučevanja. eno izmed zelo pomembnih področij profesionalnega Opazovali smo jo z vidika govorjenja učitelja v tujem jeziku, ki se zorenja vsakega učitelja tujih jezikov. Mlajši učenci v krepi, vsako leto je opaziti bolj strokovno korektno uporabo tujega anketi izražajo visoko občudovanje učitelja prav na tem področju. Le z odličnim znanjem tujega jezika lahko 58 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ jezika s strani učitelja, prav tako učitelji zaznavajo jezikovne napake učitelj v zadostni meri spodbuja interakcijo tudi med učencev, a se žal nanje ne odzivajo vedno na primeren način. učenci, jim je odličen jezikovni model, ki sploh zazna in se Medvrstniško interakcijo v tujem jeziku učitelji sicer spodbujajo, tudi primerno odzove na njihove jezikovne napake, pouk vendar je zaznana še vedno v premajhnem deležu – tj. v polovici vodi tudi na višjih taksonomskih ravneh itd. primerov. Marsikdaj učitelji tudi še v tretjem razredu dopuščajo, da se učenci v celoti odzivajo v slovenščini. Uporaba tujega jezika z namenom interakcije se pri učencih tako kaže le v četrtini opazovanih ur pouka. Bolj spodbudno pa je opažanje, da učitelji uporabljajo slovenščino le, ko je to smiselno in da se je povečal le delež osmišljene rabe materinščine. Vedno manj učiteljev prevaja navodila v slovenščino in uporabljajo druge pristope za pojasnjevanje povedanega v tujem jeziku. Medpredmetnost je element, ki je četrto leto dosegel največji upad v Medpredmetnosti je vse manj zaradi vedno manjšega primerjavi z vsemi prejšnjimi opazovanji pouka. povezovanja med matičnimi učitelji in učitelji tujega Čeprav učitelji v anketnem vprašalniku navajajo, da so kar v 80 % jezika. usposobljeni za medpredmetnost, se je to v praksi pokazalo v manj Glede na visoko samooceno učiteljev glede kot 20 % opazovanih ur. Trend upadanja medpredmetnosti pa je bilo usposobljenosti za medpredmetnost, se zastavlja moč zaznavati vse od prvega opazovanja. vprašanje, zakaj je v praksi prisotna v štirikrat nižjem deležu. Žal upada tudi uporaba pestrih didaktičnih pripomočkov, še posebej Učitelji bi se morali ne glede na ovire pri prenašanju avtentičnih didaktičnih pripomočkov in ostalih predmetov. Na didaktičnih pripomočkov zavedati, da je glede na spremljavah pouka smo redko opazili uporabo lutk, konkretnih razvojno stopnjo nujno, da otroci v 1. VIO spoznavajo predmetov, realij, zanimivih slikanic itd. Najpogosteje smo videli tudi s pomočjo vseh svojih čutil. Didaktično dobro uporabo ročnih slikovnih kart (t. i. flashcards), ki so bile marsikdaj podkovan učitelj kritično presoja uporabo didaktičnih celo vzete iz učbeniških kompletov. Vse prepogosto pa celo uporabo gradiv, večino materiala izdela sam in se trudi, da dodatno preprostih ročnih kart že nadomešča kar samo še projekcija slik na motivacijo spodbuja tudi s pomočjo didaktično zanimivih interaktivnih tablah. materialov in pripomočkov. Otroci so v anketnem vprašalniku izrazili visoko korelacijo z motivacijo in tem, da jim učitelj pripravi didaktično pester in didaktično spodbuden pouk tujega jezika. Pri spremljavah pouka smo opazovali tudi pogostost uporabe Uporaba učbenikov pri pouku TJ v 1. VIO ni v skladu z delovnih zvezkov, ki se je v dveh letih od prvega do drugega učnim načrtom, zato številne založbe izdajajo delovne opazovanja pouka v 3. razredu skoraj početverila in dosegla skoraj zvezke in razna gradiva za zgodnje učenje tujih jezikov četrtino. ter jih očitno dokaj uspešno tržijo v šolski prostor. Na tem mestu je ključna osveščenost ravnateljev in učiteljev, ki bi se morali zavedati, da je poučevanja TJ v 1. VIO po delovnih zvezkih povsem nesprejemljivo in da ne ponuja lažje poučevalne prakse temveč ravno obratno. Učitelji ne uporabljajo frontalne kot edine oblike dela. Vse več dela Učitelji morajo sistematično (od dvojic, trojic itd.) uvajati je v skupinah in v parih. Včasih otroci takih oblik niso še najbolj skupinsko delo in jasno opredeliti vlogo vsakega člana in vešči in hitro zapadejo v materinščino. demonstrirati, kaj je naloga skupine. Dobro je nastaviti Učitelji v primerjavi med drugim in tretjim razredom manj preprost kontrolni mehanizem, ki učenca opozarja, da pri frontalnega pouka uporabljajo v tretjem. Verjetno je razlog v že večji skupinskem delu v čim manjši meri zapade v samostojnosti in znanju jezika. Tretješolcem so najbolj všeč materinščino (npr. 3 žetončki za slovenske besede). skupinske oblike dela, sledi delo v dvojicah, frontalno delo, najmanj pa jim je všeč, ko dela vsak sam. Najpogostejše dejavnosti učencev so poslušanje učiteljice, zvočnega Če že so, naj bodo tekmovalne dejavnosti pri pouku tujega posnetka ali filmčka, prav tako zelo pogosto pojejo oz. se telesno jezika jezikovno osmišljene, temeljiti morajo na znanju in izražajo. Dokaj pogosto je tudi igranje različnih iger, npr. namiznih. ne na sreči, otrok ne sme tekmovati z drugimi, temveč sam Žal je opazen porast tekmovalnih dejavnosti, ki običajno ne s seboj. ustvarjajo pozitivne notranje motivacije, so pa otrokom zelo všeč, dokler ne izgubijo. Medkulturnost in jezikovna uzaveščenost sta redko prisotna Medkulturnost je potrebno vključevati po majhnih elementa že ves čas spremljave. korakih, ne samo nekajkrat letno, temveč k čim več uram, kar je še posebej pomembno, ker gre za enega izmed splošnih ciljev učnega načrta. Drugi cilj: vrednotiti doseganje standardov znanja in spremljati napredek učenčevih tujejezikovnih zmožnosti v 2. in 3. razredu. 59 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ KLJUČNE UGOTOVITVE OBSTOJEČEGA STANJA PREDLOGI IZBOLJŠAV Vsi štirje splošni cilji učnega načrta so po mnenju učiteljev Dobro utrjeni fonološki podobi jezika bi v tretjem razredu pomembni, prav tako so uresničljivi vsi standardi učnega načrta morali postopno slediti prvi začetki branja, ki bi se s področja vseh treh sporazumevalnih zmožnosti – slušnih, uresničevali najprej ob prepoznavanju rim in aliteracijah, govorno-sporazumevalnih in bralnih. sledilo bi jim prepoznavanje prvega/srednjega/zadnjega glasu, razčlenjevanje in združevanje po glasovih oz. besedah in menjavanje glasov oz. besed. Pisanje sledi branju in se začne uvajati šele od sredine tretjega razreda naprej. Do takrat je kakršnokoli branje in pisanje v neskladju z učnim načrtom in namenjeno samo sebi (zgolj kot preslikovanje in kot mašilo pouka). Preverjanje in ocenjevanje učitelji najpogosteje izvajajo ob Glede na specifiko formativnega spremljanja pri pouku tujega upoštevanju posebnih potreb učenca do možnosti, da učenci jezika, je učitelje potrebno še dodatno podpreti z prikažejo znanje s pomočjo poimenovanja, kar vidijo, usposabljanji s področja formativnega spremljanja. dopolnjevanja, igre vlog, pa vse do tega, da razumevanje prikažejo preko prikazov, izdelkov … Kot svoje najšibkejše področje učitelji izpostavljajo načela formativnega spremljanja. Polovica tretješolcev ima o svojem znanju zelo dobro mnenje, Izziv bi bil, kako ohraniti oz. izboljšati samooceno uspešnosti. kar je razveseljivo, saj številčne ocene očitno niso vplivale za Nekoliko tudi na račun tistih 4 %, ki menijo, da pri TJ niso slabšo samooceno uspešnosti pri tujem jeziku – ravno obratno: preveč dobri. ocena uspešnosti je celo višja kot v drugem razredu. Pričakovano znanje otrok je, da bi želeli tuji jezik znati tako Osmišljanje znanja tujega jezika je eden izmed ključnih ciljev dobro, da bodo brez težav razumeli in gledali nemške/angleške učenja tujega jezika. Učencem morajo biti dobro poznani risanke, knjige, pesmi, filme in se brez težav pogovarjali o nameni učenja in kriteriji uspešnosti, da učenje lažje steče. ciljnem jeziku. Delež otrok s to željo je v primerjavi z učenci prvega kroga precej nižji. Na drugi strani pa je narasel delež tistih otrok, ki jim je vseeno, kakšno bo njihovo znanje oz. želijo imeti tako znanje, da ne bodo imeli težav doma ali v šoli, kar za 3. razred izkazuje preveliko zunanjo motivacijo Ugotavljamo, da so dosežki učencev na preverjanju znanja Preverjanje znanja je poleg slušnega vsebovalo tudi bralno primerljivi oz. celo nekoliko boljši od dosežkov tretješolcev razumevanje, kjer so učenci v povprečju dosegli celo višji prvega kroga. Največ težav so učencem povzročale rezultat kot pri slušnem razumevanju. kompleksnejše naloge, kjer je bilo potrebno razumeti celo poved (še posebej zanikano) ne samo »loviti« sidrnih besed. Učenci angleške različice so bili uspešnejši od nemške. 60 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Tretji cilj: spremljati motivacijo in odnos učencev in učiteljev za učenje tujega jezika ter mnenja in opažanja staršev učencev 2. in 3. razreda. KLJUČNE UGOTOVITVE OBSTOJEČEGA STANJA PREDLOGI IZBOLJŠAV Za učenje jezika je ključna motivacija. S tega vidika smo Ohranjanje motivacije je ključno za uspešen proces učenja, vprašanju, če se radi učijo tuji jezik dodali še 10 podvprašanj in zato je pomembno, da učitelji stremijo k ustvarjanju pogojev, jih še podrobneje povprašali o vidiku motivacije. v katerih se bo zaznana motivacija otrok lahko tudi ohranjala. Ugotavljamo, da jih najbolj fascinira učiteljevo odlično znanje tujega jezika, priprava različnih zanimivih stvari, ki jim pomagajo pri učenju. Učenci so zadovoljni z izvedbo pouka TJ, tuji jezik se radi učijo, Za ohranjanje motivacije je zelo pomembno, da v procesu pouk TJ pa se jim včasih zdi težek, včasih lahek. poučevanja učitelj izhaja iz načel formativnega spremljanja, Večina učencev je odgovorila, da bi imeli isto število ur TJ kot še posebej na interesnih in močnih področij svojih učencev, jih ga imajo do sedaj, kar precej pa je tistih, ki bi imeli manj ur spodbuja, opazi trud in napredovanje vsakega otroka … tujega jezika ali pa sploh nič. Najljubše dejavnosti učencev pri pouku tujega jezika so igranje, Smiselno je iskanje primernih aktivnosti za čimbolj pester in delo v skupinah, pogovarjanje, poslušanje in petje. učencem sprejemljiv način dejavnosti, ki upošteva njihove razvojne stopnje. Četrti cilj: spremljati posamezne specifične učence in/ali skupine učencev s poudarkom na obremenjenosti in učnem napredku. KLJUČNE UGOTOVITVE OBSTOJEČEGA STANJA PREDLOGI IZBOLJŠAV Večina učiteljev ocenjuje svojo usposobljenost na področju Usposabljanje učiteljev za prepoznavanje in pomoč učencem z poznavanja učnih težav in posebnih potreb učencev kot zelo učnimi težavami ter delo z učenci s posebnimi potrebami bi nizko. Na področju težjih motenj potrebujejo pomoč moralo postati eno izmed obveznih znanj, ki jih bodo deležni usposobljenih strokovnjakov (svetovalne službe, specializiranih že v dodiplomskem študiju in izobraževanjih, ki jih za učitelje strokovnjakov). tujih jezikov pripravlja ZRSŠ. Na šolah je nujno timsko povezovanje s šolsko svetovalno službo, saj je v takih kolektivih teh težav manj. Individualizacija in diferenciacija ter pristopi za vključevanje Potrebna je priprava dodatnih strokovnih usposabljanj s otrok s posebnimi potrebami so redko zaznani elementi pri področja individualizacije in diferenciacije ter ozaveščanje pouku tujega jezika, kar je opazno na samih spremljavah pouka. učiteljev o pomembnosti upoštevanja vseh specifik, ki jih Prav tako so to zabeležili tudi učitelji v anketnih vprašalnikih. imajo v razredu. Individualizacija in diferenciacija ter pristopi za vključevanje Učitelje je z dodatnim usposabljanjem potrebno opolnomočiti otrok s posebnimi potrebami so redko opaženi elementi pri za izvajanje individualizacije in diferenciacije pri pouku ter pouku tujega jezika. prepoznavanje določenih primanjkljajev ter nudenje ustrezne pomoči otrokom s temi težavami. 61 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 5. POROČILO O PORABLJENIH FINANČNIH SREDSTVIH Preglednica 7: Poročilo o porabljenih finančnih sredstvih za obdobje šolskega leta (1. 9. 2017 do 31. 8. 2018) Konto Naziv konta Skupaj 2017/18 0 460000 Pisarniški material in storitve 13,50 461009 Izdatki za reprezentanco 0 461010 Hrana, storitve menz in restavracij 97,60 461012 Druge storitve 4,59 461013 Stroški fotokopiranja 461400 Dnevnice za službena potovanja v državi 2.391,19 461402 Stroški prevoza v državi 0 461801 Plačila avtorskih honorarjev 0 461802 Plačila po podjemnih pogodbah 640,99 461803 Stroški študentskega servisa 0 461900 Stroški konferenc, seminarjev in simpozijev 0 461401 Hotelske in restavracijske storitve v državi 2.011,82 4664003 Povečan obseg dela 0 464101 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 0 464102 Prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje 0 464103 Prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0 464104 Prispevek za zaposlovanje 0 464105 Prispevek za porodniško varstvo Skupaj 5.159,69 62 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 6. PRILOGE 6. 1 Metodološka analiza obdelanih instrumentov spremljave Prvi tuji jezik v 2. in 3. razredu – Analiza podatkov 2017/18 (3. razred, 3. krog šol) 1. VSEBINA 1. A. OPIS METODOLOGIJE 65 2. B. RAVNATELJI 66 B.1. ODGOVORI RAVNATELJEV V ŠOLSKEM LETU 2017/18 66 B.2. ODGOVORI RAVNATELJEV – PRIMERJAVA 2. IN 4. LETA UVAJANJA 72 B.3. ODGOVORI RAVNATELJEV – PRIMERJAVA 2. IN 3. RAZREDA 75 3. C. UČENCI 77 C.1. ODGOVORI UČENCEV V ŠOLSKEM LETU 2017/18 77 C.2. ODGOVORI UČENCEV – PRIMERJAVA 2. IN 4. LETA UVAJANJA 84 C.3. ODGOVORI UČENCEV – PRIMERJAVA 2. IN 3. RAZREDA 87 4. D. OPAZOVANJE POUKA 92 D.1. OPAZOVANJE POUKA V ŠOLSKEM LETU 2017/18 92 D.2. OPAZOVANJE POUKA – PRIMERJAVA 2. IN 4. LETA UVAJANJA 98 D.3. OPAZOVANJE POUKA – ENOTNA PRIMERJAVA 2. IN 4. LETA UVAJANJA 113 D.4. OPAZOVANJE POUKA – PRIMERJAVA 2. IN 3. RAZREDA 125 5. E. UČITELJI 136 E.1. ODGOVORI UČITELJEV V ŠOL. LETU 2017/18 136 E.2. ODGOVORI UČITELJEV – PRIMERJAVA 2. IN 4. LETA UVAJANJA 150 E.3. ODGOVORI UČITELJEV – PRIMERJAVA 2. IN 3. RAZREDA 155 6. F. TESTIRANJE UČENCEV 161 F.1. ŠOLSKO LETO 2017/18 161 F.2. MEDLETNE PRIMERJAVE 164 DODATEK 164 2. A. OPIS METODOLOGIJE Podatki so bili v šolskem letu 2017/18 zbrani v šolah, v katerih so v tem šolskem letu prvič izvajali pouk prvega tujega jezika kot obveznega predmeta v 3. razredu (3. krog uvajanja prvega tujega jezika). V zbiranje podatkov so bili v šolskem letu 2017/18 vključeni učitelji tujega jezika v 3. razredu, ravnatelji in učenci 3. razreda. Ciljne populacije so bile v zbiranje podatkov vključene na osnovi anketiranja (in testiranja) vzorcev teh populacij. Med šolami 3. kroga uvajanja prvega tujega jezika (297 šol) je bilo naključno izbranih 90 šol. Na vseh 90 izbranih šolah je bilo izvedeno anketiranje učiteljev (vsi učitelji prvega tujega jezika v 3. razredu) in ravnateljev šole. Na naslednjem koraku je bilo med temi 90 šolami naključno izbranih 31 šol, na katerih se je ob anketiranju učiteljev in ravnateljev izvedlo tudi anketiranje (in testiranje) učencev 3. razreda. Za namen opazovanja je bilo med 297 šolami iz 3. kroga šol izbranih 50 šol. Vzorec šol za namen opazovanja je bil izbran neodvisno od vzorca šol za namene anketiranja in testiranja. 63 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Vsi izbori šol v vzorec so potekali proporcionalno glede na statistično regijo. Ne glede na število oddelkov 3. razreda na šoli je bil testiran in anketiran le en oddelek učencev. Oddelek je bil izbran poljubno (na matični ali na podružnični šoli). V letu 2017/18 so bili oblikovani naslednji vzorci šol: Anketiranje Število šol v 3. Anketiranje in Statistična regija Opazovanje pouka ravnateljev in krogu uvajanja testiranje učencev učiteljev Gorenjska 21 3 2 6 Goriška 20 3 2 6 Jugovzhodna Slovenija 23 4 2 7 Koroška 8 1 1 2 Notranjsko-kraška 11 2 1 3 Obalno-kraška 16 3 2 5 Osrednjeslovenska 64 11 6 19 Podravska 45 8 5 14 Pomurska 35 6 4 11 Savinjska 35 6 4 11 Spodnjeposavska in Zasavska 19 3 2 6 skupaj 297 50 31 90 Opazovanje pouka je bilo izvedeno na 49 šolah od 50 šol v vzorcu, realizacija vzorca je 98,0-odstotna. Anketni vprašalnik za ravnatelje je izpolnilo 76 ravnateljev šol od 90 ravnateljev oz. šol v vzorcu, stopnja odgovora je 84,4 %. Anketne vprašalnike za učitelje sta izpolnila 102 učitelja iz 81 šol od 90 šol v vzorcu, stopnja odgovora je približno (izračunana iz števila sodelujočih šol) 90,0-odsotna. Anketne vprašalnike za učence je izpolnilo 531 učencev in teste znanja za učence 532 učencev iz 31 šol od 31 šol v vzorcu. Glede na število šol, na katerih je bilo izvedeno anketiranje in testiranje učencev, je stopnja realizacije vzorca 100,0-odstotna. Na podatkih so bile izvedene najpomembnejše deskriptivne in primerjalne analize. Izračunane so bile frekvence, povprečja, hi-kvadrat test in ustrezni t-testi; t-test za neodvisne vzorce, za namene primerjav statističnih značilnosti razlik med skupinami in t-test za en vzorec za namen preverjanja statistične značilnosti razlike do srednje vrednosti na lestvici. 3. B. RAVNATELJI 1. B.1. ODGOVORI RAVNATELJEV V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Anketo je konec šolskega leta 2017/18 izpolnilo 76 ravnateljev osnovnih šol, v katerih so v tem šolskem letu uvajali prvi tuji jezik v 3. razred. Navedite, katere tuje jezike so se v tem šolskem letu učili učenci na vaši šoli (od 1. do 9. razreda) kot obvezni predmet, izbirni predmet, tečaj ...: število odstotek* angleščina 75 100,0 nemščina 66 88,0 francoščina 22 29,3 španščina 11 14,7 italijanščina 7 9,3 ruščina 4 5,3 hrvaščina 1 1,3 makedonščina 1 1,3 *75(število ravnateljev, ki so odgovarjali pri tem vprašanju) =100,0% 64 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Število navedenih tujih jezikov: število odstotek 1 tuji jezik 8 10,7 2 tuja jezika 38 50,7 3 tuji jeziki 21 28,0 4 tuji jeziki 4 5,3 5 tujih jezikov 4 5,3 skupaj 1 1,3 V povprečju so ravnatelji navedli 2,49 tujih jezikov. Navedite število učiteljev na vaši šoli, ki so usposobljeni za poučevanje tujega jezika v 1. VIO: Sistemsko manjkajoči podatki so bili nadomeščeni z vrednostjo 0 (neodgovor ravnatelja je obravnavan kot odgovor, da na šoli nimajo določenega profila učitelja – večina neodgovorov pri enem profilu je dopolnjena z vpisanim številom učiteljev drugega možnega profila, brez vpisa pri obeh profilih je 8 anketnih vprašalnikov). a) Učitelji razrednega pouka z opravljenim doizobraževanjem: število odstotek 0 učiteljev 29 38,2 1 učitelj 30 39,5 2 učitelja 12 15,8 3 učitelji 2 2,6 4 učitelji 1 1,3 5 učiteljev 2 2,6 skupaj 76 100,0 b) Učitelji tujega jezika z opravljenim doizobraževanjem: število odstotek 0 učiteljev 51 67,1 1 učitelj 21 27,6 2 učitelja 3 3,9 3 učitelji 1 1,3 skupaj 76 100,0 c) Učitelji razrednega pouka in/ali učitelji tujega jezika z opravljenim doizobraževanjem skupaj: število odstotek 0 učiteljev 12 15,8 1 učitelj 39 51,3 2 učitelja 16 21,1 3 učitelji 5 6,6 4 učitelji 2 2,6 5 učiteljev 2 2,6 skupaj 76 100,0 Število učencev v 3. razredu z odločbo o usmeritvi ali izvirnim delovnim projektom pomoči: število odstotek 0 učencev 24 31,6 1 učenec 16 21,1 2 učenca 11 14,5 3 učenci 10 13,2 4 učenci 5 6,6 5 učencev 3 3,9 65 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 6 učencev 1 1,3 7 učencev 1 1,3 8 učencev 1 1,3 11 učencev 1 1,3 12 učencev 1 1,3 19 učencev 2 2,6 skupaj 76 100,0 Kako v primeru daljše odsotnosti učitelja, ki poučuje tuji jezik v 1. VIO, zagotavljate nadomeščanje oz. kako nameravate zagotoviti nadomeščanje, ko bo to potrebno? Na kratko pojasnite: število do zdaj ni bilo težav 12 nadomesti ga učitelj rp, ob daljši odsotnosti pa pridobimo nadomestnega učitelja 12 nadomesti ga drug učitelj angleščine 10 z nadomestno zaposlitvijo 6 imamo dva učitelja 5 razredničarka nadomešča 3 odvisno od trajanja nadomeščanja 2 učitelj razrednega pouka z opravljenim izobraževanjem nadomešča učitelja predmetnega pouka in obratno 3 z nadomeščanjem neusposobljenega učitelja 2 dopolnjevanje s sosednje šole, razpis-potreba po delavcu 1 ministrstvo odobri zaposlitev nadomestnega učitelja za določen čas 1 nadomesti ga razrednik ali učiteljica z opravljenim doizobraževanjem 1 pomoč iz sosednjih šol, razpis nadomestnega 1 predmetni učitelj 1 preorganiziramo urnik, da lahko nadomeščajo ustrezni učitelji ali nadomestna zaposlitev 1 prilagoditev urnika 1 s predmetnim učiteljem 1 s sosednih šol pridejo učitelji 1 trenutno ena učiteljica tja nadomešča drugo. V naslednjih letih ostali učitelji. 1 trenutno nadomešča učiteljica rp brez dokvalifikacije, načrtujemo doizobraževanje še ene učiteljice rp 1 usposobljeni sta dve učiteljici. Ko učiteljica, ki poučuje ang manjka, jo nadomesti druga 1 v sodelovanju s sosednjimi šolami 1 z nadomeščanjem neusposobljenega učitelja, ki ima znanje angleščine. Zato je na manjših šolah problem 1 ustrezen kader z notranjimi, s sosedne šole, nova zaposlitev 1 z ostalimi 1 z razpisom ali učiteljico s certifikatom 1 z razpisom dm 1 z učitelji razrednega pouka 1 zagotovimo gradivo, da lahko učitelji drugih predmetov tudi izvedejo učno uro 1 Ali ste imeli organizacijske težave pri uvedbi in izvajanju tujega jezika v 3. razredu? število odstotek ne 64 84,2 da, manjše težave 10 13,2 da, večje težave 2 2,6 skupaj 76 100,0 Pojasnitev večjih težav: število zagotoviti ustrezen kader za relativno majhno št. ur pouka 1 učitelja smo našli po dveh letih iskanja 1 66 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Tuji jezik je bil v šolskem letu 2017/18 v 3. razredu umeščen v urnik: število odstotek* Dvakrat tedensko po 45 minut. 73 100,0 Enkrat tedensko 90 minut. 0 0,0 Trikrat tedensko 30 minut. 0 0,0 Drugo. 0 0,0 *73(število ravnateljev z vsaj enim odgovorom pri tem vprašanju) =100,0% Pojasnitev izbire »dvakrat tedensko po 45 minut«: število zaradi organizacije 4 obravnavamo ga kot redni predmet 2 zaradi urnika učiteljice 2 ker smo velika šola in je urnik zahteven 1 najbolj racionalna varianta 1 otroci so težko dlje časa motivirani 1 skladno s predmetnikom je bil tuji jezik umeščen v urnik, kot vsi ostali 1 šolske ure so dolge 45 minut 1 tako najlažje sestavimo urnik 1 tja je umeščen v urnik 1 to je praksa šole 1 učiteljica poučuje rp v 5. r. 1 v skladu z urnikom ostalih predmetov 1 zaradi kombinacije s 1., 2. raz. 1 Umeščenost ur tujega jezika v urniku: število odstotek* Vedno ista zaporedna ura; vedno prve ure pouka. 8 10,7 Vedno ista zaporedna ura; vedno zadnje ure pouka. 5 6,7 Menjaje; npr. enkrat na začetku, drugič ob koncu pouka. 43 57,3 Pouk tujega jezika je organiziran fleksibilno; v različnih tednih po 0 0,0 različnem urniku. Drugače. 21 28,0 *75(število ravnateljev z vsaj enim odgovorom pri tem vprašanju) =100,0% Vpisi pod »drugače«: število razporeditev je vsak teden enaka, stalen urnik 2 umeščen v urnik glede na org. možnosti 2 vedno ista zaporedna ura 2 3. ali 4. uro 1 dvakrat na teden 1 imamo tri oddelke, vedno je izvedba isto uro po urniku, med 2. in 4. uro 1 med 2. in 4. uro 1 menjaje, dvakrat tedensko različna ura 1 prva in šesta ura 1 tretja in peta ura vsak teden 1 ure so vnešene v urnik in so stalne 1 v sredini 1 v urniku vsak teden enako 1 vedno 3. ali 4. ura 1 vedno ista ura glede na urnik 1 vedno iste ure v tednu 1 67 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Pojasnitev izbire za » vedno prve ure pouka «: število temeljne predmete vedno v urniku umeščamo znotraj prvih ur pouka, v kolikor je to izvedljivo 1 ugotavljamo, da je smiselno ure tujega jezika umestiti v prve ure pouka 1 Pojasnitev izbire za » vedno zadnje ure pouka «: število glede na zasedenost učiteljic 2 po kosilu pred podaljšanim bivanjem 1 Pojasnitev izbire za » menjaje «: število glede na zasedenost učiteljic 5 5x predura, 1x redna ura 1 enakopravnost vseh predmetov po kurikulumu 1 kot drugi predmeti 1 učitelj uči na več šolah 1 umeščeno glede na možnosti urnika 1 urnik je prilagojen učitelju 1 zaradi izpeljave tudi na podružnicah 1 zaradi kombinacije s 1., 2. raz. 1 Pojasnitev izbire »drugače«: število glede na zasedenost učiteljic 3 1x na začetku, 1x na koncu pouka 1 na koncu pouka so vzgojni predmeti, prve ure so običajno mat ali slo 1 ure postavimo na začetku leta in ob polletju 1 ure so fiksne v urniku 1 vsi učenci so vključeni, zato so ure prosto uvrščene v urnik 1 Kakšna je vaša vloga pri delovanju ŠPT-ja za uvajanje tujega jezika v 1. VIO? število odstotek Sem vodja ŠPT-ja in sodelujem v vseh fazah od načrtovanja do evalvacije. 1 1,4 Sem vodja ŠPT-ja, vendar strokovno delo prepuščam članom. 5 6,8 Sem član ŠPT-ja in se aktivno vključujem v vseh fazah vzgojno-izobraževalnega 15 20,3 dela. Sem član ŠPT-ja in se aktivno vključujem le v določenih fazah (npr. pri odločanju o 31 41,9 organizaciji pouka TJ). Nisem član ŠPT-ja; zadosten vpogled v delo ŠPT-ja dobim iz zapisnikov sestankov. 22 29,7 skupaj 74 100,0 Ključna vsebinska področja dela ŠPT-ja v šolskem letu 2017/18 so bila: število odstotek* Načrtovanje dejavnosti pri pouku tujega jezika. 60 81,1 Načrtovanje in priprava na timsko poučevanje. 17 23,0 Načrtovanje uvajanja tujega jezika po vertikali. 37 50,0 Priprava učnih/didaktičnih gradiv. 45 60,8 Delo s starši. 18 24,3 Medpredmetno načrtovanje. 34 45,9 Informiranje sodelavcev. 19 25,7 Drugo. 6 8,1 *74(število ravnateljev z vsaj enim odgovorom pri tem vprašanju) =100,0% 68 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Vpisi pod drugo: število nimamo šolskega projektnega tima 2 vse od naštetega 2 sem komaj nastopil kot ravnatelj in nimam še vpogleda 1 V šolskem letu 2017/18 ste spremljali pouk tujega jezika v 3. razredu na naslednje načine: število odstotek* Individualna hospitacija. 53 69,7 Kolegialna hospitacija (s člani ŠPT-ja oz. z drugimi učitelji). 13 17,1 Kolegialna hospitacija ob spremljavi uvajanja tujega jezika v 3. razredu (s 17 22,4 svetovalci ZRSŠ). Spremljanje pedagoške dokumentacije. 46 60,5 Predstavitve učiteljev izvajalcev na pedagoških konferencah. 13 17,1 Drugo. 4 5,3 Pouk tujega jezika ravnatelj še ni spremljal. 5 6,6 *76(na vprašanje so odgovorili vsi sodelujoči ravnatelji) =100,0% Vpisi pod drugo: število nisem še spremljal 1 predstavitev poučevanja učiteljem in staršem 1 Kdo je bil pobudnik za spremljanje pouka tujega jezika v 3. razredu: število odstotek* Lastna pobuda. 57 75,0 Učitelj tujega jezika. 25 32,9 ZRSŠ. 19 25,0 Starši. 1 1,3 Operativni načrt. 3 3,9 Pouk tujega jezika ravnatelj še ni spremljal 8 10,5 *76(na vprašanje so odgovorili vsi sodelujoči ravnatelji) =100,0% Navedite ključno ugotovitev in spoznanje ob spremljavi pouka na vaši šoli v šolskem letu 2017/18: število pouk poteka raznoliko 18 učenci so motivirani 9 učenci so navdušeni in motivirani 7 ni težav 2 dinamične, zanimive ure, zajetih večina elementov za doseganje učnih ciljev, učenci z veseljem sodelujejo 1 formativno spremljanje, precejšnji napredek v pasivnem in aktivnem znanju 1 izboljševanje timskega načrtovanja 1 ker se učenci učijo tj. od 1. razreda dalje, je napredek očiten 1 ko je bila učiteljica odsotna, sem z nadomestno učiteljico velikokrat usklajevala mnenje o tem, na čem naj bi 1 bil poudarek medpredmetna povezava je bila odlično izpeljana 1 menim, da pouk tj. v 3.r in nasploh v prvi triadi zelo kvalitetno poteka. Učiteljica je usposobljena in visoko 1 motivirana. nekateri učenci imajo že bogat besedni zaklad, zato je med učenci znatna razlika v znanju 1 ni ključne ugotovitve 1 Opaziti je bilo vključevanje formativnega spremljanja 1 pomanjkanje dz 1 precej drugače od tega, česar sem vajen 1 spremljava je bila izvedena v 1. r. 1 tujejezična govorljivost učencev, metodično učinkovita uporaba ikt 1 učenci napredujejo 1 učenci so osvojili znanje za nivo 3. triletja. So sproščeni in samozavestni in sodelujejo z učiteljico tja 1 učenci so zelo suvereni pri komunikaciji v angleškem jeziku 1 69 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ učiteljica je govorila slovensko le, ko je bilo potrebno 1 učiteljica uporablja aktivne oblike dela z učenci, ima pa težave s starši, zato je preveč zapisovala v zvezek 1 urnik poteka raznoliko 1 vse poteka po vn 1 Kako nameravate spodbuditi povezavo med učitelji tujega jezika v 1. VIO in v 2. VIO? število s kolegialnimi hospitacijami, skupnim načrtovanjem 19 sodelovanje je odlično 17 timsko načrtovanje 14 vertikalni aktiv za angleščino 6 je le ena učiteljica/učitelj 4 ni potrebe, povezava je že vzpostavljena 3 imajo to opredeljeno kot prednostno nalogo 1 imamo dve učiteljici, ki se dopolnjujeta 1 je isto učiteljica 1 preko aktiva 1 skupni tip tja učiteljev 1 učitelji vzorno sodelujejo formalno in neformalno 1 z medsebojnimi hospitacijami 1 z učnimi sprehodi 1 z vključevanjem vseh učiteljev TJ v aktiv 1 že imamo aktive po vertikali 1 Ali veste, katere jezike govorijo učenci vaše šole, poleg jezikov, ki se učijo v šoli? število odstotek ne 10 13,2 da, za nekatere 25 32,9 da, vsaj za večino 41 53,9 skupaj 76 100,0 Ali imate splošno znanje o družbeno-kulturnem ozadju vaših učencev in njihovih družin? število odstotek ne 3 3,9 da, za nekatere 33 43,4 da, vsaj za večino 40 52,6 skupaj 76 100,0 2. B.2. ODGOVORI RAVNATELJEV – PRIMERJAVA 2. IN 4. LETA UVAJANJA Odgovori ravnateljev iz šolskega leta 2017/18 (3. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja) so v nadaljevanju primerjani z odgovori ravnateljev v šolskem letu 2015/16 (3. razred v šolah iz 1. kroga uvajanja). V šolskem letu 2015/16 je na vprašalnik odgovorilo 38 ravnateljev šol, na katerih so v šolskem letu 2015/16 uvajali prvi tuji jezik v 3. razred. Ali prihaja do statistično značilnih razlik glede na šolsko leto, je preverjeno s t-testom za dva neodvisna vzorca oz. hi-kvadrat testom. Navedite število učiteljev na vaši šoli, ki so usposobljeni za poučevanje tujega jezika v 1. VIO: Pred računanjem povprečij so bili sistemsko manjkajoči podatki nadomeščeni z vrednostjo 0. šolsko leto šolsko leto t-test; t (sig.) 2015/16 (n) 2017/18 (n) Število učiteljev RP z opravljenim doizobraževanjem za 1,47 (38) 0,97 (76) 2,458 (0,016) poučevanje TJ v 1.VIO. Število učiteljev TJ z opravljenim doizobraževanjem za 0,21 (38) 0,39 (76) -1,639 (0,105) poučevanje TJ v 1.VIO. Število učiteljev RP in TJ z opravljenim ustreznim 1,68 (38) 1,37 (76) 1,536 (0,127) doizobraževanjem skupaj. 70 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Ali ste imeli organizacijske težave pri uvedbi in izvajanju tujega jezika v 3. razredu? Zaradi večje zanesljivosti Χ2-testa sta bili pred izračunom tega testa kategoriji 'manjše' in 'večje težave' združeni v eno kategorijo. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 35 92,1 64 84,2 da, manjše težave 3 7,9 10 13,2 da, večje težave 0 0,0 2 2,6 skupaj 38 100,0 76 100,0 Χ2 = 1,382; sig. = 0,240. Tuji jezik je bil v 3. razredu umeščen v urnik: šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek* število odstotek** Dvakrat tedensko po 45 minut. 37 97,4 73 96,1 Enkrat tedensko 90 minut. 1 2,6 0 0,0 Trikrat tedensko 30 minut. 1 2,6 0 0,0 Drugo. 0 0,0 0 0,0 * 38=100,0%, ** 76=100,0% Umeščenost ur tujega jezika v urniku: šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 Χ2-test število odstotek* število odstotek** Χ2 sig. Vedno ista zaporedna ura; vedno prve 4 10,5 8 10,5% 0,000 1,000*** ure pouka. Vedno ista zaporedna ura; vedno zadnje 3 7,9 5 6,6% 0,067 0,795**1 ure pouka. Menjaje; npr. enkrat na začetku, drugič 22 57,9 43 56,6% 0,018 0,894 ob koncu pouka. Pouk TJ je organiziran fleksibilno; v različnih tednih po različnem urniku. 2 5,3 0 0,0% 4,071 0,044 Drugače. 5 13,2 21 27,6% 7,871 0,005 * 38=100,0%, ** 76=100,0% ***nezanesljiva ocena (Fisherjev natančni 2-stranski test = 1,000), **1nezanesljiva ocena (Fisherjev natančni 2-stranski test = 1,000) Ključna vsebinska področja dela ŠPT-ja v šolskem letu 2015/16 oz. 2017/18 so bila: šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 Χ2-test število odstotek* število odstotek** Χ2 sig. Načrtovanje dejavnosti pri pouku tujega 23 60,5 60 81,1 4,342 0,037 jezika. Načrtovanje in priprava na timsko poučevanje. 11 28,9 17 23,0 0,592 0,442 Načrtovanje uvajanja tujega jezika po 22 57,9 37 50,0 0,861 0,354 vertikali. Priprava učnih/didaktičnih gradiv. 13 34,2 45 60,8 6,335 0,012 Delo s starši. 11 28,9 18 24,3 0,370 0,543 Medpredmetno načrtovanje. 21 55,3 34 45,9 1,124 0,289 Informiranje sodelavcev. 21 55,3 19 25,7 10,187 0,001 Drugo. 0 0,0 6 8,1 3,167 0,075*** * 38=100,0%, ** 76=100,0%, *** nezanesljiva ocena (Fisherjev natančni 2-stranski test = 0,176) Pouk tujega jezika ste v 3. razredu spremljali na naslednje načine: šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18* Χ2-test število odstotek** število odstotek*** Χ2 sig. Individualna hospitacija. 28 73,7 53 69,7 0,192 0,661 71 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Kolegialna hospitacija (s člani ŠPT-ja oz. z drugimi učitelji). 15 39,5 13 17,1 6,841 0,009 Kolegialna hospitacija ob spremljavi uvajanja tujega jezika v 3. razredu (s 30 78,9 17 22,4 33,469 0,000 svetovalci ZRSŠ). Spremljanje pedagoške dokumentacije. 20 52,6 46 60,5 0,648 0,421 Predstavitve učiteljev izvajalcev na pedagoških konferencah. 13 34,2 13 17,1 4,210 0,040 Drugo. 3 7,9 4 5,3 0,418 0,518**1 *v šolskem letu 2017/18 je 5 ravnateljev odgovorilo, da pouka tujega jezika še niso spremljali – vprašalnik apliciran v šolskem letu 2015/16, te opcije ni vseboval, ** 38=100,0%, *** 76=100,0%, **1 nezanesljiva ocena (Fisherjev natančni 2-stranski test = 0,663) Kdo je bil pobudnik za spremljanje pouka tujega jezika v 3. razredu: šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18* Χ2-test število odstotek** število odstotek*** Χ2 sig. Lastna pobuda. 31 81,6 57 75,0 0,623 0,430 Učitelj tujega jezika. 15 39,5 25 32,9 0,481 0,488 ZRSŠ. 28 73,7 19 25,0 24,780 0,000 Starši. 3 7,9 1 1,3 3,239 0,072**1 Operativni načrt. 7 18,4 3 3,9 6,632 0,010**2 *v šolskem letu 2017/18 je 8 ravnateljev odgovorilo, da pouka tujega jezika še niso spremljali – vprašalnik apliciran v šolskem letu 2015/16, te opcije ni vseboval, ** 38=100,0%, *** 76=100,0%, **1 nezanesljiva ocena (Fisherjev natančni 2-stranski test = 0,107), **2 nezanesljiva ocena (Fisherjev natančni 2-stranski test = 0,015) 3. B.3. ODGOVORI RAVNATELJEV – PRIMERJAVA 2. IN 3. RAZREDA Odgovori ravnateljev iz šolskega leta 2017/18 (3. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja) so v nadaljevanju primerjani z odgovori ravnateljev v šolskem letu 2016/17 (2. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja). V šolskem letu 2016/17 je na vprašalnik odgovorilo 74 ravnateljev šol, na katerih so v šolskem letu 2016/17 uvajali prvi tuji jezik v 2. razred. Ali prihaja do statistično značilnih razlik glede na šolsko leto, je preverjeno s t-testom za dva neodvisna vzorca oz. hi-kvadrat testom. Navedite število učiteljev na vaši šoli, ki so usposobljeni za poučevanje tujega jezika v 1. VIO: Pred računanjem povprečij so bili sistemsko manjkajoči podatki nadomeščeni z vrednostjo 0: na rezultate vplivajo neodgovori ravnateljev pri vprašanju. 2. razred 3. razred t-test; t (sig.) (2016/17) (n) (2017/18) (n) Število učiteljev RP z opravljenim doizobraževanjem za poučevanje TJ v 1.VIO. 1,09 (74) 0,97 (76) 0,612 (0,541) Število učiteljev TJ z opravljenim doizobraževanjem za poučevanje TJ v 1.VIO. 0,50 (74) 0,39 (76) 0,881 (0,380) Število učiteljev RP in TJ z opravljenim ustreznim 1,59 (74) 1,37 (76) 1,170 (0,244) doizobraževanjem skupaj. Ali ste imeli organizacijske težave pri uvedbi in izvajanju tujega jezika v 2./3. razredu? Zaradi večje zanesljivosti Χ2-testa sta bili pred izračunom tega testa kategoriji 'manjše' in 'večje težave' združeni v eno kategorijo. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 57 78,1 64 84,2 da, manjše težave 13 17,8 10 13,2 da, večje težave 3 4,1 2 2,6 skupaj 73 100,0 76 100,0 72 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Χ2 = 0,916; sig. = 0,338. Tuji jezik je bil v 2./3. razredu umeščen v urnik: 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek* število odstotek** Dvakrat tedensko po 45 minut. 73 98,6 73 96,1 Enkrat tedensko 90 minut. 0 0,0 0 0,0 Trikrat tedensko 30 minut. 1 1,4 0 0,0 Drugo. 1 1,4 0 0,0 * 74=100,0%, ** 76=100,0% 73 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Umeščenost ur tujega jezika v urniku: 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) Χ2-test število odstotek* število odstotek** Χ2 sig. Vedno ista zaporedna ura; vedno prve 15 20,3 8 10,5 2,742 0,098 ure pouka. Vedno ista zaporedna ura; vedno zadnje 13 17,6 5 6,6 4,287 0,038 ure pouka. Menjaje; npr. enkrat na začetku, drugič 41 55,4 43 56,6 0,021 0,885 ob koncu pouka. Pouk TJ je organiziran fleksibilno; v različnih tednih po različnem urniku. 2 2,7 0 0,0 2,082 0,149*** Drugače. 9 12,2 21 27,6 5,608 0,018 * 74=100,0%, ** 76=100,0%, *** nezanesljiva ocena (Fisherjev natančni 2-stranski test = 0,242) Ključna vsebinska področja dela ŠPT-ja v šolskem letu 2016/17 oz. 2017/18 so bila: 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) Χ2-test število odstotek* število odstotek** Χ2 sig. Načrtovanje dejavnosti pri pouku tujega 49 66,2 60 81,1 3,060 0,080 jezika. Načrtovanje in priprava na timsko poučevanje. 12 16,2 17 23,0 0,910 0,340 Načrtovanje uvajanja tujega jezika po 36 48,6 37 50,0 0,000 0,997 vertikali. Priprava učnih/didaktičnih gradiv. 30 40,5 45 60,8 5,228 0,022 Delo s starši. 14 18,9 18 24,3 0,507 0,476 Medpredmetno načrtovanje. 27 36,5 34 45,9 1,058 0,304 Informiranje sodelavcev. 18 24,3 19 25,7 0,009 0,924 Drugo. 4 5,4 6 8,1 0,373 0,541*** * 74=100,0%, ** 76=100,0%, *** nezanesljiva ocena (Fisherjev natančni 2-stranski test = 0,746) Pouk tujega jezika ste v 2./3. razredu spremljali na naslednje načine: 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) Χ2-test število odstotek* število odstotek** Χ2 sig. Individualna hospitacija. 62 83,8 53 69,7 4,136 0,042 Kolegialna hospitacija (s člani ŠPT-ja oz. z drugimi učitelji). 12 16,2 13 17,1 0,021 0,884 Kolegialna hospitacija ob spremljavi uvajanja tujega jezika v 2./3. razredu (s 7 9,5 17 22,4 4,649 0,031 svetovalci ZRSŠ). Spremljanje pedagoške dokumentacije. 47 63,5 46 60,5 0,142 0,706 Predstavitve učiteljev izvajalcev na pedagoških konferencah. 14 18,9 13 17,1 0,084 0,773 Drugo. 1 1,4 4 5,3 1,781 0,182*** * 74=100,0%, ** 76=100,0%, *** nezanesljiva ocena (Fisherjev natančni 2-stranski test = 0,367) Kdo je bil pobudnik za spremljanje pouka tujega jezika v 2./3. razredu: 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) Χ2-test število odstotek* število odstotek** Χ2 sig. Lastna pobuda. 62 83,8 57 75,0 1,764 0,184 Učitelj tujega jezika. 21 28,4 25 32,9 0,360 0,549 ZRSŠ. 9 12,2 19 25,0 4,070 0,044 Starši. 1 1,4 1 1,3 0,000 0,985*** Operativni načrt. 9 12,2 3 3,9 3,438 0,064 * 74=100,0%, ** 76=100,0%, *** nezanesljiva ocena (Fisherjev natančni 2-stranski test = 1,000) 74 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 4. C. UČENCI 4. C.1. ODGOVORI UČENCEV V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Na anketni vprašalnik je ob koncu šolskega leta 2017/18 odgovarjalo 531 učencev, ki so se v tem šolskem letu učili prvi tuji jezik v 3. razredu, od tega 509 angleščino in 22 nemščino. V anketiranje vključeni vsi učenci, ki so sodelovali v testiranju znanja iz tujega jezika. Ali prihaja do statistično značilnih razlik glede na izbrani tuji jezik, je pri izbranih vprašanjih preverjeno s hi-kvadrat testom in t-testom za neodvisne vzorce. Ali se v šoli rad/a učiš angleščino/nemščino? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek da 348 69,3% 17 77,3% 365 69,7% srednje 129 25,7% 5 22,7% 134 25,6% ne 25 5,0% 0 0,0% 25 4,8% skupaj 502 100,0% 22 100,0% 524 100,0% Χ2 = 1,360; sig. = 0,507 75 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Koliko se strinjaš z naslednjimi trditvami? Povprečja so izračunana na osnovi štiristopenjske lestvice z vrednostmi od 1 – se sploh ne strinjam, do 4 – se popolnoma strinjam. angleščina (n) nemščina (n) skupaj (n) t (sig.) 1. Vem, kaj pri angleščini učitelj pričakuje od mene. 3,57 (505) 3,64 (22) 3,58 (527) -0,450 (0,653) 2. Učiteljevo angleško razlago dobro razumem. 3,19 (501) 3,23 (22) 3,20 (523) -0,204 (0,838) 3. Zanima me, kar pri angleščini pove učitelj. 3,54 (505) 3,82 (22) 3,55 (527) -2,454 (0,021) 4. Učitelj poskrbi, da pri angleščini počnemo 3,70 (503) 3,77 (22) 3,70 (525) -0,553 (0,580) zanimive stvari. 5. Učitelj angleščine ima vedno odgovore na moja vprašanja. 3,41 (505) 3,76 (21) 3,43 (526) -2,232 (0,036) 6. Učitelj dobro govori angleško. 3,89 (507) 4,00 (22) 3,89 (529) -6,765 (0,000) 7. Učitelj angleščine mi dovoli pokazati, kaj sem se naučil. 3,47 (504) 3,77 (22) 3,48 (526) -3,085 (0,005) 8. Učitelj za nas pripravi različne zanimive stvari, 3,75 (507) 3,91 (22) 3,76 (529) -1,672 (0,107) ki nam pomagajo pri učenju. 9. Učitelj mi pove, kako naj popravim napake, ki jih 3,57 (507) 3,86 (22) 3,58 (529) -3,599 (0,001) naredim. 10. Učitelj me posluša, ko želim kaj povedati. 3,59 (507) 3,86 (22) 3,60 (529) -3,313 (0,002) Ali ob pouku angleščine/nemščine v šoli obiskuješ tudi še tečaj angleščine/nemščine? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek da 52 10,3% 2 9,1% 54 10,3% ne 451 89,7% 20 90,9% 471 89,7% skupaj 503 100,0% 22 100,0% 525 100,0% Χ2 = 0,036; sig. = 0,851 Ali obiskuješ tečaj kakšnega drugega tujega jezika, npr. nemščine/angleščine, italijanščine, francoščine, španščine? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek da 68 13,5% 6 27,3% 74 14,1% ne 435 86,5% 16 72,7% 451 85,9% skupaj 503 100,0% 22 100,0% 525 100,0% Χ2 = 3,293; sig. = 0,070 76 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Ali ti je všeč pouk angleščine/nemščine v 3. razredu? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek da 455 91,2% 22 100,0% 477 91,6% ne 44 8,8% 0 0,0% 44 8,4% skupaj 499 100,0% 22 100,0% 521 100,0% Χ2 = 2,119; sig. = 0,145 Kdaj ti je všeč pri pouku angleščine/nemščine: angleščina* nemščina** skupaj*** Χ2 test število odstotek število odstotek število odstotek Χ2 sig. Kadar se pogovarjamo. 280 55,0% 17 77,3% 297 55,9% 4,241 0,039 Kadar poslušamo. 282 55,4% 14 63,6% 296 55,7% 0,580 0,447 Kadar pojemo. 240 47,2% 15 68,2% 255 48,0% 3,737 0,053 Kadar se igramo. 397 78,0% 15 68,2% 412 77,6% 1,168 0,280 Kadar plešemo. 247 48,5% 8 36,4% 255 48,0% 1,250 0,264 Kadar delamo v skupini. 359 70,5% 19 86,4% 378 71,2% 2,577 0,108 Nič mi všeč nič od naštetega. 17 3,3% 0 0,0% 17 3,2% 0,759 0,384 *509=100,0%, **22=100,0%, ***531=100,0% Kako ti je najbolj všeč, da učitelj pripravi uro angleščine/nemščine: angleščina* nemščina** skupaj*** Χ2 test število odstotek število odstotek število odstotek Χ2 sig. Ko nam učitelj razlaga in ga mi poslušamo. 248 48,7% 13 59,1% 261 49,2% 0,907 0,341 Ko delamo v skupinah. 368 72,3% 16 72,7% 384 72,3% 0,002 0,965 Ko delamo v dvojicah. 300 58,9% 14 63,6% 314 59,1% 0,193 0,661 Ko dela vsak sam. 154 30,3% 7 31,8% 161 30,3% 0,024 0,876 *509=100,0%, **22=100,0%, ***531=100,0% Kako zahteven se ti zdi pouk angleščine/nemščine? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek Pouk angleščine/nemščine je lahek. 163 32,8% 5 22,7% 168 32,4% Pouk angleščine/nemščine je včasih lahek, včasih težek. 305 61,4% 16 72,7% 321 61,8% Pouk angleščine/nemščine je težek. 29 5,8% 1 4,5% 30 5,8% skupaj 497 100,0% 22 100,0% 519 100,0% Χ2 = 1,160; sig. = 0,560 Oceni, kako dober/dobra si pri angleščini/nemščini: angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek zelo dober/dobra 251 50,4% 9 42,9% 260 50,1% srednje dober/dobra 228 45,8% 12 57,1% 240 46,2% ne preveč dober/dobra 19 3,8% 0 0,0% 19 3,7% skupaj 498 100,0% 21 100,0% 519 100,0% Χ2 = 1,592; sig. = 0,451 V šoli imaš pouk angleščine/nemščine 2 uri na teden. Če bi lahko sam/a izbiral/a, v šoli: angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek Sploh ne bi imel/a angleščine/nemščine. 38 7,7% 1 4,5% 39 7,5% Imel/a bi manj angleščine/nemščine. 59 11,9% 3 13,6% 62 12,0% 77 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Isto kot sedaj, ne manj in ne več. 208 42,0% 7 31,8% 215 41,6% Imel/a bi več angleščine/nemščine. 190 38,4% 11 50,0% 201 38,9% skupaj 495 100,0% 22 100,0% 517 100,0% Χ2 = 1,584; sig. = 0,663 Kako dobro bi rad/a razumel/a in govoril/a angleško/nemško? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek Le toliko, da ne bom imel/a težav v šoli ali doma. 96 19,5% 9 42,9% 105 20,4% Tako dobro, da bi brez težav razumel/a angleške/ nemške risanke, knjige, pesmi, filme in se brez težav 362 73,4% 12 57,1% 374 72,8% pogovarjal/a v angleščini/nemščini. Vseeno mi je. 35 7,1% 0 0,0% 35 6,8% skupaj 493 100,0% 21 100,0% 514 100,0% Χ2 = 7,617; sig. = 0,022 Se s starši pogovarjaš o tem, kaj delate pri pouku angleščine/nemščine? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek da, pogosto ali vedno 153 30,6% 13 61,9% 166 31,9% da, včasih 279 55,8% 7 33,3% 286 54,9% ne 68 13,6% 1 4,8% 69 13,2% skupaj 500 100,0% 21 100,0% 521 100,0% Χ2 = 9,240; sig. = 0,010 Ali doma gledaš risanke, oddaje, filme na televiziji ali računalniku v angleškem/nemškem jeziku? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek da, pogosto ali vedno 199 39,9% 5 22,7% 204 39,2% da, včasih 244 48,9% 16 72,7% 260 49,9% ne 56 11,2% 1 4,5% 57 10,9% skupaj 499 100,0% 22 100,0% 521 100,0% Χ2 = 4,839; sig. = 0,089 Si že kdaj uporabil/a svoje znanje angleščine/nemščine izven pouka, tako da si tudi sam/a govoril/a ali pisal/a v angleščini/nemščini? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek ne 286 57,5% 10 45,5% 296 57,0% da 211 42,5% 12 54,5% 223 43,0% skupaj 497 100,0% 22 100,0% 519 100,0% Χ2 = 1,257; sig. = 0,262 Vpis pri »da« za angleščino: število 2 leti nazaj 1 bil sem petkrat v Angliji z bratom, ki me je učil dva jezika 1 doma 9 doma in v šoli 1 doma redko ali pogosto 1 doma s starši in na smučanju 1 doma s starši, v tujini s prodajalci 1 doma, ko grem v drugo državo in za zabavo 1 doma, ko se učim 1 doma, na morju, na bazenu 1 domače naloge, govorni nastopi, učenje 1 78 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ gledala sem risanke, filme, na telefonu 1 igrice 1 kadar se učim in ko se pogovarjava s sestro 1 kadar sem šla na izlet, smo se pozdravili angleško 1 kdaj tudi italijansko in angleško 1 ko delam domačo nalogo 1 ko imam nalogo za tečaj 1 ko imam učenje doma in z deklico iz druge šole 1 ko je k meni prišel boter iz Škotske 1 ko je k nam prišel Izraelec 1 ko je moja sestra študirala v tujini 1 ko je na jezikovni tečaj prišla gospa iz Kanade 1 ko je na obisk prišel Anglež 1 ko je prišel moj tretji bratranec iz Avstrije 1 ko je k meni prišel prijatelj iz Anglije 1 ko me je moja mama spraševala in ko sem sama pisala 1 ko me je nek neznani gospod vprašal kje je je nek kraj in sem mu razložila v angleščini 1 ko me je nekdo enkrat vprašal nekaj v angleščini 2 ko me mami sprašuje 1 ko mi je dolgčas, vzamem zvezek in pisalo in opišem svoj dan 1 ko mi je na morju ušla žoga, mi je gospa po angleško povedala, kje je 1 ko mi je všeč 1 ko pišemo med angleščino 1 ko pomagam sestri pri izgovorjavi 1 ko ponovim, kaj znam 1 ko pridejo sorodniki iz Nemčije in s sestro, ko se igrava 1 ko s sestrično snemava videe 1 ko se igram 1 ko se igram, ko se pogovarjam z bratom 1 ko se pogovarjam s prijateljem s Tajske 1 ko se pogovarjam s sestro 1 ko se pogovarjam s stricem in sestrično 1 ko se s sestrico igrava šolo. 1 ko se učiva z očijem in mi narekuje, da kaj napišem 1 ko sem bil v tujini 1 ko sem bil v Tuniziji 1 ko sem bila na Maldivih in z atijem 1 ko sem bila v Ameriki, sem se s sestrično pogovarjala v angleščini 1 ko sem bila v drugem razredu 1 ko sem dobil angleško igračo, sem poskusil prebrati, kaj piše 1 ko sem gledala risanko 1 ko sem igral igrice 2 ko sem igral igro in se pogovarjal z Angležem 1 ko sem imel angleščino za oceno 1 ko sem mamici hotela napisati I love you 1 ko sem morala opisati učenca 1 ko sem narisala nekaj ljubkega, sem uporabila besedo cute 1 ko sem pisal zgodbo 1 ko sem pri angleščini dobila prvo 5 1 ko sem prodajala školjke 1 ko sem se igrala, vendar sem se zraven malo izmišljevala 1 ko sem se pogovarjala po telefonu s sestrično 1 ko sem se pogovarjala s prijateljem 1 ko sem se učil angleščino 1 ko sem se učila angleščino 1 ko sem se z mojima bratoma s prijateljico pogovarjala v angleščini 1 ko sem šel k moji teti 1 ko sem šel k teti na Irsko in se pogovarjal z njenim fantom 1 ko sem šel v London in se pogovarjal z Angleži 1 ko sem šla v drugo državo in na poti domov 1 ko sem v drugih državah in ko ima oči predavanje in pogosti ljudi, ko sem zraven 1 ko sem vadila angleščino 1 79 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ ko smo bili v Ameriki in z dedkom 1 ko smo bili v skupini in sem govorila, drugi pa postavljali 1 ko smo bili v tujini in me je nek Anglež nekaj spraševal 1 ko smo bili z učiteljicami 1 ko smo danes pisali o angleščini 1 ko smo igrali odbojko z Italijani 1 ko smo imeli govorni nastop, ko smo imeli bralno značko 1 ko smo s starši bili na letalu 1 ko smo se igrali 1 ko smo se igrali spomin, tudi za hec 1 ko smo šli na kosilo k noni 1 ko smo šli v tujino, sem vprašala kje je wc 1 ko so doma prišli na obisk iz druge države 1 ko so prišli na obisk iz Nemčije in so znali angleško 1 ko so prišli obiski iz tujine in za hec 1 ko uporabljam aplikacijo 1 med odmorom 1 med odmorom, ko učim sošolce, mama me sprašuje doma, na tečaju 1 med poukom 1 na bazenu 1 na dopustu 1 na dopustu in po računalniku 2 na morju 8 na morju in na bazenu 1 na morju s prijatelji, bratranci 1 na morju s sestrično, učiteljem, mami, očijem 1 na morju sem se pogovarjal z Angležem 1 na morju v Egiptu s čistilkami 1 na morju, ker nisem znala dobo hrvaško 1 na morju, ko je Američan izgubil žogo 1 na morju, na taboru 1 na morju, v igrici, za hec 1 na računalniku gledam angleške pesmi in risanke, npr. Bikca Ferdinanda 1 pisala sem povedi v angleščini 1 pišem različne besede, kdaj odgovarjam angleško v Nemčiji 1 pogovarjam se s sošolko 1 pogovarjam se z očetom 1 pojem pesmi 2 poslušam in pojem pesmi ter z mami in bratom 1 povem svoje ime, kaj delam, kaj jem 1 preko računalnika, če spoznam Angleža 1 redko 1 s prijateljem 1 s prijateljem iz Finske 1 s prijatelji, doma, pojem in v drugih državah 1 s sestrami se pogovarjam, zahvaljujem in prosim po angleško 1 s sestro 2 s sestro, pojem pesmi 1 v Ameriki 1 v Ameriki, ko sem šla po karte za vrtiljak in na morju, ko sem spoznala Italijanko 1 v gostilnah in tujini 1 v Grčiji sem spoznala punco, s katero sva se pogovarjali v angleščini 1 v hotelu 1 v igri s prijatelji 1 v igrici 4 v Maroku sem se pogovarjala po angleško s prijateljico 1 v sredo 1 v šoli in doma 1 v šoli sem pela angleške pesmi 1 v torek in petek 1 v trgovini 1 v tujini 10 80 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ včasih 2 včeraj 1 vsak dan 2 vsak dan vadim z angleško knjigo, ki mi jo je prinesla mami 1 vsak drug dan 1 z atijevo prijateljico iz Afrike 1 z družino, v šoli izven pouka, ko se igrava s sestro, pri izzivih 1 z mami 2 z mami in očijem 1 z mami in očijem se pogovarjam v angleščini 1 z mami in očijem, včasih s stricem 1 zelo mi je všeč, ko se pogovarjam z babi, dedijem in teto 1 zgodilo se je da sem poslal čestitko 1 Vpis pri »da« za nemščino: število ko gledam risanke in filme, na morju, na zabavi, z bratrancem iz Berlina 1 ko grem na obisk v Avstrijo 1 ko je prišel sodelavec mojega strica 1 ko pride na obisk prijatelj iz Nemčije in se pogovarjava in igrava 1 ko sem bila na morju in se pogovarjala po nemško s prijateljico 1 ko smo šli v Avstrijo 1 s prijateljico na morju in v trgovini 1 z babičino sestro 1 z dedkom in prijateljem 1 V katerem jeziku se pogovarjaš doma s starši? število odstotek V slovenščini. 363 69,3% V slovenščini in še v enem jeziku (jezikih). 145 27,7% V drugem jeziku (jezikih). 16 3,1% skupaj 524 100,0% Vpis pod drugimi jeziki (ob slovenščini ali samostojno): vpis število albanščina 9 angleščina 58 armenščina 1 bosanščina 18 češčina 1 črnogorščina 1 flamščina 1 hrvaščina 15 hrvaščina, angleščina 1 italijanščina 5 italijanščina in angleščina 2 japonščina 1 kitajščina 1 madžarščina 1 makedonščina 4 nemščina 5 nemščina in angleščina 3 nemščina in hrvaščina 1 nemščina, angleščina... 1 romščina 5 ruščina 3 slovaščina 1 srbščina 8 srbščina, hrvaščina 1 81 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ španščina 3 španščina in bosanščina 1 španščina, angleščina 2 turščina in albanščina 1 5. C.2. ODGOVORI UČENCEV – PRIMERJAVA 2. IN 4. LETA UVAJANJA Odgovori učencev iz šolskega leta 2017/18 (3. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja) so v nadaljevanju primerjani z odgovori učencev v šolskem letu 2015/16 (3. razred v šolah iz 1. kroga uvajanja). V šolskem letu 2015/16 je na vprašalnik odgovorilo 243 učencev, ki so se v tem šolskem letu učili prvi tuji jezik v 3. razredu. Ali prihaja do statistično značilnih razlik glede na šolsko leto, je preverjeno s hi- kvadrat testom. Izbrani prvi tuji jezik. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek angleščina 214 88,1% 509 95,9% nemščina 29 11,9% 22 4,1% skupaj 243 100,0% 531 100,0% Ali se v šoli rad/a učiš angleščino/nemščino? šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek da 173 71,5% 365 69,7% srednje 68 28,1% 134 25,6% ne 1 0,4% 25 4,8% skupaj 242 100,0% 524 100,0% Χ2 = 9,742; sig. = 0,008 Ali ob pouku angleščine/nemščine v šoli obiskuješ tudi še tečaj angleščine/nemščine? šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek da 14 5,8% 54 10,3% ne 226 94,2% 471 89,7% skupaj 240 100,0% 525 100,0% Χ2 = 4,032; sig. = 0,045 Ali obiskuješ tečaj kakšnega drugega tujega jezika, npr. nemščine/angleščine, italijanščine, francoščine, španščine? šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek da 42 17,4% 74 14,1% ne 199 82,6% 451 85,9% skupaj 241 100,0% 525 100,0% Χ2 = 1,427; sig. = 0,232 Ali ti je všeč pouk angleščine/nemščine v 3. razredu? šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek da 229 95,8% 477 91,6% ne 10 4,2% 44 8,4% 82 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ skupaj 239 100,0% 521 100,0% Χ2 = 4,507; sig. = 0,034 Kdaj ti je všeč pri pouku angleščine/nemščine: šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 Χ2 test število odstotek* število odstotek** Χ2 sig. Kadar se pogovarjamo. 112 46,1% 297 55,9% 6,480 0,011 Kadar poslušamo. 111 45,7% 296 55,7% 6,773 0,009 Kadar pojemo. 123 50,6% 255 48,0% 0,449 0,503 Kadar se igramo. 206 84,8% 412 77,6% 5,347 0,021 Kadar plešemo. 91 37,4% 255 48,0% 7,541 0,006 Kadar delamo v skupini. 155 63,8% 378 71,2% 4,258 0,039 Nič mi všeč nič od naštetega. 5 2,1% 17 3,2% 0,790 0,374 *243=100,0%, **531=100,0% Kako zahteven se ti zdi pouk angleščine/nemščine? šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek Pouk angleščine/nemščine je lahek. 72 29,9% 168 32,4% Pouk angleščine/nemščine je včasih lahek, včasih težek. 163 67,6% 321 61,8% Pouk angleščine/nemščine je težek. 6 2,5% 30 5,8% skupaj 241 100,0% 519 100,0% Χ2 = 4,952; sig. = 0,084 Oceni, kako dober/dobra si pri angleščini/nemščini: šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek Zelo dober/dobra. 129 54,2% 260 50,1% Srednje dober/dobra. 104 43,7% 240 46,2% Ne preveč dober/dobra. 5 2,1% 19 3,7% skupaj 238 100,0% 519 100,0% Χ2 = 2,020; sig. = 0,364 V šoli imaš pouk angleščine/nemščine 2 uri na teden. Če bi lahko sam/a izbiral/a, v šoli: šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek Sploh ne bi imel/a angleščine/nemščine. 5 2,1% 39 7,5% Imel/a bi manj angleščine/nemščine. 16 6,6% 62 12,0% Isto kot sedaj, ne manj in ne več. 148 60,9% 215 41,6% Imel/a bi več angleščine/nemščine. 74 30,5% 201 38,9% skupaj 243 100,0% 517 100,0% Χ2 = 29,464; sig. = 0,000 Kako dobro bi rad/a razumel/a in govoril/a angleško/nemško? šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek Le toliko, da ne bom imel/a težav v šoli ali doma. 29 12,2% 105 20,4% Tako dobro, da bi brez težav razumel/a angleške/ nemške risanke, knjige, pesmi, filme in se brez težav pogovarjal/a 201 84,5% 374 72,8% v angleščini/nemščini. Vseeno mi je. 8 3,4% 35 6,8% skupaj 238 100,0% 514 100,0% Χ2 = 12,493; sig. = 0,002 83 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Se s starši pogovarjaš o tem, kaj delate pri pouku angleščine/nemščine? šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek Da, pogosto ali vedno. 65 27,2% 166 31,9% Da, včasih. 148 61,9% 286 54,9% Ne. 26 10,9% 69 13,2% skupaj 239 100,0% 521 100,0% Χ2 = 3,324; sig. = 0,190 Ali doma gledaš risanke, oddaje, filme na televiziji ali računalniku v angleškem/nemškem jeziku? šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek Da, pogosto ali vedno. 91 37,8% 204 39,2% Da, včasih. 135 56,0% 260 49,9% Ne. 15 6,2% 57 10,9% skupaj 241 100,0% 521 100,0% Χ2 = 5,150; sig. = 0,076 6. C.3. ODGOVORI UČENCEV – PRIMERJAVA 2. IN 3. RAZREDA Odgovori učencev iz šolskega leta 2017/18 (3. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja) so v nadaljevanju primerjani z odgovori učencev v šolskem letu 2016/17 (2. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja). V šolskem letu 2016/17 je na vprašalnik odgovorilo 612 učencev, ki so se v šolskem letu 2016/17 učili prvi tuji jezik v 2. razredu. Ali prihaja do statistično značilnih razlik glede na šolsko leto, je preverjeno s hi- kvadrat testom in t-testom za neodvisne vzorce. Izbrani prvi tuji jezik. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek angleščina 538 87,9% 509 95,9% nemščina 74 12,1% 22 4,1% skupaj 612 100,0% 531 100,0% Ali se v šoli rad/a učiš angleščino/nemščino? 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek da 433 71,8% 365 69,7% srednje 133 22,1% 134 25,6% ne 37 6,1% 25 4,8% skupaj 603 100,0% 524 100,0% Χ2 = 2,596; sig. = 0,273 Koliko se strinjaš z naslednjimi trditvami? 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test n povprečje n povprečje t sig. 1. Vem, kaj pri angleščini učitelj pričakuje 596 3,58 527 3,58 0,093 0,926 od mene. 2. Učiteljevo angleško razlago dobro 604 3,15 523 3,20 -0,983 0,326 razumem. 3. Zanima me, kar pri angleščini pove učitelj. 602 3,65 527 3,55 2,144 0,032 84 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 4. Učitelj poskrbi, da pri angleščini počnemo 608 3,76 525 3,70 1,496 0,135 zanimive stvari. 5. Učitelj angleščine ima vedno odgovore na moja vprašanja. 605 3,60 526 3,43 3,843 0,000 6. Učitelj dobro govori angleško. 603 3,89 529 3,89 0,077 0,939 7. Učitelj angleščine mi dovoli pokazati, kaj sem se naučil. 605 3,65 526 3,48 3,675 0,000 8. Učitelj za nas pripravi različne zanimive stvari, ki nam pomagajo pri učenju. 603 3,75 529 3,76 -0,237 0,813 9. Učitelj mi pove, kako naj popravim 607 3,60 529 3,58 0,477 0,633 napake, ki jih naredim. 10. Učitelj me posluša, ko želim kaj 602 3,77 529 3,60 4,043 0,000 povedati. 85 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Ali ob pouku angleščine/nemščine v šoli obiskuješ tudi še tečaj angleščine/nemščine? 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek da 64 10,6% 54 10,3% ne 538 89,4% 471 89,7% skupaj 602 100,0% 525 100,0% Χ2 = 0,036; sig. = 0,850 Ali obiskuješ tečaj kakšnega drugega tujega jezika, npr. nemščine/angleščine, italijanščine, francoščine, španščine? 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek da 121 20,1% 74 14,1% ne 480 79,9% 451 85,9% skupaj 601 100,0% 525 100,0% Χ2 = 7,134; sig. = 0,008 Ali ti je všeč pouk angleščine/nemščine v 2./3. razredu? 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek da 543 90,8% 477 91,6% ne 55 9,2% 44 8,4% skupaj 598 100,0% 521 100,0% Χ2 = 0,195; sig. = 0,659 Kdaj ti je všeč pri pouku angleščine/nemščine: 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) Χ2 test število odstotek* število odstotek** Χ2 sig. Kadar se pogovarjamo. 370 60,5% 297 55,9% 2,396 0,122 Kadar poslušamo. 383 62,6% 296 55,7% 5,512 0,019 Kadar pojemo. 412 67,3% 255 48,0% 43,568 0,000 Kadar se igramo. 522 85,3% 412 77,6% 11,296 0,001 Kadar plešemo. 364 59,5% 255 48,0% 15,025 0,000 Kadar delamo v skupini. 435 71,1% 378 71,2% 0,002 0,968 Nič mi všeč nič od naštetega. 37 6,0% 17 3,2% 5,110 0,024 *612=100,0%, **531=100,0% 86 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Kako ti je najbolj všeč, da učitelj pripravi uro angleščine/nemščine: 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) Χ2 test število odstotek* število odstotek** Χ2 sig. Ko nam učitelj razlaga in ga mi poslušamo. 371 60,6% 261 49,2% 15,127 0,000 Ko delamo v skupinah. 426 69,6% 384 72,3% 1,010 0,315 Ko delamo v dvojicah. 378 61,8% 314 59,1% 0,824 0,364 Ko dela vsak sam. 284 46,4% 161 30,3% 30,940 0,000 *612=100,0%, **531=100,0% Kako zahteven se ti zdi pouk angleščine/nemščine? 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek Pouk angleščine/nemščine je lahek. 227 38,2% 168 32,4% Pouk angleščine/nemščine je včasih lahek, včasih težek. 325 54,6% 321 61,8% Pouk angleščine/nemščine je težek. 43 7,2% 30 5,8% skupaj 595 100,0% 519 100,0% Χ2 = 5,995; sig. = 0,050 Oceni, kako dober/dobra si pri angleščini/nemščini: 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek Zelo dober/dobra. 278 46,3% 260 50,1% Srednje dober/dobra. 287 47,8% 240 46,2% Ne preveč dober/dobra. 36 6,0% 19 3,7% skupaj 601 100,0% 519 100,0% Χ2 = 4,067; sig. = 0,131 V šoli imaš pouk angleščine/nemščine 2 uri na teden. Če bi lahko sam/a izbiral/a, v šoli: 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek Sploh ne bi imel/a angleščine/nemščine. 62 10,3% 39 7,5% Imel/a bi manj angleščine/nemščine. 82 13,6% 62 12,0% Isto kot sedaj, ne manj in ne več. 193 32,0% 215 41,6% Imel/a bi več angleščine/nemščine. 266 44,1% 201 38,9% skupaj 603 100,0% 517 100,0% Χ2 = 11,714; sig. = 0,008 Kako dobro bi rad/a razumel/a in govoril/a angleško/nemško? 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek Le toliko, da ne bom imel/a težav v šoli ali doma. 96 16,3% 105 20,4% Tako dobro, da bi brez težav razumel/a angleške/ nemške risanke, knjige, pesmi, filme in se brez težav pogovarjal/a 442 74,9% 374 72,8% v angleščini/nemščini. Vseeno mi je. 52 8,8% 35 6,8% skupaj 590 100,0% 514 100,0% Χ2 = 4,179; sig. = 0,124 Se s starši pogovarjaš o tem, kaj delate pri pouku angleščine/nemščine? 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek 87 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Da, pogosto ali vedno. 194 32,3% 166 31,9% Da, včasih. 301 50,1% 286 54,9% Ne. 106 17,6% 69 13,2% skupaj 601 100,0% 521 100,0% Χ2 = 4,704; sig. = 0,095 Ali doma gledaš risanke, oddaje, filme na televiziji ali računalniku v angleškem/nemškem jeziku? 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek Da, pogosto ali vedno. 211 35,2% 204 39,2% Da, včasih. 309 51,6% 260 49,9% Ne. 79 13,2% 57 10,9% skupaj 599 100,0% 521 100,0% Χ2 = 2,476; sig. = 0,290 Si že kdaj uporabil/a svoje znanje angleščine/nemščine izven pouka, tako da si tudi sam/a govoril/a ali pisal/a v angleščini/nemščini? 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek Ne. 338 56,0% 296 57,0% Da. 266 44,0% 223 43,0% skupaj 604 100,0% 519 100,0% Χ2 = 0,131; sig. = 0,718 5. D. OPAZOVANJE POUKA 7. D.1. OPAZOVANJE POUKA V ŠOLSKEM LETU 2017/18 V analizo je bilo vključenih 49 opazovalnih obrazcev, ki so jih na opazovanju v šolskem letu 2017/18 (od 4. aprila do 12. junija 2018) izpolnile svetovalke Zavoda RS za šolstvo, od tega 33 obrazcev svetovalke za tuji jezik in 16 svetovalke za razredni pouk. Opazovalni obrazci se nanašajo na 49 ur pouka tujega jezika v 3. razredu (za vsako opazovani uro je bil izpolnjen en obrazec). Pouk je bil opazovan na 49 osnovnih šolah (ena ura pouka na eni šoli). Ob prikazu frekvenc so bila na podatkih iz opazovanja izračunana tudi povprečja in t- testi za en vzorec, s katerimi je bila preverjena statistična značilnost razlike med povprečjem in srednjo vrednostjo na lestvici (vrednostjo 2). Število prisotnih učencev število odstotek do 10 učencev 5 10,4 od 11 do 15 učencev 10 20,8 od 16 do 20 učencev 12 25,0 od 21 do 25 učencev 19 39,6 od 26 do 30 učencev 2 4,2 skupaj 48 100,0 Poučevani tuji jezik število odstotek angleščina 44 89,8 nemščina 5 10,2 skupaj 49 100,0 Blok ura 88 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ število odstotek da 0 0,0 ne 49 100,0 skupaj 49 100,0 Ura začetka opazovane ure čas začetka pouka število odstotek od 7:00 do 7:55 1 2,0 od 8:00 do 8:55 20 40,8 od 9:00 do 9:55 8 16,3 od 10:00 do 10:55 11 22,4 od 11:00 do 11:55 6 12,2 od 12:00 do 12:55 3 6,1 skupaj 49 100,0 Cilji ne delno da skupaj število odstotek število število odstotek odstotek število odstotek Cilji pouka so bili v skladu z učnim načrtom. 1 2,0 11 22,4 37 75,5 49 100,0 Vsebine in cilji so bili primerni glede na kognitivni razvoj učencev. 2 4,1 14 28,6 33 67,3 49 100,0 število t-test (testna vrednost = 2) povprečje odgovorov t sig. Cilji pouka so bili v skladu z učnim načrtom. 49 2,73 10,484 0,000 Vsebine in cilji so bili primerni glede na kognitivni razvoj učencev. 49 2,63 7,822 0,000 Potek ne delno da skupaj število odstotek število število odstotek odstotek število odstotek Učiteljica je ustrezno motivirala učence. 0 0,0 12 24,5 37 75,5 49 100,0 Učiteljica je diferencirala pouk glede na učenčeve zmožnosti, sposobnosti, interese, 26 53,1 15 30,6 8 16,3 49 100,0 predznanje. Učenci so bili večji del ure aktivni. 0 0,0 20 40,8 29 59,2 49 100,0 Pouk je potekal v primernem učnem tempu (dovolj časa za razmišljanje, 0 0,0 19 38,8 30 61,2 49 100,0 potrpežljivost pri počasnosti…). Prehodi med aktivnostmi so bili smiselno povezani. 0 0,0 18 36,7 31 63,3 49 100,0 Učna ura je bila koherentna (uvod, osrednji del, zaključek). 2 4,1 11 22,4 36 73,5 49 100,0 število t-test (testna vrednost = 2) povprečje odgovorov t sig. Učiteljica je ustrezno motivirala učence. 49 2,76 12,166 0,000 Učiteljica je diferencirala pouk glede na učenčeve zmožnosti, 49 1,63 -3,404 0,001 sposobnosti, interese, predznanje. Učenci so bili večji del ure aktivni. 49 2,59 8,343 0,000 89 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Pouk je potekal v primernem učnem tempu (dovolj časa za razmišljanje, potrpežljivost pri počasnosti…). 49 2,61 8,706 0,000 Prehodi med aktivnostmi so bili smiselno povezani. 49 2,63 9,092 0,000 Učna ura je bila koherentna (uvod, osrednji del, zaključek). 49 2,69 8,865 0,000 90 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Interakcija ne delno da skupaj število odstotek število število odstotek odstotek število odstotek Učiteljica je pri pouku govorila v tujem jeziku. 0 0,0 6 12,2 43 87,8 49 100,0 Učiteljica je po potrebi govorila v slovenskem jeziku, kadar je to bilo smiselno. 15 30,6 15 30,6 19 38,8 49 100,0 Učiteljica je strokovno korektno uporabljala tuji jezik v interakciji z učenci. 1 2,0 5 10,2 43 87,8 49 100,0 Učiteljica je spodbujala učence, da komunicirajo v tujem jeziku. 7 14,3 16 32,7 26 53,1 49 100,0 Učiteljica je zaznala učenčeve jezikovne napake. 5 10,2 18 36,7 26 53,1 49 100,0 Učiteljica se je ustrezno odzvala na učenčeve jezikovne napake. 7 14,3 12 24,5 30 61,2 49 100,0 Učenci so uporabljali tuji jezik v interakciji z učiteljico. 9 18,4 27 55,1 13 26,5 49 100,0 Učenci so spraševali učiteljico za dodatna pojasnila. 17 34,7 22 44,9 10 20,4 49 100,0 Učiteljica je dajala učencem kvalitetne 6 12,2 22 44,9 21 42,9 49 100,0 individualne povratne informacije. število t-test (testna vrednost = 2) povprečje odgovorov t sig. Učiteljica je pri pouku govorila v tujem jeziku. 49 2,88 18,547 0,000 Učiteljica je po potrebi govorila v slovenskem jeziku, kadar je 49 2,08 0,682 0,498 to bilo smiselno. Učiteljica je strokovno korektno uporabljala tuji jezik v interakciji z učenci. 49 2,86 14,697 0,000 Učiteljica je spodbujala učence, da komunicirajo v tujem jeziku. 49 2,39 3,714 0,001 Učiteljica je zaznala učenčeve jezikovne napake. 49 2,43 4,431 0,000 Učiteljica se je ustrezno odzvala na učenčeve jezikovne napake. 49 2,47 4,447 0,000 Učenci so uporabljali tuji jezik v interakciji z učiteljico. 49 2,08 0,850 0,399 Učenci so spraševali učiteljico za dodatna pojasnila. 49 1,86 -1,359 0,181 Učiteljica je dajala učencem kvalitetne individualne povratne 49 2,31 3,136 0,003 informacije. Medpredmetnost ne delno da skupaj število odstotek število število odstotek odstotek število odstotek Učiteljica se je pri vsebinah navezovala na vsebine iz drugih učnih načrtov 3. 20 40,8 20 40,8 9 18,4 49 100,0 razreda. število t-test (testna vrednost = 2) povprečje odgovorov t sig. Učiteljica se je pri vsebinah navezovala na vsebine iz drugih učnih načrtov 3. razreda. 49 1,78 -2,114 0,040 Didaktična gradiva in pripomočki ne delno da skupaj število odstotek število število odstotek odstotek število odstotek Učiteljica je uporabljala didaktične 10 20,4 9 18,4 30 61,2 49 100,0 91 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ pripomočke in gradiva kot so risanke, slikanice, prstne lutke, igračke... Učiteljica je uporabljala avtentične didaktične pripomočke in gradiva iz 31 63,3 12 24,5 6 12,2 49 100,0 drugih predmetov v 3. razredu Učiteljica je uporabljala delovne zvezke in učbenike za učenje tujih jezikov. 39 79,6 2 4,1 8 16,3 49 100,0 število t-test (testna vrednost = 2) povprečje odgovorov t sig. Učiteljica je uporabljala didaktične pripomočke in gradiva kot so risanke, slikanice, prstne lutke, igračke... 49 2,41 3,508 0,001 Učiteljica je uporabljala avtentične didaktične pripomočke in 49 1,49 -5,025 0,000 gradiva iz drugih predmetov v 3. razredu Učiteljica je uporabljala delovne zvezke in učbenike za učenje 49 1,37 -5,863 0,000 tujih jezikov. 92 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Organizacija prostora ne delno da skupaj število odstotek število število odstotek odstotek število odstotek Prostor je bil ustrezno organiziran glede 1 2,0 14 28,6 34 69,4 49 100,0 na izvedene dejavnosti. število t-test (testna vrednost = 2) povprečje odgovorov t sig. Prostor je bil ustrezno organiziran glede na izvedene dejavnosti. 49 2,67 9,138 0,000 Metode in oblike dela ne delno da skupaj število odstotek število število odstotek odstotek število odstotek Pouk je vseboval oblike dela/ 4 8,3 11 22,9 33 68,8 48 100,0 samostojno, v paru, skupinsko. Pouk je zajemal pristope, ki temeljijo zgolj na reprodukciji (ponavljanju besed 11 22,4 20 40,8 18 36,7 49 100,0 in besednih zvez). Pouk je vključeval didaktične igre. 10 20,4 12 24,5 27 55,1 49 100,0 Pouk je vseboval pristope za spodbujanje višjih ravni mišljenja. 15 30,6 22 44,9 12 24,5 49 100,0 Pouk je bil naravnan na celostno učenje jezika (osmišljenost, življenjskost, 9 18,4 22 44,9 18 36,7 49 100,0 situacijska naravnanost). število t-test (testna vrednost = 2) povprečje odgovorov t sig. Pouk je vseboval oblike dela/samostojno, v paru, skupinsko. 48 2,60 6,502 0,000 Pouk je zajemal pristope, ki temeljijo zgolj na reprodukciji 49 2,14 1,309 0,197 (ponavljanju besed in besednih zvez). Pouk je vključeval didaktične igre. 49 2,35 3,017 0,004 Pouk je vseboval pristope za spodbujanje višjih ravni mišljenja. 49 1,94 -0,573 0,569 Pouk je bil naravnan na celostno učenje jezika (osmišljenost, življenjskost, situacijska naravnanost). 49 2,18 1,769 0,083 93 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Medkulturnost ne delno da skupaj število odstotek število število odstotek odstotek število odstotek Učiteljica je učence spodbujala k spoznavanju kulturne enakosti in različnosti med jeziki (učnim, tujim in 32 71,1 10 22,2 3 6,7 45 100,0 maternimi jeziki). Učenci so izvajali dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih 17 37,8 18 40,0 10 22,2 45 100,0 veščin. Učenci so dali iniciativo učencev na 38 84,4 4 8,9 3 6,7 45 100,0 temo medkulturnosti. Učiteljica je iniciativo učencev na temo medkulturnosti smiselno vključila v 37 82,2 5 11,1 3 6,7 45 100,0 pouk. število t-test (testna vrednost = 2) povprečje odgovorov t sig. Učiteljica je učence spodbujala k spoznavanju kulturne enakosti in različnosti med jeziki (učnim, tujim in maternimi jeziki). 45 1,36 -7,100 0,000 Učenci so izvajali dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih veščin. 45 1,84 -1,360 0,181 Učenci so dali iniciativo učencev na temo medkulturnosti. 45 1,22 -9,324 0,000 Učiteljica je iniciativo učencev na temo medkulturnosti smiselno vključila v pouk. 45 1,24 -8,887 0,000 Dejavnosti učencev ne da skupaj število odstotek odstotek odstotek število odstotek Učenci so poslušali učiteljico, zvočni posnetek, glasbo oz. gledali filmček. 3 6,1 46 93,9 49 100,0 Učenci so izdelovali predmete iz različnih materialov. 48 98,0 1 2,0 49 100,0 Učenci so se igrali različne igre (namizne, gibalne idr.). 19 38,8 30 61,2 49 100,0 Učenci so pri izvajanju dejavnosti med seboj tekmovali. 36 73,5 13 26,5 49 100,0 Učenci so pri izvajanju dejavnosti uporabljali spoznavne 27 55,1 22 44,9 49 100,0 postopke. Učenci so peli in se gibalno telesno izražali. 12 24,5 37 75,5 49 100,0 Učenci so izvajali športno gibalne dejavnosti. 38 77,6 11 22,4 49 100,0 Učenci so risali in barvali. 31 63,3 18 36,7 49 100,0 8. D.2. OPAZOVANJE POUKA – PRIMERJAVA 2. IN 4. LETA UVAJANJA Podatki zbrani z opazovanjem 49 ur pouka v šolskem letu 2017/18 (3. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja), so v nadaljevanju primerjani s podatki, ki so bili z opazovanjem pouka zbrani v šolskem letu 2015/16 (3. razred v šolah iz 1. kroga uvajanja). V primerjavo je vključenih 122 obrazcev iz drugega opazovanja v šolskem letu 2015/16, zbranih z opazovanjem 61 ur. V šolskem letu 2015/16 je za razliko od šolskega leta 2017/18 vsaka ura pouka bila opazovana s strani svetovalk za tuji jezik in razredni pouk hkrati. Primerjava na šolsko leto 2015/16 (drugo opazovanje) je zato narejena tako glede na opažanja svetovalk za tuji jezik (TJ) kot glede na opažanja svetovalk za razredni pouk (RP). Prikazane so frekvence odgovorov in povprečja izračunana na osnovi tristopenjske lestvice z vrednostmi 1 - ne, 2 - delno in 3 - da. Statistična značilnost razlik med šolskima letoma je preverjena s t-testom za neodvisne vzorce in s hi-kvadrat testom. Cilji Cilji pouka so bili v skladu z učnim načrtom. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek 94 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ ne 1 1,7 1 1,6 1 2,0 delno 8 13,3 7 11,5 11 22,4 da 51 85,0 53 86,9 37 75,5 skupaj 60 100,0 61 100,0 49 100,0 Vsebine in cilji so bili primerni glede na kognitivni razvoj učencev. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 2 3,3 2 3,3 2 4,1 delno 17 27,9 17 28,3 14 28,6 da 42 68,9 41 68,3 33 67,3 skupaj 61 100,0 60 100,0 49 100,0 Cilji – Povprečja (z TJ v 2015/16) šol. leto 2015/16; TJ šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Cilji pouka so bili v skladu z učnim načrtom. 60 2,83 49 2,73 1,115 0,268 Vsebine in cilji so bili primerni glede na kognitivni razvoj učencev. 61 2,66 49 2,63 0,217 0,828 95 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Cilji – Povprečja (z RP v 2015/16) šol. leto 2015/16; RP šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Cilji pouka so bili v skladu z učnim načrtom. 61 2,85 49 2,73 1,355 0,179 Vsebine in cilji so bili primerni glede na kognitivni razvoj učencev. 60 2,65 49 2,63 0,162 0,872 Potek Učiteljica je ustrezno motivirala učence. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 2 3,3 0 0,0 0 0,0 delno 10 16,4 14 23,0 12 24,5 da 49 80,3 47 77,0 37 75,5 skupaj 61 100,0 61 100,0 49 100,0 Učiteljica je diferencirala pouk glede na učenčeve zmožnosti, sposobnosti, interese, predznanje. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 20 32,8 16 27,6 26 53,1 delno 32 52,5 31 53,4 15 30,6 da 9 14,8 11 19,0 8 16,3 skupaj 61 100,0 58 100,0 49 100,0 Učenci so bili večji del ure miselno aktivni. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 0 0,0 1 1,7 0 0,0 delno 17 27,9 19 31,7 20 40,8 da 44 72,1 40 66,7 29 59,2 skupaj 61 100,0 60 100,0 49 100,0 96 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Pouk je potekal v primernem učnem tempu (dovolj časa za razmišljanje, potrpežljivost pri počasnosti…). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 3 4,9 0 0,0 0 0,0 delno 11 18,0 16 26,7 19 38,8 da 47 77,0 44 73,3 30 61,2 skupaj 61 100,0 60 100,0 49 100,0 Prehodi med aktivnostmi so bili smiselno povezani. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 2 3,3 0 0,0 0 0,0 delno 13 21,3 13 21,7 18 36,7 da 46 75,4 47 78,3 31 63,3 skupaj 61 100,0 60 100,0 49 100,0 Učna ura je bila koherentna (uvod, osrednji del, zaključek). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 2 3,3 0 0,0 2 4,1 delno 12 20,0 13 21,7 11 22,4 da 46 76,7 47 78,3 36 73,5 skupaj 60 100,0 60 100,0 49 100,0 Potek – Povprečja (z TJ v 2015/16) šol. leto 2015/16; TJ šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je ustrezno motivirala učence. 61 2,77 49 2,76 0,171 0,865 Učiteljica je diferencirala pouk glede na učenčeve zmožnosti, sposobnosti, 61 1,82 49 1,63 1,374 0,172 interese, predznanje. Učenci so bili večji del ure aktivni. 61 2,72 49 2,59 1,414 0,160 Pouk je potekal v primernem učnem tempu (dovolj časa za razmišljanje, potrpežljivost pri počasnosti…). 61 2,72 49 2,61 1,081 0,282 Prehodi med aktivnostmi so bili smiselno povezani. 61 2,72 49 2,63 0,913 0,363 Učna ura je bila koherentna (uvod, osrednji del, zaključek). 60 2,73 49 2,69 0,386 0,700 Potek – Povprečja (z RP v 2015/16) šol. leto 2015/16; RP šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je ustrezno motivirala učence. 61 2,77 49 2,76 0,187 0,852 Učiteljica je diferencirala pouk glede na učenčeve zmožnosti, sposobnosti, interese, predznanje. 58 1,91 49 1,63 2,004 0,048 Učenci so bili večji del ure aktivni. 60 2,65 49 2,59 0,596 0,552 Pouk je potekal v primernem učnem tempu (dovolj časa za razmišljanje, potrpežljivost pri počasnosti…). 60 2,73 49 2,61 1,332 0,186 Prehodi med aktivnostmi so bili smiselno povezani. 60 2,78 49 2,63 1,715 0,090 Učna ura je bila koherentna (uvod, osrednji del, zaključek). 60 2,78 49 2,69 0,943 0,348 Interakcija 97 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Učiteljica je pri pouku govorila v tujem jeziku. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 0 0,0 0 0,0 0 0,0 delno 5 8,2 3 4,9 6 12,2 da 56 91,8 58 95,1 43 87,8 skupaj 61 100,0 61 100,0 49 100,0 Učiteljica je po potrebi govorila v slovenskem jeziku, kadar je to bilo smiselno. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 23 38,3 23 37,7 15 30,6 delno 15 25,0 9 14,8 15 30,6 da 22 36,7 29 47,5 19 38,8 skupaj 60 100,0 61 100,0 49 100,0 98 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Učiteljica je strokovno korektno uporabljala tuji jezik v interakciji z učenci. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 3 4,9 1 1,6 1 2,0 delno 17 27,9 12 19,7 5 10,2 da 41 67,2 48 78,7 43 87,8 skupaj 61 100,0 61 100,0 49 100,0 Učiteljica je spodbujala učence, da komunicirajo v tujem jeziku. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 3 4,9 3 4,9 7 14,3 delno 16 26,2 10 16,4 16 32,7 da 42 68,9 48 78,7 26 53,1 skupaj 61 100,0 61 100,0 49 100,0 Učiteljica je zaznala učenčeve jezikovne napake. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 8 13,1 9 14,8 5 10,2 delno 19 31,1 15 24,6 18 36,7 da 34 55,7 37 60,7 26 53,1 skupaj 61 100,0 61 100,0 49 100,0 Učiteljica se je ustrezno odzvala na učenčeve jezikovne napake. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 7 11,5 7 11,5 7 14,3 delno 19 31,1 18 29,5 12 24,5 da 35 57,4 36 59,0 30 61,2 skupaj 61 100,0 61 100,0 49 100,0 99 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Učenci so uporabljali tuji jezik v interakciji z učiteljico. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 11 18,0 3 4,9 9 18,4 delno 33 54,1 30 49,2 27 55,1 da 17 27,9 28 45,9 13 26,5 skupaj 61 100,0 61 100,0 49 100,0 Učenci so spraševali učiteljico za dodatna pojasnila. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 15 24,6 20 33,9 17 34,7 delno 36 59,0 26 44,1 22 44,9 da 10 16,4 13 22,0 10 20,4 skupaj 61 100,0 59 100,0 49 100,0 Učiteljica je dajala učencem kvalitetne individualne povratne informacije. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 5 8,2 5 8,5 6 12,2 delno 23 37,7 22 37,3 22 44,9 da 33 54,1 32 54,2 21 42,9 skupaj 61 100,0 59 100,0 49 100,0 Interakcija – Povprečja (z TJ v 2015/16) šol. leto 2015/16; TJ šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je pri pouku govorila v tujem jeziku. 61 2,92 49 2,88 0,699 0,486 Učiteljica je po potrebi govorila v slovenskem jeziku, 60 1,98 49 2,08 -0,595 0,553 kadar je to bilo smiselno. Učiteljica je strokovno korektno uporabljala tuji jezik v interakciji z učenci. 61 2,62 49 2,86 -2,475 0,015 Učiteljica je spodbujala učence, da komunicirajo v 61 2,64 49 2,39 1,966 0,052 tujem jeziku. Učiteljica je zaznala učenčeve jezikovne napake. 61 2,43 49 2,43 -0,017 0,986 Učiteljica se je ustrezno odzvala na učenčeve jezikovne 61 2,46 49 2,47 -0,076 0,940 napake. Učenci so uporabljali tuji jezik v interakciji z učiteljico. 61 2,10 49 2,08 0,129 0,897 Učenci so spraševali učiteljico za dodatna pojasnila. 61 1,92 49 1,86 0,464 0,644 Učiteljica je dajala učencem kvalitetne individualne 61 2,46 49 2,31 1,201 0,232 povratne informacije. Interakcija – Povprečja (z RP v 2015/16) šol. leto 2015/16; RP šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je pri pouku govorila v tujem jeziku. 61 2,95 49 2,88 1,334 0,186 Učiteljica je po potrebi govorila v slovenskem jeziku, 61 2,10 49 2,08 0,099 0,921 kadar je to bilo smiselno. Učiteljica je strokovno korektno uporabljala tuji jezik v interakciji z učenci. 61 2,77 49 2,86 -1,030 0,306 Učiteljica je spodbujala učence, da komunicirajo v 61 2,74 49 2,39 2,787 0,007 tujem jeziku. Učiteljica je zaznala učenčeve jezikovne napake. 61 2,46 49 2,43 0,222 0,825 Učiteljica se je ustrezno odzvala na učenčeve jezikovne 61 2,48 49 2,47 0,044 0,965 napake. 100 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Učenci so uporabljali tuji jezik v interakciji z učiteljico. 61 2,41 49 2,08 2,730 0,007 Učenci so spraševali učiteljico za dodatna pojasnila. 59 1,88 49 1,86 0,169 0,866 Učiteljica je dajala učencem kvalitetne individualne 59 2,46 49 2,31 1,177 0,242 povratne informacije. Medpredmetnost Učiteljica se je pri vsebinah navezovala na vsebine iz drugih učnih načrtov 3. razreda. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 7 11,5 11 18,0 20 40,8 delno 22 36,1 10 16,4 20 40,8 da 32 52,5 40 65,6 9 18,4 skupaj 61 100,0 61 100,0 49 100,0 101 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Medpredmetnost – Povprečja (z TJ v 2015/16) šol. leto 2015/16; TJ šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica se je pri vsebinah navezovala na vsebine iz drugih učnih načrtov 3. razreda. 61 2,41 49 1,78 4,622 0,000 Medpredmetnost – Povprečja (z RP v 2015/16) šol. leto 2015/16; RP šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica se je pri vsebinah navezovala na vsebine iz drugih učnih načrtov 3. razreda. 61 2,48 49 1,78 4,749 0,000 Didaktična gradiva in pripomočki Učiteljica je uporabljala didaktične pripomočke in gradiva kot so risanke, slikanice, prstne lutke, igračke... šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 7 11,7 9 14,8 10 20,4 delno 6 10,0 10 16,4 9 18,4 da 47 78,3 42 68,9 30 61,2 skupaj 60 100,0 61 100,0 49 100,0 Učiteljica je uporabljala avtentične didaktične pripomočke in gradiva iz drugih predmetov v 3. razredu. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 37 60,7 25 41,0 31 63,3 delno 5 8,2 8 13,1 12 24,5 da 19 31,1 28 45,9 6 12,2 skupaj 61 100,0 61 100,0 49 100,0 Učiteljica je uporabljala delovne zvezke in učbenike za učenje tujih jezikov. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 57 93,4 53 89,8 39 79,6 delno 0 0,0 2 3,4 2 4,1 da 4 6,6 4 6,8 8 16,3 skupaj 61 100,0 59 100,0 49 100,0 Didaktična gradiva in pripomočki – Povprečja (z TJ v 2015/16) šol. leto 2015/16; TJ šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je uporabljala didaktične pripomočke in gradiva kot so risanke, slikanice, prstne lutke, igračke... 60 2,67 49 2,41 1,773 0,079 Učiteljica je uporabljala avtentične didaktične pripomočke in gradiva iz drugih predmetov v 3. 61 1,70 49 1,49 1,384 0,169 razredu Učiteljica je uporabljala delovne zvezke in učbenike za učenje tujega jezika. 61 1,13 49 1,37 -1,883 0,063 Didaktična gradiva in pripomočki – Povprečja (z RP v 2015/16) 102 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ šol. leto 2015/16; RP šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je uporabljala didaktične pripomočke in gradiva kot so risanke, slikanice, prstne lutke, igračke... 61 2,54 49 2,41 0,893 0,374 Učiteljica je uporabljala avtentične didaktične pripomočke in gradiva iz drugih predmetov v 3. 61 2,05 49 1,49 3,556 0,001 razredu Učiteljica je uporabljala delovne zvezke in učbenike za učenje tujega jezika. 59 1,17 49 1,37 -1,545 0,126 Organizacija prostora Prostor je bil ustrezno organiziran glede na izvedene dejavnosti. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 3 4,9 3 4,9 1 2,0 delno 5 8,2 8 13,1 14 28,6 da 53 86,9 50 82,0 34 69,4 skupaj 61 100,0 61 100,0 49 100,0 103 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Organizacija prostora – Povprečja (z TJ v 2015/16) šol. leto 2015/16; TJ šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Prostor je bil ustrezno organiziran glede na izvedene 61 2,82 49 2,67 1,497 0,137 dejavnosti. Organizacija prostora – Povprečja (z RP v 2015/16) šol. leto 2015/16; RP šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Prostor je bil ustrezno organiziran glede na izvedene 61 2,77 49 2,67 0,967 0,336 dejavnosti. Metode in oblike dela Pouk je vseboval oblike dela/samostojno, v paru, skupinsko. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 7 11,5 6 10,0 4 8,3 delno 10 16,4 5 8,3 11 22,9 da 44 72,1 49 81,7 33 68,8 skupaj 61 100,0 60 100,0 48 100,0 Pouk je zajemal pristope, ki temeljijo zgolj na reprodukciji (ponavljanju besed in besednih zvez). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 31 50,8 19 31,1 11 22,4 delno 23 37,7 25 41,0 20 40,8 da 7 11,5 17 27,9 18 36,7 skupaj 61 100,0 61 100,0 49 100,0 Pouk je vključeval didaktične igre. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 14 23,0 13 21,7 10 20,4 delno 14 23,0 9 15,0 12 24,5 da 33 54,1 38 63,3 27 55,1 skupaj 61 100,0 60 100,0 49 100,0 Pouk je vseboval pristope za spodbujanje višjih ravni mišljenja. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 11 18,0 7 11,7 15 30,6 delno 19 31,1 27 45,0 22 44,9 da 31 50,8 26 43,3 12 24,5 skupaj 61 100,0 60 100,0 49 100,0 Pouk je bil naravnan na celostno učenje jezika (osmišljenost, življenjskost, situacijska naravnanost). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 5 8,2 6 10,3 9 18,4 104 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ delno 20 32,8 18 31,0 22 44,9 da 36 59,0 34 58,6 18 36,7 skupaj 61 100,0 58 100,0 49 100,0 Metode in oblike dela – Povprečja (z TJ v 2015/16) šol. leto 2015/16; TJ šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Pouk je vseboval oblike dela/samostojno, v paru, 61 2,61 48 2,60 0,018 0,985 skupinsko. Pouk je zajemal pristope, ki temeljijo zgolj na 61 1,61 49 2,14 -3,863 0,000 reprodukciji (ponavljanju besed in besednih zvez). Pouk je vključeval didaktične igre. 61 2,31 49 2,35 -0,226 0,822 Pouk je vseboval pristope za spodbujanje višjih ravni mišljenja. 61 2,33 49 1,94 2,671 0,009 Pouk je bil naravnan na celostno učenje jezika (osmišljenost, življenjskost, situacijska naravnanost). 61 2,51 49 2,18 2,472 0,015 105 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Metode in oblike dela – Povprečja (z RP v 2015/16) šol. leto 2015/16; RP šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Pouk je vseboval oblike dela/samostojno, v paru, 60 2,72 48 2,60 0,905 0,367 skupinsko. Pouk je zajemal pristope, ki temeljijo zgolj na 61 1,97 49 2,14 -1,190 0,237 reprodukciji (ponavljanju besed in besednih zvez). Pouk je vključeval didaktične igre. 60 2,42 49 2,35 0,442 0,659 Pouk je vseboval pristope za spodbujanje višjih ravni mišljenja. 60 2,32 49 1,94 2,768 0,007 Pouk je bil naravnan na celostno učenje jezika (osmišljenost, življenjskost, 58 2,48 49 2,18 2,194 0,030 situacijska naravnanost). Medkulturnost Učiteljica je učence spodbujala k spoznavanju kulturne enakosti in različnosti med jeziki (učnim, tujim in maternimi jeziki). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 18 62,1 31 62,0 32 71,1 delno 5 17,2 11 22,0 10 22,2 da 6 20,7 8 16,0 3 6,7 skupaj 29 100,0 50 100,0 45 100,0 Učenci so izvajali dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih veščin. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 2 6,7 11 22,0 17 37,8 delno 8 26,7 13 26,0 18 40,0 da 20 66,7 26 52,0 10 22,2 skupaj 30 100,0 50 100,0 45 100,0 Učenci so dali iniciativo učencev na temo medkulturnosti. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 26 89,7 42 84,0 38 84,4 delno 2 6,9 4 8,0 4 8,9 da 1 3,4 4 8,0 3 6,7 skupaj 29 100,0 50 100,0 45 100,0 Učiteljica je iniciativo učencev na temo medkulturnosti smiselno vključila v pouk. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 25 86,2 42 84,0 37 82,2 delno 2 6,9 4 8,0 5 11,1 da 2 6,9 4 8,0 3 6,7 skupaj 29 100,0 50 100,0 45 100,0 Medkulturnost – Povprečja (z TJ v 2015/16) 106 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ šol. leto 2015/16; TJ šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je učence spodbujala k spoznavanju kulturne enakosti in različnosti med jeziki (učnim, tujim in 29 1,59 45 1,36 1,296 0,201 maternimi jeziki). Učenci so izvajali dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih veščin. 30 2,60 45 1,84 4,496 0,000 Učenci so dali iniciativo učencev na temo 29 1,14 45 1,22 -0,685 0,496 medkulturnosti. Učiteljica je iniciativo učencev na temo medkulturnosti 29 1,21 45 1,24 -0,279 0,781 smiselno vključila v pouk. Medkulturnost – Povprečja (z RP v 2015/16) šol. leto 2015/16; RP šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je učence spodbujala k spoznavanju kulturne enakosti in različnosti med jeziki (učnim, tujim in 50 1,54 45 1,36 1,310 0,194 maternimi jeziki). Učenci so izvajali dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih veščin. 50 2,30 45 1,84 2,797 0,006 Učenci so dali iniciativo učencev na temo 50 1,24 45 1,22 0,150 0,881 medkulturnosti. Učiteljica je iniciativo učencev na temo medkulturnosti smiselno vključila v pouk. 50 1,24 45 1,24 -0,037 0,970 Dejavnosti učencev. Učenci so poslušali učiteljico, zvočni posnetek, glasbo oz. gledali filmček. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 10 16,4 5 8,8 3 6,1 da 51 83,6 52 91,2 46 93,9 skupaj 61 100,0 57 100,0 49 100,0 Med 2015/16(TJ) in 2017/18: Χ2 = 2,751; sig. = 0,097 Med 2015/16(RP) in 2017/18: Χ2=0,265; sig.=0,607; nezanesljiva ocena (Fisherjev natančni 2-stranski test = 0,722) Učenci so izdelovali predmete iz različnih materialov. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 57 93,4 55 96,5 48 98,0 da 4 6,6 2 3,5 1 2,0 skupaj 61 100,0 57 100,0 49 100,0 Med 2015/16(TJ) in 2017/18: Χ2= 1,278; sig.= 0,258; nezanesljiva ocena (Fisherjev natančni 2-stranski test = 0,379) Med 2015/16(RP) in 2017/18: Χ2=0,206; sig.=0,650; nezanesljiva ocena (Fisherjev natančni 2-stranski test = 1,000) Učenci so se igrali različne igre (namizne, gibalne idr.). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 26 42,6 26 46,4 19 38,8 da 35 57,4 30 53,6 30 61,2 skupaj 61 100,0 56 100,0 49 100,0 Med 2015/16(TJ) in 2017/18: Χ2 = 0,166; sig. = 0,683 Med 2015/16(RP) in 2017/18: Χ2 = 0,625; sig. = 0,429 Učenci so pri izvajanju dejavnosti med seboj tekmovali. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 107 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 49 80,3 48 84,2 36 73,5 da 12 19,7 9 15,8 13 26,5 skupaj 61 100,0 57 100,0 49 100,0 Med 2015/16(TJ) in 2017/18: Χ2 = 0,728; sig. = 0,394 Med 2015/16(RP) in 2017/18: Χ2 = 1,848; sig. = 0,174 Učenci so pri izvajanju dejavnosti uporabljali spoznavne postopke. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 17 27,9 24 42,1 27 55,1 da 44 72,1 33 57,9 22 44,9 skupaj 61 100,0 57 100,0 49 100,0 Med 2015/16(TJ) in 2017/18: Χ2 = 8,397; sig. = 0,004 Med 2015/16(RP) in 2017/18: Χ2 = 1,783; sig. = 0,182 Učenci so peli in se gibalno telesno izražali. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 23 37,7 23 40,4 12 24,5 da 38 62,3 34 59,6 37 75,5 skupaj 61 100,0 57 100,0 49 100,0 Med 2015/16(TJ) in 2017/18: Χ2 = 2,187; sig. = 0,139 Med 2015/16(RP) in 2017/18: Χ2 = 2,997; sig. = 0,083 Učenci so izvajali športno gibalne dejavnosti. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 57 93,4 54 94,7 38 77,6 da 4 6,6 3 5,3 11 22,4 skupaj 61 100,0 57 100,0 49 100,0 Med 2015/16(TJ) in 2017/18: Χ2 = 5,827; sig. = 0,016 Med 2015/16(RP) in 2017/18: Χ2 = 6,789; sig. = 0,009 Učenci so risali in barvali. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 svetovalke za TJ svetovalke za RP svetovalke za TJ in RP število odstotek število odstotek število odstotek ne 48 78,7 43 76,8 31 63,3 da 13 21,3 13 23,2 18 36,7 skupaj 61 100,0 56 100,0 49 100,0 Med 2015/16(TJ) in 2017/18: Χ2 = 3,194; sig. = 0,074 Med 2015/16(RP) in 2017/18: Χ2 = 2,296; sig. = 0,130 9. D.3. OPAZOVANJE POUKA – ENOTNA PRIMERJAVA 2. IN 4. LETA UVAJANJA Podatki zbrani z opazovanjem 49 ur pouka v šolskem letu 2017/18 (3. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja), so v nadaljevanju ponovno 108 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ primerjani s podatki, ki so bili z opazovanjem pouka zbrani v šolskem letu 2015/16 (3. razred v šolah iz 1. kroga uvajanja). V primerjavo je vključenih 122 obrazcev iz drugega opazovanja v šolskem letu 2015/16, zbranih z opazovanjem 61 ur. Izvedena je zgolj ena primerjava med šolskima letoma, podatki zbrani z 49 obrazci v šolskem letu 2017/18 so primerjani s podatki zbranimi s 122 obrazci v šolskem letu 2015/16 skupaj. Enota analize je podana ocena pouka z opazovalnim obrazcem. Prikazane so frekvence odgovorov in povprečja izračunana na osnovi tristopenjske lestvice z vrednostmi 1 - ne, 2 - delno in 3 - da. Statistična značilnost razlik med šolskima letoma je preverjena s t-testom za neodvisne vzorce in s hi-kvadrat testom. Cilji Cilji pouka so bili v skladu z učnim načrtom. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 2 1,7 1 2,0 delno 15 12,4 11 22,4 da 104 86,0 37 75,5 skupaj 121 100,0 49 100,0 Vsebine in cilji so bili primerni glede na kognitivni razvoj učencev. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 4 3,3 2 4,1 delno 34 28,1 14 28,6 da 83 68,6 33 67,3 skupaj 121 100,0 49 100,0 Cilji – Povprečja. šol. leto 2015/16 šol. leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Cilji pouka so bili v skladu z učnim načrtom. 121 2,84 49 2,73 1,365 0,176 Vsebine in cilji so bili primerni glede na kognitivni razvoj učencev. 121 2,65 49 2,63 0,217 0,828 109 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Potek Učiteljica je ustrezno motivirala učence. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 2 1,6 0 0,0 delno 24 19,7 12 24,5 da 96 78,7 37 75,5 skupaj 122 100,0 49 100,0 Učiteljica je diferencirala pouk glede na učenčeve zmožnosti, sposobnosti, interese, predznanje. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 36 30,3 26 53,1 delno 63 52,9 15 30,6 da 20 16,8 8 16,3 skupaj 119 100,0 49 100,0 Učenci so bili večji del ure miselno aktivni. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 1 0,8 0 0,0 delno 36 29,8 20 40,8 da 84 69,4 29 59,2 skupaj 121 100,0 49 100,0 Pouk je potekal v primernem učnem tempu (dovolj časa za razmišljanje, potrpežljivost pri počasnosti…). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 3 2,5 0 0,0 delno 27 22,3 19 38,8 da 91 75,2 30 61,2 skupaj 121 100,0 49 100,0 110 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Prehodi med aktivnostmi so bili smiselno povezani. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 2 1,7 0 0,0 delno 26 21,5 18 36,7 da 93 76,9 31 63,3 skupaj 121 100,0 49 100,0 Učna ura je bila koherentna (uvod, osrednji del, zaključek, smiselni prehodi med aktivnostmi). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 2 1,7 2 4,1 delno 25 20,8 11 22,4 da 93 77,5 36 73,5 skupaj 120 100,0 49 100,0 Potek – Povprečja. šol. leto 2015/16 šol. leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je ustrezno motivirala učence. 122 2,77 49 2,76 0,201 0,841 Učiteljica je diferencirala pouk glede na učenčeve zmožnosti, 119 1,87 49 1,63 1,872 0,065 sposobnosti, interese, predznanje. Učenci so bili večji del ure miselno aktivni. 121 2,69 49 2,59 1,140 0,256 Pouk je potekal v primernem učnem tempu (dovolj časa za razmišljanje, potrpežljivost pri počasnosti…). 121 2,73 49 2,61 1,365 0,174 Prehodi med aktivnostmi so bili smiselno povezani. 121 2,75 49 2,63 1,462 0,147 Učna ura je bila koherentna (uvod, osrednji del, zaključek, 120 2,76 49 2,69 0,773 0,441 smiselni prehodi med aktivnostmi). 111 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Interakcija Učiteljica je pri pouku govorila v tujem jeziku. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 0 0,0 0 0,0 delno 8 6,6 6 12,2 da 114 93,4 43 87,8 skupaj 122 100,0 49 100,0 Učiteljica je po potrebi govorila v slovenskem jeziku, kadar je to bilo smiselno. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 46 38,0 15 30,6 delno 24 19,8 15 30,6 da 51 42,1 19 38,8 skupaj 121 100,0 49 100,0 Učiteljica je strokovno korektno uporabljala tuji jezik v interakciji z učenci. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 4 3,3 1 2,0 delno 29 23,8 5 10,2 da 89 73,0 43 87,8 skupaj 122 100,0 49 100,0 Učiteljica je spodbujala učence, da komunicirajo v tujem jeziku. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 6 4,9 7 14,3 delno 26 21,3 16 32,7 da 90 73,8 26 53,1 skupaj 122 100,0 49 100,0 112 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Učiteljica je zaznala učenčeve jezikovne napake. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 17 13,9 5 10,2 delno 34 27,9 18 36,7 da 71 58,2 26 53,1 skupaj 122 100,0 49 100,0 Učiteljica se je ustrezno odzvala na učenčeve jezikovne napake. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 14 11,5 7 14,3 delno 37 30,3 12 24,5 da 71 58,2 30 61,2 skupaj 122 100,0 49 100,0 Učenci so uporabljali tuji jezik v interakciji z učiteljico. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 14 11,5 9 18,4 delno 63 51,6 27 55,1 da 45 36,9 13 26,5 skupaj 122 100,0 49 100,0 Učenci so spraševali učiteljico za dodatna pojasnila. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 35 29,2 17 34,7 delno 62 51,7 22 44,9 da 23 19,2 10 20,4 skupaj 120 100,0 49 100,0 113 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Učiteljica je dajala učencem kvalitetne individualne povratne informacije. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 10 8,3 6 12,2 delno 45 37,5 22 44,9 da 65 54,2 21 42,9 skupaj 120 100,0 49 100,0 Interakcija – Povprečja. šol. leto 2015/16 šol. leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je pri pouku govorila v tujem jeziku. 122 2,93 49 2,88 1,086 0,281 Učiteljica je po potrebi govorila v slovenskem jeziku, kadar 121 2,04 49 2,08 -0,270 0,787 je to bilo smiselno. Učiteljica je strokovno korektno uporabljala tuji jezik v interakciji z učenci. 122 2,70 49 2,86 -2,127 0,036 Učiteljica je spodbujala učence, da komunicirajo v tujem 122 2,69 49 2,39 2,590 0,012 jeziku. Učiteljica je zaznala učenčeve jezikovne napake. 122 2,44 49 2,43 0,116 0,907 Učiteljica se je ustrezno odzvala na učenčeve jezikovne 122 2,47 49 2,47 -0,018 0,986 napake. Učenci so uporabljali tuji jezik v interakciji z učiteljico. 122 2,25 49 2,08 1,554 0,122 Učenci so spraševali učiteljico za dodatna pojasnila. 120 1,90 49 1,86 0,359 0,720 Učiteljica je dajala učencem kvalitetne individualne povratne 120 2,46 49 2,31 1,365 0,174 informacije. Medpredmetnost Učiteljica se je pri vsebinah navezovala na vsebine iz drugih učnih načrtov 2./3. razreda. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 18 14,8 20 40,8 delno 32 26,2 20 40,8 da 72 59,0 9 18,4 skupaj 122 100,0 49 100,0 Medpredmetnost – Povprečja. šol. leto 2015/16 šol. leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica se je pri vsebinah navezovala na vsebine iz drugih učnih načrtov 2./3 razreda. 122 2,44 49 1,78 5,328 0,000 Didaktična gradiva in pripomočki Učiteljica je uporabljala didaktične pripomočke in gradiva kot so risanke, slikanice, prstne lutke, igračke... šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 16 13,2 10 20,4 delno 16 13,2 9 18,4 da 89 73,6 30 61,2 skupaj 121 100,0 49 100,0 Učiteljica je uporabljala avtentične didaktične pripomočke in gradiva iz drugih predmetov v 2./3. razredu. 114 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 62 50,8 31 63,3 delno 13 10,7 12 24,5 da 47 38,5 6 12,2 skupaj 122 100,0 49 100,0 Učiteljica je uporabljala delovne zvezke in učbenike za učenje tujih jezikov. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 110 91,7 39 79,6 delno 2 1,7 2 4,1 da 8 6,7 8 16,3 skupaj 120 100,0 49 100,0 Didaktična gradiva in pripomočki – Povprečja. šol. leto 2015/16 šol. leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je uporabljala didaktične pripomočke in gradiva kot so risanke, slikanice, prstne lutke, igračke... 121 2,60 49 2,41 1,465 0,147 Učiteljica je uporabljala avtentične didaktične pripomočke in 122 1,88 49 1,49 2,922 0,004 gradiva iz drugih predmetov v 2./3. razredu. Učiteljica je uporabljala delovne zvezke in učbenike za učenje tujega jezika. 120 1,15 49 1,37 -1,848 0,069 115 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Organizacija prostora Prostor je bil ustrezno organiziran glede na izvedene dejavnosti. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 6 4,9 1 2,0 delno 13 10,7 14 28,6 da 103 84,4 34 69,4 skupaj 122 100,0 49 100,0 Organizacija prostora – Povprečja. šol. leto 2015/16 šol. leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Prostor je bil ustrezno organiziran glede na izvedene 122 2,80 49 2,67 1,399 0,164 dejavnosti. Metode in oblike dela Pouk je vseboval oblike dela/samostojno, v paru, skupinsko. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 13 10,7 4 8,3 delno 15 12,4 11 22,9 da 93 76,9 33 68,8 skupaj 121 100,0 48 100,0 Pouk je zajemal pristope, ki temeljijo zgolj na reprodukciji (ponavljanju besed in besednih zvez). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 50 41,0 11 22,4 delno 48 39,3 20 40,8 da 24 19,7 18 36,7 skupaj 122 100,0 49 100,0 116 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Pouk je vključeval didaktične igre. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 27 22,3 10 20,4 delno 23 19,0 12 24,5 da 71 58,7 27 55,1 skupaj 121 100,0 49 100,0 Pouk je vseboval pristope za spodbujanje višjih ravni mišljenja. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 18 14,9 15 30,6 delno 46 38,0 22 44,9 da 57 47,1 12 24,5 skupaj 121 100,0 49 100,0 Pouk je bil naravnan na celostno učenje jezika (osmišljenost, življenjskost, situacijska naravnanost). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 11 9,2 9 18,4 delno 38 31,9 22 44,9 da 70 58,8 18 36,7 skupaj 119 100,0 49 100,0 Metode in oblike dela – Povprečja. šol. leto 2015/16 šol. leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Pouk je vseboval oblike dela/samostojno, v paru, skupinsko. 121 2,66 48 2,60 0,507 0,613 Pouk je zajemal pristope, ki temeljijo zgolj na reprodukciji 122 1,79 49 2,14 -2,786 0,006 (ponavljanju besed in besednih zvez). Pouk je vključeval didaktične igre. 121 2,36 49 2,35 0,120 0,904 Pouk je vseboval pristope za spodbujanje višjih ravni mišljenja. 121 2,32 49 1,94 3,108 0,002 Pouk je bil naravnan na celostno globalno učenje jezika (osmišljenost, življenjskost, 119 2,50 49 2,18 2,698 0,008 situacijska naravnanost). Medkulturnost Učiteljica je učence spodbujala k spoznavanju kulturne enakosti in različnosti med jeziki (učnim, tujim in maternimi jeziki). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 49 62,0 32 71,1 delno 16 20,3 10 22,2 da 14 17,7 3 6,7 skupaj 79 100,0 45 100,0 Učenci so izvajali dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih veščin. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 13 16,3 17 37,8 delno 21 26,3 18 40,0 da 46 57,5 10 22,2 skupaj 80 100,0 45 100,0 117 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Učenci so dali iniciativo učencev na temo medkulturnosti. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 68 86,1 38 84,4 delno 6 7,6 4 8,9 da 5 6,3 3 6,7 skupaj 79 100,0 45 100,0 Učiteljica je iniciativo učencev na temo medkulturnosti smiselno vključevala v pouk. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 67 84,8 37 82,2 delno 6 7,6 5 11,1 da 6 7,6 3 6,7 skupaj 79 100,0 45 100,0 118 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Medkulturnost – Povprečja. šol. leto 2015/16 šol. leto 2017/18 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je učence spodbujala k spoznavanju kulturne enakosti in različnosti med jeziki (učnim, tujim in maternimi 79 1,56 45 1,36 1,595 0,114 jeziki). Učenci so izvajali dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih veščin. 80 2,41 45 1,84 4,004 0,000 Učenci so dali iniciativo učencev na temo medkulturnosti. 79 1,20 45 1,22 -0,193 0,848 Učiteljica je iniciativo učencev na temo medkulturnosti smiselno vključevala v pouk. 79 1,23 45 1,24 -0,155 0,877 Dejavnosti učencev. Učenci so poslušali učiteljico, zvočni posnetek, glasbo oz. gledali filmček. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 15 12,7 3 6,1 da 103 87,3 46 93,9 skupaj 118 100,0 49 100,0 Χ2 = 1,563; sig. = 0,211 Učenci so izdelovali predmete iz različnih materialov. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 112 94,9 48 98,0 da 6 5,1 1 2,0 skupaj 118 100,0 49 100,0 Χ2 = 0,799; sig. = 0,371; nezanesljiva ocena (Fisherjev natančni 2-stranski test = 0,675) Učenci so se igrali različne igre (namizne, gibalne idr.). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 52 44,4 19 38,8 da 65 55,6 30 61,2 skupaj 117 100,0 49 100,0 Χ2 = 0,453; sig. = 0,501 119 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Učenci so pri izvajanju dejavnosti med seboj tekmovali. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 97 82,2 36 73,5 da 21 17,8 13 26,5 skupaj 118 100,0 49 100,0 Χ2 = 1,629; sig. = 0,202 Učenci so pri izvajanju dejavnosti uporabljali spoznavne postopke. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 41 34,7 27 55,1 da 77 65,3 22 44,9 skupaj 118 100,0 49 100,0 Χ2 = 5,944; sig. = 0,015 Učenci so peli in se gibalno telesno izražali. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 46 39,0 12 24,5 da 72 61,0 37 75,5 skupaj 118 100,0 49 100,0 Χ2 = 3,208; sig. = 0,073 Učenci so izvajali športno gibalne dejavnosti. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 111 94,1 38 77,6 da 7 5,9 11 22,4 skupaj 118 100,0 49 100,0 Χ2 = 9,822; sig. = 0,002 Učenci so risali in barvali. šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 91 77,8 31 63,3 da 26 22,2 18 36,7 skupaj 117 100,0 49 100,0 Χ2 = 3,734; sig. = 0,053 10. D.4. OPAZOVANJE POUKA – PRIMERJAVA 2. IN 3. RAZREDA Podatki zbrani z opazovanjem 49 ur pouka v šolskem letu 2017/18 (3. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja), so v nadaljevanju primerjani s podatki, ki so bili z opazovanjem pouka zbrani v šolskem letu 2016/17 (2. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja). V primerjavo je vključenih 55 obrazcev iz opazovanja pouka v šolskem letu 2016/17. Prikazane so frekvence odgovorov in povprečja izračunana na osnovi tristopenjske lestvice z vrednostmi 1 - ne, 2 - delno in 3 - da. Statistična značilnost razlik med šolskima letoma je preverjena s t-testom za neodvisne vzorce in s hi-kvadrat testom. Cilji Cilji pouka so bili v skladu z učnim načrtom. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) 120 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ število odstotek število odstotek ne 0 0,0 1 2,0 delno 7 12,7 11 22,4 da 48 87,3 37 75,5 skupaj 55 100,0 49 100,0 Vsebine in cilji so bili primerni glede na kognitivni razvoj učencev. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 2 3,7 2 4,1 delno 19 35,2 14 28,6 da 33 61,1 33 67,3 skupaj 54 100,0 49 100,0 Cilji – Povprečja. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test n povp. n povp. t sig. Cilji pouka so bili v skladu z učnim načrtom. 55 2,87 49 2,73 1,654 0,102 Vsebine in cilji so bili primerni glede na kognitivni razvoj učencev. 54 2,57 49 2,63 -0,523 0,602 121 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Potek Učiteljica je ustrezno motivirala učence. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 2 3,6 0 0,0 delno 9 16,4 12 24,5 da 44 80,0 37 75,5 skupaj 55 100,0 49 100,0 Učiteljica je diferencirala pouk glede na učenčeve zmožnosti, sposobnosti, interese, predznanje. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 33 61,1 26 53,1 delno 12 22,2 15 30,6 da 9 16,7 8 16,3 skupaj 54 100,0 49 100,0 Učenci so bili večji del ure miselno aktivni. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 2 3,6 0 0,0 delno 20 36,4 20 40,8 da 33 60,0 29 59,2 skupaj 55 100,0 49 100,0 Pouk je potekal v primernem učnem tempu (dovolj časa za razmišljanje, potrpežljivost pri počasnosti…). 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 2 3,6 0 0,0 delno 16 29,1 19 38,8 da 37 67,3 30 61,2 skupaj 55 100,0 49 100,0 122 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Prehodi med aktivnostmi so bili smiselno povezani. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 3 5,5 0 0,0 delno 12 21,8 18 36,7 da 40 72,7 31 63,3 skupaj 55 100,0 49 100,0 Učna ura je bila koherentna (uvod, osrednji del, zaključek, smiselni prehodi med aktivnostmi). 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 2 3,6 2 4,1 delno 9 16,4 11 22,4 da 44 80,0 36 73,5 skupaj 55 100,0 49 100,0 Potek – Povprečja. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je ustrezno motivirala učence. 55 2,76 49 2,76 0,092 0,927 Učiteljica je diferencirala pouk glede na učenčeve zmožnosti, 54 1,56 49 1,63 -0,512 0,609 sposobnosti, interese, predznanje. Učenci so bili večji del ure miselno aktivni. 55 2,56 49 2,59 -0,268 0,790 Pouk je potekal v primernem učnem tempu (dovolj časa za razmišljanje, potrpežljivost pri počasnosti…). 55 2,64 49 2,61 0,233 0,816 Prehodi med aktivnostmi so bili smiselno povezani. 55 2,67 49 2,63 0,379 0,705 Učna ura je bila koherentna (uvod, osrednji del, zaključek, 55 2,76 49 2,69 0,674 0,502 smiselni prehodi med aktivnostmi). Interakcija Učiteljica je pri pouku govorila v tujem jeziku. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 1 1,8 0 0,0 delno 9 16,4 6 12,2 da 45 81,8 43 87,8 skupaj 55 100,0 49 100,0 Učiteljica je po potrebi govorila v slovenskem jeziku, kadar je to bilo smiselno. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 14 25,9 15 30,6 delno 15 27,8 15 30,6 da 25 46,3 19 38,8 skupaj 54 100,0 49 100,0 Učiteljica je strokovno korektno uporabljala tuji jezik v interakciji z učenci. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 2 3,7 1 2,0 delno 10 18,5 5 10,2 da 42 77,8 43 87,8 123 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ skupaj 54 100,0 49 100,0 Učiteljica je spodbujala učence, da komunicirajo v tujem jeziku. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 10 18,2 7 14,3 delno 18 32,7 16 32,7 da 27 49,1 26 53,1 skupaj 55 100,0 49 100,0 Učiteljica je zaznala učenčeve jezikovne napake. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 16 29,1 5 10,2 delno 9 16,4 18 36,7 da 30 54,5 26 53,1 skupaj 55 100,0 49 100,0 124 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Učiteljica se je ustrezno odzvala na učenčeve jezikovne napake. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 17 30,9 7 14,3 delno 9 16,4 12 24,5 da 29 52,7 30 61,2 skupaj 55 100,0 49 100,0 Učenci so uporabljali tuji jezik v interakciji z učiteljico. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 16 29,1 9 18,4 delno 24 43,6 27 55,1 da 15 27,3 13 26,5 skupaj 55 100,0 49 100,0 Učenci so spraševali učiteljico za dodatna pojasnila. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 16 29,1 17 34,7 delno 24 43,6 22 44,9 da 15 27,3 10 20,4 skupaj 55 100,0 49 100,0 Učiteljica je dajala učencem kvalitetne individualne povratne informacije. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 24 43,6 6 12,2 delno 24 43,6 22 44,9 da 7 12,7 21 42,9 skupaj 55 100,0 49 100,0 125 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Interakcija – Povprečja. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je pri pouku govorila v tujem jeziku. 55 2,80 49 2,88 -1,012 0,314 Učiteljica je po potrebi govorila v slovenskem jeziku, kadar 54 2,20 49 2,08 0,741 0,460 je to bilo smiselno. Učiteljica je strokovno korektno uporabljala tuji jezik v interakciji z učenci. 54 2,74 49 2,86 -1,268 0,208 Učiteljica je spodbujala učence, da komunicirajo v tujem 55 2,31 49 2,39 -0,534 0,595 jeziku. Učiteljica je zaznala učenčeve jezikovne napake. 55 2,25 49 2,43 -1,132 0,260 Učiteljica se je ustrezno odzvala na učenčeve jezikovne 55 2,22 49 2,47 -1,566 0,121 napake. Učenci so uporabljali tuji jezik v interakciji z učiteljico. 55 1,98 49 2,08 -0,707 0,481 Učenci so spraševali učiteljico za dodatna pojasnila. 55 1,69 49 1,86 -1,188 0,238 Učiteljica je dajala učencem kvalitetne individualne povratne 55 2,07 49 2,31 -1,548 0,125 informacije. Medpredmetnost Učiteljica se je pri vsebinah navezovala na vsebine iz drugih učnih načrtov 2./3. razreda. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 15 27,3 20 40,8 delno 16 29,1 20 40,8 da 24 43,6 9 18,4 skupaj 55 100,0 49 100,0 Medpredmetnost – Povprečja. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica se je pri vsebinah navezovala na vsebine iz drugih učnih načrtov 2./3 razreda. 55 2,16 49 1,78 2,493 0,014 126 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Didaktična gradiva in pripomočki Učiteljica je uporabljala didaktične pripomočke in gradiva kot so risanke, slikanice, prstne lutke, igračke... 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 8 14,5 10 20,4 delno 14 25,5 9 18,4 da 33 60,0 30 61,2 skupaj 55 100,0 49 100,0 Učiteljica je uporabljala avtentične didaktične pripomočke in gradiva iz drugih predmetov v 2./3. razredu. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 31 56,4 31 63,3 delno 11 20,0 12 24,5 da 13 23,6 6 12,2 skupaj 55 100,0 49 100,0 Učiteljica je uporabljala delovne zvezke in učbenike za učenje tujih jezikov. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 46 83,6 39 79,6 delno 2 3,6 2 4,1 da 7 12,7 8 16,3 skupaj 55 100,0 49 100,0 Didaktična gradiva in pripomočki – Povprečja. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je uporabljala didaktične pripomočke in gradiva kot so risanke, slikanice, prstne lutke, igračke... 55 2,45 49 2,41 0,304 0,762 Učiteljica je uporabljala avtentične didaktične pripomočke in 55 1,67 49 1,49 1,203 0,232 gradiva iz drugih predmetov v 2./3. razredu. Učiteljica je uporabljala delovne zvezke in učbenike za učenje tujega jezika. 55 1,29 49 1,37 -0,541 0,590 127 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Organizacija prostora Prostor je bil ustrezno organiziran glede na izvedene dejavnosti. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 5 9,1 1 2,0 delno 15 27,3 14 28,6 da 35 63,6 34 69,4 skupaj 55 100,0 49 100,0 Organizacija prostora – Povprečja. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test n povp. n povp. t sig. Prostor je bil ustrezno organiziran glede na izvedene 55 2,55 49 2,67 -1,106 0,271 dejavnosti. Metode in oblike dela Pouk je vseboval oblike dela/samostojno, v paru, skupinsko. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 8 14,8 4 8,3 delno 19 35,2 11 22,9 da 27 50,0 33 68,8 skupaj 54 100,0 48 100,0 Pouk je zajemal pristope, ki temeljijo zgolj na reprodukciji (ponavljanju besed in besednih zvez). 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 13 23,6 11 22,4 delno 24 43,6 20 40,8 da 18 32,7 18 36,7 skupaj 55 100,0 49 100,0 Pouk je vključeval didaktične igre. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 12 21,8 10 20,4 delno 11 20,0 12 24,5 da 32 58,2 27 55,1 skupaj 55 100,0 49 100,0 Pouk je vseboval pristope za spodbujanje višjih ravni mišljenja. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 23 42,6 15 30,6 delno 17 31,5 22 44,9 da 14 25,9 12 24,5 skupaj 54 100,0 49 100,0 Pouk je bil naravnan na celostno učenje jezika (osmišljenost, življenjskost, situacijska naravnanost). 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 8 14,5 9 18,4 delno 21 38,2 22 44,9 128 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ da 26 47,3 18 36,7 skupaj 55 100,0 49 100,0 Metode in oblike dela – Povprečja. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test n povp. n povp. t sig. Pouk je vseboval oblike dela/samostojno, v paru, skupinsko. 54 2,35 48 2,60 -1,840 0,069 Pouk je zajemal pristope, ki temeljijo zgolj na reprodukciji 55 2,09 49 2,14 -0,349 0,728 (ponavljanju besed in besednih zvez). Pouk je vključeval didaktične igre. 55 2,36 49 2,35 0,104 0,917 Pouk je vseboval pristope za spodbujanje višjih ravni mišljenja. 54 1,83 49 1,94 -0,680 0,498 Pouk je bil naravnan na celostno globalno učenje jezika (osmišljenost, življenjskost, situacijska naravnanost). 55 2,33 49 2,18 1,010 0,315 Medkulturnost Učiteljica je učence spodbujala k spoznavanju kulturne enakosti in različnosti med jeziki (učnim, tujim in maternimi jeziki). 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 41 87,2 32 71,1 delno 5 10,6 10 22,2 da 1 2,1 3 6,7 skupaj 47 100,0 45 100,0 129 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Učenci so izvajali dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih veščin. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 26 55,3 17 37,8 delno 11 23,4 18 40,0 da 10 21,3 10 22,2 skupaj 47 100,0 45 100,0 Učenci so dali iniciativo učencev na temo medkulturnosti. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 44 93,6 38 84,4 delno 2 4,3 4 8,9 da 1 2,1 3 6,7 skupaj 47 100,0 45 100,0 Učiteljica je iniciativo učencev na temo medkulturnosti smiselno vključevala v pouk. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 43 91,5 37 82,2 delno 2 4,3 5 11,1 da 2 4,3 3 6,7 skupaj 47 100,0 45 100,0 Medkulturnost – Povprečja. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je učence spodbujala k spoznavanju kulturne enakosti in različnosti med jeziki (učnim, tujim in maternimi 47 1,15 45 1,36 -1,893 0,062 jeziki). Učenci so izvajali dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih veščin. 47 1,66 45 1,84 -1,119 0,266 Učenci so dali iniciativo učencev na temo medkulturnosti. 47 1,09 45 1,22 -1,401 0,165 Učiteljica je iniciativo učencev na temo medkulturnosti smiselno vključevala v pouk. 47 1,13 45 1,24 -1,089 0,279 130 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Dejavnosti učencev. Učenci so poslušali učiteljico, zvočni posnetek, glasbo oz. gledali filmček. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 4 7,3 3 6,1 da 51 92,7 46 93,9 skupaj 55 100,0 49 100,0 Χ2 = 0,055; sig. = 0,815; nezanesljiva ocena (Fisherjev natančni 2-stranski test = 1,000) Učenci so izdelovali predmete iz različnih materialov. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 52 94,5 48 98,0 da 3 5,5 1 2,0 skupaj 55 100,0 49 100,0 Χ2 = 0,817; sig. = 0,366; nezanesljiva ocena (Fisherjev natančni 2-stranski test = 0,620) Učenci so se igrali različne igre (namizne, gibalne idr.). 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 24 43,6 19 38,8 da 31 56,4 30 61,2 skupaj 55 100,0 49 100,0 Χ2 = 0,252; sig. = 0,615 Učenci so pri izvajanju dejavnosti med seboj tekmovali. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 42 76,4 36 73,5 da 13 23,6 13 26,5 skupaj 55 100,0 49 100,0 Χ2 = 0,116; sig. = 0,734 Učenci so pri izvajanju dejavnosti uporabljali spoznavne postopke. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 30 54,5 27 55,1 da 25 45,5 22 44,9 skupaj 55 100,0 49 100,0 Χ2 = 0,003; sig. = 0,955 Učenci so peli in se gibalno telesno izražali. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 8 14,5 12 24,5 da 47 85,5 37 75,5 skupaj 55 100,0 49 100,0 Χ2 = 1,650; sig. = 0,199 Učenci so izvajali športno gibalne dejavnosti. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek 131 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ ne 40 72,7 38 77,6 da 15 27,3 11 22,4 skupaj 55 100,0 49 100,0 Χ2 = 0,322; sig. = 0,571 Učenci so risali in barvali. 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 35 63,6 31 63,3 da 20 36,4 18 36,7 skupaj 55 100,0 49 100,0 Χ2 = 0,002; sig. = 0,969 6. E. UČITELJI 11. E.1. ODGOVORI UČITELJEV V ŠOL. LETU 2017/18 Anketni vprašalnik je ob koncu šolskega leta 2017/18 izpolnilo 102 učiteljev (iz 81 osnovnih šol), ki so poučevali prvi tuji jezik v 3. razredu. Pri izbranih sklopih trditev, je s t-testom za en vzorec bila preverjena statistična značilnost razlike med povprečjem in srednjo vrednostjo na lestvici. V primerih lestvic s tremi stopnjami, so ob povprečjih prikazane tudi frekvence po posameznih kategorijah. USPOSOBLJENOST ZA POUČEVANJE Katero smer izobrazbe ter dopolnilna znanja imate? število odstotek razredni pouk (smer izobrazbe) + dodatno usposabljanje za tuji jezik 38 38,0 tuji jezik (smer izobrazbe) + dodatno usposabljanje za razredni pouk 25 25,0 razredni pouk (smer izobrazbe) + tuji jezik (smer izobrazbe) 6 6,0 drugo 31 31,0 skupaj 100 100,0 132 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Pod drugo so vpisali: vpis število dip. soc. del. + usposabljanje za zgodnje poučevanje tja 1 pedagoška akademija 1 predmetni pouk 2 prof. ang. 1 prof. ang. jezika 2 prof. nem. in ang. 4 prof. soc. in ang. s književnostjo 1 razredni pouk 1 tuji jezik 17 univ. dipl. anglistka, prevajalstvo 1 Ocenite vašo usposobljenost za naslednja vsebinska področja, ki se nanašajo na matriko učnega načrta za tuji jezik: nisem sem delno sem usposobljen/a skupaj usposobljen/a usposobljen/a n % n % n % n % Celostno učenje jezika. 1 1,0 13 12,7 88 86,3 102 100,0 Osredotočenost na učenca. 0 0,0 13 12,7 89 87,3 102 100,0 Igralne dejavnosti. 1 1,0 19 18,6 82 80,4 102 100,0 Situacijska naravnanost, avtentičnost. 0 0,0 16 16,0 84 84,0 100 100,0 Jezikovna kopel. 1 1,0 20 19,6 81 79,4 102 100,0 Didaktična izvedba pouka. 1 1,0 10 9,8 91 89,2 102 100,0 Razvijanje poslušanja, govorjenja, branja. 0 0,0 6 5,9 95 94,1 101 100,0 Jezikovno in medkulturno ozaveščanje. 1 1,0 24 23,8 76 75,2 101 100,0 Glasovno in fonološko zavedanje. 2 2,0 32 31,4 68 66,7 102 100,0 Medpredmetna povezanost. 0 0,0 22 21,6 80 78,4 102 100,0 Problemsko delo in kognitivno osmišljene dejavnosti. 3 3,0 36 36,0 61 61,0 100 100,0 Učitelj kot model. 1 1,0 15 14,7 86 84,3 102 100,0 Jezikovni vnos. 1 1,0 15 14,7 86 84,3 102 100,0 Učna gradiva in materiali za pouk (pisna, avtentična, IKT …). 1 1,0 15 14,7 86 84,3 102 100,0 Spremljanje napredka učenca (formativno spremljanje). 4 4,0 42 42,0 54 54,0 100 100,0 Proces ocenjevanja znanja (načrtovanje, oblikovanje kriterijev, zapis opisne ocene). 1 1,0 31 30,4 70 68,6 102 100,0 Sodelovanje s starši. 0 0,0 6 5,9 96 94,1 102 100,0 133 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ DIDAKTIČNA USTREZNOST Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu uresničujete naslednje cilje predmeta: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). t-test (testna vrednost = 2,5) število odgovo p ro o v vprečje standardni odklon t sig. Vključevanje jezikovnih in nejezikovnih prvin (npr. 102 3,72 0,495 24,800 0,000 govorica telesa, gestikulacija). Izbor vsebin naravnan na razvojne značilnosti učencev. 102 3,66 0,536 21,808 0,000 Razvijanje predopismenjevalnih in predbralnih spretnosti/zmožnosti. 102 3,11 0,673 9,115 0,000 Pogosto izmenjavanje različnih krajših aktivnosti poveznih z izhodiščnimi cilji. 102 3,59 0,603 18,231 0,000 Spodbujanje k miselnim aktivnostim, ki temeljijo na pestri uporabi jezika (opisovanje, pojasnjevanje, branje, 101 3,05 0,740 7,463 0,000 pripovedovanje...). Uporaba konkretnih gradiv, vizualne podpore in spodbujanje k veččutnemu učenju. 102 3,56 0,555 19,256 0,000 Igralne dejavnosti, ki spodbujajo učence k lastnemu odločanju, izbiranju in sodelovanju z drugimi učenci. 102 3,25 0,681 11,046 0,000 Timsko načrtovanje pouka na ravni razreda. 100 2,62 0,908 1,322 0,189 Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu individualizirate in diferencirate glede na zmožnosti in druge posebnosti učencev: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). t-test (testna vrednost = 2,5) število odgovo p ro o v vprečje standardni odklon t sig. učne vsebine 102 2,43 0,790 -0,877 0,382 učne dejavnosti 101 2,74 0,627 3,888 0,000 učne materiale 102 2,69 0,771 2,442 0,016 rezultate učenja, učne izdelke, predstavitve… 100 2,83 0,779 4,235 0,000 učno okolje (npr. prostor izvajanja pouka) 102 2,13 0,817 -4,608 0,000 učne strategije 99 2,87 0,695 5,281 0,000 učni tempo 101 3,15 0,684 9,530 0,000 količino pomoči 102 3,29 0,669 11,992 0,000 preverjanje in ocenjevanje 101 3,06 0,835 6,737 0,000 učne oblike 100 2,81 0,706 4,389 0,000 domače naloge 100 2,48 0,893 -0,224 0,823 Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu preverjate in ocenjujte znanje učencev na naslednje načine: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). t-test (testna vrednost = 2,5) število odgovo p ro o v vprečje standardni odklon t sig. Spremljam napredek učencev. 102 3,49 0,625 15,993 0,000 Pri preverjanju upoštevam načela formativnega spremljanja. 101 2,84 0,845 4,061 0,000 Pri ocenjevanju poslušanja in slušnega razumevanja si pomagam z učenčevimi prikazi, izdelki… 102 3,09 0,834 7,126 0,000 Pri ocenjevanju govornega sporočanja in sporazumevanja si pomagam tako, da učenci opazujejo in poimenujejo kar vidijo ali zaznajo z drugimi čutili, komentirajo, 102 3,44 0,683 13,912 0,000 napovedujejo, dopolnjujejo, igrajo igro vlog, uporabijo opise postopkov, itn. 134 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevam posebne potrebe učenca. 101 3,65 0,591 19,630 0,000 Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu uporabljate IKT za naslednje namene: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). t-test (testna vrednost = 2,5) število odgovo p ro o v vprečje standardni odklon t sig. v podporo razumevanju učnih vsebin 102 3,27 0,616 12,700 0,000 za ohranjanje motivacije za učenje 102 3,08 0,713 8,191 0,000 za izboljšanje učnih rezultatov 102 2,99 0,738 6,709 0,000 135 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu izvajate medpredmetne povezave na navedenih ravneh: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). t-test (testna vrednost = 2,5) število odgovo p ro o v vprečje standardni odklon t sig. ravni vsebin 102 3,05 0,651 8,522 0,000 ravni procesnih ciljev (npr. iskanje virov kot spretnosti) 100 2,42 0,727 -1,100 0,274 konceptualni ravni (npr. poglabljanje razumevanja) 101 2,55 0,728 0,752 0,454 ORGANIZACIJSKI VIDIKI Ali ste imeli organizacijske težave pri umestitvi tujega jezika v 3. razredu v urnik? število odstotek ne 87 90,6 da, manjše težave 9 9,4 da, večje težave 0 0,0 skupaj 96 100,0 Pojasnitev manjših težav: - učim na treh šolah (1 vpis) Kako ste umestili pouk tujega jezika v 3. razredu v urnik: število odstotek* strnjeno, dvakrat na teden 78 76,5 razpršeno, večkrat na teden 18 17,6 drugače 2 2,0 *102=100,0% Pod drugače so vpisali: - 2x na teden (2 vpisa). Razlogi za določeno umestitev pouka tujega jezika v 3. razredu v urnik: vpis število bolje je večkrat po malem 1 najbolj smiselno 1 nas je več učiteljev 1 odločitev vodstva 3 po dogovoru 1 po potrebi 4 poučujem tudi druge razrede 8 učim rp in učim še druge razrede 3 upoštevanje mnenja učiteljev 1 zaradi ostalih razredov, kjer poučujem 1 Kako ste zadovoljni z Vašim urnikom? število odstotek nimam pripomb 91 90,1 želim si sprememb 10 9,9 skupaj 101 100,0 Vpis učiteljev, ki si želijo sprememb: vpis število bolj zgodaj ure angleščine 5 136 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ da bi pouk potekal brez kombinacije 2. triade 1 lažje bi bilo, če bi poučevala ang le v svojem razredu ali le ang v vse 1 manj lukenj med urami 1 petek 5. ura ni tako primerna 1 Kje praviloma izvajate pouk tujega jezika v 3. razredu: vpis število odstotek* V matični učilnici 3. razreda. 83 81,4 V posebni učilnici za tuji jezik. 16 15,7 Drugo. 8 7,8 *102=100,0% Pod »drugo« so učitelji vpisali: vpis število na prostem 1 razred z interaktivno tablo 1 učilnica za mat in geo 1 v dveh različnih učilnicah 2 v moji učilnici 2 zaradi prenove šole začasno v matični učilnici 1 URESNIČEVANJE CILJEV IN DOSEGANJE STANDARDOV Kako pomembni so po vašem mnenju splošni cilji učnega načrta za tuji jezik v 3. razredu: srednje nepomembni zelo pomembni skupaj pomembni n n n n Senzibilizacija za jezike. 1 1,0 5 5,0 95 94,1 101 100,0 Razvijanje učenčevih sprejemniških, tvorbnih in 0 0,0 interaktivnih spretnosti/ zmožnosti. 14 14,0 86 86,0 100 100,0 Poudarjen razvoj motivacije za usvajanje tujih 0 0,0 7 6,9 94 93,1 101 100,0 jezikov. Oblikovanje posameznikove raznojezičnosti in (družbene večjezičnosti) dvig jezikovne zavesti v ožjem pomenu (npr. v družini, v razredu) ter v 1 1,0 35 35,4 63 63,6 99 100,0 širšem pomenu (npr. dvojezično področje). t-test (testna vrednost = 2) število odgovo p ro o v vprečje standardni odklon t sig. Senzibilizacija za jezike. 101 2,93 0,292 32,054 0,000 Razvijanje učenčevih sprejemniških, tvorbnih in interaktivnih spretnosti/ zmožnosti. 100 2,86 0,349 24,661 0,000 Poudarjen razvoj motivacije za usvajanje tujih jezikov. 101 2,93 0,255 36,645 0,000 Oblikovanje posameznikove raznojezičnosti in (družbene večjezičnosti) dvig jezikovne zavesti v ožjem pomenu (npr. v družini, v razredu) ter v širšem pomenu (npr. dvojezično 99 2,63 0,507 12,295 0,000 področje). V kolikšni meri so po Vašem mnenju v 3. razredu uresničljivi naslednji standardi znanja učnega načrta? Poslušanje in slušno razumevanje: Poslušanje in slušno razumevanje neuresničljivi delno uresničljivi uresničljivi skupaj n % n % n % n % 137 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ prepozna, da je besedilo v tujem jeziku (prepozna ciljni tuji jezik med drugimi jeziki) 0 0,0 2 2,0 100 98,0 102 100,0 razume pogosto rabljena in z gestami oz. mimiko podprta navodila za delo v razredu 0 0,0 2 2,0 100 98,0 102 100,0 izlušči glavno temo slušnega besedila 0 0,0 22 21,6 80 78,4 102 100,0 razume izbrane podatke in nekatere podrobnosti (besed, besednih zvez, fraz) v govorjenih besedilih z 0 0,0 14 13,9 87 86,1 101 100,0 znano tematiko na podlagi vidnih in drugih opor prepozna nekatere okoliščine sporazumevanja in jasno izražena čustva govorcev 0 0,0 34 33,3 68 66,7 102 100,0 t-test (testna vrednost = 2) Poslušanje in slušno razumevanje število odgovo p ro o v vprečje standardni odklon t sig. prepozna, da je besedilo v tujem jeziku (prepozna ciljni tuji jezik med drugimi jeziki) 102 2,98 0,139 71,063 0,000 razume pogosto rabljena in z gestami oz. mimiko podprta navodila za delo v razredu 102 2,98 0,139 71,063 0,000 izlušči glavno temo slušnega besedila 102 2,78 0,413 19,164 0,000 razume izbrane podatke in nekatere podrobnosti (besed, besednih zvez, fraz) v govorjenih besedilih z znano tematiko na podlagi 101 2,86 0,347 24,928 0,000 vidnih in drugih opor prepozna nekatere okoliščine sporazumevanja in jasno izražena čustva govorcev 102 2,67 0,474 14,213 0,000 Govorno sporočanje in sporazumevanje: delno Govorno sporočanje in sporazumevanje neuresničljivi uresničljivi uresničljivi skupaj n % n % n % n % poimenuje konkretni svet okoli sebe (stvari, osebe, dejanja, lastnosti, živali, predmete, 0 kraje 0,0 4 4,0 97 96,0 101 100,0 itn.) v neposredni okolici/na slikah ipd. se sporazumeva po vzorcih 0 0,0 9 8,9 92 91,1 101 100,0 poizveduje in odgovarja na preprosta vpra0ša nja 0,0 19 18,8 82 81,2 101 100,0 pritrjuje, zanika, izraža počutje, zahvalo, voščila in dobre želje, vljudnostne fraze, navezuje stik, se opravičuje, se poslavlja, telefonira, uresničuje 1 1,0 24 23,8 76 75,2 101 100,0 svoje interese (izraža potrebe in želje, prepovedi, prošnje, išče in ponuja pomoč itn. t-test (testna vrednost = 2) Govorno sporočanje in sporazumevanje število odgovo p ro o v vprečje standardni odklon t sig. poimenuje konkretni svet okoli sebe (stvari, osebe, dejanja, lastnosti, živali, predmete, kraje itn.) v neposredni okolici/na 101 2,96 0,196 49,244 0,000 slikah ipd. se sporazumeva po vzorcih 101 2,91 0,286 31,972 0,000 poizveduje in odgovarja na preprosta vprašanja 101 2,81 0,393 20,774 0,000 138 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ pritrjuje, zanika, izraža počutje, zahvalo, voščila in dobre želje, vljudnostne fraze, navezuje stik, se opravičuje, se poslavlja, telefonira, uresničuje svoje interese (izraža potrebe 101 2,74 0,462 16,167 0,000 in želje, prepovedi, prošnje, išče in ponuja pomoč itn. Branje in bralno razumevanje: Branje in bralno razumevanje neuresničljivi delno uresničljivi uresničljivi skupaj n % n % n % n % prepozna zapis osnovnega, pogosto rabljenega besedišča ter pomen besednih zvez v okviru znanih te 0 m 0,0 11 10,9 90 89,1 101 100,0 razume posamezne preproste in znane besede, besedne zveze ob nebesedni podpori (npr. slikah, 0 0,0 6 6,0 94 94,0 100 100,0 predmetih) zna prebrati in razume posamezne znane povedi, ponazorjene z nebesedno podporo 0 0,0 27 27,0 73 73,0 100 100,0 razume kratka in ustrezno zahtevna besedila ob nebesedni podpori 2 2,0 44 44,0 54 54,0 100 100,0 t-test (testna vrednost = 2) število odgovo p ro o v vprečje standardni odklon Branje in bralno razumevanje t sig. prepozna zapis osnovnega, pogosto rabljenega besedišča ter pomen besednih zvez v okviru znanih tem 101 2,89 0,313 28,604 0,000 razume posamezne preproste in znane besede, besedne zveze ob nebesedni podpori (npr. slikah, predmetih) 100 2,94 0,239 39,383 0,000 zna prebrati in razume posamezne znane povedi, ponazorjene z nebesedno podporo 100 2,73 0,446 16,361 0,000 razume kratka in ustrezno zahtevna besedila ob nebesedni podpori 100 2,52 0,541 9,614 0,000 MOTIVACIJA IN UČNE TEŽAVE UČENCEV Kako so po vašem mnenju učenci 3. razreda motivirani za učenje tujega jezika? število odstotek sploh niso motivirani 0 0,0 niso motivirani 0 0,0 niti - niti 5 5,0 so motivirani 51 50,5 zelo so motivirani 45 44,6 skupaj 101 100,0 Povprečje na 5-stopenjski lestvici (1 - sploh niso motivirani, ..., 5 - zelo so motivirani) je 4,40 (standardni odklon je 0,584) in je statistično značilno različno od testne vrednosti 3 (t=24,005, sig.=0,000). Napišite s katerimi posebnimi potrebami učencev se soočate pri poučevanju tujega jezika v 3. razredu? vpis število adhd, čustveno-vedenjske motnje, Aspergerjev sindrom 1 asperger, nižje učne sposobnosti, soc. In učna zanemarjenost 1 avtizem, disleksija, hiperaktivnost 1 139 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ avtizem, primanjkljaji na določenih področjih učenja 1 bralne in govorne motnje 1 bralno-zapisovalne težave 1 čustvene in vedenjske motnje 1 disleksija 6 disleksija in motnje pozornosti 1 disleksija, avtizem, motnja pozornosti, lenoba, nepripravljenost za delo, nepismenost v slovenščini 2 disleksija, manjša pozornost 1 disleksija, motnja pozornosti 2 disleksija, motnje koncentracije, težave pri branju in pisanju 2 disleksija, nižje uč. sposobnosti 1 disleksija, skoptični sindrom, avtistični spekter, bralno-zapisovalne težave 1 govorne in bralne motnje, motnje pozornosti 1 govorne napake, avtizem, primanjkljaj na določenih področjih 2 hiperaktivnost 1 je ni 1 jezikovne in govorne motnje, primanjkljaji na določenih področjih 1 ker je v 3. r. le ena učenka, pouk izvajam v komb. znotraj skupine in ga diferenciram zanjo 1 kratkoročni spomin 1 kratkoročni spomin in motnje koncentracije 1 kratkotrajna koncentracija, učne težave, nerazumevanje slovenščine 1 legastenija, disleksija, motnje pozornosti, primanj. na področjih, gibalno ovirani, govorna motnja 1 motnja koncentracije in pozornosti 8 motnja koncentracije in pozornosti, primanjkljaji na učnem področju 1 nemotiviranost 1 nižje inteligenčne sposobnosti, različno predznanje 1 nobene motivacije za učenje, doma ni podpore 1 odsotnost učenca zaradi bolezni 1 počasnejši tempo 1 pomnjenje 1 potreba po različnih učnih oblikah 1 primanjkljaji na določenih področjih učenja 3 primanjkljaji na določenih področjih učenja, govorne napake 5 primanjkljaji na določenih področjih učenja, hiperaktivnost 1 s polžjim vsadkom in hiperaktivnost 2 selektivni mutizem-2 učenca ne govorita, sporazumevamo se le pisno, motnje pozornosti 1 skotopični sindrom, disleksija 1 slaba komunikacija, počasnost pri delu 2 slaba koncentracija, različno predznanje, slabo branje, nezainteresiranost 1 slabo sliši, kratkotrajna pozornost 1 slabši sluh, govor, sposobnosti 1 slušne, učne in vedenjske težave 1 težave pri učenju, čustvene in vedenjske motnje 1 težave s koncentracijo in izgovorjavo 1 težave s koncentracijo, vedenjski izbruhi, zapisovalne motnje, težave pi branju v maternem jeziku 1 težave s pozornostjo, hiperaktivnost, učni primanjkljaji 1 težave z grafomotoriko, zbranostjo, počasnejše dojemanje snovi 2 učenci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju 1 učenec porablja računalnik 1 učenec s polžjim vsadkom 1 učne težave 1 učne težave, težave s koncentracijo 2 vedenjske in čustvene težave 1 vse stopnje izguba sluha, adhd, jezikovne motnje 1 Katere prilagoditve izvajate pri tujem jeziku v 3. razredu za učence s posebnimi potrebami (vpišite do 3 najpogostejše prilagoditve) in kako pogosto jih izvajate (občasno/pogosto/vedno)? vpis število aktivni premor med delom 1 aktivnosti za preusmeritev pozornosti 1 barva papirja 1 barva podlage 1 140 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ besede na modri podlagi 1 branje lažjih besedil 1 branje v skupinah 1 branje zapisov 1 daljše pisanje kon 1 dejavnost gibanja - ustrezni znak 1 delo v skupinah 1 dl v el. obliki 1 dodatna razlaga 24 dodatna vprašanja 3 drug način ocenjevanja 1 fm sistem 1 fotokopiram jim zapiske 2 gest, mimika, vizualna podpora 1 gibalna podpora 1 gibanje za sprostitev 1 hitro prehajanje med aktivnostmi 1 igra za uvodno motivacijo 1 igre 1 igre za utrjevanje, ponavljanje 1 individualna pomoč 8 iskanje in poudarjanje močnih področij 1 izbor manj zahtevnih nalog in vaj 1 krajša navodila 2 lažje jezikovne strukture 1 lažje naloge 2 lažje ocenjevanje 1 manj dn 2 manj zahtevna besedila 1 manj zahtevne naloge 1 manjši obseg snovi 1 menjanje dejavnosti, da učenec ne sedi 6 minuta za zdravje 1 mulidimenzionalno učenje 1 multisenzorni način podajanja snovi 3 naloge 1 napovedano ustno ocenjevanje 1 navodila z mimiko 1 ocenjevanje izven pouka 4 ocenjevanje izven razreda 1 ocenjevanje znanja 1 očesni stik 1 opozarjanje na uporabo očal 1 org. Prilagoditve 1 osebni pristop 1 pisanje na tablo-prepis pretežek-učenki dam list 1 počasnejša dikcija 1 podaljšan čas 7 podaljšan čas pisanja 3 podaljšan čas pisnih preizkusov 4 podpora in pomoč 1 podvprašanja 1 pomoč drugih sošolcev 2 pomoč pri izg. 1 pomoč pri razumevanju 1 pomoč pri zapisovanju 1 pomoč učenci 1 pomočnik učitelj 1 ponavljanje besed 1 ponazoritve 1 ponovitev navodil 1 povečane črke 2 141 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ povečane črke, prilagojen test 3 preverim razumevanje navodil 17 preverjanje med ocenjevanjem 1 preverjanje razumevanja navodil 2 pri ocenjevanju znanja 1 prilagoditev nalog 1 prilagoditev pisnega ocenjevanja 2 prilagoditev testov 1 prilagoditev težavnosti nalog 1 prilagoditev učnih vsebin 2 prilagoditev vsebine 1 prilagoditev zapisa 1 prilagoditveni tempo 1 prilagojena vsebina 1 prilagojene naloge 1 prilagojeno ocenjevanje 1 primerna pisava 1 raba pripomočkov 1 razdeljena naloga 2 razdeljena ura na manjše enote 1 različna zahtevnost nalog 1 raznoliko delo 1 razrez dl na več nalog 1 sedi spredaj 13 slikovna podpora 2 slikovne vsebini 2 slo prevod 1 spodbuda, usmerjanje pozornosti 1 table, modeli 1 tempo 2 učenje učnih strategij 1 učenje z did. pripomočki 1 učna pomoč spec. Ped. 1 učne dejavnosti 1 uporaba materiala 2 usmerjanje in vodenje 1 večdelno ocenjevanje 1 večja pisava 3 vizualna podpora 5 vizualna sporočila 1 zapis namesto govor 1 zapisi besedišča 1 zmanjšana količina besedišča 1 Kako pogosto jih izvajate: vpis število enkrat na teden 1 občasno 38 pogosto 60 redko 1 vedno 105 vsako uro ang 1 zelo pogosto 2 Ali ste dovolj usposobljeni na področju poznavanja učnih težav in posebnih potreb učencev? število odstotek ne 53 54,1 da, za vse skupine učencev 33 33,7 da, za naslednje skupine učencev 12 12,2 skupaj 98 100,0 142 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Vpis skupine: vpis število avtizem 1 dislektiki, učenci s cerebralno paralizo 1 disleksija 1 disleksija, Asperger. sindrom 1 otroci s primanjkljaji na določenih področjih učenja 1 učenci z motnjo pozornosti 1 učne težave 5 učni primanjkljaji, vedenjske težave 1 Ali potrebujete pri delu z učenci z učnimi težavami in posebnimi potrebami pomoč drugih strokovnjakov? število odstotek ne 45 45,9 da, za naslednje skupine učencev 53 54,1 skupaj 98 100,0 Vpis skupine: vpis število add, adhd, avtizem 1 adhd, disleksija 1 adhd, najtežja izguba sluha 1 aspergerjev sindrom 1 avtizem 2 avtizem, disleksija 1 avtizem, vedenjske motnje 1 avtizem, Williamov sindrom 1 disleksija, legastenija, vedenjske težave 1 disleksija, motnje pozornosti, vida in sluha, razvoja 1 disleksija, pomanjkanje koncentracije, vedenjske težave 1 dislektiki, motnje pozornosti 1 do zdaj še ni bilo takega primera 1 gluhi 1 na začetku leta 1 posvetovanje s svetovalno službo 3 primanjkljaj na določenih področjih učenja 1 s psihičnimi težavami 1 se posvetujem s svetovalno službo glede individualnega opažanja posameznih 1 selektivni mutizem 1 učenci s slušno govornimi težavami, disciplinsko težavni otroci 1 učenci z odločbo 1 učenci, obravnavani pri razredničarki 1 učne in vedenjske težave 3 vedenjske težave 1 vse 5 z vedenjskimi posebnostmi 1 za vse 7 TIMSKO NAČRTOVANJE, EVALVACIJA POUKA, UPORABA DIDAKTIČNIH MODELOV Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu vključujete navedene elemente: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). število odgovo p ro o v vprečje standardni odtk-lo te n s t (testna vrednost = 2,5) 143 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ t sig. Medkulturno učenje in poučevanje. 100 2,57 0,700 1,000 0,320 Pristope za vključevanje otrok s posebnimi potrebami. 99 2,45 0,836 -0,541 0,590 Na učenca osredinjeno učenje in poučevanje. 101 3,17 0,708 9,485 0,000 Celostno učenje (hkratno vključevanje različnih učnih stilov in čutil). 101 3,46 0,656 14,635 0,000 Didaktične pristope, ki vključujejo poučevanje z vsebinami 101 3,09 0,665 8,905 0,000 drugih predmetov. Didaktične pristope, ki zagotavljajo kontinuiran razvoj sporazumevalnih zmožnosti. 100 3,25 0,626 11,988 0,000 Pripravljena učna gradiva (različne učbenike, delovne zvezke, didaktične liste …). 101 2,53 0,923 0,377 0,707 Lastna učna gradiva. 101 3,38 0,719 12,247 0,000 Spremljam in dokumentiram napredek učencev (formativno 101 2,68 0,905 2,035 0,045 spremljanje). 144 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ MEDKULTURNA IN VEČJEZIKOVNA UZAVEŠČENOST V katere dejavnosti ste bili v preteklih treh letih vključeni? število odstotek* Sodelovanja z drugimi šolami iz tujine. 18 17,6 Tekmovanja iz tujih jezikov. 53 52,0 Izvajanja interesnih dejavnosti na temo tujih jezikov. 47 46,1 Izvedbo evropskega dneva tujih jezikov. 34 33,3 Izvedbo učnih projektov, v katerih so bili vključeni tuji jeziki. 28 27,5 Spodbujanje mreženja učencev z učenci iz tujine. 14 13,7 Drugo. 11 10,8 *102=100,0% Pod »drugo« so učitelji vpisali: vpis število dejavnost z EVS prostovoljko 1 epi reading 8 gostovanje prostovoljcev preko Erasmus+ 1 izobraževanje v tujini 1 Ali veste, katere druge tuje jezike govorijo učenci v vaših razredih? število odstotek da 92 90,2 ne 10 9,8 skupaj 102 100,0 Ali imate splošno znanje o družbeno-kulturnem ozadju vaših učencev in njihovih družin? število odstotek da 73 73,0 ne 27 27,0 skupaj 100 100,0 Kako skrbite za ohranjanje svoje tujejezikovne kompetence: število odstotek* Udeležujem se izobraževanj v Sloveniji. 98 96,1 Udeležujem se izobraževanj v tujini. 15 14,7 Udeležujem se on-line izobraževanj. 27 26,5 Drugo. 14 13,7 *106=100,0% Pod »drugo« so učitelji vpisali: vpis število berem in komuniciram 4 berem, tv 1 branje 3 branje knjig 1 branje, komunikacija 1 branje, tv 1 konverzacija s tujci 3 potujem, berem, študiram 3 tv 1 145 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Kako pogosto uporabljate pri komunikaciji v službenem in zasebnem času tuji jezik? število odstotek zelo pogosto 27 26,5 pogosto 33 32,4 občasno 35 34,3 redko 7 6,9 nikoli 0 0,0 skupaj 102 100,0 12. E.2. ODGOVORI UČITELJEV – PRIMERJAVA 2. IN 4. LETA UVAJANJA Odgovori učiteljev iz šolskega leta 2017/18 (3. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja) so v nadaljevanju primerjani z odgovori učiteljev v šolskem letu 2015/16 (3. razred v šolah iz 1. kroga uvajanja). V šolskem letu 2015/16 je na vprašalnik odgovorilo 42 učiteljev prvega tujega jezika v 3. razredu. Ali prihaja do statistično značilnih razlik glede na šolsko leto, je preverjeno z ustreznim t-testom in hi-kvadrat testom. DIDAKTIČNA USTREZNOST Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu uresničujete naslednje cilje predmeta: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n po t v p. sig. Vključevanje jezikovnih in nejezikovnih prvin (npr. 42 3,76 102 3,72 0,528 0,598 govorica telesa, gestikulacija). Izbor vsebin naravnan na razvojne značilnosti učencev. 42 3,62 102 3,66 -0,394 0,694 Razvijanje predopismenjevalnih in predbralnih spretnosti/zmožnosti. 41 3,07 102 3,11 -0,330 0,742 Pogosto izmenjavanje različnih krajših aktivnosti poveznih z izhodiščnimi cilji. 42 3,43 102 3,59 -1,483 0,140 Spodbujanje k miselnim aktivnostim, ki temeljijo na pestri uporabi jezika (opisovanje, pojasnjevanje, branje, 42 3,12 101 3,05 0,519 0,605 pripovedovanje...). Uporaba konkretnih gradiv, vizualne podpore in spodbujanje k veččutnemu učenju. 42 3,62 102 3,56 0,611 0,542 Igralne dejavnosti, ki spodbujajo učence k lastnemu odločanju, izbiranju in sodelovanju z drugimi učenci. 42 3,10 102 3,25 -1,160 0,248 Timsko načrtovanje pouka na ravni razreda. 42 3,00 100 2,62 2,358 0,020 146 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu individualizirate in diferencirate glede na zmožnosti in druge posebnosti učencev: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n po t v p. sig. učne vsebine 42 2,55 102 2,43 0,765 0,445 učne dejavnosti 42 2,93 101 2,74 1,552 0,123 učne materiale 42 2,50 102 2,69 -1,287 0,200 rezultate učenja, učne izdelke, predstavitve… 42 2,69 100 2,83 -0,962 0,338 učno okolje (npr. prostor izvajanja pouka) 42 2,12 102 2,13 -0,054 0,957 učne strategije 42 2,98 99 2,87 0,810 0,420 učni tempo 42 3,10 101 3,15 -0,423 0,673 količino pomoči 42 3,36 102 3,29 0,525 0,600 preverjanje in ocenjevanje 42 3,17 101 3,06 0,703 0,483 učne oblike 42 2,88 100 2,81 0,539 0,591 domače naloge 42 2,38 100 2,48 -0,580 0,563 Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu preverjate in ocenjujte znanje učencev na naslednje načine: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n po t v p. sig. Spremljam napredek učencev. 41 3,27 102 3,49 -1,912 0,058 Pri preverjanju upoštevam načela formativnega 42 2,76 101 2,84 -0,528 0,598 spremljanja. Pri ocenjevanju poslušanja in slušnega razumevanja si 42 2,95 102 3,09 -0,910 0,364 pomagam z učenčevimi prikazi, izdelki… Pri ocenjevanju govornega sporočanja in sporazumevanja si pomagam tako, da učenci opazujejo in poimenujejo kar vidijo ali zaznajo z drugimi čutili, 42 3,40 102 3,44 -0,293 0,770 komentirajo, napovedujejo, dopolnjujejo, igrajo igro vlog, uporabijo opise postopkov, itn. Pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevam posebne potrebe učenca. 42 3,62 101 3,65 -0,306 0,760 Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu uporabljate IKT za naslednje namene: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n pov t p. sig. v podporo razumevanju učnih vsebin 42 3,10 102 3,27 -1,457 0,147 za ohranjanje motivacije za učenje 42 2,76 102 3,08 -2,286 0,024 za izboljšanje učnih rezultatov 42 2,67 102 2,99 -2,012 0,048 147 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu izvajate medpredmetne povezave na navedenih ravneh: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n pov t p . sig. ravni vsebin 42 3,40 102 3,05 3,180 0,002 ravni procesnih ciljev (npr. iskanje virov kot 42 2,64 100 2,42 1,714 0,089 spretnosti) konceptualni ravni (npr. poglabljanje 42 2,67 101 2,55 0,854 0,395 razumevanja) ORGANIZACIJSKI VIDIKI Ali ste imeli organizacijske težave pri umestitvi tujega jezika v 3. razredu v urnik? šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek ne 38 92,7 87 90,6 da, manjše težave 3 7,3 9 9,4 da, večje težave 0 0,0 0 0,0 skupaj 41 100,0 96 100,0 Kako ste zadovoljni z Vašim urnikom? šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek nimam pripomb 40 95,2 91 90,1 želim si sprememb 2 4,8 10 9,9 skupaj 42 100,0 101 100,0 URESNIČEVANJE CILJEV IN DOSEGANJE STANDARDOV Kako pomembni so po vašem mnenju splošni cilji učnega načrta za tuji jezik v 3. razredu: šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n potv p. sig. Senzibilizacija za jezike. 42 2,93 101 2,93 -0,041 0,967 Razvijanje učenčevih sprejemniških, tvorbnih in interaktivnih spretnosti/ zmožnosti. 42 2,98 100 2,86 2,752 0,007 Poudarjen razvoj motivacije za usvajanje tujih 42 2,93 101 2,93 -0,045 0,964 jezikov. Oblikovanje posameznikove raznojezičnosti in (družbene večjezičnosti) dvig jezikovne zavesti v ožjem pomenu (npr. v družini, v razredu) ter v širšem 42 2,64 99 2,63 0,180 0,857 pomenu (npr. dvojezično področje). V kolikšni meri so po Vašem mnenju v 3. razredu uresničljivi naslednji standardi znanja učnega načrta? šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 t-test Poslušanje in slušno razumevanje n povp. n potv p. sig. prepozna, da je besedilo v tujem jeziku (prepozna ciljni tuji jezik med drugimi jeziki) 42 2,98 102 2,98 -0,159 0,874 razume pogosto rabljena in z gestami oz. mimiko podprta navodila za delo v razredu 42 3,00 102 2,98 0,910 0,364 izlušči glavno temo slušnega besedila 42 2,79 102 2,78 0,018 0,985 148 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ razume izbrane podatke in nekatere podrobnosti (besed, besednih zvez, fraz) v govorjenih besedilih z znano 41 3,00 101 2,86 4,011 0,000 tematiko na podlagi vidnih in drugih opor prepozna nekatere okoliščine sporazumevanja in jasno izražena čustva govorcev 41 2,90 102 2,67 3,554 0,001 šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 t-test Govorno sporočanje in sporazumevanje n povp. n potv p. sig. poimenuje konkretni svet okoli sebe (stvari, osebe, dejanja, lastnosti, živali, predmete, kraje itn.) v 42 2,95 101 2,96 -0,216 0,829 neposredni okolici/na slikah ipd. se sporazumeva po vzorcih 42 2,98 101 2,91 1,759 0,081 poizveduje in odgovarja na preprosta vprašanja 42 2,79 101 2,81 -0,357 0,722 pritrjuje, zanika, izraža počutje, zahvalo, voščila in dobre želje, vljudnostne fraze, navezuje stik, se opravičuje, se poslavlja, telefonira, uresničuje svoje 42 2,88 101 2,74 2,025 0,045 interese (izraža potrebe in želje, prepovedi, prošnje, išče in ponuja pomoč itn.) šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 t-test Branje in bralno razumevanje n povp. n potv p. sig. prepozna zapis osnovnega, pogosto rabljenega besedišča ter pomen besednih zvez v okviru znanih tem 42 2,98 101 2,89 2,170 0,032 razume posamezne preproste in znane besede, besedne zveze ob nebesedni podpori (npr. slikah, predmetih) 42 2,98 100 2,94 0,905 0,367 zna prebrati in razume posamezne znane povedi, ponazorjene z nebesedno podporo 42 2,76 100 2,73 0,393 0,695 razume kratka in ustrezno zahtevna besedila ob nebesedni podpori 42 2,69 100 2,52 1,890 0,062 149 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ MOTIVACIJA IN UČNE TEŽAVE UČENCEV Kako so po vašem mnenju učenci 3. razreda motivirani za učenje tujega jezika? Povprečje je izračunano na osnovi 5-stopenjske lestvice (1 - sploh niso motivirani, ..., 5 - zelo so motivirani). razred št. odgovorov povprečje šol. leto 2015/16 42 4,48 šol. leto 2017/18 101 4,40 t = 0,776; sig. = 0,439 TIMSKO NAČRTOVANJE, EVALVACIJA POUKA, UPORABA DIDAKTIČNIH MODELOV Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu vključujete navedene elemente: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 t-test n povp. n pov t p. sig. Medkulturno učenje in poučevanje. 42 2,45 100 2,57 -1,124 0,263 Pristope za vključevanje otrok s posebnimi 41 2,66 99 2,45 1,319 0,190 potrebami. Na učenca osredinjeno učenje in poučevanje. 42 3,31 101 3,17 1,068 0,287 Celostno učenje (hkratno vključevanje različnih učnih stilov in čutil). 42 3,36 101 3,46 -0,803 0,423 Didaktične pristope, ki vključujejo poučevanje z 42 3,45 101 3,09 3,069 0,003 vsebinami drugih predmetov. Didaktične pristope, ki zagotavljajo kontinuiran 42 3,26 100 3,25 0,098 0,922 razvoj sporazumevalnih zmožnosti. Pripravljena učna gradiva (različne učbenike, delovne zvezke, didaktične liste …). 42 2,21 101 2,53 -1,922 0,057 Lastna učna gradiva. 42 3,38 101 3,38 0,037 0,971 Spremljam in dokumentiram napredek učencev 42 2,64 101 2,68 -0,251 0,802 (formativno spremljanje). MEDKULTURNA IN VEČJEZIKOVNA UZAVEŠČENOST V katere dejavnosti ste bili v preteklih treh letih vključeni? šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 hi-kvadrat test število odstotek* število odstotek** Χ2 sig. Sodelovanja z drugimi šolami iz tujine. 10 23,8 18 17,6 0,721 0,396 Tekmovanja iz tujih jezikov. 15 35,7 53 52,0 3,151 0,076 Izvajanja interesnih dejavnosti na temo tujih jezikov. 5 11,9 47 46,1 15,059 0,000 Izvedbo evropskega dneva tujih jezikov. 16 38,1 34 33,3 0,298 0,585 Izvedbo učnih projektov, v katerih so bili vključeni tuji jeziki. 13 31,0 28 27,5 0,179 0,672 Spodbujanje mreženja učencev z učenci iz tujine. 5 11,9 14 13,7 0,086 0,769 *42=100,0%, **102=100,0% Ali veste, katere druge tuje jezike govorijo učenci v vaših razredih? 150 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek da 42 100,0 92 90,2 ne 0 0,0 10 9,8 skupaj 42 100,0 102 100,0 Ali imate splošno znanje o družbeno-kulturnem ozadju vaših učencev in njihovih družin? šolsko leto 2015/16 šolsko leto 2017/18 število odstotek število odstotek da 32 78,0 73 73,0 ne 9 22,0 27 27,0 skupaj 41 100,0 100 100,0 13. E.3. ODGOVORI UČITELJEV – PRIMERJAVA 2. IN 3. RAZREDA Odgovori učiteljev iz šolskega leta 2017/18 (3. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja) so v nadaljevanju primerjani z odgovori učiteljev v šolskem letu 2016/17 (2. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja). V šolskem letu 2016/17 je na vprašalnik odgovorilo 106 učiteljev prvega tujega jezika v 2. razredu. Ali prihaja do statistično značilnih razlik glede na šolsko leto, je preverjeno z ustreznim t-testom in hi-kvadrat testom. DIDAKTIČNA USTREZNOST Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2./3. razredu uresničujete naslednje cilje predmeta: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test n povp. n po t v p. sig. Vključevanje jezikovnih in nejezikovnih prvin (npr. 106 3,81 102 3,72 1,505 0,134 govorica telesa, gestikulacija). Izbor vsebin naravnan na razvojne značilnosti učencev. 106 3,58 102 3,66 -0,972 0,332 Razvijanje predopismenjevalnih in predbralnih spretnosti/zmožnosti. 106 2,72 102 3,11 -4,058 0,000 Pogosto izmenjavanje različnih krajših aktivnosti poveznih z izhodiščnimi cilji. 105 3,50 102 3,59 -1,035 0,302 Spodbujanje k miselnim aktivnostim, ki temeljijo na pestri uporabi jezika (opisovanje, pojasnjevanje, branje, 106 2,88 101 3,05 -1,689 0,093 pripovedovanje...). Uporaba konkretnih gradiv, vizualne podpore in spodbujanje k veččutnemu učenju. 106 3,75 102 3,56 2,634 0,009 Igralne dejavnosti, ki spodbujajo učence k lastnemu odločanju, izbiranju in sodelovanju z drugimi učenci. 106 3,32 102 3,25 0,768 0,443 Timsko načrtovanje pouka na ravni razreda. 105 2,68 100 2,62 0,458 0,647 Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2./3. razredu individualizirate in diferencirate glede na zmožnosti in druge posebnosti učencev: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test n povp. n po t v p. sig. učne vsebine 105 2,37 102 2,43 -0,547 0,585 151 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ učne dejavnosti 105 2,65 101 2,74 -0,980 0,328 učne materiale 106 2,48 102 2,69 -1,888 0,060 rezultate učenja, učne izdelke, predstavitve… 105 2,63 100 2,83 -1,797 0,074 učno okolje (npr. prostor izvajanja pouka) 106 2,03 102 2,13 -0,803 0,423 učne strategije 105 2,84 99 2,87 -0,297 0,767 učni tempo 104 3,00 101 3,15 -1,524 0,129 količino pomoči 106 3,19 102 3,29 -1,117 0,265 preverjanje in ocenjevanje 106 2,87 101 3,06 -1,600 0,111 učne oblike 106 2,79 100 2,81 -0,172 0,863 domače naloge 105 2,04 100 2,48 -3,663 0,000 152 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2./3. r. preverjate in ocenjujte znanje učencev na naslednje načine: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test n povp. n po t v p. sig. Spremljam napredek učencev. 105 3,42 102 3,49 -0,804 0,422 Pri preverjanju upoštevam načela formativnega 103 2,70 101 2,84 -1,273 0,204 spremljanja. Pri ocenjevanju poslušanja in slušnega razumevanja si pomagam z učenčevimi prikazi, izdelki… 105 3,12 102 3,09 0,331 0,741 Pri ocenjevanju govornega sporočanja in sporazumevanja si pomagam tako, da učenci opazujejo in poimenujejo kar vidijo ali zaznajo z drugimi čutili, 105 3,49 102 3,44 0,502 0,616 komentirajo, napovedujejo, dopolnjujejo, igrajo igro vlog, uporabijo opise postopkov, itn. Pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevam posebne potrebe učenca. 105 3,58 101 3,65 -0,829 0,408 Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2./3. razredu uporabljate IKT za naslednje namene: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test n povp. n pov t p. sig. v podporo razumevanju učnih vsebin 106 3,18 102 3,27 -1,064 0,289 za ohranjanje motivacije za učenje 106 3,03 102 3,08 -0,498 0,619 za izboljšanje učnih rezultatov 106 2,86 102 2,99 -1,245 0,215 Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2./3. r. izvajate medpredmetne povezave na navedenih ravneh: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test n povp. n pov t p . sig. ravni vsebin 106 3,19 102 3,05 1,550 0,123 ravni procesnih ciljev (npr. iskanje virov kot 105 2,40 100 2,42 -0,195 0,846 spretnosti) konceptualni ravni (npr. poglabljanje 106 2,51 101 2,55 -0,465 0,643 razumevanja) 153 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ ORGANIZACIJSKI VIDIKI Ali ste imeli organizacijske težave pri umestitvi tujega jezika v 2./3. razredu v urnik? 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek ne 85 83,3 87 90,6 da, manjše težave 15 14,7 9 9,4 da, večje težave 2 2,0 0 0,0 skupaj 102 100,0 96 100,0 Kako ste zadovoljni z Vašim urnikom? 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek nimam pripomb 86 82,7 91 90,1 želim si sprememb 18 17,3 10 9,9 skupaj 104 100,0 101 100,0 URESNIČEVANJE CILJEV IN DOSEGANJE STANDARDOV Kako pomembni so po vašem mnenju splošni cilji učnega načrta za tuji jezik v 2./3. razredu: 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test n povp. n potv p. sig. Senzibilizacija za jezike. 106 2,95 101 2,93 0,626 0,532 Razvijanje učenčevih sprejemniških, tvorbnih in interaktivnih spretnosti/ zmožnosti. 105 2,78 100 2,86 -1,478 0,141 Poudarjen razvoj motivacije za usvajanje tujih 105 2,89 101 2,93 -1,118 0,265 jezikov. Oblikovanje posameznikove raznojezičnosti in (družbene večjezičnosti) dvig jezikovne zavesti v ožjem pomenu (npr. v družini, v razredu) ter v širšem 104 2,59 99 2,63 -0,554 0,580 pomenu (npr. dvojezično področje). V kolikšni meri so po Vašem mnenju v 2./3. razredu uresničljivi naslednji standardi znanja učnega načrta? 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test Poslušanje in slušno razumevanje n povp. n potv p. sig. prepozna, da je besedilo v tujem jeziku (prepozna ciljni tuji jezik med drugimi jeziki) 106 2,93 102 2,98 -1,665 0,098 razume pogosto rabljena in z gestami oz. mimiko podprta navodila za delo v razredu 106 2,97 102 2,98 -0,407 0,684 izlušči glavno temo slušnega besedila 105 2,64 102 2,78 -2,343 0,020 razume izbrane podatke in nekatere podrobnosti (besed, besednih zvez, fraz) v govorjenih besedilih z znano 106 2,78 101 2,86 -1,478 0,141 tematiko na podlagi vidnih in drugih opor prepozna nekatere okoliščine sporazumevanja in jasno izražena čustva govorcev 106 2,62 102 2,67 -0,661 0,510 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test Govorno sporočanje in sporazumevanje n povp. n potv p. sig. poimenuje konkretni svet okoli sebe (stvari, osebe, dejanja, lastnosti, živali, predmete, kraje itn.) v 106 2,96 101 2,96 0,069 0,945 neposredni okolici/na slikah ipd. 154 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ se sporazumeva po vzorcih 106 2,77 101 2,91 -2,757 0,006 poizveduje in odgovarja na preprosta vprašanja 105 2,70 101 2,81 -1,954 0,052 pritrjuje, zanika, izraža počutje, zahvalo, voščila in dobre želje, vljudnostne fraze, navezuje stik, se opravičuje, se poslavlja, telefonira, uresničuje svoje 106 2,68 101 2,74 -0,937 0,350 interese (izraža potrebe in želje, prepovedi, prošnje, išče in ponuja pomoč itn.) 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test Branje in bralno razumevanje n povp. n potv p. sig. prepozna zapis osnovnega, pogosto rabljenega besedišča ter pomen besednih zvez v okviru znanih tem 101 2,39 101 2,89 -7,503 0,000 razume posamezne preproste in znane besede, besedne zveze ob nebesedni podpori (npr. slikah, predmetih) 102 2,67 100 2,94 -4,721 0,000 zna prebrati in razume posamezne znane povedi, ponazorjene z nebesedno podporo 102 2,07 100 2,73 -8,425 0,000 razume kratka in ustrezno zahtevna besedila ob nebesedni podpori 100 2,19 100 2,52 -3,758 0,000 MOTIVACIJA IN UČNE TEŽAVE UČENCEV Kako so po vašem mnenju učenci 2./3. razreda motivirani za učenje tujega jezika? Povprečje je izračunano na osnovi 5-stopenjske lestvice (1 - sploh niso motivirani, ..., 5 - zelo so motivirani). razred št. odgovorov povprečje 2. razred (2016/17) 105 4,31 3. razred (2017/18) 101 4,40 t = -0,996; sig. = 0,321 TIMSKO NAČRTOVANJE, EVALVACIJA POUKA, UPORABA DIDAKTIČNIH MODELOV Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2./3. razredu vključujete navedene elemente: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) t-test n povp. n pov t p. sig. Medkulturno učenje in poučevanje. 105 2,56 100 2,57 -0,088 0,930 Pristope za vključevanje otrok s posebnimi 104 2,33 99 2,45 -1,099 0,273 potrebami. Na učenca osredinjeno učenje in poučevanje. 102 3,12 101 3,17 -0,510 0,611 Celostno učenje (hkratno vključevanje različnih učnih stilov in čutil). 105 3,39 101 3,46 -0,761 0,447 Didaktične pristope, ki vključujejo poučevanje z 105 3,03 101 3,09 -0,623 0,534 vsebinami drugih predmetov. Didaktične pristope, ki zagotavljajo kontinuiran razvoj sporazumevalnih zmožnosti. 104 3,13 100 3,25 -1,511 0,132 Pripravljena učna gradiva (različne učbenike, delovne zvezke, didaktične liste …). 104 2,34 101 2,53 -1,539 0,125 Lastna učna gradiva. 104 3,38 101 3,38 0,086 0,931 155 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Spremljam in dokumentiram napredek učencev 105 2,63 101 2,68 -0,487 0,627 (formativno spremljanje). MEDKULTURNA IN VEČJEZIKOVNA UZAVEŠČENOST V katere dejavnosti ste bili v preteklih treh letih vključeni? 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) hi-kvadrat test število odstotek* število odstotek** Χ2 sig. Sodelovanja z drugimi šolami iz tujine. 19 17,9 18 17,6 0,003 0,958 Tekmovanja iz tujih jezikov. 47 44,3 53 52,0 1,209 0,271 Izvajanja interesnih dejavnosti na temo tujih jezikov. 56 52,8 47 46,1 0,948 0,330 Izvedbo evropskega dneva tujih jezikov. 24 22,6 34 33,3 2,955 0,086 Izvedbo učnih projektov, v katerih so bili vključeni tuji jeziki. 21 19,8 28 27,5 1,685 0,194 Spodbujanje mreženja učencev z učenci iz tujine. 12 11,3 14 13,7 0,275 0,600 *106=100,0%, **102=100,0% Ali veste, katere druge tuje jezike govorijo učenci v vaših razredih? 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek da 100 95,2 92 90,2 ne 5 4,8 10 9,8 skupaj 105 100,0 102 100,0 Ali imate splošno znanje o družbeno-kulturnem ozadju vaših učencev in njihovih družin? 2. razred (2016/17) 3. razred (2017/18) število odstotek število odstotek da 75 71,4 73 73,0 ne 30 28,6 27 27,0 skupaj 105 100,0 100 100,0 7. F. TESTIRANJE UČENCEV Podatki s testiranja 532 učencev v šolskem letu 2017/18 so analizirani glede na izbrani prvi tuji jezik. Statistična značilnost razlik glede na tuji jezik je preverjena s t-testom za neodvisne vzorce (za skupni dosežek na testu). Test znanja je vseboval 31 nalog. Vsaka pravilno rešena naloga je bila ovrednotena z 1 točko in vsaka nepravilno rešena ali nerešena naloga z 0 točkami. 156 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Skupni dosežki na testu v šolskem letu 2017/18 (3. razred 3. kroga šol) so bili primerjani s skupnimi dosežki na testu v šolskem letu 2015/16 (3. razred 1. kroga šol) in v šolskem letu 2016/17 (2. razred 3. kroga šol). Statistična značilnost razlik glede na šolsko leto je preverjena s t-testom za neodvisne vzorce. V šolskem letu 2015/16 je bilo testiranih 848 učencev 3. razreda in v šolskem letu 2016/17 620 učencev 2. razreda. Vse medletne primerjave so narejene za oba jezika skupaj in posebej za angleški ter nemški jezik. Zaradi različnega števila možnih točk po letih (29 točk v šolskem letu 2015/16, 12 točk v šolskem letu 2016/17 in 31 točk v šolskem letu 2017/18) je pri medletnih primerjavah medsebojno primerjano doseženo število točk izraženo v odstotkih. 14. F.1. ŠOLSKO LETO 2017/18 Sodelujoči učenci glede na tuji jezik tuji jezik število odstotek angleščina 510 95,9 nemščina 22 4,1 skupaj 532 100,0 Dosežki učencev po posameznih nalogah Prikazano je število in odstotek učencev s pravilnimi odgovori. angleščina* nemščina** skupaj*** naloga število odstotek število odstotek število odstotek naloga 1 433 84,9 10 45,5 443 83,3 naloga 2 81 15,9 6 27,3 87 16,4 naloga 3 378 74,1 15 68,2 393 73,9 naloga 4 66 12,9 5 22,7 71 13,3 naloga 5 (velika žoga) 400 78,4 13 59,1 413 77,6 naloga 5 (majhna žoga) 436 85,5 16 72,7 452 85,0 naloga 5 (punčka) 378 74,1 18 81,8 396 74,4 naloga 5 (dinozaver) 412 80,8 15 68,2 427 80,3 naloga 6 410 80,4 9 40,9 419 78,8 naloga 7 441 86,5 16 72,7 457 85,9 naloga 8 316 62,0 15 68,2 331 62,2 naloga 9 450 88,2 22 100,0 472 88,7 naloga 10 310 60,8 4 18,2 314 59,0 naloga 11 483 94,7 20 90,9 503 94,5 naloga 12 (primer 1) 479 93,9 18 81,8 497 93,4 naloga 12 (primer 2) 443 86,9 12 54,5 455 85,5 naloga 12 (primer 3) 460 90,2 12 54,5 472 88,7 naloga 12 (primer 4) 428 83,9 15 68,2 443 83,3 naloga 13 (slika 1 levo) 391 76,7 18 81,8 409 76,9 naloga 13 (slika 2 levo) 466 91,4 18 81,8 484 91,0 naloga 13 (slika 3 levo) 449 88,0 14 63,6 463 87,0 naloga 13 (slika 4 levo) 430 84,3 18 81,8 448 84,2 naloga 13 (slika 5 levo) 428 83,9 9 40,9 437 82,1 naloga 13 (slika 2 desno) 425 83,3 19 86,4 444 83,5 naloga 13 (slika 3 desno) 473 92,7 13 59,1 486 91,4 naloga 13 (slika 4 desno) 432 84,7 20 90,9 452 85,0 naloga 13 (slika 5 desno) 418 82,0 10 45,5 428 80,5 naloga 14 (konj) 302 59,2 9 40,9 311 58,5 naloga 14 (krava) 142 27,8 16 72,7 158 29,7 naloga 14 (raca) 125 24,5 1 4,5 126 23,7 naloga 15 74 14,5 7 31,8 81 15,2 *510=100,0%, **22=100,0%, ***532=100% 157 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 158 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Skupni dosežek na testu Prikazano je število in odstotek učencev, ki so dosegli določeno število točk. angleščina nemščina skupaj število točk število odstotek število odstotek število odstotek 5 točk 1 0,2 0 0,0 1 ,2 7 točk 2 0,4 0 0,0 2 ,4 8 točk 2 0,4 0 0,0 2 ,4 9 točk 1 0,2 1 4,5 2 ,4 10 točk 7 1,4 0 0,0 7 1,3 11 točk 7 1,4 1 4,5 8 1,5 12 točk 7 1,4 1 4,5 8 1,5 13 točk 7 1,4 0 0,0 7 1,3 14 točk 8 1,6 1 4,5 9 1,7 15 točk 12 2,4 0 0,0 12 2,3 16 točk 15 2,9 2 9,1 17 3,2 17 točk 10 2,0 0 0,0 10 1,9 18 točk 21 4,1 3 13,6 24 4,5 19 točk 28 5,5 2 9,1 30 5,6 20 točk 27 5,3 2 9,1 29 5,5 21 točk 36 7,1 3 13,6 39 7,3 22 točk 29 5,7 2 9,1 31 5,8 23 točk 44 8,6 3 13,6 47 8,8 24 točk 49 9,6 0 0,0 49 9,2 25 točk 53 10,4 0 0,0 53 10,0 26 točk 53 10,4 0 0,0 53 10,0 27 točk 41 8,0 1 4,5 42 7,9 28 točk 18 3,5 0 0,0 18 3,4 29 točk 19 3,7 0 0,0 19 3,6 30 točk 9 1,8 0 0,0 9 1,7 31 točk 4 0,8 0 0,0 4 ,8 skupaj 510 100,0 22 100,0 532 100,0 Prikazano je število in odstotek učencev, ki so dosegli določeno število točk – grupirani podatki. angleščina nemščina skupaj število točk število odstotek število odstotek število odstotek do 5 točk 1 0,2 0 0,0 1 0,2 6-10 točk 12 2,4 1 4,5 13 2,4 11-15 točk 41 8,0 3 13,6 44 8,3 16-20 točk 101 19,8 9 40,9 110 20,7 21-25 točk 211 41,4 8 36,4 219 41,2 26-30 točk 140 27,5 1 4,5 141 26,5 31 točk 4 0,8 0 0,0 4 0,8 skupaj 510 100,0 22 100,0 532 100,0 Povprečni dosežek na celotnem testu glede na tuji jezik tuji jezik število učencev povprečno št. točk standardni odklon angleščina 510 22,27 4,871 nemščina 22 18,77 4,375 skupaj 532 22,13 4,897 t= 3,313, sig.= 0,001 159 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Kako uspešno ti je šlo reševanje? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek uspešno 278 60,0 16 72,7 294 60,6 srednje 145 31,3 6 27,3 151 31,1 neuspešno 40 8,6 0 0,0 40 8,2 skupaj 463 100,0 22 100,0 485 100,0 15. F.2. MEDLETNE PRIMERJAVE Primerjava med šolskima letoma 2015/16 (3. razred iz 1. kroga) in 2017/18 (3. razred iz 3. kroga) šolsko leto 2015/16 (3. razred) šolsko leto 2017/18 (3. razred) t-test tuji jezik povprečno št. povprečno št. št. učencev st. odklon št. učencev st. odklon t sig. točk (v %) točk (v %) angleščina 779 68,72 18,410 510 71,85 15,712 -3,259 0,001 nemščina 27 69,60 18,298 22 60,56 14,111 1,902 0,063 skupaj 806 68,75 18,395 532 71,38 15,798 -2,788 0,005 Primerjava med šolskima letoma 2016/17 in 2017/18 šolsko leto 2016/17 (2. razred) šolsko leto 2017/18 (3. razred) t-test tuji jezik povprečno št. povprečno št. št. učencev st. odklon št. učencev st. odklon t sig. točk (v %) točk (v %) angleščina 546 65,20 16,269 510 71,85 15,712 -6,744 0,000 nemščina 74 53,38 14,722 22 60,56 14,111 -2,027 0,046 skupaj 620 63,79 16,532 532 71,38 15,798 -7,929 0,000 16. DODATEK Primerjava med šolskima letoma 2014/15 in 2016/17 – v odstotkih šolsko leto 2014/15 (2. razred) šolsko leto 2016/17 (2. razred) t-test tuji jezik povprečno št. povprečno št. št. učencev st. odklon št. učencev st. odklon t sig. točk (v %) točk (v %) angleščina 821 62,37 18,550 546 65,20 16,269 -2,975 0,003 nemščina 27 79,63 15,901 74 53,38 14,722 7,763 0,000 skupaj 848 62,92 18,710 620 63,79 16,532 -0,939 0,348 160 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 6.2 Inštrumentariji spremljave: Prvi tuji jezik v 2. in 3. razredu (3. razred, tretji krog šol) 6.2.1 Pisni preizkus za preverjanje slušnega in bralnega razumevanja ter začetkov pisnega sporazumevanja v tujem jeziku – angleščina 161 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 162 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 163 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 164 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 165 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 166 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 167 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 6.2.2 Pisni preizkus za preverjanje slušnega in bralnega razumevanja ter začetkov pisnega sporazumevanja v tujem jeziku – nemščina 168 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 169 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 170 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 171 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 172 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 173 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 174 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 6.2.3 Vprašalnik za ravnatelje Prvi tuji jezik v 3. razredu – Vprašalnik za ravnatelje – Šolsko leto 2017/18 Spoštovani ravnatelj, spoštovana ravnateljica. Pred vami je kratek vprašalnik o uvajanju tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalno obdobje (1. VIO). Vprašanja se nanašajo predvsem na obliko in način izvedbe urnika, timsko načrtovanje in evalvacijo pouka. Prosimo za sodelovanje. 1. Naziv osnovne šole: _______________________________________________________ . 2. Navedite, katere tuje jezike so se v tem šolskem letu učili učenci na vaši šoli (od 1. do 9. razreda) kot obvezni predmet, izbirni predmet, tečaj... : _____________________________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________________________ 3. Navedite število učiteljev na vaši šoli, ki so usposobljeni za poučevanje tujega jezika v 1. VIO: a. Učitelji razrednega pouka z opravljenim doizobraževanjem: ____________ . b. Učitelji predmetnega pouka z opravljenim doizobraževanjem: ____________ . 4. Navedite število učencev v 3. razredu z odločbo o usmeritvi ali izvirnim delovnim projektom pomoči: ____________ . 5. Kako v primeru daljše odsotnosti učitelja, ki poučuje tuji jezik v 1. VIO, zagotavljate nadomeščanje oz. kako nameravate zagotoviti nadomeščanje, ko bo to potrebno? Na kratko pojasnite: _________________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________________ 6. Ali ste imeli organizacijske težave pri uvedbi in izvajanju tujega jezika v 3. razredu? a. Ne. b. Da, manjše težave. c. Da, večje težave (pojasnite): ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________ 7. Tuji jezik je bil v šolskem letu 2017/18 v 3. razredu umeščen v urnik (lahko je več odgovorov): a. Dvakrat tedensko po 45 minut. b. Enkrat tedensko 90 minut. c. Trikrat tedensko 30 minut. d. Drugo: _____________________________________. Pojasnite izbiro: ___________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________________ 8. Umeščenost ur tujega jezika v urniku (lahko je več odgovorov): a. Vedno ista zaporedna ura; vedno prve ure pouka. b. Vedno ista zaporedna ura; vedno zadnje ure pouka. c. Menjaje; npr. enkrat na začetku, drugič ob koncu pouka. d. Pouk tujega jezika je organiziran fleksibilno ; v različnih tednih po različnem urniku. e. Drugače: ___________________________________________________________________ . Pojasnite izbiro: ___________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________________ 175 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 9. Kakšna je vaša vloga pri delovanju ŠPT-ja za uvajanje tujega jezika (TJ) v 1. VIO? a. Sem vodja ŠPT-ja in sodelujem v vseh fazah od načrtovanja do evalvacije. b. Sem vodja ŠPT-ja, vendar strokovno delo prepuščam članom. c. Sem član ŠPT-ja in se aktivno vključujem v vseh fazah vzgojno-izobraževalnega dela. d. Sem član ŠPT-ja in se aktivno vključujem le v določenih fazah (npr. pri odločanju o organizaciji pouka TJ). e. Nisem član ŠPT-ja; zadosten vpogled v delo ŠPT-ja dobim iz zapisnikov sestankov. 10. Ključna vsebinska področja dela ŠPT-ja v šolskem letu 2017/18 so bila (lahko je več odgovorov): a. Načrtovanje dejavnosti pri pouku tujega jezika. b. Načrtovanje in priprava na timsko poučevanje. c. Načrtovanje uvajanja tujega jezika po vertikali. d. Priprava učnih/didaktičnih gradiv. e. Delo s starši. f. Medpredmetno načrtovanje. g. Informiranje sodelavcev. h. Drugo: __________________________________________________________ . 11. V šolskem letu 2017/18 ste spremljali pouk tujega jezika v 3. razredu na naslednje načine (lahko je več odgovorov): a. Individualna hospitacija. b. Kolegialna hospitacija (s člani ŠPT-ja oz. z drugimi učitelji). c. Kolegialna hospitacija ob spremljavi uvajanja tujega jezika v 3. razredu (s svetovalci ZRSŠ). d. Spremljanje pedagoške dokumentacije. e. Predstavitve učiteljev izvajalcev na pedagoških konferencah. f. Drugo: __________________________________________________________ . g. Pouka tujega jezika v 3. razredu še nisem spremljal/a. 12. Kdo je bil pobudnik za spremljanje pouka tujega jezika v 3. razredu? (lahko je več odgovorov) a. Lastna pobuda. b. Učitelj tujega jezika. c. ZRSŠ. d. Starši. e. Operativni načrt. f. Pouka tujega jezika v 3. razredu še nisem spremljal/a. 13. Navedite ključno ugotovitev in spoznanje ob spremljavi pouka na vaši šoli v šolskem letu 2017/18 (če pouka tujega jezika v 3. razredu še niste spremljali, pustite prazno): _________________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________________ 14. Kako nameravate spodbuditi povezavo med učitelji tujega jezika v 1. VIO in v 2. VIO? _________________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________________ 15. Ali veste, katere druge tuje jezike govorijo učenci vaše šole, poleg jezikov, ki se učijo v šoli? a. Ne. b. Da, za nekatere. c. Da, vsaj za večino. 16. Ali imate splošno znanje o družbeno-kulturnem ozadju vaših učencev in njihovih družin? a. Ne. b. Da, za nekatere. c. Da, vsaj za večino. Hvala za sodelovanje. 176 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 6.2.3 Vprašalnik za učitelje Prvi tuji jezik v 3. razredu – Vprašalnik za učitelje – Šolsko leto 2017/18 Spoštovani. Pred vami je vprašalnik, ki vsebuje vprašanja, ki se navezujejo predvsem na samooceno vaše usposobljenosti za poučevanje tujih jezikov in vašega izvajanja pouka tujega jezika v 3. razredu (uresničljivost učnega načrta z vidika didaktične ustreznosti in doseganja standardov, organizacija in izvedba pouka TJ, motivacija učencev, idr.). Vaši odgovori so za nadaljnje uvajanje tujega jezika zelo pomembni, zato vas prosimo, da nanje premišljeno odgovorite. Vprašalnik je anonimen. 1. PODATKI O ŠOLI 1.1. Naziv vaše šole: ____________________________________________________________________. 2. PODATKI O ŠOLI IN USPOSOBLJENOST ZA POUČEVANJE 2.1. Katero smer izobrazbe ter dopolnilna znanja imate? a) Razredni pouk (smer izobrazbe) + dodatno usposabljanje za tuji jezik b) Tuji jezik (smer izobrazbe) + dodatno usposabljanje za razredni pouk c) Razredni pouk (smer izobrazbe) + tuji jezik (smer izobrazbe) d) Drugo: ____________________________________________________ . 2.2. Ocenite vašo usposobljenost za naslednja vsebinska področja, ki se nanašajo na matriko učnega načrta za tuji jezik: Nisem Sem delno Sem usposobljen/a usposobljen/a usposobljen/a Celostno učenje jezika. 1 2 3 Osredotočenost na učenca. 1 2 3 Igralne dejavnosti. 1 2 3 Situacijska naravnanost, avtentičnost. 1 2 3 Jezikovna kopel. 1 2 3 Didaktična izvedba pouka. 1 2 3 Razvijanje poslušanja, govorjenja, branja. 1 2 3 Jezikovno in medkulturno ozaveščanje. 1 2 3 Glasovno in fonološko zavedanje. 1 2 3 Medpredmetna povezanost. 1 2 3 Problemsko delo in kognitivno osmišljene dejavnosti. 1 2 3 Učitelj kot model. 1 2 3 Jezikovni vnos. 1 2 3 Učna gradiva in materiali za pouk (pisna, avtentična, IKT …). 1 2 3 Spremljanje napredka učenca (formativno spremljanje). 1 2 3 Proces ocenjevanja znanja (načrtovanje, oblikovanje kriterijev, zapis opisne ocene). 1 2 3 Sodelovanje s starši. 1 2 3 3. DIDAKTIČNA USTREZNOST 3.1. Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu uresničujete naslednje cilje predmeta: Nikoli Občasno Pogosto Vedno Vključevanje jezikovnih in nejezikovnih prvin (npr. govorica telesa, 1 2 3 4 gestikulacija). Izbor vsebin naravnan na razvojne značilnosti učencev. 1 2 3 4 Razvijanje predopismenjevalnih in predbralnih spretnosti/zmožnosti. 1 2 3 4 Pogosto izmenjavanje različnih krajših aktivnosti poveznih z izhodiščnimi cilji. 1 2 3 4 Spodbujanje k miselnim aktivnostim, ki temeljijo na pestri uporabi jezika 1 2 3 4 (opisovanje, pojasnjevanje, branje, pripovedovanje...). Uporaba konkretnih gradiv, vizualne podpore in spodbujanje k veččutnemu učenju. 1 2 3 4 Igralne dejavnosti, ki spodbujajo učence k lastnemu odločanju, izbiranju in sodelovanju z drugimi učenci. 1 2 3 4 177 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Timsko načrtovanje pouka na ravni razreda. 1 2 3 4 3.2. Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu individualizirate in diferencirate glede na zmožnosti in druge posebnosti učencev: Nikoli Občasno Pogosto Vedno učne vsebine 1 2 3 4 učne dejavnosti 1 2 3 4 učne materiale 1 2 3 4 rezultate učenja, učne izdelke, predstavitve… 1 2 3 4 učno okolje (npr. prostor izvajanja pouka) 1 2 3 4 učne strategije 1 2 3 4 učni tempo 1 2 3 4 količino pomoči 1 2 3 4 preverjanje in ocenjevanje 1 2 3 4 učne oblike 1 2 3 4 domače naloge 1 2 3 4 3.3. Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu preverjate in ocenjujte znanje učencev na naslednje načine: Nikoli Občasno Pogosto Vedno Spremljam napredek učencev. 1 2 3 4 Pri preverjanju upoštevam načela formativnega spremljanja. 1 2 3 4 Pri ocenjevanju poslušanja in slušnega razumevanja si pomagam z učenčevimi prikazi, izdelki… 1 2 3 4 Pri ocenjevanju govornega sporočanja in sporazumevanja si pomagam tako, da učenci opazujejo in poimenujejo kar vidijo ali zaznajo z drugimi čutili, 1 2 3 4 komentirajo, napovedujejo, dopolnjujejo, igrajo igro vlog, uporabijo opise postopkov, itn. Pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevam posebne potrebe učenca. 1 2 3 4 3.4. Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu uporabljate IKT za naslednje namene: Nikoli Občasno Pogosto Vedno v podporo razumevanju učnih vsebin 1 2 3 4 za ohranjanje motivacije za učenje 1 2 3 4 za izboljšanje učnih rezultatov 1 2 3 4 3.5. Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu izvajate medpredmetne povezave na navedenih ravneh: Nikoli Občasno Pogosto Vedno ravni vsebin 1 2 3 4 ravni procesnih ciljev (npr. iskanje virov kot spretnosti) 1 2 3 4 konceptualni ravni (npr. poglabljanje razumevanja) 1 2 3 4 4. ORGANIZACIJSKI VIDIKI 4.1. Ali ste imeli organizacijske težave pri umestitvi tujega jezika v 3. razredu v urnik? a) Ne. b) Da, manjše težave. c) Da, večje težave (pojasnite): ___________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ . 178 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 4.2. Kako ste umestili pouk tujega jezika v 3. razredu v urnik? (možnih več odgovorov) a) Strnjeno, dvakrat na teden. b) Razpršeno, večkrat na teden. c) Drugače: _______________________________________________________________ . Navedite razloge za tako umestitev: ____________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________ 4.3. Kako ste zadovoljni z Vašim urnikom? a) Nimam pripomb. b) Želim si sprememb, in sicer: ___________________________________________________________________ . 4.4. Kje praviloma izvajate pouk tujega jezika v 3. razredu? (možnih več odgovorov) a) V matični učilnici 3. razreda b) V posebni učilnici za tuji jezik. c) Drugo (dopišite): _______________________________________________ . 5. URESNIČEVANJE CILJEV IN DOSEGANJE STANDARDOV 5.1. Kako pomembni so po vašem mnenju splošni cilji učnega načrta za tuji jezik v 3. razredu: Srednje Nepomembni Zelo pomembni Ne vem pomembni Senzibilizacija za jezike. 1 2 3 0 Razvijanje učenčevih sprejemniških, tvorbnih in 1 2 3 0 interaktivnih spretnosti/ zmožnosti. Poudarjen razvoj motivacije za usvajanje tujih jezikov. 1 2 3 0 Oblikovanje posameznikove raznojezičnosti in (družbene večjezičnosti) dvig jezikovne zavesti v ožjem pomenu (npr. v družini, v razredu) ter v širšem pomenu (npr. dvojezično 1 2 3 0 področje). 5.2. V kolikšni meri so po Vašem mnenju v 3. razredu uresničljivi naslednji standardi znanja učnega načrta? Poslušanje in slušno razumevanje Neuresničljivi Delno Uresničljivi uresničljivi prepozna, da je besedilo v tujem jeziku (prepozna ciljni tuji jezik med drugimi 1 2 3 jeziki) razume pogosto rabljena in z gestami oz. mimiko podprta navodila za delo v 1 2 3 razredu izlušči glavno temo slušnega besedila 1 2 3 razume izbrane podatke in nekatere podrobnosti (besed, besednih zvez, fraz) v 1 2 3 govorjenih besedilih z znano tematiko na podlagi vidnih in drugih opor prepozna nekatere okoliščine sporazumevanja in jasno izražena čustva 1 2 3 govorcev Govorno sporočanje in sporazumevanje Neuresničljivi Delno Uresničljivi uresničljivi poimenuje konkretni svet okoli sebe (stvari, osebe, dejanja, lastnosti, živali, 1 2 3 predmete, kraje itn.) v neposredni okolici/na slikah ipd. se sporazumeva po vzorcih 1 2 3 poizveduje in odgovarja na preprosta vprašanja 1 2 3 pritrjuje, zanika, izraža počutje, zahvalo, voščila in dobre želje, vljudnostne fraze, navezuje stik, se opravičuje, se poslavlja, telefonira, uresničuje svoje 1 2 3 interese (izraža potrebe in želje, prepovedi, prošnje, išče in ponuja pomoč itn. Branje in bralno razumevanje Neuresničljivi Delno Uresničljivi uresničljivi 179 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ prepozna zapis osnovnega, pogosto rabljenega besedišča ter pomen besednih 1 2 3 zvez v okviru znanih tem razume posamezne preproste in znane besede, besedne zveze ob nebesedni 1 2 3 podpori (npr. slikah, predmetih) zna prebrati in razume posamezne znane povedi, ponazorjene z nebesedno 1 2 3 podporo razume kratka in ustrezno zahtevna besedila ob nebesedni podpori 1 2 3 6. MOTIVACIJA IN UČNE TEŽAVE UČENCEV 6.1. Kako so po vašem mnenju učenci 3. razreda motivirani za učenje tujega jezika? a) Sploh niso motivirani. b) Niso motivirani. c) Niti nemotivirani, niti motivirani. d) So motivirani. e) Zelo so motivirani. 6.2. Napišite s katerimi posebnimi potrebami učencev se soočate pri poučevanju tujega jezika v 3. razredu? __________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________ 6.3. Katere prilagoditve izvajate pri tujem jeziku v 3. razredu za učence s posebnimi potrebami (vpišite do 3 najpogostejše prilagoditve) in kako pogosto jih izvajate (občasno/pogosto/vedno)? Prilagoditev: Pogostost izvajanja: - - - - - - 6.4. Ali ste dovolj usposobljeni na področju poznavanja učnih težav in posebnih potreb učencev? a) Ne. b) Da, za vse skupine učencev. c) Da, za naslednje skupine učencev (dopišite): ____________________________________________. 6.5. Ali potrebujete pri delu z učenci z učnimi težavami in posebnimi potrebami pomoč drugih strokovnjakov? a) Ne. b) Da, za naslednje skupine učencev (dopišite): ____________________________________________. 7.. TIMSKO NAČRTOVANJE, EVALVACIJA POUKA, UPORABA DIDAKTIČNIH MODELOV Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 3. razredu vključujete navedene elemente: Nikoli Občasno Pogosto Vedno Medkulturno učenje in poučevanje. 1 2 3 4 Pristope za vključevanje otrok s posebnimi potrebami. 1 2 3 4 Na učenca osredinjeno učenje in poučevanje. 1 2 3 4 Celostno učenje (hkratno vključevanje različnih učnih stilov in čutil). 1 2 3 4 Didaktične pristope, ki vključujejo poučevanje z vsebinami drugih 1 2 3 4 predmetov. Didaktične pristope, ki zagotavljajo kontinuiran razvoj sporazumevalnih zmožnosti. 1 2 3 4 Pripravljena učna gradiva (različne učbenike, delovne zvezke, didaktične liste …). 1 2 3 4 Lastna učna gradiva. 1 2 3 4 Spremljam in dokumentiram napredek učencev (formativno spremljanje). 1 2 3 4 180 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 8. MEDKULTURNA IN VEČJEZIKOVNA UZAVEŠČENOST 8.1. V katere dejavnosti ste bili v preteklem letu vključeni? (možnih več odgovorov) a) Sodelovanja z drugimi šolami iz tujine. b) Tekmovanja iz tujih jezikov. c) Izvajanja interesnih dejavnosti na temo tujih jezikov. d) Izvedbo evropskega dneva tujih jezikov. e) Izvedbo učnih projektov, v katerih so bili vključeni tuji jeziki. f) Spodbujanje mreženja učencev z učenci iz tujine. g) Drugo (dopišite): ________________________________________________ . 8.2. Ali veste, katere druge tuje jezike govorijo učenci v vaših razredih? a) Da. b) Ne. 8.3. Ali imate splošno znanje o družbeno-kulturnem ozadju vaših učencev in njihovih družin? a) Da. b) Ne. 8.4. Kako skrbite za ohranjanje svoje tujejezikovne kompetence? (možnih več odgovorov) a) Udeležujem se izobraževanj v Sloveniji. b) Udeležujem se izobraževanj v tujini. c) Udeležujem se on-line izobraževanj. d) Drugo: __________________________________________________________________ . 8.5. Kako pogosto uporabljate pri komunikaciji v službenem in zasebnem času tuji jezik? a) Zelo pogosto. b) Pogosto. c) Občasno. d) Redko. e) Nikoli. Hvala za sodelovanje. 181 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 6.2.5 Vprašalnik za učence Opomba: Priložena je angleška različica, nemška se razlikuje samo v zamenjavi navedbe »angleščina« /»nemščina«). PRVI TUJI JEZIK V 3. RAZREDU (ANGLEŠČINA) – VPRAŠALNIK ZA UČENCE – Š.L. 2017/18 OSNOVNA ŠOLA: ________________________________________________________________ RAZRED: _______________ SPOL UČENCA: MOŠKI ŽENSKI 1) ALI SE V ŠOLI RAD/A UČIŠ ANGLEŠČINO? a) DA. b) SREDNJE. c) NE. -------------------------------------------------------------------------------- 2) KOLIKO SE STRINJAŠ Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI? POBARVAJ OKENCE POD IZJAVO, S KATERO SE STRINJAŠ. SE POPOLNOMA SE STRINJAM SE NE SE SPLOH NE STRINJAM STRINJAM STRINJAM 1. VEM, KAJ PRI ANGLEŠČINI UČITELJ PRIČAKUJE OD MENE. 2. UČITELJEVO ANGLEŠKO RAZLAGO DOBRO RAZUMEM. 3. ZANIMA ME, KAR PRI ANGLEŠČINI POVE UČITELJ. 4. UČITELJ POSKRBI, DA PRI ANGLEŠČINI POČNEMO ZANIMIVE STVARI. 5. UČITELJ ANGLEŠČINE IMA VEDNO ODGOVORE NA MOJA VPRAŠANJA. 6. UČITELJ DOBRO GOVORI ANGLEŠKO. 7. UČITELJ ANGLEŠČINE MI DOVOLI POKAZATI, KAJ SEM SE NAUČIL. 8. UČITELJ ZA NAS PRIPRAVI RAZLIČNE ZANIMIVE STVARI, KI NAM POMAGAJO PRI UČENJU. 9. UČITELJ MI POVE, KAKO NAJ POPRAVIM NAPAKE, KI JIH NAREDIM. 10. UČITELJ ME POSLUŠA, KO ŽELIM KAJ POVEDATI. 182 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 3) ALI OB POUKU ANGLEŠČINE V ŠOLI OBISKUJEŠ TUDI ŠE TEČAJ ANGLEŠČINE? a) DA. b) NE. 4) ALI OBISKUJEŠ TEČAJ KAKŠNEGA DRUGEGA TUJEGA JEZIKA, NPR. NEMŠČINE, ITALIJANŠČINE, FRANCOŠČINE, ŠPANŠČINE? a) DA. b) NE. -------------------------------------------------------------------------------- 5) ALI TI JE VŠEČ POUK ANGLEŠČINE V 3. RAZREDU? a) DA. b) NE. -------------------------------------------------------------------------------- 6) KDAJ TI JE VŠEČ PRI POUKU ANGLEŠČINE? LAHKO IZBEREŠ VEČ ODGOVOROV. a) KADAR SE POGOVARJAMO. b) KADAR POSLUŠAMO. c) KADAR POJEMO. d) KADAR SE IGRAMO. e) KADAR PLEŠEMO. f) KADAR DELAMO V SKUPINI. g) NIČ OD NAŠTETEGA MI NI VŠEČ. -------------------------------------------------------------------------------- 7) KAKO TI JE NAJBOLJ VŠEČ, DA UČITELJ PRIPRAVI URO ANGLEŠČINE? LAHKO IZBEREŠ VEČ ODGOVOROV. a) KO NAM UČITELJ RAZLAGA IN GA MI POSLUŠAMO. b) KO DELAMO V SKUPINAH. c) KO DELAMO V DVOJICAH. d) KO DELA VSAK SAM. 8) KAKO ZAHTEVEN SE TI ZDI POUK ANGLEŠČINE? a) POUK ANGLEŠČINE JE LAHEK. 183 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ b) POUK ANGLEŠČINE JE VČASIH LAHEK, VČASIH TEŽEK. c) POUK ANGLEŠČINE JE TEŽEK. -------------------------------------------------------------------------------- 9) OCENI, KAKO DOBER/DOBRA SI PRI ANGLEŠČINI: a) ZELO DOBER/DOBRA. b) SREDNJE DOBER/DOBRA. c) NE PREVEČ DOBER/DOBRA. -------------------------------------------------------------------------------- 10) V ŠOLI IMAŠ POUK ANGLEŠČINE 2 URI NA TEDEN. ČE BI LAHKO SAM/A IZBIRAL/A, V ŠOLI: a) SPLOH NE BI IMEL/A ANGLEŠČINE. b) IMEL/A BI MANJ ANGLEŠČINE. c) ISTO KOT SEDAJ, NE MANJ IN NE VEČ. d) IMEL/A BI VEČ ANGLEŠČINE. -------------------------------------------------------------------------------- 11) KAKO DOBRO BI RAD/A RAZUMEL/A IN GOVORIL/A ANGLEŠKO? a) LE TOLIKO, DA NE BOM IMEL/A TEŽAV V ŠOLI ALI DOMA. b) TAKO DOBRO, DA BI BREZ TEŽAV RAZUMEL/A ANGLEŠKE RISANKE, KNJIGE, PESMI, FILME IN SE BREZ TEŽAV POGOVARJAL/A V ANGLEŠČINI. c) VSEENO MI JE. -------------------------------------------------------------------------------- 12) SE S STARŠI POGOVARJAŠ O TEM, KAJ DELATE PRI POUKU ANGLEŠČINE? a) DA, POGOSTO ALI VEDNO. b) DA, VČASIH. c) NE. -------------------------------------------------------------------------------- 13) ALI DOMA GLEDAŠ RISANKE, ODDAJE, FILME NA TELEVIZIJI ALI RAČUNALNIKU V ANGLEŠKEM JEZIKU? a) DA, POGOSTO ALI VEDNO. 184 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ b) DA, VČASIH. c) NE. -------------------------------------------------------------------------------- 14) SI ŽE KDAJ UPORABIL/A SVOJE ZNANJE ANGLEŠČINE IZVEN POUKA, TAKO DA SI TUDI SAM/A GOVORIL/A ALI PISAL/A V ANGLEŠČINI? a) NE. b) DA IN SICER (OPIŠI KDAJ): __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 15) V KATEREM JEZIKU SE POGOVARJAŠ DOMA S STARŠI? a) V SLOVENŠČINI. b) V SLOVENŠČINI IN ŠE V ENEM JEZIKU (JEZIKIH), KATEREM: ____________________________ . c) V DRUGEM JEZIKU (JEZIKIH), KATEREM: ____________________________ . -------------------------------------------------------------------------------- KAKO SE POČUTIŠ OB KONCU ANKETE? HVALA ZA TVOJE ODGOVORE. 185 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ 6.2.6 Opazovalni list za spremljavo pouka Opazovalni obrazec za opazovanje pouka prvega tujega jezika v 3. r. (2017/18) Ime in priimek opazovalke: ______________________________________ RP / TJ (označiti) Datum opazovanja: _____________________ Naziv šole: _______________________ Razred in oddelek: ___________________ Število prisotnih učencev : ____________ Poučevani tuji jezik: a) angleščina b) nemščina Termin opazovane ure: od _____ do ______ Blok ura: ne da Cilji ne delno da Cilji pouka so bili v skladu z učnim načrtom. 1 2 3 Vsebine in cilji so bili primerni glede na kognitivni razvoj učencev. 1 2 3 Potek ne delno da Učiteljica je ustrezno motivirala učence. 1 2 3 Učiteljica je diferencirala pouk glede na učenčeve zmožnosti, sposobnosti, interese, predznanje. 1 2 3 Učenci so bili večji del ure aktivni. 1 2 3 Pouk je potekal v primernem učnem tempu (dovolj časa za razmišljanje, potrpežljivost pri počasnosti…). 1 2 3 Prehodi med aktivnostmi so bili smiselno povezani. 1 2 3 Učna ura je bila koherentna (uvod, osrednji del, zaključek). 1 2 3 Interakcija ne delno da Učiteljica je pri pouku govorila v tujem jeziku. 1 2 3 Učiteljica je po potrebi govorila v slovenskem jeziku, kadar je to bilo smiselno. 1 2 3 Učiteljica je strokovno korektno uporabljala tuji jezik v interakciji z učenci. 1 2 3 Učiteljica je spodbujala učence, da komunicirajo v tujem jeziku. 1 2 3 Učiteljica je zaznala učenčeve jezikovne napake. 1 2 3 Učiteljica se je ustrezno odzvala na učenčeve jezikovne napake. 1 2 3 Učenci so uporabljali tuji jezik v interakciji z učiteljico. 1 2 3 Učenci so spraševali učiteljico za dodatna pojasnila. 1 2 3 Učiteljica je dajala učencem kvalitetne individualne povratne informacije. 1 2 3 Medpredmetnost ne delno da Učiteljica se je pri vsebinah navezovala na vsebine iz drugih učnih načrtov 3. razreda. 1 2 3 186 Četrto vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2017/2018, ZRSŠ Didaktična gradiva in pripomočki ne delno da Učiteljica je uporabljala didaktične pripomočke in gradiva kot so risanke, slikanice, prstne lutke, igračke... 1 2 3 Učiteljica je uporabljala avtentične didaktične pripomočke in gradiva iz drugih predmetov v 3. razredu 1 2 3 Učiteljica je uporabljala delovne zvezke in učbenike za učenje tujih jezikov 1 3 Organizacija prostora ne delno da Prostor je bil ustrezno organiziran glede na izvedene dejavnosti. 1 2 3 Metode in oblike dela ne delno da Pouk je vseboval oblike dela/samostojno, v paru, skupinsko. 1 2 3 Pouk je zajemal pristope, ki temeljijo zgolj na reprodukciji (ponavljanju besed in besednih zvez). 1 2 3 Pouk je vključeval didaktične igre. 1 2 3 Pouk je vseboval pristope za spodbujanje višjih ravni mišljenja. 1 2 3 Pouk je bil naravnan na celostno učenje jezika (osmišljenost, življenjskost, situacijska naravnanost). 1 2 3 Medkulturnost ne delno da Učiteljica je učence spodbujala k spoznavanju kulturne enakosti in različnosti med jeziki (učnim, tujim in maternimi jeziki). 1 2 3 Učenci so izvajali dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih veščin. 1 2 3 Učenci so dali iniciativo učencev na temo medkulturnosti. 1 2 3 Učiteljica je iniciativo učencev na temo medkulturnosti smiselno vključila v pouk. 1 2 3 Dejavnosti učencev ne da Učenci so poslušali učiteljico, zvočni posnetek, glasbo oz. gledali filmček. 1 2 Učenci so izdelovali predmete iz različnih materialov. 1 2 Učenci so se igrali različne igre (namizne, gibalne idr.). 1 2 Učenci so pri izvajanju dejavnosti med seboj tekmovali. 1 2 Učenci so pri izvajanju dejavnosti uporabljali spoznavne postopke. 1 2 Učenci so peli in se gibalno telesno izražali. 1 2 Učenci so izvajali športno gibalne dejavnosti. 1 2 Učenci so risali in barvali. 1 2 187