----    107   ----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Še marsikaj se bode prenaredilo o opravilih cesarskih političnih gosposk, da se bojo hitreje in pro-stejše vršila. Tako — piše „Zukunft" — misli državno ministerstvo oddati deželnim vladam nektere reči, ki jih je dozdaj samo opravljalo, na priliko: dovoljenja za premembo imen nežlahnih os6b, — dovoljenja za popravo in zidanje tacih pohištev, ki se za stanovanje političnih gosposk potrebujejo,— dovoljenja remune-racij, pripomočkov in službenih posojil političnim uradnikom, — dovoljenja privatnih novih mostovin ali cestnin ali podaljšanje že obstoječih do 5 let. Cesarskim okrajnim gosposkam se bode izročilo večidel tistih opravil, ki so jih deželne vlade prevzele po razpuščenih kresijskih  gosposkah.    Župan ijam,   kjer   so   občine
-------    108    —
(srenje) po novem osnovane, se bo dalo izdajanje delnih bukev za rokodelske pomočnike (ksele) itd. — Minister pravosodja je nekemu poslanstvu, ki je unidan bilo iz Olomuca na Marskem pri njemu, naročil, da mu nemudoma povedo vsako  dogodbo,   ktera kaže,   da se v sodniških zadevah   žali   narodna ravnopravnost (slovanska). •— Vladni  dunajski   časnik  „Const. Oest. Zeitg." ponavlja  zagotovilo,   da   sklepi   ogerskega   deželnega zbora, kadar bodo dovršeni, se ne bojo predložili tako imenovanemu   državnemu   zboru,    ampak   deželnim zborom vseh avstrijskih dežel   takraj   Lita ve. — Deželni zbor češki  je   končal   svoje   seje   23. dne t. m. Mnogo važnega je sklenil, vzlasti pa ste dve reči, ktere niste samo velevažni   za  češko,   temoč tudi za slovanske zadeve   druzih   dežel   našega   cesarstva.    Ena taka važna reč je, daje ravnopravno'sti češkega jezika vrata odprl na   vseučilišču pražkem,   druga pa,   da se vlada prosi predloga v prihodnjem deželnem zboru, po kterem naj se premeni red, vsled kterega so se dozdaj volili poslanci v deželni zbor; kajti jasno je kot beli dan, da Schmerling ga je tako osnoval, da je posebno skrbel   za  nemški   element  v   deželnih zborih.     Hude vojske so imeli narodni možaki v tem zboru in mnogo bridkih ur  so pretrpeli od nemškutarske stranke;  vendar jim je pravica mila bila, da so zmogli v vseh važnih zadevah. Čestitamo jim tudi mi Slovenci k tako sijajnim zmagam  in radujemo   se ž njimi  vred.    Slava ! Kesnične so bile res besede  cesarskega  namestnika,   s kterimi se je poslovil od deželnega zbora rekoč: „ Vlada si ne more ničesadruzega želeti, kot tega, da bi vsak prihodnji   zbor   toliko pripomogel   na   korist   kraljevini češki in na blagor Avstrije kakor ta/' — V Peš tu se bo ustanovila slovanska beseda (čitalnica).   —   Hrvaški časnik  „Domobran"   ne   bo   več  izhajal.    3. aprila  pa začne v Zagrebu izhajati   nov političen  časnik pod naslovom „Sviet."  V oglasu pravi gosp. Ivan Vončina, da mu bo program narodne  samostalne   stranke   in   se za to poganjal, da narod hrvaško-slavonski bode narod ne samo na Ogerskem, temoč tudi v Avstrii; gledal bo po zemljah slovanskih in po   vsem   svetu;   v podlistku bo donašal znanstvene,   podučne  in  zabavne stvari. — V seji ogerske doljne zbornice   deželnega  zbora je bilo sklenjeno, da se pošlje ogerska deputacija v dogovor s   hrvaško   deputacijo.    V   to   poslanstvo   zbere   doljna zbornica 2 tretjini (8),   zbornica velikašev pa eno tretjino (4); po Deakovem predlogu se tej deputacii ne bo dal poseben napotek,   vesti se ima po glavnem pravilu celokupnosti ogerske krone. Kar pa se tiče jezika, v kterem se imate deputacii pomenkovati, veli magjarski list „Idok Tanuja", da magjarski jezik ni samo postavni jezik (za ves svet?), temoč, da magjarski bode tudi glede na opurtiniteto (supremacijo?); kdor Hrvatov ga ne zn&, se mu bode tolmačil. Evo Magjare! Kakor se „Zukunfti" iz naszoderske županije piše, so rumunski volivci te županije osnovali pismo do Njih Veličanstva, v kterem s temeljito besedo branijo avtonomijoErdeIje nasproti magjarskemu nadvladstvu. Res treba, da se oglasijo. — Ali bode vojska ali mir?   to vprašanje  še ni rešeno. Pruska vlada se oborožuje;  Avstrija dela  bolj na  di-plomatični poti, da bi se odvrnila vojska, ktera bi bila nadloga vsem državam, ki jih zadene. Cesar Franc Jožef je sam pisal kralju pruskemu in tudi cesar Napoleon mu je pisal;   vsled vsega tega je neki na svojega godii rekel diplomatom,  ko  so mu prišli  srečo voščit, da ga^ upanje navdaja, da  se razpor  med  njegovo in avstrijsko vlado poravna na diplomatični poti.    Pa kaj hoče pruska vlada, da žuga z vojsko? Stvar je zel6 zamotana.    Ko  ste zedinjene  te  vladi   vzele  Dancem
Slesvig-Holštanj , ste se med sabo pogodile o prihodnjem ravnanji. Zdaj pravi Prusija, da ji je Avstrija odškodovanja ponudila; al da bi bila avstrijska vlada kaj ta-cega obljubila, ni bilo nikdar slišati; nenadoma stopa zdaj Prusija s temi zahtevami pred Avstrijo — in za tega voljo se je vnel razpor. Kurirji dohajajo in odhajajo izi. Dunaja, Berlina, Monakovega, Pariza, Petrograda itd. Naj bi prinesli oljko mini! — Kakor se „Czasu" piše iz Rima, ni papeževa vlada več tako prijazna poljski m prizadevam, kakor je bila dosihmal. — Zagrebški ^gospodarski list" piše, daje cena hrvaških prešičev poskočila, ker se po svetu boje prešičev kupovati od Nemcev, pri kterih so se najprej trihine prikazale. Sploh se dokaj manj svinjskega mesd zdaj vživa zavoljo strahu te bolezni. Morebiti da to pomaga tudi goveji živini k bolji ceni.