N a j ▼ e i j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 GLAS | The large« The largest Slovenian Daily in I the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki« a Issued every day except Sundays Land legal Holidays. 75,000 Readers* bi TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 9. — ŠTEV. 9. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 12, 1931. — PONDELJEK, 12. JANUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. TRGOVINA S SUŽNJI V AFRIŠKI REPUBLIKI LIBERIJI RAZKRITJA AMER. DRŽAVNEGA DEPARTMENTA GLEDE RAZMER V ZAMORSKI REPUB. LIBERIJI Trgovina s sužnji se vrši z vednostjo liberijske vlade. — Podpredsedniku Yanceyu so morala razna plemena izročati po petsto mladih fantov, katere je prodal v Fernando. — Tudi sistem stavljanja" je razvit po vsej republiki. za- WASH1NGTON, D. C... 10. januarja. — Ameriški državni department je danes objavil dvesto strani obsegajoco listi/io, ki se tiče razmer v zamorski republiki Liberiji v Afriki. V Liberiji je splošno razvita trgovina s sužnji, s katerimi ravnajo nadvse nečloveško. Republiko so bili pred lc.i ustanovili ameriški človekoljubi ter je bila spočetka nekak raj za osvobojene ameriške sužnje. Razmere je več kot leto dni preiskoval Ameri-kanec, ki je član mednarodne komisije. Ugotovil je, da so liberijske vladne čete večkrat polovile od dvesto do šeststo fantov in deklet, jih zapodile v štokade, kjer so bili neusmiljeno pretepeni. Nato so bili prodani v tuje province ali pa kakemu veleposestniku v Liberiji, kjer so morali brez plače in v obupnih razmerah delati do konca svojega življenja. 1 ake razmere vladajo že več let in vladajo še danes. Zelo je razvit tudi od vlade odobren sistem "zastavljanja". Načelniku družine enostavno nalože globo, katere ne more plačati. Vsledtega mora "zastaviti" svoje hčere ali sinove, katere prodajo na to v sužnjost. Podpredsednik Liberije, Yancey, ki je bas resig-niral, je označen v poročilu kot eden največjih in najbolj okrutih trgovcev s sužnji. Večkrat je naročil gotovim plemenom, naj mu dajo na razpolago do petsto mladih fantov, katere je nato prodal na otok Fernando Po ob Zlati obali. S tega otoka se le malokak suženj vrne. Ce se pa vrne, ve povedati o nečloveškem ravnanju krvoločnih in neusmiljenih paznikov. Preiskava se je vršila več kot eno leto, in vodil «o jo: dr. Cuthbert Christie, zastopnik Lige narodov; Charles Spurgeon, zastopnik Združenih držav, in Arthur Barclay, zastopnik Liberije, ki je bil imenovan provizoričnim predsednikom republike, ko sta predsednik in podpredsdnik resignirala, ker jim je bila dokazana trgovina s sužnji. DIVJANJE POLICIJE V LOS ANGELES Zahteva glede oprostitve političnih jetnikov j e napravila oblasti v bes-nost. — Ženske in otroci so korakali po ulicah. LOS ANGELES, Cal., 10. januarja. Do ostrih spopadov med policijo ter Člani komunistične stranke je prišlo danes, ko so hoteli policisti razpršiti zborovanje, ki se je vršila na trgu. Prišlo je do bojev med policijo ter udeleženci zborovanja v slavnem parku, ki ima svoje ime še izza svojih španskih dni. Na stotine ljudi se je udeležilo bojev pred pošto. Eden soudeležencev je splezal na balustrado ob strani poštnega poslopja ter govoril za oprosčenje političnih jetnikov. Policisti so ga potegnili doli. in pri tem je prišlo do pretepa med policijo ter prijatelji aretiranega. Ko so policisti tolkli z vso silo po demonstrantih, je oddal poslovodja neke banke, J. B., Moline, strel. Tako je bila alarmirana rezerva, in več ducatov policistov v avtomobilih in na kolesih je oddirjalo v park. Par policistov je bil poškodovanih. Na posebnih listih se je objavilo za danes zvečer veliko zborovanje za oproščen je Toma Mooneya ter Warren a Billingsa. Istočasno pa je korakalo po mestu več sto žensk in otrok, ki so nosili bandera ter zahtevali oproščen je političnih jetnikov. Policija je sicer navalila na demonstrante, a se je morala koneč-no zadovoljiti s tem, da jih je odgnala v manj prometne ulice. Medtem pa so ljudje na ulicah protestirali proti nastopu policije. PRETEPANJE KAZNENCEV V DELAWARE V kaznilnicah je pretepanje kaznencev na dnevnem redu. — Oblasti so mnenja, da se to sredstvo najbolj obnese. PLAZ ZASUL 170 DELAVCEV Odkopavali so zasuto železniško progo, ko se je pripetila nesreča. — Dosti nesreč* WILMINGTON, Del., 11. januarja. Do čim je skoro po vseh civiliziranih državah odpravljeno bičanje oziroma pretepanje s palicami, je i po kaznilnicah te države še vedno na dnevnem redu. Pet mož, ki je zaprtih v Newcastle prisilni delavnici zasTan tatvine. S3 odvedli včeraj na dvorišče, jih privezali h kolu in vsakemu odšteli po dvajset udarcev. ■v Zakonodajalci te d&ele so se na ponovna opozorila branili odpraviti ta srednjeveški načiit kaznovanja. Pravijo, da zločinec, ki je na ta način kaznovan, izgubi pri svojih tovariših ugled, vsled česar mu ne kaže drugega, kot da se poboljša. ANGUJA IMA VELIKE TEŽAVE Z DELAVSTVOM Več kot dvestotisoč tkalcev bo izprtih.— Angleška vlada stoji pred resno krizo. LONDON, Anglija, 10. januarja. -Angleška vlada stoji pred eno najbolj značilnih kriz, če se ne bo posrečilo uravnati težkoče, ki zdaj razburjajo deželo. Položaj Je doapel do mrtve točke. Že zdaj se nahaja več tisoč delavcev na stavki. Odložili so delo, dokler ne bodo priznali kapitalisti, da imajo tudi oni gotove pravice. Iz Manchestra poročajo, da Je komite j zveze lastnikov predilnic sprejel resolucijo, ki priporoča, naj vsi tamaSnjl člani organizacije zapro svoja vrata za toliko časa. dokler ne bodo tkalci Izjavil!, da so zadovoljni s novimi pogoji. Edina alternativa, ki bi mogla ustaviti to odredbo, bi bila, če bi delavci sprejeli zloglasno odredbo, ki se tiče predilnih strojev. Dozdaj pa so se organizacije in njih zastopniki odločno branili sprejeti ta ipogoj. BOsi izjavljajo, da delavci škodujejo samim sebi, če ne sprejmejo teh novih pogojev. Z delom na številnejših strogih bodo zaslužili delavci dosti več denarja. Na ta način bo Anglija lahko konkurirala s tujimi narodi ter državami. Kaj pa bo s tisoči, ki bodo brez dela vsled tega novega sistema, o tem niso bosi še razmišljali. MRS. HART ODLETELA PROTI AZOROM HAMILTON, Bermnuda, 10. jan. — Danes zjutraj se je dvignila Mrs. Bery Hart s tukajšnjega letališča ter namerava dospeti v nedeljo zjutraj na Azore. Leti z aeropianom "Tradewtnd", spremlja jo pa poročnik William S. MacLAren. EKSPLOZIJA V MEHIŠKI TOVARNI MEXICO CITY, Mehika. 10. jan. V neki kemični tovarni, nedaleč ort trgovskega središča mesta, je nastala silna eksplozija. Trije delavci S3 bili močno poškodovani, eden je bil pa na mestu ubit. NADALJNO LETALO GENERALA BALBE POTOPLJENO RIO DE JANEIRO, Brazilija, 10. januarja. — Neka brzojavka iz Natal a poroča, da se je potopil včeraj popoldne italijanski hidroplan generala Balbe, ko se je hotel dvigniti v zrak. Moštvo je bilo rešeno. Pri tem gre za hidroplan alanti-škega brodovja, ki j£ moral pristati na vodi v bližini skal sv. Paula in katerega je morala vleči laška križa rka na otok Fernando Noronha. GUAYAQUIL, Ecuador, 10. jan. 170 delavcev, ki so bili zaposleni, da napravijo progo iz Guayaquila v Quito, ki je bila zasuta od plaza, zopet sposobno za promet, je bilo danes zasutih od novega plaza ter pokopanih pod veliko maso kamenja. Prva poročila so poročala, da je bil zasut vtak s 170 petniki in da se je nahajal na vlaku -tudi predsednik republike Ecuador, Isidoro Aroya. Oblasti pa sy pozneje objavile, da ni poročilo resnično. Prvi posip se je izvršil krog desete ure včeraj zvečer. Železniške oblasti so takoj poslale moštvo, da očisti tračnice. Delavci so odvažali veliko maso zemlje, ko se je za vršil krog pete u-re zjutraj drugi in še večji posip. Radi nevihte in teme niso mogli delavci opaziti nevarnosti, in 170 je bilo zasutih, še predno so se mogli rešiti. POSREDOVANJE1 SE NI OBNESLO V P0RURJU Odredba uradnega p o-sredovalca last 11 i k o v premogovnikov je bila zavrnjena kot nezadostna. — Premogar ji s e bodo odločili danes. VIHARJI NA KITAJSKEM ESSEN, Nemčija, 10. januarja. V mezdnem sporu med lastniki premogovnikov ter premogar j i je uradni razsojevalec, katerega je imenoval državni predsednik von Hinden-burg na temelju ustave, že danes odločil skrčenje plač za šest odstotkov ter s tem napravil po lastni razsobi konec dolgotrajnim mezd-jnim prerekanjem. Tudi v tem slučaju je šlo za kompromisno odločitev, kajti lastniki premogovnikov so zahtevali skrčenje mezd za dvanajst odstotkov, dočim so hoteli premogar j i sprejeti le skrčenje štirih odstotkov. Lastniki premogovnikov pa so odločitev uradnega razsodnika takoj odklonili, dočim so organizacije premogarjev sklicale za jutrišnji dan zborovanje, da pridejo do sklepa. Pričakovati pa je, da bo odobrila vlada sodbo uradnega razsodnika, obvezno za obe strani, na.temelju diktatorskega paragrafa. DVAJSET DELAVCEV REŠENIH Bili so lačni in žejni, poškodovan pa ni bil ni« hče. — Sveži zrak so dobivali skozi 4 inče debelo cev. OAKLAND, Cal., 10. januarja. — V Camp Mitchell predoru, ki je del načrta San Franclsco vodnega de-partmenta, so se v petek zvečer podrle lesene opore, nakar sta kamenje in zemlja odrezala izhod dvajsetim delavcem. i Ko se je začelo podirati tramov-je, se Je enemu izmed njih, 23-let-nemu Webyju Morganu, posrečilo | položiti med tračnice dolgo štiri in-'če debelo cev. S tem je rešil življenje sebi in svojim devetnajstim to-: varišem. Po cevi so namreč dobivali delavci sveži zrak, dokler niso prišli do njih reševalci. Rešilna akcija se je začela takoj po katastrofi. Toda šele danes zjutraj ob štirih so dospeli reševalci do delavcev. Odvedli so jih v bolnišnico, kjer so ugotovili zdravniki, da ni nihče poškodovan. Bili so le strašno lačni in žejni. Velika ozemlja so pokopana pod snegom, ki je par jardov visok. — V Pejpingu so pobrali sto ljudi s cest. ŽENA NAJELA MORILCA V sotx>to so aretirali v Brooklyn u Mrs. Rosino Volpi, koje mož je bil v četrtek umorjen v Mamaronecku. I Tam sta bila tudi aretirana dva | moška in obdolžena umora. Mrs. j Volpi je baje prinala, da je ponu-(dila moškima pet sto dolarjev, če I umorita njenega moža, ki se je za-j čel pečati z neko plavolaso lepo-[tieo. IZ BAJNE INDUE ! ŠANGHAJ, Kitajska. 10. jan. — Velika ozemlja severne Kitajske so \ danes pod vtisom strašne -katastro-! fe, povzročene od peska .ter snega. ! Posledice te katastrofe je magoče j opaziti do Jangtse-reke. Več sto j ljudi je izgubilo svoje življenje. V najbolj prizadetih pokrajinah je padel toplomer naenkrat za štirideset stopinj ter kazal nato 15 stopinj pod ničlo. Na tiscie članov revnejšega prebivalstva je postalo žrtev splošnega pomanjkanja ter velite bede. t Policija v Pejpdngu je pobrala tekom zadnjih 24 ur nič manj kot sto trupel ljudi, ki so zmrznili na cestah. Osemanjsrt nadaljnih mrtvih pa so našli v nezakurjenih kočah, predmestij, i Ljudje niso imeli niti ene stvari, s katero bi mogli kupiti kurilni ma- . terijal. NATHAN STRAUS UMRL V svojem stanovanju v Reno hotelu v New Yorku je umrl včeraj znani človekoljub Nathan Straus v strosti 82 let. Zadnjih 24 ur je bil nezavesten. V Ameriko je prišel kot mali deček. V trgovini je imel srečo ter spravil skupaj veliko premoženje, 'toda skoro veis svoj denar je daroval revežem in raznim dobrodelnim organizacijam. FRANCOSKI PARNIH SE BODO USTAVLJALI TUDI V PORTLAND. ME. PORTLAND, Me., 10. januarja. — Meseca februarja bo ustanovljena direktna parobrodna zveza med državo Maine in Francijo. Ustanovila jo bo American France Line. Par-niki ,ki so vozili med New Vorkom in francoskimi pristanišči, se bodo zanaprej ustavljali tudi v Port-landu. POTRES NA MEHIŠKEM OTOČJU MEXICO CITY. Mehika. 10. jan. Na otočju Tres Maria, kjer je mehiška kazenska kolonija, se je pojavil močan potres. Šest kaznencev 'je bilo teško poškodovanih. Materi jalna škoda je precejšnja. j m « J Med kaznenci je izbruhnila panika. Otočje Tres Marias se nahaja na zapadni strani mehiške obali. Na! otočju je par tisoč kaznencev. Skupina domačinov pred "zlatim $a m os tan om" v Mandalya, Burma. VLOM PRI PROFESORJU EINSTEINU KAPUTH, Nemčija, 10. januarja. Neznanci so vlomili v tukajšnjo vilo slavnega učenjaka Einsteina, ki se začasno mudi v Calif orni j i. Vdrli so vrata vse prebrskali in precej odnesli. Koliko znaša povzročena škc-da bo zamogel ugotoviti šele Bin- -stein, ko se bo vrnil iz Amerike. i Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točne ▼ polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas Izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo to raj denar doma, bra nmod» ftasa, brn nadaljnih potov In stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podplsoxr naslovi j encev ln žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem t dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike V slučaja nesreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat t rasnih slu-čajih tudi na sodni ji v stari domovlnL Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je sačacno potreba poslati za označeni zneeek dinarjev ali Ur. V Jugoslavijo Din 500 ________^___________ S 9.40 1000 ____________________ $ 18.60 • 2000___________$ 37.00 «500______________3 46.25 5000 _______________3 91.50 • 10,000--------------------------$181.80 V Italijo IJr 100-----f 5.15 800_______$11.3» 800 ___816.80 500 _____Z______827.40 1000 --------------------------154.26 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $10.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—, Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom s porazom te glede načina nakazila. Najna nakazila Izvrinjemo po Cable Letter sa pristojbine 76 SAKSER STATE BANK m CORTLANDT STREET 1 Telephone Barclay 6380 — 0381 "G L* S NARODA^ NEW YORK, MONDAY, JANUARY 12. 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. UMI lllllllllllllllllll IIIIIIHIIIII—j Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank SaJcser, President L. Benedik, Treas. Place of business of the corporation and addresses of above officers: »C W. 12Ui Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA (Voice of the People) Dopisi, Gledališče-Glasba-Kino j Peter Zgaga Brooklyn, N. Y. Issued Every Day Except Sundays and Holidays Letna seja Slovenskega Pcdpcr- i nega Društva sv. Petra, štev. 50 J. S. K. J. se vrši v soboto 17. januarja v dvorani Slovenskega Doma. Upam, da pridejo na to sejo vsi člani in članice prejšnjega leta. |sotnost se kaznuje p?, opaziti ni nikjer nič. Cele trume mož je brez dela. Da se preveč ne dolgočasimo, zmi- j raj kako igro prirede. Tako je priredil 4. januarja dramatični klub "Ilirija" igro "Prisega opolnoči". Ker sem omenjeno povest že preje či- "VDOVA ROŠLINKA". V soboto 24. januarja zvečer bo- menek glede poroke s hčerjo Anico. : do imeli naši Barbertončanje in so-j Kajpak t^alantač kc-_ sveti romar, i sednji meščani lepo priliko, da si1 je mislil, da se dogajajo stvari v; ŠOLSKA NALOGA. Ni jih bolj brihtnih otrok kc„ so devet ali desetletni fantiči'1. In kake naloge znajo pisati. ! Učitelj jim je naročil, naj opišejo j družino, in eden jo je takole opi- Za celo leto velja Ust 2a Ameriko. Za New York 2a celo leto ln Kanado ...........................$6.00 J Za pol leta ...............................„»...$3.50 Za*pbl leta ................................'....$3.00 i Za inozemstvo za celo leto........S*.00 Za četrt leta.........................-.$1.50 ! Za pol leta ....................................$3.50 plivcšeijo par veselih ur prijetnega prid vdove Rošlinke. pa so sc v prid da bodo slišali račun ~ . ----- * - * -- razvedrila ter da pozabijo zla in njene hčere. Ako se uname ljubezen , ta-a in me je zanimala, sem se je , , Neupravičena od- . . gorje današnjega delavskega polo-; stare vdove, potem ne pomaga ne i j .. .. tudi jaz udeležila. i . j-------- -------.„_ po društvenih udeležba e bila "ako velika za te za'ja- j česen ok:h vratu, ne kamehce. ne j *n nn' pravilih. Kdor je z asesmentom za-: e ezoa je ia ja o za e Dramatična društvo "Slovenija" lipov čaj. ampak samo Rcžmanove-'mo c-e in mat:- Velika družina pa 1 . , „ , . .. slabe case. Igralci so vsi dobro igra- , , . , ; „ : . , , ^ M - * nvi.„„„ ostal, naj ga poravn-a. Pr. tej seji , , priredi nadvse šaljivo komedijo : ga Janeza roka m beseda. .»^..oji iz n.a.e.c, 1 jli, posebno moram oa pohvaliti Mrs. * , , .,..,.. 'rr-v^oev cmi-p-., in sMro m "Vdova Rošlinka". Vsem ljubiteljem' i^-p v« tn, v.h^h in rc..encev, i.aic^a o^e.a m s<.are ma- Družine sc velike in majhne. Najmanjša družina je. če sta sa- otrok. zu- Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Gteus Naroda" izhaja vsaki dan izvaetnši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prQdmo. da at nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. UGL£S NAHODA", 21« W. 18th Street, New York, N. T. " Telephone: Chelsea 3878 NIŽJA CALIPORNIJA bo nastopil tudi novi odber za letoi. 1931. Torej nasvidenje! Brigito Spenko. ki je igrala Lovrin-ko. Ona je prav na glas govorila ir vse njene kretnje so kazale, an je Jakob Slabič, j dovršena igralka. ! Samo nekaj bi priporočala rediteljem v dverani. da bi malo bolj | pazili na red in otroke, da ne bi tak j Novo leto je nastopilo, in z njimjkraval delali med igro, ker to moti so nastopile zopetne obljube glede j igralce in gledalce, boljšega položaja. Želeti je, da bi se ■ Ako hcče.e vse to videti in slišati. tare vdove divje na mla- j dramatike se nudi lepa prilika, da [kako da so bodo videli, kako se ostarelim vdo- dc fant?, pridite v dvorano Samost. ! vam depadajo mladi fantje. Naj-i društva "Domovina" na 14. Stre bolj pa taki. ki so ravno slekli voja- dne 24. januarja točno ob 7. uri zve tašč. strice/. tet. sestričen in bratrancev. Družine sa raztresene po vsem svetu. Hkz, suknjo. Pittsburgh, Pa. Stari predgovor pravi, da je vdo- • va za devet deklet in ravno tj se dogaja pri vdovi Rošlinki. Kako je „„ . , , privabila Rozmanovega Janeza na Ka:r se udeleži igre. vsak rad sli- ^ medico kot privabi pastir čredo na čer. Zadovoljni boste z vsem. j končanem programu igre bo in zabava do 11.30. pD i Najprej prideta oče in mati. po- Ka.j hi rc.kli Ainoi ikanci, »V hi mehiški parlament pooblastil mehiškega predsednika, na) se Zaelie Z Vlado Slede članarine Slovenskega Doma, tam -11 ' 1 - rn .. ki je bila določena za leto 1931 na Združenih držav pogajati gledr nakupa države lexas lih $300 Da se pomiri tukaj,nje ro_| Prances Laurich, zastopnica. države Arizone i Zagnali hi tak krik, da hi bi!<» groza. pleS | tem pa ctroci. Drugi jih pridejo pa 1 obiskat. I Čc p.ideta stari oče in stara ma-Vstcpnina za to prireditev je ze-. u< vedno kaj prin2SCta priciejo llilo nizka. Odrasli plačajo 50c, mla- i di tc;e ki s0 pa ponavadi sitne, oo-že res enkrat vsuj nekoliko izpol- jši, kako igrale: govore. Ko: je v gle- i-^*""' , dina 15 centov. Iseb i- čc nimajo mož nUc. Sedanjo krizo je marsikatero , dališčih vseh tiho. kadar se vršel^e^T^l i"? kT • Ižrala bc i2vrstna g:dba" '""ctova družine^e^ofte. ker »luži de- pcdje.je občutilo, in ravno tako jo predstave, tako bi moralo biti tudi! v * _ Zatcrai ponovno vabim slovenski zr 7j„'r-ii rstnn<» p > t ' IrRozmtinDVG0^ Jnnpzn mo. i Po— ud*, i.—» ^^c u<.i jj v^ljul. jl o^bcu občuti naš Slovenski Dom, ker se ne po naših dvoranah. To bi gotovo " , B V živelj, da nas poseti v ogromnem in n--lvi Hnriir- ViP io m mnii , vabila oa le na med'^o m se le no- !1!l — nuu.v., ajc ji pa uiuja vrse take zabave, kot se vrše v ner- 'vplivalo debro na vse obiskovalce. , , , , , 1 1 »številu. To bo najboljša zabava, kai t,, 7n^rknm Sl3v1in >a4en Co- jake, da je nastalo nezadovoljstvo,; ker njegovo kolono najprej preči- ' ~ , "/ ' , . . ' . ;" Pustimo prepire na stran in de- ' lov on večei-ji «>re v klet in ro>ta kateri je bilo ime Amoa. Zatoraj je ., . , , , . i"1""- A u v^'-t-iJi v w^J . . , , ... . lujmo oo :ak:n prilikah vsi za ene- np f?nhrp vnlie šele kTdnr ir ml 11- veekrat zahajal v vas k Rcslmovim. , ne 00Die Kaaai je poi u "ga. eden za vse. I?bral je tudi svoje zanesljive moze. da se padajo k vdovi Rošlinki za do- Frank Likovich. 'jake. se je sklicalo izvanredno sejo; :Slav. Doma, da sc nanovo doloii | članarino, katera naj zadovolji vse! re v kleti. Oo sebetah SP1RITISTICNA ZGODBA Ugledna angleška aristokratinja. na. ! ki jo imenujejo listi samo lady X., Ker je s tem nastalo zopet zado- I -1e sprejemala goste v svoji hiši v vcljstvo, je pričakovati, da zopet j Londonu- Po večerji se je zbral o-postanejo vsi tukajšnji rojaki čla- 1 koIi ^J1 damski krog, ki je Kaj [»a, hi hilo haš ium Co ))i slavile podoben,. S!cv; Doma je bilo soglasno skle_, ]»redlof? Združeno državo i njono in določeno, da je članarina j za to leto $1.00 in da je prostovolj- i To se je v resiiiei zgodiUk ►Senator Asliurst iz Arizone je vložil predlogo, v kateri prosi predsednika, naj se začne pogajati z-Mehiko ^lede nakupa Nižje ('alifomije, ki meri nad petdeset tisor kvadratnih milj, in enej>a dela ni slov ^^ vsakega tukajšnje-1 pretresal dnevne novice: gledališče. mehiške province Souore, nekako 10.000 kvadratnih milj. ga rojaka veže dolžnost, da je eian|mode in člldno prestolnoasledniko- in da deluje za svojo lastno pod je t- 1 vo lahkomiselnost, s katero je igral Predlog seveda ne ho sprejet, toda v Mehiki je vpliva-!je ki je nam vsem v ponos ! §0lf v nedeljo, sveti dan. Razgovor !a vest o tem, kot bomba. žalibzrže, da se med nami naha Ashnrst utemeljuje svoj predlog z dejstvom, da se je v Nižji Calif orniji naselilo dosti »Japoncev, ki se ha vi jo z ribolovom. Japonsko vprašanje je pa naši zapadni obali zelo nevarno vprašanje, ki jako razvnema duhove. Pomisliti je pa treba, da so pravosodje Združenih držav lie razteza na Nižjo CMi torn i jo. Edinole Mehika ima pravico določati, kdo se snu* tam naseliti in kdo ne, dokler sc ne pojavi kaka neposredna nevarnost za Združene države. Nadalje j>a meliiška ustava odločno prepoveduje vsako prpdajo narodjie^ii ozemlja. Naš kongres je zelo omejil priseljevanje v Združene državtv zdaj ^a pa boee coio popolnoma prej>ovedati. Vsle.i novih postav ho tudi Mehika precej prizadeta. Proti novim odločbam je ostro protestirala, ameriški kongres s<* pa za protest niti zinrdnil ni. S kakšno pravico hočejo Amerikanci narekovati sVo-jemu* |užiR*mu sosme in česa ne sme početi na svojem ozemlju i USPESEN TRGOVSKI TRIK popoldne je najbolj ; jezen, ker mora dati materi ves svoj ; denar, ob sobotah zvečer je pa naj-. bolj vesel, ker je ponavadi več kot i dve ari v kleti. J Nekateri očeti so mladi, nekateri pa že stari. Iz starega očeta postane ženska. Tako gre trgovina elebro ponavadi siari oče. od rok in trgovec z umetninami ne ( Oče ponoči smrči, dečim ne sme čuti moreče poslovne krize. Občin- n hče drusi smrčati, htvo, ki kupuje umetnine, pa je Oce skrb: za vsa. kupuje obleko in zadovoljno z dobro kupčijo in niti i čevlje. Le mati in sestre si kupujejo ne sluti, da so oni gospodje name- same obleke in čevlje, toda oče jim ščenci Jtrgovine, kojih naloga je. ' mora dati denar in pravi, da ga bo- rni. Masikateri nesporazum je bil po njih zanesen med naše rojake. Kot rečeno, nima Ashnrst ova resolucija niti najmanjše prilike, da hi bila sprejeta navzlic tenm je pa po\ -/ročila precejšnje razburjenje v Mehiki in po vsej Latinski Ameriki. Ashurtova resolucija !c potrjuje domnevo latinskih Amerikancev, da namerava Stri«* Sani razširiti svoj«* pra-\<»so ki je prire. ; kak podjeten člevek takoj sprejel meram poročati, kako se se imamo | ^ sejo in ,je vlom tQŽbo pri po_ j ponudbo. Ko so tako pri enem gle-tukaj v Chicagu. ■ lici ji. Zdaj morajo detektivi ugo-1 dalcu opravili svoj posel, se prilepi- Delavske razmere so še zmiraj na ' toVili- katerega izmed neštevilnih! k dami- ki ogleduje slike. Dama I londonskih telefonov se je poslu-i nenadoma začuje vzklik: — Vidiš, j iu je kos za budoar moje žene. To j sliko ji bom prinesel." Dama je j seveda takoi pri podjetniku. ker; ne more trpeti, da bi umetnino i-mela v svojem svetišču kaka druga Pariški trgovci z umetniškimi slikami se poslužujejo pri svojem poslu izvirnega načina, kako je treba vpodbuditi omahujočega kupca ali kako je treba nezainte-resiranega človeka dovesti do tega, da kupi kako sliko. Saloni, kjer imajo trgovci razstavljene slike, .-o potlačiti vsak dvom in kolebanjc. clo ženska curye spravile v grob. vedno polni raznih obiskovalcev, ki ga občuti gledalec pri pogledu] Mati je v družini vedno očetova tako da nepoučeni tujec ne more j na visoko »"eno j žena. Mati je dobra svojim otrokom. imam na razpolago ogromno gradiva. Za danes pa naj zadostuje in drugič kij več, ako bo potrebno. Ivan Varoga. Chicago. III. "Res. nekoliko draga je, ampak gotovo jo kupim. V Berlinu ali na Dunaju dobim zanjo gotovo 15 tisoč, — tako se glasi zagotavljanje trojice. Kdor si ie bil namenil, da kupi sliko, se že začne bati, da bi mu je kdc ne prevzel, zato gre takoi k kupcu in plač? sliko. Navadno se obrne tudi k trojici in ji z obžalovanjem zaupa, da so gospoda predofgo oklevali in da je sliko kupil že sam. Gospodje napravilo Ker ravno N A Z N A N I L O rojakom v WAUKEGANU in okolici naznanjam, da izvršujem vse notarske posle točno in zanesljivo. JOŽE ZELENC, 925 McAllister Ave., Waukegan, 111. j Vedno jim šiva. flika in kuha. Drugim ljudem pravi, da so njeni o:ro-ci. najboljši, otrokom pa tega noče priznati. Mati je najboljša izmed vseh v celi drui ni. Mat: zna vse in ve vse. Mati ve tudi odkod pridejo otroci, pa nam otrokom noče povedati. Mati je vedno žsnskega spola, in Telephon: Majestic 2005. najnižji stopinji, akoravno časopisi poročajo, da se razmere izboljšujejo. ■ žil/ usodnega veečra zločesii duh? ZAKAJ so na^e vloge vsaki dan večje, in pa — ZAKAJ ^ število naših vlagateljev vsak dan _ veča in množi? ZATO, ker Je denar pri nas naložen VARNO; . naše bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddeU ka, in pa — ZATO, kcr se Pri n3LS naloženi denar lahko ve-dno dvigne, brez vsake odpovedi ali kanja. Naročite se na "Glas Naroda" — največji sUr**nskl dnevmik ▼ Ura- MmkIL VLCXJE obrestujemo p<» 4% mesečno; denar twi-ložen )>rsii zaslužijo. Ko pride stric k nam. gre vselej k očetu v klet. In v kleti sta dolgo, dolgo časa. Ko stopita v kuhinjo, sta oba rdeča v obraz in se naširoko smejeta. Toda. ko stric odide, pravi oče jezno: — Ta pa ima grlo. la! Še enkrat naj pride, pa mi bo ves sod požrl. Tetini in stričevi otroci so naši bratranci in sestrfične. Bratranci so strašno predni in so ponavadi močnejši kot smo mi. So tudi lepše oblečeni kot smo mi in zato smo jezni nanje. Sestričen pa sploh ne maramo. Le moj starejši brat ima eno rad. pa je stara že skoro šestnajst let. Najbolj neumni se mi zde zaročeni pari. Taka dva zaročenca sta vedno skupaj in govorita naivečje neumnosti. Dopadeta se mi zaročenca zato. ker ju ni nič strah. Najraje sta v temi. Toda tako samo pravita, j v resnici ju je pa strah, ker se od strahu kar .-»tiskata drus k drugemu, j Največja nadloga v biii so pa sestre. Sestre vse sproti povedo materi in očetu, kaj drugi otroci naredimo. Ko so sestre starejše, gredo na ples in po svetu. Včasi se katera poroči in pride domov s svojim možem in otrokom. Take so vsi veseli. Jaz sem zelo ponosen, ker sem tistemu otroku stric. Če pa sestra nima moža in pride sama z otrokom, je nekaj strašnega. Sestra joka. mati joka. otrok kriči, naš oče pa hodi gorindol po sobi divje koine, si puli lase in mrmra: — O-preklet pankrt! "GLAS NARODA" NEW YORK. MONDAY. JANUARY 12. 1931 Tite LARGEST SLOVENE l>AlLi' in V Laetit'.o Ramolino. Z nekimi posebnim humorjem bi hotel pri- i GLADOVNA STAVKA JUGOSLOVANSKIH KONFINIR ANCEV i brate, ki jih je hotel dobro poročiti. skrb za svoje sestre in ostalo j*sorodstvo, kateremu je hotel nudi-i ti brezskrbno življenje. Poleg vsega j tega je skrbel za vse bitke in vojne, v katerih je moral in hotel zmagati. Koliko dramatičnih efektov bi se dalo dobiti iz vseh teh prizorov! Naravno bi se moral ču- Mareta Je bila trudna. Naveličala 'r je tekanja in hoje po mestu. Vse službe za tajnice, strojepiske, filmske statistike in manekenke so bile cddane. Vse prošnje so bile zaman. Pov-so jo odslovili. Mareta je mila: Zakaj bi potrošila še tisto malo, kar sem s težavo prihranila LUKNJA V NOGAVICI demije. Takrat je nosila bel zimski plašč, v katerem je bila silno koketna videti. Obenem z belim plaščem se je domislila tudi slikarja ženskih aktov. Bil je razvpit zaradi svojega gleflom. Nato je pokazal, naj stepi svojem družinskem in zasebnem razkošnega življenja. Seveda se je kmalu preselil iz Akademije v boljši in večji atelje. v dolgih letih? Vzela bom, kar kjer se je bolje počutil nego v svo-pride! — in ni niti sedla v avto- ji "luknji", kakor je imenoval ko-bus, da bi prej prišla k deski, kjer tiček, kjer je navadno delal. Pod-so bili nalepljeni dnevni listi z strešje ga je bruhnilo iz sebe, dal ma.imi oglasi. Saj jc že naprej ve- mu je slovo in se nastanil v udob-dcla, da bi prišla prepozno. nem stanovanju sredi mesta. speznala je, ad je za vsako služ- Mareta je poprej, ko je hodila bo potrebna protekcija. Brez nje še na Akademijo, večkrat šla mi-se ni dalo nič doseči. I mo tega ateljeja. Bila je cesto pri- Zato je bilo Mareti vselej ?ilno j ča čudnih prizorov v njem. Slikar neljubo, kadar ji je prišlo na mi- te že jutri. Naznačil ji je uro, ko jo bo ča- ! pokliče k sebi Jožefino, ženo, ki kal, dogovorila sta se tudi zastran, ga je spravila prav za prav do vso cene. Naslednji dan je prišla ob. njegove velike slave in meči ter dogovorjenem času. j jo prosi, naj se mu odpove in na,j Tedaj jo je mahoma prevzel čut mu da prostost. Pozneje vidim Jo-sramežljivosti. Sram jo je bilo, da ; žefino v oni zadnji noči razstanka se je morala slačiti pred moškim, • v palači. Ure. minute, sekunde po-aktov namreč ni bil tenkočuten ki ji ni bil nič drugega kakor na-j tekajo in ena se ne more ločiti od č.ovek. Niti za to ni poskrbel, da bi jemink, plačnik. Toda ko je pristo-! njega, ki ji je bil tako drag in bil napravil za svoje modele špan-j Pii in ji rekel, naj je nikar ne boj ljub. Potem prido trenutek siove-sko steno ali zač-tor, ki bi bil delti j sram. ker nima vzroka za to, se sa. Vidim jo, kako vstopi v kočijo, medel od slikarja v primeru ob-! Je Mareta domislila nečesa druge-"bo( jši" ljudje! Tista preteklost jo iska. Modeu so se mora H slačiti! ga: luknje v nogavici. Nenadoma je bolela, a končno ji tudi nje ni: pred njim in Mareta je opazila, da i ^ je spomnila, da je nogavica na j žefina potem groma topov za roj bi.o mar. se niso tega niti najmanj sramo- J desni nogi raztrgana, zdaj se je ves stvo Napoleonovega otroka. Z Zdaj je bila sama in brez sred- : vali. : "jen občutek sramežljivosti spre- strpno radovednostjo šteje število stev. S togim pogledom je Mareta j nienil v strah, da ne bi slikar aktov strelov, da bi iz njih ugotovila, ali V tem položaju se je domislila,; buljila predse, ko ji je šinila v i videl te luknje in je ne bi zaradi se je redil princ ali princesa. Cia ie nekoč napisala šolsko nalo- ; glavo, da le niso še vse možnosti | podcenjeval. i Zgodovina Napoleonovega za- kjer je opisovala siromake. U-i izčrpane. Videla je še en izhod —I Siikar ji je cdkazal prostor, ne' sebnega življenja bi Zagrebške "Novosti" poročajo: — hrane, vendar pa niso imele doslej Po avtentičnih informacijah z itali- : uspeha. janskih internacijskih otokov v Ti- j Razen na Ponzi so naši sorojaki renskem morju postaja življenje kenfirirani še na kazenskem otoku kcniininrancev, zlasti onih iz Ju-;Gento Tono. ki se nahaja prav tako lijske Krajine, naravnost neznosno.' pri Napulju in na Liparskih otokih zaslužila in ponuditi se vam hočem j vati iz Napoleona napraviti kako j Nesrečni kaznenci so se v svoji ob-'ob sicilski obali, dočim imata sa-za model. burleškno figuro, toda v naravni 'ranibi zatekli k najskrajnejšim in mo dva Slovenca privileg. da lahko Slikar je siknil kletvico skozi zo- : in veseli obliki bi poskusil prikaza- cbupnim sredstvom, ačor znano je živita v Po.enzi v Južni Italiji. Kon-be in se naglo dvignil S sedeža. PO- , ti vse one neštevilne zasebne teža- italijanska vlada znižala k=nfiniran- ' finiranih je skupno 55 Slovencev in gledal je na Mareto s čudnim po- ve, s katerimi se je moral boriti v\cc:n dnevnice na 5 lir, s čimer se se- jm-vatev iz Julijske Krajine. Konfi- veda n£ morejo preživljati. Zaradi Iranci nimajo niti pravice, da bi tsga zaižanja hranarine je nastalo ' ze svobodno sprehali po otoku, temna inte:nacijskem o:cku Ponzi, ki'S£ smejo gibati svobodno samo v je oddaljen s parnikom sedem ur prostoru enega kvadratnega kilome-Napulja, veliko nezadovoljstvo. Štir- . tra In to od osmih zjutraj do osmih je kciifiniranci iz Julijske Krajine, zvečer. odvetniški ksncipijentdr. Josip De- j_________ kleva iz Trsta, abscivirani dijak Ro-Pahor, učitelj Jakšetič in u-uradnik Vižintin so poslali zaradi tega policijskim oblastvom na oco-ku spomenico, v kateri se pritožu- j j:j; zaradi znižanja dnevnic ter za SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR n; ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje, ii bliže k svetlobi. Ogledal jo je vseh strani in dejal: — Nu, poizkusimo. Dobro! Mareta je vstala. — Če vam je prav, lahko pride- nec z Jožefino. To epizodo vidim prav jasno pred cčmi. Napoleon z življenju. V Napoleonovem življenju je epizoda, ki me za moj film prav ! posebno zanima in to je njegov ko- sci. da se je nekdaj prištevala k "boljšim slojem". Smešno se ji je zdeZo tuid to, da so se njeni rodi-tel;i trkali na pi^i, češ. mi pa smo kake se odpa'.ie. slediti prizor, v Kasneje bi moral katerem izve Jo- BJLAZNUCOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV NEVARNA ISKRENOST "GLAS NARODA" 216 W. 181h Street New York City Pred nedavnim so v Londonu priredili k:?ilo, na katerem sta se prvič [srečala in govorila Bernhird Shaw Einsten. Ta je prioomnil DOLGA NAJEMNINA htevajo prejšnje dnevnice po 10 lir, | i in pror. s katerimi so itak komaj mogli zi- . , ... med razgovorom o novi knjizevno- veti. Policijske oblasti so na to spo- |sti da splch malo eita meni:o edioverile na ta način, da :rcsti "V moji stali mi bilo stalno čitanje našo jih pustile prepeljati v Napulj, j ravnost kvarno, ker potem ne b' kjer so jih postavilo zaradi upora; mogel zbrati misli pri lastnem delu. čiteljica jo je bita ze'.o pohvaHa. Stjvek, ki je v oli postal skoro krilatica: 'beda je prežala pred vrati". i:e ji je vide! kakor iztrgan iz dnevnega lista. To je bil nedvomno zc!o učinkovit stavek, s katerim se jo nekoč ponašala, ki ji pa ni bil danes nič več v ponos. Zakaj? Zato. ker je bil postal bridflb resni-ca. Ko se je Mareta czrla po svcil revni obleki, po svojih tenkih nogavicah in močno obnošenih čevljih. ji je bilo tako pri srcu. da se jc malone zasmilila sami sebi. Spomnila se je Umetnostne aka- po mojem res da zadnji, ampak izhod je bilje111 bi bil primaknil špansko ste-j mnenju ljudi bolj zanimala kot vendar. n0- Zaradi lepšega ji je pa vendar- ! zgodovina Napc!ecna kot cesarja Ta izhod je pomenil zanjo reši- j le cbrnil hrbet. in vojskovodje. Mc.j namen pa je t?v iz lakote in pomanjkanja. To priliko je Mareta porabila, da i cbo;e, tako zasebno življenje kakor Ali je čutila kaj sramežljivosti? j Je naglo, kos za kosem metala ob-j tudi njegovo javno spojiti v har- leko s sebe. In nič več ji ni bilo i monično celoto. Njegov povratek ■ i i - - i , ... iMcž^ani ki so vaieni vedno drugih zemljiške kupčije ne- pred sodisce, ki je vsakega obsodno; ° • u wut.u vt-unu a.u0m ' .obrazov, vedno noveaa dejanja, iz- na tri mesece zapora. . jgubijc disciplina. Mož. ki preveč či- Na vest o tej obsodbi so S3 lotili [ta. postane len in ne^amos:ojen -stali slovenski konfiniranci najprav tako. kakor .se zanima napo- Ponzi drugega sredstva. Odklonili j sled stalni gledališki obiskovale so spre jem dnevnic po 5 lir ter pri- j namišljeno umetno življenje čeli gladovno stavko. S:avka traja iza resničnost. Ali ni tako? " — Irski kmetje so tako zapiavljali svoja zemljišča zaradi splošnega ebubežanja in p;nekod tudi zaradi krompirjevega žganja, da je nova irska vlada sploh prepovedala Zaradi tega na Irskem ni mogoče kupiti posestvo ali hišo. pa so na dnevnem redu pogodbe c 99-letnem najemu. Francoska vlarla. ki je ustanovila svoje c vec poslaništvo v Dublinu. tudi hi mogla nego kupi.i potrebne hiše. Irska vlada, -Ne ni hotela kršiti zakona, ji je bi- žc pet dni preko vseh božičnih praz- 'smem vam po pravici cdgovoriti". nikov. Konfiniranci so odločeni, da!je odvrnil Shaw "ker bi mi sicer za-raje umro od gladu, kakor da bi po- merili bralci mojih knjig in bi imel rotili. Policijske oblasti jih skušajo še več neprijetnemu z založniki ne- Preko usten ji je šei nasmeh. ] . . - ......... Ne! si je dejala. Prav nič me ni! tesno zaradi sramežljivosti. ojiz Elbe, zbiranje armade, niegcv grožnjami prasniti k sprejemanju |go do .sedaj sram i Bog! Bala se je nečesa drugega,! pohod Pr°ti Parizu, navdušenje, — -------------------------- Želela je -samo to. da bi našla j kar se i'1 ie zdelo trenutno važnej- j rtarih veteranov ob pogledu na njih slikarja doma, da ne bi prišlo kaj i še od golote: bala se je, da ne bi; s slavo ovenčane zastave, gromovi- la le tolko v pomoč, da ji jc dovolil? najem za 1000 let. Pcjcdba je že podpisana in tako Francozi rešeni stanovanjske .-krbi vsaj do le-1 em 2930. vmes — kakšna bolezen ali kaj slip- j slikar opazil luknje v nogavici! nega — a tudi to. da ne bi bil mo/ j Ko S£? je bila do kraja razpra-orez denarja, kači v tem primeru; vila- Je u,rao sezula nogavico in z ji ne bi bilo pomagano. Želela je j iskrenim tihim čutom končno tudi to, da bi se je usmilil.| re'£Ja: — Gotova sem. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Vsebuje SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR POSEBNO POOLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI Knjiga je delo prof. MULACEIvA, ki je živel dolgo let v Ameriki. 295 strani. Cena $|.25 "GLAS NARODA" 2I6*WEST 18th STREET NEW YORK CITY Razmišljala pa je tudi o tem, kakšen je njen akt. Ali ni morda i Pozabila je na vse drugo, poza-preveč shujšala, kar bi bilo v kvar bila tako. kakor pozabimo v važnih njenemu zaslužku? življenskih trenutkih na postranske Uro pezneje je že bila na mestu. stvari- ki morda niso važne, a. pre-Našla je slikarja doma. segajo trenutno važnost vsega o- __ . ..... , ; stalega življenja.... Ko je prišla in jo je sprejel, je bilo videti, da se mu niti ne sanja,-- čtmu je prišla. Zdelo se je. da niti ne sluti, v kako bednem položaju i je revca. Čudila se je tudi temu. da ni imel niti pojma o žalostnem | stanju njene rodbine, ki je bila prišla na rob propada. Skratka, poza- ' bil je bil na vse podrobnosti, in; ie je naravnost razveselil, ko jo je | £tavlja, v svojem Mvljenju v enem ZAKAJ BI RAD IGRAL NAPOLEONA? te cvacije, vse to so momenti, ki me za film izredno mikajo. Predstavljal bi n. pr. starega slepega hvaležnosti! veterana brez ene noge in roke, hi-j tečega proti Parizu z navdušenim > vzklikom "Cesar se vrača! Napoleon koraka proti Parizu! Ustavite ga! Umerite ga. preden bo tekla nova j kri." Nadaljna slika bi prikazala korakajočo armado, mali Korzičan na čelu nje, godba igra marzeljezo in starega veterana, ki gleda ves ta prizor ob poti, obide ta trenutek isti čar navdušenosti kot vso ostalo množico. Ganjen do solz se u-vrsti med korakajoče vojake, med prepevanjem marzeljeze meče svo- MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov iu knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, poveča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe- ; je pokrivalo v zrak poln navduše- ugledal pred sabo. Povabil jo je. naj sede, ji ovil roko okcli pasu in natočil iz stekle- | nja! Ves prevzet navdušenja ko- --raka z ostalimi proti Parizu. Dvoje osebnosti bi rad še pred- ■ Cele knjige imam takih in enakih beležk, kljub temu pa moj scenarij za ta film še ni gotov. Trdno svojih bodečih filmov: Napoleona: in Kristusa. Tik pred dogotovitvi- pa sem odločen, napraviti tak film. i jo fiima "Cirkus" so javili svetov-nice dve šilci likerja. Nato je za- j ni listi> da imam namen> ^^ cel veselo govoriti in ni čuti. kako ie Mareti silila rdečica v lice. — Nekoliko bledi ste, — je rekel naposled, a vendar le mimogrede. Tudi pri teh besedah ni opazil, j gaja Rad ^ kako ji je kri zalila lica. Prikrito filma. Res je, imel sem ta namen toda do izvršitve še ni prišlo. Morda bo koga zanimalo, zakaj mi baš Napoleonova uloga tako u-in to moram poudariti — igral Napoleona na tak mu je ostalo tudi to, kako je začela, načln da bi ovrgel pri yečini ljudi govoriti o vzroku svojega prihoda. | vkoreninjeno napačno in krivo na-Sele ko mu je začela razlagati to ziranje 0 veHkem geniju. Pri tem in ono. kar ji je šlo težko od srca. pa bi p^^ Napoleonovo figuro iz toda samo negotovo je kdaj. Charlie Chaplin. je opazil nekaj vlažnega v njenih očeh. Pogledala ga je. In od nje mu je oko mehanično zdrsnilo na slike čiste nove strani. Jaz ga ne bi i-gral in prikazal kot mogočnega generala, temveč kot molčečega, telesno slabotnega, skoro boleha- - akte, polne krvi in življenja, ki vega človekai ^ stalno 'skrbi zgoIj so bili kakor napeti, kakor bi se 2a dobrobit svojih najožjih sorod-hoteli razleteti. nikov Ljudem je namreč prav ma- — Vedeti pa morate, da nisem; lo 2nano> da se je Napleon pred-prišla k vam po miloščino, — je: vsem brigal za svojo družino in rekla nazadnje. - Rada bi malo! prav DOsebno skrbel za svojo ma- Sakser State Bank 82 Čortlandt Street New York STANJE BANČNIH RAČUNOV dne 31. decembra 1930 IMETJA: Gotovina v blagajni III v depozitnih bankah ..................$ 43,565.59 Imetje* pri druffih bankah .... 99,872.62 Kupljene bančne menic« .... 20,000.00 Vrednostni papirji ................ 1,273,825.69 Narasti« obresti pri teh papirjih................................................................................20,302.15 Posojila, na Mortgage aJi proti zastavi vrednostnih / papirjev ....................................t 42,366.00 Trgovska posojMa ............44,370.97 Ostala imet** ..................................6,140.76 BREMENA: Glavnica ............9100,000.00 Rezerve................ 75,000.00 Nerazdeljeni . dobiček .......... 24,126.59. Posebna rezerva 6,000.00 $ 205,126*59 Vloge.............................................. 1,391 >561.26 Lastne menice .......................... 50.000.M Ostala bremena ........................ ' 3,755.9* 81,556,443.78 $1,550,443.78 NEDELJSKI POČITEK V ANGLIJI KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDE. LAN MODERN VZOREC Angleški zakondavci so lahko ponosni na svoje delo, kajti njih zakoni ohranijo veljavo po cela stoletja. Pri nas vzbuja splošno ve-selost, kadar mora vlada poseči za j kakim zakonom iz prejšnjega sto- j letja in takoj se oglasijo v javno- ; sta nezadovoljneži, ki trdijo, da je dotični zakon zastarel in da ga ni treba več upoštevati. Na Angleškem v deželi tradicije, pa ni nič nenavadnega, da sodišče izreka svoje sodbe še na temelju zakonov | iz 18. stoletja. Leta 1781. je na j Angleškem izšel zakon, ki strogo prepoveduje vsako delo ob nedeljah in določa občutne kazni za kršitelje nedeljskega počitka. Mor- j da so državljani pozabili ta zakon, i da se je začel izvajati z manjšo | strogostjo, ni ga pa pozabilo sodi- j šče, brž ko se je našel toži tel j. Ne- j ka pobožna puritanska družba jej ovadila londonske kinematografe, i da kršijo svetost nedelje in zakoni- j ti nedeljski počitek s svojimi pred- j stavami. Lastniki podjetij so do-' kazali, da jim je mestna uprava; dovolila predvajati filme tudi v i nedeljo. oSdišče je na osnovi zakona iz 1. 1781 obsodilo mestno občino na občutno denarno globodo, j ker je s svojimi dovoljenjem po-j stopala protizakonito. Lastniki ki- j nematografov so vložili protest! proti temu in se nadejajo, da bodo j uspeli, ker stoji za njimi več ko, 200,000 meščanov, ki obiskujejo redno nedeljske predstave v kine-matgrafih. TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. POTREBEN V VSAKEM DOMU ŠOLI ali PISARNI V premeru meri globus 6 inČev Visok je 30 inčev Ta lepo izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid jc tiskan v živih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je iz posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne" kovine v kristalni izdelavi ter' jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko ka-' zalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM Moderni namizni globus je vreden vsakega-doma in vsake pisarne. Vaši prija-teli ga bodo občudovali, vi iu člani vaše družine se boste dosti uaiu-ili iz njega. Prednosti globusa Cena s poštnino vred ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA OZIROMA SE NA GLA6!NARODA NAROČE, GA DOBE ZA si. 75 LAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. "GLAS NARODA" NEW YORK, MONDAY, JANUARY 12, 1931 14 (Nadaljevanje.) Njen oče je odšel v staro poslopje, in Viljem se bo vrnil šele zvečer iz Berlina ter ni mogel biti pred deseto uro doma. Mlada žena je najraje sedela pri kaminu, ko je bila sama. CutHa se je nekoliko utrujeno. Sibila ji je prav posebno priporočila, naj se zavije v gorko jutranjo odejo ter privošči nekoliko počitka svojemu srcu. Pazi naj se! Seveda; fežko se ji bo zdelo! Lahek usmev je obkrožal njena usta in oči so govorile povsem drugi jezik. Ponos je bil popolnoma izbrisan in v njenem smehljaju je ležalo tiho, sladko koprnenje. Dobro je bilo, da se Ditrih še ni vrnil s svojega velikega ipolovanja. Naj potuje ter dolgo ia^otane, kajti ona ni imela časa, da se spominja nanj ter izgubljene sreče. Pričela je še enkrat citati pismo, s katerim ji je Ditrih sporočil svoje zadnje slovo. Od Viljema se je poslovil v Berlinu. Nameraval es je vkrcati v Bremenu ter odpotovati v Patagonijo. Roka, ki je driala pismo, je omahnila brez volje. Mlada žena je zasledovala potnika v mislih. Sedaj je gotovo že dospel v Bremen. Potekli bosta dve leti, predno ga bo zopet videla. Prva, dolga ločitev. odkar sta se poznala, dolga ločitev. Dobro je bilo tako ' On zasleduje povsem drugačne cilje, in v njenem življenju ne bo igral nikake vloge več! Ditrih Ji je tuj! Ljubila ga je z vročo ljubeznijo, a sedaj je ni hotel več poznati. Zadovoljiti se je morala s tem, da bo z Viljemom v vsakdanjem stanovanju ter se zadovoljiti z njegovo vsakdanjo, neromantično ljubeznijo! Skočila je pokonci, kajti naenkrat se je je polastilo vroče koprnenje. Vzkliknila je: — Ditrih, moj zvesti tovariš! Klic je odmeval v velikem prostora in na pragu je stal mož, kate-iemu so veljale te besede: — Regirra! — Ditrih! Stal je še vedno, ločen od nje vsled teme, ki je vladala v sobi. Ona se je dvignila ter zrla nanj, kot na prikazen! Oči Ditriha so se zapičile v postavo ženske, katero je tako ljubil. Ne, ta mož je ni pozabil! Reginu je čutila v svojem srcu, da ji bo ostal zvest. — Odkod prihajaš? — Iz Berlina! — In kje so tvoji tovariši? — Deloma daleč proč od tukaj! Avtomobil nam je napravil neslano burko! Reparatura, ki pa ne bo končana pred štirimi urami, me je zadržala v Kaltenbruchu. Profesor Schwarzbach se je odpeljal naprej in jaz sem si mislil, da hoče to usoda. Mislil sem se osebno posloviti. Rezina, ne jezi se name! Mogoče bo to najino zadnje svidenje! Ali me ne smatraš več toliko vrednim, da bi si smel izprositi zadnjo besedo v slovo? Mlada žena je bila tako razburjena, da se je pričela solziti. Omahnila je na stol. — Regina! Urnih korakov je bil poleg nje ter jo prijel za roko, — Draga Regina, ravnal sem nepremišljeno. Mislil sem le na se in zdelo se mi je naenkrat nemogoče, da bi se poslovil brez besede in brez pogleda od tebe in domovine. Hočem se pomiriti. Prosim te le, pusti mi ae enkrat pogledati v tvoje ljubljeno lice ter te še enkrat držati na svojih prsih. Kako so njegove drage oči prosile in t(e, Havre Aiigusius. Napoti, Genova 18. februarja: Pr«-si'l«-nt Harding, Cherbourg, Hamburg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 19. februarja: IVrlin, Boulogne Sur Mer. Bremen Saturnia, Trst 20. februarja: Pari« Havre Olympic. Cherbourg 24. februarja: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 25. februarja: Bremen. Cherbourg, Bremen George Washington. Cherbourg. Ham* bu rg Malo iivljmje .................OS Marco, krManski deček la Libanona ..................... JO Mladih zaoikernetov lastni ilvo- topis ........................ .75 Mlinarjev Janes ................ JO MusoUno ...................... .40 Mrtvi Gestač ................ JO Mali K lat eft _.................. .70 Mesija ......................... JO Malenkosti (Ivan Albrecbt) .... .25 Mlada ljubezen..................35 Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovenska mladino .............20 Misterija. roman ...............i.— Morski razbojnik........................ -50 Možje ..............................................„1.25 Na različnih potih .............40 Notarjv nos, humoreska ..J5 Narod, ki izmira .............. JO Nafta vas. II. del. 9 povesti .... .90 Nova Erotika, trdo vez..........'0 Nafta leta. trd. vez..............80 broširano .................. .00 Na Indijskih otokih ............ JO I Nafti ljudje .................... .40 Nekaj iz ruske zgodovlr? ...... .35 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........ Novo življenje ................. Ob 50 htuiel Dr. Janeza L. Kreka Onkraj pragozda ............... Odkritjf Amerike, trdo vezano .. mehko vezana ...... Praprečanove zgodbe ................. 35 Pasti In zanki ................ .25 Pater Kajetan ..................L— Pingvinski otok ................ .00 Povest o sedmih obešenih ...... JO Pravica kladiva .............. JO Pabirki iz Roia (AJbrecht) .... .25 Pariški zlatar .................. .35 Prihajač, povest .............. .00 Poilgalec ...................... .25 Povesti, |tesnil v prod (Baudelaire) trdo vezano ................. 1.— Plat zvona .....................40 Pri stricu ..,,.•••............*• JO Prst boftjl .................... JO Patria, povest la irske JunsSke do-dobe ........................ .30 Po gorah In dolinah ............ JO Pol litra vipavea ...............6* Poslednji Mehikanec .......... JO Pravljico H. Malar ............ JO 26. februarja: Ltre.stlt-Ii, Cherbourg, 27. februarja: lie ile Franre, Havre St. I^uiiM, Cherbourg, Hamburg 28. februarja: Aquiiania, Cherbourg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS ^ 16. jan.; 20. febr. (6 P. M.) (6 P. M.) lie de France 6. feb.; 27. feb. (7 P. M.) (4 P. M.) Najkrajša pot po železnlrf. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobti'-stmi. — Pijana in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. i Vprafcijte kateregakoli ^^ pooblaščenega. agenta S FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. (AleSovec) III. svi povest ls misijo* nov v Koreji Krvna esveta .................. JO Kuhinja prt kraljici gosji noftid JO Kaj so Jo Markam sanjali...... JS ........................ JO Kriiev pot roman (Bar) trd. ven. 1.10 Kriftev pot patra Knpljenika .90 Kai so jo Izmislil dr. Oks.......40 Kraljevič bera« ................ .25 Levstikovi L sv. Pesmi — Odo 1 mlade la (Levstik) ...10 2. sv. Otročjo Igre v juisiifc — Različne poezije — Zabavljleo in puHce — Jesa na Paraaa, — Ljudski Gals — KrsljedvorsU rokopis r— Tolmač (Levstik) .. .10 Trdo vesano ..........L— 0. sv. Slika Levstika la njeceve kritike la nil m Iks............ .70 Hilnl lastnik. Trgovec, KcpCijskl stražnik, U-radnlk. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, Itd. ................ JO Lov na fteao (roman) .......... jo Laeifer (roman) ................1.— Marjetica ...................... JO Materina žrtev ...........................50 MsJeBvtJenje........ .....18 Predtriant. Pisicra In nikl v svet. JS Prigodbe čebelico Maje, trda ves.. .L— Ptice selivke, trda ves.......... 79 Pred nevihte .................. JO Prva ljubezen .................................. JO Pravljice In pripovedke (KoSutnlk) 1. SYtf6k ••anaooooooooooooaee »40 2. ITMfk estessessesssseeso «40 Popotniki Poznava Pirhi .. Povodca) Piaftki Prisega Hi Prvič glavarja . JO JO JO JS ..JO , JO Preganjanje Jev :.....%................... JO Potop, L zv.....................3.— Potop, II. zv....................3 — (Oba zvezka skrpaj) ..........5.50 Razkrinkani Hansburiani ...... .50 Roman treh src ............................1.20 Roman zadnjega cesarja Habs-buržana......................................1.20 (Crusee) .............1.— Revolucija na Portugalskem .... JO Rdeča ln bela vrMea, opvost .. JO POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za Ust, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. Kako se potuje v stari kraj m aazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi In rasnih drugih stvareh. Vsled naie dolgoletne Izkušnje Vam ml samorekno dati najboljša pojasnila In priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnlke. Tudi nedriavljanl »morejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje sa povrnitev (Return Permit) Is Wash-Inrtona, ki je veljaven sa eno leto Oni permita Je sedaj nemogočo priti nazaj tudi v tek« 0. mesecev in Isti se do pošiljajo več ▼ star« kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem In oni, ki potujejo preko New Torka Je najbolje, da v prošnji označijo naj se Jim pošlje na Barge Office, New York. N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABRGA KRAJA Glasom nove ameriško priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo s prvim julijem, znaša Jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vise ji se izdajalo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti In U so: Starti! ameriških državljanov, mošje a-meriskih državljank, ki so se po L junija 1928. leta poročili; žene in neporočeni o trod Ispod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prvo polovice kvote. Do draga polovico pa m opravičeni žene ta neporočeni obred Ispod a leta onih nedr-žavljanov, ki m bili postavno pripuščati v to deželo sa stalno bivanja • se obračajte na SAKSER STATE BANK