St. 49. V Gorici, 7. decembra 1883 Tedaj XIII. „So6a" iashaja vsak petok in velja po poSti prejemana ali v Goriri nn iloni poSiljana: W leto.....f. t 40 Pol leta.......Ji Cetvrt leta . . . .. 1 !•¦ Pri oznanilih in tuli.. tudi \ r ..po- t'.r.nicah" s« piacujo /.a navadnu trmtop- no vrsto: 8 kr. 6e so tiska 1 kiat Za vfLe ciko j><> prosfopi. Posatnozne §tevjljce sc dobivajo ;po 8kr. v tobakarnicoh v gosposki nlici lslizu ..tivh Ici-iur*. na starem trgu in v nunski ulici ief v Trstu, via Ca-serian, 3. hopi,i naj sc hlagovoljno poSiljajo tircilnistvii ..How- v Gorici na Travuiku 16,1., iiitrovuiiui pa opravnifitvu „So8e" Via della Croce kt. 4. II, Rokopisi so no vraCajo; dopisi naj se lilagovoljno frankujcjo. ~ Delalccm in drugim noproinoznini go narofiuina zuifei, ako go oglase pii opravuifetvu. P. n. gg, narodnikom! I Bliza se koncc icta in tiskarski obhodnik I z racuni nam je za petami. Ujcti sniu raed tis-karno, ki zahteva plafiilo, in narafiniki, ki z naroC-nino zaostajajo. V mrzli zimi potimo se zarad stro-Skov, katcrc nam je poravnati. Naj imajo p. n. gg. naroCniki z nami usmiljenje, pa naj nas rcSijo tega polozaja. Skrbeli smo, da se je list redno poSiljal in da niso narocniki zgube trpeh zarad konh'skacij. Pomnozili smo vfcasih list, da bi po-dali bolj raznovrstne tvarinc. Izpolnili smo svojo dolziiost v vseh ozirih. Prosimo gg. uarocniko, naj izpolnijo tudi oni svojo, kakor so se zave-zali, ko so list naroCili ali ko so ga obdrzali, ter naj nam poSljejo narocnino, do katcrc ima-mo pravico. Nekaterc gospode Cakamo uzc dve lcti in se nam niso pla&ali. Zahteva se prevee: list naj bi bil dobro pisan in pa - zastonj. Zastonj bilo jo le upanje, da dobimo narocnino pred konccin leta. Prosimo gg. naroenike, naj nam vsaj to upanje izpolnijo. OPIlAVNlSTVO nSOCE". f Anton (loriup. „Ko trombe glas, ko zvon doni Od vrlega mo2a sporain ;a tako pojcmo lahko s Koseskijem mi in tako bodo za nami peli naSi potomci o mozu, kojega pozcmske ostanke smo v ponedeljek popoldne slovesuo spremili k zadnjemu poCitku. C. kr. nadsodnije svetovalec Anton Goriup, goriSkej dezeli in posebno gori-Skim Sloveucem skozi mnogo let zvesti zastopnik v v raznih ljudskih zastopih je v jutro l.decembra 1.1., 70 let star, sklemt svoje zemsko potovanje, na kojem je kot uzoren uradnik in vesten ljudski zastopnik skozi viSe 40 let neutrudljivo in zares uspeSno delal v korist nase de2el»> in zlasti za blagor svojih roja-kov, goriskih Sloveucev. Ranjki se je rodil aa Vrhu nad Kaoalom 1. 1812; kot sia pretnoSue kmeCke hiSe priSel ie je Solat v Gorieo, kder je kot vseskozi odliCen dijak dovrSil fiiozofijo; kouCavSi z ecako odlienim uspehom pravne studije, nastopil je kot pravoi praktikant odbrauo si sodnijsko karijero pri kriminalni sodniji v Gorici in tu se je uze koj s pofietka obn&§al kot jako bistrou-men in spreten delavec, ter si je s tem pridobil ob-feuo priznanje. Nadrobuosti iz njegove mladostne dobe in iz njegovega prvega sodnijskega sluzbovanja nam niso §e zadosta zoane, da bi tnogli o njih kaj zane-sljivega poroCati. V javnem ftvenji ga najdcmo prvifi leta 1848, ko je izvoijen v dunajski parlament ne-prestraSeuo zagovarjal pravice naslh kmetov v obrav-uavi zastran odveze zemljiSCnih sluioosti. Kot pravi ljudski zastopoik pus&l je sodnijsko togo doma, ko se je podajal v zbornico, in je tam tako odlofino bra-nil pravice svojih pravih zastopaneev, da si je nakopal v visih krogih zamero, katera ga je pozneje zelo zavirala, da se na lestvici uradoi§kega dostojanstva ni mogel tako Cvrsto uaprej pomikati, kakor bi se bil inogel z ozirom na svojo redko bistroumuost, spre-tuost in na svoj rao2ki neupogljivi zuacaj, kajti te neprecenljive lastnosti sodnijskega uradnika mu pri-znavajo vsi — tudi oni, ki tau niso bib posebni pri-jatelji. Kot okro2ne sodnije svetovalec v Gorici bil je ranjki pravi biser med osebjem te oblastnije. Nje-gova bistroumnost je razoiotalaSe tako zmedeae pravd-ne streue in zato je bil njegov glas v obravnavah, h kojim je bil klican kot sodnik, jako tehten, navadno merodajeu. V de^elnem zboru je sedel prva leta po kom-promisu kot edini zastopnik slovenskth velicih posent-pikov, pozneje ga je nadobo iift dobo volila tolmios^ stran. Tudi v tem zboru je bil moL vedno na svojem mestu io zlasti v sesiji leta 1800 je v jako zanimivi in velcvuzni obravnavi zastran volilue reforme z bi-strim incioin svojega uina presekal gordiSki vozel, v koji se ju bilo zaplelo to vpraSanje, tako — da Htno mu goiiSki Slovenci dol^ni vefiuo zahvalo za njegovo nuprcccnljivo zaslugo. V vseh voznejfth praSanjih sli§al se je v zbotu njegov glas in navadno bil je od-lociven, ker njegove besede bile so premiSljene in u-trjeac— Po vrednosti ocenivSi njegove odlifine zmo2-nosti in njegovo vstrajno delavnost — mu je bil zbor o svojem easu zaupal dr^avnoposlanaki mandat, pozneje pa ga je skozi vec" dob volil v deiSeltii odbor, kder je ne samo kot referent v ob&nskih zadevah, ampttk tudi za opravila de^elnega in zemljiSc'iio-od-veznega zaloga vestno in uspesno olitiO»i w$*$,»» ^ednost mp, aieueoj, sem v ugodnem polo^aji, da lahko zagotavljnm: V celem mojem politicneni zivenji ne najdeto protislovlj 'ni med naCell, ki sem jih izrazil, ni mod mojimi dc-janji in z mirno vestjo si upam pozivljati, naj so mi doka^e, da to ni resl" Omenjati nam je Se, da je bil r. Goriup med ustanovniki goriSke Citaluice, katero je rad podpiral in jej je zvest ud ostal do zadnjega, Kedar je sio za kak dobrodelen namen — videli smo ga tudi vselej med darovatelji in podpiral in pomagal jo Se mar-sikje in obilno, pa tako da lovica ni znala ?a to, kar je darovala desnica. Haojki je bil telesno zelo slaboten Clovek¦— in na zvunanjo stran ni vselej obracal prijaznega lica, mariveC je imel navaduo, Ce ni bil izrodno dobre volje, nekaj osornega v svojem vedenjt. A Sibka posoda je oklepala velik dull in v grCavi lupini je ticulo zlato zrno. Zato jo bil v mnogih krogih priljubljen, a pov-sod jako spo^tovan. In ta Ijubezen in to spofitovanjo mu ostuneta posebno med naini gori&kimi Slovenci tudi po sinrti, saj je zuslu^il, da mu ohranlmo vatiu-jen, hvalei5en spomin, ______ Napredek na Kanalskem- IV. Kanalski okraj — posebno lepa kanahka dolina — ima za sadjorojo jako priaiorno lego; ali aa-djernja je na Kanalskem prav tam, kjer iivinoreja, Ce ne So zadej 1 Staro drevje je posehuilo, mladega so malo sadili, tako da je v tem oziru okraj res na slabSem, ncgo pred desetimi leti. Kje je bila zppet kmetijska dru^ba s6 svojim deiovanjem? Na Vipav-skem pri vzbujenih Vipavcih, da ne omenjam la^kega dela na§e deicle. Koliko je pripomogla k umui sa-djereji na Kanalskem? — Za napredek zaspani na§ okraj bi morala druiba buditi, vsaj eksekutorji to dobro znajo, kedar pobirajo davke, katcrih,jeden del gre tudi v podporo kiuetijske druzbe. Zakaj bi se je-dnako ne godilo, kedar se jemlje in daje? Dvojna mera ni nikjer na pravem mestu! Kakd pa je 8 knietijskim podukom v Solah, s § o 1 s k i m i v r t i, ki so potrcbni, da se mladini vsaj nekaj sanja o umnem kmetystvu? Za te ved«i na Kanalskem, kakor za Spanske vasj. Kanalska Sola, katero obiskuje veCina otrok kmetjjskega stauu, poznejii gospodarji, mma ni Solskega vrta, nikmetij-akega poduka — niti v razdelitvi url Tako je vsaj bilo Se pred lelom, ko sem si ogledal prostore svoje prve Sole. — Da je pa druzih, komaj ustanovljenih Solah v okraji Jcaj boljse, je gotovo; a da tudi te veCinom nimajo Solskih vrtov, jo.tudi res. Ako morajo gosp. uCitelji na tabli umno kmetljstvo poduCevati, smemo priCakavati toliko uspeha, kolikor o poduku uemSCme v kraSkih Solah. — C kr. okr. Splski syet, — da o 2upanstvih molCim — na delo, sajminister-stvo poljedelstva in nauka to doati jasno zaukazuje 1 Pa kaj hoCemo, kaualski okraj mora biti pri vsem in povsod — zaduji. <,Cekaj osel, da trava zrase"! naj se da prej drugim krajem, potem pride-mo Se le mi na vrsto. — PoreCe kedo, da sem pesi-mist, da hudiCa riSem Se bplj Crnega, nego jej.ajaz hoCem Se veCkrat, kaj nadrobnejSe povedati o naSem okraji, ako bo cenjena „Socatt hotela dati prostpr mojim besedam (prav rada Ur,), kajtere, mislini, ven-dar ne padejo vse na trda, kamenitatla. Cas bo uze, da svet zv6, kako se godi ua Kaualskem, kako se tu potijo prijatelji narodovi, kako skrb6 ^a ubogi narod oni posameziiikiJn dtuStva in oblastva, ki so za to Kanalec. Dopisi. Iz Ren6, 5. dec. Ta je bila lepa. DoSIi so gosti, misleCi, da.bodo sijajuo sprejeti od gospoda, ki jih je povabil. Dobili so prostor odkazan v gostilni, kjer bi se bili imeli veseliti. Gostje bili so slovenske kryij a. Ualijaoske jov?rls«, ?ri»e^ p so, WW<$% rekli, v neki „korjoiiK. Ve&rja bil je dolg rilot se spopadeniro sirom. Nekateri vabljenci bill so ob en*m muzikaSi, ki sr godli, da so dragi plesali. Onim je zmanjkovala sapa, tem pa mo6; vse lezato, kerralza je bila tako narejenat da bi jo oil lahko prekucnil, ne da bi se bilo bati, da se kaj razlije ali jrazkida, polomi ali pohabi. Nekdo prigovarja in pritiska ia doseze, da se zopet zasliSi glas godbenih strojev, na kar se par pet zavrti po dvorani. Nazadnje prigo-govarjanje ai6 ve5 ce pomaga; vabljenci sezejo v zepe, pa si narocijo, kar z"elijo, sebi in muzikaSem, ali o joj: ta ima strgan zep, on! prazeu, oni ga celo nima. Tedaj je placal, kdor je irael; kdorniimel, ni panifr placal. Prav jim je j praSati so imeli, ali tudi kaj do* bijo, ko so bill vabljeni. Mar hoLejo, da naj lii^ui gospodar vabi in vrbu tega §2 — placa. Ne bo§ Ja-ka; tako bi storil Sloveuec Slovencu; ali ko vabitak gospod take gospode, treba je fiistih racunov: patti chiari, potem v6 vsakdo, kaj je in kaj ni placati. Za to pot iivio riiot in nabiralni kro2nikI Z deiele na Primorskem, 29. nov. eenjcna 9So6a" mi pafi dovoliS odgovoriti par besedic na dopis „z dezele na Primorskem* v 95. St. BEdinostitt. Gosp. dopisnik x-4-y ne ve\ ako stvar — cecilijansko petje — pojde, „ker tako petje ni v duhu naSega narodaal? Rad bi vedel, zakaj ne? zato bi bilo je-dino prav, da bi se bili navedli tehtni uzroki. Da nimamo dobrih pevcev (kedd je kriv? raorda ulajSi uciteyi — neorglavci?!) in vrlih pevovodij povsod, je uie res, pa ravuo zato se je ustanovilo drustvo, ka-tereinu glavna naloga bo, podpirati in pospesevati, da dobimo, Cesar nam maojka. Da pa g. dopisnik omenja Nemce, „v katerihje cecilijansko petje prodrlo", je pokazal, da si pred-stavlja Nemce nekako kot vsemogoSne. Zalostao je, da §e mnogi Slovenci Sestijo nem§k:ga amo!obaa* da menijo, da le Nemec je za vse, da le on more naprc-dovati, — Slovenec pa da mora ostati tarn, kjer je I „Kdor zanWujc se sam, podlaga je tujCevi peti,* poje naS Koseaki; da bi vsak Nemec ufa iz neba padel muzikalen, ucen, Slovenec pa tepee, tega veudar ne verujem. G. dopisnik je raenda izrastel iz Sole, ko so uze neSnej mladini zabijali v glavo nemSko vse-iaogocnost! Da cecilijansko petje „ni v duhu n a 8 c g a liavoda", je res, ker Slovenci smo to petje Se malo gojili, a pri cerkveuem petji se ne sine gledati toliko na narodni, koltkor na cerkveui dub, in ta naj bi bii po vesoJjnem katoliSkem svetu jednak. Cecilijansko petje je tako malo v duhu nemSkega in druzih naro-dov, kakor naSega naroda, — ono je v cerkvenem duhu in ta mora diSati vsem oarodoml Da bi se Se dalje roke mirno krizem drzale in da bi se posluSal po naSih svetiS&h duh n em skill in druzih poskoc-nic in jedoacsh p03vetnih melodij, tega vendar ne zeli nobeden zaveden katolican. Vsak, kogar ve2e sta-novska dolznost in poklic, ali kdor je zmozen in vnet za verski napredek, mora zeieti, da se iz cerkve iz* trebi, kar ni cerkvenega. Potem pa se je spravil g. dopisnik na ucitelji-SCa, uCitelje in ljudske Sole. Pravi, da dandanes se „na uCiteljigCih ne oLi veL orglanja, zato iz njih izhajajofii ufiitelji niso aposobni pevovodjeinorganisti. Kot taki tudi v ljudski Soli ne morejo gled6 petja tako delovati...." Koliko debelih je v teh kratkib do-pisnikovih stavkih! Samo mimo grede omenim, da se orglanja na u&teljiS&h niso nikoli uCili, pae" pa giasovir, pa naj bo; a da dandanes iz ufiiteljiSc" izhajajoel ufiitelji niso sposobni pevovodje in da tudi v ljudski Soli ne morejo glede" petja tako deiovati, kakor drugace, je grozno debela zmota. G. dopisnik res malo pozna mlajSe uCitelje, ki niso orgljavci, a vendar poduCujejo petje mnogo uspeSneje s pomocjo g 0 s 1 i, kakor sta-rejSi s pomocjo glasovirja. Da so gosli mnogo boljSe za poduk v petji, nc-go giasovir, je svetovno dokazana resnica in znati bi jo moral vsak, kdor se loti pisati 0 poduku v petji. Da se je uvedlo na uSiteljiScih goslanje mesto „or-glanja", je bilo, ne gled6 na druge pkolnosti, z ozi-rom na bolji uspeh jako pametno in prav. Pri uci-teljih je le toliko boijSe, da znajo orglati, ker si s tem lehko zboljSajo pielo placo; glcd6 petja v ljudski Soli in tudi drugodi pa ni niL boljSe, ampak slabeje. Jaz poznam ve6 mlajSih uciteljev in tudi jaz sem jeden tistib, ki poducujejo petje v ljudski Soli s pomocjo gosli boljSe, kakor vsi predniki s pomocjo glasovirja. Da bi pa brez orglanja ne mogel biti do-ber pevovodja, je tudi prazna, kajti jaz sem v jednein letu izunl krepak moski in delom tudi meSan zbor iz Ltsto kmetskih ljudi, da lehko nastopi in je tudi uie nastopil pred najboijSe obCinstvo. Ce tudi so bili inoji predniki nekateri dobri orgljavci, je bila vendar Sol-ska in druga mladina splob brez vsakega izobralenja v petji. V cerkvi pa so razsajale orglje in pevci — kridaCi z njimi — pa mirna Bosna! Tedaj g. dopisuik drugikrat roko malo bliLe sebi in ne mahati tako okolo, kakor da bi ne bilo nobe-nega blizu, da bi videl in obcutil. Stvar je treba malo bolj premisliti, potem pa uze pojde, da ue bo ^eba odgoyayu'vi Tdieinu dopisuf to tudi je treba jo- misliti, „kaki muziki so pq,ve6em nemski (zopet!) ufiitelji in dubovniki....a Skoda, da niste ostali med njimi, ko ste bili nekaj c"asa v njib! Ostali bi bili uCitelji neorgljavci brez VaSe — hvala Boga nemero-^ajne t __ kiofute in cecilijansko drustvo brez VaSega prorokovanja, katero se sicei ne boizpolnilo, marvec, ako Bog da in vztrajno deiovanje, se bo na GoriSkem razviio pravo cerkveno petje Bogu v Cast in narodu slovenskemu v ponos in prid! a—b. Od iTiejS beneske, dne 3. decembra. —Danes, ko je god vsv. FranSiSka Ksaverja, mojega varuha, berera v B^iv!jenji svctiukov," da je Bog podpiral deiovanje tega svetnika na misijonih med ajdovskimi ljudstvi z mnogimi imhrlt, posebno s tem, da ra « j e podelil dar jezikov. Vsled tega se je u&l z veliko lahkoto tujih azijatskih jezikov ter v istih pri-digoval in katckizme spisovnl. Mnogokrat je yznano-val resnice sv. vere ce!6 v takih jezikih, kterih se ni nikdar uCil. Bog je hotel, da misijonarja, sv. Fran6iSka, vsa ra2H6na Ijudstva v svojth jezikih pridigovati sliSijo. 0 sredti azijat-ski n?vodtI Pri nas ni tako. V nekterib duhovnijah, kjer so Slovene', z Lahi pomeSani, tie sliSijo prvi ne pridjge, ne fcrSdanskega nauka v svojem slovenske:n jeztku, ne w cerkvi ne v Soli. Slovenski otroci se ufiijo doma govoriti in moliti po slovenski, v c e r k v i 1 n v Soli pa p o I a § k i. Nazadnje ne znajo ne tega, ne onega dovolj; in mladina ostaja nevedna, surova. Naj bt vendar kdo pomagal odstraniti to potnanj-kljivost! Prvi korak k boljSe mu bi se storil, ako bi se take narodno meSaue duhovnije (u. pr, Dolenja, Itutars) locile od laSke fare (Bra&ui) in de-kanije (Konnin) ter kot neodvbni vikarijati (s Sisto sloveusk^m Mernikom ured) pod s I o v e n s k o b r i-sko dekanijo djali, ktera inu svojega, narodnim jezikom pravicnega dekana v LoCniku. To duhovnije so po naravi in ^upanstvu fa loCene od BraLana in zvezane ?> drugimi duhovnijami slovenski mi v Brdih, naj bi bile tudi po cerkveui uredbi! Taka zveza bi zelo koristila verskemu znanju in nravnctnu napredku. Tl pa, sv. FranCiSk Ksaverij, izprosi vsem 6e\ pastirjem slovenskih ovfiic, tudi otiim na beneSkt meji, dar slovenskega jezika! France. V Trenti, 3. decembra. — (N a S a C i t a I n i-ca.) Nekateri so citalnicain nasprotui; jaz ne tako. Ne tajiui: vsaka, tudi Se tako sveta reC se lahko uarobe — v slabo obrne: jednako tudi Citalnica. A prvotna misel — id«>ja je dobra pri iitalnicab. Treba nam je rafiuniti s takimi tiiuitelji (faktorji), kakorsai so v resuici, in ne siuemo slepiti saint sebe. Casni-karstvo ima dandanes veliko moC za — slabo ; a za dobro tudi: Ce ga vzdrzujemo, podpiramo, da ne za-leze na krivo pot. V tem pogledu je prav dejal wSlo-veuec" pred nekim 6asom, da nekoje ljudi Ixfa spreobrne ali vzdr^a na pravein potit dober casuiSki Clanek, uego kaka pridiga (ne spomiujam se natauko nSloveueevih" bosedij.) Tedaj fiasnikaratvo ima velik upliv, t. j. mnogo se da doseCi z njegovo pomocjo. Dandanes je ljudem tudi to potrebao, da vedo: kako se drugje godi, kako se drugi obiafiajo pr. jed-nakih okoiiSctnah, kako pri teh ali onih obcinskili ali zasebnih opravilih itd. Temu namenu ima sluziti dasnik. On je tedaj mnogokrat dober svetovalec. — A treba je casnike brati; drugace ne more konstiti dotifinema. Vsak si pa ne more vzdrzevatt razlifinih Casopisov; zato jc pomoC najti v druzbi, v zdru-ieoji l AH tudi pri aas morebiti uze cvete kaka Cital-nica? To ue, tudi ni upati, da bi kmilu pricvetia. A ipak imamo nekaj takega tudi v naSi Sibiriji, sem htel reCi: v nasi Svici. V Araerikt imajo zdaj celo hiSe tako ztdaue, da jih lahko preve&ijo iz kraja v kraj; zakaj bi mi ne tmeli takih patujoCih fiitaluic, sem htel reft: potujocih dasnikov? Zdaj sem pove-dal, kaka je nasa Citalnica. — Tczko pi'i&ikujemo nSoeea iu drugih casnikov tii pri nas vdeMi samo-te — hoditno % are npoSti* naproti, v casih Se brez-uspeSno. In ko vendar le dojde: tedaj pa roma cas-nik na Log ali pod Lezo ali za Podeu. In tu: jeden b6re, a drugi posluSa; na to zafris debatovanje iu razpravljauje. In posluSalec deje: Nu glej, moj Clo-vek: kaj smo mi to vedeli; ce bi bili Se mt tako naredili!.... Pa spet pravi: De te vsi ueteki I do zdaj je bila le Sofia v Trenti; a sedaj pa je priSia tudi Trenta v Soco. Ti moj Bog, ja; saj pravitn: kako je zdaj vse drugace na svetu I Taka je tedaj nasa Citalnica. Jaz ne trdim, da je vzgledna: a pravim: |bolje neSto, nego uiSta! Ce tedaj imaS priliko, podaj kmetiCu beriio, spodbujaj ga, pomagaj mu: odpri mu o5i — napravi ma vsaj Btako eitaluico", potujoco. Tudi to malo ma pride na hvalo i ________ P-ov. IZpOd Batognic, 30. novembra. (NaS kmet in - zdravmki.) NaSe Ijudstvo se v slukvjik bolezni kaj rado obraCa do kakib raazafiev, zagovarjalcev in drugih sleparjev. Naj se naSi gg. duhovni Se toliko pri • zadevajo, Ijudstvo od tega odvraiti, vendar ni mo, nad 40. Ka2e se neob-[ liodna potreba, da se misli na drugi vrt. To pa ui 1 inogofie brez trdno denarue podpore. Zato prosimo, I naj rodoijubi, ki so podpisnli doneske, blagovoljno | plaCujejo, iu naj oui, ki niso ^e nifi podpisali ali pla* j Cali, stopijo v vrsto ouih rodoljubov, ki ua to stran ! ze delajo. ISucmu Cloveku je tc2ko kaj velikega na-j rediti, z zdru2ciiimi moCini se pa Jahko velikc refii j izvrSijo. Zato rodoijubi, ?.dru2imo se v napravljanji in j vzdiiavanji prekotistnih otroskili vrtov. V sedanjem • vrtu otroci ia lepo slovcnski molijo iu pojejo, radi ; igrajo in se po navodu urijo in rasBvijujo. Kar se prvi I dan ne more doseci, se pa s Casoin. i DanaSnjcmu listu pridjali smo ilustrovani cenik g. 1. B. Purger-ja v Groedouu, kolikor smo ga iim-li. Odbor „Oeoil. dru&tva", imel je, kakor je bilo v zadnji Atovxlki „Soeeu nazuaiijeno, 6. I. in, prvo I sejo. Ker se je na splosno obiUlovauje prei, g. Mer* ciua, prvoBtolni dekau odpovedal predseduistvu, volil se je izmed odboruikov za zdaj samo podpredseilnik P. Konstaiitiu Luser, ki je zraveu tudi glasbeni vodja; tajnik in ktijiiSnicar je voljeu v. t g. Franc Sedej, prof, bogoslovja, blagajnik pa v. i. g. Hilary Zorn, prof, veronauka na c. k. realki. Odbor zacne svoje delovanje, zvrSeval bo nasve-t*-, ki so mu bili stavljeni pri obcnem zboru, preskrbi kakor hitio bo mogocf, razne muzikalije, katere se bodo razposojevale, kakor se o svojem Casu naznam. V imenu zbora se odbor zahvaljuje 'istoma „So5aa in „Eeo del LUorale" za pi.jazno podporo, izkazano HCecilijanskcmu drustvu", ter se jima §e nadalje pri-porsicuje. Prijatelje cerkvene katoliske glasbe, zlasti duhovue in utitelje, pa vabi odbor, da v mnogem §te-vilu pi istopijo druStvu, katerega namen je pospeSevati tako eminentno katolisko podjetje. Odbor, Irredentizem jc notoricna reC, kateieltalijani ne tajijo; notorifino, javuo in zuano je tudi, da ima irredenta privrzence med primoiskimi Italijaiii (glej Vitezicevo doticno interpelacijo v dr2avnem zboru), kakor ima iidovska obcina razen vernih 2idov tudi naprednjaske, ki ne zahajajo v sinagogo, ali katoliska cerkev ude, katerim cerkveni zrak Skoduje. Med primor-skimi Italijaiii in irredentarji delamo razloeek; ta dva pojma nimata enakega obscga, ne zaznainujetaene in iste reci. Med primorskimi irredentarji jih je veCina slo-vanske krvi, katerim je raati pri zibki slovanske pesnii pela, kateri so pa pri mojstru, v §oli, na ulici, v pisaruici ali drugod sliSali drug jezik in zdaj — ne v6 se kako — postali so to, kar so, Ali „Corricrett ne pozua takih raoz? ali ma ta razloeek ne di§i? Krivo sodi, ko misli, da hofiemo primorske Italij&oe vladi ovajati kot irredeutarje, kakor ovaja on v zadnji Stevilki prizadevanje Slovencev kot panslaviaticno. P o s t e n i m, p r a v i c n i m, z v e s t i m Italijanoin imamo se posebno goriski Sloveuei mnogo zahvaliti; 2'njimi zivirao slo^no in mimo. Irredento imenujemo tisto, katera je v resnici, kakor priznavajo Italijani sami, in ta je Avstriji nevarna, ker §kili eez mejo. Ali more „Corr.u to tajiti? Co tega ne more tajiti, kako more trditi, da delajo Slovenci nepoSteuo, ko o-pozorujejo na nevarnost irredeute in odkrivajo njen napredek ? Ce hoCe biti nCorr." fedelone, najzvestej§i avstrijski drzavljan, uaj posnema nas izgled iu naj dela na to, da slovanstvo na Primorskera ne bo zgub-Ijalo udov v korist irredente, in naj ne straSi s pau-slavizmom, ki je le v njegovi glavi. Menjice s slovenskim tekstom. FinanCno miuisterstvo bo dalo tiskat menjice s slovenskim tekstom in jih bode spravilo v javuo prodajo po slovenskih pokrajinah. Vsled tega je ze financna oblastnija razposlala slovenskim denarnim zavodom dopia z do-ti6uim fonnularom v pregled, da ae s temi zaradi teksta dogovori. To je vspeh prosnje zveze slovenskih goaojiluic. Kakor nam mwQ) je zveza cosojilmt; fa sama dala tiskat slovenske menjice, ker je vlada tako dolgo cakala ustrefii 2elji slovenskih zavodov in obr-tnikov, Pri tej priliki omenimo, da so zdaj obrazci vseh potrebnih tiskovia natisueni iu da jih bodo slovenske posojilnice dobile v kratkem v pregled, kakor je to zahtevalo naCelstvo zveze slovenskih posojilnic. „S1. Nar.tt Podporno drustvo za bolne duhovne, ki se je pred leti ustauovilo v Meranii na Tirolskem, pre-ne.slo je hmi svoj sede^ v Gorico in je sklenilo v zad-njem obCuem zboru, ki je bd 14. nov. t. 1., da sezida v Gorici ki§o za duhovne, svoje ude, ki j;so prisilje-ni v uasih krajih zdravlje iskati. Preteklo sredo proti poldnevu polo^il se. je tcmeljni kamen nevemu poslopju, ki se sezida na zemljisCi grofa Coroninija za palaco barona Formehtinija, Delo je blagoslovil mons, Filip, caritm kanonik pra^kega kapitula, ustanovitclj m vodja tega drustva, v navzo^nosti odbora in mno-gih drustvenikov. jStregla sta mu dva duhovna, ki se tukaj zdravita. V tetneljni kamen vlozili so perga-meut s primernim napisom. PrevzviSeni kuezonad^kof sprejel je pokroviteljstvo tega druStva. Vabilo. Odbor solkanske citalnico uljudno vabi vse svoje drustveuike k letnemu obfinumu zboru, ki bode v nedeljo 9. t, m. ob 3. uri popoldne v cital-uicnih prostorih s slede6im dnoviiim redom: 1, Pred-sednikov pozdrav. 2.Tajnikovo porofiilo. 3. Denarni-carjevo porocilo. 4, Volitev predscdmka, 5, Volitev novega odbora. G. Razni nasveti. Po obfiuem zboru bo domaca zabava pri Alojzu Mozetici s petjem iu govori. Gospodje druStvemki, posebno domaCi, so na-proseni, da se, ce lo mogoCe, udelo^e v polnem 6te-viiu obcuega zbora, da si izmed sebu izberejo v odbor tako mo/,e, ki bodo delali m obstoj ia razvitok nase uarodne eitaloice, in da chranirao mu-oduo cast nasega Solkaua. Odbor. Cognarjeva slavnost vrSilu (se jo v poned. Ijek ob 8. uri avecer v ti^aski Oitalnici jako sijajno, kakor se spodobi slavnumu slovenskemu pesniku in rodoljubu. G, Doleimc imel je wlavnoKtui uagovor, ki je bil od navzoeih uavdusetio nprujet. Prijatelji poklo-nili so pesuiku oljunto podobo, krasno delo g. Kausa, Pri banketu vrstile so se razue napituice na slavljen-ca iu na slo^no deiovauje Hrvatov in Slovencev. Ve-selje trajalo je do pozne nodi. Siava slavljeucu in sla-viteljeml Rodoljuboin na Kanalskem in drugod, posebno castiu duliovscim, priporocaino dauasuji dopis iz Treute, ki uct, kako su more z maliim stroSki in majhutm trudoin ustauoviti potujoca cituluica na kme-tii). Veliki rodoijubi iu vzgledui duhovuiki piejaujih casov uiso pozuali te besede, a delovali so veduo po tern uaCelu, da je treba Ijndstvo uCiti, ker Xo mu sluzi v Casui iu vedui blagor. Po tern uuCelu delaLje zupau v braniski doliui, katerega ni vec med 2ivimi, katerega vedeuje so pa vsi odoDravali, ki imajo sree za uaiod. Prejsujth mozakov lepa dejauja naj vuemajo rodoljube k ueutrudljivemu delu ua polji splosue omi-ke, katero je kracanstvo odprlo vsem narodoiu brez izjeme. Pogorelec na Vogerskem, za katerega smo v zadnji stuviiki prosili, je sicer uekoliko vec resil po^resueaiu ognju, uego se je prvi treuotek mlslilo, veudar je skoda, katero trpi po pozaru, vehka iu na-gla pomoc potrebna. Euake, Ce ne veCje, poniocH po-trebeu je pa tudi oui tno^ z Vugerskega; ki je po-gorel 26. juhja t. i. Zaio se zopec obraCaino do mi-losrfiuih ljudij z lskreuo prosujo, da bi blagovolili oue-sreceucema pomagati. Urednistvo BSoce', je voljuo sprejemati mile darove iu poslati jih na Vogersko. Do zdi^j smo dubih 4 gl., katere saio u^ zadnjic na-uaznauili. Da ta dar ne ostaue sain, uaj se se veliko milosreuikov ogiasi pit uas ah pa ueposredno na Vogerskem. Jutranja in vecerna zarja, katera se je ka-zala zaduje dui pri uas, po ,vsej Italiji iu ua Nem-skem v uajlepsera svitu, uastaue vsehy, kadar so vo-detii hiapi v prelazuem stauji, t. j. kader so toliko zgosSeui, da se zaCaejo kmalu pretvarjati v kapljiva telesa. V tern stanji pusCajo vodeni hlapi v najvecji men mmeue in rudeCe svetlobne trake skoz se, med tetn ko posrkajo d-uge priziuaticne barve solucne sve-tlobe. Iz tega uzro«.a ima tudi soluce rumeuo barvo, ako je uebo uekoliko megleno. Ta 2ar uastaja ua ve6er iu zajutra, ker je zrak zajutra in ua vecer bolj nla-deu uego po duevi in so vodeni hlapi bolj zgo§6eni uego cez dan. Prav sedaj odgovarje ozraCje v viSji ineri pogojem, po katerih zar uastane, nego drugikrat. tistnica urodniitva. G. dopisniku iz Medane: ali bi se ne toteti potruditi k nam na razgovor, ker nam dopia m dovoij ^asen r Poslano. Castitira gg. uLiteljera in uSiteljicam na Tominskem. Da Me zadostim dostojnosti, si dovoljujem Vara ?sem ob enem p© tej poti naznauiti, da sem po svo-jem prepricanji o na§ib razmerah, v ktcrih ni raogo-€H}0 Salonska obleka od 22 do 66 gl. Zaloga robe in izdelovalnica VSAKOVRSTJJE OBLEKE civilne, vojaSke in duhovske. i. mmi v Goric:, na Travniku, h. št. 28 pred kosamo, se toplo priporoča slavnemu občinstvu za točno in pošteno postrežbo. filiate iz niesaniue (Stof) od 3 do 15 ^L Tiskarniea in papirarniea SEITZEVA V GORICI h pridru/eno zalogo c. k. papirnico v Podgori v semeniSeni ulici priporoea svojo bogato zalogo potrcbSdin za urade, ksijig in potrebScin za Sola vsake vrste, tiakanic za castite eerkve, za e. k. urado in zupanstva, kupcijskib zapisuikov, molitvenih knjig, tiuo in navaduo vezauih, itd. itd. Ima tudi zbirko prijetnib bcril in povestij, iz-nifd katerib navaja sledeee: Trnjulciea; Aladin s carobno svetilnko; Pritli-kovec; Dezcla lenuhov; Rubinzon; Sncguleiea; Prav-ljica o obutem inaCku; ViMjcek zave/ilna darilu; Boj-t«;k ; Orizelda; Na valovih juznega inorja ; Hirlnnda ; Crni bratje; Jama nadDnbruSo; Niko'aj Zrinski; Hil-(b-garda; Eno leto med Indijauci; Najdencek; Co.sar Maks ; Vrtomirov prstan ; Dve cudapolni pravljici ; Pod turSkim jarmom; NemSki Pavliha; RepoStev ; Zbirka Ijuhimskib in icenitovanjskih pisem; Sanjo v podobah; Hitri R iciinar itd. PrekupCevalcem dovolijo se posebno ugadni pogoji- Md Pallieh, ' prodajalee c. k. §olskih in vsakovrstnih dfu | gih knjig ter pisnih potrebSCin v Gorici, na I Travnku b. St. 6, priporoea svojo bogato za-i lago za pisanje, risauje in Solo potrebnih-I priprav ter sprejema narocila na knjige, ilu- , strovane Iiste in casopise vsake stroke in v | I vsakem je/.iku z zagotovilom natancne pos-i trozbe in nizkc cene. Veliko zalogo cerkvenih ; tiskovin in molitvenih bukev iz Ljubljane priporoCa posebno castiti duhovSctni. vsake vrste za eevljarje, bukvoveze, torbarje, sedlarje, pasarje, tapeeirarje, kozuharje, ro-kovicarje itd. razposiljajo poStnine prosto in tudi posamezne dele po najnizjih cenah za na debelo po ^elji in po* trebi gg. narocnikov. Blago za ta cas: visoke Skorenjske eevi vsake velikosti, doklor jib je kaj, dobre in po ceni. Srnicja koza za suazenje v stacunah in na stanovanjih od 10 kr. naprej. Usnjarska staCuna: Reumeyer & Co. Wien. Stefansplatz, Goldschmiedgasse, 3. fcaajatelj ia «d«0Y9n4 W«4«ik: M. KOEglC. — Tiska; »ai!amaaska &taamM y Smth