SLOVENCI
ZDA
Slovenski spominski dan v Clevelandu
Že več let prireja Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v^ Clevelandu spominsko proslavo v počastitev spomina vseh žrtev komunistične revolucije v domovini ter tudi ameriški‘i vojakov slovenskega porekla, ki so v daljni Aziji dali svoja življenja za iste ideale kot naši pobiti domobranci. _
Letošnji spominski dan je bil v nedeljo, 28. maja. Sv. maša za padle je bila pri Lurški Mariji na Chardon Rd. Daroval jo je č. g. dr. Pavel Krajnik. V globokem govoru je prikazal tiste nepozabne dneve, ko je umiral cvet slovenske mladine zato, ker se je uprl zlu in branil krščanske in slovenske ideale ter ideale svobode in demokracije. Med
P O
SVETU
MLADINSKI ŠPORTNI DNEVI
REZULTATI TEKEM V ODBOJKI Sobota 10. Junija
SDO: San Justo — Slov. vas. San Justo dobil točke. San Martin 2 — S. Justo 1: 15—10; 13—15; 15	13. Mo-
ron — Ramos Mejia. Moron dobil toc-ke.
SFZ (1) STAREJŠI: San Martin '2 —- Ramos M. 1: 16—16; 6—15; 15—9. San Justo 2 — Moron 1: 12—15; 15—9; 15—3.
SFZ (2) MLAJŠI: Slov. Vas 2 — Adrogue 0: 15—13; 15—12. Moron 2 — Ramos Mejia 1: 12—-15; 18—16; 15— 13. San Justo 2 —• Slov. Vas 1: 15—6; 7—15; 15—11.
Dosedanja lestvica:
SDO:
San Martin ...	.. . 3	3	0	3
Moron 		.. . 3	2	1	2
Ramos M		.. . 4	2	2	2
San Justo 		.. . 3	1	2	1
Slov. Vas 		. ... 3	0	3	0
'Z (1) -				
San Justo . .. .	. .. 3	3	0	3
San Martin . ..	Ti	3	0	O O
Ramos M		o	1	9	1
Moron 		.. . 4	1	3	1
Slov. Vas 		. .. 3	0	3	0
'Z (2)				
San Justo 		. .. 3	3	0	3
Ramos M		4	3	1	3
Moron 		. . . 3	2	1	12
Slov. Vas 		.. . 4	2	2	2
Adrogué 		... 4	1	3	1
San Martin .. ..	4	0	4	0
Tekme naslednje sobote t.		• j-	17.	ju-
sv mašo je ubrano prepeval moški zbor „Slovenski fantje“. Popoldne pi so bile na istem prostoru pete litanije, nato pa obisk grobov Slovencev, la počivajo na tem pokopališču “Vsen duš”. Na pokopališču je imel lep m pomemben govor pisatelj Karel Mau-ser. Vseh teh svečanosti se je udeležilo veliko rojakov, tudi onih, ki so prišli v Severno Ameriko že pred drugo svetovno vojno. Protikomunističnim borcem gre velika zahvala za to, da vsako leto tako odlično pripravijo Slovenski spominski dan v Clevelandu.
BELGIJA
19. slovenska prireditev v Charleroi
Nad 350 Slovenk in Slovencev se je udeležilo te tradicionalne prireditve \ dvorani „Familia“ v Charleroi-Mons-Bruxelles. Prihiteli so iz raznih krajev Belgije, pa tudi iz drugih držav in celo iz Slovenije.
Ob otvoritvi prireditve so pevci v narodnih nošah priplesali na oder, ko so muzikantje zaigrali „Tam na vrtni gredi“.
Sledil je govor izseljenskega duhovnika, ki je v imenu pripravljalnega odbora nagovoril navzoče s spodbudnimi besedami in dejal, da je mogoče prirejati to prireditev le zato, ker je v organizatorjih „ljubezen do slovenske besede, pesmi in glasbe, ljubezen do naših ljudi na tujem“.
Sledil je nastop pevskega zbora „Jadran“ iz Charleroi. Moški in nato mešani zbor sta žela lepo priznanje pri občinstvu. Sledil je ljubek nastop najmlajših, nakar je bila osrednja točka prireditve: veseloigra v treh dejanjih: „Dva para se ženita“. Nalašč za to prireditev .jo je pripravil Kazimir Goberc, uprizoril pa dramski krožek „F. S. Finžgar iz Charleroi. Igralci in igralke so svoje vloge mojstrsko podali, tako da je bila po mnenju mnogih to najboljša predstava, kar jih je bilo odigranih v devetnajstih letih.
Pri domači zabavi, ki je sledila, je polke in valček zaigral kulturno-zabav-ni ansambel „Veseli bratci“.
ni j a so:
19.00	San Justo — Adrogue SFZ (2)
19.30	Slov. vas — Ramos M. SFZ (1)
20.00	Ramos M. — San Justo SFZ (2)
20.30	San Justo — Moron SDO
21.00	Slov. vas — Moron SFZ (2)
22.00	San Martin — S. Justo SFZ (1)
PO ŠPORTNEM SVETU
„Pokal Neodvisnosti“, nogometni turnir, ki ga je pripravila Brazilska nogometna zveza, se je pričel preteklo nedeljo v raznih mestih Brazila. Sodeluje poleg Brazila še 19 ekip. Od teh 19 ekip je dosedaj vsoj enkrat premagalo brazilsko enajstorico le 9. Argentina se je že 58 krat pomerila z Bra-zilom in ga premagala 27 krat, 16 iger je izgubila, 15 tekem pa se je končalo neodločenih. Ostalih osem držav, ki so premagala Brazil so Bolivija, čile, ČSSR, Jugoslavija, Paragvaj, Peru Portughl in Urugvaj. Poleg naštetih nastopajo! na tekmovanju reprezentanca Afrike, sestavljena iz igralcev Egipta, Gone, Senegala, Toga, Kameruna, Alžirije, Guineje in Malije, reprezentanca Srednje in 'Severne Amerike, Francija, Ecuador, Iran, Irska, Sovjetska zveza, Venezuela 'in škotska. Nekatere države morajo tekmovati za uvrstitev v finalni del tekmovanji, med temi je tudi Argentina, ki je v prvi skupini v prvi tekmi premagala Afriško reprezentanco z 2:0, Francija, reprezentanca Srednje in Severne Amerike in Kolumbija. V drugi predtekmovalni skupini so Portugal, Ekvador, Irska, Iran in čile: v tretji pa Peru, Bolivija, Paragvaj, Venezueli in Jugoslavija. Finalno tekmovanje bo v dveh skupinah, v Rio de Janeiro bodo igrali Brazil, škotska, ČSSiR in zmagovalec tretje skupine, v Sao Paolo pa SZ, Urugvaj in zmagovalca prve in druge skupine. Finalna tekma med prvakom teh dveh skupin za Pokal neodvisnosti bo v Rio de Janeiro 9. julija.
V	Slovenskem domu v Carapachayu
koline.
Na Pristavi v Castelarju Družinska nedelja.
TOREK, 27. junija 1972:
V	Slovenski hiši ob 19.30 predavanje in debata o slovenski narodni problematiki.
SREDA. 28. junija 1972:
V	Slovenski hiši ob 19.30 predavanje in debata o slovenski narodnj problematiki.
ČETRTEK, 29. junija 1972:
V	Slovenski hiši ob 19.30 predavanje in debata o slovenski narodnj pro-b'ematiki.
PETEK, 30. junija 1972:
V	Slovenski hiši ob 19.30 predavanje in debata o slovenski narodni problematiki.
Slovenska kulturna akcija, 3. kulturni večer, 17. junija. Filozofski odsek, Predaval bo prf. dr. Alojzij Kukoviča DJ o narodnostnem načelu in samoodločbi naroda. Z etičnega stališča bo gledal na ti dve tako sodobni vprašanji, ki sta gotovo med najaktualnejšimi kakor v Sloveniji tako tudi v Evropi in v svetu sploh. Slovenskh hiša, ob 20.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije bo 23. junija ob 20. uri v prostorih ZS.
Učiteljska sejo šolskega odsekh ZS bo 28. junija ob 20 uri v Slovenski hiši.
Slovenska radijska oddaja bo v sobot. o 17. junija posvečena prazniku naših očetov. Oddaja je vsako soboto ob 17,34 uri na’ radio Antártida.
Knjižnica Zedinjene Slovenije je odprta vsak don od 15,30—20 ure, razen ob sobotah. Tiste sobote, ko ima pouk srednješolski tečaj je knjižnica odprta dve uri.
OBVESTILA
SOBOTA, 17. junija 1972:
V	Slovenski vasi ob 19.30 koline-Sodeluje orkester Planika.
V	Slovenski hiši ob 20 v okviru Kulturne akcije predava p. dr. Kukoviča: 'Narodnostno načelo in samoodločba narodov.
NEDELJA, 18. junija 1972:
V	domu v San Martinu po sv. maši spominska proslava. Ob 12.30 asado.
V	Slomškovem domu ob 9 sv. maša za domobranske junake in druge žrtve revolucije.
V	Slovenski hiši ob 16 Alojzijeva proslava šolskih otrok. Sv. maša, voščilo in igra „Usmiljena kraljična“.
TOREK, 20. junija 1972:
Na Pristavi ob 10: spominska proslava.
Na Pristavi ob 18: filmska predstava.
ČETRTEK, v22. junija 1972:
V	Slovenski hiši ob 16.30 mesečni sestanek Zveze slovenskih mater in žena. V počastitev spomina žrtev bo predaval Miloš Stare: Slovenski narod v času revolucije.
SOBOTA, 24. junija 1972:
V	Slovenski hiši prirejata ob 19. SDO in SFZ zimski večer. Vabljena vsa mladina.
V	Slovenski hiši ob 19 praznovanje očetovskega dne s sveto mašo in aki-uemijoi, ki jo bo priredila Jegličeva šola.
V	Našem domu ob 19.30 predava v okviru Zveze mater in žena iz San Justa p. dr. Alojzij Kukoviča o temi: Mož in žena v zakonu, žene in možje lepo vabljeni.
V	Našem domu ob 21 domobranska proslava. Govori bivši domobranski oficir Miha Benedičič. Nastopata dva zbora z vmesnimi pevskimi točkami.
V	Slomškovem domu ob 20: počastitev spomina domobrancev pod geslom: Za slovensko domačijo, za naš dragi dom in rod. Sodelujejo: Ramoski pevski zbor, mladinska godba in Slo-škova šola. V spored bodo priključene mnoge še nikdar projicirane slike in recitacije pokojnih in živih domobranskih pesnikov.
NEDELJA, 25. junija 1972:
V	Domu v San Martinu po sv. maši redni sestanek Lige Žena Mati.
Zedinjena Slovenija sporoča, da bo
V NEDELJO, 18. JUNIJA, OB 16
PROSLAVA ŠOLSKIH OTROK
ob prazniku mladinskega zavetnika sv. Alojzija
Spored:
•	skupna sv. maša
•	voščilo očetom za njihov god, deklamacija in rajalna
vaja, nato pa
•	igra:
ESMILJENA
KRALJIČNA
Pripravlja šola Josipa Jurčiča iz Carapachaya. — Otroke, starše in prijatelje mladine lepo vabi
učiteljski zbor
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAI L CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
UNIV. PROF.
DR. JEAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
NAŠ DOM
SAN JESTO
VELIKA LOVSKA VESELICA
v nedeljo, 25. junija 1972 ob 16.
SLOVENSKA NARODNA PROBLEMATIKA,
27., 28., 29., in 30. junija vsakokrat ob 19.30 v Slovenski hiši Predavanje in debata za višjo srednješolsko in univerzitetno mladino.
ESLOYENIA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
IDREŽINSKA NEDELJA na Pristavi
25. junija 1972
Castelar — Monte 1850
(Ob 10: Skupna sv. maša.
| Ob 11: Občni zbor Društva Slovenska Pristava — z običajnim dnevnim redom.
| Ob 13: Skupno družinsko kosilo.
Lepo vabljeni vsi člani in prija-¡telji Pristave, še posebej ustanovni I člani, (delničarji).
Lepo prosimo za prijave do 22. 16. 72 na telefon 629-4077; 629-9838.
Slovenska Pristava
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 8824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju
po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada
13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
SKAD te vabi na izlet v San Miquel dne 20. junija 1972. Zbiranje na Uolodvoru San Miquel ob 9.30.
SDO
SFZ
I. zimski večer
24. JUNIJA — OB 19. URI SLOVENSKA HIŠA
Vstopnina $ 2.— Zaželjen si in dobrodošel
„V SLOGI JE MOČ!“ in pomoč za vse vaše denarne probleme. 1470 članov SLOGE to potrjuje. Pridružite se nam!
KREDITNA ZADREGA SLOGA z. z o. z.
Bartolome Mitre 97	T. E. 658-6574	Rames Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
SLOVENSKI DOM V CARAPACHAYU ima v nedeljo, 25. junija 1972
KOLINE
Po maši skupno kosilo.
Za družine bodo koline na razpolago že v soboto.
Prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je dne 4. junija zapustil naš dragi brat, svak in stric
Jošt E r i e n
Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, ki so ga obiskovali v času težke bolezni in nas spremljali v urah žalosti. Posebej se zahvaljujemo družinama Janeza Jenka in Franceta Dolenca za izkazano pomoč ter naklonjenost. Zahvaljujemo se g. msgr. Antonu Oreharju za pogrebno sv. mašo in vodstvo pogreba, g. Francetu Gromu, ki je hodil obhajat raj. Jošta vsak prvi petek ter g. Juriju Rodetu za spremstvo pri pogrebu.
Hvaležni smo vsem, ki so ga prišli kropit in nas spremljali pri pogrebu.
Žalujoči:
Pavla, por. Jurajevčič, sestra;
Minka, por. Bole, sestra;
Tončka, por. Lavtar, sestra;
Kristina, por. Filipovič, sestra
Francka, por. Brezovec, sestra;
Lojze, Jurajevčič, svak;
nečaki in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Slovenija, Jugoslavija.
a
Ali si že član Slovenskega zavetišča? Ne odlašaj s svojim pristopom!
Sag ÜS S5>V«i #•} «I - -
LJUTOMER — Jugoslovansko-av-strijski simfonični orkester, ki ga sestavljajo glasbeniki iz Pomurja in avstrijske Radgone in šteje 45 članov, je pripravil tri nastope in sicer v Ljutomeru, Murski Soboti in Ormožu. Dirigirala sta Helmut Beutel iz avstrijske Radgone in Ladislav Voroš, ravnatelj soboške glasbene šole. Junija pa bo orkester nastopil v avstrijskih mestih Jenersdorf, Radgona in Cmurek.
VELENJE — Združenje gledaliških skupin Slovenije je organiziralo 15. srečanje v Velenju. Srečanja se je udeležilo šest skupin, ki so v času od 22. do 28 maja uprizorila naštudirana dela. Prešernovo gledališče iz Kranja, gledališka skupina Prežihov Voranc z Raven, Slovensko amatersko gledališče Trst, gledališče Železar iz Celja, „Tone Čufar“ z Jesenic in „Savo Klavora“ iz Maribora.
CELJE — V proslavo stoletnice slovenskega pisateljskega društva je Slovensko ljudsko gledališče v Celju naštudiralo tragedijo Frana Levstika „Tugomer“. Premiera je bila 19. maja.
LJUBLJANA — Dirigent Bogo Leskovic je 17. maja dirigiral Leningrajski Filharmoniji na koncertu v veliki koncertni dvorani v Leningradu. Orkester je izvajal Brahmsovo 4. simfonijo in Tajčevičeve Balkanske plese, kot solist je nastopil violinist Igor Ojstrah. Bogo Leskovic je prvi slovenski in jugoslovanski dirigent, ki je dirigiral Leningrajski filharmoniji.
LJUBLJANA Instituto Veneto de Scienze, Lettere et Arti iz Benetk, ki ga je ustanovil Napoleon, je 23. aprila izvolil prof. Stanka Škerlja za svojega častnega člana v znak priznanja za njegove dosežke pri študju italijanskega jezika in literature.
MARIBOR — Na posvetu direktorjev zdravstvenih šol, ki so se 15. maja sestali na Pohorju, so ugotovili, da v Sloveniji manjka 1300 sester splošne smeri in 600 medicinskih sester otroške smeri. Položaj pa se še ne bo izboljšal, ker v prihodnjih treh letih medicinske šole ne bodo imele niti ene diplomantke, ker so dvoletno šolanje sedaj podaljšali na štiriletno.
LJUBLJANA - Hudo deževje sredi maja je povzročilo precej škode na posevkih; mnogokje so reke prestopile bregove, Planinsko polje se je napolnilo z vodo, zemeljski plaz je blizu Solčave zasul cesto protiLogarski dolini. Narasla Sava je preplavila cesto Za-gorje-Trbovlje ter prestopila bregove na kresniškem, ribniškem, hotiškem in ponoviškem polju.
LJUBLJANA — Slovensko zdrav niško društvo je letos prvič podelilo dve nagradi dr. Marka Gerbca, moža, ki je v 17. stoletju pridobil sloves evropskega raziskovalca ip odličnega zdravnika. Kot posameznik je Gerbčevo priznanje prejel dr. Eman Pertl, primarij v Mariboru, za življenjsko delo,
drugo, kolektivno priznanje pa je bilo podeljeno koprski podružnici slovenskega zdravniškega društva.
MORAVČE — V moravških gozdovih je nabiralec gob Feliks Lukateli našel 1,200 kg težkega jurčka in 500 gr težkega ajdovčka. Za majske dni res nenavaden gobarski plen.
LJUBLJANA — Mednarodna banka za obnovo in razvoj je dala jugoslovanskemu elektrogospodarstvu posojilo v višini 75 milijonov dolarjev za financiranje 380 kilovatnega prenosnega omrežja v dolžini 3000 km in za zgradnjo 13 transformatorskih postaj. Zadevna pogodba bo te dni podpisana v Washingtonu. Od tega posojila bodo prejela slovenska podjetja naslednje zneske: dravske elektrarne 3,2 milijona dolarjev, savske 2.7 in soške 1.3. Podjetja bodo pri gradnjah prispevala 35% investicijskih sredstev, za dosego teh sredstev pa bodo s 1. junijem zvišali cene električne energije na prenosnem omrežju za 15%.
KRANJ — Novo obvozno cesto mimo Kranja bodo dogradili že v letošnjem poletju. Cesta bo imela tri pasove po 4,75 m, na viaduktu pa samo dva. S tem bodo olajšali promet na cesti skozi Kranj, ki je v turistični sezoni čedalje bolj „ozko grlo“.
LESCE — Tovarna verig, v kateri je zaposlenih 1100 delavcev, je proslavila 50-letnico obstoja. Tovarna verig izdeluje med drugim kvalitetne sidrne verige, ki so se uveljavile tudi na svetovnem trgu.
Umrli so od 14. maja do 19. maja:
LJUBLJANA: Uršula Krušeč r. Medved; Jakob Novak, upok. učitelj; Franja Gomzi r. Korošak; Milena Zam-perlo, medic, sestra; dr. Maks Wraber, dopisni član Slov. akademije znanosti in umetnosti; Jože Gregorič; Danica Trošt; Marija Strmole; Elizabeta Grčar r. Walland; Angela Ložar; Rozalija Toplikar, 87; Lea Omahen r. Krajc; Marija Žibret r. Hlebanja; Fani Adlo-šič; Janez Bohinc; Lidija Berke r. Šte-kar 48; Angel Arčon; Berta Legat r Ojsteršak, 63; Elena Ličina; Aloj", Luin, čevljarski mojster; Marica Jagodič r. Selič, upok. učit.; Mojca Primožič r. Kobentar; Albina dr. Bartolova: Nežka Krušič.
RAZNI KRAJI: Alojz Košir, b. o-skrbnik Koče na Gozdu, Bled; Anton Rus, Setnica; Ivan Gajšek, Dol pri Ljubljani; Pavla Tovornik, Vojnik; Katarina Šinkovec, Visoko; Slavka Jamšek, Zalog; Julijana Varlec r. Tomšič, Celje; Drago Javornik gostilničar, Rakovnik; Marija Počkaj, Celje; Slavko Jeranče, vodja zemljiške knjige v p., Logatec; Ivana Marin r. Košak, 77, Sr. Jarše; Amalija Primožič, Dol. Log.i-tec; Alojzij Primc, 95, Celje; Jože Romšak, Palovčak; Anton Kern, Jar-čov oče, Vodice; Jernej Repnik, avtomehanik, Kinje pri Dolskem; Stanislav Sedej, Žiri; Antonija Brilej r. Kržan, Radeče; Alojzija Adamlje, 92, Trbovlje; Frančiška Kne, Kranj; Marija Jeri ša r. Rupnik, Grčarevec; Alojz Kobal, Postojna; Ivan Vadnjal, Matenja vas; Janez Bojc, 89, Nemška vas; Franc Krašovec, 77, upk. usnjarski pomočnik, Vrhnika; Ivo Jančič, 79, upk. pedagoški svetnik, Celje; Andrej Sever Dravlje.
J. Osana pa ga je uglasbil, in domobranska godba je že vadila za prvi nastop. Po naročilu dr. Bajleca pa je arhitekt J. Plečnik načrtal dva načrta za slovensko državno zastavo ter dva za državni grb. Himno je prinesel Debeljak v exil in jo izročil frančiškanu, ki je bil regens chori v Ljubljani, za popularizacijo. Toda on je že junija 1945 odšel domov in se je po himni izgubila sled. Prebral pa je pričevanje prof. Osane, ki podrobneje poroča o delu pri skladbi. Tudi Plečnikovi načrti so se rešili in jih je nazadnje imel podpredsednik NO za Slovenijo prof, dr. Pavel Pestotnik, toda pri selitvi v USA se mu je — kakor poroča ing Bevc — izgubil kovček Toda dr. Bajlec se dobro spominja risb, ter je po spominu narisal načrte, ki so bili na tem predavanju zdaj prvič dani v javnost. Tako smo torej Slovenci imeli pripravljene vse te državne slovenske embleme, ki jih zdaj v domovini šele iščejo, kar priča o resni težnji NO, da vzpostavi čim večjo suverenost države Slovenije.
Razvoj teh emblemov v emigraciji je šel samo k tej spremembi, da je del emigrantov z NO črtal iz državnega grba „polmesec“ pod tremi celjskimi zvezdami, ker je po pričevanju pok. dr. C.
Jelenca bil polmesec postavljen pod
celjske zvezde na zahtevo muslimanov (dr. Spaho) pri Pašiču. Ker niso bili muslimani v ustavi vpoštevani ko,t posebna državnotvorna narodnostna skupina, jo je -Pasic vtaknil kot luno s kranjskega grba pod zvezde. S tem je zadovoljil muslimani; in ni razburil Slovence, ki so pristali na uzakonitev zvezd z luno. Na podlagi tega Jelenčevga pričevanja o dogodku, ki mu ga je pravil dr. Kukovič, celjski poslanec, predlagatelj novega grba v ustavo tvorni skupščini, je NO črtal luno in nosi znak le s tremi zvezdami (Tako npr. je tak grb sprejel Vestnik, dočim Tabor vztraja pri Starem grbu.)
S predlogom, naj bi se za državno himno Slovenije sprejela Grafenauer-jeva rekonstrukcija staroslovenske gosposvetske himne, ki bi se v emigraciji lahko pela v pogojniku
Čast in prošnja Vsemogočnemu,
da naj bi dal nam in naši državi
kneza in gospoda po naši volji, je predavatelj zaključil zanimivo in z mnogimi skioptičnimi podobami ponazorjeno predavanje.
Pri debati je polkovnik Rupnik kot strokovnjak zagovarjal „polmesec“ v grbu, ki da ni „polmesec“, temveč „zaščitnik“ vratu, kot je običajen, in bi ga ne kazalo ločiti od zvezd. Nato je predsednik dr. Baraga zaključil večer.
F »‘lovska procesija v Don Bosco vem zavodu
Preteklo nedeljo, 11. t. m., smo imeli Slovenci v Buenos Airesu svojo telov-sko procesijo. Kot že dolgo vrsto let. je bil kraj tega verskega zborovanja v zavodu Don Bosco v Ramos Mejia. Ot desetih se je pričela sv. maša, ki se je darovala za zdravje g. Janka Mernika, ki je v tem zavodu in zlasti med vsemi rojaki dolgo let deloval. Somaševali so gg. delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, msgr. Anton Orehar, ter župnik Matija Lamovšek, dr. Alojzij Starc, Jurij Rode in Jože Škerbec. V ospredju pred oltarjem pa je posebno lep pogled dajala skupina narodnih noš.
V mašnem nagovoru je msgr. Orehar poudarjal rojakom zlasti, naj izpolnjujejo Jezusovo zapoved ljubezni, da ne bi zagrešili napak, ki bi bile nam, vsej naši skupnosti in celotnemu narodu lahko usodne.
Rojaki so pobožno sledili sveti daritvi in glasno molili in peli. Veliko cerkev so napolnili do zadnjega. Da je bilo vernikov kot že dolgo ne na tej svečanosti, se je pokazalo zlasti, ko se je po maši razvila procesija po vrtu za-
voda. Rojaki so se zlivali iz cerkve, križ je bil že tam daleč, mimo prvega oltarje, pa konca procesije ni bilo videti.
Procesija se je razvijala po sledečem redu: najprej križ, potem možje in fantje, šolski otroci, ki jih je bilo tudi izredno veliko, pevci, narodne noše/ ministranti, duhovniki z Najsvetejšim, zastopniki društev, organizacij in domov, nato redovnice ter dekleta in žene. Vreme se je sicer nekoliko kisalo, a to pobožnosti ni motilo. Rojaki so glasno prepevali in molili rožni venec.
Pri oltarjih, ki so jih pripravili rojaki iz San Martina-Carapachaya, Ca-stelarja, San Justa in Ramos Mejie, so se po stari slovenski navadi odpele prošnje ter evangeliji, nakar je sledil blagoslov z Najsvetejšim. Posamezne evangelije so peli gg. Jure Rode, župnik Matija Lamovšek, dr. Alojzij Starc in Jože škerbec.
V cerkvi so vsi zbrani najprej zapeli zahvalno pesem: „Hvala večnemu Bogu... je zadonela, nakar je sledil zadnji blagoslov in končne molitve. Celotna slavnost se je zaključila z mogočno pesmijo „Povsod B'oga...‘‘
Prošnje za Zavod sv. Družine v Gorici
Dragi Slovenci v Argentini!
Morda ste že slišali, da gradimo v Gorici novo poslopje za Zavod sv. D nižine.
Zavod obstoja že od leta 1904. Pobudo zanj je dal pok. msgr. dr. Andrej Pavlica. Ko je kot mlad duhovnik vodil duhovno vzgojo sirot v italijanskem sirotišču „Contavalle“, je z bolestjo v srcu ugotavljal, kako se slovenske sirote potujčujejo v izključno italijanskem okolju. Uvidel je, da je nujno potreben slovenski zavod in sicer predvsem za sirote.
Potrkal je na srca tedanjih Slovencev. Na ustanovnem shodu Delavskega društva — v notvembru 1898 — je naslikal navzočim delavcem veliko potrebo, da se ustanovi slovenski zavod. Delavci so njegovo zamisel navdušeno sprejeli. Osnovali so odbor, ki je v ta namen začel zbirati prispevke.
Leta 1908 je bila na cesti Soški most kupljena hiša z obširnim zem-1; iščem. Sprejetih je bilo znatno število sirot; vzgojo pa so sprejele Šolske sestre iz Maribora.
Zavod se je lepo razvijal do leta 1915, ko je Italija vstopila v prvo svetovno: vojno. Zaradi hudih zračnih napadov je civilno prebivalstvo moralo zapustiti Gorico. Tud; naši otroci in sestre so okusili grenko pot begunstva.
Po vojni je bil leta 1921 zavod zapet odprt in obnovljen, škoda, ki jo je utrpel, je bila kmalu popravljena in znova je vzcvetelo živahno življenje v
njem. Žal, da je trajalo le do leta 1930. Fašizem, ki je brezobzirno zatiral vse, kar je bilo, slovenskega, je uničil tudi naš zavod. Otroke so fašisti potaknili po italijanskih zavodih, sestre odpravili, premoženje pa zasegli.
Do leta 1945 je bil zavod v tujih rokah; šele zapadnj zavezniki so ga vrnili pravim lastnikom. Msgr. Pavlica ga je v tretje obudil k življenje. V septembru 1947 so se vrnile šolske sestre, ki so sprejele nad 50 otrok. Prijavljenih je bilo nad sto, toda zaradi zaprtih državnih mej niso mogli priti. -Sedaj deluje zavod nemoteno.
Pred dvema letoma pa so začeie oblasti opozarjati, da poslopje ni so-cobno. Zato je bilo nujno potrebno, misliti na novo.
Na cvetno nedeljo je bilo v zavodu prvo „Srečanje prijateljev Zavoda sv. Družine“. Osnovali smo odbor, ki naj fci po možnosti podprl naše delo predvsem materialno z nabiranjem prispevkov, novih dobrotnikov in plemenitih src, med katere si drznemo prištevati tudi Vas. Vsak, tudi najmanjši prispevek nam bo dobrodošel in bomo zanj hvaležni ter Vas vključevali v svoje molitve.
Vse nabirke pošljite, prosimo, np, naslov: Istituto „Sacra Famiglia“, Via Don Bosco, 66 34170, Gorizia, Italia.
V	Argentini sprejema iz prijaznosti darove uprava revije „Duhovno življenje“, Ramón Falcón 4158, Buenos As.
V	naprej „Iskren Bog povrni!“ Odbor prijateljev Zavoda sv. Družine
SLOVENCI V
SAN JUSTO
Iz življenja v “Našem domu”
Po precej dolgem poletnem počitku smo začeli zopet z društvenim, prosvetnim ter športnim udejstvovanjem v „Našem domu“.
Dne 16. aprila smo imeli informativni sestanek vseh članov, kjer se je obravnavalo delo pretekle poslovne dobe in tudi sprejeli predlogi in načrti za bodoče delo. Naslednjo nedeljo pa se je vršil redni občni zbor “Našega doma”. Izvoljen je bil novi odbor oziroma so bili vključeni v glavni odbor trije novi odborniki, in sicer gospodje: Stane Mustar, Zupanc Ivan- in Filipič Marjan. Nov je tudi nadzorni odbor,
ARGENTINI
gospodje: A. Malovrh in L. Hren, ter širši odbor.
Na prvi seji se je sestavil naslednji odbor: predsednik, Mustar Stane; podpredsednik, Oblak Tone; tajnik, Ferjančič Vinko; blagajnik, Radoš Martin; gospodar, Zupanc Ivan; odbornik, Filipič Marjan.
Imeli smo tudi šolski, fantovski in dekliški občni zbor na katerem so si postavili novo vodstvo.
Obiskal nas je tudi misijonar G. Kokalj, ki je pri polni dvorani predvajal skioptične slike iz daljne Afrike in razlagal življenje tamkajšnjih vernikov in slovenskih misijonarjev. Misijonarjevo, kakor predavanje ge. Line
Iz življenja in dogajanja v Argentini
VOJSKA SE INFORMIRA
Zadnji ponedeljek, 12. t. m. se je predsednik države gen. Alejandro La-nusse sestal z višjimi poveljniki oboroženih sil. Na tem zboru so bili poveljniki obveščeni o treh bistvenih stvareh. Namreč o delovanju Gospodarsko socialnega sveta, in zlasti o procesu in-stitucionalizacije in o načrtih za ustavno spremembo. V smislu številnih vprašanj, ki so jih vojaški vodje zastavili, je predsednik Lanusse zaprosil, naj svoje pomisleke sporočijo v roku enega meseca.
Ni dvoma, da je politični proces prispel v svoje zadnje obdobje. Koncem tega meseca namreč poteče rok, po katerem se politične stranke lahko prijavijo za delovanje na vsedržavnem nivoju, in predložijo potrdila in garancije kot jih zahteva sedanja zakonodaja. Kmalu mora tudi vlada izdelati volilni zakon. Še prej pa bi rada izvedla ustavno reformo, proti kateri pa nastopajo vse politične formacije.
Čeprav pa je država praktično na pragu volilne kampanje, še nihče ne ve, kako se bo volilo, koga se bo volilo (mnogi se sprašujejo, če se bo sploh volilo), kajti nejasnost v političnih krogih glede razvoja tkim. institu-cionalizaciie ie popolna. Edino kar se o tem ve, je to, kar se lahko razvidi iz številnih političnih govorov predsedni-
ka, na njegovih nič manj številnih potovanjih po notranjosti države. Iz teh je razvidno, da se vojska ne misli enostavno umakniti po volitvah, temveč da bo v povolilni dobi važen činitelj narodnega razvoja. Ponovno je prišla na površje tudi ideja o Velikem narodnem zedinjenju (Gran Acuerdo Nacional — GAN), o katerem tudi še ni jasno, kakšno poslanstvo bo igralo predvsem na volitvah.
Kar pa se tiče ustavnih sprememb, so v glavnem mišljene le spremembe števila članov narodnega kongresa (tako poslancev kot senatorjev), skrajšanje predsedniškega mandata s 6 na 4 leta, in slične praktične spremembe.
Medtem pa, ko je vse še nejasno, politične stranke hitijo, da bi pred koncem meseca dobile vladno potrdilo. Doslej so na vsedržavnem nivoju priznane od volilnega sodišča le tri stranke: Radikali, justicialisti (peronisti) in pa MID (Frondizijeva stranka za razvoj). Ena izmed močnih strank konservativna Nova sila (Nueva Fuerza) pa za priznanje niti še ni zaprosila. Medtem pa je v glavnem mestu položaj sličen : priznane so iste tri stranke in pa še ravno Nueva Fuerza. Za priznanje pa je zaprosilo na narodnem nivoju še sedem drugih strank, v glavnem mestu pa nad 28.
Vsah teden ena
PESEM O KLASU
Josip Murn-Aleksandrov
Kot z zelene gore cesta, ravno polje, kot ves pisan svet, nam se dnevi vrste.
Glej, izza teh brez polje in polje, tako daleč čez vse nam v zrno gre.
To je naša last, vse za naše dni!
Sebi v slavo in čast tudi klas nam zori.
Da obvaruje Bog hudih ur ga, vetrov, da povsodi okrog zlije svoj blagoslov!
Na Medardovo jasnih dni, mirne daj Margaretine, da se svet veseli dobre letine —
da neznan glas noči ko s temo govori, da nam daleč zbeže hrepeneče skrbi!
Da, za kruh, da, za klas, Bog usliši nas, čez razore zavej sredi urnih maš!
naj se dnevi vrste kot svet pisan z gore — Prepelica, hej, čez polje, hitri veter, zavej čez gore!
v “Svobodni Sloveniji** Fred dvajsetimi led
12.	junija 1952. — št, 21 TITOVCI ZNOVA POPISUJEJO BEGUNCE
V zvezi z Rankovičevo kampanjo, da bi se vrnilo čim več beguncev domov, hodijo doma Oznovci okoli ljudi, ki imajo koga kot begunce v svetu. Poizvedujejo za njihove naslove, da jih potem sporočajo titovskim poslaništvom v različnih deželah, ki jim nato pošiljajo pisma, da se lahko vrnejo domov. Svojce beguncev pa tudi prisilijo, da morajo sami pisati pisma svojim v svet in jih vabiti domov, kjer da jih „služba in zaposlitev že čakata“. V zadnjem času so Oznovci hodili po hišah zlasti po Primorskem in so popisovali begunce, ki so pobegnili v Italijo.
Na Rankovičev poziv jug. beguncem v svetu, da se lahko na državne stroške vrnejo domov, se je odzvalo njegovemu vabilu do 10. februarja t. 1. samo 50 ljudi. Samo v decembru 1951 pa je pobegnilo iz Jugoslavije: v Trst 45 ljudi, v Italijo 118, v Avstrijo 180 in v Grčijo 82; skupno torej 425 ljudi. Koliko jih je pobegnilo v kominformistične države pa sploh ni znano.
WWVUVWVW'^VSiWWUWVWWVW\A
Matičičeve malo pozneje o vprašanju „Žena in njeno zdravje“ je pripravil odsek žena in mati, ki tudi krepko deluje v Našem domu.
V soboto, 27. maja pa je bila prijateljska članska večerja, katere se je udeležilo res lepo število članov in prijateljev. Na tej večerji se je predstavil novi odbor po besedah predsednika Staneta Mustarja, ki se je v začetku zahvalil bivšemu predsedniku g. P. Čarmanu, J. Mikliču ter F. Zupancu, za 6-letno delovanje v korist slovenske skupnosti v San Justu. Podal je na Kratko tudi program novega odbora. Prva m najbolj važna naloga naj bi bila ohranitev in slovenska vzgoja naše mladine, da si tako zagotovimo naše nasledstvo v teh branikih narodne zavednosti, ki so naši domovi. Nato :e prosil za sodelovanje vseh, ki so zmožni delovati tako na kulturnem, vzgojnem ter športnem področju. Pri tem imamo važno nalogo starejši, da damo mladini vzgled ter jo vsi vzgajamo v delu m zanimanju za to našo domačo' ustanovo, da bodo nekoč ponosni, da so sinovi slovenske krvi. Prosil je "a sodelovanje vseh starejših v dobrobit mladine, ki je dobra in požrtvovalna in cla ^ ne bo iskala družbe in zabave zu-naj v tujih klubih.
Za svoje izvajanje je žel iskreno priznanje.
ZVEZA MATER IN ŽENA
bo imela redni mesečni sestanek v četrtek, 22. junija, ob 16.30 v Slovenski hiši. Na sporedu je predavanje „Slovenija v času komunistične revolucije“, ki ga bo imel g. Miloš Stare. Predavanje bo posvečeno spominu žrtvam revolucije in počastitev trpljenja slovenskih mater in žena v tistih težkih časih.
SOVJETSKO-JUGOSLOVANSKO ZAVEZNIŠTVO
POVEZAVA OBEH PARTIJ
Jugoslovanski komunistični diktator Tito je s svojim spremstvom minulo soboto zaključil svoj šestdnevni obisk v Moskvi.
Na moskovskem letališču Vnukovo je Tita ob prihodu pričakal šef sovjetske KP Brežnjev, prav tako državni predsednik Podgorny in vladni predsednik Kosygin. Komunistični veljaki so se ob snidenju objemali in polju-bovali, kakor je to običajna ruska navada. Prizor so ponovili ob slovesu, Tito s to razliko, da je bil okrašen z Leninovim redom.
Svetovno časopisje je Titovemu bivanju v Moskvi posvečalo le kratka poročila, ker zadnja leta jugoslovanski komunistični diktator postaja vedno manj zanimiv za zahodni svobodni tisk. Kot poglavar komunistične države in še to majhne, ki je svojo partijo vedno bolj spet spajal v celoto z ostalim sovjetskim blokom, ker so v Beogradu začeli vedno pogosteje ponavljati trditev, da ideoloških razlik med Kremljem in Beogradom že skoro ni več, je Tito prešel v vrsto tistih veljakov, ki so svojo politično karirero v glavnem že dokončali in zato že prehajajo v pozabo. Svetovni tisk vedno bolj zanima
V	sklopu sovjetske diplomatske o-fenzive za evropsko varnostno konferenco, iz katere nameravajo izvleči zase naj večje politične in gospodarske koristi na škodo svobodnega sveta, je minuli ponedeljek priletel v Pariz na štiridnevni obisk sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko.
Gromiko namerava, poročajo iz Moskve, razpravljati s francoskimi strokovnjaki o povečanem gospodarskem sodelovanju Sovjetske zveze z Zahodno Evropo.
Francija je doslej med zahodnimi državami najbolj naklonjena Sovjetom ter je bila tudi edina zahodna država, ki jo je obiskal Brežnjev po odhodu Hruščova v pokoj leta 1964.
V	zasebnih razgovorih je minuli teden Brežnjev Titu v Kremlju izjavil, da „Francija igra vedno odločil-nejšo vlogo pri rahljanju napetosti v Evropi in graditvi evropske povezanosti.“ Moskovska Pravda pa je objavila, da sta ZSSR in Francija začeli „z aktivnimi pogajanji za sklenitev nove desetletne pogodbe o gospodarskem sodelovanju.“
Vodilni politični komentator sovjetske Pravde Jurij žukov je zapisal, da „postaja sovjetsko-francosko sodelovanje vedno odločilneiši faktor v mednarodnem življenju.“
V	zunanjepolitičnem pregledu je sovjetska Pravda pretekli teden tudi zapisala, da je „Francija ena od naj-
kaj se dogaja mimo Tita in njegove partije v Jugoslaviji in kaj bo s to državo v bližnji bodočnosti.
Tito je povabil vse tri sovjetske veljake na obisk v Jugoslavijo, kar so seveda sprejeli, le da datuma še niso določili. V Moskvi in Beogradu so po Titovem odhodu iz Moskve objavili skupno izjavo, v kateri ponavljajo večinoma ugotovitve, o katerih so govorili že ob priliki Brežnjevega obiska v Beogradu lanskega septembra.
Tito in Sovjeti izjavljajo, da bodo „poglobili stike med sovjetsko in jugoslovansko partijo“, da Jugoslavija in ZSSR vodita svojo zunanjo politiko „po načelih mirnega sožitja med državami ne glede na njihovo družbeno strukturo“ in da se držita „načela o nevme-šavanju v notranje zadeve drugih držav in neuporabe sile v kateri koli obliki.“
Ker Tito in Brežnjev kot partijca strogo ločita države od narodov, se v ničemer nista zavezala, da se njuni partiji ne bosta še naprej vmešavali v zadeve drugih narodov. Skupno izjavo sta podnisela Tito in Brežniev tudi kot vodii dveh komunističnih partij in ne držav, dasi je to v slučaiu ZSSR in današnje Jugoslavije eno in isto.
važnejših evropskih držav, ena od petih nuklearnih velesil in stalna članica Varnostnega sveta ZN. To dokazuje, kako resna je nujnost sovjetsko-francoskih odnosov, tako za našo državo kakor za ves svet.“
Gromiko se bo v Parizu razgovar-jal tudi o prihodnji evropski varnostni konferenci. Francija v tej zvezi zago-varia sovjetsko stališče, da na tej konferenci ne bi smeli razpravljati o vprašanju redukcije čet v Evropi, temveč, da ie za obravnavo tega problema treba sklicati posebno konferenco.
Ameriško bombardiranje vojaških objektov v Severnem Vietnamu se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. U-ničenih je že več najvažnejših elektrarn, podrti so mnogi jezovi in mostovi, medtem ko so vsa severnovietnamska pristanišča minirana in je ladijski promet omejen le na obrežno plovbo. Skoro ves vojaški material, ki ga Severni Vietnam dobiva iz rdeče Kitajske ali iz ZSSR, prihaja do severno-vietnamske meje po železnici, nato pa s kamioni ali vozovi v notranjost države.
Iz poročil, ki jih dobiva severnoameriška obveščevalna služba iz Severnega Vietnama, ugotavljajo, da so se v enajstčlanskem centralnem severno-vietnamskem komiteju partije začeli
Mednarodni teden
Deset sovjetskih družin je pretekli mesec potovalo skozi Dunaj in Rim v ZDA, kjer se bodo za stalno naselili Med izgnanci iz ZSSR so bili tudi so rodniki Nbbelovega nagrajenca Aleksandra Solženicina, ki so izjavili, da tudi nanj sovjetske oblasti pritiskajo, da bi odšel iz ZSSR, toda da je Solže-nicin odločen vse pritiske zavreči, „tudi če bo za to moral iti v Sibirijo“.
Demokratski sanator McGovern, ki zagovarja temeljite družbene spremembe v ZDA, je odnesel zmago na strankinih volitvah v Kaliforniji ter trenutno kaže, da ima največ možnosti kandidirati na demokratski listi za predsednika ZDA. Komentatorji menijo, da predsedniških volitev ne bo dobil demokrat, temveč spet Nixon, ki da ima s svojo zunanjo in notranjo politiko največ volilcev za seboj.
Japonska vlada je sklenila sorodnikom žrtev treh japonskih teroristov na Tel Avivskem letališču plačati
1,500.000	dolarjev odškodnine, „kot izraz simpatij in iskrenosti do vseh, ki so kakor koli trpeli pri incidentu“. Japonski komentatorji zvračaio delno krivdo za teroristično mentaliteto dela japonske univerzitetne mladine na „staro, predvojno vzgojno metodo“.
V	Urugvaju se je predsedniku Bor-doberryiu posrečilo sestaviti novo vlado, v Kateri ima sedaj tudi tri ministre iz opoziconalne Blanko stranke. V novi koalicijski vladi zavzemajo položaje ministrov za industrijo in trgovino, za delo in socialno zaščito ter za transport, komunikacije in turizem. Bordaberry nameravo sedaj še okrepiti pregon komunističnih teroristov Tu--pamarov.
V	afriški državi Burundi so komunistični elementi ¡29. aprila t. 1. poskušali izvesti državni udar, ki jim ni uspel. Dokler jih vladne čete niso zadušile, so med prebivalstvom uprizorili silovite pokole ter je bilo zverinsko mučenih in pobitih nad 50.000 prebivalcev obeh spolov. Mučenja, ki so jih nekatere žrtve pretrpele, spominjajo na zverinstva slovenskih partizanov v re-vnluciii med drugo svetovno vojno, ki tudi nosečim ženam niso prizanašali.
prepiri med komunističnimi veljaki glede nadaljnjega vodenja vojne.
Severnovietnamski partijski ideolog Troung Činh in zunanji minister Duy Trinh vztrajata na dosedanji vsesplošni vojni taktiki proti Južnemu Vietnamu, medtem ko so se drugi člani politbiroja začeli nagibati k predlogom severnovietnamskih gospodarskih strokovnjakov, da bo treba vojni napor zmanjšati in znova čim prej začeti v obnovo skoro uničenega gospodarstva.
Ta poročila sovpadajo z vedno pogostejšo zahtevo severnovietnamskih delegatov na pariških mirovnih pogajanjih, naj bi se prekinjena pogajanja čimprej spet nadaljevala.
Nova franeosko-sovjetska gospodarska pogodba
FRANCOSKO PRIJATELJSTVO S SOVJETI
CKKP v Hanoju razdvojen
VIETNAMSKI KOMUNISTI V PARIZU ZA MIROVNE RAZGOVORE
— Vzdržati, to se pravi, obstati na mestu v nevarnostih, je odličnejše
dejanje srčnosti kot napasti.
Sv. Tomaž Akvinec, II, II, 123, 6.
KOROŠKA
KOROŠKIM SLOVENCEM KULTURNI DOM
Moči naroda ne cenimo po zunanji fizični plati, marveč po njegovi notranji, kulturni plati. Ker je kultura ža narodni dvig in njegov ugled izredne važnosti, ker je narodu duhovna hrana, je treba za rast kulture storiti vse. K poslanstvu posredovanja kulturnih dobrin je poklican ves narod, posebna odgovornost pa je naložena v tej zvezi slovenskemu izobraževanju na Koroškem. Talenti ne smejo ostati zakopani.
Tozadevno je v „Programu Narodnega sveta koroških Slovencev“ pod naslovom „Koroškim Slovencem kulturni dom“ rečeno: „Diferenciacija umetniškega in znanstvenega zanimanja in študija ter udejstvovanja nas vodi k sklepu, da bomo v nekaj letih potrebovali v Celovcu kulturni dom za umetniške razstave, prireditve in podobno.
Ta dom naj bo hkrati v službi človečanskega in kulturnega srečanja, žarišče ob stičišču germansko-slovansko-
romanskega jezikovnega in kulturnega prostora. V tako središče duhovnega srečanja z jugovzhodom in v Podonavju bi bilo treba izgraditi kulturni dom za znanost in umetnost. Vsak napredek dežele je tesno povezan z duhovno rastjo. Ta pa je možna le, ako država izrabi vse možnosti, ki jih nudita njen zemljepisni položaj ter etnični značaj dežele. Na podlagi medsebojnega spoštovanja se odpirajo ne glede na državne meje v alpsko-jadranskem prostora vedno širše možnosti sodelovanja, ki jih je treba zaznati in docela izkoristiti.“
„Zveza slovenskih organizacij na Koroškem“ je imela v soboto, 13. maja 1972, svoj redni občni zbor. V zvezi z izvedbo slovenske narodnostne koncepcije je dejal predsednik dr. Franci Zwitter: „Da bomo vse nakazane naloge mogli tudi dejansko uresničiti, pa je neobhodno potreben slovenski Kulturni dom za vso narodnostno skupnost v Celovcu.“
Tako je upati, da bo slovenski kulturni dom v Celovcu kmalu postal resničnost.
Organizadijo ameriških držav (OEA) je minuli teden znova glasovala proti ukinitvi političnih in gospodarskih sankcij proti komunistični Kubi. Trináis! ameriških držav, med njimi Brasil in Urugvaj, so glasovale z ZDA, ki je zahtevalo nadaljevanje bojkota Kube, proti je glasovalo sedem držav, med njimi Čile in Mehika, glasovanja na so se vzdržale Argentina, Venezuela in Barbados.
Egipt je preklical svojo prekinitev odnosov z Zahodno Nemčijo ter sta pre-
tekli teden Bonn in Kbiro spet- izmenjala svoja poslanika. V Moskvi pa poročajo, da bosta Kremelj in Izrael v kratkem vzpostavila redne diplomatske stike.
Libijski predsednik Kadafi je bil
tako nepreviden, da je v svojem sovraštvu do Anglije in ZDA javno izjavil, da „Libija z orožjem podpira irsko teroristično organizacijo in črnsko gibanje v ZDA“. V Londonu so takoj začeli s preiskavo, ter so najstrožje protestirali v Libiji.
Ameriški predsednik Nixon in sovjetski premier Kosygin med podpisevanjem bilateralnih pogodb v Kremlju. Zadaj v sredi je zlasti viden šef partije Brežnjev. Podpisi že prej pripravljenih dokumentov (Glej uvodnik na 1. strani pričujoče številke) je bila le formalnost. Važnejša ozadja so ostala skrita široki
svetovni javnosti.
G emblemih slovenske narodnosti in državnosti
Zgodovinski odsek Slovenske kulturne akcije je priredil 3. junija II. kulturni večer s predavanjem prof. dr. Tineta Debeljaka o Emblemih slovenske narodnosti in državnosti. Večer je odprl predsednik zgodovinskega odseka dr. Srečko Baraga, ki ga je posvetil spominu slovenskih protikomunističnih žrtev, ki ga obhajamo v mesecu juniju. Z enominutnim molkom so vsi udeleženci počastili njih spomin.
Ker bi utegnilo predavanje marsikoga zanimati, ga podajamo v širšem povzetku.
Dr. Tine Debeljak je definiral najprej, kaj je narod; jezik, zavest skupnosti, kulturna enotnost, prostor. Pod vsemi temi vidiki je pogledal na slovensko zgodovino ter s skioptičnimi podobami označeval posamezne etape razvoja. Označil je najprej jezikovno rast k zavesti enotnega jezika in to od po-četka diferenciacije slovenskih posebnosti od brižinskih spomenikov, preko Trubarja do črkarske pravde in sredo-bežnih obrobnih jezikovnih teženj, katerih posledica je bila, da smo v zgodovini Slovenci tiskali svoje knjige v sedmih črkopisih začenši z gotico, bohoričico, laškim pravopisom, metelčico, danjčico, madžarsko prekmurščino in končno gajico. Ta je združila vse Slo-vencee v pisavi, pa tudi v zavesti enotnosti slovenskega jezika, ki je prema-
gala nevarnost ilirizma, kakor tudi panslavizma in jugoslovenstva ter je eden najmočnejših znakov slovenstva.
V drugem delu je pogledal našo politično zgodovino, ter se ustavil ob svobodni Karantaniji in njenih knezih. Posebej je podčrtal gosposvetsko himno, kakor jo je rekonstruiral I. Grafenauer, in ki pomeni staroslovenski „kirlejš“. Podobne pesmi imajo Čehi (Hospodine pomiluj ny, ali svetovaclav-* ski koral) in Poljaki (Bogorodzica), ki se pojejo še sedaj kot prave narodne duhovne himne. Zastave ali grba iz te svobodne dobe Karantancev (Slovencev) nimamo. Zato bi bilo treba oživiti Gosposvetsko himno vsaj v tej obliki, kot jo imamo v Osanovi uglasbitvi (Zbornik S. S. 1967). Orisal je politično cepljenje Slovenije v poznejših nemških fevdalnih časih na regionalne pokrajine, ki so preprečavale združitev Slovenije, šele francoska Ilirija je menjala zgodovinske meje, kar je po odhodu Francozv omogočalo tudi Avstriji razglasiti Kraljestvo Ilirijo (1816), ki je — razen štajerske — združilo vse Slovence v eno upravno telo.
To Kraljestvo Ilirija pa nikdar ni zaživelo, ter je tudi stvarno prenehalo
1.	1849, dasi je cesar obdržal naslov Rex Iliriae prav do zloma Avstrije, in je kot tak bil tiskan na denarju in v državnem grbu.
Misel na to kraljestvo Ilirijo je napotilo v revolucionarnem letu 1848 slovenske akademike, da so postavili zahtevo po Kraljestvu Sloveniji, to je Za-dinj eni Sloveniji in po lastnem deželnem zboru. Toda to je bila samo meščanska zahteva, ljudstvo kot tako še ni bilo politično vzgojeno, ter je čakalo še desetletje, da se je zavedelo sebe kot politično postavko. V 1. 1848 smo dobili slovensko narodno zastavo, 1. 1861 pa himno Naprej zastava slave. Boje za to zastavo z Nemci in genezo himne je podrobneje orisal. L. 1867 pa so Slovenci prvič dosegli politično zmago pri volitvah, in to leto imenuje Zarnik za rojstno leto slovenskega naroda, ko je iz folklorne skupine dozorel v politični narod. Odslej naprej je težil po oblasti v svoji deželi, kar je vodilo preko zveze s Hrvati in potem s Srbi težilo v tria-lizem, in končno v Jugoslavijo. K narodnim emblemom (zastavi in himni; smo si ustvarili — prvič — slovensk’ državni grb: celjske zvezde in „polmesec“ s kranjskega grba. Kot tak je dobil mesto v jugoslovanskem državnem grbu, dasi se sam zase ni uporabljal. Razpisane so bile tekme za novo slovensko in jugoslovansko himno, toda razpis ni imel uspeha (predavatelj je prebral Pregljevo Jugoslovansko in Slovensko himno).
Državna himna ise je zložila iz fragmentov vseh treh narodnih himen (za-
nimivo je, da so pri vseh treh sodelovali Slovenci).
V Jugoslaviji so ti slovenski narodni emblemi veljali do diktature 1. 1929, ko je bila slovenska zastava prepovedana, kljub temu, da so dr. Korošca ob 60-letnici ovili vanjo. Toda po h 1935 so slovenski emblem nadomeščal f „klubučki“ Slovenskih fantov, ki jih je arh. Plečnik zavestno načrtal po staroslovenskih klobučkih, ki so kot taki omenjeni v dokumentih o ustoličenju slovenskega kneza. Primerjava s Kosovo (Gojmir) sliko v banski palači po navodilih brata zgodovinarja prof. M. Kosa in „klobučki“ je potrdila pričevanje, ki ga je predavatelju svoj čas zaupal prof. Tomec (ta je vodil z arh. Plečnikov dogovore o tem). Ti fantje so tako predstavljali nekdanje slovenske svobodnjake, ki so postavljali „kneze po svoji volji“.
Nato je nastala okupacija, ki je do
1.	1943 oktobra prepovedala vse slovenske embleme. Domobranci pa so dosegli, da so se borili pod slovensko zastavo in z grbom kranjske dežele (v Ljubljanski pokrajini), in avstrijske Ilirije (ladjica) na Primorskem. Partizani pa so s» borili za oblast najbolj pod rdečo zastavo s srpom in kladivom ter prav takim grbom na praporih, deloma pa pod slovensko zastavo s sovjetsko rdečo zvezdo. Himno Naprej so opustili (s par izjemami) ter prepevali predvsem
Internacionalo in svoje pesmi, v mnogih primerih na ruske melodije. Himne kot tako niso imeli, grb pa jim je bil trije vrhovi Triglava s sovjetsko zvezdo in z morjem v podnožju. Na prvem zasedanju AVNOJA pa so prvič peli kot „državno“ himno: Hej Slovani,
V letu 1945 je bila razglašena Hej Slovani za pravo državno himno s posebnimi verzi druge kitice: z ruskih step veliki Stalin kliče
zmagovito
z naših se gora odziva mu tovariš Tito...
Po 1. 1948 so te verze opustili in se vrnili na tradicionalne besede, obenem pa razpisali že vdrugič natečaj za novo himno. Prav zadnje čase mrzlično iščejo državno himno (čez sto sej je imel že za to določeni odbor), pa so dobili doslej šele melodijo. Zato je bil dan celo predlog, naj bo v mnogonarodni državi državna himna melodija brez besed. Vse doslej problem jugoslovanske državne himne, kakor tudi slovenska državne himne ni rešen. Na veljavi dobiva zopet stara himna Naprej zastava slave...
Ob koncu okupacije je Narodni odbor za Slovenijo na parlamentu 3. maje 1945 razglasil ustanovitev države Slovenije. Malokdo ve, da je že za to priložnost pripravil tudi že vse slovenske državne embleme: na prošnjo tajnika dr. šmajda je pripravil Tine Debeljak besedilo državne himne, prof.
AÑO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 24
BUENOS AIRES 15. junija 1972
Zakaj je bil Nixon tudi v> Moskvi
Pogodbe, ki jih je podpisoval severnoameriški predsednik Richard Nixon s Sovjeti, so bile že pred njegovim prihodom v Moskvo pripravljene, prerešetane in njihovo besedilo na obeh straneh do kraja preštudirano. Nixon se je o vsebini posameznih pogodb s Sovjeti razgovarjal le v toliko, da je bilo zadoščeno protokolu.
Tudi skupna izjava, ki so jo po koncu razgovorov objavili Nixon in Sovjeti, je bila v glavnih obrisih pripravljena .že prej, pred Nixonovim prihodom v Moskvo. V luči morebitnih trenutnih spoznanj ali sklepov, bodisi Nixona odn. njegovih svetovalcev, ki jih je imel s seboj, bodisi Sovjetov, do katerih so prišli na sestankih samih, je bila nato skupna izjava popravljena in pripravljena za objavo.
Vse, kar je prišlo v javnost, je bilo pripravljeno vnaprej, ker je bilo pač za javnost.
Toda tako Nixon kakor Sovjeti so pripravili še vprašanja, o katerih so se deloma predhodno medsebojno obvestili, deloma pa jih je vsak od njih predložil v debato šele na sestankih. Tu je bilo treba tako Nixonovim kakor sovjetskim svetovalcem hitro misliti in hitro delati, da so razgovori tekli neovirano in da ne bi katera stran pristala na nekaj, kar bi pozneje obžalovala.
Vsemu svetu je bilo razvidno, da Nixon ni prišel v Moskvo, da bi se s Sovjeti razgovarjal o skupnih vesoljskih poletih, prav tako ne o skupnem boju zoper raka in druge težke bolezni, tudi ne o vprašanju ohranjevanja zdravega okolja za človeka ali o problemu varnosti na morju in še manj o omejevanju števila medcelinskih raket in raketnih oporišč. Za nobeno teh vprašanj Nixon sam ni strokovnjak, prav tako kakor niso strokovnjaki Brežnjev, Kosygin in Podgorny.
Toda problemi Bližnjega vzhoda, vprašanje rdeče Kitajske, problem Kube, vprašanje evropske varnosti in podobni problemi, to so bile zadeve, ki so jim Nixon in sovjetski veljaki posvetili večino časa na sestankih v Kremlju. Zunanjepolitični problemi obeh velesil, o katerih ni govora v skupni izjavi, so bili vsekakor glavna tema sestankov, kar tudi dokazuje prisotnost obeh zunanjih ministrov na sestankih, sovjetskega Gromika in severnoameriške ga Roger sa.
Nobenega dvoma ni, da je trenutno za Sovjete najtežji problem rdeča Kitajska, za ZDA pa vprašanje Bližnjega vzhoda, ki je tesno povezano ? varnostjo obeh, Zahodne in Vzhodne Evrope. Nixonovo zanimanje za Bližnji vzhod je namreč tesno povezano s problemom ameriške' porabe ogromnih količin energije za industrijo in druge namene, za katere domača ležišča premoga in petroleja že v najbližji bodočnosti ne bodo zadostovala. V tej luči je treba gledati Nixonov sicer kratek, pa vsebinsko bogat obisk v Iranu pri šahu Iran je trenutno najresnejša srednje-vzhodna petrolejska država, na katero morejo ZDA računati. Kako daleč sega področje okoli petrolejskih ležišč Bližnjega vzhoda, ki ga ZDA hočejo držati za vsako ceno varno — Turčija in Grčija v Sredozemlju vsekakor spadata vanj, Iran na vzhodu prav. tako •— vedo v Beli hiši in so to v Moskvi Sovjetom tudi povedali. Na Grčijo meji Jugoslavija, toda tudi Bolgarija. Ta zadnja je nedvomni sovjetski satelit, nedotakljiv od kogar koli. In Jugoslavija?
Na sklicanje evropske varnostne konference, s katero si hočejo Sovjeti s pristankom vse Zahodne Evrope in ZDA ter Kanade ponovno zagotoviti svojo oblasti nad Vzhodno eEropo — nedavne pogodbe med Zahodno Nemčim in Poljsko ter ZSSR jih ne pomirjajo — je Nixon v Moskvi pristal in s tem znova potrdil delitev Evrope na podoben način, kakor so to storili zahodni zavezniki in Sovjeti ob koncu druge
ESLOVENIA LIBRE
»■■■■■■■»■■■■■■■■■■.•■aBaaBBBBBaaBaaBBaBBBBB,aBB.B..MBaBBM.....BMaa.BBBaBBBBaBaBaaaBaBBBBBBaaBaaaBaaaBBBBBBaBa aBBHBa||aaa||aBaB|
KAKO DELAJO ZGODOVINO DOMA
Moscú por la unidad antiimperialista en América Latina
La consigna de la unidad de acción antiimperialista en América Latina es tan vieja como el propio movimiento comunista internacional. Desde su fundación en 1919, la I. C. la inscribió en su programa, por lo que las delegaciones interamericanas que fueron a Moscú a partir de 1921 jamás dejaron de pronunciarse a favor de esta tesis, fruto de las enseñanzas de Lenín.
Cuando Moscú emplea ahora el mismo: lenguaje sobre la unidad de acción antiimperialista, no es, pues, la fórmula lo que resulta nuevo, sino sólo su paso de la propaganda a la realidad. En efecto, la consigna sobre el frente unido antiimperialista en América Latina era atributo exclusivo de los partidos comunistas, siéndolo luego de los .movimientos nacionalistas o izquierdistas en el surco abierto por los comunistas, pero no era admitida por los gobiernos en el poder. Si bien existía de vez en cuando el caso de un régimen que se decía antiimperialista, como el de Arbenz en Guatemala hace años, por lo demás de poca duración, actualmente, por el contrario, Moscú se felicita de la existencia de numerosos regímenes latinoamericanos que participan en ese frente antiimperialista.
En abril de este año, la revista “Problemas de la Paz del Socialismo”, editada en Praga, publicó un importante artículo titulado “Hacia la unidad antiimperialista en América Latina”, en el que se refiere a los principales países que forman ese bloque: “La edificación del socialismo en Cuba, los profundos cambios revolucionarios efectuados en Chile..., y otros muchos hechos demuestran que los pueblos latinoamericanos entran en una nueva etapa de desarrollo histórico.”
Según ese artículo, los tres principales protagonistas de ese frente antiimperialista son: Castro, primer ministro de Cuba; Allende, presidente de Chile, y el general Velasco Alvarado, presidente del Perú. Mediante su acción combinada y la presión de los movimientos de liberación nacional en otros países, la acción debe ampliarse en el futuro, afirma dicho artículo: “El nuevo clima, la relación de fuerzas en el continente y la presión de los pueblos contribuirán sin duda a intensificar las acciones antiimperialistas.”
El imperialismo que se combate, noí es algo abstracto, sino que tiene un nombre preciso :el imperialismo norteamericano. En su conclusión, ese artículo revela igualmente quién es la fuerza motriz del movimiento: “Al mismo tiempo que siguen su línea política propia y velan para que no se afloje la lucha de clases para los objetivos del movimiento obrero, los comunistas aparecen como los más consecuentes partidarias de la lucha antiimperialista común.”
Vsaka država, vsaka narodnost hoče imeti svojo zgodovino napisano v njej čim bolj naklonjeni obliki. Naša mladina v Argentini vidi, s kakšno vnemo uče po šolah vse, tudi neznatne podrobnosti iz zgodovine osvobodilne borbe izpod španske oblasti in skušajo dati zgodovinskim osebnostim herojsko obliko, tako da se drugorodcu taka zgodovina zdi pretirana in neresna.
IČe mi beremo zgodovino naše „osvobodilne borbe“, se nam zdijo pretiravanja drugih zgodovinopiscev naravnost otročarija v primeri z neresnico in ba-harijo^ s katero iso za pozne rodove napisana dejanja te „osvobodilne borbe“. Zgodovinski opisi te borbe, po časopisih, po revijah in tudi v knjigah nimajo namena podati resnične zgodovine te dobe, ampak porabiti vsa sredstva, da „zmagovalec“ ostane za zgodovino opisan v najlepši obliki. Taka zgodovina je ena sama dolga vrsta baharij in neverjetnih junaštev. Vse, kar „zmagovalec“ naredi, je pravilno. Tudi umori niso umori, ampak zaslužena kazen za izdajo, požig in rop pa strogi ukrepi proti nezanesljivim ljudem, ki nočejo sodelovati z osvoboditelji.
Nasprotnik je vedno podel, lažnjiv, zahrbten, strahopeten, prodan okupatorju, sovražnik ljudstva in krut do neverjetnosti. Tako je bila pisana naša zgodovina zadnjih 30 let v domovini.
Če bi ne bilo publikacij v svobodnem svetu, ki so mogle napisati resnico, bi vsa ta doba ostala zapisana za poznejše rodove tako, kot so. jo napisali „zmagovalci“ — z lažjo in sovraštvom.
Zdi se, da polagoma tudi doma prihajajo zgodovinarji do spoznanja, da je tak način pisanja nevreden svojega imena. Tako na primer Nedeljski dnevnik z dne 9. aprila 1972 prinaša daljše poročilo o anketi, ki jo je sprožila revija „Gledišta“: Zgodovina in revolucija.
NEGOTOVA ZGODOVINA REVOLUCIJE
Zanimivo je, da Nedeljski dnevnik v podnaslovu z debelimi črkami med drugim povzema oceno takih pristranskih „zgodovin“ s stavkom: Sodobna merila, prenešena na pretekle dogodke, so sovražnik resnice ■— Zgodovinopisje NOV v krizi! — „Slovenec“ je bil naj ostrejši protiboljševiški časnik v stari Jugoslaviji! — itd.
Razni priznani hrvatski zgodovinarji objavljajo v reviji svoja mnenja, ki so vse prej kot blagohotna. Tako n. pr. Pero Morača zaključuje svoje mnenje s sledečo ugotovitvijo: „V negotovosti je vse delo za zgodovino osvobodilne vojne in revolucije v jugoslovanskih mejah. Vsaka snov , vsak program, vsak načrt, vsak poskus, da bi zasnovali splošen jugoslovanski osnutek zgodovinskih raziskav, naleti na odpor in zadržke.“ Dalje pravi na drugem mestu: „Naše zgodovinopisje N. O. B. je popolnoma zanemarilo raziskavo, socialnega prereza udeležencev N. O. B. Nekdanji popis žrtev je za znanstvene namene praktično neuporaben. Ob pripravah na sistematski popis borcev beremo v časopisju pikre pripombe, da je pri vsakem popisu več borcev. Smo v absurdnem položaju, da imajo Nemci boljše popise in boljšo ureditev vzdrže-
svetovne vojne. Vzhodna Evropa je za ZDA odpisana zadeva, je priznana sovjetska domena, na katero v Beli hiši malo mislijo. Na evropski varnostni konferenci si bodo ZDA skušale ohraniti le vpliv nad Zahodno Evropo ali vsaj povezavo z njo, v kolikor jih bo Zahodna Evropa sama še potrebovala odn. jim zaupala. V zahodnoevropskih prestolnicah postaja vsem opazovalcem vedno bolj razvidno, da se ZDA postopoma zapirajo vase, kakršne so bile doslej v zgodovini še vse velesile.
V Beli hiši so se namreč oprijeli starega britanskega zunanjepolitičnega gesla, do katerega so se prikopali po mnogih težkih, tudi krvavih presku-šnjah: odnosi med narodi in državami
vanja grobov nemških vojakov kot pri nas vzdržujemo grobove borcev in žrtev fašizma.“
Ranko Končar se dotakne nove boleče rane, nacionalizma: „Gotovo je, da bi zgodovinske raziskave morale sprejeti dejstvo, da se je narodnostno vprašanje v petindvajsetletnem socialističnem razvoju znova pojavilo v oblikah, ki niso zgodovinsko neznane.“ '
Dr. Branko Petranovič se upa celo tako daleč, da kritizira: „Duhovno omejena propaganda, da so komunisti za popolno enakost, da jedo vsi iz enega kotla, da so za svobodno ljubezen, za razvrat, za uvajanje kolhozov itd., je odbijala srednje (meščanske)- sloje in bogatejše kmete.“ „Slabo delo K. P. J. in pomanjkanje močnega, povezanega gibalnega čini tel j a, sta bila v nekaterih krajih vsekakor dejavnika prvenstvenega pomena.“
Pojavi take vrste v domačem tisku so znak, da je vsaj gotova plast inteligence premagala v kosti in kri vbiti strah pred tem, kaj bo rekla stranka na njihovo pisanje. Ali naj povem resnico, ali naj krojim pisanje po navodilu, da je v N. O. B. vse pravilno, junaško, plemenito, na nasprotni strani pa vse strahopetno, podlo, izdajalsko?
Polagoma jih postaja malo sram, zaradi nečastne tlake, ki so jo četrt stoletja opravljali za stranko ali pa zaradi molka, ko bi bili morali govoriti.
Nikar se ne varajmo, da bo sedaj prišla vsa resnica na dan. Drobce zgodovinskih odkritij morajo in bodo morali še v naprej okrasiti z „raziskava-nji“ o kvarnem vplivu Vatikana in kle-ra na vernike in na mednarodne čini-telje, ki naj bi oviral osvobodilno borbo in načrte za novo ureditev Jugoslavije. Na novo izbrskajo iz starih aktov vprašanje o obnovitvi katoliške države v Srednji Evropi pod žezlom Habsburžanov, strašijo z Madžari itd.
„SLOVENEC“ NAJOSTREJŠI PROTIBOLJŠEVIŠKI ČASNIK
Za nameček še nekaj. Dr. Dušan Biber je napravil listu „Slovenec“ res lep poklon rekoč: „Slovenec“ je bil najostrejši protiboljševiški časnik v stari Jugoslaviji.“ Mislim, da smo na to pohvalo lahko ponosni vsi, ki smo pri tem listu sodelovali in ga prebirali. Da bi pa ne bili preveč ponosni, vrže psovko na dr. Korošca. Nič drugo kot psovka je trditev istega avtorja, da je ne le Korošec ampak tudi Maček razmišljal o izbiri ali pod' Hitlerja ali pod Stalina. Kaže, da sta oba živela v prepričanju „...da se je treba odločiti za zahod, pa čeprav to pomeni Hitlerja. .
Če je kdo med Slovenci poznal Nemce in njihove načrte, je bil to dr. Korošec. O tem priča vse njegovo delo v dunajskem parlamentu in njegovo delo ob deklaracijskem gibanju, ki nas je rešilo nemškega gospodstva. Kdo je poznal dr. Korošca, ve, da je imel dvoje za nas pogubnih gibanj vedno v mislih: komunizem in fašizem, pa naj bo nemški ali italijanski. Saj je ravno zaradi pretečega nagibanja jugoslovanske politike na fašistično linijo povzročil padec dr. Stojadinoviča. Kdor ima malo
ne slonijo na ljubezni, ampak le na spoštovanju.
Ravnotežje svetovne politike, ki temelji na svetovnem gospodarstvu, se vzdržuje danes okoli štirih središč: ZDA — Kanada, Zahodna Evropa, ZSSR in njen satelitski blok ter Japonska. To ravnotežje sedaj skuša zamajati rdeča Kitajska, zato je Nixon obiskal Peking in zato se vedno več japonskih magnatov mudi pri čuenlaju. Zato se iz Moskve zaskrbljeno ozirajo na vzhod, čez širno Sibirijo.
V tem okviru je možno računati, da se bo razvijala zunanja in gospodarska politika velesil v prihodnjem desetletju, z odgovarjajočimi posledicami za vse ostale narode in države.
spomina, ve, kako je dr. Korošec na ožjih sestankih na javnih zborovanjih ljudi opozarjal, naj se izogibljejo turistov, v belih nogavicah, ki z nahrbtniki na ramah preplavljajo našo deželo. Beseda o „peti koloni“ je bila pogosto na vrsti, kadar je govoril o naši bližnji bodočnosti. Vemo koliko vlakov polnih beguncev; Judov, Poljakov in drugih žrtev hitlerizma in komunizma je preko naše države iskalo rešitev in pot v svobodo. On je pripravil zakon, ki je prepovedal tujcu nakupovanje nepremičnin v obmejnem pasu. Njegovo prezgodnjo smrt so nemški politiki v Beogradu in Berlinu z veseljem pozdravili.
Dr. Koroščeva linija je bila: ravnati v politiki po pameti: Ne izzivati in tako prebroditi težke dneve s po-
Koliko je zdaj pod jugoslovanskim nebom vikendov, koliko vil?
Če je verjeti uradni statistiki, ki io je pred kratkim objavil „Nedeljski dnevnik“, je bilo od Triglava do Djev-djelije 31. decembra lani, oziroma 1 januarja letos, 42.997 takšnih hiš, katerih skupna stanovanjska površina znaša dva milijona kvadratnih metrov.
Doma se sedaj sprašujejo, ali 43.000 vil in vikendov v Jugoslaviji predstavlja veliko, torej zaskrbljujočo številke, tako zaskrbljujočo, da najpogumnejši že kličejo na pomoč nacionalizacijo. Skrbi na povzročajo hkrati tudi nekatere druge stvari.
Dovolj velik je vzrok za alarm podatek. da kakšnih sto privatnih lastnih hiš velja po 150, pa tudi več milijonov starih dinarjev, da njihovo razkošji spremlja tudi ustrezen devizni račun, nakit in drugo bogastvo.
„Odkod ljudem toliko denarja, kako so prišli do njega?“ se je vprašal pred kratkim Tito, seveda pa ni obrazložil, kako to, da so lastniki teh hiš pretežno visoki partijski funkcionarji.
Isti čas, 1. januarja letos, je živelo v Jugoslaviji 66.000 delovnih družin v barakah, na komaj 46.000 kvadratnih metrih stanovanjskega prostora. V le nekai boljših stanovanjih je živelo istega dne 160.000 državljanov, ki imajo z,a 400.000 kvadratnih metrov manj prostora od tistih, ki imajo hiše za odmor in rekreacijo.
Pri tem naj ne omenimo nekaj
100.000	ljudi v Jugoslaviji, ki preživijo
trpljenjem, previdnostjo in če treba z žrtvami, da bi pa dr. Korošec želel kakršnekoli zveze s Hitlerjem ali Mussolinijem je pa naravnost otročja trditev, zrasla v glavi nekoga, ki ve, da mora v svojem pisanju porabiti prvo dano priliko za to, da omadežuje dobro ime moža, ki je pomenil za naš narod več, kot kateri koli drugi.
Kljub takim in podobnim cvetkam v pisanju današnjih zgodovinarjev, smo veseli, da se je stvar vsaj za nekaj malega premaknila naprej, Morda bo prišel čas, ko bo doma kdo upal vsaj načeti vprašanje množičnega umora naših protikomunističnih borcev. Do danes jih je še preveč sram, da bi se te bolestne rane dotaknili.
vse inflacije, gradijo brez kritij in čakajo dan, ko se bo tudi njihovo ime pojavilo v registru nosilcev stanovanjske pravice.
Največ vikendov, ti so tudi najbolj luksuzni, je na Hrvaškem; Makedonija, Koisovo, Bosna in Hercegovina si šele nabirajo prve izkušnje v teh gradnjah, Slovenija je zmerna, Srbija pa je v obdobju ekspanzije, kar posebno velja za Voivodino, medtem ko Črna gora postaja pravcata meka tistih, ki imajo ambicije, da se tudi oni lahko pohvalijo, da imajo lastno hišo ob morju.
Med mesti je na čelu Šibenik z 2465 in Beograd z 2110 vilami in vikendi. Če ne bi bilo Grocke, oziroma tistih 700 lastnih hiš, od katerih so jih 650 zgradili po letu 1960, bi bil Beograd nekje v sredini tabele jugoslovanskih mest, na katerem območju so gradili hiše za rekreacijo. Brez izjeme pa lahko rečemo, da je 60%, v nekaterih krajih, na primer na Zlatiboru, tudi 100% vil in vikendov, zgrajenih v zadnjem desetletju.
Po teh podatkih Slovenci najraje počivajo v okolici Ljubljane. Na tem območju je zgrajenih 477 hišic, prijetno pa je počutje tudi v Radovljici 462, Piranu 381, Kranjski gori 210 in na Pohorju 163.
To zmorejo seveda tisti, kateri so se povzpeli najvišje na lestvici režima „socialistične“ družbe. Tiste družbe, ki dopušča, da istočasno tisoče delavskih družin živi v človeka nevrednih razmerah.
Kk
Vikendi rastejo v „socialistični“ Jugoslaviji
„OD KOD LJUDEM TOLIKO DENARJA?“