GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH Številka 3 Leto VIII September 1986 Poštnina plačana pri pošti 63240 Šmarje pri Jelšah Ob našem Usklajena akcija hrabrih borcev Bračičeve brigade. Kozjanskega odreda in domačih aktivistov v temni septemberski noči leta 1944 je pomenila težko pričakovani padec najtrdovratnejše okupatorjeve postojanke v Kozjem. Prebivalcem Kozjanskega se je prižgal nov žarek upanja v hrepenenju po svobodi in 9. september, dan osvoboditve Kozjega, smo občani Šmarske občine izbrali za svoj tradicionalni praznik, prav v spomin na najslavnejše dni NOB naše Polpretekle zgodovine. Prav je, da ta spomin ne zbledi, da našo novo ustvarjalno generacijo preveva revolucionarni navdih pogumnih borcev in nam daje novih ustvarjalnih moči, premagati nakopičene težave v sedanjem težkem družbeno-ekonomskem trenutku. Ogromne žrtve je dal ta naš čudovit delček Slovenije— Kozjansko k naši skupni zmagi in s ponosom lahko rečemo, da so veliki rezultati v povojni graditvi v največji meri delo naših pridnih kmetov in delavcev. Praznovanje je običajno čas obračuna o doseženem, hkrati pa priložnost, da si postavimo nove naloge in cilje, ki pa v naši nerazviti družbeno-politični skupnosti niso majhni. Tudi letos bomo na svečani seji zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij ocenili naša prizadevanja v preteklem letu. Izpostaviti bi želeli nekatere nujne naloge, ki so neodložljivo pred nami in jih bomo zmogli le z aktivnostjo in prizadevanjem slehernega našega občana, pa tudi solidarnost in pomoč širše družbenopolitične skupnosti ne bo smela izostati. Letos bomo praznovali v Šmarju pri Jelšah, občinskem središču, ki se za to priložnost še posebej pripravlja in dobiva nov praznični iz-gled, zato pričakujemo na proslavi 7. septembra številno udeležbo občanov in gostov. Kljub dejstvu, da smo se v minulem letu soočali z gospodarskimi težavami, lahko vendarle ugotovimo, da smo dosegli nekaj vidnih uspehov, kot so: nove kapacitete v turizmu in zdraviliškem turizmu, pridobitev novih kmetijskih površin, odpiranje več delovnih mest, bogatejši smo za nekaj kilometrov asfaltiranih lokalnih cest, dogradili smo nekaj družbenih infrastrukturnih objektov in telefonskih priključkov. Posebej je potrehno pohvaliti občane, da so poleg rednega samoprispevka iz osebnega dohodka in katastrskega dohodka še veliko prispevali neposredno v gotovini, osebnim prostovoljnim delom in z vključevanjem lastnih prevoznih sredstev ter delovnih naprav v posamezna dela. Brez tolikšnega samoodreka-nja bi bili danes za marsikaj siro-mašnejši. prazniku Ko s ponosom ugotavljamo, da smo dosegli nekaj zastavljenih ciljev, ne moremo mimo realnega dejstva, da v naši občini še vedno zaostajamo v razvoju. Nakopičene gospodarske težave nas niso obšle in žal imamo nekaj TOZD, ki se ubadajo z izgubami in nizkimi osebnimi dohodki. Dejstvo je, da se bomo morali nekaterim žariščem izgub odločneje postaviti po robu, doseči, da se z akumulativ-nejšimi programi izkopljemo iz težav in ustvarimo realne možnosti, da z vspodbudnejšim nagrajevanjem dosežemo motivacijo za boljšo delovno storilnost. S kvalitet- nejšim informiranjem zaposlenih bomo dosegli, da v prihodnje ne bomo ob izgubah presenečeni. Težave moramo prvenstveno reševati na samoupravni način, pa četudi, ko gre za vključevanje v razreševanje bodisi družbenopolitične skupnosti, gospodarske zbornice ali matične OZD. Zavedamo se, da bomo lahko delili in trošili samo toliko, kot ustvarimo, in veseli smo, da imamo nekaj OZD, ki so kljub izvozni naravnanosti uspešne, z zadnjimi ukrepi zvezne vlade pa pričakujemo pri njih še boljše rezultate. Zaposleni v le-teh opravičeno pričakujejo, da bodo pogoji gospodarjenja v bodoče stabilnejši in da bodo pričakovane sistemske rešitve v prid dobrim gospodarjem v cilju razbremenitve gospodarstva. Če hočemo uresničiti prednostne naloge, zastavljene s srednjeročnimi programi, mora biti prisoten v reševanju le-teh trezen, realen in selektiven pristop. Svojih težav ne bomo rešili čez noč. Imamo 25 krajevnih skupnosti, ki se razlikujejo po stopnji razvitosti. Naša skupna naloga je, da omogočimo skladnejši razvoj znotraj občine, saj tudi na ta način dokazujemo, da smo upravičeni do raznih oblik solidarnosti, širše družbenopolitične skupnosti. Tako bi zagotovili ugodno startno osnovo, ki bi nam kasneje narekovala lasten hitrejši razvoj. Odpirajo se nam različne možnosti, računamo pa na večje zanimanje združenega dela za nove investicije v naši občini, saj so po novi zakonodaji investitorji deležni raznih olajšav. Tako bi postopoma reševali problem nezaposlenosti in omogočili mladim sposobnim kadrom zaposlitev v gospodarstvu znotraj občine ter preprečili odhajanje v razvitejše sredine. V kongresnem letu smo kljub raznim pritiskom prišli do soglas- nih sklepov, da vidimo izhod iz sedanjih nezavidljivih razmer v kre pitvi našega samoupravnega socia lističnega sistema, v nadaljnjem doslednem uveljavljanju delegat skih odnosov, ko bo naš delavec resnično odločal o rezultatih svo jega dela. Usmeritve so jasne, zda; je potrebna le akcija za izvajanje dogovorjenega. Prepogosto pozabi mo na analizo izvajanja sklepov ir, izgubljamo energijo v ugotavljanju vedno novih rešitev, namesto da bi izvajali dogovorjeno. Ni več ča sa niti prostora za puhlo sestankovanje; takoj je treba strniti vse napredne sile, da odločno posežemo v vse odklone in nepravilnosti v naši družbi, da nadoknadimo zamujeno, preidemo k streznitvi v zavesti, da edino boljše delo, boljša kvaliteta, točni roki izdobave, nam lahko povečajo okrnjen ugled v mednarodni menjavi. Samo vsi trdno odločeni v to usmeritev, bomo uspeli. Vendarle ni razlogov, da ne bi z optimizmom gledali na naš nadaljnji razvoj. Da smo na pravi poti, potrjuje volilna udeležba naših občanov, ko smo volili nove delegatske skupščine, ponovno pa bomo to dokazali konec leta, ko bomo z novim referendumom o samoprispevku za programe naših krajevnih skupnosti in delu sredstev za skupne potrebe gotovo pokazali visoko zavest in ga z velikim odstotkom izglasovali, zavedajoč se, da lahko se z lastnimi silami hitreje potisnemo voz po poti napredka. Gospodarske razmere so zelo zapletene, v zavest naših delavcev pa prihaja vse več discipline, da le povezani in združeni lahko smelo in složno rešujemo težave. Pridnost in skromnost je bila vedno vrlina naših občanov, to pa nam daje upanje, da bodo naša skupna prizadevanja obrodila stotero plodov. Možnosti imamo, izkoristimo jih! V bodoče si bomo prizadevali spraviti splošno in skupno porabo v realne okvire, zaposlovati lastne mlade kadre, dati večjo veljavo stroki in znanju. Na področju infrastrukture morajo imeti prednost regionalne in pomembnejše lokalne ceste, posebej moramo skrbeti za varstvo okolja, za kar nam ne bi smelo biti žal nobenih, še tako težko pridobljenih sredstev. Izboljšati moramo sredstva zvez, trgovsko ponudbo, težiti, da omogočimo vodooskrbo vsem občanom. Pričakujemo, da se bo osebni standard naših občanov začel po-stopnoma dvigovati, to pa je poleg mnogih drugih zastavljenih nalogah tudi naša skupna želja in nuja. Z dvigom delovne storilnosti se moramo približati povprečnim osebnim dohodkom v SR Sloveniji. Vsem občanom občine Šmarje pri Jelšah k prazniku iskreno čestitam z željo, da se naši skupni razvojni cilji kar najhitreje uresničijo. Predsednik Skupščine občine Veljko KOLAR Vabimo vas na osrednjo proslavo ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah, ki bo v nedeljo, 7. septembra 1986, ob 10.30 uri pred domom kulture v Šmarju! -k ■k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k ■k -k -k ■k -k -k -k -k -k -k -k -k -k * A Delovnim ljudem in občanom čestitajo ob prazniku Skupščina občine Izvršni svet in družbenopolitične organizacije * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * Znova dokažimo Konec letošnjega leta se izteka četrto petletno obdobje, od kar delovni ljudje in občani občine Šmarje pri Jelšah združujemo sredstva iz samoprispevka. Tako zbrana sredstva so pripomogla k modernizaciji krajevnih cest, elektrifikaciji številnih gospodinjstev, izgradnji vodovodnega in PTT omrežja, kulturnih domov, mrliških vežic itd. S pomočjo sredstev, ki' smo jih združili za skupni program, pa smo zgradili naslednje objekte iz samoprispevka: osnovne šole: LESIČNO, KOZJE, PODBETRTEK, ROGATEC, BISTRICA OB SOTLI, KOSTRIVNICA in ROGAŠKA SLATINA. V sedanjem petletnem obdobju-združujemo 55 % sredstev samoprispevka za potrebe krajevnih skupnosti, 45 % pa za potrebe skupnega značaja. Krajevne skupnosti so v celoti realizirale predvidene programe koriščenja sredstev iz samoprispevka, sredstva skupnega programa pa so bila glavni svojo solidarnost prispevka ni mogoče uresničiti dejanskih potreb delovnih ljudi in občanov po krajevnih skupnosti, zagotavljati normalnega razvoja krajevnih skupnosti niti vzdrževati sedanjih objektov. Takšne ugotovitve kažejo, da je postalo referendumsko zbiranje sredstev za uresničevanje potreb krajevnih skupnosti in naših skupnih potreb že tradicionalna oblika solidarnosti, ki se je tudi v prihodnje ne bomo mogli odreči. Tako smo že pred meseci začeli s pripravami za podaljšanje samoprispevka, za katerega naj bi referendum izvedli v drugi polovici novembra. Kako pomemben dejavnik razvoja občine v tem srednjeročnem obdobju je uspešna izvedba referenduma, pove tudi dejstvo, da so vsi programi krajevnih skupnosti grajeni na sredstvih, ki naj bi se zbrala s pomočjo samoprispevka. Dosedanje izkušnje pa povedo tudi, da smo v vseh okoljih sredstva tekočega samoprispevka oplemenitili z last- OŠ Ratanska vas — rezultata naše solidarnosti vir pri izgradnji osnovne šole RATANSKA VAS. Predlog programa zbiranja in koriščenja sredstev samoprispevka za obdobje 1987 — 1991, ki je že v razpravi, pa predvideva večincj sredstev za razvoj krajevnih skupnosti in le manjši delež za skupne potrebe. (Adaptacija OŠ Dobovec, postavitev UKV oddajnika za Radio Šmarje pri Jelšah in razvoj Spominskega parka Trebče). V organizacijah SZDL v občini ter v svetih krajevnih skupnosti smo že v preteklem letu ob obravnavah serdnjeroČnih planov razvoja krajevne skupnosti razpravljali o koriščenju sredstev iz tekočega samoprispevka in o bodočnosti novega. Vse razprave so dale enotno mnenje, da brez sredstev samo- nimi sredstvi. Na takšen način se uresničujejo naša skupna prizadevanja za zagotavljanje čim boljših pogojev za življenje in delo v krajevnih skupnostih ter za hitrejši družbenoekonomski razvoj občine. Takšne cilje pa imamo pred seboj tudi za v prihodnje, saj smo si jih kot skupno nalogo začrtali v srednjeročnih planskih dokumentih. Realizirali jih bomo lahko le s prizadevanji in prispevkom nas vseh, pri čemer bo naša odločitev za podaljšanje krajevnega samoprispevka nosila pomemben delež, hkrati pa bo pomenila, da s svojo pozitvno opredelitvijo pomagamo pri izvedbi že zastavljenih programov krajevnih skupnosti. Milan Matko Ob prazniku čestitajo in želijo mnogo delovnih uspehov: STEKLARNA Boris Kidrič Rogaška Slatina ZDRAVILIŠČE Rogaška Slatina M • JELŠA Šmarje pri Jelšah HMEZAD KK Šmarje METKA Kozje Gospodarstvo občine v prvem letu novega srednjeročnega obdobja Leto 1986 je prvo leto novega srednjeročnega obdobja. Kot občina, ki je še vedno v celoti razvrščena med manj razvite občine v Sloveniji, smo si v novem srednjeroč-' nem obdobju zastavili v primerjavi z republiškimi usmeritvami, ambiciozne cilje — tako naj bi rast zaposlenosti v gospodarstvu znašala letno 3,5 i% (v republiki 1,3 %), industrijske proizvodnje 7 %, družbenega proizvoda 5 % (v republiki 3,5 %). Tako visoka rast zaposlovanja bi omogočila zaposlitev celotnega prirasta prebivalstva po končanem šolanju. Trenutno je zaposlenih v občini le 24,5 % prebivalcev, leta 1990 pa bi jih bilo po oceni 28 %, kar je v primerjavi s poprečjem republike še vedno zelo malo (le-to znaša za leto 1984 41,2 %, in nas bo še vedno uvrščalo po stopnji razvitosti na rep slovenske lestvice. Osnovni cilj, ki ga bomo morali zasledovati pri politiki zaposlovanja, je izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, ki je eden od poglavitnih pogojev za uspešnejše gospodarjenje. Že prvo leto novega srednjeročnega obdobja posluje gospodarstvo v zelo oteženih razmerah. Z resolucijo smo predvideli v letu 1986 rast družbenega proizvoda realno za 6 '%, zaposlenosti 3,5 %, rast industrijske proizvodnje za 10 % in rast izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje za 27 %. Kljub napovedim o bistveno nižji stopnji inflacije v letu 1986 kot v letu 1985 so porastle v prvem polletju letošnjega leta cene na drobno, cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih in cene življenjskih potrebščin z indeksi od 185 do 189 % v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. V prvih šestih mesecih letos je gospodarstvo občine ustvarilo 23.102.769 tisoč din celotnega prihodka, ki je bil v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta večji za 96,8 %. Ustvarjen dohodek je znašal 5.938.618 tisoč din. Rast dohodka je bila ob polletju (indeks 213) pa tudi v prvem tromesečju (indeks 206) nad regijskim poprečjem. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu je znašal ob polletju (povprečje) v gospodarstvu 76.665 din in je v primerjavi s poprečjem regije nižji za 16,5 °/o. Med posameznimi organizacijami so precej- šnje razlike v osebnem dohodku, kar je delno posledica različne kvalifikacijske strukture, predvsem pa poslovanja na robu rentabilnosti in izgub, ki jih izkazujejo posamezne TOZD. V prvem polletju so znašale izgube v gospodarstvu 355.580.000 din in so v primerjavi s prvim tro mesečjem višje za 26 %. Na področju negospodarstva je izkazovala izgubo ena organizacija — izguba je sezonske narave. Ugodne rezultate je gospodarstvo doseglo na področju izvoza blaga in storitev, ki je znašal ob polletju 3.002.173 tisoč din. Pokritost uvoza z izvozom je 6,3 kratna, delež izvoza v celotnem prihodku gospodarstva pa znaša 13 %. Ugodne rezultate so dosegle organizacije na področju turizma, saj je število nočitev ob polletju doseglo že številko 217.624, v primerjavi z nakim obdobjem lanskega leta pa se je povečalo za 7 %. Industrijska proizvodnja kaže pozitivna gibanja, saj znaša porast realno 21 %. Zaskrbljujoč pa je odkup kmetijskih proizvodov, ki je znatno manjši kot v enakem obdobju lani. Število zaposlenih v gospodarstvu je poraslo iznad resolucijskih predvidevanj, in sicer za 7 %. Na področju investicij beležimo v letošnjem letu postavitev nove proizvodne linije v Polnilnici Rogaška Slatina (kapaciteta se je povečala za 25.000 /lh), izgradnjo skladišča materiala in gotovih izdelkov v Korsu,- nabava opreme za obrat Gorenje v Bistrici ob Sotli, nakup novih vozil v Prevozništvu Donat, adaptacija hotela Zagrebški dom v Rogaški Slatini, ureditev trgovine v Vinskem vrhu,- ureditev ogrevanja na toplo vodo v Atomskih toplicah, izgradnjo bloka v Rogaški Slatini, itd. Na področju družbenih dejavnosti je letos ena ključnih nalog uskladitev osebnih dohodkov delavcev v izvajalskih organizacijah z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. Ravno pri reševanju te problematike se vedno znova srečujemo z razliko med usmeritvami glede dovoljene rasti sredstev za skupno porabo in doseženimi gibanji osebnih dohodkov v gospodarstvu. Kljub velikim likvidnostnim težavam, s katerimi se srečujemo na področju zdravstva, izpolnjujemo obveznosti do modernizacije bolnice v Celju. Dokončana je bila tu- Najsodobnejša polnilna linija mineralne vode pri nas di zdravstvena postaja Bistrica ob Sotli, ki je bila zgrajena iz sredstev OZS, sredstev krajevne skupnosti in potresnih sredstev. V Rogaški Slatini bo iz sredstev samoprispevka, sredstev Republiške izobraževalne skupnosti in združene amortizacije osnovnih šol do 1. 9. dokončana 2. faza osnovne šole v Ratanski vasi, tako da bomo pridobili 12 novih učilnic oz. 1070 m2 novih površin. V Podčetrtku so bi le dokončane jasli za 16 otrok iz sredstev Občinske skupnosti otroš kega varstva. Dom upokojencev Šmarje je s sredstvi Skupnosti po kojninskega in invalidskega zavarovanja adaptiral podstrešje in s tem povečal kapaciteto doma za 20 postelj. Gospodarska gibanja v občim ocenjujemo z vidika primerjave s področjem regije in nekaterih sorodnih občin kot pozitivna, vseka-, kor pa bo potrebno za ohranitev teh trendov in realizacijo srednjeročnih Usmeritev dati povdarek znanju, uvajanju sodobne tehnologije in informatike. Marta Vahčič, dipl. oec. Letošnji nagrajenci Skupščina občine je izbrala naslednje dobitnike priznanj občine Šmarje pri Jelšah za leto 1986: PLAKETO »9. SEPTEMBER« — Kulturno-umetniško društvo »Anton Aškerc« Šmarje pri Jelšah za izredno široko, pestro in kvalitetno amatersko kulturno dejavnost, —- Krajevna skupnost Kozje za vsestranski razvoj te krajevne skupnosti v zadnjih petnajstih letih, — Alojz KLEMENČIČ iz Ljubljane za izjemno sodelovanje pri prizadevanjih za hitrejši razvoj manj razvitih občin in še posebej Spominskega parka Trebče, — Anton TEPEŠ iz Rogatca za dolgoletno uspešno in vestno delo v gospodarstvu in krajevni samoupravi. PRIZNANJE »9. SEPTEMBER« — Jože ANDERLUH iz Šentvida pri Grobelnem za uspešno in ustvarjalno delo v krajevni skupnosti, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, — Josip KUNEJ — GORENJE TOZD Kondenzartorji Rogatec za uspešno vodenje in razvoj temeljne organizacije in dolgoletno družbenopolitično aktivnost — Gabrijel PUST iz Rogatca za vestno in uspešno opravljanje družbenopolitičnih in samoupravnih nalog v občini in kraju ter za izjemno organiziranost in delavnost v Planinskem društvu SLOGA Rogatec - Straža — Karel ŠMIGOC iz Šmarja pri Jelšah za izjemno uspešnost, delavnost in organizacijo pouka in dela v krožku matematike in fizike v osnovni šoli, za popularizacijo znanosti ter mentorstva in aktivno delo v krajevni skupnosti — Franc VALENČAK iz Kozjega za dolgoletno delo na področju kmetijstva in kmetijskega izobraževanja ter mentorstva in aktivno delo v krajevni skupnosti — Alojz TIRGUŠEK iz Šmarja pri Jelšah za izjemno prizadevno in uspešno delo v gasilski organizaciji in svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu — Matematični, fizikalni in kemijski krožek v Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah za velike uspehe na republiških tekmovanjih v matematiki, fiziki in kemiji. DENARNE NAGRADE — Združenje borcev NOV Šmarje pri Jelšah v višini 60.000.-din za zgledno aktivnost in skrb za udeležence NOV ter uspešno sodelovanje z mladino — Krajevni odbor Rdečega križa v Podčetrtku v višini 30.000,-din za velike uspehe na področju krvodajalstva, soseske pomoči in zbiralnih akcij ob elementarnih nesrečah — Turistično društvo Kozje v višini 30.000.- din za dolgoletna prizadevanja in uspehe pri popestritvi turistične ponudbe in lepšemu izgledu kraja. Ob prazniku čestitajo in želijo mnogo delovnih uspehov: KORS Rogaška Slatina Obrtno združenje Šmarje pri Jelšah TTG ATOMSKE TOPLICE Podčetrtek GORENJE - KONDENZATORJI Rogatec Ll - BOHOR Mestinje Program prireditev: Sobota, 30. avgust 1986 Šmarje pri Jelšah 18.00 — razvitje prapora Lovske družine Šmarje pri Jelšah, pobratenje z Lovsko družino Kočevje .Nedelja, 31. avgust 1986 Rogaška Slatina 9.00 — pričetek ženskega košarkarskega turnirja Sreda, 3. september 1986 Bistrica ob Sotli, Rogaška Slatina, Sladka gora, Šmarje pri Jelšah — celodnevni turnirji v malem nogometu Četrtek, 4. september 1986 Šmarje pri Jelšah 16.00 — pričetek tridnevnega tabora planincev in tabornikov 18.00 — otvoritev modernizirane ceste Šmarje pri Jelšah —- Vinski vrh Petek, 5. september 1986 Šmarje pri Jelšah 18.00 — otvoritev ploščadi pred domom Kulture 18.00 — otvoritev raziskovalno-inovacijske razstave »V korak s časom« v domu kulture Sobota, 6. september 1986 Podsreda 9.00 — pričetek pohoda na poteh Kozjanskega bataljona pred spomenikom NOB 9.00 — občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibersko puško 15.00 — otvoritev lovskega doma in spominskega obeležja KPJ Lesično Nedelja, 7. september 1986 Šmarje pri Jelšah 9.00 — slavnostna seja skupščine občine Šmarje pri Jelšah in družbenopolitičnih organizacij občine Šmarje pri Jelšah v domu kulture 10.30 — osrednja proslava ob prazniku občine Šmarje pri Jel- šah pred domom kulture Torek, 9. september 1986 Kozje 16.00 — slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in druž- benopolitčnih organizacij krajevne skupnosti Kozje v počastitev krajevnega praznika 17.30 — otvoritev regulacije Bistrice in športnega igrišča Sobota, 13. september 1986 Vinski vrh 9.00 — otvoritev samopostrežne trgovine in tehnični prevzem kulturno-gasilskega doma 9.30 — slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Vinski vrh v počastitev krajevnega praznika 17.00 — ulični tek »Rogaška 86« Nedelja, 14. september 1986 Podčetrtek 14.00 — slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in pro- slava ob krajevnem prazniku 15.00 — otvoritev modernizirane ceste proti Olimju Na osrednjo zborovanje v Šmarje pridite z avtobusoma, ki bosta odpeljala: iz Kozjega ob 8.30, Podsrede 8.40, Bistrice 8.45, Sedlarjevega 8.50, Imenega 8.55, Podčetrtka 9.00, Sodne vasi 9.05, Pristave 9.10, Kristan vrha 9.15, Mestinja 9.20 ter iz Lesičnega 8.40, Polane 8.50, Dobležič 8.55, Virštanja 9.00, Golobinje-ka 9.05, Podčetrtka 9.00, Sodne vasi 9.15, Pristave 9.20, Zibike - Sp. Mestinja (pri Lipniku) 9.25, Stranja 9.30. Vračala se bosta ob 15. uri. SML [glasilo OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH Šmarski „inovatorji" v korak s časom V času, ko naša gospodarska politika v Sloveniji pa tudi v Jugoslaviji doživlja nenehno kvalitativno preobrazbo, je dobila tehnološka in razvojna strategija združenega dela pomembno vlogo v srednjeročnih in dolgoročnih planih razvoja gospodarstva. Razvojno raziskovalna in inovativna dejavnost mora postati odločujoči dejavnik v razvojnih usmeritvah gospodarstva v slehernih delovnih organizacijah in drugih sredinah. V naši občini je bila dana možnost za razvoj raziskovalne in inovacijske dejavnosti že leta 1976 z ustanovitvijo Občinske raziskovalne skupnosti. Pomembno vlogo pa je odigrala šele po letu 1981 s podpisom Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti, v katerem so bila dogovorjena tucii finančna sredstva, predvsem za spodbujanje tovrstne dejavnosti. Med največje akcije .v smislu spodbujanja raziskovalne in inovativne dejavnosti nedvomno sodi akcija INOVATOR, ki jo že pet let uspešno vodi odbor za pospeševanje raziskovalne in inovativne dejavnosti pri Občinski raziskovalni skupnosti skupaj s Socialistično zvezo Šmarje pri Jelšah. Odziv na razpis je iz leta v leto boljši, tako v smislu kvantitete pa tudi kvalitete. V štartnem letu prejšnjega srednjeročnega obdobja akcija ni uspela, prijavljen je bil le en predlog. V letu 1982 beležimo 12 inovacij, 1983-4, 1984-19, 1985-4 in v letu 1986-8 inovacij. V teh letih je bilo nagrajenih 30 inovatorjev in podeljenih nad 50 priznanj »Inovator«. Nagrade s priznanji in priznanja se svečano podeljujejo na slavnostni seji Skupščine občine Šmarje ob občinskem prazniku. Ugotovljeno je, da je raziskovalna in inovacijska dejavnnost premalo prisotna predvsem v tistih delovnih organizacijah, kjer nimajo aktivnih inovacijskih komisij ali odborov, kjer nimajo ažuriranih pravilnikov o nagrajevanju inovatorjev ali kjer vodilne strukture ne podpirajo tovrstne dejavnosti v zadostni meri. Prioritetne paloge Odbora za pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti pri Občinski raziskovalni skupnosti Šmarje v letih 1986 in 1987 so predvsem: — organizirati-posvet vodstvenih struktur, predsednikov odborov ali komisij za pospeševanje inventivne dejavnosti in inovatorjev v temeljnih organizacijah — organizirati razstavo inovacij — načrtno pristopiti k spodbujanju raziskovalne in inovacijske dejavnosti mladih. V ta namen je odbor že pripravil Pravilnik za izvajanje akcije »Mladi v korak s časom« in na osnovi pravilnika posredoval razpis »Mladi v korak s časom« vsem šolam občine Šmarje, vsem osnovnim organizacijam ZSMS Šmarje in kmečki mladini. Šmarski »inovatorji« so se že dvakrat predstavili na regijski razstavi inovacij v Štorah. Letos pripravljajo ob pomoči odbora za pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti pri ORS samostojno razstavo »v korak s časom«, na kateri bodo razstavljene inovacije in razi-kovalne naloge v obdobju 1982 — 1986. Otvoritev razstave bo v petek, 5. 9. 1986, ob 18. uri v Domu kulture v Šmarju pri Jelšah. IN KDO SO DOBITNIKI NAGRAD IN PRIZNANJ »INOVATOR 1986« — prva nagrada z zlatim odličjem Zdravilišče Rogaška Slatina IVAN MILINOVIČ za inovacijo drobilec bentonica — druga nagrada s srebrnim odličjem Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina MARTIN JANŽEK IVAN JURŠIC ZVONKO ŠPILJAK za tehnično izobljšavo — naprava za vpenjanje modelov — druga nagrada s srebrenim odličjem Zdravilišče Rogaška Slatina DAMIJAN JERNEJO za tehnično izboljšavo — izdelava agaroznih nosilcev za elektroforestno ločbo lipopro-teinov — tretja nagrada z bronastim odličjem Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina — EDVARD JAGODIČ — za koristen predlog — predelava vodil za brusilne glave ASPA 20. — tretja nagrada z bronastim odličjem Zdravilišče Rogaška Slatina BOŽIDAR PAVLIČ — za koristen predlog — kontrolno-varovalna tabla na večjih pralnih strojih Priznanja »INOVATOR 1986« prejmejo: —• KORS Ro|aška Slatina — ANDREJ BREZINŠČAK —za koristen predlog — ročica za ročni parni likalnik — Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina — ALOJZ SEKIRNIK — za koristen predlog — uvedba diamantnih rezilnih plošč — Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina — ZVONKO ČERNEC — za koristen predlog — merilo za določanje debeline stene kovinskih modelov Za končane raziskovalne naloge pa prejmejo priznanja: — Zdravilišče Rogaška Slatina prof. dr. VOJKO OZIM in dipl. ing. VERA OZIM — za znanstveno raziskovalno nalogo s področja čiščenja pitnih in odpadnih vod, ki vsebujejo fenole — Gozdno gospodarstvo »BOČ« Rogaška Slatina — dipl. ing. MITJA CIMPERŠEK — za raziskovalno nalogo — zgodovina gozdov in gozdarstva na Kozjanskem — Osnovna šola Šmarje pri Jelšah — učenec DAMIR TRKMIČ — za raziskovalno nalogo — čebelno satovje kot matematični problem in tlakovanje Omenjene inovacije prinašajo v letošnjem letu precejšnjo racionalizacijo postopkov v delovnih organizacijah, prihranek deviznih sredstev in ekonomski učinek — letni prihranek v višini 20.000.000 — din. Tone Kampuš Sanacija kmetijsKega kombinata Ukrep družbenega varstva je bil v KK Šmarje izrečen 29. 1. 1986, potem ko je kombinat že četrto leto zapored zaključil poslovno leto z izgubo. Izguba je v letu 1985 znašala 230.000.000 din, vendar je bila ob pomoči SOZD-a — Interne banke pokrita že do 9. maja 1986. Ob analizi stanja v Kmetijskem kombinatu Šmarje so se v glavnem izpostavili naslednji vzroki izgub: — farma Hajnsko, ki je zaradi nezagotovljene prodaje valilnih jajc obratovala le z 1/3 kapaciteto. Strokovne službe Kmetijskega kombinata Šmarje so v sanacijskem programu izdelale tudi program prioritetnih razvojnih usmeritev. Nadaljnji razvoj DO bo slonel na panogah, za katere je na našem področju največ pogojev. To je v prvi vrsti govedoreja, mleko in meso, ob intenzifikaciji pridelave krme in izboljšanju prehrane ter s selekcijo osnovne črede. Sanirali in obnovili bomo v zimski pozebi poškodovane vinograde v zasebnem sektorju ter sadovnjake in ribezove nasade v družbenem in zasebnem sektorju. Še na- Tudi Pristavško polje nam bo dajalo več hrane — premali promet na zaposlenega v TOZD-u Kmetijska preskrba. — velik delež industrijskega pitanja prašičev in piščancev iz vreče, ki je ob dragi koruzi postala neakomulativna. — slaba povezanost Kmetijskega kombinata Šmarje znotraj re-proverig v SOZD-u Hmezad. — neakumulativne stranske dejavnosti (betonarne, avtoservis). — neugodna struktura virov za pokrivanje zalog in osnovnih sredstev te nastalih izgub. V prvih šestih mesecih vodenja DO je začasni kolegijski poslovodni organ nekatera žarišča izgube že saniral. Za farmo Hajnsko je sklenjena dolgoročna pogodba o proizvodnem sodelovanju z JATO Zalog. Farma je že od konca aprila vhlev-ljena v polni kapaciteti, proizvodnja valilnih jajc pod novimi pogoji pa bo pričela že jeseni. V Kmetijski preskrbi, ki je ustvarjala sorazmerno ugodno razliko v ceni in dosegla dober koeficient obračanja, je bil zaradi pre-malega prometa na zaposlenega izdelan in že izveden program zmanjšanja števila zaposlenih za 1/3. Hkrati je bil prilagojen delovni čas in asortiman posameznim področjem. Ukinjena je bila poslovalnica rezervnih delov. Izvaja se že tudi program uvedbe koruze iz družbenega sektorja in sirotke iz sirarne v Šmarju v prehrano prašičev. Tako se bo to industrijsko pitanje deloma znebilo odvisnosti od kupljene krme. Po preučitvi rentabilnosti stranskih dejavnosti je bil izdelan program postopnega ukinjanja obeh betonarn. Odprto pa ostaja vprašanje urejenosti povezav v repro-verigah znotraj SOZD Hmezad. prej bomo z melioracijami pridobivali nove njivske površine za in-tezivno poljedelsko proizvodnjo, ki bo namenjena živinoreji in trgu preko pšenice. V uresničevanje naštetih prioritetnih razvojnih usmeritev so usmerjene tudi investicije v letu 1986. Tako bomo v družbenem sektorju obnovili 20 ha jablan, 7 ha višenj, 7 ha bezga in 11 ha ribeza. Za poljedelsko proizvodnjo smo že nabavili ustrezno mehanizacijo. V TOK - kooperacija bomo obnovili 82 ha vinogradov, sanirali 234 ha, obnovili pa 9 ha ribeza ter meliorirali 330 ha Kumšperškega polja. Na področju govedoreje bo zgrajenih šest novih hlevov, 26 pa bo adaptiranih. Na novo bomo zgradili 15 zbiralnic mleka. Za siliranje koruze v zrnju iz družbenega sektorja bodo pri kooperantih, ki pitajo prašiče, zgrajeni silosi ustreznih kapacitet. Na fizični obseg proizvodnje v prvi polovici leta zaradi narahe kmetijske proizvodnje začasni kolegijski poslovodni organ ni mogel dosti vplivati. Ukrepi za oživitev proizvodnje, to je ugodnejša obrestna mera — 30 % — za večje rejce mleka in mesa ter nekatere panoge v poljedelstvu in nakup plemenske živine, pa bodo dali rezultate že v drugi polovici letošnjega leta. Tako bodo tudi odkup mladega pitanega goveda in prireja prašičev dosegli načrtovane količine. V TOZD-u Kmetijska preskrba so planske fizične rezultate dosegli v poslovalnicah, slabši pa so rezultati v gostinski in obrtni kooperaciji. (nadaljevanje na str. 7) _______,__mm Letos praznujemo v KS Šmarje GOSTITELJ KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARJE PRI JELŠAH Menim, da smo se v teh prizadevanjih v povezovanju z drugimi odgovornimi predstavniki interesnih skupnosti, delovnih organizacij, predstavniki občine Šmarje sporazumeli o razrešitvi najpomembnejših vprašanj razreševanja programov dela. Pri tem je potrebno poudariti pomen kraja kot upravnega središča občine, ki zahteva dobro prometno povezavo, urejenost kraja, boljšo trgovsko, gostinsko in ostalo ponudbo itd. Že običajno je, da se v krajevni skupnosti, ki je soorganizator letnega praznovanja praznika občine 9. september, zadovoljijo pereče potrebe kraja na komunalnem in drugem področju. Praznovanje v kraju je istočasno priznanje za kvalitetno delo krajevne skupnosti, je motivacija za večjo aktivnost vseh v občini. Program, ki smo ga predložili pripravljalnemu odboru občine Šmarje, bi se naj realiziral do 9. septembra, je le del naših nujnih potreb. Kljub prizadevanju pripravljalnega odbo- Z ureditvijo ploščadi pred domom kulture in z dokončanjem gostinsko--turističnega objekta, bo Šmarje dobilo novo trško jedro, ki bo lahko služilo tudi kulturno-zabavnim prireditvam na prostem ra in objektivnosti programa KS je iz tega programa zaradi nemož-nosti ali nerazumevanja železniškega gospodarstva izpadla ureditev železniškega prehoda, ki bi zagotavljala varen prevoz otrok z avtobusi do šole v Šmarju. Ta ureditev se bo morala opraviti v najbližji prihodnosti. Prav tako je iz programa izpadla nujna rekonstrukcija ceste Vinski vrh - Šmarje v dolžini 5,5 kilometra. V tem primeru gre za edino krajevno skupnost, ki se še ni povezala z občinskim središčerrf z urejeno cesto. Polovico financiranja rekonstrukcije te cestne povezave, ki je sicer velikega občinskega pomena, z njo opravlja Cestno podjetje Celje, za kar dobiva tudi sredstva, je, menim neodgovorno, saj ta sredstva predstavljajo vsa sredstva samoprispevka obeh krajevnih skupnosti v obdobju petih let. Prepričan sem, da spada Vinski vrh v manj razvito območje, zatorej bi se morala ureditev te ceste prioritetno že v preteklosti financirati s sredstvi skupnega progra- infrastrukturo. Sredstva so se oplemenitila še z dodatnimi sredstvi občanov pri razreševanju posameznih programov in z delom krajanov ter se uporabili izključno po programu. Z asfaltno prevleko so rekonstruirane številne ceste v dolžini nad 10 km. Zgrajena so telefonska omrežja z nad 100 novimi telefonskimi naročniki v oddaljenih krajih. Uredila se je javna razsvetljava in pločniki trga. Zgrajena je razširitev otroškega vrtca iz skupnega programa in drugo. Rezultati, ki smo jih dosegli v tem referendumskem obdobju, so izziv za nadaljevanje združevanja sredstev samoprispevka krajanov, zato upravičeno pričakujemo, da bo z novim referendumom v letu 1987 zglasovano nadaljnje združevanje samoprispevka krajanov. Ob pripravi praznovanja praznika občine želim delovnim ljudem in občanom uspeha pri izvajanju naših skupnih nalog. Vlado Gobec združuje delo izven občine, se ukvarja s kmetijstvom. Malo je gospodinjstev, ki bi se ukvarjala izključno s kmetijstvom, pač pa je kmetijstvo ali zaposlitev dodatni vir preživljanja. Obdelovanje zemlje, kot najpogostejši vir dohodka družin v naši krajevni skupnosti, izhaja predvsem iz tradicionalnosti, ljubezni do zemlje, ki mora biti obdelana, v stalnem upanju, da se bo to delo tudi dohodkovno izboljšalo. Razdrobljene kmetije, po večini jih vodijo žene, saj so možje zaposleni v delovnih organizacijah, ne dajejo potrebnih tržnih viškov, čemur botrujejo nestabilne družbeno gospodarske razmere, ki povzročajo zmedo, tako da se prebivalstvo ukvarja tudi z dohodkovno interesantno stransko dejavnostjo in ne z družbeno najbolj potrebnim, to je večjo proizvodnjo hrane in ustvarjanjem tržnih viškov. Nerazvito družbeno gospodarstvo v KS, večina delovnih organizacij posluje z izgubo, oziroma s slabimi rezultati, povzroča'slabe možnosti za razvoj KS. Realni viri financiranja se iz leta v leto zmanjšujejo, potrebe po urejenosti kraja pa naraščajo. Da se programi vendarle pravočasno uresničujejo, je potrebna večja angažiranost subjektivnih sil v okviru SZDL, veliko požrtvovalnega in vztrajnega dela na terenu v 29 vaseh za pridobitev manjkajočih finančnih sredstev in za organizacijo prostovoljnega dela. ga. Ostale naloge v zvezi z urejanjem okolja se opravljajo po programu. Že mlajši krajani spoznavajo, da Šmarje iz dneva v dan spreminja in lpeša svojo podobo, še bolj pa to čutijo starejši in tisti, ki so se pred več kot desetimi leti odselili iz kraja in se danes vračajo občasno ali za stalno. Ob razstavi slik, ki je bila pred kratkim v DOMU KULTURE v Šmarju in je pokazala, kako je Šmarje izgledalo včasih, smo si obudili spomin in ugotavljamo, da so trg in nekateri objekti izven njega kar lepo izgledali. Večino sprememb urejenosti z zadovoljstvom sprejemamo. Ostalo pa je nekaj, kar nam ni v ponos, mislim predvsem na neurejenost Jelšin-grada, ki nima pravega gospodarja in ga je po mojem prepričanju kot našo kulturno dediščino za poznejše rodove potrebno obvarovati propadanja. V letošnjem letu se izteka petletno obdobje zglasovanega samoprispevka. Z . zbranimi sredstvi smo urejali predvsem komunalno Razvoj naše krajevne skupnosti temelji na združevanju dela in sredstev krajanov, na razvijanju samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov, poglobljeni zavzetosti delegatov v prizadevanju, da se kraj hitreje razvije, ob istočasnem razumevanju do razvoja drugih krajevnih skupnosti v naši občini. To je pogoj, da je lahko posamezna KS soorganizator praznovanja občinskega praznika, in menim, da smo ta pogoj v preteklem obdobju izpolnili. VLADO GOBEC, predsednik sveta KS Šmarje Večji del prebivalstva KS, vseh nas je okrog 4000, od teh 1200 zaposlenih, nad polovico zaposlenih Zagotovljeni pogoji za boljšo gostinsko-turistično ponudbo Šmarje skozi čas Kraj, ki je danes središče obsežne šmarske občine, leži v dolini ob šmarskem potoku. Današnje urbano naselje oziroma trg je nastalo ob cesti Celje — Rogaška Slatina, ob vznožju Halarjevega hriba. Sledovi življenja na Šmarskem segajo že v obdobje mlajše kamene dobe (5000 — 2000 1. pr. na. š.). O tem pričajo arheološke najdbe na Vodenovem, Mestinju in Lembergu. Najdbe pri Miklavžu nad Sotenskim, na Vodenovem in pri Lipovcu nam pričajo o življenju v starejši železni dobi (800 — 300 1 pr. n. š.). Posebej živahno je bilo življenje na Šmarskem v rimskem obdobju. V neposredni bližini sta si dva rimska velika-ša zgradila vili od katerih je večja ležala v GrobelCah, manjša pa v Mali Pristavi. Obe najdišči je odkri in delno raziskal šmarski rojak F. Lorger. Rimska vila v Grobelcah spada med največje in najbogatejše tovrstne doslej znane naselbine na Slovenskem. Srednjeveška zgodovina Šmarja je tesno povezana s cerkvijo in bližnjim gradom Jelša. Marijina cerkev, ki se prvič omenja 1. 1236, je v svoji zasnovi romanska, vendar je kasneje doživela več prezidav. Župna cerkev je postala šele leta 1612. V času turških napadov je bila cerkev obdana z visokim tabornim obzidjem, okrog nje pa je bilo pokopališče. Jelšingrad je nastal že v zgodnjem srednjem veku, današnjo nekoliko orientalsko podobo pa je dobil v prejšnjem stoletju. Žal danes ta kulturni spomenik propada. Velika nadloga, ki je več stoletij prihajala nad Šmarčane, je bila kuga. Kuga je na Šmarskem morila leta 1358, 1529, 1625, najhuje pa v letih 1645 do 1652. O teh težkih časih nam pričajo številna kužna znamenja in cerkev sv. Roka. Božjepotna cerkev sv. Roka je bila zgrajena v letih 1645 do 1666. Sredi 18. stoletja je bil postavljen še znameniti križev pot. Celoten spomeniški kompleks je eden od biserov slovenske kulturne oziroma umetnostnozgodovinske zakladnice, a žal podobno kot Jelšingrad tudi propada. Od starega Šmarskega trga je ostalo ie malo ' Šmarje sta leta 1778 in 1790 skoraj v celoti uničila dva velika požara. Takrat so v župnišču zgorele vse stare listine. V tistem času je Šmarje imelo šolo, ubožnico in mlin. Šmarje, ki je dobilo ime po cerkvi posvečeni Mariji »na jezeru«, se začenja hitreje razvijati v 19. stoletju. Še v prvi polovici 19. stoletja je bilo vas, ki je štela le 32 hiš in 136 prebivalcev in je spadala v gos; poščino Jelše. Leta 1869 je bilo v Šmarju 55 hiš in 335 prebivalcev, leta 1910 pa že 69 hiš in 419 prebivalcev. V drugi polovici 19. stoletja je Šmarje postalo sedež okrajnega obdobja, ko se je v. Šmarju razmahnilo bogato kulturno življenje in šolstvo. Leta 1873 je bilo zgrajeno novo šolsko poslopje s petimi učilnicami. Anton Aškerc, slovnski pesnik, ki je bil kaplan v Šmarju in posestnik Franc Skaza, sta dosegla, da je od leta 1887 dalje bil učni jezik slovenski. Pred tem je bila šola nemško,slovenska v nižjih in nemška v višjih razredih. Šola je bila najprej trirazredna, od 1. 1924 šestrazredna, leta 1927 pa je bila razširjena v sedemrazredno. Sredi druge polovice 19. stoletja so napredni učitelji, trgovci in posestniki ustanovili narodno čitalnico, katere prvi tajnik je bil Anton Aškerc. Narodna čitalnica je bila zbirališče vsega naprednega slovenstva na Šmarskem in pomemben branik pred vedno bolj agresivnim nemštvom. Šmarje je leta 1875 postalo trg, s štirimi sejmi in več gostilnami. Trško jedro predstavlja tržno razširjena cesta Celje — Rogatec. Trg okoli cerkve je nastal z odstranitvijo tabora leta 1879, ko so cerkev tudi obnovili. Med leti 1922— 1941 je bilo Šmarje sedež šmarskega okraja. Šmarju so tako življenje in razvoj zagotovili trgovina, promet in urad-ništvo, medtem ko se industrija ni razvila. Vedno večji pomen Šmarja v 19. stoletju in pridobitev tržkih pravic je v veliki meri pogojen z izgradnjo južne železnice, saj je tod potekal ves promet med Posoteljem in Ponikvo vse do leta 1905, ko je bil dograjen krak južne železnice do Rogatca. Šmarje je bilo ves čas nemškega pritiska pred prvo svetovno vojno izjemno narodno zavedno. Občina je bila ves čas v slovenskih rokah. O zelo bogatem narodnem in kulturnem življenju nam priča med ostalim tudi po vsej Sloveniji znana šmarska godba. Med nemško okupacijo je kraj preživljal težke čase. Številne napredne šmarske družine so Nemci pregnali v Srbijo in na Hrvaško, mnoge so odpeljali v koncentracijska taborišča, 9 ljudi pa so ustrelili. Okupator je imel v Šmarju močno postojanko in terorju navkljub je mnogo domačinov odšlo v partizane ali pa je sodelovalo v OF. Obnavljanje starega Športnega igrišča Partizanske enote so trikrat napadle, oziroma prodrle v Šmarje. To je bilo 19. junija in sredi julija 1944, 10. avgusta 1944 pa so odnesli bogat plen in v sodišču uničili arhiv. 5. novembra 1944 so partizanska letala napadla Šmarje in do* tal porušila železniško postajo. Ob nemški kapitulaciji se je skozi Šmarje pomikala nacistična vojska tej so sledili ustaši, ki so kot drugod tudi okrog Šmarja pobijali, ropali in požigali. Dne 11. maja 1945 so v Šmarje vkorakale prve motorizirane partizanske enote in ga osvobodile. Na čas narodnoosvobodilne borbe nas spominja spomenik s stebrom, na katerem je vklesanih 64 imen padlih za svobodo. Po osvoboditvi, v letih 1945 — 1948 je bilo Šmarje sedež okraja Šmarje pri Jelšah, ki je kot upravnoteritorialna enota obsegla skoraj celotno, področje sedanje šmarske in del sedanje šentjurske občine. Začetki okraja Šmarje segajo v čas NOB, ko je bil znotraj Okrožnega odbora OF Kozje ustanovljen okrajni odbor OF Šmarje. Nosilci krajevne oblasti so bili v obdobju 1945 —1952 Krajevni ljudski odbori, ki S9 oblast prevzeli od Krajevni odborov OF. Leta 1952 je ob upravnoteritorialnih spremembah v L. R. Sloveniji nastala tudi občina Šmarje. Sicer je takrat na ozemlju današnje ob-č ine Šmarje nastalo deset občin. Občina Šmarje je ob ustanovitvi leta 1952 obsegala ozemlje bivših KLO Lemberg, Sladka gora, Šentvid pri Gro-belnem in Šmarje pri Jelšah. Leta 1955 je zaradi urejanja komunalnega sistema prišlo do združevanja manjših občin in tako so na teritoriju današnje občine Šmarje nastale_tri komune: Kozje, Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah. Komuna Šmarje je nastala z združitvijo občin Podčetrtek, Pristava, in Šmarje. Leta 1958 je Šmarje po priključitvi komun Kozje in Rogaška Slatina postalo središče občine Šmarje pri Jelšah v sedanjem teritorialnem obsegu. Značilnosti povojnega razvoja Šmarje so v tem, da se je prometni, trgovski in upravni vlogi pridružila še industrija, čeprav v dokaj skromnem obsegu. Šmarskemu področju pa še vedno daje pečat tudi kmetijstvo, ki je v preteklosti preživljalo skoraj vse prebavlstvo, danes pa od njega živi le še petina vsega prebivalstva. V zunanjo podobo »starega« Šmarja, ki jo je ustvarilo predvsem življenje 19. stoletja, je podobno kot požara konec J18. stoletja zarezal potres leta 1974. Potres je močno poškodoval več zgradb v starem trš-kjm jedru, tako da je današnja podoba Šmarja močno spremenjena in le še v fragmentih kaže svoj zgodovinski in stavbni razvoj. Franci Zidar kkkirkkkkkkkkk-kkk-kkkk-kkkk-kkkkkkkk-kkkkkkk-k-kkk-kkk * * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ DOBRODOŠLI V ŠMARJU IN ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARJE PRI JELŠAH * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * I * * * * •kkkkkkkk-kkkkkkkkkkkkirk-kkkickk-kkkkkkirkkkkkkkkk-kk (nadaljevanje s str. 4) TOZD Kovinarstvo in servisi je v vseh proizvodnih panogah dosegel načrtovane fizične rezultate. Delovna organizacija je v prvem polletju 1986 dosegla 2.587.897 tisoč dinarjev celotnega prihodka. Ob tem je dosegla 169.343 tisoč dinarjev dohodka, kar znaša 40 % plana, to je 225 ’% več kot v enakem lanskem obdobju. Izguba za delovno organizacijo v prvem polletju znaša — 92.758 tisoč dinarjev in je nekoliko višja od predvidene — zaradi obresti na lanske izgube, ki znašajo 46.002 tisoč dinarjev. Temeljne organizacije so v prvem polletju dosegle naslednje finančne rezultate: 1. TOK Kooperacija 2. TOZD Kmetijstvo — 3: TOZD Kovinarstvo in servisi — 4. TOZD Kmetijska preskrba — 5. DSSS 9.826.000 48.432.000 26.527.000 28.647.000 1.022.000 DO — 92.758.000 V TOZD-ih Kmetijstvo, Kooperacija in Kmetijska preskrba se rezultati gibljejo tako, kot smo jih s sanacijskim programom predvideli. TOZD Kovinarstvo in servisi pa ima rezultat kljub doseganju fizičnih rezultatov slabši, kot je s sanacijskim programom predvideno, zato bodo potrebni dodatni ukrepi po panogah proizvodnje, da za leto 1986 ne bo presežena načrtovana izguba. Zlatko Hohnjec dipl. oec. Ob krajevnem prazniku Kozjega Največja pridobitev ob letošnjem krajevnem prazniku, ki ga Kozjani praznujejo 9. septembra v spomin na dan, ko je bilo leta 1944 osvobojeno Kozje, je regulacija Bistrice z montiranjem mehkega jezu. Tako je tudi ta kraj po večletnih prizadevanjih dobil svoje naravno kopališče, katerega so vsi krajani zelo veseli, še posebej pa otroci, saj je del kopališča posebej urejen zanje. Sredstva so prispevale delovne organizacije v kraju, krajevna skupnost in OVS »Sotla« Celje, izvajalec vseh del pa je bil celjski NIVO. Vsekakor pa je treba poudariti še izredno število prostovoljnih ur, ki so jih opravili domačini in to pri urejanju kopališča ter pri prenovi stadiona, na katerem posodabljajo nogometno igrišče, uredili pa bodo tudi atletsko stezo. Do praznika pa bodo prevlekli z asfaltom tudi 1 km ceste Zdole — Klake in začeli z rekonstrukcijo ceste proti Veterniku. S prostovoljnim delom do uspehov Kaj so hoteleli slovenski delegati na 12. kongresu ZSM Jugoslavije? 12. kongres ZSMJ je bil napovedan kot kongres sprememb in kontinuitete ter enotnosti mlade generacije. Že nekateri mladinski kongresi na republiški ravni (predvsem slovenski, za ostale ni podrobnih informacij) so napovedali, da 12. kongres mladine Jugoslavije morebiti ne bo samo srečanje, ki bo potekalo po znani, stari in v naprej zrežirani poti, ko naj bi prisegli na slavno preteklost in svetlo prihodnost. Že drugi dan kongresa, ko je poteklo delo po komisijah, je bilo jasno, da imamo samo slovenski delegati v svojih »delovnih mapah« pripravljena konkretna stališča in pobude. Da delegati iz drugih republik (čeprav ne vsi) niso bili pripravljeni na spremembe, dovolj nazorno kaže vprašanje, ki so ga zelo pogosto postavljali ob pobudah in stališčih slovenskih delegatov: KAJ HOČEJO TI SLOVENCI? In kakšne so bile pobude in stališča slovenskih delegatov, ki so bila nesprejemljiva za našo družbeno skupnost po mnenju večine delegatov? Takoj na začetku je potrebno poudariti, da so bila stališča slovenskih dejegatov oblikovana že na kongresu ZSMS v Krškem in so torej povsem legitimno izražala interes mlade generacije Slovenije. To so: pobuda za odpravo smrtne kazni, pobuda za razpravo o legalizaciji štrajkov, pobuda za odpravo 133. člena Kazenskega zakonika SFRJ, pobuda o t.i. civilnem služenju vojaškega roka in odnos mladih do jedrske energije in življenjskega okolja. Zagotovo vse zgoraj našteto ni poglavitni problem mlade genera- iz SR Srbije je govoril takole: »Naše jugoslovanstvo moramo krepiti, čeprav obstajajo odkriti poskusi razdvajanja in zapiranja v lastne meje in to predvsem, rekel bom na glas, v ZSM Slovenije. Težnja po narodnostni enakosti in civilnem služenju vojaškega roka, težnja po razorožitvi — kar žele oni — je razbijanje!« Vsi, ki so tako ostro nasprotovali vsebini peticije, so premalo razmišljali o tem, ali bi ukinitev štafete ali sprememba zaključne prireditve ob mesecu mladosti resnično pomenila oddaljevanje mladih od Titove dediščine in njegovo smeri. Odgovor je nedvoumen: NE! Podobno so končala vsa ostala stališča slovenskih delegatov, nekatere z večjo mero politične kulture, nekatera pa so bila okarak-terizirana kot »sumljiva« ali obarvana z zahodno ideologijo. Nerazumljivo je, da so isti delegati na republiških kongresih ugotavljali, da je mladina nezainteresirana za politično delo, v isti sapi pa so zavračali vse predloge, ki naj bi mladinski organizaciji dali potrebno dinamičnost. Zaključujem z razmišljanjem beograjskega dopisnika DELA: To, da so slovenski delegati sprožili vprašanje o organizaciji štafete mladosti, prireditvi na Stadionu JLA in podobnem, na takem srečanju ne bi smelo biti niti neobičajno, še manj pa sumljivo. Če bi bili kongresi samo zato, da bi na njih poudarjali svojo privržf nost pridobitvam revolucije in obljubljali še lepšo prihodnost, jih pravzaprav ne bi bilo potrebno organizirati. To je menda jasno tudi vsem tistim, ki razen priseganja na slavno preteklost in svetlo prihodnost, za ta isti socializem in samoupravljanje konkretno zelo malo naredijo! Boris Petek Razvoj temelji na znanju DELAVSKA UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA PRED NOVO IZOBRAŽEVALNO SEZONO Iz nakopičenih gospodarskih težav se lahko izkopljemo samo z boljšim delom. Minili so časi rentabilnega težaškega dela. Delo v prihodnosti je povezano z računalniki in roboti. Za enoto proizvoda moramo porabiti manj delovnega časa, pa tudi energije. Samo tako se bomo lahko vključili v mednarodno delitev dela. Za napredek pa rabimo usposobljene in izobražene ljudi. V letih po končani drugi svetovni vojni je bilo veliko narejenega za odpravljanje nepismenosti in dvig izobrazbene strukture. V Sloveniji je bilo leta 1948 od 1.130.979 prebivalcev starejših od 10 let brez šolske izobrazbe 37.023 prebivalcev, ali 3,3'%. Za primerjavo navajam naslednjo tabelo: r PREBIVALCI STARI NAD 15 LET PO ŠOLSKI IZOBRAZBI (ZA LETO 1948 PREBIVALCI STARI NAD 10 LET) Izobrazba Slovenija 1948 štev. % SLOVENIJA 1981 štev. % brez šol. izobr. 37023 3,3 20703 1,4 nedokončana OŠ — — 357373 24,5 OŠ 941787 83,3 473982 32,5 srednja šola 144690 12,8 503350 34,5 viš. in vis. šola 7445 0,7 86303 5,9 neznano 34 15507 1,1 S temi rezultati ne moremo biti zadovoljni, saj četrtina prebivalcev še vedno nima niti končane osnovne šole. Tudi delež prebivalcev s končano višjo ali visoko šolo je zelo nizek. Tudi v naši občini ni izobrazbena struktura boljša. Za primerjavo navajam statistične podatke o šolski izobrazbi zaposlenih v občini Šmarje pri Jelšah 31. 12. 1976 in v Jugoslaviji leta 1983. Podatki niso povsem primerljivi, -ker so časovno preveč odmaknjeni. cije danes, pomeni pa korak naprej v demokratizaciji in humanizaciji naše družbe. Reagiranja delegatov iz drugih republik na stališča slovenskih delegatov nam povedo, koliko mladi in njihove republiške organizacije poznajo vse to. V vzdušju, ki je nastajalo ob razpravah, so čustva prevladovala nad argumenti in to ves čas, tako da strpen in demokratičen dialog ni bil mogoč. Ostaja dejstvo, da je bilo v javni razpravi vsako stališče, ki ni bilo v skladu z mišljenjem v PROGRAMSKIH USMERITVAH, ocenjeno kot idejno nesprejemljivo in sestavljeno »na kdo ve kakšne pobude«. Delegati pa so zaradi svoje nepripravljenosti, da o naših pobudah argumentirano razpravljajo, uporabili izraze, ki so dokaj efektno zapečatili usodo pobud. Ko je npr. tekla razprava o ukinitvi smrtne kazni, je delegatka Žaklina Čeit z zanosnim glasom vprašala: »Ali bi potem morali osvoboditi tudi Artukoviča, čeprav je bil vojnih zločinec?« Vsekakor pa je največ polemike izzvala peticija študentov Ljubljanske univerze, ki so zahtevali spremembo v dosedanjem načinu obeleževanja DNEVA MLADOSTI in ukinitev ŠTAFETE. Vsi po vrsti so' odklanjali to peticijo in jo okarak-teriziral kot napad na Titovo delo, pridobitev revolucije itd. Delegat DELAVCI PO ŠOLSKI IZOBRAZBI Izobrazba Šmarje pri Jelšah 1976 Jugoslavija 1983 štev. ' % štev. % nedokončana OŠ 2057 36,3 1045294 17 OŠ 1126 19,9 1247391 20,4 srednja šola 2240 39,5 3056947 49,9 višja šola 173 3 345981 5,7 visoka šola 74 1,3 430267 7 5670 100 6125880 100 Omenil sem že, da podatkov ne moremo primerjati, ker se je v desetih letih zaposlilo veliko mladih delavcev s končano šolsko izobrazbo, vseeno pa je to dobra ilustracija stanja. Ugotavljam, da je stanje kritično pri številu delavcev z nedokončano osnovno šolo, pa tudi na ostalih področjih zaostajamo za jugoslovanskim povprečjem. Ne morem si predstavljati razvoja in prodora na svetovno tržišče brez novih programov in modernih tehnologij. Za razvoj in napredek pa so potrebni kadri, ki bodo znali držati korak z razvitim svetom. Delavska univerza Rogaška Slatina je bila ustanovljena zaradi velikih izobraževalnih potreb v občini. V dosedanjem delu se je na Delavski univerzi končalo šolanje štrinajst generacij ekonomskih tehnikov, dve generaciji administrativnih tehnikov in dve generaciji delovodij. Tako si je srednješolsko izobrazbo pridobilo skoraj štiristo občanov. Vsa leta obstoja je Delavska univerza vpisovala tudi v osnovno šolo za odrasle. Takoj pa moram povedati, da je za to izobraževanje premajhno zanimanje, posebno še, če upoštevam odstotek delavcev v združenem delu z nedokončano osnovno šolo. Izobraževanje pa ni potekalo samo po šolskih programih, temveč je Delavska univerza izvajala tudi družbenopolitčno izobraževanje, izobraževanje za potrebe CZ, veliko pa je bilo tudi splošnega izobraževanja. Bilo je veliko tečajev tujih jezikov, kuharskih in šiviljskih tečajev ter več različnih seminarjev. Sklepi kongresov, posebej pa še izobrazbena struktura delavcev v naši občini nas zavezujejo, da na izobraževalnem področju naredimo več. Ni potrebno samo šolanje po šolskih programih, temveč tudi več permanentnega izobraževanja. Delavska univerza bo tudi v prihodnje izvajala različne izobraževalne programe. Najdlje smo z dogovorom za izvajanje skrajšanega programa za voznike motornih vozil. Dogovarjamo se tudi za programe gostinske stroke. Žal pa tega ne moremo narediti čez noč, ker so postopki za pridobitev programa in verifikacijo dolgi. Delavska univerza pričakuje pobude združenega dela. V tem šolskem letu bodo ostale vse utečene oblike izobraževanja, pripravljamo pa tudi nekaj novosti, med njimi omenjam tečaje tujih jezikov za otroke. Pomembna naloga v letošnjem šolskem letu je tudi izvedba seminarjev za družbenopolitčno usposabljanje članov delegacij. Ugotavljam, da imamo velike potrebe po izobraževanju. Delavska univerza pa mora prispevati delček pri dvigu izobrazbene strukture v občini. Vsem občanom čestitam ob občinskem prazniku. Iztok Kodrič VIRI: — Statistični letopis LR Slovenije 1953 — Statistični letopis 1984 — Statistični godišnjak 1985 — Rezultati raziskovanj št. 112 DELAVSKA UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA VPISUJE V : —- osnovno šolo za odrasle — izpopolnjevalni seminar za računovodske delavce — verifikacija z delom pridobljenih delovnih zmožnosti — tečaj slovenskega jezika za delavce iz drugih republik — tečaj nemškega jezika I, II in III — tečaj angleškega jezika I, II — tečaj italijanskega jezika I, II — tečaj francoskega jezika I — tečaj angleškega jezika za predšolske otroke — tečaj nemškega jezika za predšolske otroke — tečaj šivanja po sistemu DOT — kuharski tečaj (dietna kuhinja, za gospodinje) — strojepisni tečaj (začetni in nadaljevalni) — tečaj za skladiščnike Po dogovoru z delovnimi organizacijami, društvi, KS in občani organiziramo tudi druge oblike izobraževanja. Vpisujemo vsak dan od 7,30 do 15,00, ob sredah pa od 7,30 do 17,00. Informacije dobite na Delavski univerži Rogaška Slatina ali po telefonu 811-710 ali 811-705. Ohranjajmo dediščino prednikov Prizadevno društvo za ureditev spominskega muzeja v Rogatcu se trudi, da bi čimprej uredilo etnografski muzej na prostem, ki bo predstavljal tipično spodnje panonsko domačijo iz prve polovice 18. stoletja. Veliko dela so že opravili (prestavili hišo, v kateri se je rodil znani partizanski pesnik Jože Šmit, hlev in kozolec), vendar potekajo dela zaradi pičlih sredstev vse prepočasi. V letošnjem letu jim je uspelo postaviti še svinjak in suvenirnico, do objektov pa so napeljali tudi vodo in elektriko. Čeprav muzej še nima prave namembnosti, si ga je doslej ogledalo že okoli 1000 obiskovalcev. Zato v društvu pričakujejo, da bo v prihodnje, ko bo dokončno urejen in bo v njem mogoče videti marsikaj zanimivega (tkalstvo, žganjekuha), privabil še več obiskovalcev, tudi iz obeh zdravilišč v občini. Dobitnik plakete „9. september" Kulturno društvo »Anton Aškerc« iz Šmarja je v zadnjih letih izredno razmahnilo svojo dejavnost z ustanovitvijo nekaterih novih sekcij in poživitvijo dejavnosti v obstoječih sekcijah. Vsa leta deluje v društvu aktivno moški pevski zbor, gledališka skupina je v letošnjem letu dosegla izredne uspehe, saj se je s predstavo »Vrt« uvrstila na republiško srečanje gledaliških skupin Slovenije in tako sodi med najboljše gledališke skupine celjske regije. Aktivno je v društvu pričela delovati sek- Gledališka skupina KD Šmarje na republiškem srečanju gledaliških skupin Slovenije v Novem mestu z igro E. Albeeja »VRT«. cija za varstvo krajevne kulturne dediščine, ki je za začetek svojega dela pripravila izredno uspelo razstavo »Šmarje, ki ga ni več«. V letu 1985 ustanovljena folklorna skupina pa se je s svojim prvim nastopom ob slovenskem kulturnem prazniku predstavila z delom svojega programa in dokazala, da je njihovo delo na zavidljivi ravni. Skupina, ki ima v programu tudi raziskovanje plesov-iz okolice Šmarja, bo prav gotovo s svojimi nastopi nepogrešljiv sestavni del kulturnih in drugih prireditev. Kulturno društvo pa je tudi povezovalec vseh večjih kulturnih prireditev v šmarskem Domu kulture, od abonmaja »Kozjansko«, do različnih gostovanj kulturnih skupin, proslav in podobnega. Sodeluje tudi z Kinoklubom pri večjih akcijah filmske dejavnosti. Društvo s 120 člani je eno najaktivnejših društev v šmarski občini in predstavlja pomemben element oživljanja in prezentiranja amaterske kulturne dejavnosti. KULTURNA SKUPNOST OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH RAZPISUJE GLEDALIŠKI ABONMA »KOZJANSKO« ZA SEZONO 1986/87 V DOMU KULTURE ŠMARJE V program abonmaja bo uvrščenih šest predstav profesionalnih gledališč iz Ljubljane, Celja, Maribora in Zagreba in gledališka predstava amaterske skupine. Predviden program predstav z naslovi gostojočih del bo znan v začetku meseca oktobra. Prijavite se lahko za popoldanski abonma ob 16. uri ali za večerni abonma ob 20. uri. Predstave se bodo zvrstile od konca meseca oktobra do začetka aprila. Cena abonmajske karte za sedem gledaliških predstav bo 4000.-din in jo bo mogoče poravnati v dveh obrokih. Cena karte za dijake in učence pa bo 2000.— din. Cena posamezne vstopnice za predstave bo 700,- din. Za abonente izven Šmarja bo organiziran avtobusni prevoz na relaciji: Rogatec — Šmarje, Bistrica ob Sotli — Kozje — Podčetrtek — Zibika — Šmarje, Sladka gora — Šmarje in Grobelno — Šmarje. Stroške avtobusnih prevozov za abonente bo krila Kulturna skupnost. Prijavite se lahko od 8. 9. 1986 do 3. 10. 1986 v Domu kulture Šmarje (knjižnica), tel. 821-351, na kulturni skupnosti .občine Šmarje tel. 821-212, pri poverjenikih v kulturnih društvih in v delovnih organizacijah. Ker je bilo lansko leto več prijav, kot je na voljo sedežev, bomo letos zaključili vpis takoj, ko bo dovolj prijav. Glasbene predstave bodo organizirane posebej in se bo potrebno zanje tudi posebej prijaviti. . O vseh abonmajskih predstavah bomo prijavljene obveščali pismeno po pošti in preko Radia Šmarje. Novo priznanje našemu rojaku Fotomontaže našega priznanega umetnika Staneta Jagodiča zbujajo povsod izredno zanimanje. Pred nekaj dnevi je Stane Jagodič v italijanskem Veceliju dobil najvišjo nagrado na 6. bienalu karikature. Mednarodni bienale karikature v tem italijanskem mestu je zelo znan in poteka pod geslom »Umetnost humorizma na svetu«. Razvijajmo bratstvo in prijateljstvo DŠI ŠMARJE — ARILJE 1986 Letošnje leto se je že tretjič odvijalo srečanje v DŠI med pobratenima občinama Šmarje pri Jelšah — Arilje. To je srečanje, ki sta ga oba občinska sveta Zveze sindikatov snovala več let, do realizacije pa je prišlo leta 1984, ko smo gostili ekipe športnikov iz bratske občine Arilje v Rogaški Slatini, Kozjem in Šmarju pri Jelšah. Tudi letošnje leto smo se temeljito pripravili na to srečanje, saj so naše delovne organizacije, nosilke posameznih ekip, pripravile vse potrebno za nemoten potek tekmovanja. Gostje iz Arilja so prispeli z avtobusom v Rogaško Slatino v zgodnjih jutranjih urah v petek, 30. maja 1986. Kljub obilici dežja, ki je neusmiljeno padal, smo uspeli športnike v rekordnem času odpraviti v Beograjski dom počivat. To dopoldan so imeli gostje iz Arilja prosto, zato so si ogledali Rogaško ■ Slatino, člani obeh Predsedstev pa so se sestali v Šmarju pri Jelšah na skupni seji, kjer smo se seznanili z organiziranostjo Občinskih svetov Zveze sindikatov ter z natančno vsebino in razporedom tega srečanja. Popoldan ob 15. uri smo pričeli zbirati tekmovalce vseh ekip na prostoru TVD Partizana v Rogaški Slatini. Od tam smo posamezne ekipe odpeljali na igrišča oziroma tekmovališča širom naše občine. Tako so se strelke in strelci odpravili v METKO Kozje, tekmovalci v pikadu pa v DEKOR Kozje. Šahisti so se odpeljali v M-JELŠO v Šmarje pri Jelšah, tekmovalke in tekmovalci v košarki pa so tekme odigrali na igriščih v Ratanski vasi, kjer so jih pričakali tekmovalci iz KORSA Rogaška Slatina in ZDRAVILIŠČA Rogaška Slatina. Nogometaši so ostali na igrišču TVD Partizana, kjer so jih pričakali člani ekipe STEKLARNE BK Rogaška Slatina. Vsi, ki smo spremljali tekmovanja, smo bili 'veseli in zadovoljni, saj se je tekmovanje odvijalo nemoteno, v prijateljskem vzdušju ter po načelu: NI POMEMBEN REZULTAT, POMEMBNO JE, DA TEKMUJEMO, DA SE DRUŽIMO, DA SE SPOZNAMO IN DA SE IMAMO »FAJN«! Rezultati sicer niso pomembni, pa vendarle, kako smo tekmovali? Letošnji rezultati: MALI NOGOMET ŠMARJE : ARILJE 4:5 KOŠARKA ŽENSKE ŠMARJE : ARILJE 37:16 KOŠARKA MOŠKI ŠMARJE : ARILJE 24:50 PIKADO ŠMARJE : ARILJE 187:150 STRELJANJE ŽENSKE ŠMARJE : ARILJE 456:397 STRELJANJE MOŠKI ŠMARJE : ARILJE 656:657 ŠAH ŠMARJE : ARILJE 1:3 V skoraj vseh disciplinah so v skupnem seštevku vodili gostje iz Arilja 4:3, ostala je še samo vleka vrvi, ki pa je bila na sporedu ob 20. uri pred Delavsko restavracijo LI BOHORJA Mestinje. Naj omenimo, da so gostitelji popeljali svoje goste na ogled proizvodnje v svoje DO, kjer so jim pripravili manjši sprejem in podelili skromna spominska darila. Gostje so si tudi ogledali proizvodnjo v posameznih delovnih sredinah ter se sprijateljili s svojimi gostitelji. Vsi smo se ponovno zbrali pred obratom družbene prehrane LI BOHORJA v Mestinju. Nestrpno smo pričakovali še zadnjo športno disciplino — VLEKO VRVI. V naši ekipi so bili simpatični »holcerji« LI BOHOR Mestinje. Fantje so potegnili! Bilo je dosti šaljivih prizorov, in naši fantje so zmagali z 2:0. Tako je bil končni rezultat 4:4, kar mislimo, da je realno. Natančno ob 21. uri se je pričelo tovariško srečanje, popestreno z glasbo za ples. Med tem je bila tudi razglasitev rezultatov ter pozdravna govora obeh predsednikov občinskih svetov Zveze sindikatov. Udeleženci so se v prijetnem raz- položenju zadržali v obratu družbene prehrane vse do zgodnjih jutranjih ur. V soboto smo za udeležence iz Arilja organizirali izlet v Celje z ogledom Muzeja revolucije, kjer jih je sprejel direktor te ustanove tovariš EMIL LAJH. Po končanem ogledu smo se odpravili še na kosilo v Gostišče KMETIJSKEGA KOMBINATA na Virštanju. V prijateljskem vzdušju smo se zadržali do večernih ur, ko so se gostje iz Arilja poslovili in krenili proti domu, vsaj tako so zatrjevali, z lepimi vtisi in v želji, da se v naslednjem letu ponovno srečamo, seveda v Arilju, in s tem še bolj utrdimo naše bratske vezi. S tem srečanjem smo dokazali, da gremo v pravi smeri in da le druženje na takih nivojih pripomore k tesnejšemu povezovanju in spoznavanju obeh narodov. Vse to so dokazala že predhodnja srečanja. Že sedaj velja razmišljati o naslednjem letu, ko bomo z avtobusom športnikov vrnili obisk našim dragim gostom iz Arilja. Na koncu bi želeli izraziti vso pohvalo in priznanje vsem udeležencem ter soorganizatorjem tega srečanja, saj smo še enkrat vsi skupaj dokazali, da če hočemo, tudi znamo in zmoremo. Franc Vukovič Taborniki v Ankaranu Občinska zveza tabornikov občine Šmarje pri Jelšah že nekaj let pripravlja za svoje člane tabore. Tudi tokrat so taborili v Ankaranu. Zanimivo je, da se število taborečih ponovno veča in da se tudi dejavnost tabornikov ponovno izboljšuje! V taboru v Ankaranu so tokrat pripravili dve izmeni. V prvi izmeni so taborili učenci osnovne šole iz Šmarja, ki so pred dvema letoma izpadli iz »šole v naravi«, in tako je tudi ta generacija uspešno opravila program šole! Druga skupina, v kateri so bili taborniki odredov Tople mlake iz Podčetrtka, Samotne jelše iz Šmarja in Zdravilni vrelci iz Rog. Slatine, je bila še številčnejša, imela je tudi gostje in sicer mladinke ŽKK Kors Rogaška, ki so bile na 10-dnevnih pripravah. Obe izmeni sta bili zadovoljni, saj v taboru ni bilo večjih težav. Vodstvo tabora je bilo dokaj uspešno, saj so na koncu taborjenja vsakemu vrnili še del sredstev, ki jih niso porabili! To gre vsekakor na račun izredne kuharice, ki je s svojim kuhanjem navdušila! Na koncu tabora je bil sprejet dogovor, da se pristopi k ureditvi sanitarij in kuhinje. Če bo to uspelo, bo imel tabor resnično lepe pogoje za razširitev in povečanje kapacitet. Prijetno taborniško življenje bodo lahko okusili tudi tisti, ki niso zgolj taborniki! Prepričani smo, da bo tabornikom uspelo urediti taborni prostor in s tem ponuditi 'poceni in prijetno bivanje ob morju. J. R. Ob prazniku čestitajo in želijo mnogo delovnih uspehov: INGRAD Rogaška Slatina ' STEKLARSKA ŠOLA Rogaška Slatina PREVOZNIŠTVO DONAT Rogaška Slatina PETROL - bencinski servisi šmarske občine PEKARNA Rogaška Slatina B®B®B GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH Program tekmovanj ob prazniku OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO ŠMARJE PRI JELŠAH 30. 8. 1986 — seminar za tr. košarke — Rog. Slatina — ŽKK Kors R. S. 31. 8. 1986 — turnir ŽKK Kors Rogaška Slatina — sodel. rep. SRS čla- nice Sava Kranj, Mengeš, ŽKK Kors Rogaška — Rog. Slatina — ŽKK 1. 9. 1986 — obč. tekmovanje v šahu » posam. — Šmarje — TVD Par- tizan mini košarka - predselekcije — Rog. Slatina — ŽKK 2. 9. 1986 — turnir v nogometu - 1. sel. — Rogatec — NK Steklar balinanje - prijateljsko sreč. — Rog. Slatina — OZTK Šmarje 3. 9. 1986 — turnirji v malem nogometu — Šmarje, Sl. gora, Bistrica, Rog. Slatina — TVD Partizan turnir v košarki - 2 sel. — Rog. Slatina — MKK Rogaška 4. 9. 1986 — turnir v rokometu — Podčetrtek — TVD Partizan športno srečanje Steklarne, Straže in Stek. šole — Rog. Slatina — OOS Steklarna 5. 9. 1986 — trodnevni tabor planincev in tabornikov — Šmarje — OZT Šmarje tenis - OP - posamezno — Rog. Slatina — TK Rogaška turnir v košarki MKK — Rog. Slatina — MKK Rogaška turnir v nogometu 2. sel. — Kozje — NK Odred Kozje kegljanje - prijateljsko srečanje KK Rogaška : Šentjur — Rog. Slatina — KK Rogaška , 6. 9. 1986 — taborni ogenj s kulturnim programom — Šmarje — OZT Šmarje obč. prvenstvo v streljanju — OSO Šmarje 7. 9. 1986 — redna tekmovanja 13. 9. 1986 — tek »Rogaška 86« - ulični tek — Rog. Slatini — OZTK Šmarje Program se bo do tedna občinskega praznika še dopolnil! Ob prazniku čestitajo in želijo mnogo delovnih uspehov: SS SIS gospodarskih dejavnosti Šmarje pri Jelšah SS SIS družbenih dejavnosti Šfharje pri Jelšah VIO Šmarje pri Jelšah ZDRAVSTVENI DOM Šmarje pri Jelšah DOM UPOKOJENCEV Šmarje pri Jelšah LJUBLJANSKA BANKA ekspozituri Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina ____________________________________________*_________________ Vabimo na prvi rogaški tek OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO ŠMARJE PRI JELŠAH IN TVD PARTIZAN ROGAŠKA SLATINA PRIREJATA I. ROGAŠKI TEK v počastitev občinskega praznika občine Šmarje pri Jelšah in z namenom širjenja množičnega teka v soboto, 13. 9. 1986, ob 17.00 uri s štartom pred ZDRAVILIŠKIM DOMOM v Rogaški Slatini. Program teka: 1. Občinsko prvenstvo za pionirje in pionirke 2. Rekreativni tek na 2300 m in 7000 m Opis proge: — dolžina kroga znaša 2300 m — višinska razlika na progi je 55 m, proga je srednje zahtevna! Kategorije: — moški 1. pionirji do 15 let 2. mladinci do 18 let 3. člani do 40 let 4. veterani nad 40 let — ženske 1. pionirke do 15 let 2. mladinke do 18 let 3. članice do 30 let 4. veteranke nad 35 let Startnine ni! Organizator je pripravil pokale, diplome in praktične nagrade! Pismene prijave sprejema: Janez GOBEC, Optika, 63250 Rog. Slatina. Pokrovitelj teka je ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA. Vsak udeleženec teka teče na lastno odgovornost, za primer nezgode pa je zavarovan pri zavarovalni skupnosti TRIGLAV! Ob prazniku čestitajo in želijo mnogo delovnih uspehov: GOKOP Rogaška Slatina IKOM Šmarje pri Jelšah MIZARSTVO Rogaška Slatina TOPER Šmarje pri Jelšah VITAL Mestinje Uspešna šola v naravi Že vrsto let organiziramo v občini Šmarje pri Jelšah šole v naravi za četrtošolce osnovnih šol. V prejšnjih letih so osnovne šole organizirale šole v različnih krajih, letos pa smo našli idealno mesto za naše potrebe, to je Vodice. Dom v Vodicah, ki ga upravlja SK Branik iz Maribora, je zelo primeren za potrebe šole v naravi. Poleg učenja plavanja, imamo vse pogoje za pouk matematike, slovenščine in drugih predmetov ter vse možnosti za rekreativno dejavnost naših učencev. V prvih dveh izmenah v Vodicah so že bili učenci osnovnih šol Bistrica ob Sotli, Lesičnega, Podčetrtka, Rogatca in OŠ Bratov Simončič, v drugem delu pa bodo učenci OŠ Rog. Slatina in Šmarja. Skupno bo tako v šoli v naravi 487 učencev! K temu moramo dodati še preko 60 šestošolcev iz Šmarja in 30 mladih tabornikov. Kljub težavam, ki jih imamo pri organizaciji šol v naravi, moramo s takim delom nadaljevati. Finančna sredstva, ki jih kronično primanjkuje, ne bi smela biti ovira še za boljše delo z našimi najmlajšimi! Cilj, da ne sme noben učenec končati osnovne šole brez znanja plavanja, moramo doseči! Šanson »Rogaška« dopolnjuje številne glasbene prireditve v Rogaški Slatini /z naših krajev VINAGORA PRI PILŠTANJU: V okvir letošnjih prireditev ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah sodi tudi otvoritev prenovljenih prostorov spominskega obeležja ustanovnega sestanka okrožnega komiteja KPJ za Posavje, ki je bil v maju 1940, leta na Vinagori pri Pilštanju. Obenem bodo odprli tudi lovski dom. Lovska družina Kozje je namreč prevzela spominsko obeležje v upravljanje v letu 1970, ko je bila to le še porušena zidanica. Z lastno aktivnostjo družine je danes urejen lep dom, v okviru katerega je obnovljena zidanica, v kateri je bil ustanovni sestanek. V so delovanju z Medobčinskim svetom ZKS Posavje, Občinsko konferenco ZKS Šmarje pri Jelšah in Skupšči no občine Šmarje pri Jelšah je bi lo urejeno lastništvo in pripravljen koncept ureditve. Ob občinskem prazniku bo 6. septembra poleg prostorov odprta tudi spominska zbirka v počastitev pomembnega dogodka v zgodovini KPJ in NOB. KOZJE : Kot vse kaže, bodo v začetku prihodnjega leta v kozjanskem »Dekorju začeli izdelovati posebne spominske predmete — — steklene posode za naročnika iz ameriške zvezne države Georgie. To naj bi bil poseben reprezentativni izdelek, za katerega že oblikujejo motiv, ki ga je predlagal kupec. Vrednost enega takega spominka je okoli 300 dolarjev, izdelati pa bo potrebno 2000 komadov. Vsekakor je to obetavna kupčija, katere so se v »Dekorju« lotili z vso resnostjo. Pomeni pa tudi priznanje temu prizadevnemu kolektivu. PRISTAVA: Tekstilna tovarna Prebold TOZD Pletenine ima v Pristavi že nekaj let obrat, v katerem je danes zaposlenih 87 delavk in delavcev. Nogavice, ki jih šivajo v tem obratu, izvažajo v ZRN, le okoli 20 % jih dobi domači trg. Z predvideno razširitvijo proizvodnje se bo povečala tudi potreba po novih delovnih mestih. Da bi si zagotovili kvalificirani kader, so že razpisali is štipendij. MESTINJE: Mednarodna komisija, ki je ocenjevala žgane pijače, vina in sadne sokove za letošnji mednarodni vinski sejem, ki je v Ljubljani, je Jugoslaviji dodelila 8 najvišjih nagrad — grand prix, od katerih jih je kar 6 ostalo v Sloveniji. Zelo visoko so bili ocenjeni tudi izdelki Vitala iz Mestinja, saj sta bila z grand prixsom nagrajena jabolčni koncentrat ter ribezov matični sok, z zlato medaljo mešani sadni sok, srebno medaljo pa so prejeli za ribezov sirup. ROGAŠKA SLATINA: Zdravilišče Rogaška Slatina je s svojo zdravilno mineralno vodo Donat Mg prodrlo tudi na zahtevni švicarski trg. Letno naj bi prodali v Švico 400 tisoč 1 te vode, prvo pošiljko pa bodo poslali že oktobra. S švicarskimi kupci pa se dogovarjajo tudi o prodaji naravnega plina C02. MESTINJE: V okviru strokovnega obiska pri SOZD-u Slovin in Radenski se je kitajska delegacija v nedeljo, 24. avgusta, mudila tudi v Vitalu Mestinje. Ogledala si je proizvodne prostore, člani delegacije pa so se še posebej zanimali za sam proces proizvodnje sokov. Po ogledu so se s predstavniki Slovina in Vitala s pomočjo dveh prevajalcev zadržali v prijateljskem pogovoru. ZIBIKA: V nedeljo, 24. avgusta, je bila Zibika gostitelj že 6. srečanja narodno-zabavnih ansamblov občine Šmarje pri Jelšah. Letos je nastopilo 18 ansamblov iz šmarske občine in drugih krajev; le-ti so nastopili kot gosti. Srečanje -ni tekmovalnega značaja, kljub temu pa ni mogoče mimo nekaterih ansamblov, ki so s svojim nastopom še posebej navdušili tako občinstvo kot glasbene strokovnjake. To še posebej velja za Rogaški instrumentalni kvintet, ki je tudi udeleženec Ptujskega festivala, za katerega je nastopajoče izbirala posebna komisija po izredno strogo določenih kriterijih. Po oceni priznanega glasbenika in producenta Tomaža Tozona iž Ljubljane, ki se je prireditve udeležil tudi kot pred- stavnik ZKOS, dobro delajo tudi v Tamburaškem orkestru v Rogatcu, pri Zlatih strunah iz Rog. Slatine, ansamblu Melodija s Ponikve, ansamblu Mikola iz Arclina, Tabor-gradskih dečkih in še pri kateri skupini, kot najbolj obetajoč pa je bil nastop 14-letnega Marjana Lipovška iz Vojnika. S strokovnim razgovorom po nastopu ansambla je zibiško srečanje dobilo nove razsežnosti in potrditev, da je bila ideja o srečanju narodnozabavnih ansamblov umestna in odločitev organizatorjev — Kulturnega društva Zibika in ZKO občine Šmarje pri Jelšah — pravilna. Pokroviteljstvo nad letošnjo prireditvijo je prevzela Steklarna »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine in Ljubljanska banka. ★★★★★★★★♦★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★■k GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE fJRI pELŠAH PILŠTANJ: Na Pilštanju oziroma Lesičnem in okolici je bila letos II. slikarska kolonija likovnih pedagogov. Letošnje so se udeležili Milan Butina iz Ljubljane, Peter Krivec iz Maribora in Tone Slivnik iz Rogaške Slatine. Umetniki so 10 dni prenašali na platno krajinske motive, dela pa bodo razstavljena na kozjanskih kulturnih dnevih, ki bodo februarja prihodnje leto. * * * -K * -k * -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k -k ČESTITKAM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM SE PRIDRUŽUJEJO TUDI RADIO ŠMARJE PRI JELŠAH, DELAVSKA UNIVERZA Rogaška Slatina, OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH, UREDNIŠKI ODBOR GLASILA »BOHOR ŽARI« ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★■fr* ŠE NA MNOGA SREČNA SKUPNA ZLATOPOROČENCA! LETA, PLANINŠKOVA 77-letna Frančiška in Jakob PLANINŠEK, po domače Risetova, s Kristan vrha sta pred časom praznovala 50 let zakonskega življenja. S ponosom gledata na pol stoletja skupnega življenja, v katerem je bilo mnogo bridkosti, predvsem med vojno, pa tudi veselja in sreče. Imata 4 otroke — 3 sinove in hčerko, jesen življenja pa jima lepša 10 vnukov. Glasilo BOHOR ŽARI izdaja Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah v nakladi 5000 izvodov. -— Uredniški odbor: Dobravc Milka, Habjan Vinko, Kidrič Mimica, Šarlah Marjan, Čakš Jože, Kampuš Anton, Arnič Vlado, Babič Marjan, Novak Zlatko, Gojtan Jože, Rihtarič Jaka, Lojen Darja, Skomik Edi in Smigoc Karel. Fotografije: Mestinšek Stanko. Naslov uredništva: Radio Šmarje pri Jelšah, tel. 821-118, 821-200, žiro račun 50730-603-35225 Radio Šmarje pri Jelšah. — Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 421-1/72. — Fotografij in rokopisov ne vračamo.