TRGOVSKI L. Ca§opi% trgovino, Industrijo In obrt Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.955. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani leto vm, Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 7. aprila 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 40. Dr. Josip Pretnar: Prisilna poravnava ukinjena Konečno je padla odločitev o toli obravnavani, napadani in branjeni prisilni poravnavi izven tečaja. Zakon o dvanajstinah ukinja veljavnost dosedanjega poravnalnega zakona, odnosno uredbe s 1. aprilom. Pred tem časom predlagane poravnave se imajo izvesti po dosedanjih predpisih. Ta ukinitev velja za celo kraljevino. Ta korak vlade bo imel gotovo da-lekosežne gospodarske posledice. Našli se bodo mnogi, ki bodo ukinitev pozdravljali, še več pa jih bo in to takih, ki položaj dobro poznajo i s teoretične i s praktične strani ter ga presojajo objektivno, ki pa ukinitve ne bodo odobravali. Vse javno mnenje je soglašalo v tem, da dosedanje določbe o prisilni poravnavi izven stečaja niso bile na mestu, ker so omogočale številnim brezvestnim dolžnikom, da so z raznimi nepoštenimi manipulacijami zlorabljali poravnavo v špekulativne namene v veliko škodo upnikov. Resnici na ljubo moramo priznati, da bi bile razmere v tem pogledu še mnogo slabše, da je bila institucija prisilne poravnave, posebno v nekaterih pokrajinah, še popularnejša , nego danes dejansko je. Vendar pa so si trezni gospodarski in pravniški krogi, ki vedo, kaj je konkurz, tudi na jasnem, da bi likvidiranje vsake insolvence s konkurzom ali konkurznim poravnalnim postopanjem ne samo za dolžnika, nego tudi za upnika pomenilo še večjo škodo. Zato so sprejeli kompromisno stališče in predlagali, da institucija prisilne poravnave izven kon-konkurza sicer ostane še nadalje, vendar pa se imajo predpisi o postopku in o poravnalni pogojih tako izpopolniti, da bo onemogočena zloraba. Fo načelno stališče je obveljalo na lanskoletnem kongresu pravnikov v Zagrebu, pa tudi na anketi trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic, ki se je vršila dne 26. marca pri ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu in katere soglasne zaključke in konkretne predloge smo priobčili v 37. številki »Trgovskega lista«. Vlada, ki je kljub zahtevi merodajnih pravniških in gospodarskih krogov sedaj zavzela stališče onih, ki so zahtevali ukinitev prisilne poravnave si je s tem nakopala veliko odgovornost, ako bodočnost pokaže, da je odločila napačno. Vsekakor moramo pri tej priliki izraziti začudenje, da se soglasna zahteva zbornic vse države (tudi zastopnik beograjske Trgovačke komore je pristal na to, da se prisilna poravnava obdrži, a revidira!) in pravniškega kongresa ni vpoštevala. Kaj bo posledica ukinitve prisilne poravnave izven korikurza? Kdor pride v insolvenco, bo moral v konkurz. Gospodarske prilike, so-sebno valutne, so danes še vedno take, da bo za dogledno dobo mnogo takih, ki bodo brez lastne krivde, pri solidnem poštenem gospodarstvu omagali. Mesto, da bi se v nekaj mesecih poravnali z upniki in brez posebnih stroškov in izgube na preostalem premoženju dali upnikom ono, kar se še rešiti da, bodo prišli v konkurz. Postopanje se bo vleklo v neskončnost, posebno pred sodišči v pokrajinah, kjer že malenkostni procesi potekajo ne samo po mesece, temveč po cela leta in kjer upraviteljski in drugi stroški požro toliko, da ob zaključku procesa upniku ne ostane dosti ali pa bi moral še doplačati, da poravna svo- jega zastopnika. Čujmo, kaj pravi neki članek v Belgrader Zeilungv, kjer se zagovarja ukinitev zakona o poravnavi. V tolažilo dolžnikom navaja: Končno uživajo zamudni dolžniki zadostno zaščito v počasni sodni praksi in v — po največ pokrajinah veljavnih — zastarelih in zavlačevalnih procesnih redih, tako da ni nevarnosti, da bi pošten dolžnik postal žrtev požrešnih kreditorjev.« K tem le pristavljamo, da zagovorniki konkurza interese upnikov slabo razumevajo in ščitijo, ako mislijo, da bo za upnike boljše, če mesto v poravnavo zaide proti dolžniku v konkurzno postopa-. nje, katerega mesece in leta ne bo konec. Zavlačevanje postopanja ne bo prišlo _ v dobro samo poštenim, temveč tudi nepoštenim dolžnikom in tako pridemo iz dežja pod kap. Bomo videli, kaj bodo rekli naši industrijci in tigovci, ki prodajajo blago v južnejše kraje, kjer je zloraba poravnave da-nes bolj »popularna«, nego pri nas, ko bode dolžnik mesto v poravnavi v konkurzu, pa bodo čakali mesece, čakali leto, a postopanje bo teklo, stro- ški bodo rasli, konkurzni upravitelji bodo služili in ko bo procesa konec, ne bo za razdelitev dosti ali pa ničesar več. Par takih konkurzov, pa bo v konkurzu tudi upnik sam. Zaslužili bodo posredniki in razni konkurzni upravitelji, gospodarstvo pa bo izgubljalo in trpelo ogromno škodo. Motijo se oni, ki mislijo, da je konkurz edino si'edstvo, ki oplaši nepoštenega dolžnika. Tudi prisilna poravnava izven stečaja se da urediti tako, da si bodo brezvestneži premisliti zlorabljati jo na škodo upnikov. Pot take ureditve so zahtevale vse najkompetentnejše gospodarske korporacije v državi, a merodajni činite-1 ji so šli preko njih in to si je treba zapomniti. Odgovornost bo v slučaju neuspeha tem težja, ker nam druge, gospodarsko razvitejše in urejenejše države z vzgledom dokazujejo, da v današnjih časih ne gre, da se načelo rešiti, kar se da , ne sme kar kratko zavreči in ustreči morda onim, ki ali ne vedo kaj je konkurz za upnika in dolžnika, ali pa, ki imajo na konkur-zih več interesa, nego upnik in dolžnik. I Trošarine prosto proizvajanje žganja za domačo porabo. V mesecu maju 1. 1924 se je vršil v Beogradu kongres proizvajalcev žganja za trgovino, na katerem je predsednik g. N. Novakovič iz Ljubljane v pozdravnem govoru na vladnega zastopnika iz narodno - gospodarskega stališča ostro obsodil favoriziranje proizvajalcev žganja za domačo porabo. Ti proizvajalci so bili do novembra 1. 1923 upravičeni trošarine prosto izkuhati omejeno količino žganja pod uradno kontrolo. Ta ugodnost jih je zadovoljevala v polnem obsegu, čuti ni bilo niti od njihove strani ni£i od strani proizvajalcev žganja za trgovino nikakih pritožb. Iz dosedaj še ne povsem pojasnjenih razlogov je narodna skupščina novembra 1923 kar naenkrat oprostila žganje, proizvedeno iz lastnega pridelka in iz lastnega zemljišča, splošno vsake trošarine, dokler se rabi za domače potrebe proizvajalca. V takih primerih kuha sama ni pod nobeno kontrolo, prav tako tudi ne kotel. Tu se je vlada z radodarno roko brezplodno odrekla milijonom in milijonom, kateri ji sedaj tako manjkajo, da jih mora nadomestti s povišanjem davkov, in sicer ravno takih davkov, ki so že do sedaj bili tako visoki, da čujemo od dne do dne težje pritožbe zoper preobčutno obremenitev. Finančna uprava je poiskala kritje proračunskega primanjkljaja tam, kjer , P°višek najbolj občuten, namesto da bi omejila trošarine prosto žganje-KU.no m s tem brez vsakih prigovorov pridobila več nego bi dobila s povišanim invalidskim davkom. Pa ne le to, pomogla bi s tem tudi žganjarski industriji, ki v zadnjem času vedno bolj peša, ker ne vzdrži konkurence, katero ji povzročajo kmečki ž'-rmjekuharji. Ti bi morali sicer za-trošariniti žganje, odnosno bi morali trošarino poravnati kupci, a se znajo na razne načine ogniti tej dolžnosti. Zaradi tega prihaja to žganje v vedno večjih množinah nezatrošarinjeno v promet po cenah, katere trgovci in industrialci enostavno ne vzdrže, ker plačujejo poleg trošarine visoke davke in imajo izdatne režijske stroške. V drugih državah se resno razpravlja o tem, da bi se trošarine prosta žganjekuha sploh odpravila, ker vedno bolj prodira prepričanje, da trošarine prosta žganjekuha povzroča državi in narodu ne le materijelno, am-P®k tudi etično škodo, ker navaja k pijančevanju. Ako kmet žganje kuha sam in ga ima stalno v hiši, bo večkrat posegel po žganju nego potrebno. V zadnjem času se je Italija energično odločila, da napravi konec zlorabi trošarine proste žganjekuhe in je od dne 1. januarja t. ]. odredila, da se žganje sme kuhati le na žgalnih pripravah, ki so pod uradno kontrolo in edino proti plačilu polne trošarine. Seveda je za tako radikalno odpravo potrebna skrajna energija narodnih zastopnikov, da se otresejo vseh ozirov na razne demagoške fraze in kr.e.z. ozira na levo in desno poiščejo milijone, ki jih rabi država za svoje potrebe, tam, kjer jih more dobiti, ne le za kritje povišanih potreb, ampak tudi . v splošno korist, ako vpostavi stanje, ki je veljalo glede proste žganjekuhe pred novembrom 1. 1923. Jamči železnica tudi za nadaljnjo škodo, ki jo je napravil neznani tat pri kraji ? Stranka je bila sama naložila odprt vagon s koruzo, ki je bila deloma v vrečah, deloma pa kar nasuta v vagon. Vagon je pokrila s ponjavo, kakor treba, in jo pritrdila strokovnjaško. Med vožnjo pa je neznan tat ukradel štiri vreče koruze. Pri tem je blizu zavore odtrgal ponjavo na 1 meter in jo samo nazaj položil na vreče, ni je pa zopet nazaj privezal. Ponjava se je tamkaj posedla in dežev- nica je tekla v vagon ter pokvarila koruzo. Železnični organi so že sredi pota opazili, da je ponjava odtrgana, da se je tamkaj posedla in da je na tem mestu zatekala voda v vagon; niso pa smatrali umestnim, da bi ponjavo zopet pritrcHli na vagon, ampak so jo pustili, kakor je bila, skoraj do konca vožnje. — Stranka dela železnico odgovorno za škodo, ki ji je s tem nastala in zahteva odškodnino po na- vadni trgovski ceni koruze na kraju in ob času odpošiljatve. Železnica priznava, da je pač odgovorna za škodo, ki je nastala, ker so bile štiri vreče ukradene; v ostalem pa odklanja vsako odgovornost. Tožeča stranka je vagon sama naložila, vagon je bil odprt, in nosi vso odgovornost tožeča stranka sama. Ponjava je bila last tožeče stranke, je bila pa že na oddajni postaji slaba, tako da ni mogla čuvati vsebine vagona pred mokroto; posebno pa je bila slabo pritrjena, ker so bile vrvice slabe. Ko se je že proti koncu vožnje ■ ugotovilo, da so vrvice potrgane, je dotična postaja privezala ponjavo z . žico. Pravdno sodišče je tožbenemu zahtevku deloma ugodilo. — V tovornem listu je odpošiljatelj izrečno priznal, da se koruza tovori v odprt vagon in da je ponjava s katero je vagon pokrit, last tožeče stranke. Po § 86/1. žel. obr. pravilnika torej železnica ne jamči za škodo, ki je nastala iz nevarnosti, ki je združena z načinom prevoza. Istotako ne jamči po točki 3. istega določila. Priznano je po toženi stranki, da so bile iz va-' gona 4 vreče koruze ukradene. Po drugih dokazilih pa je dognano, da je bila ponjava pri zavori, t. j. tam, kjer so manjkale ukradene vreče, prerezana v dolžini 1 m; na tem mestu se je ponjava tudi najbolj posedla. Radi tega je na tem mestu tudi deževnica najbolj pronicala v vagon. Ponjava pa j je bila že rabljena in na drugih me-} stih polna luknjic. ! Ločiti bo torej škodo, ki je nastala , s pronicanjem deževnice, ker je bila i ponjava slaba, od škode, nastale s i tem, da je ponjava bila prerezana in : da se je posedla, kar je povzročil tisti, j ki je neupravičeno iz vagona vzel 4 j vreče koruze. Za prvo tožena stranka ne odgovarja, drugo pa mora povrniti po § 84. žel. obr. prav. Na podlagi iz-i vedeniškega mnenja je blago izgubilo 40% vrednosti, ker je bilo premočeno. Na podstavi izvedeniškega mnenja je končno po prostem preudarku ; v smislu § 273. civ. pr. r. ugotoviti, da je vsled luknjičavosti ponjave nastalo 20 % škode, na račun prereza pri za-' vori gre pa 80%'. Na teh 80% je bilo obsoditi toženo stranko v povračilo, ker je bila škodo za štiri ukrade-' ne vreče že med pravdo poravnala in je bil tožbeni zahtevek temu primerno skrčen. ? Prizivno sodišče pa je ugodilo pri-! zivu tožene železnice in je tožbeni zahtevek popolnoma zavrnilo. — Ni pritrditi pravnemu naziranju pravdnega ; sodišča, da odgovarja tožena stranka tudi za škodo, ki je nastala, ker je bila ponjava prerezana in se je posedla, kar je povzročil tisti, ki je bil odnesel štiri vreče koruze. Svoje pravno na-ziranje utemeljuje prva sodba s pozivom na § 84. žel. obr. pr., a ne daje nikake pravne važnosti ugotovljenemu dejstvu, da je bila koruza po toži-teljevem naročilu natovorjena v odprt vagon, ki je bil sicer pokrit s ponjavo, ki jo je pa dala tožeča stranka sama na razpolago. Odprti voz pa je bistveno ostal odprt navzlic temu, da se je pokril s ponjavo. Po § 86., t. 1. žel. obr. pr. pa železnica pri prevažanju blaga v odprtem vozu ne jamči za škodo, nastalo iz nevarnosti, ki je združena s tem načinom prevažanja, razen v primeru izdatne izgube na teži ali izgube celih kosov blaga. Tožbeni zahtevek je torej presojati po tej zakoniti določbi. Ta določba pa v zadnjem stavku ne razlikuje med izgubo po elementar- *Sr.icor ft nih neprilikah in izgubo radi tatvine, naj so tatvino izvršili drugi ljudje ali pa lastno železniško osobje. Iz tega izhaja, da jamči tožena stranka pač za škodo, nastalo z izgubo štirih vreč koruze, kar je enako izgubi celih kosov blaga. Ta škoda je tudi priznana in poravnana. Nikakor pa ne jamči železnica za škodo, ki je nastala, ker se je koruza premočila, dasi je nastal večji del te škode, ker je bila ponjava prerezana o priliki, ko so bile te štiri vreče ukradene, ker ne gre pri tem za izdatno izgubo na teži, torej za primanjkljaj, ampak samo za zmanjšano vrednost blaga. Revizijsko sodišče ni ugodilo reviziji tožeče stranke. — Pobijana prizivna sodba ustreza zakonu, njenim razlogom je pa z ozirom na revizijska izvajanja dodati sledeče: Po določbi t. 1., odstavka 1. § 86. žel. obr. prav. je železnica vobče oproščena jamstva za škodo kakor je predmetna. Spričo te določbe je po odst. 3. tega paragrafa bila stvar tožeče stranke, da dokaže, da je škoda nastala po krivdi železnice in da potemtakem železnica ni oproščena jamstva. Krivda železnice pa ni ugotovljena. Tožeča, stranka jo je sicer trdila, češ, organi tožeče stranke so opazili že sredi pota, da je ponjava na vozu odtrgana, da se je radi tega posedla in da je na tem mestu zatekala voda v voz, vendar pa da niso smatrali umestnim, da bi ponjavo zopet pritr- dili, kakor je bila. Toda to železniškim organom očitano brezbrižno postopanje ni ugotovljeno! Prvi sodnik marveč ugotavlja, da je škoda nastala, ker je bila ponjava prerezana in se je posedla, kar je povzročil tisti, ki je neupravičeno odnesel 4 vreče koruze. Iz te ugotovitve pa še ni mogoče sklepati, da je železnica kako kriva. Tožeča stranka ni niti trdila, kamoli dokazala, da je bila ponjava prerezana po toženkinih ljudeh ali da se je to zgodilo po njeni malomarnosti. Vsled določbe 1. točke, 1. odst. § 86. žel. obr. prav., po kateri v primeru izdatne izgube na teži ali v primeri izgube celih kosov ne velja v tem paragrafu ustanovljena oprostitev od jamčevanja, tožena stranka pač jamči za tatvino 4 vreč koruze po splošni določbi § 84. žel. obr. prav. in brez ozira na kako svojo krivdo. Ker je ta jamčevalna dolžnost železnice neodvisna od njene krivde, se iz te dolžnosti ne da sklepati na slednjo. Zato jamčevanje za ukradene vreče koruze ne more ob sebi utemeljiti jamčevanja za nadaljnjo škodo, nastalo na koruzi, ker je pri tem bila prerezana ponjava in je deževalo. Zanjo bi odgovarjala, kakor zgoraj izvajano, železnica le v primeru svoje krivde; njena krivda na tem, da se je ponjava prerezala, pa se v pravdi ni niti trdila niti ugotovila. R. St. Obremenitev vina in vinskega mošta z občinskimi dokladami se je gibala v letu 1924 v splošnem kakor leta 192:? med 25% in 250%. Par občin je pa pobiralo višje doklade do 500%, dočim nista v letu 1929 nobena občina preko 300%. Pobiralo je pa doklade v ljubljanski oblasti v letu 1924 311 občin, leta 1923 pa 286 občin; v mariborski oblasti v letu 1924 426 občin, leta 1923 pa 259 občin. V vsem skupaj se je na občinskih dokladah k trošarini na vino in vinski mošt pobralo leta 1924 v ljubljanski oblasti 16,655.545'65 Din, v mariborski oblasti pa 7,447.416 67 Din, dočim se je v letu 1923 pobralo v ljubljanski oblasti 10,722.392-28 Din, od tega odpade v Ljubljani 5,215.618'— Din, v mariborski . blasti pa 6,030.266 73 Din. Vsi ti podatki se nanašajo samo na navadna vina od soda, na vinski mošt in na navadna vina v steklenicah, ne pa tudi na šampanjec in takozvana »f i n a v i -n a«, kakor inalaga, shery itd. Zbori naših denarnih zavodov. l)oba Gibanje cen v veletrgovini. (Po beograjskem Privrednem pregledu.) poljedel. živina in sadje in gradivo kolonij, industr. pridelki produkti zelenjava blago izdelki povprečje leta 1913 100 100 100 100 100 100 januar 1923 2740 1901 912 2240 1954 2830 januar 1924 2295 2626 910 2062 1667 2618 februar 1924 2380 2888 994 2062 1685 2618 marec 1924 2433 2479 1005 2092 1709 2523 april 1924 2351 2290 969 2060 1683 2484 maj 1924 2245 2082 1036 2132 1681 2292 junij 1924 2158 2211 1123 2161 1711 2340 julij 1924 2188 2317 1203 2161 1712 2389 avgust 1924 2256 2482 1347 2097 1709 2402 september 1924 2108 2417 1401 2154 1547 2246 oktober 1924 2080 2394 1670 2145 1549 2048 november 1924 2019 2520 1726 2257 1602 2102 december 1924 2115 2544 1836 2265 1608 2207 januar 1925 2164 2263 1859 2191 1531 2067 februar 1925 2212 2009 1850 2346 1521 2015 marec 1925 2191 2009 1859 2444 1542 2079 celotni indeks 100 2098 2034 2101 2040 1973 1911 1984 1995 2049 1978 1981 2037 2112 2012 1993 2009 Celotni indeks se je napram stanju v mesecu februarju dvignil za 16 točk ali za 0.75%. Zvišanje cen je v glavnem povzročil slab položaj dinarja v mesecu marcu. V skupini poljedelski produkti so se cene znižale za 1%. Predvsem so padle cene za pšenico in koruzo. Glede živine in živalskih produktov je ostal celotni indeks neizpremenjen. Izmed ostalih predmetov je omeniti jajca, ki so se pocenila, in perutnino ter surove kože, ki so obdržale svojo ceno. V skupini sadja in sadni produkti ni iz-prememb. Stavbeni materijal se je vsled bližajoče stavbene sezone nekoliko podražil. Kolonijalno blago se je dvignilo v ceni za 1VL>%. Kava in sladkor sta se podražila. Skupina industrijskih izdelkov izkazuje 2Va% povišek, največ zaradi nizkega kurza za dinar. Konjunktura v veletrgovini je bila v mesecu marcu ugodnejša nego v mesecu februarju. V izvozni in uvoznj trgovini je opažati večjo živahnost. Kurz dinarja se je gibal v Njujorku med 163 in 155 centov za 100 Din. Obrestna mera za veletrgovino je ostala neizpremenjena. Državna trošarina na vino in vinski mošt in občinske doklade k tej trošarini v Sloveniji. V št. 34 z dne 7. aprila 1925 >Uradne-ga lista« objavlja Delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o državni trošarini na vino in vinski mošt in občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za 1. 1924. Iz tabele I. je razvidna obremenitev vina z občinskimi dokladami in sicer število občin, ki v posameznih davčnih okrajih doklade pobirajo ter odstotna obremenitev v posameznih občinah; iz tabele II. so pa razvidne količine vina in vinskega mošta, ki so le zatroša-rinjene v posameznih davčnih okrajih ter zneski državne trošarine in občinskih doklad k tej trošarini, ki so bili od do-tičnih količin pobrani. Dočim je delegacija za leti 1922 in 1923 izkazala zneske državne trošarine in občinskih doklad še po okoliših oddelkov finančne kontrole, izkazuje za leto 1924 te date po davčnih okrajih. Tudi količina, ki je bila za leti 1922 in 1923 izkazana za vino in vinski mošt ter za vino v steklenicah skupno, je za leto 1924 izkazana ločeno. V ozemlju ljubljanske oblasti je bilo zatrošarinjenega vina od soda in v ste- Olični zbor Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. V povodom 25-letnega obstoja zavoda slavnostno okrašeni bančni dvorani se je vršil 4. t. m. ob 15. uri popoldne XXV. redni občni zbor Ljubljanske kreditne banke ob zelo številni udeležbi delničarjev, ki so zastopali 262.618 delnic, tedaj skoro 4/6 celokupne delniške glavnice in imeli 26.167 glasov. Predsednik g. dr. Karol Triller se je po kratkem pozdravu navzočih spominjal 25-letnice bančnega obstoja ter izvajal, da je tedaj peščica narodnih mož postavila s pomočjo bratskega češkoslovaškega naroda važen mejnik v praven razvoja slovenskega narodnega gospodarstva z ustanovitvijo Ljubljanske kre-' ditne banke, ki je izpolnila zevajočo vrzel v organizaciji domačega denarnega gospodarstva. Dočim je bila potreba po realnem kreditu že zadostno krita po številnih regulativnih hranilnicah in • vzorno organizovanem zadružništvu, je bila trgovina, industrija in obrt s potrebo mobilnega kredita izročena na milost in nemilost tujemu kapitalu. Začetek i banke je bil pač težak, a vsled njenega solidnega poslovanja se je čvrsto razvijala in v kratkem času je bogato kalilo j seme, ki so ga ustanovitelji sejali. Marsikatero danes cvetoče trgovsko in indu-1 strijsko podjetje se mora zahvaliti za današnjo velikost Ljubljanski kreditni ban-i ki. Da so se začetne težkoče prebolele in i se je zavod tako lepo razvijal, gre kot za i ustanovitev samo predvsem zahvala ustanoviteljem, izmed katerih je pozdravil posebej prvega predsednika g. mi-nistra Ivana Hribarja, predsednika I Trgovske in obrtniške zbornice g. Iva-! na Kneza, g. Urbana Zupaneca, ; bralski češki narod, zlasti Živno-j stensko banko v Pragi in nje-\ nega tedanjega ravnatelja, upravnega ’ svetnika banke od njenega početka g. I Josipa Spitalskyja, nadalje prvega ravnatelja zavoda sedanjega upravnega svetnika in nadravnatelja v pokoju g. Ladislava Pečank a. Spominjal se je pa tudi hvaležno vseh onih, ki niso doživeli sedanjih sadov njihovega tedanjega j uspešnega dela, predvsem blagopokojne-; ga soustanovitelja in večletnega pred-j sednika g. dr. Ivana Tavčarja, in izvajal, da je banka izgubila v minulem ! letu vestnega sodelavca, ravnatelja Goriške podružnice g. Ivana Kačiča. j Nato je generalni ravnatelj g. Tykač ! poročal o bilančnem zaključku ter pri ; tem opozoril zlasti na naraščanje vlog na knjižice in vezanih računov za ca. 53 milijonov dinarjev, kar izpričuje vedno rast ičo zaupanje do najstarejšega slovenskega bančnega zavoda, opozarjal na veliko likvidnost sredstev Ljubljanske kreditne banke ter primerjal zaključne številke z onimi v letu 1923, ki dokazujejo v vseh panogah poslovanja znatno napredovanje v prešlem letu. Nato so se na predlog nadzorstva odobrili soglasno delničarjem predloženi zaključni računi, upravnemu svetu se je podelil absolutorij, upravnemu svetu, ravnateljstvu in uradništvu je bila izrečena zahvala. Občni zbor je nato sprejel soglasno predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička za leto 1924 v znesku 8,690.369 74 Din ter poleg statutarnih tantijem upravnemu svetu in nad klenicah ter vinskega mošta v letu 1924 218.04671 hi. Od tega odpade na Ljubljano 59.641'23 hi. Napram letu 1923 z 192.660'65 lil, od katerih odpade na Ljubljano 57.588 33 lil, je torej Ljubljana sama pa tudi ozemlje ljubljanske oblasti sploh napredovalo. V ozemlju mariborske oblasti je pa bilo zatrošarinjenega vina od soda in v steklenicah ter vinskega mošta 163 tisoč 579 92 hi, torej napram letu 1923 s količino 201.175 09 hi znatno manj. I Državne trošarine (35 Din oziroma na mošt 25 Din od hektolitra in 050 Din za . steklenico od 0 7 litrov) je bilo plačane v ozemlju ljubljanske oblasti leta 1924 j 7,458.470 20 Din. Od te vsote je bilo pobrano v Ljubljani 2,012.63770 Din. Na- . pram letu 1923 s 6,743.245 45 Din oziro- j ma za Ljubljano napram 2,015.591 55 Din „ . . , se je torej ljubljanski oblasti donos zvi- zorstvu določil o,990.994 Din za izplačilo šal, v Ljubljani sami pa neznatno znižal, j 12%ne dividende 18 Din (kot lani) na V ozemlju mariborske oblasti je bilo leta 1924 pobrane državne trošarine 5 milijonov 593.130 25 Din. Napram letu 1923 z zneskom 7,041.160.93 Din, je bil torej v letu 1924. donos znatno manjši. delnico, dodelil 428.945 50 Din kot dotacijo rezervam, 500.000 Din kot dotacijo pokojninskemu fondu in 300.000 Din Jubilejnemu podpornemu fondu za uredništvo, določil 300.000 Din za izplačilo bi- lančne nagrade uradništvu ter sklenil prenesti ostanek 496.433-29 Din na račun zgube in dobička za leto 1925. Na občnem zboru je bil z vsemi oddanimi 26.075 glasovi ponovno izvoljen članom upravnega odbora vsled poteka funkcijske dobe izstopajoči g. Leo Souvan in mesto izstoplega g. Vladimirja A r k o z 25.824 glasovi g. Claude de S e z e , upravni svetnik Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani. V nadzorstvo so bili izvoljeni dosedanji člani gg. dr. Peter D ef r a n c e s c h i, Avgust J e n k o , Bela Milič, Ciril Pirc in Anton Š k o f. Bilančna seja Kctdn-u-žne gospodarske banke d. d. v Ljubljani. Upravni svet Zadružne gospodarske banke je imel v četrtek 2. t. m. v navzočnosti vladnega komisarja sekc. svetnika dr. Fran Hateja bilančno sejo v posvetovalnici lastne palače v Ljubljani. Bilanca za poslovno leto 1924 izkazuje razveseljiv napredek tega zavoda, ki je obenem najmočnejši čisto domači bančni zavod v Sloveniji. Iz bilance navajamo sledeče glavne postavke: Aktiva: Blagajna 8,357.000 dinarjev; valute 700.000 Din; menice 11.000.000 dinarjev; vrednostni papirji 6.000.000 Din; dolžniki 160,000.000 Din (med njimi denarni zavodi 18,000.000 dinarjev); inventar 1,200.000 Din; nepremičnine 6,400.000 Din. Pasiva: Delu. glavnica 12,000.000 Din; redni rezervni zaklad 2,990.000 Din (z letošnjo dotacijo 3,093.000 Din); rezervni zaklad za dubiozne terjatve 150.000 dinarjev (z letošnjo dotacijo 430.000 dinarjev); pokojninski zaklad 360.000 dinarjev (s sedanjo dotacijo 460.000 dinarjev); hranilne vloge na knjižice čez 40,000.000 Din; upniki 136,000.000 dinarjev (med njimi denarni zavodi 8.000.000 Din); čisti dobiček 2,060.000 dinarjev. Celokupni promet je znašal 7 milijard, tako da je v prošlem letu napredoval za 4%. Vloge na knjižice so se dvignile od 23 na 40,000.000 tako, da so napredovale za nič manj kot 74%. K prejšnjim podružnicam na Bledu, Djakovu, Mariboru, Sarajevu, Somboru, Splitu in Šibeniku sta se pridružili leta 1924 še podružnici v Celju in Novem Sadu. Zadružna gospodarska banka v preteklem letu ni čutila nikdar denarne krize in je bila vsled svoje velike likvidnosti celo v ugodnem položaju, da je znatno razširila krog svoje klijentele. Ta zavod se odlikuje posebno vsled svoje velike kulance in postrežljivosti, s čimer si je pridobil povsod splošno zaupanje trgovskih in industrijskih krogov. Dne 30. aprila t. 1. se bo vršil v Ljubljani občili zbor, na katerem se bode predlagalo izplačilo 12% dividende. itsesnjn: m rnmmmmtSBIMŠgBaSM ' >3UDDHA< I :------------------- ~-J Trgovina. Likvidacija oddelka ministrstva za trgovino in industrijo. Likvidacija oddelka ministrstva za trgovino in industrijo se izvrši dne 20. t. m. tako, da prevzameta na 1. maja vse njegove posle, ki niso pridržani ministrstvu, velika župana ljubljanske in mariborske oblasti. Od tega dne se morajo prošnje, vloge, pred- j logi in poročila pošiljati samo teritorijal-uo pristojnemu velikemu županu. Sejem v Št. Jerneju. V Št. Jerneju se vrši letni sejem za konje, govedo in kra-marijo dne 14. aprila, t. j. v torek po j Veliki noči. Projekt trgovinskega zakonu. V mini- * strstvu pravde se bo te dni sestala ko- ; misija, ki bo detajlno proučevala načrt ; projekta trgovinskega zakona. Plačanje zakupnine za skladišča na sušaški luki. Minister saobračaja je z re- f Senjem št. 7945 z dne 25. marca odobril, \ da se zakupnina za skladišča lesa na ’ Sušaku odslej ne more več plačati v na- j prej za leto dni, ampak samo za tri me- j sec«j. Prošnje pa, ki so bile vložene na ; ministrstvo za znižanje zakupnine, se ni- ' so upoštevale. Resolucije konference izvoznikov v Beogradu. Koncem meseca marca t. 1. se je vršila v Beogradu konferenca iz- , voznikov, na kateri se je sklenila resolucija, ki obsega sledeče točke: 1. Dosedanja omejitev deviznega prometa potom prisilne oddaje ene tretjine Narodni banki naj se odpravi; 2. sistem lomljenih tarifov na lokalnih železnicah in na progah bivše južne železnice naj se odpravi; 3. uvedejo naj se direktni tarifi za gotove izvozne postaje in pristanišča; 4. v osnutku o gospodarskem svetu naj se interesi izvoznikov bolj zaščitijo; 5. . Narodna banka naj izvoznikom zviša i kredite. Izvoz stavbenega lesa in desk za izde- j lovanje zabojev na Kreto. Neka importna in eskportna agentura v Grčiji se zanima j za naše tvrdke, ki bi prišle v poštev za • izvoz lesa na Kreto. Interesentom je na- : slov navedene agenture v pisarni Trgov- • ske in obrtniške zbornice v Ljubljani na j razpolago. Porast števila insolvenc v Češkoslova- ' ški. Kakor je razvidno iz statističnih po- j datkov, je znašalo število prisilnih po- : ravnav samo na Češkem, ue vštevši v v v t to drugih češkoslovaških pokrajin, v me- ! secu marcu 92 napram 83 v mesecu fe- i bruarju in število konkurzov B5 napram j 24 v mesecu februarju. J Angleško baltiško društvo za trgovino z lesom. V Revalu se je osnovalo angle-ško-baltiško društvo za trgovino z lesom za angleški import lesa. Avstro-bolgarska trgovinska zbornica. Dne 5. t. m. se je konstituirala glavna skupščina avstro-bolgarske trgovinske zbornice v Zofiji, ki ima namen, da deluje za ustvaritev čim tesnejših trgovinskih zvez med tema državama. Mednarodni vzorčni semenj v Budimpešti. Budimpeštanska trgovska in obrt-niška zbornica priredi od 18. do 27. apri-v Budimpešti mednarodni vzorčni semenj. Posetniki morajo imeti potni list. Madžarski vizum ni potreben. Posetniki legitimacijami imajo pravico do 50% Popusta na jugoslovenskih in madžarskih železnicah. Obrt Točenje alkoholnih pijač. Generalna direkcija posrednih davkov je v enem zadnjih razpisov odločila, da more v eni občini ena oseba imeti dvoje pravic za točenje alkoholnih pijač, samo za eno pravico mora postaviti poslovodjo, ki ima osebno pravico. Obrtniška razstava za Črno goro v Podgorici. V Podgorici se otvori dne 8. junija t. 1. Prva obrtniška razstava za Črno goro. Prijave se naj pošljejo do 15. maja j na Pripravljalni odbor. Trije najboljši izdelki se bodo nagradili z denarnimi nagradami, a vsak razstavljalec dobi diplomo. Za informacije je vprašati pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Industrija. Nova pivovarna v Valjevu. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo otvoritev nove pivovarne v Valjevu pod tvrdko: »Pivovarna v Valjevu«. Novi rudniki bakra v Južni Srbiji. Ministrstvo za šume in rude je bilo obveščeno, da je gosp. Baža Jeličič, industri-jalec v Brusu ob priliki preiskovanja rude našel rudnik bakra. Po izvršeni analizi vsebuje ruda 6.8% bakra, a plast je, kakor se je do sedaj moglo ugotoviti, debela do 1 metra. Tovarna za predelovanje opijuina. Tovarna kemično-farmacevskih proizvodov ?Kaštek d. d. iz Karlovca je posetila potom svojih delegatov ministra trgovine in industrije ter ga prosila, da se ji dovoli odkup maka, predelovanje opijuma in izvoz previška gotovih opijskih proizvodov. V tem poslu bi financirala omenjeno tovarno skupina finančnikov z neomejenim kapitalom. Davki In takse. Kolkovanje na naša predstavništva v inozemstvu poslanih vlog. Ministrstvo za zunanja dela je obvestilo Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, da mu dohajajo od posameznih kraljevskih predstavništev v inozemstvu pritožbe, da se na na nje obrača veliko število trgovskih firm s prošnjo za pojasnilo o uvozu iu izvozu raznih predmetov, o pogojih za licitacije, dobave itd., a svojih vlog sploh ne kolkujejo ali pa nezadostno. Da bi se to še naprej ne dogajalo in da bi s tem na eni slraui ne trpela škode državna blagajna na drugi strani pa bi pospešilo oddajanje zahtevanih pojasnil in s tem tudi trgovske stike med našo kraljevino in inozemstvom, je ministrstvo naprosilo zbornico, da interesente opozori, da svoje na naša predstavništva naslovljene vloge pravilno kolkujejo, ker je le na ta način mogoče, da bodo redno dobivali zaprošena pojasnila. Carina. Vprašanje carinske tarife, člen 6:i zakona o dvanajstinah pooblašča vlado, da uveljavi v celoti ali delno zakon o obči carinski tarifi. Carinjene blaga rumunskega izvora. Generalna direkcija carin je z odredbo z dne 25. februarja pod št. 8.700 določila, da se ima blago rumunskega izvora pri uvozu v našo državo cariniti po minimalni carinski tarifi. Ravnotako carini tudi Rumunija naše blago pri uvozu v Ru-munijo. Denarstvo. Obrestna mera. V 1. 1924 je priredila Narodna banka pismeno anketo s svojimi komitenti o plačanih in zaračunanih obrestih od strani raznih bančnih zavodov. Anketa je povsem uspela in pokazala nepričakovane rezultate. Obresti se plačujejo iu zaračunavajo jako neenotno. Aktivna obrestna mera se je gibala med 18% in 30% letno. 18% obre-stovanje je le izjemno, praviloma se plačujejo 24% obresti. Pasivna obrestna mera se je gibala med 6% in 18%, praviloma pa je znašala 12%. V istih krajih so se pri skoro enakih pogojih ugotovile vse navedene obrestne mere. Kjer so denarni zavodi udeleženi na dobičku, je obrestna mera pogosto presegala tudi 30%. Denar, ki ga izposojujejo zasebniki, je dražji nego najdražji deuar denarnih zavodov. V Srbiji, specielno v Beogradu je bila obrestna mera za hranilne vloge visoka. Večkrat je dosegla tudi 20%. Praviloma se je gibala med 10% in 20 %. Le malo zavodov je plačevalo le 7% in 8%. Banke so plačevale visoke obresti, da so prišle do denarja. Marsikateri denarni zavodi so bili le težko likvidni, ker niso le svojih sredstev, ampak tudi naložen denar investirali v industrijo, ki ni mogla vsak trenutek v račati posojil. Gbrestovanje pri zagrebških bankah. Dne 1. aprila t. 1. je stopil v veljavo dogovor zagrebških bank o enotni obrestni meri. Za vloge in terjatve na tekočem računu je določena nastopna obrestna izmera: A vista 9%, pri enomesečni odpovedi 12%, pri dvomesečni odpovedi 12 lA%, pri trimesečni odpovedi 1 3 H> %. Za vložne knjižice znaša obrestna mera: a vista 10%, dočim veija za druge termine ista obrestna mera kakor za kontoterjatve. Pri velebankah je obre-stovanje pri a vista in pri enomesečnih izplačilih za 2%, sicer pa za 1% nižje. To obrestovanje ne velja za državne zavode, avtonomne korporacije in druge pravne osebe ter za pupilarno premoženje. Garancijske listine se izdajajo le za Narodno banko in za poštno hranilnico. Kakor se splošno pričakuje, se bodo tudi posojilne obresti v najkrajšem času enotno uredile. Pooblastilo za devizno in valutno trgovino je podelil Generalni inšpektorat ministrstva financ podružnici Celjske posojilnice v Šoštanju in Prometni banki v Ljubljani. Na Francoskem se zviša obtok bankovcev. V francoskih političnih in borzijan-skih krogih se vzdržuje vest, da bo emisijska banka v eni prihodnjih sej zahtevala od vlade, da ji dovoli povišati obtok bankovcev za pet milijard frankov. Madžarska zlata pariteta. Ogrski finančni minister je določil proračunski i ključ zlate krone v carinskem prometu do konca aprila v razmerju 14.700 papir-! natih kron za eno zlato krono. Izplačila še ne likvidiranih osebnih prejemkov (pokojnin, draginjskih doklad, potnin, odpravnin itd.) iz prejšnjih let bo delegacija ministrstva financ za Slovenijo odredila, čim se ji otvori po dotični kreditni partiji na osnovi zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij, julij t. 1. potrebni kredit. Ker je ta zakon narodna skupščina že odobrila in je mogoče, da bo zakon določal povsem drugačne tehnično-admini-strativne mere glede zahteve za otvoritev kredita, naj vsi interesenti potrpe in naj se ne obračajo z nepotrebnimi vlogami na delegacijo, dokler ta ne prejme od državnega računovodstva dotičnih navodil. c ZLATOROG TERPENTIN Izvoz In uvoz. Naš izvoz koruze. V teku treh mesecev, to je od novembra do februarja t. 1., se je izvozilo po carinski statistiki iz naše države 32.684 vagonov koruze, v vrednosti 706.3 milijone dinarjev. Na kongresu zbornic 1. septembra 1924 se je kalkuliralo, da bo znašal izvoz do 1. septembra 1925 v celoti 300.000 vagonov, v vrednosti 750 milijonov dinarjev. Računalo se je tedaj, da se bo izvozilo ‘/n pridelka. Medtem pa je znašal v oktobru 1924 izvoz koruze 999 vagonov (v vrednosti 27.8 milijonov dinarjev), v novembru je izvoz narastel na 5.418 vagon.iv (120.9 milijonov dinarjev), v decembru 9.247 vagonov (189.6 milijonov dinarjev), v januarju 1925 8.861 vagonov (194.9 milijonov dinarjev), v februarju 9.157 vagonov (200.9 milijonov dinarjev). Po vrednosti v celokupnem izvozu je zavzemala koruza 11 mesto v septembru, 9 v oktobru, 1 v novembru, ko je izvoz pšenice znašal 2.258 vagonov,, v vrednosti 92.4 milijonov dinarjev, a drugo v decembru, ko se je izvozilo pšenice za 2387 vagonov, v celokupni vrednosti 194.1 milijonov dinarjev. Naša država ni še nikdar izvozila toliko koruze v enem mesecu, kakor v decembru 1924. Izvoz v februarju 1925 je presegel tudi to: koruza je zavzela prvo mesto, v vrednosti 200 milijonov dinarjev. Razno. Promet Brzojavni naslov trgovske zbornice v Solunu. Ministrstvo trgovine in industrije priobčuje z razpisom z dne 11. marca t. 1. št. 2052, da se glasi brzojavni naslov naše trgovske zbornice v Solunu: »Trgind-komora Salonique«. Popusti na avstrijskih železnicah. Naš konzulat v Gradcu je sporočil naši trgovski in obrtniški zbornici potom ministrstva trgovine in industrije, da je ravnateljstvo železnic v Avstriji odobrilo 50% popust na železniških tarifih za prevoz blaga za: 1. Razstavo dekorativne obrti in industrije, ki se bo vršila v Parizu od 1. maja do 31. oktobra 1925. 2. Razstavo umetnin v Solnogradu od 5. do 20. aprila 1925. 3. Veliki vzorčni semenj v Zagrebu od 20. aprila do 4. maja 1925. Zvišanje tarif na italijanskih železnicah. Zvišanje tarif na italijanskih železnicah, katero je sklenil ministrski svet, da pokrije povišek službenih prejemkov železniških nameščencev, stopi v veljavo dne 15. aprila t. 1. Jugoslovenski delegati za mednarodno * trgovsko konferenco v Rimu. Na mednarodni medparlamentarni trgovski konferenci v Rimu bo naš parlament zastopan po 10 članih. 6 radikalov je že določenih, opozicija bo delegirala sledeče: demokrata dr. Kuinanudija, poslanca Hrv. seljačkega kluba dr. Trumbiča, predsednika muslimanskega kluba dr. Spaha in poslanca Jugoslovanskega kluba Ivana Vesenjaka. Event. pride od zemljoradni-škega kluba dr. Joca Jovanovič. Anketa o gospodarskem svetu. Anketa o gospodarskem svetu se je definitivno zaključila. Sedaj se je projekt razposlal vsem zbornicam in drugim zainteresiranim korporacijam na izjavo. Izjave se morajo vposlati do 26. t. m., ko se bo sestala zadnja konferenca, da pregleda odgovore in da pripravi definitivni tekst projekta za ministrski svet in za narodno skupščina Z ozirom na to, da se na tem projektu dela s tako naglico, pričakujejo beograjski listi, da se bo gospodarski svet konstituiral že v začetku junija t. 1. Zborovanje proti tiskovnemu zakonu. V nedeljo dne 6. t. m. se je vršilo v Narodnem domu v Ljubljani na inicijativo saveza grafičkih radnika protestno zborovanje proti osnutku, ki ga je izdelala vlada, za tiskovni zakon. Zborovanje je otvoril predsednik ljubljanske sekcije g. Krašovec. Zborovanje je bilo dobro obiskano. Član saveza iz Maribora, g. Viktor Eržen, je pojasnjeval nekatere določbe, ki ovirajo napredek in razvoj tiska, oziroma, ki lahko zelo škodljivo n plivajo na materijelni položaj tiskarni-škega uslužbenstva. Dr. Vladimir Knaf-lič se je v imenu novinarjev načeloma pridružil izvajanjem predgovornika ter izjavil, da soglaša s predloženo resolucijo. Resolucija se bo po definitivni redakciji objavila. Enako protestno zborovanje se je vršilo tudi v Zagrebu, a na sestansu novinarjev in glavnega odbora Jugoslovenskega novinarskega udruže-nja v Beogradu, ki je tudi razpravljal o novem tiskovnem zakonu, se je sklenilo, da se na Veliko noč 12. t. m. skliče sestanek novinarjev iz vseh naših krajev v Beograd, da novinarstvo manifestira in stavi svoje predloge proti tiskovnemu zakonu. Vprašanje ureditve suš&ške luke. V četrtek je minister trgovine in industrije v spremstvu šefa kabineta g. Dine-viča, odpotoval na Sušak na konferenco za zgradbo ondotne luke. Prijavilo se je več inozemskih družb, ki bi hotele zgraditi sušaško luko proti eksploataciji za določeno število let. Medtem pa se zahteva, kar je naravno, da zgradbo izvršijo domača podjetja. Zdi se, da bo minister po proučavanj'u zadeve izdal rešenje v tem smislu in določil načrt za izgradbo sušaške luke po zahtevah domačih interesentov. / Zgradba liške železnice. Te dni si je posebna komisija generalne direkcije državnih železnic ogledala gradnjo liške železnice. Polaganje tračnic se je vsled slabega vremena v mesecu marcu t. I. toliko zavleklo, da bo proga dogotov-Ijena komaj do konca junija t. I. Na 84 km dolgi novi progi (Gračac—Knin) je položiti tračnice še na razdaljo 32 km. Dalmatinci zahtevajo, da se gradbena dela pospešijo, kar je prav lahko mogoče vsaj toliko, da se proga otvori dne 4. junija. Tega dne stopi novi tu- in inozemski vozni red v veljavo, ki predvideva direktni brzovlak Praga—Zidani most—Zagreb—Split s spalnim in jedilnim vozom. Dan 1. julij t. 1. je za leto-, višča že nekoliko pozen termin. Kakšen vpliv bode imela nova zveza s Splitom, kaže dejstvo, da traja vožnja Zagreb— Split preko Sušaka ‘22 ur in stane vožnja v brzovlaku II. razred in parobrodu T. razred skupaj 680 Din, dočim bo trajala vožnja po železnici z brzovlakom le 13 ur 55 minut in bo stala v II. razredu le 456 Din. Državna borza dela v Mariboru. Od 29. marca do 4. aprila je bilo pri tej borzi 122 prostih mest prijavljenih, 181 oseb je iskalo službo, v 65 slučajih je borza posredovala uspešno in 14 oseb je odpotovalo, od 1. januarja do 4. aprila pa ste bili 1702 mesti prijavljeni, 2899 oseb je iskalo službo, v 804 slučajih je borza posredovala uspešno in 137 oseb je odpotovalo. Koliko tobaka nam preostaja za izvoz. 1/. leta 1923. imamo za izvoz 400 vagonov tobaka, a iz leta 1924. nad 1000 vagonov. Ako se posreči izvoziti vso to količino, bo imelo to zelo ugoden vpliv na dinar. Prejem koruze iz Bolgarije. Pred nekolikimi dnevi je odpotovala v Bolgarijo naša komisija, določena za prejem koruze na račun reparacij. Prejem koruze se bo izvršil v Varni. j Poset sejmov v Milanu, Bazlu, Parizu j in Lyonu. Po obvestilu Zemaljskega sa- j veza industrijalcev priredi Udruženje trgovcev in industrijalcev v Subotici izlet v svrho poseta sejmov v Milanu, Bazlu, Parizu in Lyonu. Odhod iz Zagreba bo 22. t. m., a potovanje bo trajalo do 14. maja. Prijave prejema g. Milan Damjanovič v Subotici proti kavciji Din 400.—. Potovanje bo stalo celokupno okoli 10 tisoč dinarjev. Pogajanja za pristop Rumunije k gr-ško-jiigoslovenskomu defenzivnemu dogovoru. Uradna poročila zatrjujejo, da je rumunska vlada izrazila Grčiji željo za pristop k grško-jugoslovenskemu defenzivnemu dogovoru. Grčija je odgovorila, da pozdravlja z globokim zadoščenjem lesno zvezo balkanskih držav in je pripravljena pričeti tozadevna pogajanja, ko bo sklenjen in podpisan defenzivni dogovor z Jugoslavijo. Tudi Jugoslavija soglaša s pristopom Rumunije k defenzivnemu dogovoru. Politični krogi pravijo, da končnoveljavna izpeljava tega načrta ni prav lahka. Od potovanja ministrskega predsednika Micbalocopulosa v Beograd in v Bukarešt bo odvisen na-dalnji potek teh pogajanj. Mednarodna strelska tekma 1925. Po mednarodni strelski tekmi za leto 1924, ki se je vršila v Franciji (Riems), se bo vršila letos tekma v Švici in sicer v mestu St. Galen, v prvi polovici meseca avgusta 1925 ob priliki kantonalskih strelskih svečanosti. Švicarski konzulat v Zagrebu vabi vse prijatelje plemenitega strelskega športa, da se udeležijo tega velikega mednarodnega strelskega ina-tscha od 7. do 13. avgusta 1925 v St. Galnu. Izseljevanje iz naše države. V 1. 1924 se je iz naše države izselilo 19.575 oseb, 2337 inozemcev. Od izseljencev sta bili dve tretjini moških. Največ se je izselilo nekvalificiranih delavcev, in sicer 6866 moških in 2549 žensk. Odšlo jih je 2125 v Združene države ameriške, 1941 v Kanado, 6862 v Brazilijo, 3860 v Ar-gentinijo, 179 v Chile, 173 v ITruguay, 274 v druge države Južne Amerike, 1716 v Avstralijo, 98 v Novo Zelandijo. Avstrijci se selijo v Itusijo. Zveza bivših avstrijskih vojakov pripravlja obsežno akcijo za izseljevanje Avstrijcev v Rusijo. Za enkrat se namerava izseliti 500 oseb, po večini bivši vojaki, ki so bili na Ruskem več let v vojnem ujetništvu in ki poznajo tamošnje razmere in ruski jezik. Ruska vlada jih namerava naseliti v pokrajini Orenburg v Južni Sibiriji, kjer jim da brezplačno na razpolago zadosti zemlje in jih oprosti za dobo enega leta vseh davkov. Za zgradbo hiš potreben les dobe naselniki brezplačno iz državnih gozdov. V to pokrajino se je pred nekaj leti izselilo večje število bivših delavcev Daimlerjevih tovarn, ki so tam osnovali popravljalni«) za avtomobile in so s svojo usodo jako zadovoljni. zaklj. 200; krompir rdečkast fco štajerska post. bi. 140; krompir, beli, fco štaj. postaja bi. 125; krompir rumeni, fco štaj. postaja bi. 110. Vrednote: 1% iuvest. pos. iz leta 1921 den. 61.50; VA% Kranjsko dež. pos. iz 1. 1917 den. 21; Loter. 2 'A%> drž. renta za vojno škodo den. 160, 1)1. 161.50; Celjska pos. den. 210, bi. 210, zaklj. 210; Ljubi j. kred. banka den. 217; Merkant. banka den. 110, bi. 126; Prva hrv. šted. den 830, bi. 835; Kred. zav. za trg. in ind. den. 192, bi. 200; Stroj. tov. in liv. 120, bi. 134; Trbovelj, prem. družba den. 398, bi. 408; Zdr. pap. Vevče den. 100, bi. 107; Nihag den. 50; Stavbna družba den. 265. bi. 280. ' Glavna zaloga € ► F ŠIBENIK - LJUBLJANA Ljubljanska borza, -r~r: -■=----- 'tc,;, (}. aprila 1925. Blago: Smrekove in jelove deske, III. vrsta, fco meja den. 558; smerkovi in jelovi hlodi, od 25 cin naprej prem., suhi, media 45, fco Ljubljana, 4 vag., den. 300, bi. 300, za k. 300; trami, monte, 3/3—7/9, od 4—<) m, fco meja bi. 380; bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, fco meja, 8 vag. den. 25, bi, 25, zaklj. 25; bukovo oglje la, vilano, fco meja den. 118; cer krljički, od 1 m dolž., od 25 cm prem. napr., za 100 kg, fco nakl. post. den. 18; otrobi pšenični, drobni, pol pap. pol juta vreče, fco Ljubljana bi. 205; koruza, promptua, fco sreni, postaja bi. 170; koruza prompt. par. Ljubljana bi. 213; koruza okrogla, par. Zagreb, 1 vag., den. 200, bi. 200, Tržna poročite Ljubljanski trg. Cene mesu: govedina 17—25, teletina 20—25, svinjsko meso sveže 20—25, slanina 20—24, šunke in plečeta 35—40, želodci 42.50—45, jetrne klobase 15 Din za kg. Klobase kranjske 5—10 Din komad. Jaguečje meso 20, kozličje 25, koštrunje 18 Din za kg. O napovedanem znižanju cen govejemu mesu večina gospodinj ničesar ne ve. Sicer je pa tako nizko znižanje brez pomena. — Kokoši je bilo izredno mnogo, dočim se je gosi in puranov prinašalo na trg le neznatno število. Kokoši so se prodajale po 25—60, gosi po 75—200, purani po 100—200 Din komad. — Jajca l —1.50 Din komad. Mleko 3—4.50 Din liter. Sirovo maslo 30—40, kuhano 45 Din kilogram, smetana 1.25—1.75 Din merica. Moka »O« 7.50, krušna 7, sladkor, sipa 14.50, kocke 16.50 Din za kilogram, kava 50—76 Din kilogram. — Zelena solata v glavicah 15—20 Din kg, rdeča solata 1.50, regi'at 1—1.25, motovilec 1.50, berivka ‘2.50 Din merica. Čebula 4—4.50 Din kg, češenj 0.50—1 Din glavica, krompir 2, jabolka 5—8 Din kg. Mariborski trg (4. aprila). Trg je bil vsled zelo ugodnega vremena prav dobro preskrbljen, pa tudi slaninarjev je prišlo kljub gorkejšemu vremenu 74 v mesto, ki so prodajali blago po dosedanjih cenah, in sicer svinjino po ‘20 do 35, slanino 25—30 in drob po ‘20 Din kg. Domači mesarji pa so to pot zopet znižali cene, in sicer so prodajali govedino po 13—17, teletino 15—20 in svinjino po ' 17.50—22. Drob 8—15, prekajeno meso 40—45 Din. Kljub tem znižanim cenam klobasarji ostali pri prejšnjih cenah 100 kom. Cene so jim bile 7—50 Din. — Morski prašički 10 Din komad. — Kozlički so se prodajali po 60—125 Din komad. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila: Cene so bile iste kakor pretečeni teden, samo solata je bila ceneja, ker je je bilo obilo. Cene so bile krompirju 9—10, solati, ohrovtu in zeljnatim glavam 1.50—4, karfiolam 5—‘20 Din komad, kislemu zelju 3—4, kisli repi 2, ja-bolkam 2—8, hruškam 5—16, dateljnom 13—35, mandeljnom ‘25—35 Din, figam 6—10 Din venec, pomarančam 1—3, limonam 0.75—1 Din komad. Čebuli 3 do 6, česnu 4—12 Din venec, mleku 3—4, olju (bučnemu) 21—30 Din liter. — Lončena in lesena roba se je prodajala po 0.50—160, brezove metle po 2—6 komad, leseni vozički 125—1000 I)in kom. — To pot so se prodajala tudi sadna drevesca (jabolka in hruške) po 25—35 Din komad. Sena in slama na mariborskem trgu. V sredo so kmetje pripeljali 11 vozov sena, 5 vozov otave in 7 vozov slame, v soboto 4. aprila pa 9 vozov sena, 3 vozove otave in 6 vozov slame na trg. Cene so bile senu 60—85, otavi 60—70, slami pa 50—65 Din. Slama se je prodajala tudi v snopih po 1.50 Din komad. Dunajska borza za kmetijske produkte (3. t. m.). Nadaljnje oslabljčnje na ameriških borzah je povzročilo tu oslab-ljenje tendence in slabo nakupovanje. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 52— 53, jugoslovenska 53.50—54, Rosafč 50.50 —50; ječmen: doinači 47—52; turščica: ‘26.75—‘27.75; oves: 39—40 šilingov. Dobava, prodaja. so — prodajajo namreč vsakovrstne klobase po 25—40 Din in hrenovke celo i<>< j 34—40 Din kg. — Perutnina. Bilo je je i okoli 700 komadov. Cene so bile koko-šeni ‘25—60, racam in gosem 60—100, puranom pa 100 do 175 Din komad. — Domači zajčki. To pot jih je bilo okoli Dobave. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 20. aprila ponudbe glede dobave 100 kg semena za travo ter glede dobave vulkanskega vlakna (Vulkanfi-ber) in magnetov, do 25. aprila t. 1. pa glede dobave vozičkov za vreče. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 14. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnih v Subotici glede dobave 10 tisoč kilogramov lesnega oglja. Dne 16. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 2000 kg lanenega firneža. Dne 18. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave svetiljk, piščalk in blaga za zastavice. Dne ‘27. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave parke-tov, ladijskih tal, zidnih deščic itd. Dne ‘28. aprila t. I. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave orodja za opremo lokomotiv. Dne 29. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave borovih desk. Dne 30. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pločevinastih p() j kant in škatel j ter glede dobave borovih desk. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Josip Ljubljana ol» vodi Mm ▼•JtlKoI (Mn FnUraom«« apMMa&i) Na mulo 1 poInkIMtn* *a SUvHJ«, kroJaCe, r: Zastovstvo: Ludovik Baraga, Ljubljana, ^ Šelenburgova ul. 6/1. Originalne potrebščine asa Opalograph (FIxat, Preservat). i m ii—h i t imi m ■iiiiMiiMi w—t—irmrmni v Ijubijani 8p'Scor i jj sRo blago raanovrstno Sgaaje naoko In ' detelne pridelke raznovrstno i^idnlnsko vodo baotna praššarna asa . kavo In mlin za dl- >. i Save x električnim obratom. K a NA KAZPOLAOOl ;! It snmtfcsssK; fcftitnlk 1» l«dajat«lj: »Merkur«, trgov.ko-Indu.trij.ka d. d, Ljubljana. - Urednik dr. I. PLESS. - Odgovorni uradnik F. JERAS. Ttak ti.karna »Merkur«, trgov.ko-lndu.trlj.ke d. d.