Demokratičnost odločanja in zbori volivcev
ZBORI volivcev bi morali predstavljati v našem družbenem sistemu ob zborih delov-nih ljudi osnovno, neposredno obliko druž-benega samoupravljanja. Obe obliki nepo-srednega odločanja pa že dlje časa bolujeta zaradi majhnega interesa občanov in delov-nih Ijudi. Tak interes je zlasti viden takrat, ko obravnavajo zbori problematiko širših in ožjih družbenopolitičnih skupnosti. Letošnja meseca — februar in marec sta potekala v znamenju zborov volivcev in zborov delov-nih ljudi. Na območju občine Šiška je bilo sklicano 27 zborov volivcev in 34 zborov de-lovnih ljudi, za obe vrsti zborov pa je zna-čilno dejstvo, da je vedno manjša udeležba na zborih in da je interes v delovnih orga-nizacijah predvsem usmerjen na problema-tiko delovne organizacije.
Ob poteku zborov volivcev lahko opazi-mo, da se je zborov volivcev v krajevnih skupnostih udeležilo le 1219 volivcev od več kot 46.600 vpisanih volivcev, kar predstavlja le 2,6 ° (]. Ob tem podatku bi se morali zamisli-ti, kajti v nekaterih volivnih enotah so od-stotki še dosti nianjši, saj je bila ponekod udeležba na zborih volivcev komaj 0,5%. Glede udeležbe je položaj v delovnih orga-nizacijah na zborih delovnih Ijudi sicer bolj-ši, vendar pa razprava na teh zborih pogo-stoma zaide od predlaganega dnevnega reda na vprašanja, ki zadevajo delovno organi-zacijo.
Zbori volivcev so letos obravnavali pred-vsem komunalna vprašanja in probleme, ki izhajajo neposredno iz krajevne skupnosti. Takih predlogov in sklepov je bilo več kot 70 ° n, čeprav so bili sedanji zbori predvsem namenjeni financiranju občine in mesta. Le 6% vseh predlogov zborov volivcev je bilo usmerjenih na proračunsko problematiko.
Vprašanje, ali je demokratičnost spreje-manja predlogov na zborih volivcev zagotov-Ijena, se vsiljuje samo od sebe ob tako pičli udeležbi. Kje so vzroki?
Priprave na zbore volivcev so bile letos pravočasne in dobro organizirane. Odborniki in krajevne skupnosti so dobro opravili svo-je naloge. Problemi udeležbe pa ostajajo od-prti. Morda so največji zaradi občutka vo-livcev, da ne morejo oblikovalno sodelovati na zborih volivcev in vplivati na akte, ki jih sprejemajo družbenopolitične skupnosti. Prav zaradi tega se volivci v svojih razpra-vah omejujejo predvsem na problematiko, ki jim je blizu, na komunalna vprašanja, na kra-jevno skupnost in delovno organizacijo. To pomeni, da gre del bistvenih družbenopolitič-nih vprašanj mimo volivcev, ne da bi razmiš-ljali o njih. Kako naj bi bilo tudi drugače, saj se volivec težko odloča o tem, ali je po-samezna postavka proračuna previsoka, ali
prenizka. Na zboru volivcev pa imamo samo dve izbiri: ali potrditi, ali skleniti, da vza-memo sredstva iz ene in jih damo v drugo postavko. Taka odločitev je za vsakogar te-žavna, kajti vseh potreb ni mogoče poznati.
Informiranosti v smislu, da bi občani ve-deli in pravočasno dobili vpogled v to, kate-ra področja, ki jih financira proračun, zaosta-jajo, kje lahko vzdržimo z manjšimi sredstvi in kje bodo potrebna večja sredstva, še ni-smo dosegli. Zbore volivcev sklicujemo ta-krat, ko so nam potrebni. Prav tako uporab-ljamo sredstva informacij takrat, ko potre-bujemo za določeno akcijo širše angažira-nje ljudi. V bodoče bo potrebno opraviti več nalog pri informiranju občanov, zlasti na tak način, da bodo ti že predhodno seznanje-ni s posameznimi problemi, s katerimi se bodo morale spoprijeti družbenopolitične skupnosti.
Zbor volivcev, katerega sedaj skličemo takrat, ko nam narekujejo to predpisi, bi moral postati stalnejša oblika dogovarjanja med volivci in njihovimi predstavniki. Vseka-kor pa bi bilo potrebno, da vsaj v okviru krajevne skupnosti programirajo zborl vo-livcev svoje potrebe po sredstvih tako, da bodo te potrebe res plod širše razprave, pa naj gre za komunalno opremo posameznih območij v občini, šolstvo, varstvo, trgovino in podobno. Doslej takega programiranja ni bilo, ampak so programe pripravljale kra-jevne skupnosti oziroma njihovi organi, ne da bi pri tem tudi oni do popolnosti dobili mnenja svojih občanov.
Zbori volivcev se ne smejo izroditi v po-trjevanja že sklenjenih dejstev, ampak mo-rajo odigrati pdločilno vlogo pri nadaljnjem kreiranju občinske politike. S tem ne mislim samo na to, da sta občinska skupščina in od-bornik dolžna dati odgovor na vprašanja, ki se pojavijo na zborih volivcev, ampak da so dolžni predvsem odborniki vztrajati na tem, da upravičene zahteve zborov volivcev sprej-me občinska skupščina v svoje programe, prav tako pa tudi krajevne skupnosti. Šele, ko bodo zahteve zborov volivcev na tak na-čin programirane, bodo volivci lažje ugotav-ljali ali so bili njihovi predlogi upoštevani ali ne.
Mnenja sem, da bomo morali v prihodnje sklicevati zbore volivcev takrat, ko jih bodo potrebovali tudi občani, kajti niz problemov, ki neposredno zadeva življenje in delo naših občanov, gre mimo zborov volivcev. Prav go-tovo ni nobeden vprašal volivca o tem, kako bo prenesel stalne podražitve, kajti ravno v tem primeru bi zbori volivcev lahko zahte-vali večjo odgovornost družbenopolitičnih skupnosti, odbornikov in poslancev.
Bojan ŠTULAR