Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 1. 8. januara 1938. 34. letnik
Marij in List
MARIJIN LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice faz$n?enia verske lst,ne od Mani»noga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala 1. 1904., dee. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slo-vencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga üsta je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom diihovnih vaj, posvečen sv. Driižini v Slovenskoj krajini kak i sirotišnico Deteta Marije v Tarnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi
Marijikln Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena : na skupni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca Jezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1939 tudi naročnik. Naročnina se do konca junija vsa mora plačati.
Duhovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se služijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v „Seraphinskom dobrodelnom drüstyi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš sliižiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: K L E K L J O Ž E F, vp. pleb., Črensovci, Slov. krajina.
Tiskarna Balkänyi Ernesta v Lendavi.
Iz pisem naših, ki so se v tiijini Bogi posvetili.
Dominko Štefan, salezijanec, jiižna Francija, se zahvaliije na rednom pošilanji Marijinoga lista. Ga jako veseli, posebno zdaj, gda je sam Slovenec v bogoslovji. Žele vesele božične svetke i srečno novo leto.
Jakob Avguštin iz Lipovec v Italiji, je bio nekaj dni doma med počitnicami. Za naše liste je zdaj še bole hvaležen, ka so še 3 Prekmurci poleg njega v istom mesti. Molili bodo zlasti za tiste, ki hodijo po tiijini za penezi, pa so pozabili na svojo diišo.
Ritlop Ignac iz G. Bistrice v Turini. Čtenje naših listov njemi tüdi hasni, da ne pozabi domačega jezika. Zdaj je že 11 let v Italiji. Predstojniki so ga poslali na univerzo, da se izšola v matematiki i fiziki. Žele, naj Bog g. Klekla še dugo občuva v deli, štero je na taksi dtiševni i prosvetni hasek našega liidstva.
Anton Zelko piše iz Turina, da so letos tam 3 Slovenci: profesor Šeruga, bogoslovec Sraka i on. Večkrat ide v cerkev Marije Pomočnice i tam pred oltarom sv. Ivan-a Boska moli, da bi Bog še dugo ohrano g. Klekl-a za blaženost našega naroda. To je njegova zahvala za Marijin list.
Hv. J.	Cachan, 14. dee. 1937.
Velečastiti gospod urednik!	*
V zadnjem mojem pismi nej sam bila gviišna, či Vam bom mogla kda več kaj pisati. Dnes pa mam malo prilike za malo pisanje. ^ Veseli me, da Vam kaj malo opišem moje stanje, — žmetno pa mi je, da Vam morem to pisati, ka si — cenjenoga lista, naših dragi N ö v i n nemrem naročiti za prihodnje leto 1938, Nemrete si misliti vlč. gospod urednik, kak težko se po-
LETO 34.
8. JANUARA 1938.
ŠTEV. 1.
"sur
„I prikazalo se je veliko znamenje na nebi: žena, obdana z suncom, i pod njenimi nogami mesec i na njenoj glavi venec iz dvanajstih zvezd". (Razodetje, 12. 1.)
1. Zvezda.
Prvo zvezdo naj opevlem, ki te diči Mamika:
globoka je to ponižnost, v šteroj se za deklo maš,
gda postaneš Mati Boža, gda dobiš nebeško čast,
gda tvojlSinek čiide dela, venča čast ga velika;
ti kralica nebe zemle, v hiši maloj si doma,
prosta tvoja je obleka, skromna tvoja hranica,
skoro nišče te ne pozna, nišče časti ti ne da,
v Nazareti si najzadnja, kak tlačena travica ...
Gda so Sina k smrti gnali, ga križali, vmorili,
so tebe zavrgli rekši: slabo odgojila ga,
gda so njegov plašč delili, se z tebe norčarili:
z svile bi ga lejko stkala, sama v svilaj bila vsa . . .
Gda je stano Sin od mrtvih v nepopisnoj radosti,
gda tebe na Srce stisno i ti plačao vse boli,
te hiidobni so tajili, da si Mati Radosti,
da si Mati Večne Reči, ki pri teb' se odgoji . . .
Pa si znala, da po smrti, močno do te žalili,
vendar si odprla srce vsem žalivcom na stežaj,
vse za deco si sprejela, vse zročila Sini si,
naj obda je v večnoj slavi njegov boži ves sijaj . . .
Nikdar tožba je ne prišla z tvojih čistih, svetih viist,
vse prenesla nemo, tiho, si kak Jezuš Sinek tvoj . . .
O ponižna ti devica, zvrači gizdo i odpiist',
naj ponižni bomo vredni gledati obraz svet' tvoj. Srčen,
Jezušek, v tom novom leti polevaj svojo rožico, našo dii-šo, da zraste v lübezni do Marije, tvoje i naše Mamike, ka mo vredni njene materne lübezni.
i ; -f
Naročnikom.
V 34. leto smo stopili z Marijinom listom. Lepa leta, té pravili. Prav mate. Še lepša leta pa bodo prišla, večna, vsik-dar vesela i preblažena, če ostanemo stanovitni pri Marijinom listi, če ga bomo čteli, njegove navuke si v srce sadili i je gojili. Marija je naša mati. Po njenoj dobroti smo dobili njeni list, Marijin list. Ona ga je čuvala i pripelalo v 34. leto obstoja. Kak velika milost, kak velika dobrota, če pomislimo, da so strašni viheri divjali nad Marijinom darom, nad njenim listom, gda ga je napadao brezverski tabor, kak smo viipali Slovenci ž njim na svetlo, gda nam ga je zebrano bolševizem, gda ga zavirala v rasti posvetnost diiše. I Marijin list je vse to prestao, ar je
Marijin dar. Ona ga čuvala i ga bo. Ona nam ga je dala i nam ga ne bo vzela, ona nam ga je poklonila i svoje materne lübezni njemi ne bo nikdar odklonila. 1 ravno ta liibezen je najvekši dar, ki ga diiša le more sprejeti. Marijin list je dar Marijine lübezni. Marijin list čteti je zato zahvala za to lübezen i ponižna pa goreča prošnja, da nam Marija svoje lübezni nikdar ne odpove, nego jo den za dnevom povekšava.
Dragi naročniki! To naj bo vaš namen pri naročitvi Ma-rijinoga lista, zato ga naročite, naj zkažete lübezen do nebeške
matere i ši zasliižite vsikdar vekšo njeno liibezen. Širitelje, v té namen ga širite 1 Dopisniki i sotriidniki, v te namen sodel&jte! Vsi iz liibezni do nebeške Mamike se zbiräjmo okoli Marijinoga lista, da dobimo kem vekšo liibezen Marijinoga maternoga Srca. Ta liibezen nas bo rešila zmotnjav denešnjega časa, ta Marijina materna liibezen nam bo zagotovila srečno smrt, ve na njo obrača sv. Cerkev reči sv. Diiha: „Ki mene najde, livlenje najde i zveličanje si zajmle od Gospoda". (Pril. 8-35.) Naj mo vredni te Marijine liibezni, v kem vekšoj meri, je moja žela v novom leti za vse naročnike, širitele i sotriidnike Marijinoga lista. V Mariji vsi po-zdravleni! V liibezni do Marije vsi rastite! Marijine materne lü-bezni postänite vsi vredni! To vam žele	Klekl Jožef,
Črensovci, 1938. jan. 1.	dühovnik, vrednik.
Če popotnik, šteri kre vode Rhone stople dol proti nižinam, pride do ednoga določenoga kraja, naednok zagledne, kak se na levoj strani bregovje zaprejo i se njegov razgled razširi, nebo postane bole jasno, zemlä rodovitnejša i zrak milejši: to je Provence.* Vleče se po dolinaj, štere že zgiibijo podobo goratoga sveta, notri do morja, šteroga obala ma bogati zaklad zgodb i pripovedk. Poleg Rhone i Alp jo na tretjoj strani obdaja Sredozemsko morje, v štero se izliva silovita provansalska voda Du-rance. Ne počivle dugo pogled na toj pokrajini i že zapazi v njoj naravno zgodovinsko sorodnost z znamenitimi deželami sta-roga veka. Grčke naselbine so njoj že v ranoj zgodovinskoj dobi prinesle semena vzhodne kulture, Rim, ki njoj je dao ime, jo je okraso z razvalinami, poriišo je njene varaše i te razvaline so vredne, da jih je razriišila tista rimska sila, šteroj ne mogeo nišče odpovedati slave, ar je celi svet ž njov napunila. Oda pa je stari vek prepadno, je ohranila Provansa pri bogastvi svojih spominov i šče bole pri svojoj naravnoj živlenskoj punosti svojo posebnost. Mela je svoj jezik, svojo pesnitev, svoje navade, svoj naroden značaj, vse tiste darove, ki malo pokrajino napravijo znamenito.
Gda so potom nova kralestva nastajala i so se meje njihovih dežel že določavale, je pripadnola Provansa, ar te usode ne mogla zabraniti, kak dar nebes, Franciji. Ar so jo že stari
* Izgovorimo: Proyansa, pokrajina v jiižnoj Franciji.
poznali kak zapadno deželo lepote, je postanola za Francoze prvo izhodišče, kde je njihova domiselnost prišla v stike z Ita-lijov, Grčijov i Malov Ažijov, z vsemi kraji, štere diih občiidiije, i z vsemi imeni, ki navdiišijo srce.
Če sta že narava i zgodovina vnogo dali Provansi, je za njo šče več napravila vera. Vnogi kraji so bili posebno blago-sloyleni s tem, da so bili po skrivnostnoj božoj previdnosti zebrani za posebne dogodke. V Egipti je tekla zibeo Mojzešova; šče zdaj se kadi Arabija od ognja i bliska na gori Sinaj i pesek njene piiščave je ohrano stopnje božega liidstva; pred tem liidstvom se je razdelo Jordan na dvoje i od libanonskih ceder do jerihonskih palm je mogla Palestina posliišati i gledati stvari, štere človeštvo ne pozabi do konca sveta. V toj deželi je prišeo boži Sin na svet; tii se je oznanjala njegova reč, da svet navči živeti, tii je tekla njegova krv, da svet odkiipi. Gda pa je potom Rim postao središče celoga sveta, je sprijao med svoje zidove namestnika Jezuša Kristuša i v začudenji je sliižo Kapitol Cistomi sijaji zmagoslavne liibezni, čeravno je bio prie tak dugo v sliižbi krvavoga zmagoslavja zmagovitih vladarov. Ti kraji so posvečeni veri, to so sveti kraji i skoro bi lehko pravili, da bole pripadajo nebesom kak zemli. Nebo pa je pri razdelitvi te milosti, ki je zemli podeljena, prihranilo deo tüdi za Provanso, edinstveni deo, šteri je kak svedočanstvo Jezušovoga živlenja na zemli.
Če se od Marseille-ja obrnemo proti Alpam, stopimo v dolino, ki se vleče vštric morjai, od šteroga nam visiki bregovje pogled zabranijo; nasproti tem se zdigavajo driigi gorski grebeni. Med tem skalnatim zidovjom se spiišča dolina proti strmoj kotlini, štera njoj na pogled zapira pot. Skoz rende drevja med dugimi travniki se počasi vali reka, ki s svojimi hasnovitimi vodami bogati na stotine naselbin. Njeno ime je temno kak njeno vodovje. Za popotnika je nekakši vodnik. Bregovje jo nekaj časa vtesnjiije, gde pa se na malo vekšem poli razširi, se včasi obrne na levo, se zavije v globeli, gde postane gorska reka; potom se zdigava po zamotanoj poti med z šumami poraščenimi višinami i golimi vrhovi i naslednje najde svojo vretino na mirnoj visikoj planoti, nad štero se kak njena korona zdigavle pošastna skala. Šče ne dugo je bio popotnik sredi bogatoga, ži-voga varaša, ki je kak kralica Sredozemskoga morja. Vido je dim nad valovi morja i čiio kričanje liidi. Vido je, kak so se od vseh strani obzorja bližale ladje, štere je ne gnao telko veter, nego moč kinčov, z šterimi so bilev naklajene. Tii pa je vse mirno i tiho kak tüdi golo i piisto. Če človek občiiti te mir i pogledne siromaštvo te divjine, skoro misli, da hodi po skrivnostnih potaj v nedostopne samote starodavnih Teb. Na sredi planote opazi razpadlo zidovje, na zviinešnjem robi stoji za malim breščekom nekaj hiš. Ali samo ti sledovi živlenja so ne sposobni, da bi oslabili veličasten vtis toga kraja. Srce sluti v toj piistoj samoti sledi bože navzočnosti.
Na sredi med temi visikimi pečinami, ki se kak kamenita mreža driiga za driigov vrstijo, zapazi oko človeče prebivališče, štero zgleda, kak da bi tam obvisilo, i spodaj les, ki je jako lepi viditi. To že ne več tisti vitki dišeči jelič Provanse, äli bti-kev, ttidi ne več tistih zelenih streh, štere je popotnik večkrat nad svojov potjov naišeo. Lehlco bi pravili, da se je po neraz-ložlivoj čiidi tii razširila severna lepota rastlinskoga živlenja. Tii je zemla i podnebje jiižno, a rastlinstvo je spodobno angleško-mi. Samo dva stopaja oddaljeno od tam pa je na stranskoj steni gore že prava narava pokrajine; te deo pa dela izjemo. I če idemo naprej, nas včasi zakrije les s celov svojov veličinov v svo-joj globini, v svojoj tmičnosti i v svojoj tihoti, les spodoben onim svetim šumam, štere sekira pràdedov nikdar ne oskrunila. Tiidi tii majo samo stoletja dostop; sama so vladala i ešče tii vladajo kak posredniki stare častitlivosti, ki ma višji izvor od njih.
Što je hodo po tom kraji? Što je na tom vozkom kraji zemle tak mogočno sled zapiisto? Kaj je ta pečina? Kaj te les? Kaj nazadnje te prostor, gde se nam vse tak velko dozdeva.
O. Marseille, ti si vido prihod gosta, šteri je negda na toj gori prebivao! Ti si vido. kak je iz slaboga čuna stopilo bitje, ki ti je prineslo driigi obisk z Vzhoda. Prvi ti je dao tvoje pristanišče, tvoje obzidje, tvoje ime, tvoj začetek; driigi ti je dao šče več, zaviipao ti je žive ostanke iz živlenja Jezuša Kristuša, diiše, štere je on na zemli jako nežno liibo, zvoljene bože pri-jatele. Na križi je zročo Jezuš Kristuš svojoj materi Janoša apoštola, tebe je pa Jezuš Kristuš, gda je bio na višini svojega veličastnoga vstajenja med premaganov sencov smrti i vsta-jajočov svetlobov večnoga živlenja. zebrao za varno zavetišče svojih najbole liiblenih prijatelov. Ali bi bilo potrebno ti je ime-nüvati? Ne, ti se jih vsigdar verno spominaš, tvoja zgodovina zna od njih pripovedavati, v tebi se je izročilo od tvojih gostov pomešalo s spomini prvih začetnih dni tvoje vere i sveta zarja tvojega krščanstva je zednim grob, v šterom ti med tvojimi apostoli častiš prijatele Jezušove.
Bio je to Lazar iz Betanije. šteroga je Kristuš od mrtvih obiido; bila je to njegova sestra Marta, ki je vidila, kak je Lazar stano iz groba i ki je vervale v moč Sina božega še prie, kak se je ta pokazala; bila je šče druga žena, obeh sestra, štere ime je šče vnogo slavnejše, ar je dobila več liibezni i je zaslii-žila vekšo liibezen i od nje je pravo Gospod: Njo j so odpii&čeni mogi grehi, ar je vnogo lübila. To je ona, ki ga je prva vidila na viizemsko zajtro, ar je mela v srci tistoga, šteroga liibezen je gorela zä vse diiše do smrti.
Toj ženi je posvečeno to popisiivanje. Gda je že evangelij razneso njeno hvalo po čelom sveti, svet več ne potrebiije, da bi mrtelno pero v našem časi oznanjalo njeno slavo. Niedno ime je ne tak lehko vzbiidilo zanimanje liidi kak njeno. Greh sam zna vzbiiditi občiidovanje v mislečih glavaj, a njena jakost njoj odpre pot do roda brezgrešnih src.

Marija Magdalena se dotika obeh strani našega živlenja: grešnica nas moči s svojimi skuzami, svetnica nas boža s svo-jov prisrčnostjov. Prva skrbi za naše rane pri nogah Zveličitela, druga v zameknjenji nad njegovim vnebohodom. Če pa Marija Magdalena ne potrebiije driigo kak boži glas v evangeliji, da se njeno ime povzdigne, njoj le slobodno zaspevlimo hvalno pesem, štere odmev naj kak blagoslov pride do našega srca.
To je naša žela. Mogoče, da naš glas zgene razvaline Sainte-baume-a, i Provansa, prebiijena iz spanja, štero zadržiije njeno pobožno čiistvo, znova najde za veličastno češčenje prvejšo 1Ü-bezen svojih očov ino plemenitost svojih knezov.
Prvo poglavje.
Jazuš Kristus kak prijateo.
Prijatelstvö je najpopolnejše čiistvo človeče, ar je najbole neomejeno, je najčistejše i sega najbole globoko v diišo. Pogled-nimo liibezen med stariši i decov: dete si očo i mater ne zé-bralo samo, bilo je rojeno brez svojega sodelovanja; i kelko vekši krog živlenja začne za časa mladih let njegovo srce zavzemati, telko bole začenja spoznavati potrebnost, da po lastnoj izberi išče bitje, šteromi bi se moglo izročiti. Če njegovi stariši, gda vidijo pogrešek, ki se da opaziti tiidi pri liibezni najbolšega deteta, ščejo pridobiti njegovo srce s slabostjov, po šteroj se detinstvi približajo, bodo v njem skoro gviišno vzbudili klico nezahvalnosti. 1 če vršijo tisto sveto oblast, štero njim starost i pamet zavüpata, z resnov liibeznijov, da jo tak tiidi ohranijo, postane dete bole poslušno i vdano i si bo pridobilo močnejšo zavest svojega razmerja do starišov. Ali prilastilo si bo tüdi tisto boječnost, štera, čeravno je šče tak deteča, ga čuva pred mišlenjom vkanlive ednakosti.
Včasi, kak doraste, ali šče celo prie, si bo sin prizadevao ločiti se od šče tak Iiibeznive matere i izpuniti tiste lepe, a zed-nim tiidi strašne reči, svetoga pisma: „Mož bo zapiisto očo i mater i bo šo za svojov ženov." Ali ne najde bar tii tisto slobodno izvolitev, štera je prva med glavnimi pogoji liibezni? Nikak ne! Na stotine zapovedlivih okoliščin določa moži tova-rišico njegovoga živlenja. Rojstvo, imanje, pa tüdi drüge prilike njemi pišejo zakone, po šterih se ma ravnati i to v hipi, v šte-rom bi moglo odločiti samo njegovo srce; i kak z rožami ovenčana klavna daritev stopi pred oltar, da vse obeča, a malo da. Kelko je ženitev, pri šterih liibezen jako mäli delež ma? Kelko familij, šterih mišlenje je poznana brezbrižnost? I če bi si obe diiši istinsko med sebov pogučavali, i če bi redka iskra med-sebojnoga nagnenja oživlala oba, ki sta si vernost i liibezen obečala, bi le bile toj sreči nastavlene prevnoge zanke, tak da bi šče prerano moglo priti do spadaja.	(Dale.)
Sv. Ivan Bosko.*
(R. J.)
Dosta so že naši listi pisali od toga znamenitoga človeka. Največkrat je bila opisana njegova delavnost i uspeh, sad te delavnosti. Menje pa se je pisalo od njegove diiševnosti, od njegovih jakosti, od toga, ka napravi pravzaprav človeka svetoga.
Letos je 50 letnica Don Boskove smrti. Vmro je 31. jan. 1888., star 73 let. Ob toj obletnici bodo časopisi dosta pisali. Tüdi naši. Marijin List bo več mesecov prinašao kaj lepoga od Don Boska. Bo to predvsem opis njegove močne diiševnosti. Podali bomo kak najbole verno sliko Don Boskove diiše.
Na prvi pogled je bio Don Bosko kak vsakši driigi dii-hovnik. Postave pravilne, dostojnoga obnašanja, po navadi malo s priklonjenov glavov. Velika i stalna je bila njegova zbranost. Ta notrašnja zbranost ga je pa delala tüdi od zviina tak prl-vlačenoga, da vsakši, ki ga je zagledao, ga je tüdi globoko spoštiivao. Rahel nasmeh njemi je žareo celi obraz i dajao tak lepi izraz, da je izgledao kak z driigoga sveta. Žive i predirlive oči so razodevale dušno velikost pa milino. Z velikov prijazno-stjov v ravnanji si je navezao srca vseh, posebno pa tistih, ki so ž njim živeli. Nekoč je eden pravo: Don Bosko se nam vidi kak bi sam boži Zveličar bio.
Sodba vseh, ki so zaviipno ž njim občevali, je, da što je duže časa prebivao v njegovoj bližini, je ne zapazo pri njem napake, pač pa odkrivao zmerom nove, občiidovanja vredne kreposti.
„Z Don Boskom sam se razgovarjao pogostoma v Turini, v Genovi, v Florenci" — tak jezuit pater Franko — „i večkrat jako dugo, na štiri oči, pa zaviipno. Vtis, šteroga je Don Bosko pryi hip napravo na mene, je bio te, da je on preprosti i dobrohoten človek. Par njegovih reči je zadostiivalo, da se mi je prvi vtis jako povekšao. Posliišajoč njegove razgovore, sam spo-znao, da mam pred sebov moža izrednoga i globokoga razumevanja, čiidovite razsodnosti, najčistejših i najbole svetih namenov. Njegovo merno i neprisiljeno govorenje se mi je vidilo tak vrejeno i važno, da bi bilo vredno sproti vse napisati. Ne vem, što nä sveti govoreč z menov, mi je vzbiido vekše občii-dovanje. Ctito sam, da se razgovarjam s svetnikom".
Ravnotak so sodili Don Boska tisti, ki so ga skrbno opa-ziivali. Škof Fr. Serenelli iz Verone je 1. 1884. po večdnevnom bivanji v Turini i po marlivom opaziivanji Don Boska, zapisao to: „Kakšte se triidim, da bi v njem najšeo človeka, ne najdem driigoga kak svetnika".
Bogati i siromaki, znanci i tihinci, dobri i slabi so v njem meli prijatela, tolažnika, očo. Za vsakoga je meo dobro reč.
* Že više kak 30 let naš narod pozna Don Boska. Tak smo navajeni na to ime, ka čiravno bi od časa, gda je bio proglašeni za svetnika, mogli pisati samo Sv. Ivan Bosko, ga ešče zmerom zovemo Don Bosko.
Sv. Ivan Bosko
Vsakoga je sprejemao z istov prijaznostjov. Tüdi po vulicah i na dvorišči se je stavlao pa se razgovarjao z dečkeci ravno tak lübeznivo kak z odličnimi lüdmi. Govoro je počasi, polagajoč važnost na vsako reč. Odbijao je prazno i žalivo govorenje. Ne se je bojao opomniti tistoga, ki je tak govoro. Njegova reč je bila merna, vzbodbujajoča, dostakrat tüdi šaliva, a dostojna.
Glavna predstojnica sester Marije Pomočnice pripovedavle: „Pelala sam k Don Boski edno sestro, ki je trpela zavolo škru-poloznosti (nemir düSne vesti. Vr.) i je bila zavolo toga v nevolo sebi i drügim. Memo je poslüSao njeno dugo pripove-davanje, nato me je pitao: — „Öüjte, poznate vi knigo Bertoldino?" — „Ne gospod, ne poznam je". — „Dobro bo, či si jo küpite. Gda böte vidili to svojo hčerko zamišleno, prečtite njoj par strani iz te knige. Sestri drügoga ne trbe, kak razvedrila i da je vesela v Gospodi". — Zaistino osvedočevalna reč svetoga moža, zdriižena z naporom, šteroga je doprinesla sestra, da je bila pokorna, je obrodila zaželjeno ozdravlenie.
Njegova potrpežlivost je ne mela mej. Lübezen, s šterov je sprejemao, je spodbüjala vsakšega, da je prišeo znova k njemi, gdašte je bilo potrebno. Vsikdar vlüden, prijazen, si je prizade-vao, da je ne šo nišče od njega nezadovolen. Tüdi te, gda se šlo za reči, šterih je ne mogeo dovoliti, je znao tak lübeznivo ravnati, da ie bilo vsakomi prav, i vnogi so govorili: — „Tak se vidi, ka Don Bosko nemre nikaj odreči". — Je pa tüdi rad drügim priporačao: „Skrbite, dabo vsakši, ki ma z nami opraviti, šo od nas zadovolen: da bo vsakši, ki se nam približa, postao naš prijateo".
Tüdi se je ne razburjao pri nasprotovanjih i v preganjanji. Koliko bole ostro i žalivo je govoro njegov nasprotnik, toliko milejše i bole merno je odgovarjao. Kardinal Kaljero piše: „Nekši nemernež se je približao Don Boski, se obnašao jako nevlüdno, se dro i govoro skrajno nedostojno. Don Boskovi prijazni i lü-beznivi odgovori so ga pa tak zravnali, da se je pomirio i pred vsemi dečki proso, naj njemi odpüsti. Či je spoznao, da svojega nasprotnika ne osvedoči, je rajši nikaj ne govoro.
Vsem se je dopadnolo njegovo obnašanje, ar je bilo tàk neprisiljeno, skromno i ponižno. Ponižen je bio, gda je mogeo iti v kakšo odlično drtižbo. Na pitanje, gde je rojeni, ka so njegovi starišje, se je ne sramüvao priznati, da je njegovo rojstvo siromaško, da so njemi k šolanji pomagala smilena srca. Rad se je oponašao s tem, da je bio čisto navaden dühovnik, brezi kakšega častnoga ali dostojanstvenoga naslova, brezi doktorata, brezi profesure. — „Jaz sem nevolen Don Bosko. Moj jedini naslov je : glavar bodikajčkov". — Drüge'je'jako rad po-čaščao, z njim pristojnimi naslovi. Po zgledi sv. Frančiška Sa-leškoga je v tom izkazüvanji časti i poštuvanja bio rajši rado-darnejši, kak da bi se pregrešo.
Čiravno je z vsemi občevao z odkritosrčnov priprostostjov, je nikomi ne ostao dužen priznanja, ki pristoja oblastnikom, tüdi
najvišjim, po opomini sv. Pavla: iast, komi čast. Velika gospoda, ki so ga skrbno opaziivala, so se čudila i večkrat je šteri djao: „Gde pa se je Don Bosko navčo takših nastopov? Čisto dovršen je v svojem obnašanji, je popolen dvorjanik". Pavel Albera je neštetokrat to čiio ttidi na Francozkom, gde je Don Bosko obis-kavao več pokrajin. To njegovo prikiiplivo postopanje je bilo tüdi eden od vzrokov, čiravno postranski, da so si ga gospoda želeli, kak gosta v svojih palačah.
Ravnotak vliidno je občevao s siromaki. Nikdar ne stopo v njihove hiže, ka se ne bi odkrio. Njemi so bili vsi vednaki, vsi velki, ar vsi so deca boža i dediči nebes. L. 1884. je bio gost piišpeka v Pineroli. Drügi den je piišpek mogeo iti z doma i tak je Don Bosko ostäo sam v piišpekiji. Opodne povabi Don Bosko k obedi dvorjenika i vrtnara, da bi ž njim jela. Prvi se je brano i brano, nato pa Don Bosko pravi: „Kak to. neščeš biti pri meni? Ka, te ne bova mogla biti v nebesaj vküp celo večnost?" — To rekši njemi je kazao proti nebi.
Miseo na Boga i ni večnost njemi je bila vzrok, da je pri vsakšem govori podao diihovno miseo. Markiz Villeneuve se nekdaj, gda je v Marseille okoli Don Boska bio zbrani svet francoskih plemenitašov, približa Pavli Alberi i pravi: Don Bosko prèche touiour! Don Bosko zmerom predga.
Vodilna miseo njegovoga živlenja je bila čast boža i zve-ličanje diiš. Ne je mislo, ne govoro, ne delao kak samo za to. Popunoma posvedočen o tom nadnaravnom cili, je iz njega za-jemao nepremaglivo moč, čiidovito mernost i junaško potrplivost v vseh težavah. Zato v njegovom deli toliko blagoslova božega.
„Či naletim na težavo" — tak Don Bosko — „kakšteč veliko, včinim kak tisti, ki na svojem potiivanji pride do kakše velike pečine i nemre naprej. Či nemrem kamna odkotati, idem prek njega ali pa po dugšem ovinki okoli njega. Včasih pa tüdi püstim nedovršeno začnjeno delo, da po nepotrebnom ne tratim časa, i se lotim driigoga dela. Ne izpustim pa izpred oči prvoga. Vej znamo, da je čas najbolši zdravnik. Pridejo drügi časi, drügi lüdje,^ težave pa se zmenšajo in raskadijo."
Živo je v jako težkih časaj. Pa težave so ga ne potrle, pač pa vtrdile v njegovih sklepih. Večkrat so se celo dobromisleči bojali za njega. So bili takši, ki so ga grajali, rekši, da se preveč vüpa. On pa je merno, vsikdar smehlajoč se, nadalüvao svoje delo. K tomi pripomina pušpek Anfossi: „Več let sam živo kre njegove strani i sam prišeo do prepričanja, da vsi njegovi odloki neso bili drügo kak nasveti, štere je on dobivao z nebes."
Prišeo je vküp z velikimi politiki, tüdi z odkritimi sovražniki, pa nikdar se je ne sramüvao ali bojao zagovarjati pravice bože i sv. Cerkvi. Njegovo delovanje i gövorenje je bilo priprostö, odkritosrčno i vsikdar sloneče na evangelijskom da-da i ne-ne. To so pri njem vsi občttdovali. Odločen, brezi skažlivosti, je razlagao, proso, ka-rao pa tüdi pretio, či je trbelo, a ostao je vsikdar miren. Včasih je tüdi njegov glas kazao posebno izrazitost.	(Dale).
Kralestvo misijonarov.
Najlepša stran v zgodovini bo gotovo od kraiestva misijonarov. To kralestvo se razprostera povsedi, gde so duše, zato bo trpelo, dokeč se ne vistiniti Malahijova prorokba, da se bo povsedi dariivala Bogi čista daritev.
Prvi misijonari so bili sv. Trije Krali ali Modri. Gda so prišli v Betlehem počastit bože Dete, jim je Ono samo dalo razsvetlenje i spoznanje, zavrgli so poganstvo. Ešče več. Prišedši nazaj v domovino, so vsaki v svojem kraji med pogani goreče glasili odrešilno delo Novorojenoga Krala sveta.
Oznaniijte evangelij vsem stvarem ! To je zapoved boža. To zapoved sv. Cerkev natenkoma vrši, pa jo bo ešče naprej vršila. Kak dugo? Dokeč si vsi liidje, zdaj ločeni od morja i gor, različni po jeziki i zviinešnjosti, ne bodo podali roke i molili ke sveta, isto molitev: Oča «oš, ki si v nebesaj . . .
Oznaniijte evangelij vsem stvarem! Ta boža zapoved je tisti nevsehlivi stiidenec, pri šterom se krepčajo naši misijonari za svoje veliko delo. Zato se ne branijo iti v najskrajnejše toč-da prižigajo svetlost sv. vere nesrečnim poganom.
Oznanjiivanje sv. evangelija je kraleska korona, ki venča misijonara. On ne pozna meje svojega kraiestva. Rad bi spre-obrno ves svet. Misijonar prosi Boga, kak negda sv. Frančišek Ksaverski: „Ešče več, o Gospod, ešče več! Mam nevgaslivo žejo po diišah!" Goreča žela, da bi mogeo kak najštevilnejšim prinesti sv. evangelij, ga napravi junaka. On je zapiisto domovino, domače, se poda v šume i se tam vniči za nesrečne divjake. Za sv. evangelij vmerje pozableni v tii j ini. To on zna, a ne njemi je žao. Zna tiidi, ka do njegove čonte počivale v piistom delešnjem kraji, pa njemi ne žao za to.
Oznaniijte evangelij vsem stvarem! Zapoved božega Odre-šenika je odprla apoštolom ono veliko kralestvo, štero se pod vodstvom Sv. Diiha zmerom bole razširja. Je to tisto brezmejno kralestvo, šteromi nede nikdar mogoče vmoriti ali pregnati Krala. Niti zemelske niti peklenske moči ne morejo včiniti kraiestva misijonarov. Vse so že probali, pa je ne šlo. Kak nekda proti Kristuši, tak se vsaki čas proti tomi kralestvi zdigavle glas: Iztrebimo ga z zemle ... Pa ono žive dale. Na jezere zavor se protivi, da bi zaprlo pot tomi kralestvi, a vendar se kemdale bole širi po vsem sveti. Sinovje otokov i prebivalci šum so pozdravili to kralestvo i vsi ponavlajo reči Caharijeve: „Miidemo z vami, misijonari, ar smo vidili, da je Bog z^vami!"
Kak veličastno je kralestvo misijonarov! Či pišemo zgodovino, moramo najlepše strani posvetiti misijonarom, ar so tej prinesli narodom omiko. Tistomi, ki bi se viipao to tajiti, odgovorimo: Sežgi najprle zgodovino, pa potem piši svoje laži!... Verski spomeniki raznih narodov te bodo proglasili za lažlivca... Či ščeš tajiti, da so začetniki omike povsedi misijonari, vniči prie omiko samo!
fo kralestvo eŠČe zmerom stoji pa Cvete. To nam kažejo dopisi misijonarov. To nam kažejo velike razstave katoličanskih misijonov. To nam nazadnje kažejo velike številke slavnih junakov, ki vsako leto zapiiščajo Evropo i se podajajo v tiijino, gde se vržejo med nove narode, jim prižigajo svetlost sv. evangelija pa širijo omiko i bože kralestvo. Idejo po diiše s križom v roki, brezi zlata, brezi orožja. Njihov pohod je sveta vojska.
S kakšov skrivnostjo v razširjajo bože kralestvo? O, pitajte omikane divjake v Afriki, v Ažiji, v Ameriki, v Oceaniji, pa vam bodo odkrili skrivnost. Divjaki na Kitajskom, v Siami, v Birmaniji pa v Indiji: Beduini, blodeči med Efratom i Jordanom, Sirci 't divjaki iz Konga pa Gornjega Nila, Indijanci z ognjene zemle, iz Patagonije, iz Matto Grossa, iz Paraguaya, iz Bolivije,
m* C	jC
<0 ffl ></> 3 N O "5	čj > o C •v t- •u >
a> "7n o k. a.	u o rt
**	
"rj Ž	
03	
h—	
> «O	
iz Àravkanije, iz Ekvadora, iz Kolumbije, iz Dakote, iz Kanade, iz Alaske i zadnjih točk Grönlandije, vsi vam bodo odgovorili etak: „Misijonar nam je oznanjiivao Kristušov evangelij, on nam je govoro od liibezni, on je napravo med nami čiido, štera je nad vse čiide, to je čiido požrtviivalnosti. Gda smo ga prvič vidili v našoj bližini, smo se radovedno i nezaviipno zbrali okoli njega:
— Što si? odkod prihajaš? ka iščeš? On pa, z očmi, obrnjenimi na križ, nam je pravo: „Prevozo sam morja, prehodo puščave i gore, da sam prišeo k vam: zapüsto sam domovino, drage domače, hišo, puno veselja: jaz ne želem od vas zlata, ne srebra: prišeo sam k vam, ar vaslübim, ar želem vašo srečo: jaz sam oča vaših diiš, jaz poslanec Jezuša Kristuša, da vas pripelam na pot zveličanja ..„Pa zaistino nam je misijonar prineseo srečo. Njegova požrtviivalnost nam je bila najlepši dokaz, da vči istino ... On nas je navčo poznati i liibiti Boga."
Kak lepo je kralestvo misijonarov, štero v senci križa i pri posveti žive vere trdno stoji, se širi, vlevle v svoje podanike omiko, tolaži i trga iz srca tisto, ka je ne dobro.
Pri tom pa ne smemo pozabiti, ka je kralestvo poganov jako, jako veliko. To kralestvo ma prek jezero milijonov dii§. Nad njimi ma strašno moč hüdi düh. Pogani ne poznajo dobro pravoga Boga, nikaj ne vejo od toga, da je Kristuš postao človek tiidi za nje, da je prelejao svojo krv tüdi za nje. Ne poznajo Marije, ne angelov čuvarov. Pri njih nega Božiča, ne Vüzma, ne cerkve, ne meše.
Vsaki den se od teh nesrečnikov preseli s toga sveta približno 60 jezero düS v — večnost. V kakšo večnost? Ne smemo soditi, ar ne vemo. Le to je gvišno, da se nahajajo te dtiše v skrajnoj düSevnoj nevoli. Mi, ki se veselimo diiševnoga bogastva, štero nam je spravo Jezuš Kristuš, mamo sveto dužnost tem nesrečnim poganom pomagati s tem, da kak največ mogoče podpiramo misijone.	— R-
Pismo misijonara g. Jožefa Kereca
svojoj materi v Prosečkoj vesi.
Dnes,rna den svete Terezije, je 45 let od tistimao, kak si me rodila. Mislim ka si mi zato dala ime Jožef,[ar je ta svetnica jako častila svetoga Jožefa; ali pa te je znabiti vodo kakši drügi namen. Naj je bilo kakšte, moj patron, sv. Jožef, me zaistino čti-dovito vodi skoz moje dozdajšnje žiylenje. Minolo je teda 45 let, i dobro znam, ka si dosta pretrpela z menov, i skrbi so te man-trale posebno za časa mojega šolanja. Za vse to sam ti iz srca zahvalen i ti zagotavlam, ka sam vsigdar molo za tebe i se te vsakši den spominam pri svoji molitvaj, posebno pa šče pri sv. daritvi. Dobro znam, ka tüdi ti verno moliš vsakši den za tvojega sina, misijonara, i pri tom, gda se ti za to sinovsko zahva-
ìim, te srčno prosim, ka Šče nadàle moliš za ihene. Znam, ka me samo tvoje goreče molitvi podpirajo v telki nevarnosti, skoz štere me vodijo moji misijonski stopaji. Mislim, ka med šestnajstletnim deliivanjom v poganski misijonaj šče niedno leto nej bilo tak žmetno, kak ravno letošnje. Kelko dugi i nevarni potüvanj sam jaz to leto prehodo, kakše gore i grabe sam prekoračo i se tüdi dvakrat vozo po zburkanom morji i to med bojnimi hajovi i nevarnimi bombami; ali boža previdnost me je dozdaj vsigdar zdravoga povrnola na mojo osrednjo postajo v Junnanfu-ji. Zadnjikrat, kda sam bio v Chopa (Šapa) na 1500 metrov visiki go-raj, sam meo lepo priliko obiskati s patronom Ly dosta driižin ešče divji plemen Meocev i Manov. Kak me je veselilo, ka sam njim lejko gučao od Boga, od nemrtelnosti dUše, od nebes, z ednov rečjov od njüve dfišne sreče, či sprimejo krščansko vero. Dvakrat v tom leti sam prehodo tüdi Tonkin i lejko pravim pri tom mojem velkom düSevnom veselji, ka mi je Bog dao srečo oznanüyati njegov Evangelium vnogim različnim narodom i prehoditi vnogo zemle, pri tom pa mi je dao tüdi znati dvanajst jezikov, ka ešče ležej opravlam to svoje apoštolsko delo med narodi. Dnes, gda pri toj obletnici nekelko premišlavlem, kelko dobrot sam od Boga sprijao, mi pride na miseo tüdi tisti čtiden i smejšen dogodek, šteri se je pri mojem rojstvi zgodo v našoj drUžini, kak si mi ti i moji starejši bratje pripovedavali i nagajali sledkar, najmre, da je istočasno z menov prišeo na svet v štali nekši teoček i so mi pravili, ka z mene nikdar nikaj nede, ka bom tak zabiti kak volek; ti si me pa tolažila, ka bo te volek daleč po sveti mükao i vnogi ga bodo poslušali... I poglednimo, kakša istina je to, kak daleč jaz po sveti müCem i kak različni narodi me poslušajo ; tüdi divjaki visikih junnanskih i podtibetskih gor poslušajo moje mükanje. Lüba mati, le moli nadale goreče za mene tak, da bi to mükanje moglo rešiti vnogo-vnogo dUš. Vsa moja sreča je v tom, či morem rešiti dUše i delati za diiše i ne želem si drüge tolažbe na toj zemli. Ne misli si pa, ka moje misijonsko živlenje teCé samo med takšimi rožicami. O ne ! Vnogo je trplenja i težav, pravo bi, včasi nadčlovečih. Ve se spo-minaš preganjanja v Taomuni-i, v Shekiji i nato v Shiuchowi i komunistična nevarnost dve leti zaporedoma tü v Yunnanfu-ji. Poleg toga pa potüvanja med roparskimi nevarnostmi, sovražniki na stanüvanji i vsepovsedi, kama nas ponesejo naše misijonske noge. Kelko premagüvanja i trplenja med potüvanjom i kelko betega z lübezni do drügi si more misijonar nakopati pri takšem napornom deli... i ka naj pravim od pomenkanja, stradanja, od lakote, mraza i vročine, kelko moremo prestati. Ci mamo svoje srce pri Bogi i mislimo na trplenje božega Zveličara, je zaistino vse to nekaj sladkoga za misijonara i se neščem tožiti, pišem ti samo za to, ka s tem naračunam prevnoge dobrote, štere mi je liibi Bog naklonó pri tom mojem šestnajstletnom apoštolskom deli. Znam, ka me čakajo ešče vnoga i hujša trplenja, a vüpam se, ka säm tüdi že pripravleni vse z veseljom i velkodUšno sprejeti. Že
ttaprej se njim veselim, ka tak ne bi bio nikaj menje spodoben driigim apoštolom i oznaniivalcom Kristušovoga Evangelium a. Kak znaš, je sirmaštvo i nevola moja velka herbija na tom sveti. Pa si ne misli, ka me to tere, o ne, to mi davle vsigdar novo veselje za nova djanja. Rad hodim raztrgani i z samo napo pu-nim želodcom, či samo morem s tem kaj dobroga včiniti zä drüge, kj so ešče vekši sirmacje kak jaz. Znaš, ka me je v Tonkini pred katedralov v Hanoi-ji eden sirmak Anamit, šče preci dobro oblečeni, proso: „Mon Pére, je vous prie pour l'amour dejésus Christ aidez moi, parceque je suis très malheureux..Vido se mi je bole klantoš kak sirmak, a proso me je z lübezni do Jezuša Kristuša i zato sam njemi nej mogeo odrečti; ar pa penez pri sebi nesam meo, sam njemi dao edino süknjo, štero sam meo s sebov. Kak srečen sam, či morem komi kaj pomagati. Zmislite si samo, kelko je tü zapttščene i nevedne mladine, iz štere bodo zagvtišno ednok gorski razbojniki, či njej ne pridemo na pomoč z dobrov vzgojov. Za te sirmake sam že dosta irtvüvao i njim zidam velko hižo — zavod, kama jih nà stotine lejko vzememo notri i dobro odgojimo. Pri;velkoj zgradbi nemam nikše pomoči, vse si morem z velkimi trüdi priboriti. Betonska dela so dokončana i s tem sam prišeo v velke duge, skoro do eden mil-jon dinarov. Pomislite, kakše težke intereše morem plačttvati, velko driižino hraniti i plačttvati mesečno plačo vučitelom šest-razredne liidske šole itd. Vse to je edno velko breme za ednoga tak maloga človeka, a te zagotavlam, ka je to breme meni tiidi sladko i lehko, čiravno sam jako osamleni i ne vem, kama se naj obrnem za pomoč. Vse to mi je šče ne pobelilo moje duge brade i moj düh je vsigdar veseli v Gospodi, ar znam, da samo za Njega i njegovo čast delam. Tak vidiš, draga mati, da se ti nej trbe bojati za mene pri vsem tom, nego samo goreče moli za svojega sina misijonara, ka me bo hibi Bog ešče dale čuvao i vodo v svojo vekšo čast i rešenje moje i vnogi driigi diiš. 25. novembra bo tvoj god. Dovoli, da ti že zdaj čestitam i te zagotavlam, da se te bom na poseben način spominao i bom na te den darüvao za tebe sveto daritev. Proso bom sv. Katarino, naj te čuva ešče vnoga leta zdravo i veselo v Gospodi. Kda pa pride čas, ka bo konec našega zemelskoga potiivanja, se bova pa oba vesela srečala v srečnoj večnosti. Tam ne bo več ne težav i ne trplenja, tam bo samo veselje, sama sreča, pravo blaženstvo.
Tiidi za Božične svetke ti želem vse najboše, čeravno so ešče daleč. A pot s Kitajskoga v Jugoslavijo je tiidi duga i bodo komaj pravočasno prišla moja voščila. Naj ti lübo Betlehemsko Dete prinese dosta božega blagoslova i veselja, ka boš srečno preživela svojo starost, puna rajske zadovolnosti že tü na zemli.
Prisrčno te pozdravlam i ti ostanem vsigdar tvoj liibeči sin i misijonar S. S.	Kerec Joško,
apostolski proprefekt.
Pripomba. Pismo je dospelo komaj zdaj k novomi leli na ime g. urednika M. Lista, ki so je potem srečnoj materi v Prosečko ves odposlali. S pismenim dovolenjom g. misijonara je pa objavimo v našem listi.