1891 Petintridesetletni jubilej 1926 £ the oldest and most popular slovenia« newspaper in united states ok america. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. E DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. STEV. (No.) 36. CHICAGO, ILL., TOREK 23. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 23, 1926. LETNIK XXXV* m« Italijani prepovedujejo slovanska krstna imena. TrŽAŠKO APELACIJSKO SODIŠČE POTRDILO ODREDBO LOKALNIH OBLASTI, Ki PREPOVEDUJEJO ITALIJANSKIM DRŽAVLJANOM SLOVANSKA KRSTNA IMENA. — MANJŠINE ZATIRANE VSE POVSOD. . klanska "Sera" poroča, da Je tržaško apeLacijsko sodišče ^trdilo odredbo lokalnih obla-v vzhodnih pokrajinah Ita-j|e' ki prepovedujejo italijan-■«m državljanom slovanska ^Jna imena. . Sera" citira slučaj in navadi1' kako je hotel oče krstiti no-v°rojenčka s slovanskim ime-110111 Gorazd. Italijanske obla-'1 so slovansko krstno ime odbile in dete kratkomalo ma-^ kulirale pod imenom Gerar-,0, V svoji utemeljitvi trdi ape- ' ^Jsko sodišče, da je zasledoval oce s slovanskim krstnim ^etiom popolnoma svojevrst-lamene, ker bi sicer kot avi državljan bil ponosen na p 'e italijansko pripadništvo. !ekrstitev sama pa se nasla- starejšo odredbo, glasom imajo oblasti pravico, Zavrnejo registracijo krst-hn?a kojega pomen je ali ki učinkuje smešno, čas smo že poročali, da KRŠENJE PROHIBICIJE NA DEBELO. Na sled so prišli tihotapcem s prepovedano pijačo in aretirali pet oseb. — Vino so prodajali po $4.00 galon. Pijanske oblasti prekrstile j]« naselbin, krajev in jav- % -Sistitucij ' takih filoloških skrpu bodo za večne čase pri- z italijanskimi in da so se posluževali čaj % '»i i h;. ' so na Primorskem predli en . _ t). Slovani. Pravimo, da so,. d0. Se nočemo spuščati v bo- 0 ,Cn°st in prorokovati stvari, . ta' ki |l!)le»"ih med nami ni dvoma ■0- %'VSe dogodile z enako f0(j °> kakor bo živel naš na-hjst do zmage svoje 0l''Čne pravice. K' Tr'\ južnem Tirolskem, v biv! nu so fašisti naročili prefer ' izpremeni svoja il v italijanska. Proti temu s|(e^nernu, a obenenvu barbar-b0, 11 Početju, kojega učinek tie <*a nemški narod nikoli J^Mbi nemške manjšine na li8tj eni Tirolskem, so nemški tw,0(^ovorili s primernimi ko-! k ki niso bili laskavi za bl^i nivo fašistovskih o* 4avi;llijanake oblasti so pač že in k " opustile teren stvarnih No lurnitl argumentov glede Vu napram manjšinam ^"•»•Postavili so se n-a sta-^h,^0^ 'n u^aza brez ozira toaJ"0^110 ali mednarodno , tvo y 'D ^ ' Nanašajo se na vojsko, <-ojo bodočnost. Nočemo dH v °>vati, sigurno pa je to, tojj^^dnarodni zgodovini ni Vfi% 'av' bi en narod za vse '^Hil Case zmagoval in si o-»e« v 1)0ysestno stanje in je da-neizmerne opor-H^'.ali naj se med narodi r,u'1fl-10 vojna razpoloženja '^V;, .utemeljujejo prij.atelj-nplv enda fašistovske obla-hotele pred med-N forumom trditi, da Sacji 0 z Kori navedeno ]Sent°nalizaciJo politiko fun- ....... 0(ioitf? priJ'ateljstva med ita-^n jugoslovanskim . Ali r« n. minirali koga iz n *%lb»ne »a glavne jubi-Amer, Slovane«? M*J*te, storite to takoj! Chicago, 111. — Policisti, na čelu jim poročnik Charles E-gan so ustavili na Washington in Halsted cesti avto, k.ateri se je zdel Eganu sumljiv. Ko preišče poročnik žepe potnika v avtu, ki je rekel, da se piše Lori Cella iz Elmhurst, N. Y. in je prišel na obisk k Antonio Lombardo, ki živi na 1102 W. Randolph st., je prišel do važnega odkritja. Našel je malo beležnico, v kateri je bilo kakih 400 imen od oseb, iz približno 30. mest v Ameriki. Cel-l.a je moral takoj v zapor in še štirje drugi, kateri so bili tudi v beležnici zaznamvani iz Chicago so bili aretirani. Tukaj se gre za sleparijo, po kateri so prodajali zakrementalno vino po $4.00 galon navadnim osebam. Cella ima velike vinograda v Kaliforniji. Velikanske množina vina on pošilja v New York potom' Panama prekopa. Pa tudi je kupoval vino od judovskih duhovnikov, katero rabijo pri svojih obredih in sicer je dovoljeno za vsakega člana, ki spada pod gotovega rabija 10 galon vina na leto. Ako je v sinagogi 1000 članov, toraj 10,000 galon. V to afero je tudi zapleten neki Kaminski, kateri je bil kot posredovalec pri prepovedani kupčiji in bo vse povedal kar ve, tako bo prišlo na dan natančno kako se je vsa ta kupčija vršila. -o-- PROHIBICIJSKI AGENTI NAPRAVILI KONEC VESELJU. Chicago, 111. — V Claridge hotelu na 1214 N. Dearborn cesti so imel v petek večer gledališki igralci, 200 po številu veliko zabavo, ki je trajala do ranega jutra v soboto. Pilo se je in plesalo, ko je bilo že vse omamljeno od pijače so vstopili nepovabljeni gostje — pro»-hibicijski agenti, ki so radosti napravili takoj konec. Aretirali so poslovodja hotela in dva natakarja, ki se bodo morali zagovarjati pred sodiščem, ker so kršili Volsteadovi zakon. KINE ZVEZDA ZBOLELA. Los Angeles, Cal. — Vsem obiskovalcem kine gledališč dobro znana igralka Blanche Sweet, je zbolela in se nahaja na posestvu svojega soproga, Marshall Neilan-a. SMRT BANDITA. East St. Louis, 111. — Frank Larkin, znani postapač je prišel v neko tukajšno restavracijo in zahteval, da bi vei dvignili roke, kar so tudi storili. Med jrosti sta bila tudi dva detektiva, ki *'ali k zdravniku na Vran-da dr. Stojadinovič izgubi u- I godne pozicije, ki si jih ie de-i 0 legacija pridobila. i KATERI JUBILEJNI KANDI- ^ ' _0__i DAT BO PRIHODNJIČ NA" VRHU, DA BO IMEL NAJVEČ GLASOV? AVTOMOBILJSKA NESREČA, DVA MRTVA. Chicago, '111. — William O'Brien, star 52 let, poštni mojster v Oak Lawn in njegova žena sta se peljala z avtom in le par blokov od doma bila zadeta od osebnega vlaka. Bila sta na mestu mrtva, avto popolnoma razbit. Nesrečneža zapuščata 5 otrok od 6 do 15 let starosti. Na delo rojaki z« katoliško časopisje! _____________ SENATOR BORAH V CHICAGO. Sprejem senatorja Boraha, kateri nasprotuje pristopu A-merike k svetovnemu razsodišču nad vse sijajen. Chicago, 111. — Sprejem senatorja Boraha v Chicago, ka-j teri je prišel semkaj v nede^ popoldan, da pove chikaškemu ljudstvu svoje mnenje o ameriškem vmešavanju v evropsko zmešnjavo je pokazal, kolikoj ima tukaj somišljenikov. Tudi senator Reed je prišel( že v nedeljo zjutraj v Chicago, in je zvečer istega dne govoril| v Palmer House tamkaj zbra-( nim Kolumbovim vitezom. Se-, nator Borah je imel svoj govor( v pondeljek popoldan v ke> zeum. KATOLIČAN BREZ KATOLI SKEGA LISTA JE NIC! Razbojništvo v Južni Srbiji. Dne 25. m. m. so se peljali z avtomobilom iz Bitolja v Re-san občinski predstojnik Naum Neškovič, trije potniki in šofer. Na nekem mestu na odprti cesti je stopil pred avtomobil Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne rreti . , , ¥ v, . , , - pošto in zanesljivimi banksmi t kmetsko oblečen človek lil dal, starem kraju in naše pošiljatve so do-znamenje, da naj se avtomobil Stavljene prejemniku na dom ali n« ustavi. To se je zgodilo, nakar je neznanec prosil, da mu prikrajšajo pot in ga sprejmo v avtomobil. Ker v vozu ni bilo prostora, so mu odkazali mesto zadaj na naslonu. Nato so' se odpeljali dalje. Neznanec se je nekaj časa pogovarjal s potniki, nenadoma pa je potegnil revolver in z bliskovito naglico oddal tri strele; z vsakim je ubil enega izmed potnikov. Pri četrtem strelu mu je revolver odrekel in tako je četrti potnik ostal živ. V tem je šofer ustavil avtomobil; razbojnik je skočil z voja in pobegnil. Kasneje je orožništvo preiskalo okolico, a za zločincem ni našlo nobene sledi. f P. Josip Milosevic. P. Josip Miloševič, minorit, eksprovincijal jugoslovanske zadnjo pošto točno in odbitka. brez vsakegi Naše cene za poSiljke v dinarjih !i lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din. _ I 9.5S 1,000 — Din. _ ....... $ 1R7.1 2,500 — Din. _ - $ 46.75 5,000 — Din. _ $ 93.00 10,000 — Din. _ $185.00 100 — Lir__ _____$ 4.70 200 m Lir 9 9 0S 500 — Lir _ $ 21.75 1,000 - Lir „ ................. $ 42.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. tli nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat m* nja, dostikrat docela nepričakovan^ je absolutno nemogoče določiti cea# vnaprej. Zato se pošiljatve nakažeji po cenah onega dne, ko mi iprejm* tno denar. dolarje pošiljamo MI tudi V jugoslavijo in sicer po poŠti kakor tudi brzojavno. Vse pošiljatve naslovite na SLQ* VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK ft CEfiAREK IMS W. 42nd St, N.w York. H. T, AMERtKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Pnri in najstarejši slovenski list t Ameriki. Ustanovljen lets 180L Izhaja viak dan razun nedtlj, pon-feljkov I« dseroy m »rtntkfk. Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO Našlo* uredništva in apravei 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0099, Za celo leto Za pol leta Naročnina i 45.00 _ 2.56 Za Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto___ 6.00 Za pol leta___8.00 The first And the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891, Iscnad daily, except Sunday, Monday. And tb* day *JOr bolUtM. Published by! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication officaj 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. Subscription!! For one year _ For half a year. -55.00 . 2.50 Chicago, Canada and Europe! For one year __, 6.00 For half a year ________ 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoilanl na uredništvo vaaj dsn in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilkol v tednu je čaa do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Propaganda za Združene države evropske in račun brez krčnsarja. Po grozotah svetovne vojne .se je mogočno ojačil pokret, ki ga imenujemo "pacifizem" in ki stremi za tem, da se ohrani mir med narodi in se v bodočnosti z uporabo primernih sredstev onemogoči vsa krvava obračunavanja. Med poborniki paeifizma se je pred leti pojavila struja, ki zastopa mišljenje, da bi se dala nova vojna v Evropi najuspešneje preprečiti, ako bi se vse evropske države združile v veliko državno zvezo po vzorcu Združenih držav ameriških. Ideja o Združenih državah evropskih sprva ni našla v evropski javnosti posebnega odziva, ker se je zdela preutopistična. Živahna propaganda, ki so jo započeli Coudenhove in njegovi somišljeniki za to idejo, pa je obrodila sadove. Zanimanje za misel ustanovitve organizacije, ki bi naj obsegala vse evropske države, narašča in pridobiva pristaše med najuglednejšimi državniki, politiki in znanstveniki ne samo v Evropi, marveč tudi v Ameriki. Baš pretekli teden se je vršila v New Yorku konference, ki je bila posvečena temu problemu in katere so se u-deležile izključno osebe, ki igrajo v. ameriškem javnem življenju prav ugledno ulogo. In na tej konferenci se je sklenilo, da se skliče še letos meseca oktobra v enem izmed glavnih e-vropskih mest kongres vseh pristašev panevropske ideje, na katerem bi 3e naj v podrobnostih organizirala akcija za ustanovitev Evropskih u je din j en i h. držav. Kakor se torej zdi, je tako-zvani, panevropski pokret na potu, da si pridobi toliko spozna-\ valcev in pj^stašev v Evropi in Ameriki, da postane uva zevanj a vreden faktor tudi v mednarodni politiki. In res razpravljajo v zadnjem času o tem gibanju najuglednejši svetovni listi y Ameriki, Franciji in Angliji, predvsem pa seveda v Nemčiji, ki je poleg Francije najbolj zainteresirana, ako se izved?ejo ideje, ki jih propagirajo pristaši Evropskih združenih držav. Naša javnost doslej ni imela prilike globlje seznaniti se s tem pokretom,, zato se nam zdi umestno, da ji podamo o širokih potezah izvajanja enega glavnih pobornikov panevropske ideje profesorja berlinske tehnike dr. Julija Wolfa. Dr. Wolf pov-darja: Na možnost Panevrope se drznem verovati. Ta. idej;a se uresniči, ker se mora uresničiti. Ako bi ostale evropske države "same in majhne," bi se za večne čase izločile iz soocllo-čevanja v svetski politiki. Postale bi iz subjektov objekti politike. l!z igralcev figure na šahu. Na sebi ugodno razpoloženje vseh evropskih narodov za ustvaritev Panevrope je imelo za posledico, da se je razmejitev posamnih držav izvršila tako, da ž njo ni popolnoma zadovoljna niti ena država. Tudi ni nobene možnosti, da bi bila razmejitev za vse pravična, ako hočejo vse države ostati neodvisne. Da bi vrnil to, kar mu je dalo srečno naključje, na to seveda nihče ne. misli. Vsak skuša na pošten ali nepošten način zaščititi to, kar je pridobil. Zadovo-Kli se a ustvarjenim položajem, se otežuje premagancem s tem, da so jim odvzeli poleg ozemlja, ki ga lahko puebole, tudi teritorije, ki so jim potrebni za življenje. Nemožnost korigirajo-čega dejanja razpaljuje besede. Pred nazprodano hišo igrajo tudi nekatere zmagovite države in, kar je zlasti značilno, prav komedijo. Te komedije pa se s posebno bravuro udeležujejo tiste, pri katerih bi morali postaviti pred besedo zmagovit na-rekovalni znak. Ni samo naključje, da ima Italija svojo Mus-fcolinijevo gardo. . . Zapreka za čim najskorajšn.jo združitev evropskih držav so po mnenju berlinskega znanstvenika mnoge diktatorske in poldiktatorske moči. Te sile so: šovinizem, ki prevladuje v vseh narodih, gospodarska megalomanija posam-nih evropskih držav in kapitalizem. Te notranje odporne sile proti združitvi Evrope v eno državno celoto so mnogo močnejše, kakor one, ki delujejo od zunaj proti taki državnopravni reformaciji Evrope. In kakšna naj bo ta formacija? Dr. Wolf si jo zamišlja kot zvezno državo, ki bi jo tvorile vse sedanje evropske države z Anglijo'vred, izključena pa bi naj bila iz te tvorbe — Rusija. Seveda nastaja pri tem vprašanje, ali bi hoteli v to državno tvorbo vstopiti slovanski narodi, če bi bila iz nje izključena Rusija. Najbrže ne, ker bi se pač zavedali, da bi taka Panevropa, ki bi ne obsegala tudi Rusije, že od vsega začetka zasledovala protislovanske cilje, to je namen, da bi slovanske • države 1 ne imele soodločujoče besede v zvezi. To uvažuje tudi profesor Wolf, vendar pa je mnenja, da bi se končno in Rusija vdala v svojo usodo, piseč: "Za Rusijo seveda bi bila Panevropa, ki bi obsegala vse nazadnjaške orijentirane slovanske narode in ki bi bila ob boku Angliji, občutna omejitev v njeni moči. Toda preprečiti pa bi vendarle ne mogla te nove državne tvorbe, vsaj ne s silami, ki jih ima sedaj na razpolago. Panevropa se torej udejstvi v trenotku, čim se posreči zlomiti odpor v lastnih vrstah. To pa je mogoče samo", ako se preje popolnoma sporazumeta Nemčija in Francija, kar pa bo tem laglje, ker sta obe poklicani, da igrata veliko ulogo v bodoči PanevrOpi." 'Iz teh zadnjih stavkov je vidno konjsko kopito. Čemu se Nenici toliko zavzemajo in navdušujejo za,1 Panevropo? Ker si hočejo s pomočjo-te nove tvorbe zopet pridobiti stare svoje pozicije v Evropi in zopet1 postati v drugi obliki seve, gospodarji zapadnoevropskih slovanskih narodov. Temu cilju predvsem služi teza, da bodi Rusiji vnaprej zabranjen vstop v Združene države evropske.) Seveda Slovani z Rusijo na čelu bi tvorili v evropski zvezni državi moč, ki bi daleko nadkriljevala nemško, in zato naj bi seosnovala Panevropa brez Rusije. Ni treba seve povdarjati, da delajo "panevr«pci" z nazori profesorja Wolfa račun brez krčmarja. Slovani so ipak prepametni, da bi se dali znova v tej ali oni obliki vpreči v nemški voz. Zato iz te ' panevropske moke" sploh ne bo kruha, ako pa se kdaj. speče ta kruh, se izpeče samo s sodelovanjem vseh slovanskih narodov in držav, torej tudi Rusije! Sv. Jurij v So. Chicago. Mati štorklja je obogatela družino Jaki z čvrstim dečkom, ki ga kličejo Viljem. Botra sta bila Mr. John in Mrs. Neža Zupančič. Družino Majewski je doletela zakonska sreča. Družina je osrečena z hčerko Cecilijo. Edvard se zove sinček, ki ga je, v dar prejela od matere štorklje družina Pertekel. Ku-movala sta Mr. John in Helena Černe. Mlado družino Marolt je tu-di obiskala darežljiva znanka štorklja in je poročencema zapustila kot spomin čvrstega sinčka Maksa Viljema. Živimo v resnem postnem času. Zato je burno življenje v naši dvorani začasno prenehalo. Pač pa marljivo prirejamo seje in skupno ugibamo, kako se bomo dobro pripravili za veliki dan evhariatičnega kongresa. Dne 15. febr. zvečer ob 8. uri je bila v naši cerkveni dvorani že druga seja krajevnega pripravljalnega odbora za ev-liaristični kongres. Pri nas je tudi veliko zanimanje za evharistični kongres in so živahne predpriprave za .krajevni sprejem odličnih gostov. Na seji se je tudi sprožila važna misel, da bodo potrebni automobili za tiste dneve, ker smo oddaljeni od središča in pozorišča slavnostnih nastopov. Do evharističnega kongresa nameravajo farani dostojno popraviti razpadajoče župni-j šče. Zato se delo po dogovorili izroči kontraktorju. 1 Da- se omogoči v župnišču lepo in potrebno opraVo ter pohištvo, priredili bodo v domači dvorani brezhrupni, za postni čas primerno tihi Bunco1 Party. Še to za sklep omenim, da pri nas smo v postnem času tu-' di malo bolj pridni ter pobožni, j Vsaki petek zVečer ob 7:30 je pobožnost sv. križevega pota.1 Vsako nedeljo v postu je pa ob 8. uri zjutraj, postna pridiga.; Tako se pri nas resno pripravljamo na veliki praznik vstajenja Gospodovega. Ne smem pozabiti še sledeče omeniti. Zadnjo nedeljo, ko' je dramatični Klub priredil Vj svojo finančno korist gledali-J ško predstav, je bila dvorana, nepričakovano dobro obiskana:. Igralke in igralci so izborno re-j šili svoje uloge. Igra sama jei pozvzročila med občinstvom obilo smeha. Pevski zbor Zarja je pri tej( priliki izvrstno proizvajal pev-j ske točke. Pri tako lepem številu občinstva je umevno, da je finan-j čni vspeh povsem zadovoljiv.! Priznanje igralcem in pevcem! za trud! Hvala gre pa tudi zavednim,! marljivim obiskovalcem dvora-' ne. Springfield, 111. Društvo sv. Jožefa, (pitatelji naj nam ne zamerijo, ako smo to pot z našimi poročili nekoliko zakasneli. V zadnjem mescu' je bilo tolika dela, da ni bilo J možno priti do pisanja. Tudi tokrat hočemo se držati bolj na1 kratko. Sredi mesca januarija je priredilo mlado društvo sv.1 Jožefa štev. 189, KSKJ. večer-' jo s prosto zabavo in plesom.' Veselica je bila dobro obiskana^ in je društveni blagajnik zadovoljen tudi s finančnim vspe-J hom. Dvorana Slovenija je bila lepo okrašena; nad odrom se je svetil primeren napis. Za-' bave so se vdeležili vsi društve^ niki ter precejšno število članov, društva sv. Barbare štev. 74 in' društva sv. Rozalije. Društvo' je s to veselico pridobilo tudi nekaj novih članov. Petnajstletnica. — Petnajstletnico ustanovljenja naše slo-j veske župnije sv. Barbare smo, obhajali na posebno slovesen način. Slavnosti so se vršile od 7. do 16. februarija. Naj prvo smo imeli slovesno sv. mašo v nedeljo, dne 7. februarija. Še isti in sledeči večer pa je naša mladina priredila krasen "Minstrel Show." Petje je bilo fino in godba izvrstna. Dvorana je bila oba večera natlačeno polna. Tudi naši Ogri in Slovaki niso hoteli zaostati pri praznovanju petnajstletnice. Najprvo so Ogri priredili Svoj "Hungarian Get Together Party" z večerjo in plesom. Vreme je bilo skrajno neugodno. Grmelo je in bliskalo, da se je vse treslo. Dež je lil, kakor pri občnem potopu. Radi tega vde-ležba ni mogla biti velika. Vendar se je zbralo zadostno število veselih gostov, ki so se ra-dovali pri godbi in plesu. Kmalo za Ogri so si izbrali en večer tudi naši Slovaki. Imeli so svoj orkester. Staro in mlado se je vrtilo po slovaški šegi v prostorni dvorani. Slovaki so najbolj zvesti svojim starim tradicijam. Konec slovesnosti je bil na pustni torek zvečer z velikim plesom in maškerado. Od vseh krajev je prišla mladina, da se poraduje, predno nastopi postni čas, čas pokore in zatajevanja. Pet minut pred polnočjo je orkester zasviral zadnji komad in ob polnoči je bila dvorana že temna in zaprta. | Tako smo tedaj zaključil^ našo petnajstletnico z željo, tia se še vidimo ob srebrnem: jubi-j leju zdravi in krepki. Vsem, kateri so pripomogli k vspehu teh veselic in zabav bodi tem potom izrečena srčna hvala. Štiri in petdeset letnica. — Zadnjo nedeljo v januariju je naš g. župnik Mažir služil peto sv. mašo v zahvalo ob priliki Štiri in petdeset letnice poroke njegovih starišev. Njegov oče in mati živita na svojem posestvu pri sv. Ani v Slovenskih Goricah na Štajerskem. Čeprav je oče star že 80 let, ^ mati pa 84,) sta še oba dosti trdna in zdrava. Bog daj jubilantoma včakati še diajamantne poroke. Delo. — Delo v premogoko- sVate 1 Dober tek! (Prispevek). - Onim, kateri pišejo v Prosve-ti v Zarkometu ne bom nikdar odgovarjal, ker take podle reve niso vredne odgovora. Komu je lažizavijanje, bla-^ tenje in lažnjivo obrekovanje v veselje in zabavo, takemu dober tek! Svobodno jim, naj( oslarijo in pisarijo, kakor to prija prebavi njihovih želodcev. Najbrže boljšega nikdar j niso poskusili. Strašno jih moje ime peče in boli. Kaj vsega si že niso izmislili, da bi me očrnili pred sve-| torn in ogrdili moje ime, vse to radi tega ker jim povem v o-( braz, kaj da so in to vselej, kadar se sestanemo. Le tako na-' prej! Še prosim vas, le povejte vse, kar veste od moje osebe, vse, kar sem kedaj po vaših mislih ''oslovskega" storil. Nikar ničesar skrivati, povejte javnosti, pokažite, da takega nevedneža in bogsivedi kaj še,1 že spravite na tla. Saj je že čas,1 da bi me spravili ob ime in kredit z vsemi vašimi klevetami in prismodarijami. Imejte vi vaše^ veselje in hladite si vaše razbe-' ljene možgane s kakršnimikoli bedastočimi si izvolite. Far-j bajte one, ki. so se usedli na li-i mance vaših nesrečnih nazorov. Jaz se vaši norosti le smejem in vas pomilujem. Vržem vam do-| volj vrvi, da se obesite. Jaz pa bom šel svojo pot naprej ne o-' ziraje se na vas rdeče orake-Ije in vaše bedastoče bevskanje po kolonah umazanega lažiča-1 sopisja. S tem, da bevskatc. kažete svoje skeleče rane, d sem vas prav dobro zadel P-pogajanju za zatirane Primfl ce. Le še pridite z ranami dan. — Anton Grdina. i ;]: * * "Joža, gobec drž!" — (G( dina: Zavrtniku). — Komun stični list "Del. Slovenija," je poznan kot najbolj radialen slov. list v Ameriki prinese je z dne 18. februarja 1926 štev. 7. sledečo notico: "Burna seja glavnega odi)' ra SNPJ. — Seja gl. odbofl SNPJ. končala je po enem dnu burnih razprav. Zavrti1 in njegovi bratci, doživeli J fiasko sVoje politike. Seja bila burna in to v taki meii' še nikdar dosedaj. Zavrtnik skakal in kričal kot norec. S šale so se besede "to je'l$ "protestiram" itd. Obtožba P'i ti sodr. T. Shragela,,je zavrž' na. Pisanje "Prosvete" je tizirano na celi črti. Tudi Bj» Novak ima masla na glavi.1 daj se ve kakšni bratci so vgnezdili na vodstvu jednote_ Zavrtnik je bil tako raz>-čen, da je skakal in kričal P dvorani, da ga je moral naM liti celo njegov zvesti valr Go dina, ki se je zadri: "J° gobec drž"!" Ta notica jasno pokazuj^ imajo lawndalski gospodje ni notranji boj, ki se vodi ^ komunisti in socialisti. Cu^ se nam zdi, da članstvo kaj^ kega trpi. Samo malo odlo^ sti je potreba, pa metlo v Ali jih članstvo plačuje z'' da se prepirajo za komu"lZ t socializem ali, 'da bi dela'1 jednoto?! Na to naj bi pi'epl ljiva "gospoda" članstvu vorila. odŽf pih je začelo nekoliko popuščati; vendar še ni tako slabo,, če tudi so jame natlačene rudarjev, ki so' to zimo od vseh strani, posebno iz Pennsy Ivani je, privreli. Poročevalec. KATASTROFALNA POVODE!« ¥ HERCEGOVINI, Dne 17. ra. m. je zadela nekatere kraje v Hercegovini podobna elementarna nezgoda kakor lani okoliš Polhovega Gradca. To so kraji Grude, Bo-benove Drage in Kočenina. Nastalo je bilo južno vreme, a navedenega dne je ves dan strahovito lilo. Na večer so začeli grmeti z bližnjih gora silni hudourniki, ki so nosili s" seboj o-gromne skale', obenem pa odnašali rodovitno zemljo in iz-podkopavali hiše. Nenadoma se je udri cel breg in pokril spodaj stoječo skupino hiš. Prebivalci so bili pravočasno zbežali, le. neko mater z otrokom je voda zajela in pokopala' v valovih.. To je bilo v Grudi.1 Drugače so si ljudje rešili le golo življenje, vse ostalo: do-j move in kar je bilo v njih in zemljo samo jim je odnesla vo-' da. Ostalo jirryni niti pozorišče,1 na katerem bi s? mogli znova postaviti dom. O bedi hercego- ij vinskega prebivalstva P01^f jo ob tej priliki "Obzoru": da tukajšnjega prebivaJstv' tako velika, da se človek ka, če stopi v kmetsko Kljub temu se odvzema U11 tobak po 6—10 Din kiM^_ Od' teti "sirot zahteva jo davke, a za povzdigo Hei"ce vine se ne stori prav nic-zedinjenja do danes hi'v!l [ Hercegovina ni dobila nit1 šole, niti ene ceste, čisto Ako se je kaj delalo v tem J gledu, se je to zgodilo sai ( srbskem delu Hercegovine' ^ livnih okrajih Lazice Mat'^ vzhodni strani Neretve, v ^ ča. Nastopilo je razsulo 11 ,( da, čemur mora v kratkem , dili razsulo države." —y * merodajni činitelji v naši d vi res udarjeni s prokletst popolne, neozdravljive s te? -o- • Volkovi so še vedno velika nesreč* i«! Liko. Zadnjič so napadli niškega čuvaja na prog* . Gospičem in L. Osikom. ^ j volkovi vrgli čuvaja ^ mu razparali obleko, ko Je jJ hitel tovariš in s streli iz P A razgnal krdelo. Pri drug"1 ^ ki so volkovi napadli . Čukovcu, ki se je rešil s®'^ tem, da jim je ušel na hrUS ZGODBA 0 NEVIDNEM ČLOVEKU. Angleški spisal H. G. Wells Prevedel Paulus Zastori so zagrinjali okno in polumrak je bil v sobi.i Nekaj izredno čudnega je o-pazil. Zdelo se mu je, da je prazen rokav zamahnil proti njemu in mesto obraza je videl tri bele lise nekje v praznini —. Pa ni imel časa opazovanje. Močen udarec ga je sunil v prsi, ga zagnal k vratom, vrata so se zaloputnila za njim in se zaklenila. Silno naglo je šlo vse. Nejasne sence, prazen rokav nekje v zraku, §ilen udarec — in že je stal na hodniku, da sam ni vedel, kak(} je vse to prišlo. Črez nekaj minut se jo spet pridružil gruči radovednežev, ki se je nabrala na cesti. Fearenside je še vedno stal z bičem v roki ob vozu in pripovedoval že tretji-krat ves dogodek, gospa Hali se je kregala, češ, njegovi psi nimajo pravice grizti njenih gostov, Huxter, trgovec od onstran ceste, je zvedavo popraševal zdaj tega zdaj onega, Sandy Wadgers, vaški kovač, je premišljeno zasojeval in ženske in otroci so delali svoje opazke in se jezili nad psom. Hali je za trenutek obstal pVi vratih in čisto neverjetno in nemogoče se mu je zdelo, kar je videl in doživel gori v/sobi. In v njegovem slovarju je vobče manjkalo besed, da bi mogel popisati in povedati, kaj se je zgodijo. "Nobene pomoči da ne potrebuje, je dejal," tako se je zlagal ženi. "Bolje, da zložimo prtljago v voza!" "Treba bi bilo rano koj obvezati in oprati, da se ne vname!" je svetoval Huxter. "Ustrelil bi psa, tako vam rečem!" je.dejal nekdo iz gruče. Pes je iznova zarenčal. "Ali bodete že vendar gotovi!" je zakli-cal nepotrpežljiv glas iz veže in neznanec se je prikazal na vratih, s površnikom, zavihanim črez tilnik in s širokim klobukom globoko na čelu. "Čimprej spravite stvari v mojo sobo,.tembolj bom zadovoljen!" je pridjal. Očividci zatrjujejo, da je imel druge hlače in nove rokavice. "Ali vas je ugriznil?" je vprašal Fearenside. "Silno, mi je žal, da je tole živinče —." "Prav nič! Niti kože mi ni oprasnil. Hitite s temile stvarmi!" Prvi zaboj so prinesli v sobo in nemudoma in z nenavadno: živahnostjo se je neznanec vrgel nanj, ga odprl in izmetal slamo brez obzira in brez usmiljenja za svet-lolikana tla — ponos gospe Hali — in iz-kladal iz zaboja steklenice, — male, široke steklenice s praški, ozke in vitke steklenice z ozkimi vratovi, široke zelene steklenice, široke bele steklenice z lesenimi za-maški, steklenice s steklenimi zamaški, steklenice s finimi zamaški, steklenice z lijaki, steklenice z lesenimi glavami, vinske steklenice, steklenice za olje — postavljal jih je v vrste po umivalniku, po mizi, po stolih, po oknu, po stojalu za knjige, pod posteljo, po tleh naokoli — vsepovsod. Niti pol toliko jjh ni imel vaški lekarnar, tako so trdili očividci. Cela razstava jih je bila!! Zaboj za zabojem je bruhal steklenice, dokler niso bili vsi prazni in miza in tla so bila polna smetja in slame in edina stvar, ki je prišla razen steklenic še iz zaU>jev, je bilo nekaj cevk za poskušnje in skrbno zavita lekarniška tehtnica. In koj ko so bili zaboji izpraznjeni, se je neutegoma lotil dela, stopil k oknu s cevkami in izbiral steklenice in nalival in niti najmanj se ni brigal za smet je in za slamo in ne za ogenj v peči, ki je ugasnil, in ne za knjige, ki so jih prinesli na hodnik z drugo prtjago vred. Ko je stopila gospa Hali z obedom v sobo, je bil že tako zaposlen in zamišljen, nalivajoč in naštevajoč drobne kapljice iz različnih steklenic v poskuševalhe cevke, da je niti opazil ni. Šele ko je pometla slamo, z mize in začela pokrivati za obed — z očitajočo šumnostjo, morebiti ker je bila razžaljena nad neredom — je pogledal po njej, pa se koj spet obrnil. Toda videla je, da je brez očal. Ležala so polog njega na oknu in zdelo se ji je, da je na mestu, kjer bi naj bile oči, dvoje veli- kih, praznih votlin —. I mt Nataknil si je očala in se obrnil-pravljala se je, da bi pospravila sla111, je ležala naokrog po tleh. Ustavil J ^ "Želim, diai vselej potrkate, preden pite!" ji je rekel s krajno nervozn1'^ razdraženim glasom, ki je bil z an J zelo značilen. * ' "Sem potrkala, pa mislim, da —• „ "Morebiti ste, ampak pri mojih vanjih — pri teh nujnih in silno raziskavanjih — veste, najmanjši ne1 ^ le samo če vrata odprete —. Prosil h da za*1 I* "Gotovo, gospod, gotovo! Pa se 2 te, gospod, veste. Kadar se hočete "To je zelo dobra misel!" je dej a1 "Tale slama, gospod —. Ce bi stf^ tako drzna in prositi, da bi —." "Nikar! Ako vas slama vznemirja zapišite v račun !" ^ Zagodrnjal* je nekaj. Donelo je kletvica —. (Dalje prih.) ti ta t>; ,st 'tli Hi tt k D; ne Ji! Si k «t Ki sfc to Ki if i* 'e Polne polno radosti, in z apostoli na dom je poveljnik, neki nemški dl7 £ P°g'"al protl d,0nm t . , , , i , , . , Na opolzki poti mu ]e spodrsni- li \7l icmlrn 'crntinr n o ffaimvi I im-inh-a i, x A Jo. Padel je pod sani, ki so se prevrnile preko njegovega telesa in nesrečneža čisto zmečkale. Na goro Tabor je peljal Kri- , Us Oospod svoje učence: Pe-'a> Jakoba in Janeza in se iz-fem.««il vpričo njih. "In podo t.a njegovega obličja se posve-j, kak°r solnce; njegova oble-2ablesti in je silno bela ka-sneg." strah je prevzel a v, sto'e, a istočasno tudi nebe-č ^dost, tako da je Peter je t*.1: "Gosy°d' dobro nam L vu®aj; če hočeš, napravimo šotore: tebi enega, Mojzesa in Eliju enega." spod-11 Se Je pač Kristus Go' J; d izpremenil vpričo svojih eiicev? Gotovo zato, da bi .Potrdil v njihovi veri. "Ti kel živega Boga," re- do] Je nekoč Peter. Toda ne bo Pa ravn0 ta Kristus nevernikom, ki »ga bodo i. "'kovali ,pljuvali mu v o-Sa bičali, trnjem kronali Umorili — se li ne bo o- H^jal jaia vera apostolov, ko bo- do zatajil mene pred ljudmi, ga |kot ako agitirate v domači na- nik, ki abotnosti ni razumel, se ki v nebesa? Ni mogoče, prija-j^ospoaovem: "učite se od me-' Louis Mara. Druga pomota v telj moj! Kristus Gospod pra- ker jaz sem ponižnega sr-j istem dopisu je bila, da je umr-vi: "V hiši mojega Očeta je ve- ]ea." Kristus Gospod pravi: ia hčerka družine Paidolf Lau-liko stanovanj. . . Vzamem vas i"Blagor jim, ki preganjanje tr-j rjch stara pet let, bila pa je k sebi, da boste tudi vi, kjer jpe radi pravičnosti." Mnogo j stara ]e pet mesecev. ' sem jaz." (Jan. 14, 2-3). "Kdor nam je tceba včasih pretrpeti! _0__' ne vzame svojega križa na se, ,in prenašati radi ljubega miruj UREDNIKOVA POŠTA: ne more biti moj učenec ... In ,radi pravičnosti, radi vere.j _ j g Rockvale Colo _ kdor ne vzame svojega križa jKdor dosedaj ni rad trpel,1 Yes, tudi v druge naselbine na se, in ne gre za menoj, ni .kdor ni rad prenašal preganjaj greste Vi in vsak lahko agitira-mene vreden" (Luk. 14, 17). nja, ta se mora izpremeniti; ti za "Amer. Slovenca" in ste Torej Gospodov križ treba vze- kajti Gospod pravi: "Kdor bo deležni istih jubilejnih nagrad, ti na se in ga nesti za njim; to se pravi: križati greh v naših srcih! 't***!! Pa bo morda kedo rekel: Kristus je bil Bog in človek. Kako naj jaz ubog človek hodim po Kristusovih stopinjah? Odgovorim ti, prijatelj: Da, Kristus je bil Bog in človek. Bil je Bog, toda nikdo ne; zahteva, da bi storil to, kar je storil on kot Bog. Nikdo ne zahteva, da bi obujal mrtve, o-zdravljal slepe, gluhe, kruljave, gobave, da bi nasitili s sed: merimi hlebi 4 tisoče ljudi. Toda to, kar je storil Kristus kot človek, to moraš posnemati. In pristavljam : To, kar je Kristus izrecno ukazal, to moraš po- gori Tabor bote tudi vi lahko jstotnik, nagovoril vojake v rekli, ko bote vstopil v nebeško 'nemškem jeziku, tako-le: slavo: "Gospod, dobro nam jej Burschen! Schwarze Wolken tukaj biti." Amen. jziehen am politischen Horizon- -o---j te, Verhullt euch in den Man- PQPRAVKI: j tel der Tapferkeit und folgt V dopisu iz Chlsholma, Minn, dem Ruhme eurer Vater nach. z dne 16. febr. so se urini le v jGedenket, was ihr eurer Fahne dopis dve tiskovne pomote. Me-jgeschworen habet; wer diesen sto umrl je Mr. Louis Mam, bi Schwur bricht, verfallt in die se moralo glasiti: umrla je Mrs. Hande der rachenden Naeme- sis! Feldwebel Slovenisch! Janez, ki je mislil da je prav razumel prestavi: Fantje! Go- ŽENITNA PONUDBA. Vdovee star 36 let z otroci se želi seznaniti z dekletom ali vdovo v starosti 30 do 40 let v svrho ženitve. Imam hišo in dobro idočo obrt. Katero veseli naj se vpraša za podrobnosti pri upravništvu Amerikanske- spod gautman so reki, de se ga Slov. pod šifro 100. 1849 zbiraja črni oblaki in de buo1 W. 22nd St., Chicago, 111. dež. Zatu se v montle zavite t,sr,č,p,s. pa se ruma napite. Pumisl'teJ ——■—...m., ,* kaj ste vašem Franckam oblu- PRODA SE bil'; tist ke bo to pr'sego pre-! lomu, da dubi reknungsuntero-ficir Nemeček v ruoke! Nadčloveški smeh. — Stot- bom zatajil tudi jaz pred Očetom, ki je V nebesih." Kristus Gospod pravi: "Blagor žalostnim" . . . Tudi mi moramo biti žalostni radi grehov Kristus Gospod se je pokoril za nas. Pokorimo se mi za svoje grehe ! Glejte, prijatelji, koliko iz-premenjenj nas čaka! Kako pa se moramo' izpremeniti? To je drugo vprašanje. Po malem in odkritosrčno. Naenkrat tega ne moreš storiti. Tudi apostoli se niso naenkrat izpremenili. V tem oziru ni Gospod delal z njimi nikakih čudežev, prepustil jih je popolnoma samim sebi. Tri leta so hodili z Gospodom, pa še pri poslednji večerji jim je moral v * snemati; so namreč tudi stvari, 'e to videli? Zato jim je kih je Kristus storil, pa jih ni (marsikaj očitati. Po malem, nikomur ukazal. selbini. Ako imate prijatelje iy [zadere: Was lachen die Kerle? za Amer. Slovenca! i Vaši sosedni naselbini, tedaj lejDas ist eine na delo, da jih pridobite, da se na list naroče. Ako rabite kakih navodil, pišite na upravo lista po nje/ Mnogo sreče! — L. T., Milwaukee, Wis. — Pri izdajanju prvega papirja rabijo sedaj drugi sistem. Na sodniji izpolnite prošnjo, nakar se vrši natančna preiskava, ki traja več časa, kakor je pač slučaj. Ko preiščejo vse rekorde vašega prihoda in ako se vse strinja z navedbo v prošnji vas obveste, nakar se izda prvi papir. Ta sistem je baje upeljan zato, ker se zadnje čase rano- $ go tujezemcev vtihotapi brez ^ dovoljenja v to deželo. verfluchte Indo- dobro ohranjena kuhinjska peč za premog. Cena jako nizka. Vprašajte na naslov: 706 East 162nd St., Cleveland, O. MALI OGLASI. NA PRODAJ lii.ša na vogalu, 8 stanovanj, 2—6 sob. Postelje, plinove peči, omare za led. Centralna kurjava. Poslopje je jeklene konstrukcije. Jako dobra investacija. 1635 W. 57th St., vogal Marshfield Ave., Chicago, 111. 100-s,t,sr 320 AKROV "Black Hills Ranch," za mlekarno, ovčjerejo, živinorejo; alfalfa travniki; prostora za 100 ton sena pod streho; na farmi studenec, drevje in divjačina,— Chas. Lehner, Sundance, Wyo. Pišite angleško ali nemško. 101-s,t,sr '"■»:■••*■-....... "■ ' ■ NA PRODAJ 10801 Wentvvorth Ave. poslopje za mesarski) in pekarsko obrt. Slovaška naselbina. Za pojasnila vprašajte na 126 E. 105th St., ' Pullman 7204. 103-s,t,sr VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi lenz! Feldwebel (narednik)-: Tiho! Gospod gautman so rekli,j 1320 W. 18th St., Chil&go, III. da se ne sme smej at, k'dor ni Dolen'c. Širite in agitirajte vsepovsod *'am na dom Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostav- Cene zmerne. AT1SW 4 Navedem vam zglede : Kri- - -j> iz, ooiaica ic ^ imam svoje dopadaje-1 ^ "Jega poslušajte.' t^ ®e nekaj t drugega je v ga 'zPremenjenju .2liačeno je, da kdor hoče oznalo> z našim grešnim miš-z našimi grešnimi že-v jje,111 dejanji ne bomo prišli Treba se nam izpre- lit se moramo izpremeni-ftit; se moramo izpreme-i\je' 0 bodi predmet današ-8a Premišljevanja. V.* -i. v li? Se moramo izpremeni- W 0Vl ^ vprašanje nam daje-OVor apostola Peter in sta,a Sv- Pavel pravi: "Slecite človeka 'ičaTIStus Gospod pokazal ve-v° svojega božanstva: k ^'^enil se je vpričo njih. . iz oblaka je bilo slišati stus si Je izvoliI ubostvo" lzbral : To je moj ljubi Sin, nad ^ si bil lahko kak Premožnejši stan, toda izbral si je revščino. Zakaj ? Da bi ozdravil mišljenje takratnega časa, ki je reveže zaničeval, da bi pokazal svojo ponižnost, da bi trpel, da bi ubogim' olajšal njihov stan, zato si je izbral uboštvo, toda nikomur uboštva ne ukazuje. Ni prepovedal, da ne bi smeli imeti premoženja, vsakemu prepušča to na njegovo lastno voljo. Prišel je k njemu mladenič in ga vprašal: "Učenik dobri, kaj naj storim, da zado-bim večno življenje?" In Gospod mu je rekel: "Če hočeš*v življenje iti, izpolnjuj zapovedi." In mladenič je vprašal: "Katere?" In Gospod je rekel: "Ne ubijaj, ne prešestuj, ne kradi, ne pričuj po krivem, spoštuj očeta in mater, in ljubi ^8a človeka, ki je po Bogu svojega bližnjega kakor same-W^'611 v pravičnosti in sve-V sebe." In mladenič je rekel: 5esnice" (Ef. 4, 22-24). In |"Vse to sem storil od svoje mla-"Kristus vam;dosti: česa še treba?" In Go- ekel : "Ce hočeš idi in prodaj, kar imaš, razdaj ubogim, pa boš zaklad1 v nebesih." Hočeš IW^emeniti mišljenje, iz-1 li, pravi Gospod; ni rekel: Ti ter oblecite ie%aeter Pravi: "Kristus vam [dosti: česa še ^k(lHlstil zgled, da hodite po »pod mu je re f ^h stopinjah" (1., 2, 21).'popolen biti, i< "o^ J.e torej povedano popol-Hjjj T Jasno, v Čem se izpreme- j imel janJeiliti želje, izpremeniti de-[moraš! če boš izpolnjeval zapo- Sovih bomo hodili po* Kri ^ ti(j stopinjah. Sleči stare-pG^a> i« obleči se v Kri-to^ ^ospoda, kakor omenja el v listu k Rimljanom. ^ 1)a to mogoče ? bo mor-%n°,Vpražal? n «lovek h Jaz, slab, vedi, boš imel večno življenje. Ce pa hočeš biti popolen, prodaj, %ar imaš in razdaj ubogim. Toda ukazano ti to ni. — Drug zgled. Kristus sam se je ponižal, ponižal do smrti na križu. Toda nam tega ne ukar.uje. pravim, in dostavljam: 1. — Trudite, prizadevajte si to iz vseh svojih moči. Imejmo vedno v mislih, da je neobhodno potrebno, da se izpremenimo. Odvrzimo od sebe vse, kar nas ovira. Smo nagnjeni k jezi, varuj se vsega, kar te k jezi napeljuje. Smo prevzetni, ošabni, napuhnjeni, učimo se ponižnosti! 2. — Prosimo za pomoč sv. Duha! Sv. Duh je apostole ko-nečno izpremenil. Ko je stopil na nje, kako so bili izpreme-njeni. Toda ne pozabite, kako so se apostoli na prihod sv. Duha pripravljali: celih deset dni so bili zbrani v skupni molitvi! Molite tudi vi, da pride sv. Duh tudi v vaša srca, ko bote imeli čisto srce in dobro voljo. To sem vam hotel danes povedati o izpremenjenju. Potrebno, nujno potrebno je, da se izpremenimo; nujno potrebno je, da hodimo po Kiistuso-vih stopinjah. Molite, pa bo Na zdravje. Strica, kateri je bil gost pri H svoji svakinji v mestu, je za- || bavala nečakinja z igranjem na mandolino in petjem. Ker še kosilo ni bilo pripravljeno, ga vpraša nečakinja: "Striček, ali želite še en kratek solo pred»kosilom?" Stric: "Iio, ho, sem že dva popil na poti semkaj, no, pa enega še lahko stisnem." SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST MemeceiC. 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3Q-LETNO IZKUŠNJO! Revmalizem, bodisi star ali šele v razvoju se na lahak način odpravi z novo iznajdbo "ANTI-RHEUMATIC TREATMENT OF DR. THO-MAS." Nič ne de, koliko časa Vas že muči revmatizem in trganje, bolečine v hrbtu, Lumbago in trganje po kosteh, gotovo ga odpravite z "ANTI-RHEUMATIC TREATMENT OF DR. THOMAS." Nikar naj Vas več ne muči, pomagajte ,si takoj. Ni revmatizma, ki bi bil tako hud, da bi ga ne ozdravelo naše zdravilo. Bodite spet zdravi in veseli! Pišite po KNJIŽICO. KI JE ZASTONJ. Mi Vam hočemo dokazati, da Vas lahke pozdravimo. Pošljite 5c za odgovor. CHICAGO MEDICAL LABORATORY 1723 North Kedzic Avenue, Dept. 105, Chicago, 111. <♦> m:^m>m, m:sm •:«• -at- .•m««;««,«. I $ 4 i Vsi, ki boste za časa jubilejne kampanje "Amer. Slovenca" pošiljali naročnino na upravništvo, se poslužujte teh kuponov. Volite za one, ki delajo za skupni blagor našega naroda. V@l!liti tampon za agitatorje. Upravništvu "Amer. Slovenca" Chicago, 111. Dne. .1926 Pridobil(a) sem Vam................novih naročnikov in za njih naročnino pošiljam $........................ Naročnino je obnovilo....................naročnikov, kar znaša Vsakovrstne peči! Vsakovrstno pohištvo! Domača trgovina za Domače potrebščine da bi se v vsem rav-iVsaj apostol Pavel sam pripo-8tUSf>,°. u2e»ju in zgledu Kri-|veduje, da je Kristus razdelil naj se tako iz- Svojo čast si moremo obdržati. I ljudem razne službe: "Postavil >m? 1 ® h- Cf?°Če' Pravim »a krat-'jih je nekaj za apostole, nekaj ^ ne bilo mogoče, bi za preroke, nekaj pa za evan- H tega ne bil uka- geliste, nekaj za pastirje in u- bil hi rekel: "Kdor ho-|čitelje" (Ef. 4, 11). t ■■ MIZARSTVO - ŽELEZNINA vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejiih cenah. ^arsi'1 znotra' 'n zunaj• Lepim stenski papir. Izvršujem vsa °fotij„ in tesaraka dela. — Prodajam vsakovrstno želesjnino, različno tl)(li v 'n Vsc ^r potrebujete v tom oziru za Vaš dom. — Prodajam t tovrstne šipe (šajbe.) John Kosmach SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽELEZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, ill. Phone: Canal 0490. Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino v veljavi posestev in drugače. Za dobro Pohištvo se obrnite vedno na zanesljivo trgovino v domači soseščini, da veste kaj kupite. Pri nas lahko kupite raznotero pohištvo, ki ga rabite za vaš dbm. Cene nizke in zmerne. Za gotov denar ali na lahka mesečna odplačila. V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. Pridite in prepričajte se! Skupno število volilnih glasov je ....................................nar. Glasujejo za ........i........................................................................... (Naslov) ........................................................................................ da dobi priznanje za zasluge in jubilejno nagrado. Imena teh, priloženi listini. ki so mi plačali naročnino, Vam pošiljam na Pošljite vsem jubilejni spominek. Jaz si izvolim nagrado. Podpis agitatorja ....... Naslov KENWOOD, dvanadstropna zidana hiša; parna toplota, elektrika, tla iz trdega lesa. plinove peči in omare za led. Garaža za dve kari, hiša v bližini "L" postaje, I. C. Bus line. $51)00 gotovine. 4223 Lake Park Ave. Lastnik: 4225 prvo nadstropje. 104-s,t,sr | NA PRODAJ ;hiša s -1 sobami in dve sobi pivnica ; 1 alter zemlje, vse zasajeno z vsakovrstnim sadjem in 170 trt grozdja, belo, rudeče in črno. Voda izvira na farmi. Hiša je le pet minut od postaje in 15 minut do poulične kare. Za pojasnila se obrnite pismeno ali ustmeno na: Nick Ju-riteh, Hells Station, Box 355, P. O. Lawrence, Pa. s,t,sr KJE JE John lglič. Pred leti je bival v Kansas. Išče ga njegova sestra Marija omožena Simec iz Kamnika, Novi trg št. 4, Gorenjsko. Za sporočiti mu irfta nekaj važnega. Oglasi naj se sam in ji piše na gorenji naslov v stari kraj. P,s,t. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-deljavo. 1738 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111. Izvrstni sladoled, mize za goste Phone: Canal 4340. NA MILIJONE ljudi bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki ob pravim času rabil Wahcicevo Alpen Tinkturo, katera je najboljša in uspešna na na svetu za proti izpadanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-urni. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčate pike in prahute na glavi, za revmatizem ali trganje, kurje oči, bradovice, potne noge itd. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St. Cleveland. Ohio VAŽNO :—Pazite, da bodo naslovi naročnikov, katere nam j pošiljate, pravilno napisani. Označite natančno, koliko je kdo j plačal naročnine. J. L. Telser Furniture and House Furnishings, Fonografe, Radio 2107-11 W. 22nd ST., * . CHICAGO, ILL. Phones: Canal 6138—Itooseve It 2107. Ustanovljeno 1912. Volilni kupon naročnikov. Upravništvu Amer. Slovenca, Chicago, lil. Dne..............................................1926. Priloženo Vam pošiljam $.................... za obnovitev moje naročnine na list "Ani. SI." Mojih volilnih glasov je.................. Glasujem za ...................................................i................................ Naslov ............................................................................................ da dobi priznanje za zasluge in jubilejno nagrado. Pošljite mi jubilejni spominek. Podpis pošiljatelja ........................................................................ Naslov ..................................................... SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO se vrši na najboljšem francoskem par-hiku PARIS, ki odpljuje iz New Yor-ka na 1. MAJA 1926. Za potnike tega potovanja bodo na parniku in na vlaku prirejene posebne ugodnosti. Poleg tega bo spremljal izkušen uradnik banke potnike prav do Ljubljane in skrbel za udobnost potnikov, zlasti bo imel na skrbi njih prtljago. Vsak rojak je vabljen, da se pridruži. Potniki bodo dospeli domov v najlepšem času. Izrabite to priliko. Priglasite se čim prej! Za nadaljna pojasnila o skupnem potovanju, kakor tudi glede drugih potovanj, pišite na: SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK k CEŠARK 455 W. 42d ST., NEW YORK, N. Y. Obrnite se na našo banko tudi: Kadar pošiljate denar v stari kraj bodisi v dinarjih, dolarjih ali drugih valutah; Kadar hočete dobiti denar iz starega kraja; Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja; ali Kadar imate opravka s kako drugo zadevo v starem kraju. AMERIKANSK1 SLOVENKO Gospodarica sveta AVANTURISTIČEN ROMAN. , , Kari Figdor — prevel R. R. Pretekel je še trenutek globoke tišine, potem; se je zaslišal od vrat sem zapet ledeno-mrzel Jonnyjev glas. "Dragi gospodje, prosim vas oproščenja. Takoj pokličem sluge na odgovor. Pustili so mi v hišo nesrečno, blazno žensko!" "Jaz nisem blazna!" sem kriknila v grozi. "Ako nočete biti njegovi sokrivci, potem mu ne verujte!" Tedaj me je nenadoma nekdo zgrabil za ramena. "Ven punčara!" mi je zadonelo na uho. Bil je Jonnyjev glas. In potem sem se opotekla pod sunkom močne roke v kot ter se •skoro nezavestna zgrudila na tla. Kar se je zgodilo potem, sem videla samo, kakor v sanjah. "Gospodje, predlagam, da se povrnemo k dnevnemu\redu!" je zaklical nek glas, bil je Jonnyjev. Začuli so se zopet prejšnji veseli glasovi, začul se je smeh, pomešan z zvenča-njem čaš. Nenadoma sem začutila, da se je sklonil nekdo k meni. "Saj ti vendar nisi pijana!" je) rekel pijan glas. "To je vse skupaj neumnost. Veš, ha ha ha. . . pijani so, kakor živina j Ti in jaz . . . midva sva še edina trezna. Pridi, pij!" S poslednjo močjo, ki mi je še^ostala, sem sunila od sebe njegovo proti meni se iztezaja-čo roko. Na tleh je zazvenčala oaša ter se razbila, k meni se je pritisnila močna moška postava. Sunkoma sem se umaknila ter planila kvišku. Pred menoj se je režal pijan obraz — preiskovalnega sodnika — moža, ki me je bil zasliševal in spravil v ječo! Krog mene se je vse zavrtelo. Še danes ne vem, kako sem prišla ven. Kakor od furij gnana sem zbežala ven iz sobane, navzdol po stopnicah, skozi vrata na cesto. Bežala sem, kakor da bi se odpiralo za menoj peklo, bežala po cestah dalje in dalje, brez cilja ven v temno noč. . . 16. O tej noči ne vem danes ničesar več. Bolečina je bila prevelika, zato je zamorila vse. spomine nanjo. Takrat je nastala v moji duši neskončna praznina. Ko se je pričelo svetlikati jutro, sem bila zopet čisto mirna in mogla sem zopet misliti. Pred vsem sem potrebovala strehe. Najela sem si majhno, ceno sobico . Utrujena, kakor sem bila, sem se zgrudila na posteljo ter zaspala. Spala sem dolgo. Ko sem se prebudila, sem pričela premišljevati. Samo ena misel je bila, ki me je prevzemala vso in popolnoma, misel na — o-sveto. Ta človek me je bil ogoljufal, kakor še nikdar ni ogoljufal človek svojega sočloveka. Preračunjena sleparija je bilo vse, kai} je počel, njegova ljubezen do mene, njegovo postopanje z očetom. Punčara, mi je rekel. Da, napravil me je za punčaro, vzel mi je čast, osramotil me je pred svetom in seboj samo. Tako, kakor je izginil moj oče, tako naj bi izginila tudi jaz, brez sledu . . . sama od sebe! Toda ne bo irtu uspelo! Ena njegovih žrtev bo živela. In če tudi je le slabotna ženska, je vendar dovolj močna, da se bo maščevala zase in za druge te/ osvobodila svet od tega neusmiljenega sovražnika, od tega zločinca, kateremu niso ljudje nič drugega, kakor številke v hladnem računu. Spoznal me bo ! On ali jaz ! Oče ! Moj dobri oče ! — Kako je prišel v roke temu zločincu! ? Dnevnik! Sodnik mi je bil vendar vrnil tudi njegov dnevnik. Poiskala sem ga, sedla v kot ter ga odprla. Poiskala sem poslednje strani, pisane v onih dneh, ko je pričela njegova katastrofa. In tu je stalo vse, česar še nisem vedela. ". . . Danes se je zgodilo, česar sem se bal. Minister je nenadoma zahteval kitajski tekst tajne pogodbe. Iskali so ga, pa ga seveda niso našli. Našli so samo ruski prevod. Čisto u-mevno, kitajski original se nahaja je še vedno v rokah mojega mučitelja, ki mi je bil obljubil poprej, da mi ga vrne v 24. urah. Danes je že tretji dan, kar sem mu ga izročil. Včeraj sem bil pri njem, da ga zahtevam nazaj, toda on se mi je skril ter naročil slugam, naj me odženejo kakor kakega paglavca. Prav ima; drugega ne zaslužim. Zakaj sem pozabil na svojo čast!-- ". . . Minister me je poklical k sebi. Dokumenta še niso našli. Jaz sem odgovoren zanj. Zahteval je od mene pojasnila, toda dati mu ga nisem mogel. ". . . Danes so me odpustili! Po tridesetletnem zvestem delu so me spodili kakor navadnega ničvredneža. Tega ne preživim. . . Tako osramočen ne morem več stopiti pred oči moji ženi in mojemu otroku. . . Zakaj nisem mislil na to poprej ? ! ". . . Kako težko mi bo ločiti se od njih. . . Ali druge rešitve ni! Mora se zgoditi . . ." Dnevnik mi je padel iz rok in vse moje telo je pretreslo krčevito ihtenje. Tako je torej končal moj oče! Tudi njega je spodil brez usmiljenja, kakor mene! Dolge ure sem sedela tako. Že zdavnaj je ugasnil dan, napočila je noč. Končno sem vstala, prižgala luč ter pričela zopet listati po očetovem dnevniku. Iz njegovih beležk so dihale njegove besede, žive kakor nekoč. Tedaj sem našla v neki beleški, vnešeni davno pred katastrofo, sledeče poglavje: "Od našega pekinškega poslanika je prišlo danes na naš urad daljše pismo. Iz njega sem si izpisal p»ar stvari, ker so se mi zdele silno zanimive. Drugi se za to pismo niso zanimali .smatrajoč poročilo za navadne fantazije. Jaz pa mislim, da je na celi svari vendar le nekaj resnice. V prejšnjih letih sem se mnogo pečal z zgodovino židovskih preseljevanj. V zgodovini ni zanimivejšega poglavja, kakor je to. Tri leta po razdejanju Jeruzalema po cesarju Titu, leta 73. po Kristusu, so, kakor sem ugotovil, odpotovale nekatere židovske družine čez Perzijo, Korosan in Samarkand na Kitajsko ter se tam naselile. Sedaj piše poslanik, da je slišal od nekega domačega pastorja iz središnih kitajskih provinc, da se nahaja v neki tamkajšnji židovski koloniji in sicer v Kaj-Feng-Fu, še danes nek pergament iz časov kralja Salomona, na katerem je opisan poset aabanske kraljice v Jeruzalemu in iz katerega je natančno razvidno, kje se nahaja danes že davno pozabljeni in še vedno nerazkriti zlati Ophir, nad katerim je vladala nekoč lepa kraljica. Katoliška Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST, '" —Tiem slovenskim druitvom in organizacijam, 1 - . —vsem slovenskim trgovcem in obrtnikom, r f» ' j —za vsakovrstna tiskarska naročila. —Naročila tzdeljujemo lično, točno In hitro, —naie cene se vedno med najniljiml, —poizkusite in prepričajte } —Naša ipecijaliteta so zlasti društvena dela« —društvena pravila, in vse druge tiskovine, 2 V —izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO i Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, i i CHICAGO, 1LH Zakaj se mučite S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI! Velike važnosti je', kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Bas sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00. A. »Ji t EICHHOLZER & CO. 527 MAIN STREET, FOREST CITY, PA. csxx Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaj a. Ako hočete imeti r Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI veletrgovina z različnim pohištvom. 1907 blue island avenue, chicago, ill. Pristopajte PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko -- Slovenski Katoliški Jednoti Posluje že 32. leto. V tej dobi je dosedaj že izplačala raznih podpor v znesku $2,654,262.00 TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD lOO-PROCENTNA. Ima 166 krajevnih društev širom držav. Njeno premoženje znaša $1,497,593.00. Članstv.a v obeh oddelkih šteje 28,064. Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite na glavnega tajnika: Jos. Zalarja, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev znaša $20.00. ' ' J ^ VAŽNO! TEKOM PONOVNE KAMPANJE JE PROST PRISTOP V JEDNOTOt KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. K. JEDNOTI I Hujtete. . ali res? Žarkomet je leto dni star, in on sam bi bil kmalu na to po zabil, pa ga je srečno na ta važen dogodek opomnila "zvesta čitateljica iz Iowe." Vse je rešeno. In kako lepo je to pisemce, ki je prihitelo čez ravnine in doline ! Hujtete . . In če človeka kdo tako hvali, potem bi bil greh, ako bi se tako pisemce in še od kake dražestne ročice ne natisnilo, in samo zlobni in hinavski ljudje trdijo, da samo hvala smrdi. Nenadomestljiva škoda, da sveti šele eno leto Ni čuda, da je še toliko gnilobe in hinavščine na vsem svetu, ko je žarkomet šele tako pozno začel. . . no. . . pač svetiti. Hujtete . Pa je ta "zvesta" in gotovo tudi dražestna čitateljica, dasi tako sladka za žarkometa, ne znansko kruta za me — mazi-l.ienca! Skoroda bi bil padel s stola. Pomislite, ljudje božji, kaj napoveduje ? "Ako bo Žarkomet (z veliko pisano!) še eno leto tako dobro svetil, tedaj naj se kar skrijejo vsi maziljenci s svojimi črnimi čredami." Pa more kako žensko srčee biti tako kruto. Leto dni še, saj svetilo bo, to vem, in meni in vsem maziljencem in vsem črnim čredam bo odklenk.alo. Kaj, ko bi se raji kar zdaj vsi pobesili, kakor da čakamo na tak konec ? Saj bo za vse dosti borovcev. Bogami, hudo je na svetu, vrlo hudo. Eden, g. Žarkomet, bo svetil, da bodo okajeni vsi svetniki in svetnice, .ako jih je k.aj, drugi, maziljenci, pa bodo pokajeni iz obličja te lepe žemljice. Pa ne bo pomoči razen štri-ka. Saj pravi dražestna dušica iz Iowe preročica: "Žarkomet nam znači prinašanje resnice, med tem ko je v klerikalnih listih vsaka druga beseda (hvala, da ne vsaka) humbug in laž." Bums. Dok živimo, se smejimo. Še bo fletno do koncem leta. Modemi Bileam. Prokleti je hotel pa je blagoslavljal. See the point, yes, Mr. Mo-lek. S pravo manijo porivajo v vsakem vprašanju denar, pa-rasitstvo, malbo. . . v ospredje. Tudi pri porodni kontroli gre baje samole za malho, namreč "kutarjem." Delavec ne more preživljati velike družine, se poudarja. Težave so, in se te težave tudi upoštevajo. Za "malho," če že tako hočete, to-raj pri veliki družini ne more odpasti, dosti. Pwavno "parasiti" bi morali pozdraviti male družine. To je povsem logično, ako bi šlo za malho. Zdaj pa pride moderen Bileam, g. Molek. On piše (Prosveta št. 7.) : "Glavno je, da imajo delavske mjtftere polno hišo otrok, da bo ..več kruha za kutarske parasite." Prej mora biti kontrola, ker ni kruha, zdaj pa mora biti polno otrok, da je več kruha. Predrta malharija in brezglavna Ni Molek čita, čita. . . pa kobi 'f Žarkometar pravi, da si P" hrani čas in denar, odkar i"1 Trunka, in zabave je cele k<$ Še "prazna buča" utegne M ^ za kaj. Pred časom so pif^ Š1 da so se za trebuhe držali; l1 ® tudi nekaj, ako je kdo z mali1 zadovoljen. Ampak ko bi g. Molek čiti Po svoji stari navadi raji skoči. Mesto da bi čital, zapopada lastninska pravic' skoči na — sužnje. Kar bi lo iti narazen, gre vkup. ® munisti so vsaj v teoriji dosledni. Za seboj ne morem videti V soljnega potopa, bo pravi!"1 pred seboj, ta ga tudi pred # boj ne vidim, niti ne socil®'1 stične družbe, ti bodo že koff'11 nisti zagodl, pač pa vidim s( cialno dobro urejeno družb1 ako bo potrebne pameti. * * # Nekaj iz Rusije. Iz Rusije imam nekaj mivosti, ki pridejo ob Pr>'' na vrsto. Zdaj zabeležim kar je komisar Lunačarsky govoril glede cenzure neke1®1 Časnikarju: "Vere ne sme 111 če več zasmehovati in se j' gati." Ali res začne zmagov!" široka ruska narava?--- kor poroča "Pravda," je W',ze rija ruskih sirot strahov^ Značilno za naziranje je \t ■ oi Mrs. Krupskaja, Leninova Idi vd» va, ne pripisuje te mizerije^ mole na stari režim, tenf] pripozna, da jo ima novi i'eZl na rovašu. Samospoznanje prvi korak k poboljšanju-* * Kakor mu drago. Žarkometar pravi, da jaz'' ne »W1 -v\ /\lr r» »v» i nI' MM ou J a Jlll1 zem nekam (ali morda "'jrw da v g. N. P. J.?) m minevCl m jame, ko izjavljam, da me tranje razmere v jednoti radniki ne brigajo. Kakoi' TJ- • • ^ i ce. _ | bolj "švoh," mi tudi ne & verovati, da me niso frančiškani. Za to "nevero bo frdaman. Ali je S. N. P. J. samole P1 Ji porna organizacija ? Ali n® pada glasilo te jednote, D* p 10 d/ t i ,ye sveta, naše katoliško preP: nje dan na dan ? Ali ne poU ja jednota, da stoji na sv° domiselni podlagi? Kad'ir jednota ne bo zmenila tovna naziranja, postala tralna, potem bo tudi men1 {( buka. To se pa ne bo d ker kaj takega odboru že ^ ca ne prepusti, kakor tu"1 ? gotovim članom, in z«t0 . bomo pač še večkrat sreft*11' Širite "amer. slov£NcA; m ki Se je »ji 2 i vei vel sta ia Skl ga ie Hi ni: vrf iz\ koi ca »ji «o k nii da sv, \'e h ie h S K NAZNANILO IN PR'P ČILO. Vsem našim cenjenim n® nikom(cam), 2°t jo, ob hi PHiateU^ , CLEVELANDČANJE! pogrebnika «t o* onrl slovenski kadar potrebujete spomnite vedno pogrebni zavod G R D I N A IN SINOVI 1053 — E. 62n4 St. CLEVELAND. OHIO Primite za bližali telefon la »o kličite: Randolph 1881 all 43M. LOUIS STRITAR •e priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi« itve ob času selitev in vae kar •pada v to atroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 2lat Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. vsem rojakom v državi sota naznanjamo, da jih . t dni obiskal naš potoval'1* stopnik Mr. Leon Ml««1'^, je pooblaščen pobirati no, oglase, prodajati nase , y V vfi ge in sploh vse, kar je z našim podjetjem. V tej posebni jubilej«1 panji apeliramo na vse P1 • d Ije lista Amer. Slovenec. naj gredo našemu potowj J ^ zastopniku Mr. Mladic«" ji \ vsod na roko in mu PolT1.y širiti katoliški list k jerk01' ti goče. O potrebi katoli3ke^,i ska ste vsi poučeni, z«t0.^ li? delajte, da pride katol)^ v vsako slovensko hišo v j V.aši naselbini. Mr. Mla^,, i< mnogo trudi po naaelb"' [ti razširja katoliški tisk. j oziru je pravi inisijon*' razširja katoliško čtiv°» ^ dandanes najvažnejši y pri društvih, v župniji in javnem življenju. P«iP°r ga najtoplf je vsem! e>. Uprava Am«r. S,oV~ ve{ S Jatj H S % S s % v »m oo0 A S i?