Št. 49 SceđnlStvo in uprsvništoo: Maribor. Koroške ulice 5. „STRAŽA“ ixbaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št- 113. Neodvisen političen list za sioyensko ljudstvo. Maribor, dne 2 maja 1910. naročnina usni: Celo leto ...... 12 K Pol leta............. 6 K Četrt leta........... 3 K Mesečno............. i K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik II. st. nj ima slovenskega župana. Veliko veselje vlada med našimi vrlimi šentiljskimi narodnimi boritelji. Pri volitvi župana v S t. ',11 j u je zmagal Slovenec, p r e jš n i župan gospod Thaler. Žreb, ki malokdaj odloči ugodno za nas Slovence, je bil nam naklonjen. 30. aprila 1910 je bil zgodovinski dan za šentiljsko slovenstvo. Dva enako močna in enako odločna nasprotnika sta stala v bojnih vrstah eden proti drugemu. Naših 6 mož je j-jtalo trdno kot najtrša skala. Istotako so držali disciplino nasprotniki, na čelu jim znani vodja Südmarkine kolonizacije, protestant Fraiss. 'Obe stranki sta odklonile vsak kompromis. Bila se je torej bitka na nož! Z veliko napetostjo je vse pričakovalo izida. Ko po trikratnem glasovanju; i ni dobil ne Slovenec Thaler, ne Nemec Fišereder več kot šest glasov, se je določilo žrebanje. Dvanajstletna deklica, ki je bila določena, da vzdigne žreb, je potegnila glasovnico, ki se je glasila na našega Thalerja! Bog je bil z nami! Srečna ročica nedolžnega slovenskega dekleta je odločila u-sodo ljubega in dragega St. lija! Bogu bodi hvala! Veselja glas se je po bliskovo razširil po St. Uju, brzojav je pa naznanil slovenskemu svetu radostno novico! Veselje, ki je zavladalo v St. liju v tem trenutku, je nepopisno! Pri volitvi svetovalcev sta zopet Imeli obe listi po šest glasov. In zopet je odločil žreb. 1 'Tukaj nam sreča ni bila tako mila. ’ (Izžreban je bil za prvega svetovalca Čeh a odločen pristaš) f protestantovsko-nemške stranke Hornicky, za drugega Nemec dr. F. Mentl in za tretjega naš vrli gospod Franjo Freiham. Dasiravno smo dobili samo enega svetovalca, je vendar nas veselilo, da je najhujši zagrizene« Fišereder propal na celi črti. Ako napravimo bilanco, je za nas povoljna. — Župan je glava občine. Gospod Thaler, ki je zopet zasedel to častno mesto najbolj bgrožene slovenske občine, je naš z dušo in telesom. Nasprotniki so strahovito poparjeni in so se celo pošteno sprli med seboj. Pohvalno moramo 'omeniti posebno gospoda Lopiča. Nemški listi so pisali, da je njihov; to vest so hlastno pograbili tudi liberalni slovenski listi in jo hoteli izrabljati proti nam. A dne 30. aprila je gospod Lopič ■ stal neomajano z ostalimi našinci vred. Bog živi značajnost naših Šentiljčanov. ■ S šentiljskimi Slovenci se veselimo tudi mi z njimi se raduje vsa Slovenija! Šentiljskim Slovencem pa najlepše čestitamo, če darujemo za Šentiljski dom. — Slava Št. liju. Liberalna blamaža pri Sv. Bolfenku. Menda ni bilo kmalu shoda na Štajerskem, za katerega bi se delalo s tako silno agitacijo, kakor za bodenski shod, katerega je sklicala liberalna Narodna stranka v nedeljo dne; L maja ob 3. uri pop. v Zabavnikovo gostilno v Jastrebcih. Ker liberalni plakati in časniške reklame več ne vlečejo, so ,si izmislili popolnoma nova agitacijska sredstva. • Naročili so si muziko na „pleh“, postavili so si majnlšiko drevo, ' ali pravzaprav] so pamjazali staro drevo z novo mastjo, raztrosili so po svetu, da prideta dva, en državni in en deželni poslanec, in da so celo središki purgarji obljubili velikansko udeležbo. Tri tedne prej so že razglasili shod in od tega časa so neumorno agitirali od moža do moža po lastni in sosedni miklavževski fari. Napredna mladinska organizacija je bila noč in dan na delu. Alarmirali so vso okolico. Tudi na sosedne Hrvate niso pozabili. Nerazsodnim ljudem se je namignilo, da pride baje tudi eden gospodov misijonarjev na shod. V nedeljo po rani maši pa je bilo oznanjeno z velikim pompom, da bode igralo 13 muzikantov in da se bode po shodu vršila velika ljudska slavnost. Vsa znamenja so kazala na to, da hočejo liberalci. 'še enkrat zbrati vse svoje bojne sile spodnjega ormožkega okraja, da se postavijo pred svetom. In za ta manever so uporabili vsa mogoča sredstva: muziko na pleli, majnikovo drevo, " dva poslanca, mla- dinsko organizacijo, ljudsko veselico in celo — misijonarje. Z opravičeno radovednostjo smo torej pričakovali, kaj bode. In prišel je usodepolni trenutek za naše liberalce. Ob 3. uri popoldan napovedani shod se ni mogel vršiti ob določenem času, ker ni bilo —■ zborovalcev., Res je sicer, da so ta dan trajale večernice vsled šmarnic nekoliko delj kakor navadno, an od liberalcev itak nobenega ni k cerkvi. Na večernice se Tre.) tokrat ne bodo mogli izgovarjati. Okoli pol četrte ure so zaceli lezti posamezni liberalci okrog voglov. Do 4. ure se je zbralo kakih 100—130 ljudi, med njimi ena tretjina žensk in otrok. Izmed ostalih možev; in mladeničev je bila dobra polovica Središeanov, Hrvatov, in drugih tujcev in samo majhna peščica domačinov. Jasno sliko „mnogobrojne“ udeležbe Bolfenčanov dobimo s tem, ako omenimo, da ,sta iz najbližje sosedne občine Vodrance bila samo dva moža razun znanih treh Zabavnikovih sinov. Po dolgih mukah je bil Izvoljen: predsednikom Zabavnik Franc ml., ki je dejal, da ga še nikdar ni doletela taka čast, niti v Ameriki, čeravno je hud liberalec. Starega Zabavnika pa niso mogli pripraviti do tega, da bi prevzel predsedništvo. On že ve gotovo — zakaj! Nato je dobil besedo dr. Serneo; lizf Ormoža. Govoril je prav medlo o položaju v deželnem in državnem zboru. Ko se je potem 'pitala neka resolucija radi obstrukcije v deželnem zboru in se je dala ista na glasovanje, so ljudje držali roke navzkriž. Špindler pa je dejal: „E, saj je itak nadpolovična večina.“ Protiglasovanja seveda ni bilo. Za tem 'je nastopil veliki gromovnik Vekoslav Špindler. Po svoji navadi je udrihal po popih in po misijonarjih, da se ne smejo mešati v politiki itd. Novega ni povedal ničesar in njegov govor je ostal brez utiša. Da se stvar spopolni, je nastopil še središki župan Šinko, ki je začel udrihati celo po ''škofih, da imajo prevelike plače. S tem je bil shod končan. Navdušenja ni bilo nobenega in razun ’Središeanov in Zabavnikovih sinov je malokdo ploskal ali klical živio. Med govorije ljudstvo že začelo odhajati. Prvi majnik je torej nsodepolen dan v.zgodovini liberalcev spodnjega ormožkega okraja. Spoznati PODLISTEK. Prva Slovenca na švicarskih ledenikih. Potopisne örtice — spisal A. Cilenšek. (Dalje.) Nekaj metrov pozneje zgine železnica v Eiger. Predor, ki bode kakih 10 km dolg, je do sedaj malo nad 3 km dogotovlen; njegova širokost meri 3.70 m, visokost pa 4.35 m. Druga postaja Eigerwand ((2868 m) je 2.24 km oddaljena od prve, zadnja Eismeer (3161 m) pa 3.7 kilometrov. Od te postaje bode vodil predor v jugozapadni smeri do četrte postaje Jungfraujoch (3396 m)^v dolgosti 9.5 km od Kleine Seheidegg, potem s 25% napetostjo do pete postaje Jungfrau (4093 m) v dolgosti 12.3 km od Kleine Scheidegg. Slednjič bode 73 m visoka električna vspenjaca vodila navpično na 4166 m visoko Jungfrau. Železnico goni elektrarna v Lauterbrunnenu z 2650imi konjskimi silami. Vožnja od Kleine Scheidegga do Eigeifgletsche-rja traja 16 minut, odtod do Eigerwand 20 minut in do postaje Eismeer 11 minut. Nadaljno vrtanje izvršujejo 1 laški delavci leto in dan; vsak kilometer železnice stane odslej 1 milijon frankov. Ker se ne sme razstreljevati 2 dinamitom, da se kje ne raznese celi del gore, ali ne poškoduje postaja Eismeer, delo silno počasi napreduje ter bode šele leta 1918 končano. „Poglejte, gospoda“, zakliče naenkrat najin mentor, „poglejta kvišku proti Eigerju; ravnokar so raz- svetili postajo Eigerwand; to storijo v letnem času slednji večer za reklamo.“ Res zagledava kakih 1900 m nad Orindelwal-dom krasno razsvitljena skalnata okna postaje Eigerwand. Kakor sva se drugi dan prepričala,, služi v ta namen velikanski električni metalec svetlobe. Pol ure sva zrla v čarobno luč v višini; s trdnim sklepom, ob vsakem vremenu povspeti se vsaj do postaje Eismeer, podava se slednjič k zasluženemu počitku. Z mrzlično naglostjo sva zarano dne 20. avgusta odpirala zastrta okna elegantne spalnice — megleno nebo se nama kar nič ni dopadalo. Takoj po zajutrku hitiva k vremenskemu obelisku; 'nekoliko potolažena poiščeva banko, da menjava nekaj avstrijskega denarja. Stopivša v nizko, prazno sobo brez posebnega pohištva, misliva prvi trenotek, da >sva zašla v kako beznico - kar vstane izza podolgaste (mize zelo priprosto oblečen mož s pekovsko čepico na ! kuštravi glavi in z zavihanimi srajčnimi rokavi^ — bil je brez suknje — ter vljudno vpraša, česa želiva, „Pardon, gospod“, spregovorim v zadregi, „o-prostite, hotela sva menjati denarje, a sva gotovo zašla v napačni lokal, za pijačo je pa še prezgodaj!“ „Le kar sem z denarjem!“ smehljaje odvrne ter hiti odpirat železno blagajno, katero sva smatrala za navadno omaro. Po dnevnem kurzu nama kaj naglo našteje zlatega, srebrnega in papirnatega francoskega in laškega denarja, • ne da bi si natančneje ogledal najine bankovce. No — take banke Še pač nisem videl!“ meni Janko” ko stopiva na cesto, „skraja sem mislil, da sva zašla v kakšno kašemo!“ Urno še nakupiva slanine, čaja, čokolade in kruha ter se zopet podvizava k vremenski opazovalnici, ki kaže sedaj odločno na lepo. Oborožena z voznim listekom do Kleine Scheidegg — štela sva zanj po 4.50 frank — nestrpno čakava vlaka. Na kolodvoru se kar tere mondene družbe. Nekoliko v skrbeh sva, ali bo možno oditi ob 10.40. uri saj je gostilničar zatrjeval, da se ob lepih dopoldnih elegantna gospoda celo tepe za prostore v vlakih. Sicer odhaja vlak od osmih naprej vsako uro s štirimi dolgimi vozovi, vendar želi vsak potnik čhn-preje iz bližine zreti v bajni ledeni svet. Zdajci opaziva, da se v polkrogu za nama zbira vedno več elegantnih radovednežev; očividno občudujejo ostre dereze in dolgo vrv, ki bringljajo raz nahrbtnika. Nek dolg suhljat Anglež z damo ob desnici naju poprosi v slabi nemščini, če si sme vse to orožje modernih veleturistov natančneje ogledati. Smehljaje mu dovoliva, in takoj je začel v živem razgovoru z damo vse prav natanko ogledovati; mislim, da je pretipal vseh 12 osti mojih 1 in vseh 16 osti Jankotovih derez; istotako je preskuŠevaJ žilavo, 25 m dolgo vrv in pretehtaval težka cepina. Presneto malo je manjkalo, da še ni začel po kovaški maniri privzdigovati najinih nog. Parkrat se je že globoko priklonil, da bi mogel natančneje preštudirati težke, kovane čevlje. Kar se zagleda — ne — zamakne v Jankotovo divno klafeto. Z odprtimi listami zve in zre v Imbo-lazki monstrum, ki je ves oškropljen z obledelo ru-dečo barvo in okinčan s suhimi planinkami. Pobarval si ga je moj Janko takrat, r ko je kot navdušen pristaš) f Slovenskega planinskega društva ponosno vihtel čopič ter mazal triglavske stene. (Dalje prih.) so morali, da je njihova nadvlada tukaj pri koncu in da je padla celo ena njihovih zadnjih trdnjav: Sv. Bolfenk. 'Meriti so hoteli svoje moči, a pri tem — spominjamo na afero Hraba, v kateri je „Deutsches Volksblatt“' prinesel1 prvilf zloglasni govor. Iz vseh teh in še tirugih vzrokov je bila sedanja volilna kampanja na Dunaju zelo vroča in vse je z napetostjo pričakovalo konečnega izida. Sedaj so volitve za nami in krščansko-socialna stranka je lahko zadovoljna. Nakane nasprotnikov se hišo vresni-čile, grozdje je za razne judovske in nemško-naeio-nalne elemente prekislo, zmaga krščanskih socialcev je popolna. Kakor smo že poročali, so pri nadomestnih volitvah iz III. razreda zmagali krščanski socialci z impozantnimi večinami. Ravno tako se je zgodilo v II. razredu. Tudi izid v I. volilnem razredu je popolnoma povoljen in priča, da ima krščansko-socialna stranka trdno in zdravo jedro. V 1., 2. in 9. okraju so izvoljeni liberalci. Ti okraji, v katerih živi zelo veliko Židov, spadajo v posestno stanje liberalizma. V 19. okraju, katerega je dosedaj tudi zastopal liberalec dr. Reisch, je zdaj izvoljen krščanski socialec. Ta fakt gotovo ne vstvarja za dunajske liberalce posebno ugodnih avspicij za prihodnjost, in misel o priborenju dunajskega občinskega zastopa bodo morali za nekaj časa že Še opustiti. V vseh drugih okrajih so proti raznim kandidatom prodrli oficielni krščansko-socialni kandidati. Samo v 4. in 8. okraju je prišel po en krščanski socialen kandidat v ožjo volitev, pri katerih sta pa oba zmagala. Posledica tega izida občinskih volitev je silen maček v židovsko-vsenemškem taboru. Po drugi strani se pa tudi krščanski socialci zavedajo, da morajo temeljito izčistiti v svojih vrstah, se otresti raznih priv.eskov, m izpeljati tesno organizacijo. Politični pregled, ’ Vseslovanski kongres. Priprave za vseslovanski kongres v Sofiji so v polnem teku. Bolgarska Vlada je nakazala pripravljalnemu odboru 20.000 levov podpore. Ta odbor je razpisal tudi nagrado za Vseslovansko himno, ki bi se naj pela ob prihodu gostov v Sofijo. Ob enem z vseslovanskim kongresom bo zboroval tudi vseslovanski časnikarski kongres. Razen lužičkih Srbov in Hrvatov so že priglasili udeležbo časnikarji vseh slovanskih narodov. Na sporedu časnikarskega kongresa sta dosedaj dva referata: „Zgodovina bolgarskega časnikarstva“ in „Pomen organizacije časnikarjev.“ Program nove italijanske vlade. Novi italijanski, ministrski predsednik Luzätti je razvil dne 28. aprila ; v / zbornici' program svoje vlade. Glede na notranjo politiko je rekel, da je treba skrbeti ’ za obrambo domovine na mokrem in suhem. To je sveta dolžnost vsakega ministrstva. Nadalje je hvalil trdnost trozveze, a se je ob enem zelo radoval prijateljskih zvez z Francijo, Rusijo in Anglijo, kar omogočuje Italiji, 'da tvori važen aktiven faktor v skupnosti velesil. Dotaknil se je tudi cerkvene politike in izjavil, da hoče varovati svobodo vere in veroizpovedanj. Iz Luzattijevega programnega govora odseva dvoje. Njegovo koketiranje z Anglijo, ’Francijo ' in Rusijo na novo dokumentira nezanesljivost naše ljube trozveznice. V zvezi ž Avstrijo in Nemčijo živi le zategadelj, ker ji to nese, vse simpatije in nagnjenja so pa na strani onih, proti katerim se je trozveza u-stanovila. Na drugi strani pa je razočaral Luzatti s svojim programom prostozidarsko kliko, f ki je pričakovala, da bo napovedal kulturen boj. Tega sicer Luzatti ni storil, h italijanski katoliki1 morajo biti pri vsem tem na straži. V italijanski javnosti prihajajo vedno bolj židovski,1 protiverski elementi na površje in na stotine rok je na delu, da bi ustvarile v Italiji take razmere kakor so v Franciji. Akoravno te tihe sile še niso nastopile javno in odkrito, je vendar nujna potreba, 'da katoličani izpopolnijo! svojo pomanjkljivo organizacijo, ker jih gotovo čakajo zelo resni dnevi. Hofrichter — priznal, Nadporočnik Hofrichter, ki je od 27. novembra 1909 v preiskovalnem zaporu, osumljen, da je poslal desetim častnikom generalnega štaba strupene pilule s ciankalijem, je dne 28. aprila pred preiskovalnim sodnikom priznal svoje hudobno dejanje. Hofrichter je izjavil, da je poslal ciankali častnikom iz ljubezni do svoje žene, da bi ji vsled svojega povišanja v generalni Štab pridobil boljšo eksistenco. On je s to izjavo takorekoč priznal, da ga je njegova žena napeljevala k temu pogubnemu dejanju. Vsled tega je policija na ukaz preiskovalnega sodnika Hofrichterjevo ženo aretirala. Ona je v preiskavi pred sodnikom v začetkUj afere glede na sedanje moževo priznanje, popolnoma krivo pričaia. Zadnji čas so se dokazi o (Hofrichterjevi krivdi čudovito pomnožili. Ker je imel priliko, ves ta material pregledati, je prišel konečno do spoznanja, da mu vse tajenje nič ne pQmaga. Gelih pet mescev je trdo tajil svoj zločin. Sedaj pa, ko je spoznal, da ne more na noben način uteči kazni, se je pojavil 'pri njem Velik duševni boj, ki ga je privedel do tega, da je zahteval naj ga peljejo pred preiskovalnega sodnika. Tam je priznal, da je dne 14. novembra 1909 ob 6. uri zjutraj sam oddal tista usodepolna pisma s ciankalijem. O Hofriehterjevem priznanju ' so se takoj obvestili cesar, nadvojvoda Franc Ferdinand, vojni minister in načelnik generalnega štaba. Hofrichterjevo ženo so zaslišavali dne 29. m. m. skoraj ves dan, ter so jo obdržali skoz noč v preiskovalnem zaporu. Nadaljne preiskave bodo dokazale, ali je res kaj soudeležena pri moževi krivdi. Ko se je vršilo zasliševanje, je ves čas bridko jokala' in le malo so izvedeli od nje podrobnosti. Potrla jo je posebno vest, da jo je mož kot indirektno soudeleženko zatožil pri preiskovalnem sodniku. Strupeni ciankali je Hofrichter dobil od nekega sorodnika v Sleziji. , Sodilo ga bo vojno sodišče in bo menda po poročilu nekaterih listov —? ustreljen. Raznoterosti. Koncert. (V soboto dne 7. majnika je v Mariboru' velik orkestralni/ koncert s sodelovanjem koncerte pevke g o sp e p 1. F o e d r ans p e rg,j I z Ljubljane. Začetek toč no ob 8. uri zveč e r. — Slov e n c i vsi n a lc o n e e r t!!! Osebna vest. Gospod nadporočnik Rudolf Mai-steri, ki, je z nap pod imenom Vojfjanov kot slovenski pesnik, je imenovan za stotnika. Slovenskim učiteljem. V Kapli ob Dravi je razpisano na trirazredni ljudski Šoli mesto nadučitelja. S tem mestom, ki se odda definitivno, so združeni dohodki drugega plačilnega razreda. Pouk je dvojezičen. Prošnje je treba vposlati do 21. maja t. 1. na krajni šolski svet v Kapli ob Dravi. Ta Šola je na važnem kraju ob jezikovni meji, kjer hoče Schulver-ein in Südmarka ponemčiti slovensko ljudstvo. Nemški Schulverein razpisuje za nemške učitelje, ki bi se potegovali za to mesto, 200 K letne podpore. Kaj pa Ciril-Metodova družba? Nemška zagrizenost. Praški mestni svet je v češkem pismu povabil grofa Zeppelina, naj pri svoji nameravani zrakoplovni vožnji na Dunaj obišče tudi Prago. Ob enem se je tudi sklenilo, da bodo v Pragi Zeppelina pozdravili v češčini. To pa razburja nemške duhove. Mnogi nemški listi, med njimi „Wiener Zeitung“ in „Dresdener Neueste Nachrichten“ že poživljajo Zeppelina, naj ne obišče Prage,/' ampak naj se ustavi v kakem nemškem mestu na severnem Češkem, da mu ne bo treba poslušati nerazumljivih slovanskih idiomov. Milo se podraži. (Odbor združenih avstrijskih . tovarnarjev za milo je sklenil povišati ceno za milo pri 100 kg za 4 K. Ta sklep podpirajo industrijci z razlogom, da so se vse surovine znatno podražile. Slovenci» posnemajte! Kot odgovor na Roseg-gerjev poziv, naj Nemci nabero dva milijona za nemški Šulferajn, so jeli Poljaki nabirati prispevke za svojo šolsko družbo „Towarzystwo Szkoly Ludowej“ v: v spomin zmage nad Nemci' V bitki pri Grumvaldu dne 15. julija 1510. In ta zbirka je sedaj že dosegla dva milijona, in sicer so darovali: privatniki 708.605 kron, državni, ' deželni' in privatni uradniki 263.331 kron, profesorji in učitelji 207.880 kron in razni zavodi 135.142 kron. Darovi po 2000 K in več so znašali skupaj 652.378 K, po 1000 K in več 221.815 kron, po 500 K in več 99.287 K, darovi manj kot 500 K pa 341.540 K. — Slovenci, vzgledujte se nad to poljsko narodno požrtvovalnostjo in storite tudi vi tako! Spo- . minjajte se ob vsaki priliki zatiranih obmejnih bratov in darujte v „obmejni sklad!“ Grunwaldske slavnosti v Krakovu. V odbor za; prireditev Grunwaldske slavnosti v Krakovu ■ so bili izvoljeni: krakovski župa'n dr. Leo, ! lvovski župan Cireheinski, grof Skrzynsld, dr. Dolinski in starosta poljske sokolske zveze Fischer. Slavnost se bo vršila v petek 15. julija in sicer se najprej odkrije spomenik kralju Jagielu na trgu Matejka, nato se otvori razstava predmetov z Jagelonske dobe. Potem pa se vrste:! predavanja iz poljske zgodovine, ' slavnostna gledališka predstava, ljudske zabave, javna sokolska telovadba, razsvetljava mesta itd. Slavnosti bodo končane dne 17. julija. Stroškov je proračunjenili 75.200 K. Krakov da v to svrho 60.000 K, ostanek se pokrije s prostovoljnimi doneski. Stroški se razdela tako-le: za stanovanja gostom m 'Sokolom 7000 K, za gledališko predstavo 5000 K, za razstavo 10.000 K, za razsvetljavo 2000 K, za brošure 2000 K, za spominjske kolajne 1000 K, za sprejem gostov in ljudske zabave 20.000 K, za sokolstvo 12.000 K, za godbe 2000 K, za redarstvo, ognjegasce in drugo 7000 K. Ustanovitev mohamedanske velebanke v Sara-jevu je gotova stvar. Za predsednika bo; izvoljen sä- 7 rajevski župan Kulovič, za" podpredsednika Adam aga Mesič. Ustanovna glavnica je, določena n,a dva milijona kron. Mnogo je že dosedaj podpisanega od interesentov... . . ; . . . Novo zagrebško kopališče na Savi. Zagrebška občina zgradi veliko novo moderno kopališče ob Savi. Kopališče ne bo v reki, marveč poleg nje se zgrade baseni, v katere bo voda iz reke po «uevely nape-Ijana. Tudi odtok vode bo naraven. Z delom se pri-' ■: čne še letos. m Kolekovne revizije ali pregledovanje občinskih aktov so se zopet pričela z neomejeno in novo silo, dasiravno c. kr. finančno ministrstvo naših lanskih tozadevnih ugovorov še ni rešilo. Kakor piše dr. Pegan v svoji izborno uredovani < „Občinski Upravi“, štev. 19 leto 1907, štev. 10 in 21 leto '1908, je upravno sodišče opetovano razsodilo, ' da listine lastnega delokroga občin — v koji delokrog brezdvomno spadajo občinski in ubožni računi, stavbene in godbene listine, — niso podvržene revizijam finančne oblasti, in vendar dohaja leto za letom finančni revizor, ki cel božji dan tiči in brska v občinski pisarni, da zasači kakšno nekolekovano pobotnico čez 4 K. Koliko sitnosti, potov in jeze napravijo tem revizijam redno sledeči malenkostni plačilni nalogi, predno je iztirja-nih ubogih par vinarjev, je "obče znano. Parturiunt montes, nascitur ridiculus mus! Bodemo le videli, kakšnih misli je c. kr. finančno ministrstvo. Ako se tudi isto strinja s staroveškimi nazori slavnoznane c. kr. finančne deželne direkcije v Gradcu, tedaj po-skusimo še mi našo srečo pri upravnem sodišču in svoječasno naznanimo izid. — *"Več občin celjskega okraja. Ubogi Ploj. 'Prerano bo dobil sive lase naš prijatelj Ploj. Ubil bi rad z raznimi „diplomatičnimi“ triki našo Kmečko zvezo — a vse se mu izjalovi. Celo najboljši njegovi priganjači, liberalni učitelji, ga trumoma zapuščajo, kakor podgane ladijo, ki se potaplja. Niti Plojeva polna vinska klet in njegove južne ne morejo obdržati starih somišljenikov, kaj šele privabiti novih. Se nam res smili Ploj vsled nesrečne njegove politike. Bo treba zopet presedlati, gospod Kofrat! Mladeniški tečaj se vrši dne 8. maja v Celju za Orle in druge mladeniče ,iz celjskega,, vranskega, gornjegrajskega in šoštanjskega okraja. Vspored: Dopoldne: 1. Ob 8. uri skupna sv. maša pri sv. Duhu v Celju. 2. Ob 9. uri telovadba v šolski telovadbi- 3. Ob 41. predavanje o telovadbi v dvorani „Pri belem volu“ - Aleksander Jeločnik. 4. Ob 12. uri skupno kosilo &>Pri belem volu.“ Popoldne: 1. Ob 1. uri telovadba v šolski telovadnici. 2. Ob h4. uri ve-liko ljudsko zborovanje z raznimi nasveti. Govori gospod Fr. Terseglav. Orli, pridite vsi! Mladeniči, agitirajte za shod! Liberalna narodnost. Na drugem mestu poro-čamo, da je veleposestnik Hornicky v Št. liju pri občinskih volitvah, pri volitvi župana in svetovalcev dosledno volil z največjimi nasprotniki Slovencev in sploh Slovanov, <■. z Siidmarkovci, čeprav je večkrat slovesno zatrjeval, da ne bo nikdar volil proti Slovanom. Hornieky z navdušenjem naglaša, da je radikalen Ceh in tudi občuje v češkem klubu v 'Mariboru. To je zopet dokaz, kakšna je liberalna narodnost. Björns tj erne Björnson f. Iz Kristijanije poročajo: Vsi listi so izšli s črnim robom. Po celem mestu vise črne žalne zastave. Björnsonov kip pred Narodnim gledališčem je dekoriran s črnimi draperijami in zelenjem. Pogreb pesnika bo velikanska manifestacija eelega norveškega naroda. V Parizu so ponoči dne 27. aprila položili mrtvo truplo v cinasto ra-kev in to zopet v rakev iz hrastovega lesa. Ob 5. uri zjutraj so odpeljali rakev na kolodvor, odtod je odpeljal posebni vlak mrtvega pesnika proti domovini. Ladija oklopnica je prišla z rakvijo v Kristijanijo v nedeljo opoldne. Žalni obredi se bodo vršili v cerkvi. Björnsona bodo pokopali v bližini Ibsena na pokopališču v Kristijaniji, kjer Ježijo tudi umrlega pesnika stariši. Liiheralni bahači Vedno zatrjujejo, Ida si na-predno-svobodomiselna fraza pridobiva vedno več tal med ljudstvom. Krasno osvetljuje^ to širokoustenje mala notica v „Narodnem Dnevniku“ ' od 29. aprila. Tam se glasi: „V St. Petru na Medvedovem selu se vrše kmalu občinske volitve. Šteti bo treba napredne glasove.“ 'Ako dodamo, da je bil St. Peter na Medvedovem selu včasih liberalna trdnjava, v kateri se pa morajo sedaj zadovoljiti liberalci z brezupnim štetjem svojih maloštevilnih kalinov, potem ' je „napredek“ liberalne stranke pač za vsakega jasen. Za obmejne Slovence je darovala gospa Ivana Hleb, posestnica na Smolniku pri Rušah 3 krone in 2000 obrabljenih poštnih znamk. Slava zavedni .Slovenki ! • ■ K clelamožnosti 'štajerskega deželnega zbora. Praška „Union“ od dne 29. aprila prinaša na uvodnem mestu mnenje nekega poslanca glede slovenske obstrukcije v deželnem zboru. Gospod poslanec odločno potrjuje naše vest, da se niso vršili s slovenskimi poslanci še nobeni dogovori. Nadalje povdarja, da se Slovenci ne bodo pustili več terorizirati in se bo moralo ozirati na njihove opravičene zahteve. Pove pa tudi, da se slovenski poslanci že iz kurtoazije ne bodo izognili pogajanjem, ki jih hočejo uvesti veleposestniki. Vladinovci. Ploj aška politika je bila vedno vladna. Zadnja „Sloga“ se jezi nad osnovanjem V. L. S. To je zopet < cukerček za vlado. Skozi stoletja so.se držali naši nemški gospodarji načela: divide et im-pera“ in so z razkosavanjem slovanske celote vtrje-vali svojo moč. Sedaj, ko se trudimo zrušiti zastarele zgodovinske meje in vstvariti krepko eeloto, ki naj bi v boju proti nemškemu ' režimu ' tudi kaj veljala, pridejo razni vladni hlapci in hočejo z zasmehovanjem- to naše delo onemogočiti. Kako naj se imenuje početje gospodov, ki.obrekujeta, da je Si. K» Z. izginila, in vse odločuje V. L. jS., ko dobro vedo, da je K. Z., kar se tiče Štajerskih razmer, 1 popolnoma samostojna in pride .V. L. S. v poštev samo v obče-slovenskih 1 zadevah. To so izlivi vladnih podrepnikov. Zapuščina po Marku Twainu. Pokojni humo-,rist je zapustil svoje spise raznim prijateljem, vse premoženje svoji hčeri, ki je omožena z Rusom ,Gav-rilovičem. Ob poroki svoje hčere z imenovanim Rusom se je Mark Twain Izrazil: „Vse svoje ostalo življenje bom porabil v to, 1 da se naučim izrekati ime svojega zeta.“ Skupni občevalni jezik slovanski. V 2. in 3. številki „Študentske Hlidke“ razpravlja kaj primerno o tem predmetu Jan Bartoš s stališča Cehov in sploh avstrijskih Slovanov. Umetno sestavljen slovanski jezik, nekak esperanto, jje neumnost, ker kdo bi se učil takega jezika, ki ga nihče ne govori. Zgodovina potrjuje to mnenje, ker so se vsi taki poizkusi res izjalovili. Ostane nam tedaj izbira med živimi jeziki. Tu se izjavi pisatelj, > stoječ na stališču, ki ga da avstrijskemu Slovanu ' zdrava pamet, za enkrat proti učenju ruščine kot skupnemu občevalnemu jeziku. Sezimo raje po najbližjem! Otresimo se tistega sanjavega idealizma o Rusiji kot nekaki zaščitnici in pokroviteljici Slovanov. Jasno je, da se ogromna Rusija za nas male narode presneto malo briga. Pri njej se začne narod Še-le s tem, če ima svojo državo, le š tistimi računa. Tudi ne more biti sebična Rusija vsled svojih notranjih .razmer ' nikak ideal slovanske države. Kako barbarsko zatira neruske in hepravoslavne ' narode, na primer recimo Poljake. Zato kaj lahko razumemo ravno Poljake, zakaj se . onj nikdar niso < in ne bodo navdušili' za kak ruski panslavizem. Slovani v Avstriji sami morajo stremiti po tesnem združenju, ker le tako jim je mogoče priti do odločilne moči v državi. Potem seveda bo tudi ofici-elna Rusija računala z nami, potem bo imela ruščina tudi za nas praktičen pomen. Stiskani avstrijski Slovani, ki jih druži boj za samostojnost, boj proti skoro istemu sovražniku^ se naj združijo V, trdno vez poleg drugega tudi potom skupnega občevalnega jezika. S stališča takozvanega avstroslavlzma nam tedaj ostane na izbiro: kak jugoslovanski jezik, češčina in poljščina. Jugoslovani so s Cehi v vedno ožji in tesnejši zvezi. Na Cehih kot najbližjih sosedih je; da pridobe še Poljake za skupno slovansko stvar. Razumljivo je, če so Poljaki dosedaj stali pri teh akcijah nekako na strani. So narod ki šteje kakih 20 milijonov, imajo večje kulturne tradicije kot drugi avstrijski Slovani ter uživajo slednjič primeroma največ svobode in samostojnosti, zato niso čutili tiste močne potrebe po pomoči in združitvi kakor stiskani bratje. Ni pa dvoma, da bi se ne dali navdušiti za to stvar, če pride enkrat ljudstvo malo bolj do veljave, če si pridobimo pri njih zaupanje s tem, da ne bomo vsak hip, hodili k Rusom po svete — k njihovim sovražnikom — in konečno, če, se odstranijo razni spori zaradi meje z drugimi Slovani. Ravno katerega jezika pa izmed navedenih naj se učimo, se seveda ne da ukazovati. Najlepše bi bilo in tudi ne pretežko, če bi znala slovanska inteligenca v Avstriji vse omenjene dri jezike: en jugo- slovanski, češki in poljski. Narodna in častna dolžnost vsakega izmed nas pa je, da zna najmanj še en pametno voljen slovanski jezik. Saj to tudi ni nič težkega, naučiti se enega slovanskega jezika toliko, da ga razumemo. Se malo dobre volje manjka. Ce se enkrat to slednje uresniči, potem smo za dobro stopinjo bliže idealu — splošnemu medsebojnemu razumevanju Slovanov. Po „Zori.“ %? ‘ r " 1 Štajersko. Maribor. Ker naša prijazna sosedinja Italija pomnožuje dan za dnevom vojaštvo ob avstrijski meji in postavlja nove utrdbe, je bilo potrebno, da tudi naša država začne vsaj v neposredni bližini italijanske meje utrjevati strategično važne kraje in poinno-ževati vojaške posadke na jugu. (Vojaška uprava je zato koncentrirala 5. dragonski polk v goriško okrožje in ustanovila nove vojaške oddelke v južnem državnem teritoriju. V Mariboru smo dobili v garnizijo jahajoči topničarski oddelek in konjeniški oddelek za strojne puške. Vse kaže, da „vroče“ prijateljsko razmerje med Italijo in Avstrijo ni tako mirno, kakor zatrjujejo razne visoke glave. Celje. C. kr. okrožno sodišče v Celju ima svoje ubikacije v bivšem starem samostanu. Skrajni čas bi že vendar bil, da dobi moderne prostore. Država tozadevno že leta in leta obljubuje, a doslej ostalo je le pri — obljubovanju. Zdaj se zopet resno govori, kakor se nam poroča, da pride kmalu do stavbe novega primernega, justičnega poslopja v Celju. Bomo videli! r Ptuj. Tukaj na kazenskem sodišču posluje sodnik Petrovič, čegar oče se je v ,St. Lenartu še čutil Slovenca, sin pa zapisuje vse izjave v nemščini, ker ni dovolj vešč slovenskega jezika. /Se celo prigodi, da se te prestave ne krijejo docela, kar mora potem stranka pripisovati kurzom za* slovenščino, če je o-škodovana. Ce tej sodniji tudi vrneš nemško besedilo, dobiš prihodnjič zopet nemške obvestilo le v dvojezičnem kuvertu. Gospod državni poslanec Ploj bi vsled svojih vsestranskih zvez lahko se zavzel za pastorko slovenščino, ker Ptuj leži ' v dr. PAojevem volilnem okraju. Upamo, da se to zgodi čimpreje, treba je le par aktov pregledati in vprašati slovenske odvetnike. Šmartno na Paki. Dne S: maja se vrši po večernicah shod Slovenske kmečke zveze v gostilni gospoda Fr. Pirtošeka. Govorila bodeta državni in deželni poslanec Pišek ' in deželni poslaneq '■ dr. Karol V erstovšek. Št. Ilj v Slov. gor. Pod utisom vesele slovenske zmage pri volitvi župana se je vršila včeraj dne 1. maja narodna veselica v St. Jljn. Od vseh strani so prihiteli prijatelji šentiljskih Slovencev, da ž njimi vred obhajajo velepomembno zmagoslavje. Posebno mnogo je bilo gostov iz Maribora in Jarenine. Mogočni trobojnici na Slovenskem domuj fin Celcerjevi gostilni, kjer se je vršila veselica, ste pozdravljale že pri dohodu obilne goste. Neumorno delujoči predsednik bralnega društva, gospod kaplan Golob, je v pozdravnem govoru f povdarj al' zgodovinsko važno zmago prejšnjega dne. Slavnostni govornik, urednik gospod Kemperle, je v jedrnatem govoru slikal zbranemu občinstvu, kako se že od nekdaj mora boriti naš narod z nemškim narodom. ‘Očrtal nam je pomen tega boja nekdaj in sedaj, ter vspodbujal Sentiljčane k vstrajnemu obrambnemu delu. Gospod govornik je za svoja izrazita izvajanja žel burno odobravanje. Domača mladina je predstavljala dr. Krekovo igro: „Tri sestre.“ Vsi igralci so svoje uloge izborno rešili. Pevske točke sta izvajala domači mešani in mariborski moški zbor. Šaljiva licitacija je prinesla za mal denar mnogim lepe dobitke, bralnemu društvu pa lep gmotni uspeh. Vršila se je Judi bitka s konfeti, ter razno drugo razveseljevanje. Pohvalno omenjamo gostilno Celcerjevo, ki je res izborno postregla našim gostom, trgovca gospoda Paka, Swaty in druge, ki so darovali dobitke, kakor tudi vsem tistim, ki so z denarnimi prispevki pripomogli do lepega uspeha. Vsem povprek najlepša hvala! Poroka. V Brežicah se je poročil c. i. kr. topničarski nadporočnik Romauch s hčerko veletrgovca Hansi Matheis. Konjice. V Tepanjih 'se je dne 27. aprila hudo ponesrečila neka kmetica. Zakurila je v peč. Pri tem je mislila vzeti iz peči gorečo drvo, Primerilo se je, da je več gorečih delov Štrknilo na njeno obleko in začela ji je močno goreti. Ženska je vsled hudih o-peklin drugi dan umrla. Koroško. Pliberk. Odkar imamo pri nas gostilno Narodni dom, se iste izogibljejo pliberški posilinemei, ter hočejo pokazati s tem svojo mržnjo proti Slovencem. Da bi le raje v svojih prodajalnah in gostilnah ne postregli na slovensko zahtevo in prepovedali vsakemu Slovencu vstop. Saj so njih napisi razen postaje c. kr. orožništva, samo nemški, torej edino-le za gospode Nemce. Ce ima gostilna Narodni dom in v tej hranilnica in posojilnica edino slovenski napis, je popolnoma pravilno, ' pač pa narobe, da so v celem Pliberku samo nemški napisi, kamor zahajajo večinoma okoliški Slovenci razen pliberških! nemškutarjev. Naj bi bili Pliberčani tako pravični napram Slovencem, kakor se pri vsaki priliki širokoustijo ter bi dali napraviti vsaj nemško-slovenske napise na njih obrtniških in gostilniških hišah. Le tedaj bi se moglo govoriti o pravičnosti tu bivajočih dveh nasprotnih si narodov. Izredni jubilej na sv. .Višarjah. Sv. Višarje, najznamenitejša božja pot na Koroškem, obhaja to leto 5501etni jubilej. Da se ta jubilej dostojno praznuje, je knez in škof krški prosil sv. očeta v Rimu posebnih milosti za to leto. Vsak romar, ki prejme to leto sv. zakramente na Višarjah, si pridobi popolen odpustek. Nadalje je podelila rimska stolica duhovnikom na sv. Višarjah posebne pravice za spovednico. V vseh cerkvah Kanalske doline bodo na predvečer Kristusovega vnebohoda zvonovi oznanjali začetek jubileja. Posebno slovesno se bodeta praznovala Marijina praznika dne 15. avgusta in 8. septembra. Koroški, pa tudi ostali Slovenci1 bodo letos v velikem številu romali na Višarje. Poklonimo se, verni Slovenci, radi svoji dobri materi, 'nebeški kraljici! Dobro bi bilo na vsak način, da bi društva, da bi zlasti mladeniške organizacije to leto skupno šle na Svete Višarje! Iz sodnijske službe. Prestavljen je okrajni sodnik dr. Franc Pompe iz Krškega tv Ljubljano. (Deželno sodnim svetnikom 1 je imenovan okrajni sodnik Josip Žmavc v Ljubljani ter se premesti v Novome-sto. Ravno .tako je imenovan za deželno sodnega svetnika okrajni sodnik Franc Peterlin v Kranjski gori. Divaška jama dne 1. majnika razsvetljena. — Tržaška podružnica Slovenskega planinskega društva — v katere področje spada ta jama — je razsvetlila v nedeljo, dne 1. majnika >.slavnoznano divaško cesarjevič Rudolfovo vilenico. Poleg postojnske jame je divaška vilenica, kolikor je dosedaj znano, ena najkrasnejših podzemeljskih jam. Odlikuje se po svojih mnogobrojnih in orjaških kristalnih kapnikih, o-gromnih podzemeljskih prostorih, kakor tudi po lepo urejenih potih, tako da je vstop v to podzemeljsko krasoto lahko vsakomur brez vsake težave omogočen. V nedeljo dne <1.. majnika je gorelo v teh čudapolnih prostorih preko tisoč sveč in veliko acetelinskih svetilk, tako da je bila razsvetljava res krasna. $Raz-svetljava je. trajala 1 od treh popoldne ■ 'do sedme ure zvečer. Travniški mojster. Pri deželnem odboru kranjskem se sprejme travniški mojster s plačo 1600 K jn z aktivitetno 'doklado 504 K na leto ter s pravico do normalnega napredovanja, kadar se definitivno namesti. Prosilci za to službo naj vlože svoje prošnje ter prilože krstni in domovinski list, nravnostno izpričevalo, izpričevalo o Šolski izobrazbi, o fizični sposobnosti in o strokovni usposobljenosti, do 28. maja 1910 pri deželnem odboru. V prošnji je tudi povedati, če in na kateri način je že prosilec zadostil vojaški dolžnosti,. Razgled po svetu. Sole v Cincinnati. IV Škofiji Cincinnati obstoja sedaj po poročilu škofijskega šolskega nadzornika 114 župnijskih šol z 602 učitelji in 27.600 otroki. Leta 1909 so se ustanovile 4 nove župnijske 'Šole in 6 novih šolskih poslopij z 375.000 dolarjev stroškov. Da se nadalje izobražujejo /učitelji, so sklenili katoliški šolski nadzorniki sklicati za letos od 18.—23. avgusta pedagoški tečaj pod vodstvom H. Shielda, profesorja pedagogike na katoliškem vseučilišču v Washingtons — V metropoliji Toronto v državi Kanada (provinca Ontario) se namerava ustanoviti veliko duhovno semenišče, ki bi naj bilo tudi za sosednje škofije. Stroškov se pričakuje 54 milijona dolarjev; 1150.000 dolarjev je že daroval eden pivovarnam Pridigar umorjen. Iz Pittsburga poročajo: Po pridigi, v kateri je Frank Skala, urednik nekega češkega lista in odličen misijonar družbe kongregacio-nistov, izjavil, da je pripravljen za krščanstvo žrtvovati svoje življenje, je bil Skala ' umorjen, ko je s svojim tovarišem ’ zapuščal ) cerkvico ' v predmestju Woods Run. Tudi Gay je bil obstreljen in težko ranjen. Skala in Gay sta baš zapustila cerkvico ter dospela na vogal Eckert ulice in McClure ave., ko se je pred njima pojavil slabo opravljen neznanec, ki je potegnil revolver in ustrelil Skalo v glavo, da se je mrtev zgrudil. Gay, ki je dvignil roko v zaščito, je bil zadet od druge krogle in hudo ranjen. Morilec je bežal, a je bil pozneje prijet. Imenuje se Jan Radovič, ki je bil znan kot prenapet človek, ki se je potepal okoli brez dela, a poln razbrzdanih misli. Skala je bil star Šele 25 let. Mlinarji pozor! *90 *3M[ Prodam za nizko ceno, zaradi opustitve obrti francoske mlinske kamne, (Französische Mühlsteine) še novi, malo rabljeni. Alojz Kupec, pošta Sv. Pavel pri Preboldu. Štajersko. 53 St lij v Slov. goricah. MB* Krasno posestvo, ob železnici in državni cesti, ki meri okrog 20 oralov najlepše zemlje, z zidanimi poslopji se proda kakemu Slovencu. Naslov pove uredništvo Straže. 45 X X X X Vagrobni (MI T vsakoT ■ ■i trake z napisi, in ie vence vsakovrstnih izpeljavah, trake z napisi, in sveče za pogrebe priporoča Goričar & Leskovšek v Celju trgovina s papirjem in pisalnim orodjem Na debelš in drobno! 220 Na debelo In drobnoI v Edina staj. narodna steklarska trgovina na debelo in na drobno Franc Strupi : Celje Graška priporoča po najnižjih cenah svojo [bogato zalogo steklene in porcelanaste posode,gsvetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. ♦♦+*♦♦♦♦*»♦♦ Najsolidnejša in točna postrežba. Volneno blago, cefiri, batisti in perilni kambrik za ženske obleke v velikanski iaberi in po Čudovito nizkih cenah se dobi v narodni veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje Vzorci proti vrntvi zastonj in pošiljatve čez K 20— franko. Prepričajte se o „Bomba“ tkanini, katera je prefskušena najboljša za žensko in moško perilo. — K03 23 met. franko K 15-50. Cajgasti ostanki po 20 met. trpežni K 8—, fini K 10 zelo fini K 12 —, 3 ■MT Umetni zavod za slikanje na steklo Maks Tušek : Ljubljana Sv. Petra nasip št. 7 se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje sUkanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. = Načrte in proračune na razpolago. = Svoji k svojim! Urar, očalar in zlatar S'Bureš Maribor Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d. po najnižji ceni. rramnfnnA 8 slovenskimi ploščami, čistim in VXL dilLLUlUllt! jasnim glasom iz najboljših tovam. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. gpoooc Restavracija XXXX£ Narodni dom v Mariboru. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinare c, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letn udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce. Za obilni obisk se priporoča 37 Lojzika Leon. & -I- & Jerič, hišni posestnik v Karčovini, poživljam onega gospoda, ki me je na nečuven način v zaprtem pismu, najbrž na prigovarjanje svoje soproge, obdolžil nečastnega dejanja, da to obdolžitev tekom 8 dni na kak način s svojim podpisom prekliče, drugače sem prisiljen ga naznaniti c. kr. okrajnemu glavarstvu in prositi, da se ga kaznuje. 352 l_ & r & Za obmejne Slovence! Od vsakih ,1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. :: Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21. Sprejemam 'zavarovanja proti ognju pod najugodnejšimi pogoji. 42 Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, rtstavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Ko'osens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. Dodniesta 9 9 a molilnica v • reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo • MF" Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Jlranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se; obrestujejo: na-vadae po 4*/», proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 jij« vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovale kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek’ konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. posojila se dajejo ie Članom in sicer: na vkqjstoo proti pupiiarni varnosti po 4’/*°/#, n* vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 6’/,*/» in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dingih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek«. -«*"*** •aSaiMka Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsake soboto od 8 do 12 dopoldne, isvsantf praznike. — V uradnih urah se epngeat* hI isplaćuje denar. m pojasnile se dajefo prefage sprejemajo vsak delavnik «I S.—II» dopoldne ia od 2.-5. dopo&M. S fe«nl>ini«a lam «nuli »m raspetof lemal» hrenUne nehtentotlt^ ROBERT e priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi štajerski konjak. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXXXXXXXXXXXXX